Poštnina plačana v gotovini Maribor, petek 5. februarja 1937 Štev. 28. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI c*“ D" VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. St. 11.409 Htivnia Beograd, 4. februarja. V tukajšnjih krogih se s precejšnjim zanimanjem spremlja potek debate na včsrajšnji skupščinski seji v zvezi z izvajanji narodnega poslanca Milana Božiča, člana kluba JNS v katerih je ob-bravnaval osnutek novega trgovskega zakona in se nato dotaknil eksploatacij v naši gozdarsko rudarski industriji. Navaja nekatera podjetja Krivaja, Var-du, Bosna Bojs, Ugar itd. Navedene tvrdke so oškodovale državo za preko 300 milijonov dinarjev in sicer Krivaja s 30 milj., Varda s 16 milj., Ugar z 20 milj., Regerson s 15 milj., Bosna Bois s 6 milj.; Našička z 9. Tako je n. pr. g. Fritz Regenstreif sklenil eksploatacijsko pogodbo s katero je bila država oškodovana za 195 milj. Din. To ni bilo ugotovljeno samo na podlagi ankete, marveč celo na o-snovi odločitve Državnega sveta. Poleg Feniksa in Našičke je afera Kri-vaja najgorostasnejša. Tukaj se jasno vidi žig Fritza Regenstreifa, ki je v zadnjem trenotku pobegnil v Avstrijo in bil tamkaj pred sodiščem oproščen, potem si je pridobil tamošnje državljanstvo. Navzlic temu se pa še najdejo ljudje, ki dvomijo o tem, da je Regenstreif med-n^rodni pustolovec velikega kalibra. Promet Krivaje v teku šestih let izkazuje 538 'mlijonov 884.280 Din. Pri tem prometu •'e ugotovljen čisti dobiček s komaj Din 1,500.000, dočim je Regenstreef v tem casu plačal davke na 80,500.000 Din. On je uspešno urival in markiral v knjigovodstvu ter bilancah čisti dobiček, da bi se izognil plačevanju pripadajočih davščin. Samo Eislerju in Ortliebu je izplačal 71 milij. dinarjev. To vsoto sta Eisler in Ortlieb dolgovala Bodenkreditanstaltu m Kreditanstaltu na Dunaju in so to vsoto dne 1. siječnja 1937 prevalili na Križajo. Razen milijonskih plač ter dviganja denarja iz Krivajinih blagajn je dvignil Regenstreif pri Krivaji še 13,125.145 Din. je direktno ukradel 7,856.991 Din. v tisti dobi, ko je pričela upadati konjunktura lesa. Nadalje je plačal Fritz Regenstreif Eis-|?rju i|i Ortliebu vse stroške in sicer iz vajinega denarja, ki ga je prejel kot posojilo od angleške tvrdke Freeman v I!' • u, Jmil. Din. Tako se je zgodilo, a‘Je I'ritz Regenstreif bolj prevaril pri-nn r anj^cške kroge kakor pa jugosl. ietie Krivaja. Regenstreif si je ta de-Vajelzpo^°dil od Freemana v imenu Kri-Ortlie’1 t r 'ic ose^IK) izplačal Eislerja in DOtem L r dn,Ke svoje upnike, ki jih je Od vsega'p'11 na Krivaj0 v njeno škodo-para ostala^eetmano,veSa P°s°iiIa 111 niti i>otemtil(pm , Nffeslaviji. Cisto jasno je Freermnu nn ..nl Regenstreif iskal pri zase in svoi>S°J‘la za Krivai°> marveč dne 24. V faPisniku ie Krivaja z lažnimi ugotovl,eno’ da krivan,--*«, Axi v m bilanciranjem in pri- 20 mTdinaHe0vdTVPal,a držav° za prcko /in icniio-. i‘ e dni bo gotovo obse-pritner Ll • Se tten’ osvetli strahovit navaden puslolovoc “fal 0,en,ai" 'S0 t&zvr «S arzavm m narodni kredit. nepnvnncfn^rM02*6 ob5irno govoril o £ifda to Hi?, aniu Krivajc in naglasil, da 1)] bilo moralo podjetje do zakupni pogodbi plačati držav| J® Din na leto, deiansko Pa mu Je ls cI(7 * , ministrstvu šum in rudnikov, od^s^i Pristojnem sodišču doseči, da mu le dr zava p’ačala zaradi dozdevne pasivn« 1 ce1’h 40 mTlonov Kako se Je Kospodarilo v teh gozdovih, dokazujejo naravnost Prav-ičpj »honorarji«, ki so jih prejemali ra2ni Regenstrelii, Ortliebi, Eislerji Evropa v precepu dveh miselnih front V Berlinu snujejo narodno-socialistično internacionalo PARIZ, 5. februarja. Na prve vesti, da bo Nemčija v posebnem memoramlu zahtevala vrnitev svojih kolonij, je bila francoska javnost zelo vznemirjena, j Toda ta vznemirjenost je prišla do močnejšega izraza ob londonskih informacijah, v smislu katerih odbija ves britanski imperij kar najodločneje samo misel na to, da bi se Nemčiji vrnile stare ali pa dale nove kolonije. Vsj britanski: dominioni brez razlike, kar najodločneje odbijajo misel, da se na njihov račun1 utešijo nemške imperialistične želje. PARIZ, 5. februarja. Rad!kalski L’Oeuvre« objavlja silno zanimive informacije iz Londona, kjer je zbudila najnepovoljnejši vtis okolnost, da je župski vodja Bohle dodeljen nemškemu državnemu ministrstvu za zunanje zadeve. Istočasno se je pri ministrstvu ustanovila posebna sekcija, ki ima nalogo vpo-stavitve ojačenega kontakta z Nemci v inozemstvu. Tudi bo državno ministrstvo zunanjih poslov bolj kakor doslej postavljeno pod nadzorstvo narodno socialistične stranke. Angleška diplomacija je v posesti popolnoma točnih informacij, v smislu katerih naj bi se proti tretji internacionali organizirala narodno socialistična internacionala, katera organizacija naj bi bila poverjena Bohlu, ki ni samo nemški, ampak tudi južno - afriški državljan. MfrtHtsfit HHU Eataukiu t - Utajusktuo. u Lisupu* rafku/l mu VARŠAVA, 5. februarja. DNB poroča: Po nekaterih vesteh iz Moskve je bil aretiran komisar Čeke Boronkin, ki je bil v službi v zaporih zloglasne Ljtfblanke. LONDON, 5. februarja. Po angleških diplomatičnih informacijah se nahaja Leninova gospa Krupskaja y hišnem zaporu. Povod za ta ukrep je bil v tem, ker je Krupskaja intervenirala pri Stalinu v prid trockistov, ki so ob priliki nedavne razprave bili obsojeni na smrt. Krupskaja je očitala Stalinu, da hoče uničiti vso staro Leninovo gardo in da bi to utegnilo biti pogubonosno, ker ne razpolaga komunistična stranka s prevelikim številom