Po pošti prejemali: M celo leto naprej 26 K — h pol leta četrt „ mesec 13, . 6.&0, 2 „ 20 „ V upravnlštvu prejemali: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, — „ «etrt , , 6 „ - „ mesec , 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 h ua mesec. Političen list za slovenski narod, Naročnin« in Inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice 8t. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 33. V Ljubljani, v soboto 9. februvarija 1901. Letnik XXIX. Slovanski centrum. Naši katoliško - narodni poslanci so na Dunaju začeli pot prave solidne politike, in uspeh kaže, da ne zastonj. Danes šteje klub 21 članov, med katerimi so zastopani tudi Cehi, Rusini in Poljaki. Mi soglašamo s tem klubom, ker ima mnogo prednosti in je najboljše, kar je bilo v sedanjih razmerah mogoče storiti. Prva prednost je ta, da klub ni omejen na gotovo število članov in se lahko razširi. Med tem ko so liberalci ustanovili omejen jugoslovanski klub, ki se ne more več razširiti, ima slovanski centrum odprt vhod za vse slovanske poslance. Vrše se tudi pogajanja še nadalje in iz pogovorov je razvidno, da je ideja slovanskega centra v avstrijskem državnem zboru simpatična v slovanskih političnih krogih, in upati je, da se slovanski centrum pomnoži še s pristopom drugih slovanskih poslancev. Druga prednost kluba je, da kaže idejo slovanske vzajemnosti v državnem zboru. Vsi drugi slovanski klubi so partikularistični in bolj lokalnega ali speci-jelno narodnostnega značaja. Edini klub, v katerem se morejo sniti vsi slovanski poslanci, je sedaj slovanski centrum, ki tvori zares središče poštenih blovanov. Tretja prednost tega kluba je, da ima določen gospodarski program. Postavil se je na ono gospodarsko stališče, na katerem mora stati vsak slovanski poslanec — potezati se mora za agrarne interese kmečkega stanu. In tu vidimo v lepi vzajemnosti zastopnike poljedelstva : Rodovitna Moravska, vseskozi poljedelska Galicija in Bukovina se združujejo s slovenskimi pokrajinami, da branijo skupno slovanskega kmeta. To je velika gospodarska ideja slovanskega centra. Primerjajte sedaj s tem — klub liberalcev! Brez smeri, da celo protikmečkipo vplivu Tavčarjeve gonje proti kmečkim zadrugam, ne zasluži imena slovanskega kluba. Četrta prednost tega kluba je, da so v njem možje, ki so edini tudi v najvišjem kulturnem načelu — v verskem vpra-anju. Krščanstvo jim ni postranska stvar, kakor je pisal »N.« o liberalcih, ki so prisiljeni s kislim obrazom podpisali »kr ščansko podlago«, ampak jim je važna za deva, za katero hočejo tudi pogumno nastopiti. Kako žalosten je temu nasproti jugo slovanski klub! Tu sedi dr. Tavčar, ki proglaša, da so cerkve znamenje naše suž nosti, ki dela po »Narodu« propagando za pravoslavje in luteranstvo, ki je šefredakter onega lista, ki je papeža imenoval »izvrg človeštva« itd. itd. — in poleg njega morajo sedeti — duhovniki Spinčič, Peric, Biankini ! Tu se vse neha. Tu se mora pametnemu človeku ustaviti razum . . . „Slovanski centrum« šteje sedaj, kot smo že omenili, 21 članov, in sicer so v njem združeni: Slovenci: vitez Berks, dr. Gregorčič, Pfeiier, Pogačnik, vodja Povše, dr. Susteršič (nač.), V e n -cajz, Žičkar in dr. Žitnik; Ceha: dr. Hruban in dr. Sto jan; Rusini: Barwinski, Gladiszewski, Dlou-žanski, Mandyczewski in P i h u -lijak, ter Poljaki: Bomba, Fijak, Kubik, Szajer in Wilk. Mi pa iz domovine kličemo svojim poslancem na Dunaju : Le krepko naprej po začeti poti, po poti politične poštenosti in zna čaj no st i, po geslu: Vse za vero, dom, cesarja ! Živela krščanska in slovanska zavest!