preizkušenih borcev. »News Chronicle« poroča, da sta bila Radek in Sokolnikov pomiloščena na posebno Stalinovo željo. Omenjeni list navaja, da je ob priliki zadnje razprave prisostvoval Stalin procesu v posebni tajni celici in da je ob koncu razprave dejal državnemu tožilcu Višinskemu, da je treba z Radekom in Sokol-nikom miieje postopati. Httdittiu ktiO** v. tiMtMiktiksItfk teknit | ■ ■ Vili W Vir|WWVrPf|PfHnfrfF VIFIVVPVP M PARIZ, 5. februarja. Položaj pred Madridom se je znatno izboljšal v prid va-lencijske vlade. Vladne čete so na fronti Ob Arenjuezu prešli v protiofenzivo in po velikih naporih zavzele takokvani »Kraljičin hrib«, ki predstavlja strateško najvažnejšo točko na južnem bojišču. Iz tega hriba je namreč mogoče obvladovanje vse doline severno od Aranjueza do Valdemora in južnozapadno do Toleda, kar velja tudi za slovito trdnjavo Esco-rial, ki so jo zaman napadali generali Franco, Mola in Ouiepo cb Lano. Druml, Klrchnerji, Rosenrauhl itd. Ti honorarji so mesečno segali v milijone. V seznamu o teh honorarjih je interpelant našel samo dva Jugoslovena, enega Srba in enega Hrvata, vendar pa so bili njuni prejemki naravnost mizerni v primeri z nagradami tujcem. Krivaja je upropastila poldrugo milijardo Din državnega denarja in blaga. Zaradi vsega tega bi bilo vendar enkrat že potrebno, da se za vselej razčistimo ne le to sramotno, afero, ki je ena izmed naših največjih nacionalnih afer. Nujno je potrebno, da se odredi posebna parlamentarna anketa, ki naj prouči poslovanje Krivaje. Nazadnje je posl. Božič izrazil svoje zadovoljstvo, da je vsa ta stvar vendarle prešla v zaključno fazo. Zanj je to veliko zadoščenje, ker je po dolgi borbi dosegel, da je pristojno sodišče odredilo konkurz nad podjetjem. Sedaj se je pričela delna prodaja podjetja. Zločin bi bil, če bi pustili, da bi se ti narodni zakladi razmetavali na vse strani. V naši državi imamo šumsko podjetje, ki je gotovo največje v Evropi, to je Šipad, ki je državno podjetje. Čeprav se tudi ono sedaj bori s težavami, bi bilo še najbolj racionalno, da bi ministrski svet odredil, naj Šipad odkupi vso imovino Krivaje, kakor je odkupil tovarno celuloze v Drvaru. Tako rešitev zahtevajo državni in nacionalni interesi in vse to je treba izvesti čim-prej, ker bo drugače prekasno. Tudi bosanske sirote bodo imele od tega svojo korist, ker bi se po 6 letih, odkar je Krivaja ustanovila svoj obrat, vendar že enkrat spet pričelo delo v teh gozdovih. Posl. Božič je za svoj govor žel viharno odobravanje. Nato ji spregovoril minister šum in rudnikov Djura Jankovič. V ostalem se je minister zahvalil poslancu Božiču, ki mu je treba priznati zaslugo, da je prišlo do likvidacije tega pod jetja. Proces pred sodiščem traja zares dolgo in ves ta čas ‘že vlada mrtvilo v bogatem šumskem bazenu. Nastalo je vprašanje, ali naj se počaka na razsodbo sodišče ali naj se nadaljuje delo pri podjetju. Zato sem zahteval naj podjetje ali plača zahtevane odškodnine ali pa napove konkurz. Leta 1936 je bil spričo tega napovedan konkurz. Minister se nadeja, da bo to težavno vprašanje kmalu pravilno rešeno, državna uprava pa se bo močno potrudila, da bazen ne bo ostal še nadalje neizkoriščan. Najbolje bi bilo, da bi se obratovanje nekdanjega podjetja Krivajc nadaljevalo v lastni režiji države. Nasvet, da bi Šipad prevzel gozdove Krivaje, je že proučil. Vsekakor se bo morala eksploatacija nadaljevati, vendar ne tako, da bi se gozdovi uničevali, nego da se tudi bodočim generacijam zapusti naš gozdni zaklad. Razen tega pa je v Bosni in Herosgo-vini še mnogo takšnih žalostnih primerov. Poslanec Milan Božič opozarja v stiku s temi svojimi izvajanji, da je treba uveljaviti najstrožjo kontrolo nad tujim kapitalom, z novim osnutkom trgovskega zakona pa ni narodno gospodarstvo do-velj zaščiteno pred tujim kapitalom. V čl. 300 tega zakonskega predloga je tujemu kapitalu omogočeno, da prodira v zemljo in da se v njej plasira kot domači kapital. Za prosvetno zbornico vseh učiteljskih organizacij Na Svečnico je zboroval v magdalen-ski meščanski šoli mariborski pododbor Udr. nast. meščan, šol, ki obsega področje desetih meščanskih šol. Uvodno besedo je spregovoril pododborov predsednik g. J. Korošec, ki jo na kratko orisal vitalne potrebe in želje organiziranih članov tik pred obravnavo novega državnega proračuna v parlamentu. V novem budžetnem letu bo nastavnikom mešč. šol omogočeno napredovanje v IV. položaj. skupino, saj je to možnost dajal že finan. zakon za 1. 1932-33, toda nikdar ni bilo za to primernega materijalnega 'kritja v proračunu. Omenjal je tudi končno redakcijo projekta novega zakona za mešč. šole, ki ga je centralni odbor izročil ministrstvu v uporabo. Po tem načrtu bi naj bil pouk v prvih treh razredih na vseh šolah — enoten, tipizacija pa bi se naj izvajala šele v četrtih razredih, ko je mladina že dorasla za diferenciran pouk. Vkljub temu je treba ohraniti mešč, šolam enoten obče izobraževalen smoter, ne pa jih približal kakim »strokovnim« šo lam, dokler mladina za to še ni zrela. Sedanji učni načrti gredo predaleč s tipizacijo pouka, kajti preostre so razlike na pr. med šolo industrijskega in kmetijskega tipa. Nato je poročal nastavnik g. A. Ž e r-jav o seji glavnega odbora UNMŠ v Beogradu, ki se je je udeležil kot marib. delegat. Omenjal je najrazličnejše probleme, ki se tičejo razvoja mešč. šol, stanovske organizacije in njenega dela v preteklosti in sedanjosti. Organizacija šteje nad 900 članov, največ jih je iz dravske in savske banovine, iz vardar-ske pa komaj sedem, zato tam doslej še ni bilo mogoče ustanoviti posebne sekciji. Na seji glavnega odbora so bili sprejeti tudi razni pravilniki o ustanovitvi fonda za organizačni dom v Beogradu, fonda za stanovski tisk in pod. Nedavno je bil glav. odbor sprejet tudi pri g. ministru prosvete in pri načelniku Sred. na-stave, ki sta obljubila razvoju meščan, šol svojo nadaljno podporo. Izvršni odbor v Beogradu je izdal v obliki knjige tudi Spomenico (»Petnajst godina borbe udruženom snagom za grada«, obrazovanje i ekonom, oslobodženje domačih privrednika«) o 15 letnem delu Udruženja v ravnili pravcih. Po tem poročilu je sledil razgovor o projektu pravil »P r o s v e t n e zbornice«, ki so objavljena v 5. štev. beogr. »Meščan, šole«. Pravila so izdelale sekcije vseh ljubljan. učiteljskih združenj. Prepotrebna skupna prometna zbor nica ima namen: 1. ustvarjati pogoje za organično povezanost vseh vrst šol, 2. rešavati didaktično-pedagoška vprašanja, 3. delati na ustvaritvi prosvetnega programa (skladnost učn. načrtov, sestavljanje dobrih šol. knjig itd.), 4. pospeševati nadaljno izobrazbo učiteljev inpro fesorjev s knjižnicami, predavanji, tečaji, ekskurzijami in pod. sredstvi, člani prosvetne zbornice bi bili člani učiteljskih in profesorskih udruženj, organizirani v posameznih sekcijah. Mariborski pododbor je v celoti odobril predložena pravila z željo, da se taka »Prosvet. zbornica« čimprej oživotvori v korist šolstva in naše prosvetne politike. Projekt zborničnih pravil je vzbudil zanimanje tudi pri članih iz ostalih banovin. Prihodnji kongres UNMŠ se bo vršil meseca jiulija v Zagrebu, kjer bo poleg drugih točk (151etnica Udruženja) na dnevnem redu tudi predavanje tajnika g. A. Žerjava o problemu učnih knjig s stališča življenjske šole. Nato so si zborovalci ogledali še prostore, kabinete in učilnice v novi magda« 30 let prve mariborske sokolske trdnjave Ko listamo po zgodovini mariborskega Sokolstva, moramo priznati, da je izvršilo v našem obmejnem Mariboru baš Sokolstvo ogromno in neprecenljivo delo v pogledu nacionalnega preporoda naše severne meje. Idealni in z nacionalno miselnostjo prepojeni Sokoli so si pred tridesetimi leti ustanovili sokolsko telovadno društvo, katerega delovanje se je izživljalo v stavbi Narodnega doma, ki je bil zlasti v predvojni dobi žarišče vsega mariborskega Slovenstva. Ti idealni borci so postavili društvu trdne temelje, tako da se je naše današnje matično društvo iz leta v leto kpo razvijalo, preživelo svetovno voino ter nnlotn in svobodno zadihalo v naši lastni državi, svobodni Jugoslaviji. V vseli letih so se vrstile društvene uprave, pogumni in neustrašeni Jugoslovenski Sokol se je pa razvijal in objemal vedno širše in širše plasti našega narodnega življa. Vse uprave so si bile v svesti velikega poslanstva, ki so ga prevzele, trdni temelji, postavljeni pred 30 leti, pa so bili samo osnova, iz katere se je v teku let razvila sokolska trdnjava, ki je in bo tudi v bodočnosti kljubovala vsem napadom. Sokolsko matično društvo, iz katerega so vzniknile v povojni dobi številne samostojne sokolske edinice, je imelo v sredo zvečer svoj 29. redni letni občni zbor. Gornjo dvorano Narodnega doma, ki je bila okusno okrašena, je napolnilo članstvo do zadnjega kotička. Zbor je otvoril in vodil starosta br. Bureš, ki se je zlasti toplo spomnil prvih ustanoviteljev mariborskega Sokola blagopok. bratov Dimnika, dr. Rosine in dr. Ser n ec a. Z zahvalo vsem dobrotnikom, ki so šli društvu v vsej 301etoi dobi njegovega obstoja na roko, zlasti pa Posojilnici Narodni dom, je očrtal veliko delo, ki ga jč matično društvo izvršilo v pretekli poslovni dobi. Ob zaključku starostinega poročila so počastili vsi navzoči spomin blagopokojnega kralja Mučenika z istočasnim sokolskim vzklikom »Zdravo« našemu prvemu Sokolu kralju Petru II. Društveni tajnik br. Kralj je prečita! nato Članstvu poslanico SKJ, nakar so sledila poročila posameznih društvenih funkcionarjev. Iz tajniškega poročila br. Kralja posnemamo, da je bilo zlasti preteklo leto zelo delavno, saj je zahtevalo od vseh požrtvovalne in vztrajne delavnosti. Število članstva je doseglo 777, 198 nara-ščaja^ in 247 dece, torej skupno 1222 pripadnikov. Administrativno delo je bilo prav živahno. Društvo je imelo več prireditev. kakor skupni telovadni nastop, slavnostno akademijo, jubilejno proslavo I. decembra, Silvestrov večer in več ■ izletov ter je sodelovalo pri vseh večjih prireditvah v mariborski okolici, v Slo-venjgradcu in Murski Soboti. Pozitivna postavka društvenega razmaha je zlasti preureditev letnega telovadišča. Zanemarila pa se tudi ni akcija za zgradbo Sokolske planinske koče in prizadevanje, da se čimpreje postavi v Mariboru ponosen Sokolski dom. Društveni načelnik br. D o b č n i k je podal načelniško poročilo zase in za načelnico sestro Makučevo. Sokol matica ima 12 telo vadečih oddelkov, ki so telovadili v 118 skupinah v skupnem številu 623 telovadečih. Telo vadeče članstvo je v polni meri vršilo svojo dolžnost in sta iz njegovih vrst vzniknila br. Štukelj Sn Primožič, ki sta odnesla edino jugoslovensko zmago na berlinski olimpiadi. Blagajnik br. Kovaf je detajliral bla-gajniško poročilo v vseh postavkah. .Iz tega poročila je razvidno skrbno upravljanje društvenega denarja, ki izkazuje Din 141.956 dohodkov in Din 124.072 iz- datkov. Prosvetar br. prof. Trobe j nam je s svojim poročilom dokazal, da v društvu tudi prosvetno delo ni miro /alo, saj so se vršili redno nagovori