___ Razdvojeni! S Štajarskega. Finis coronat opus — tako si je mislil dvorni svetnik Ploj, ko je bil izvoljen podnačelnikom hrvatsko - slovenskega kola! Izdal je sicer katoliški program, na kojega je bil izvoljen ; p r e v a r i 1 je svoje volivce, ki so ga volili, ker jim je na vo-livnih shodih pripovedoval, da kandiduje na stari slovenski program »Vso za vero, dom, cesarja!« Toda postal je podna-čelnik kluba in to je tudi nekaj. In v klubu ima mej svojimi podložniki ¡zbornega moža, ki mu bode pomagal izvrševati oni program; dr. Ivana Tavčarja, uprizoritelja in organizatorja najpodlejega in najne-sramnejega boja proti katoliški cerkvi mej Slovenci. Toda delali bi dr. Ploju krivico, če bi njemu pripisovali glavno zaslugo za razdvo-jitev slovenske in hrvatske delegacije. Glavno zaslugo ima v tem pogledu, kakor zanesljivo vemo, drug mož, in ta je g. Robič. Dokler njega ni bilo na Dunaj, je šlo vse dokaj gladko. Ploj je pridno sodeloval pri štatutu »Slovanskega centruma« in bil zadovoljen, če že mora ločitev biti, pridružiti se katol. narodnim poslancem. Z Robičem pa je prišel zli duh vmes. — Zajedno z njegovim nastopom — odpadel je takoj Ploj in sledil svojemu liberalnemu srcu. Robč je kar besno nastopal. Izjavil je, da gre samo s kranjskimi liberalci v klub. Pozvan, izjaviti se o štatutu, kojega so sestavili Biankini, Gregorčič, Ploj in Šusteršič — rekel je, da se ne izjavi, razun če so tudi liberalci navzoči. Njegova slepa liberalna strast razdrla je vse. Mirna, pametna beseda ni bila več mogoča. ¿1 O bič lihorn lop. I Marsikdo zatjildon^ gleda. Toda drugi, ki so opazovali zadnja leta Robičev politični preobrat, se nič ne čudijo. Mož je bil na I. slov. katoliškem shodu načelnik šolskega odseka. To je bilo leta 1892. Takrat je sedel v Hohenvvartovem klubu kot zvest pristaš pokojnega kanonika Kluna. Ko je bila znana secesija Bulat-Ferjančičeve skupine, ostal je Robič v Hohenvvartovem klubu. Kedaj se je začel izpreminjati? Dva dogodka sta uplivala nanj. Prvi dogodek je bila njegova izvolitev deželnim odbornikom štajarskitn, ki se je zgodila s pomočjo nemških nacijonalcev proti kandidatu katoliških Nemcev. Drugi, še odločilneji dogodek pa je zgolj rodbinskega značaja. Dobil je liberalnega zeta. Od tistega hipa jel se je približavati liberalcem. Liberalil so je korak za korakom, in sedaj dela kar besno politiko — svojega zeta. Voljen je pa ta mož od samih pristnih katoliških kmetov. Sevo, mej volitvami bil je tudi Robič katolik, kar se jo dalo, kakor vsi južnoštajarski liberalci. Enkrat izvoljen, se je pa postavil na stališče : »Der Mohr hat seine Arbeit gethan, er kunn gehen«. Mož uvidi, da je za G let pod streho. In če pridejo nove volitve — no, potem je še vedno časa dovelj, postati zopet »katoliški«. Tako ta mož računa. Mi pa menimo, da je zadnji čas, take račune enkrat za vselej prekrižati. Prava nesreča je itak za najbolj eksponirani slovenski volilni okraj, da je Robič njegov poslanec. Leto za letom nazadujejo slovenski glasovi po Ro-bičevi krivdi, ovojih volivcev spominjal so je le za časa voli to v. Sicer pa se ni zmenil zanje. Kmetje, ki so ga volili, so mu bili »Hekuba«. Kmetje so jeli to uvi-devati. Videli so, da je sicer gospod Robič za se marsikaj dosegel kot poslanec — za volivce pa prav nič. On postal je s pomočjo nemških nacijonalcev deželni odbornik z letno plačo 3000 gld. in se je preselil se svojo rodbino v sovraženi nemški Gradec — svojim volivcem je pa klical »Proč odGradca«! Nadalje je mož ItOt proic o-*»» pniaol t o o cl a. ^ i wv o «> »» i red, akoravno že 10 let ni šole od znotraj videl in akoravno nimani-k ak i h višjih študij. Kaj pa je storil z a svoje volivce, za slovenske kmete? O tem nihče nič ne ve — in to je uzrok, zakaj nomštvo prodira v okraju, zakaj se kmetski narod obrača od slovenske stranke, ki je storila veliko napako, ker ni že zdavna Robiča vrgla mej staro železo. Sedaj je Robič sam storil to, kar bi bili morali že zdavna storiti drugi: vrgel so jo energično ven! Samo toliko poštenja naj ima, da odloži mandat, kateroga si je pridobil po krivih potih, kot katoliško-naroden kandidat. Volivni možje naj potem odločijo, li stoje še za njim, ali ne. Isto postopanje se priporoča gospodu dvornemu svetniku Ploju! Katoliški slo- LISTEK. Sveta Gora. V 16. stoletju, ko so divji Turki in lu-terani stiskali našo milo slovensko domovino, jo pustošili, zatirali pravo sv. vero in se je splošna pokvarjenost širila med vsemi stanovi, tedaj se je mila Mati božja ozrla na našo deželo in ji osebno priskočila na pomoč. L. 1539 se prikaže na gori „Skal-nica" pri Gorici ubogi pa pobožni pastarici Uršuli Ferligoj, ki je klečč molila in prosila Marijo pomoči v žalostnih časih, stegne roko, pokaže na vrh gore in spregovori blažene besede: „Reci ljudstvu, naj mi tukaj zida hišo in me prosi milost i." Deklica hiti spolnit ukaz Matere božje in nakrat so prihajale množice gledat kraj nebeške prikazni. Svetna oblast pa zapre deklico, ali trikrat jo Marija čudežno reši iz zapora. Tedaj so vsi, kmet in gospod, klicali: „Tukaj je prst božji; hitimo na mesto, kjer se je Marija doteknila zemlje!" Duhovščina in mestni starašine sklenejo zgraditi majhno kapelico, potem pa prej ko mogoče zgraditi Mariji primeren dom. In tako se zgodi. Kmalu prihajajo obilni darovi od vseh strani in 1. 1541 se prične zidanje cerkve. Voditelj podjetja je sam Ulvin grof Attems. L. 1544 je cerkev posvetil generalni vikar oglejskega patrijarha Egidij Falcetta. Ko je patrijarh cul, kolike čudovite milosti prejemajo ljudje na tem mestu, poslal je gori prekrasno podobo Matere božje, slikano na leseno desko. Od začetka so svetogorsko svetišče oskrbovati solkanski duhovniki; radi pomanjkanja duhovščine pa so jo 1565 izročili v oskrb frančiškanom bosenske provincije, ki so se morali divjemu turškemu navalu umakniti na takraj Save. Frančiškani so se resno lotili dela, zravnali hrib, postavili samostan in ga po potrebi širili po letih. Imeli so pa redovniki mnoge boje z nasprotniki reda in svetišča in cesarji Ferdinand I., Leopold I., Karol VI. so morali opetovano poseči vmes. V znožji gore so postavili hospic za bolne redovnike. Lepo se je razvila božja pot. Goreči redovniki so se zelo trudili ljudstvu ogladiti pot do Matere milosti. Sijajno se je opravljala božja služba, Marijni prazniki so bili pravi duhovni sejmi za brezštevilne romarje. Kak praznik jih je bilo gori do 10.000. Spo-vednicc so bile neprenehoma obsutc, k mizi božji jih je poklekovalo na tisoče, vroče prošnje, miloglasne pesmi so se razlegale po svetih prostorih od ranega jutra do pozne i noči. Ker so obilni darovi prihajati cerkvi v prid, razširili so cerkev, zidali stolp, postavili kamnite altarje, posebno olepšali prez-biterij in 1. 