pred te-Iovadečimi vrstami in so bila idejna predavanja, tako da ie bilo prosvetno delo raztegnjeno na vsa področja sokolskega društvenega delovanja in pri vseh prireditvah. Matrikarica s. O g r i z k o v a je podrobno razčlenila svoje poročilo o stanju članstva na člane, članice, naraščaj in deco, kakor smo že omenili pri tajniškem poročilu ter razdelila vse članstvo statistično po njihovih poklicih. Društveni gospo da r pravi, da ima društvo v telovadnem orodju Din 70.019 vrednosti. Lutkovni odsek, ki ga vodi br. Ipavic, je pridno deloval tudi v preteklem letu, saj je ime! 21 lutkovnih predstav in 2 večera z zabavnimi filmi, katerih obisk je znašal 3322 oseb. Socialni referent br. Bratož je orisal socialno delo matičnega društva, ki je nudilo med letom 590 obedov in 710 večerij ter denarne podpore revnim dijakom Sokolom. Poročilo o zdravstvenem stanju članstva in zdrav stvenih razmerah v naših telovadnicah je podal društveni zdravnik br. dr. Pavlič. Četni referent br. dr. Irgolič je povdarjal potrebo oznanjevanja sokolskega evangelija med našo mladino, ki naj se z ljubeznijo oklene sokolskega dela. Narodnoobrambni referat je prečital br. Zajc. Načelnik gradbenega odseka br. L en ar d Rado radi obolelosti ni mogel prisostvovati zboru in je prečital njegovo poročilo br. Kralj. Iz skrbno sestavljenega poročila je razvidna resna volja gradbenega odseka, da se z zbirkami in prireditvami čimpreje dvigne gradbeni fond na tako višino, da se bo lahko pričelo z gradnjo Sokolskega dotna v Mariboru. Blagajniško poročilo o stanju gradbenega fonda je podal društveni blagajnik br. Kovaf. V ta fond se je dose-daj steklo že Din 601.529. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja nova uprava: starosta dr. Fornazarič Slavko, I. podstar. Zemljič Ivan, II. pod-starosta Prelog Ferdo. Moško iiačelni-štvo se bo naknadno določilo po predlogu br. Mačusa, načelnica Makuc Stana. I. podnačelnica Hinterlehner Marjana JI podnačelnica Vičič Tončka, tajnik Luna- ček Adolf, nam. tajnika Brozovič Marjan,! blagajnik Erhatič Leon. II. blagajnik Bo-1 hak Ivo. prosvetar prof. Trobej, arhivar Kramar Dragan, zapisnikarica in knjižničarka Lukmanova Savica, gospodar Varl Valentin, matrikar Ostrožnik Slavka, lutkovni odsek Ipavic Vojeslav, narodnoobrambni ref. Zajec Franjo, zdravnik dr. Pavlič Franjo, socialni referent Bratoš Josip mladinski referent prof. Gruntar Viktor, gradbeni odsek Lenard Rado, prireditveni odsek Bureš Metod. Odborniki: dr. Mihalič Boris, Lapajne Stanko, magister Rems, Hren Zmago, Strašnik Lojze, Vidmar Nace, Ilič Sveti-slav. Skaza Franjo, Bošnjak, dr. KacLeo. Urbanek Julij, ing. Saks, Zivic Ivan ml.,; Živic Mira. Revizorja Haller in Kovaf, namestnika dr. Boštjančič in Kocmut Dra go. Častno razsodišče: presednik dr. Boštjančič Leopold, nam. dr. Turatto, zapisnikar Erhatič Leon, člana Štukelj Leon in Bureš Franjo, namestnika Skaza Fr. in Pertot Peter. Gradbeni odsek: načelnik Lenard Rado, podnačelnik Majer Fr., tajnik Kralj Alfred. Odborniki dr. Fornazarič Slavko, ing. Vičič Viktor, Štukelj Leon, Haller Leopold, Rosina Drago^ dr. Mihalič Boris, Kranjc Ludevit, ing. Šlajmer Edo, Pertot Peter, Končnik A. in Paš Anton. Po izvršenih volitvah je župni podsta-rosta br. Kranjc spregovoril v imenu župnega starešinstva ter izrazil zadovoljstvo nad plodonosnim delom Sokola matice opozarjajoč pri tem, da se mora Sokolstvo prostovoljno pokoravati sokolski disciplini in vršiti vse prevzete funkcije v sokolski ljubavi in bratstvu, kar je bila in bo ostala najlepša sokolska odlika. Po določitvi letne članarine in po sprejetju proračuna za prihodnje poslovno leto v iznosu Din 51.713 in po toplih zahvalnih besedah novega staroste br. dr. Fornazariča je zborovodeči zaključil lepo uspeli jubilejni oboni zbor. Mariborsko sokolsko matično društvo je ž letošnjem občnim zborom v vsej skromnosti dostojno proslavilo 30 letnico plodonosnega sokolskega dela in si ob tej velepomembni obletnici začrtalo nova pota v nadaljevanju tistega dela, ki so ga v našem Mariboru započeli naši velezaslužni predniki — Sokoli. fospodotafta židj&sje ii ■hib..... . umni m m Nove ter izbrisane obrtne pravice v Mariboru Seznam v mesecu januarju 1937 izdanih in izbrisanih obrtnih pravic beleži: Izdanih: Kocbek Anton, krovec, Aškerčeva ul. 22; Hochtl Viktor, slaščičar. Slovenska ul. 28; Ribič Ljudmila, trg. z mešanim blagom na drobno, Fran- kopanova ul. 55; Paher Matija, puškarski obrt, Aleksandrova c. 18; Sedlaček Ana, trg. z mešanim blagom na drobno. Slovenska ul. 28; Dolenc Franc, izdelovanje gumijastih štampiljk. Aleksandrova c. 35; Montana Mato, gostilna, Koroška c. 39; Vršič Janez, prevozništvo s konji (kočijaški obrt), Tvorniška c. 16; Božič Ignac, trg. z mešanim blagom na drobno, Koroška c. 84; Plauc Maks, trgovina z mešanim blagom na drobno. Koroška c. 3; Globan Ivan, čevljar, Ulica 10. oktobra št. 4; Jarc Marion pod imenom »Jugo-jeklo«, lastnik M. Jarc, trgovina jekla in jeklenih izdelkov, ter zastopstvo »Poldi« jekla, Gosposka ul. 11 (en gro trgovina z jeklom in jeklenimi izdelki in zastopstvo »Poldi« jekla); Webzl Edvard, mesar, Glavni trg (stojnica);' Verdonik Rudolf, krojač, Gosposka.ul. 44. Izbrisanih: Stojnšek Karol, bri- vec, Sodna ul. 3; Koštomaj Franjo, brivec in frizer, Mlinska ul. 8; Smode Fran, nadaljevanje po vdovi Ceciliji, mesarski obrt, Glavni trg (stojnica); Franzi Janez, pek, Taborska ul. 6; Voršič Franc, trg. z mešanim blagom ter trg. s pivom, vinom in žganjem v zaprtih steklenicah, Vrbanova