1686 prenesli z veliko slovesnostjo milostno podobo v veliki altar. Oživila je pa tudi vera, otajala so se ledena srca, ljubezen se je vrnila med ljudi, tako da je Mati božja spolnila dano obljubo. Zdaj so jeli misliti na kronanje Marijne podobe. To je milost, ki jo cerkev podeli le najimenitnišim krajem milosti, n. pr. v Loreti, na Trsatu itd. Po mnogem pisarjenju sem in tje in po skrbnem prizadevanju oglejskega patrijarha je slednjič došlo iz Rima dovoljenje, da smejo kronati podobo Matere božje na Sveti Gori. Ker je bilo pričakovati obilno ljudstva, sklenili so slovesnost kronanja opraviti na Travniku, obširnem trgu v Gorici. V ta namen pripravi grof Thurn pred svojo palačo veličasten oder, kamor je imela biti posajena milostna podoba. Kroni je podarila ljubljanska velikodušna gospa Ana Katarina p 1. S e -len b ur g. Napočil jc težko pričakovani 6. junij. Ob štirih zjutraj zagrome možnarji in zapojo zvonovi, ker v tem trenutku vzdignejo podobo na Sveti Gori. Štirje frančiškani jo nesejo v levitski opravi. V Solkanu jo j sprejme prošt Janez Fattari v. duhovščino i solkansko in sedaj se uvrsti velikanska pro- cesija proti Gorici s križi, zastavami itd. Od vseh strani grome možnarji, iz tisočerih prsi se dvigajo pesmi, zdi se, da so se nebesa sklonila k zemlji. Pri mestnih vratih sprejme podobo pod dragocen baldahin škof P i č a n-s ki J u r i j Franc p 1. M a r o 11 i v spremstvu dveh infuliranih opatov, velikega števila duhovščine, plemstva, uradnikov, meščanov in prostega ljudstva. Topovi na gradu zagrome, godba zaigra in vojaštvo v paradi spremlja čudežno podobo. Na Travniku se najprej prebero dotična pisma, potem zapoje škof „Pridi sv. Duh" in druge molitve. Naenkrat nastane velika tišina, kajti cerkveni prelat sc bliža milostni podobi Matere božje in jej s trepetajočimi rokami venča glavo z dragoceno krono, ravno tako božjemu detetu Jezusu na njenem naročji. Ta trenotek se d;i le občutiti, opisati se ne d L Na to zapoje škof „Te Deum" in ž njim poje celi trg. Milostni škof služi pod milim nebom slovesno sv. mašo, pojo in svirajo muziki iz Benetek, ki so nalašč prišli le sem. Slavnostni govor je imel beneški frančiškan P. Ludvik Vedova, navdušenost je p r i k i -pela do vrha. Po dokončani slavnosti preneso podobo v stolnico, da sc ji poklanja pobožno ljudstvo; potem v cerkev uršulinsko in zvečer v Solkan. Drugo jutro jo ncs('i na Sveto venski kmetje so Vas volili, gospod dvorni svetnik. Odložite svoj mandat in pri novi volitvi se pokaže, če Vaši volivci odobravajo Vaš korak! Odložitev mandata in zopetna kandidatura — to bi bilo pošteno, lojalno postopanje, če Vaju zopet volijo — potem sta oba opravičena in nihče Vama ne more nič očitati. Ako pa tega ne storite — potem Vama sme vsak očitati, da sta prevarila svoje volivce, da sta po prevari v posesti svojih mandatov. Ali se to spodobizadvornegasvetnika — ali pa za profesorja 7. razreda in deželnega odbornika? Državni zbor. Dunaj, 8. svečana. Habemus papam! Po dolgih razgovorih so našli za predsednika moža, ki na levi in desni ni sumljiv. Danes ob 11. uri bi se bila morala vršiti volitev, pa stranke še niso bile edine o kandidatu. Vsa slovanska desnica bi bila najraje volila prejšnje predsedstvo, toda vlada je dvakrat izrazila željo dr. pl. Fuchsu, naj ne vsprejme kandidature. Vlada se je zbala nemških radi-kalcev, ki so se odločno upirali Fuchsovi kandidaturi. Levica je želela na predsedniškem mestu Pradeja. Ker pa je desnica odklonila to ponudbo, je v zadnjem trenotku prišel na površje grof Ve t ter, ki z dvema tovarišema v zbornici zastopa moravsko srednjo stranko. Sam je v svojem nagovoru naglašal, da je njegova izvolitev le posledica zmedenih razmer v zbornici, a nikakor ne osebnih zaslug. Sicer pa je grof Vetter jako simpatična oseba in je s svojim nagovorom napravil najboljši utis. Oddanih je bilo 374 glasovnic. Grof Vetter je dobil 344 glasov, 14 glasovnic je bilo praznih, ostali glasovi razcepljeni. Prvim podpredsednikom je bil izvoljen P r a d e z 236 glasovi; 5 glasov je bilo razcepljenih, 87 glasovnic praznih. csrugiui poapreuseunikuui jc> Dii izvoljen