ul. 19; Milič Makso, točilnica alkoholnih pijač na stoječe goste, Betnav-ska c. 23; Klampfer Marjeta, trg. s sočivjem, sadjeni, oljem in južnim sadjem, Glavni trg (stojnica); Lah Romana, trg. z manufakturo in konfekcijo, Koroška c. 17; Javna trgovska družba Dolček & Marini, krojaški obrt, Gosposka ul. 27; Blurn Rudolf, nadaljevanje po Herti in Ireni Blum, krovski obrt, Aškerčeva ul. 22; Comelli Pavla, šivilja. Cvetlična ul. 28; Aršič Leopold, krojač, Koseskega ul. '22; Kobližek Štefanija, trgovina z gospodinjskimi in tehničnimi potrebščinami ter ko-vinastim pohištvom, Meljska c. 41; Wolf Eliza. trg. s starimi predmeti, Koroška c. 17: Nekrep Marija, šivilja, Magdalenska ul. 40; Lah Marija, šivilja, Pobreška c. S; Mulec Edmund, pek, Radvanjska .c. 5; Zentrich Gizela, damsko krojaštvo, Aljaževa ul. 11; Štern Matilda, trg. z delikatesami,' Ruška c. 4; Sedlaček Ana, branjarija ter prodaja vina, piva in sadjevca v zaprtih steklenicah, Slovenska ul. 28; Schmidi Josipina, izdelovanje kisa, Koroška č. 18: Rozman Franjo, izposoje-»anje knjig in revij, Kolodvorska ul. 3; Rojko Elizabeta, gostilna, Gregorčičeva ul. 19; Zaklan Marija, gostilna, Koroška c. 2; Buhi Kurt, trgovina s stroji, tehničnimi in kmetijskimi potrebščinami, Aleksandrova c. 43; Žurga Pavla, sejmar-stvo, Koroška c. 39; Novak Terezija, sej-marstvo, Vinarska ul. 33; Lorber Elizabeta, trg. s klobuki, čepicami, copatami in konfekcijo na drobno. Vetrinjska ul. 5; Jarc Marion, komisijska trgovina z jeklenimi izdelki jeklarn »Poldina Hut«, Gosposka ul. 11; Jutras Josipina, branjarija, Trubarjeva ul. 9, in Slomšek Mara, gostilna, Taborska ul. 20. Pri belem dnevu izropana Bizjakova zlatarna lenski meščan, šoli ter se zelo pohvalno izrazili o novem prosvetnem hramu pred mestne šol. mladine. Končno se je predsednik zahvalil vsem zborovalcem za sodelovanje ter zaključil lepo uspeli društveni sestanek z upanjem v srečnejše novo proračunsko leto. kajti vsak poklicni idealizem mora imeti tudi materi-jalno podlago in osnovo, primerno stanu, delu in poklicu!... Serija vlomov in tatvin v Mariboru In najbližii okolici jo včeraj dosegla svoj višek v sredini Maribora, kjer so doslej še neizsedeni storilci vlomili v urarno in zla-1 tarno ge. Julijane Bizjakove v Gosposki ulici. Vlom, ki je bil izvršen pri belem dnevu in takorekoč pred očmi občinstva v najprometnejši mariborski ulici, le dokaz, da je na delu neka dobro organizirana vlomilska tolpa, ki s svojimi podvigi postaja takorekoč strah vsega Maribora. Kakor vsak dan, tako je tudi včeraj lastnica Bizjakove urarne in zlatarne v Gosposki ulici, gospa Julijana Bizjakova kmalu po 12. uri zaprla svoje lokal v Gosposki ulici ter se podala k obedu v svoje stanovanje v Kamniški ulici 8. Ko se je proti 14. uri zopet vrnila v trgovino, je opazila, da je železni rolo, ki ga običajno potegnejo preko opoldanskega počitka samo do tretjine, popolnoma spuščen. Že to je dalo slutiti, da ni vse v redu. Vajenec ge. Bizjakove je železni rolo potegnil navzgor in je ga. Bizjakova s strahom o-! pazila, da je šipa na vratih razbita. Takoj I Ji je bilo jasno, da se je izvršil vlom in je takoj poslala vajenca k policiji. Kmalu zatem je prišla na kraj vloma policijska komisija z vodjo kriminalnega oddelka višjim nadzornikom g. Cajnkom, poveljnikom policijske straže g. Finžgarjem in dektiloskopom GrobinOm, ki je rekonstru irala vlom, ki se je izvršil takole: Storilec je, predno je pričel z vlomilskim delom, najpreje potegnil navzdol železni rolo, da bi lahko nemoteno »posloval« ter nato s pomočjo neke spone najprej odtrgal ključavnico, nato pa zabil med vrata in okvir dve mizarski zagozdi, nakar je z nekim kolom tako dolgo obdeloval vrata, da jo počila 1.50 m X 90 cm in 1 cm debela šipa na vratih ter treščila na tla. Skozi nastalo odprtino se je nato storilec splazil v notranjost trgovine ter iz dnevne blagajne ukradel 600 Din, iz odprte velike Wertheimove blagajne pa 800 Din. Nato se jee vlomilec spravil k izložbenim omaram na prodajalni mizah ter «z njih pobral vse, kar se mu je zdelo količkaj vrednega. Kolikor se je do slej moglo ugotoviti, je storilec odnesel 8 zlatih damslFh ur, 22 pokromanih damskih ur, 20 srebrnih in 10 pokromanih moških ur, mnogo zlatili damskih verižic, veliko zlatih in srebrnih gumbov, zlatih in srebrnih zapestnic, uhanov in prstanov ter nekatere druge zlate predmete v skupni vrednosti okoli 50.000 dinarjev. Vest o drznem in rafiniranem vlomu se je bliskovito raznesla po vsem mestu in so se zglasile na policiji tudi nekatere priče, ki so šle okoli 13. ure mimo Bizjakove trgovine. Tako je 18 letni trgovski pomočnik Jože Kopič izpovedal, da jo ob 13.10 videl iz Bizjakove trgovine prihajati nekega moškega, oblečenega v črno suknjo gologlavega, ki je za seboj potegnil navzdol železni rolo in nato naglih korakov pohitel proti Glavnemu trgu. Tudi je policija aretirala nekatere znane vlomilce, ki pa so bili po zaslišanju izpuščeni, ker so dokazali svoj alibi. Policija je bila vso noč permanentno na delu. Domnevajo, da gre za vlomilce, ki so menda v pretekli noči izvršili vlom v pisarno studenške občinske uprave in odnesli za 2700 dinarjev gotovine. Tudi domnevajo, da ni izvršil zločina en sam vlomilec marveč da je sodelovalo več drugih, ki so pazili v bližini, če bi prišlo kakšno nepričakovano iznenadenje. Ob MWk$ Sin ustrelil očeta Zopet dva grozna umora Grozen dogodek se je pripetil v Žerovincih pri Slov. Bistrici. Pri Žalarjevih so bili v zadnjem času prepiri na dnevnem redu. Snoči pa je nenadoma v hipu razdraženosti segel 17 letnj posestniški sin Ivan Žalar po orožju in ustrelil svojega očeta Ivana Zalarja, ki je kmalu catem Izdihnil na posledicah smrtnonosnih poškodb. Orožniki so storilca takoj areti- rali, državno tožilstvo v Mariboru pa je odredilo obdukcijo trupla pokojnega Iv. Žalarja. Iz Ormoža pa je prispela pretr sljiva vest, da je še neizsledeni storilec, za katerim se vršijo obsežne poizvedbe, usmrtil starejšega moškega, čigar truplo bo danes popoldne obducirala sodna komisija. SOKOLSKI MARIBOR! Danes ob 15.52 vsi k pozdravu staroste slovanskega in češkoslovaškega Sokolstva dr. Bakovskega na glavnem kolodvoru. Smrt uglednega tekstilnega industrijca. V Lanškrounu v čSR je preminul v 70. letu svoje dobe ugledni industrijalec Karel Thoma. V Mariboru in Pobrežju je postavil veliko tvornico svile, katere ugled in poslovni stiki segajo na vse strani. Ranj-ki je za svoje uslužbence zelo skrbel in se je odlikoval po taktnem postopanju, lju 'beznivosti, socialnem čutu ter živahni podjetnosti. Kot senior-šef podjetij si je stekel velike zasluge za njihov prospeh in napredek. Pokojniku časten in trajen spomin, žalujočim naše globoko sočutje. Zanimivo predavanje. Drevi ob 20. uri je v dvorani na Aleksandrova cesti 6 zelo poučno in zanimivo predavanje o šegah in navadah v Jugoslaviji. Zanimivo predavanje, ki ga bo imel znani fotografski strokovnjak g- Julij Rogulja in kateremu bodo nedvomno v velikem številu prisostvovali zlasti mariborski fotoamaterji. bo pojasnjevalo preko 100 krasnih diapozitivov, \stop prost! Je to prvo predavanje te vrste v Mariboru. Ruska Matica. Jutri v soboto predava v Ljudski univerzi ob 20. uri g. profesor Sokolov o potovanju preko Italije v Tunis skioptičnimi slikami. Predaval ho v ruščini. Vabljeni prijatelji Ruske ,T>atice. V soboto zvečer pustna zabava v gostilni Merdaus. Odprto do 2. ure zjutraj. Porcija ocvrte piške, četrt vina in kruh stane Din 10.—. Avototaksi v hiši. Soboto domača zabava z maškerado. Vabi gostilničarka Aclitig. Restavracija »Triglav« (Voller) v soboto in pustni torek maske rada! Kolesarsko društvo »Studenci« priredi v soboto, 6. februarja 1937 v Špnrejevi dvorani v Studencih predpustno zabavo z nagrado najlepših mask. Jutri vsi na Primorski ples kjer bo luštno prav zares. Krasnih noš bo mnogo vmes. Za vse ostalo preskrbel bo šotor, jazza zvok in ples. Jadran-Nanos vabita vsakogar, ki domačnost in zabava sta mu mar. Divji prašič se bo sekal v soboto, 6. t. m. na stojnici g. Baha, Glavni trg. Na Pesnico! V nedeljo, 7. t. m. bo na Pesnici pri Kerenčiču s pričetkom ob 3. popoldne pestro in slikovito maškeradno rajanje, ki ga priredi tamošnja gasilska četa v lastni režiji. Sodeluje in svira jazz mariborskih študentov. Razpored obsega tudi številne šaljive točke, preskrbljeno pa bo tudi za izboren počutek ter razne dobrote grla in želodca. Mariborčani se tudi vabijo, da se poraz-veselijo na tej maskeradni prireditvi pesniških gasilcev. V Kotoru bosta sojena. Kasacijsko sodišče v Zagrebu je delegiralo kotorsko sodišče za sojenje avstrijskima podanikoma 35 letnemu Josipu Schelauffu iz Feldbacha in 26 letnemu pekovskemu pomočniku Frideriku Godarju iz Gradca, ki sta obtožena, da sta dne 30. marca 1936 pri Cmureku v Avstriji v avtomobilu za-davfla Jerneja Hofferja. Kakor znano, bi se imela navedena razprava vršiti dne 16. februarja pred mariborskim sodisčeni. Za sinoči najavljenega sestanka Jugo-slov. bolgarske lige ni bilo, ker ni bila pri stojnim oblastvom predložena zadevna prijava. Putnikovo vrmensko poročilo z dne 5. t. m. ob 7. uri zjutraj pravi: Seniorjev dom — 3, jasno, 50 cm srena, Pesek — 2, jasno, fiO cm srenja. Rimski vrelec — 2, megla 25 cm. spenja. Obsojeni ponarejevalec kovancev. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bil danes dopoldne obsojen 23-letni kovaški pomočnik Stefan Klarič iz Špičnika na 8 mesecev strogega zapora, ker je meseca oktobra leta 1935 v Spodnji Ploderšnici skupno z znanim ponarejevalcem Vekoslavom Hlebcem izdeloval 20 in 50-di-narske ponarejene kovance. Dočim so Hlebca aretirati in obsodili na 2 leti robijo, je. Klarič pobegnil v Nemčijo, kjer sa ga pred nedavnim aretirali ter izročili našim oblastem. Klarič ima na vesti tudi druge zločine, ki jih je izvršil v Zagrebu ter bo za te grehe pozneje prejel zasluženo kazen. Razdejanje v Radvanju pred sodniki. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča se. je danes dopoldne bavil z znanim razdejanjem, ki so ga izvršili mladi fantje dne 12. septembra lanskega leta v Achtigovi gostilni v Spodnjem Radvanju, ko so razbili skoraj ves inventar, ker niso po policijski uri dobili več alkoholnih pijač in povzročili nad 3000 dinarjev škode. Radi tega sta sedela na zatožni klopi 21-letni delavec Milan Peš in 21-letni delavec Jakob Juhart iz Pobrežja, ki sta se morala razen omenjenega razdejanja zagovarjati še radi nekaterih tatvin, ker sta med drugim ukradla Francu Železniku v Hočah 4000 dinarjev gotovine. Milan Peš je bi! obsojen na 7 mesecev strogega zapora ter na izgon iz naše države, jakob Juhart pa na 1 leto in 6 mesecev robije. Stari Maribor izumira. V visoki starosti 87 let je umrl v Gregorčičevi ulici 22 vpokojeni ravnatelj Anton Skuhe. Na Koroški cesti 19 je preminil v 68. letu svoje dobe znani godbenik in vpo-kojeni poštni poduradnik Alojzij Adamič. Na Pobrežju v Stanka Vrazovi ulici H pa je izdihnila 74-ietna žena čevljarskega mojstra Lucija Centrihova. Žalujočim naše toplo sočutje! Cenjene