dr. Z a č e k z 209 glasovi, 92 glasovnic je bilo praznih. Potresno posojilo. V današnji seji je »Slovanski centrum« vložil naslednji nujni predlog: V noči 14. aprila 1895 je skoro vso deželo kranjsko, osobito pa stolno mesto Ljubljano z okolico in okrajni glavarstvi Litija ter Kamnik obiskal grozni in nesrečni potres, ki je vzbudil sočutno pozornost v celi Avstriji. Od 14. aprila do 15. junija 1895 se je zemlja vedno tresla, in silni sunljej 15. junija 1895 je napravil zopet veliko škodo na deloma že popravljenih poslopjih. V Ljubljani in okolici, kakor tudi v litijskem in kamniškem okraju so bile posamezne hiše popolnoma razrušene ali pa hudo poškodovane. Beda prizadetih krajev je bila nepopisna. Nesrečno prebivalstvo bi bilo obupalo, da mu niso hitro priskočila na pomoč do Goro, kjer se vršč slovesnosti celi teden. — Slovesnost se je sicer končala, a vtis je ostal trajen. Ljudje so sedaj še raje pohajali Sveto Goro in donašali darov. Pod-vzetni gvardjan P. Romuald Sitar zida nov samostan in prenočišče za romarje in konča to delo 1. 1714. Zidalo in prezidavalo se je v cerkvi in samostanu, ker je strela hudo gospodarila gori, naredila veliko škode in ubila tudi mnogo redovnikov. Na Sveti Gori je marsikateri kristjan našel pomoč v bolezni in drugih potrebah, zategadelj je vedno rastlo zaupanje do svetega kraja. (Konec prih.) Stališče in podlaga. Kaj je krščansko stališče ? Krščansko stališče je, ako.....toda tako ne smemo pričeti! Kajti sinočnji »Slov. Narod« razjasnil nam je, kaj je krščansko stališče, in ta razlaga je toli izvirna, toli krasna, da jo hočemo tu ponatisniti: »Slov. Narod« piše : »Kristus svojih naukov ni učil zgolj z namenom, da bi dr. Susteršič, kadar pri volitvah od sela do sela krošnjari, imel v teh naukih najboljšo agi-tacijsko sredstvo! In to naše stališče je pravo in resnično krščansko stališče .'« Boj proti dr. Šusteršiču, to je torej brotljiva, plemenita srca, v prvi vrsti kakor vedno naš ljubljeni in presvetli cesar, dalje Dunaj in druga mesta ter razne korporacije. Presvetli cesar je rekel : Prizadetim se mora pomagati«, in tako se je zgodilo. Vsled sklepa obeh zbornic je visoka vlada v smislu zakona z dne 6. julija 1895 dovolila nepovračljivo državno podporo, dalje brezobrestno v 15 letnih obrokih vračljivo posojilo, in sicer za mesto Ljubljano 1,700.000 gld., za okraje izven Ljubljano 1,245.000 gl. in za obrtnike v štirih letnih obrokih poôenâi z 1. 1897 100.000 gld.; dalje v smislu zakona z dne 8. julija 1896 3% posojilo za hišne posestnike v Ljubljani in na deželi v znesku 500.000 gld., vračljivo v 20 enakih letnih obrokih pričenši s 1. jan. 1901. S to državno pomočjo so si posestniki pač večinoma popravili svoja poslopja, a nikakor ne zagotovili last in obstanek družin. Večina posestnikov je bila že pred potresom tako preobložena z dolgovi, da je bil porabljen že ves kredit Potres pa je imel še druge slabe posledice. V Ljubljani in dru god naseljene osebe, ki niso bile hišni posestniki ali pa po službi vezane na bivališče, so zapustile one nesrečne kraje, ne da bi se vrnile, in promet tujcev se je jako zmanjšal. Posledica je ta, da trpe razni obrti in da posestniki novih in popravljenih hiš ne dobe najemnikov. Vsled tega so se znižali dohodki, a zmanjšala tudi vrednost hiš. In iz tega izvira za hišne posestnike še večja in nevarnejša škoda, nego je bil potres sam, ker družine so že danes v veliki stiski ter s strahom in žalostjo gledajo v bodočnost. Že pred potresom preobložene hipoteke so se vsled potresa na novo obremenile. Državno posojilo bi bilo morda v normalnih razmerah zadoščalo. Toda