čitatelje in naročnike prosimo. da nam oproste, ker nismo mogli danes iz tehničnih razlogov uvrstiti romana v list. Ljudska univerza. Danes v petek ob 20. uri predava gosp. univ. profesor dr. Hadži o povzročiteljih embrionalnega razvoja. Skioptične slike. Himen! V zadnjem času so se v Ma riboru poročili: Hoš Frane, vrtnar in Toplak Pavla, trgovska pomočnica, Sme tanova ulica 72; Kolmanič 'Frančišek, zidar in Polanec Ana, kmečka hči, od Sv. Križa pri Ljutomeru: Ekart Jožef, MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Petek, 5. februarja: Zaprto. Sobota, 6. februarja ob 20. uri: »DR«. — Red A. Nedelja, 7. februarja ob 15. uri: »DR«. — Ob 20. uri: »Baron Trenk«. Gostuje primadona zagrebške opere Ančica Mitrovičeva. Ponedeljek, 8. februarja: Zaprto. Jutri, v soboto »DR« za red A. Ta komedija je najprivlačnejša letošnja dramska predstava. V nedeljo popoldne Nušičeva komedija »DR«. To humorja in satire polno delo je med dramskimi deli veselega značaja v zadnjih letih doseglo največji uspeh. Zato.opozarjamo vse okoliško občinstvo in one obiskovalce, ki zvečer ne utegnejo v gledališče na to predstavo. Ančica Mitrovičeva, priljubljena primadona zagrebške opere, ki je delovala nekaj sezon tudi v mariborskem gledališču, gostuje to nedeljo zvečer kot Lidija v opereti »Baron Trenk«. Gostovanje te odlične umetnice, ki si je pridobila sloves prvovrstne primadone tudi v Nemčiji (gostovala je kot »Carinen« z največjim uspehom tudi v berlinski operi), pomeni za Maribor atrakcijo ter še posebej opozarjamo nanj. Najveseleje bo potekel pustni torok v gledališču, kjer uprizore ob 20. uri imenitno komedijo »DR«. Kot na Silvestrovo prejme tudi topot vsakdo, ki kupi sedež, listek ter se po predstavi izžreba pustno darilo. fltm navedenem času, je namreč Gosposka ulica* naša mariborska City najmirnejša, ker ljudje ob tem času pri obedu in se še' ne vračajo na popoldansko delo skozi to ujico, ki je pa že četrt ure pozneje polna ^vlienja. Vršijo se intenzivne poizvedbe v cil>u. da se razčisti ta drzni vlom ter je mariborska policija permanentno na delu. So pa bila o tem obveščena vsa središča naše varnostne službe na podeželju in drugih banovinah. Po drugi strani pa je verjetno, da je izvršil zločin kakšen domačin, ki je bil o vseli razmerah predobro poučen. Rokovnfači odnesli ročno blagajno Vinarske šole » jf.c.Do,eKlo razburjenje radi vloma v »izjakovo urarno in zlatarno v Gosposki ulici, Pa so je danes po Marl->oru v opoldanskih urah raznesla vest o vehkem vlomu, ki Se je bil izvršil preteklo noc v pisarno tukajšnje Vinarske ;n sadjarske sole. Način, kako je bil vlom izvršen, močno sp0millja na vloni v pi- sarno občinske uprave v Studencih, kjer so zlikovci navrtali blagajno, pa se jim to ni posrečilo, pač pa so ;z predalov pisarnisk h miz pobrali 3944 dinariev ter nato izginili. Na sHcci način so vdrli doslej še neznani storilci danes ponoči skozi okno Vinarske in sadjarske šole, ki je nameščena v pritličju omenjenega zavoda. Storilci so najpreje razbili šipe na oknu, ter se nato skozi odprtino splazili v notranjost pisarne. Tam je vlomilec prebrskal vse predale In kotičke ter očividko stikal samo za denarjem. V nekaterih Predalih je zares našel nekaj denarja, In sicer okoli 700 dinarjev. To mu pa ui bilo dovelj. V nekem predalu neke pisalne mize je našel tudi ročno železno blagajno, ki jo je skušal najprej odpreti s ponarejenim ključem. Ker mu pa to najbrže ni uspelo, je odnesel ročno blagajno v drvarnico sosednje stavbe, kjer je drvarnico najpreje s silo odprl, ter nato s sekiro, ki jo je našel v drvarnici, razbil ročno blagajno in iz nje ukradel 300 dinarjev gotovine. Blagajno je pustil vlomilec v drvarnici, nato pa je izginil v temno noč. Ko so danes zjutraj na omenjenem zavodu pričeli z delom, so našli v pisarni vse razmetano ter so bili o drznem vlomu takoj obveščeni varnostni organi. Na kraj vloma je odšla tudi policijska komisija s šefom kriminalnega oddelka višjim nadzornikom g. Cajnkotn in dak-tiloskopom g. Groblnom, ki je napravil nekaj prstnih odtisov, na podlagi katerih upajo, da bodo storilca Izsledili. kočar in Svenšek Amalija, zasebnica v Mlinski ulici 39: Mrak Vincencij, delavec in Schvvarz Angela, tov. delavka, Počehova 33: Mrak . Alojzij, delavec in Klasinc Marija, tov. delavka, Aleksandrova cesta 10: Potočnik Frančišek, po sestniški sin in Obrovnik Marjeta, po sestnifka Jiči iz Keblja; Seifried Ludo vik, posestniški sin in Scharman Aloj zija. posestniška hči, od Sv. Ožbalta: Marki Jožef, občinski tajnik in Koležnik I Terezija, posestniška liči. od Remšnika; | Kerše Ivan, posestniški sin in Kralj Amalija, posestniška hči iz Laporja; Marčič Franc, mesar, Pobrežje in Po-krivač Neža. prediea, istotam; Dobrovo len Franc, tovarniški delavec na Studen cih in Lorbek Marija, prediea na Stu dencih; Geder Alojzij, zasebnik uradnik, Tattenbaehova ul. 15 in Bibič Erna, za sebna uradnica, Ruška cesta 7; Germ Emerik. čevljarski mojster. Studenci in Falnoga Marija, ovijalka, Zpornje Rad vanje; Črnčec Jurij, tovarniški mehanik, Glavni trg 4 in Brlek Marija, tkalka, Stu denci; Peršou Franc, tovarniški delavec Frankopanova 10 in Wicher Ivana, posestniška hči. Pobrežje; Sluka Edvin strokovnjak za proizvodnjo baržuna Mejna ulica 9 in Murovič Daniela, plačilna natakarica istotam. Bilo srečno! Oddaja kantine. Dne 15. februarja t. 1. ob 11. uri se vrši v pisarni vojašnice Vojvode Mišiča licitacija za oddajo kantine v najem za čas od 1. aprila 1937 do 31- marca 1938. Kavcijo v iznosu 1800 Din je položiti na dan licitacije do 10. ure v gotovini ali vrednostnih papirjih pri blagajni poveljstva 45. p. p. Pravico do zakupa imajo invalidi, priznani z invalidskim zakonom od 1. 1929. Pismene ponudbe je kolekovati po tar. post. br. 45 zakona o taksah. Natančnejši pogoji so razvidni v pisarni vojašnice Vojvode Mišiča vsak delavnik od 8. do 12. in od 16. do 18. ure. Obcšenec v stiskalnici V Jareninskem vrhu so našli v stiskalnici za sadje obesnega 36 letnega posestniškega sina Avgusta Pukla. Domačini so sicer takoj odrezali vrv ter poklicali zdravnika, toda vsa prizadevanja so bila zaman, ker je bil Pukl že mrtev. Kaj je gnalo Pukla v tako žalostno smrt, ni točno znano. Razumete se- vi kaj na glasbo? Seveda. Potem pa, prosim vas, povejte mi, kaj igra ona dama? Klavir. Kino Union. Danes zadnjič dunajska veseloigra »Kdo je nor?« V soboto Pat & Patachon v nemškem jeziku. PMH geun o&aatie, NAŠA ZUNANJA POLITIKA. V skupščinskem finančnem odboru se je včeraj obravnaval proračun zunanjega ministrstva, na katerem je obširno poročal predsednik vlade in zun. minister dr. Stojadinovič o naši zunanji politiki in mednarodnem položaju. Povdarjal je, da hoče Jugoslavija z vsemi narodi živeti v miru, prav tako z Italijo in Nemčijo. P/iMiflitti J. G., Svečina: Ne morete več streljati? Čudna reč. Še bo luštno. Pik-pok, Bum-bum... INŽ. KOŠUTIČ MAČKOV NAMESTNIK. Kakor se doznava iz Zagreba bo inž. Košutič v lrrvatskem narodnem pokretu vršil funkcijo namestnika predsednika dr. Vladka Mačka. V tem svojstviu bo inž. •Košutič dajal navodila ter nadziral ustanove. in organizacije hrvatskega narod •nega pokreta. pj&jcoHshe name Sokolske smučarske tekme. Na Svečnico je smuški odsek Sokola priredil dve smučarski tekmi za društveno prvenstvo, ki sta bili obenem izbirni tekmi za župno tekmovanje v Mariboru. Najprej seje vršila predpoldne tekma v teku na daljavo 8 km, druga pa popoldne ob 14. uri v smuku na 3 km. Tekmovali so naraščajniki in člani skupaj, toda z ločeno kvalifikacijo. Zanimanje za obe tekmi je bilo veliko. Doseženi pa so bili z ozirom na začetek tudi prav lepi rezultati. Najboljši čas pri obeli tekmah je dosegel član br. Tone Požeg. V ostalem pa so bili pri posameznih tekmah doseženi sledeči uspehi: Pri teku na daljavo, kjer je prevladovala smuka, so se plasirali člani in naraščajniki takole: 1. Požeg Tone 29:10, 2. Vovšek Jože 34:35. 3. Majhenič Jože 35 min. itd., od naraščajnikov pa je bil prvi Vezjak Ciril 32:10,2. Špalir Roman 33:30, 3. Dubrovnik Stanko 35 itd. Popoldanske tekme v smuku so dale sledeče rezultate: člani: 1. Požeg Tone je rabil 4 min. 35 sek., Detiček Franc 5:28, Majhenič 6:25 itd., naraščaj pa: 1. Knez Ivan 4:55. 2. Krajnc Vlado 5:1, 3. Schvvelz Valter 5:15 itd. Prva dva plasirana obeli izbirnih tekem prejmeta lično diplomo. Razglas tekem je bil ob 18. uri pri br. Vodeniku, kjer se je nato vršil družaben večer. Odlikovan je bil s srebrno svetinjo za zasluge pri Rdečem križu tukajšnji predsednik občinskega odbora RK gospod dr. Artur Hronovsky. Čestitamo! U&mmna ieUdska tuotkua! PARIZ, 5. februarja. Havas poroča: Ker so se godile nedovoljene zakasnitve v d:bavi letal z vojno aviacijo, se je le- talski minister Pier Cotte odločil, da re-kvirira tvornico Morand-Saulniers. marka 14.50, 1 zlot 8.15, 1 avstrijski šiling 8.—, 1 belg 7.30. 1 pengo 8.70, 1 bra-ziljski mrlreis 2.50. 1 egiptovski funt 217, 1 urugvajski pczos 22.—. 1 argentinski Profesor meničnega prava: Povejte mi. kaj je menica. Dijak: Ne vem. Profesor: O, srečni človek! Si^ikjelUsU<e kotite | nukuiske Mežke Te dni je privozil neki tovorni avto iz Z .-uje Bistrice skozi Slovensko Bistrico ter zavil na kolodvorsko cesto. Natovorjen je bil z bakrenimi ploščami, samo en koin|d tehta ca. 700 kg. Ker je imei avto preveliko brzino, so 4 plošče zdrknile z automobila na tla. K sreči, da ni bilo nobenega človeka ali voznika v bližini, ker bi bilo lahko kar na licu mesta par človeških žrtev. Če bi se pa to pri-petlio na semenjski dan, bi čisto gotovo ne izostale človeške žrtve. Raznim šoferjem bi svetovali, da se v bodoče 'bolj držijo brzine, ki jo predpisuje cestno policij ski zakon, ki velja za tako ostre ovinke f> km na uro. Londonski finančniki upajo, da se bo v dveh letih zboljšalo finančno stanja dolžniških držav in da bodo mogle te začeti z odplačevanjem svojih dolgov. To pa tem bolj, ker so doslej njih upniki itak morali mnogo žrtvovati. Ti finančniki izjavljajo, da bodo v bodoče dobile posojila samo države, ki so pri odplačevanju dolgov pokazale voljo. Posojila pa se bodo prej ali slej gotovo začela dajati. Uradni tečaji za mesec februar 1937. Finančni minister je določil uradne tečaje za mesec februar tako-le: 1 napoleondor Din 303.—, 1 zlata turški lira 344.—, 1 angleški funt 238.50. 1 ameriški dolar 43.30, l kanadski dolar 43.—, 1 nemška Razno BRZOJAVKA! Večeria: pojedina morskih ! rib: skarpenov brodeto s po-1 iento. kalamari. Kron so v ire-i zek, cevoli, barboni na r.c-i šetki, sardele in male ribice. ; Pristna dalmatinska in šta-! Krška vina. Gostiina »Kralj ! morskih rib«. Rotovški trg 8 570__________________________ | HOLANDSKI MLEČNI KRUH j od Din 1.— naprej izdeluje | pekarna Rakuša. Koroška c i 184 __________ NA KONCERT j v soboto 6. II. in pojedino kr-j vavic, domačih klobas ter na ! izvrstno kapljico, vabi gostil-: ničarka gostilne »Pri jelenu«:. ! Maribor, Taborska S. 577 Kupim Sobo odda OPREMLJENO SOBO KUPIM »DIESEL« TOVORNI AVTO 2—3 tonski, malo rabljen. -— s separiranim vhodom o