v potresni dobi so se stavbeni troški zvišali za 50 odstotkov, in zato državno posojilo ni pokrilo nujnih potrebščin. Hišni posestnik je danes v potresnem okolišu le brezplačen oskrbnik v svoji hiši, ki podira najemnino ter' plačuje davke ln dolgove. Ker pa dohodki večinoma ne zadoščajo, je hišnikova pravica in služba: mučna skrb, a njegovo plačilo — revščina. V enako žalostnih razmerah je obrtnik. Vsled potresa je draginja večja, a zaslužek manjši. Zakon ima brez dvoma namen, da hišni posestnik dobi petletni rok za prvo odplačilo državnega posojila in da se obroki tako podaljšajo, da bi bilo odplačilo brez po sebnih težav mogoče. Ker pa je bilo mnogo hiš dograjenih se le v letih 1897, 1898 in 1899 in se je tudi v teh letih izplačalo državno posojilo, zato mnogi niso bili deležni dobrote petletnega roka. Vsled tega pa do-tični zakon nima prave, resnične podlage, in mnogim je nemogoče, da bi vrnili dr žavno posojilo, ker se je znižala najemnina in vrednost hiš. Ako se bodo posojila strogo iztirjavala, morala se bodo poslopja prodajati in tudi boljši posestniki pridejo v zadrego. I »Slov. Narodu« in njegovim voditeljem »krščansko stališče«. oedaj je svet lahko miren. Že so se duhovi razburjali, kajti liberalci slovenski podpisali so na Dunaju krščansk program. Splošno so je govorilo, da je liberalna ideja izgubila ponižnega ali odločnega služabnika. Pričakovali smo že, da nam dopošlje liberalna ideja tale inserat, da ga priobčimo : Izpraznjeno mesto, i ■ Mesto ponižnega ali odločnega , ; služabnika liberalne misli ' je izpraznjeno. — Prošnje naj se ' 1 tekom treh dnij vložč naravnost pri podpisani iiberalni miBli. ! Kaj tacega smo pričakovali. Ali sedaj ne bo nič, ker liberalna misel je dobila razlago »krščanskega stališča«, s katero mora biti zadovoljna. Torej na takem »krščanskem stališču« stoje njo slovenski pristaši na Dunaju. Toda ti možje na Dunaju nimajo samo krščanskega stališča, marveč tudi »krščansko podlago«. Čujmo, kako razlaga »SI. Narod«, kaj je ta »krščanska podlaga« njegovih pri- V teh razmerah je dolžnost poslancev, da pomorejo hišnim posestnikom in obrtnikom, ki bi bili sicer prisiljeni, pod ceno prodati svoja popravljena poslopja. V tem oziru se je društvo hišnih posestnikov v Ljubljani obrnilo s prošnjo do ministerstev za notranje posle in finance in hišni posestniki po deželi so svoje prošnje vložili pri okrajnih glavarstvih. Ministerstvi pa nista odgovorili in okrajna glavarstva so odbila mnogo prošenj z dežele. Zato predlagamo: Visoka zbornica skleni: 1. Visoka vlada se poživlja, da predloži načrt zakona, s katerim naj se odpišejo v smislu zakona z dne 6. julija leta 1895, št. 94 drž. zak., dovoljena brezobrestna državna posojila, in sicer za Ljubljano v znesku 1,700.000 gld., za okraje na deželi 1,245.000, za obrtnike 100 000 gld.; 2. da se 3odstotno posojilo v smislu zakona z dne 8. julija leta 1896 v znesku 500.000 gld. vrača v 30letnih obrokih, pričenši s 1. jan. 1906. V formalnem oziru predlagamo, da se ta nujni predlog takoj izroči proračunskemu odseku, ki naj že v 14 dneh predloži svoje poročilo. Dr. Susteršič, Vencajz, Pogačnik, dr. Žitnik, Povše, Pfeifer, Robič, dr. Ploj, vitez Berks, Perič, Spinčič, Biankini, Vukovič, dr. Stojan, dr. Hruban, Treuinfels, Fresl, Dlou-zanski, dr. Gladyszo\vski. Danes so posamezni člani »Slovanskega centra« vložili še več drugih predlogov agrarskega značaja, o katerih obširneje poročam prihodnjič. Drugi slovenski katoliški shod pa družba sv. Cirila in Metoda. Lepi so bili dnevi drugega slovenskega katoliškega shoda. Bila je to veličastna manifestacija katoliške zavesti slovenskega naroda. Živo zanimanje, s katerim so tisoči udeležencev sledili temeljitim razpravam o najvažnejših vprašanjih našega verskega, narodnega in družabnega življenja, je pričalo, da je naše ljudstvo zavedno, ukaželjno in v svojem jedru še zdravo in sveže. Marsikdo, ki so mu bridke izkušnje žadnjih letžeupo-gibale srčnost, tako da je s strahom zrl v bodočnost slovenskega naroda, je zajemal iz prizorov, ki jih je gledal one dni, veselo upanje in prepričanje, da se tak narod ne more pogubiti. In to mu je na novo poživilo moči in navdušenje za delo v narodovo časno in večno korist. Že to je bil lep sad katoliškega shoda; ali bolj prav: to je bil cvet, iz katerega se more in mora šele razviti sad. Da se to tudi zgodi, bodi sedaj naša skrb. Lepe resolucije, o katerih smo sklepali na drugem slovenskem katoliškem shodu, ne smejo ostati le na papirju, ampak skrbeti moramo za to, da se uresničijo. Navdu-šanje, ki nas je takrat ogrevalo, se ne sme ohladiti, marveč nas mora trajno spodbujati k domoljubnemu delu. stašev. V sinočnji številki piše »Narod« : »Kaj pa je krščanska podlaga? Do sedaj smo jo dobivali v besedah: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe in ne dajaj mu hudega za dobro!« Na takej podlagi se mehko sedi, to moramo priznati! Nič o Bogu, o verskih resnicah in dolžnostih, samo »ljubezen do bližnjega«, kateremu ne dajaj »hudega za dobro«, »dobro« pa je vse, kar delajo liberalci, »hudo« vse, kar delajo klerikalci ! Ljudje, ki so si pridobili tiste sitne haemorr-hoide, sedeti morajo na posebnih blazinah, napravljenih iz kavčuka, katere napihnejo z zrakom. Taka blazina je ta liberalna »krščanska podlaga«. Naši liberalci bolujejo na duševnih haemorrhoidah, na tej blazini bodo mirno sedevali. Kedar bode pa prišel čas volitev, takrat kazali bodejo posebno kmetskim volivcem svojo »stališče« in svojo »podlago«. Seveda ne bodejo takrat teh pojmov na široko razlagali, ker take razlage le škodujejo javnosti, kar kratko besedilo „krščansko" bodejo jima pristavili, pa bo dobro za tiste volivce, ki bodejo za to dovolj — neumni. Tako „krščanstvo" lahko podpiše tudi žid ali hotentot in ne bode mu treba zatajiti svoje vere. Dobro bo, ako naši časniki sedaj, ko so se po končanih državnozborskih volitvah nekoliko pomirili razburjeni duhovi, začnejo lepo mirno razlagati resolucije katoliškega shoda in kazati, kako naj se praktično po njih ravnamo. Pokličimo si danes v spomin, kako stališče je zavzel drugi slovenski katoliški shod napram šolski družbi sv. Cirila in Metoda, družbi, ki je po mnogih vodstvenih izjavah uprav zadnji čas v zelo kritičnem položaju, tako, da se nam je nujno odločiti, ali naj jo pustimo, da propade, ali pa naj jo od vseh strani krepko podpremo, da svoje delovanje srčno nadaljuje. Drugi slovenski katoliški shod govori o družbi sv. Cirila in Metoda tako-le: „Družbi sv. Cirila in Metoda izreka.katoliški shod svoje priznanje in zahvalo. Nujno pozivlje vse zavedne Slovence, naj vobilnem številu pristopajo družbi sv. Cirila in Metoda injo gmotno in moralno podpirajo." Solznim očesom je priporočal ob splošnem pritrjevanju koroški rodoljub kanonik-župnik Frančišek Treiberv šolskem odseku poslednji odstavek te resolucije, slikajoč žalostne razmere v ponemčevalnih koroških šolah v narodnem pa tudi v verskem oziru. Katoliški shod je sprejel to resolucijo po dobrem in resnem premisleku. Vodilo ga je prepričanje, da izvršuje družba sv. Cirila in Metoda, upiraje se potujčevanju naših slovenskih otrok, ne le človekoljubno dobro delo, ki je veleva naravni zakon, ampak da odpadnik od svojega naroda in potujčenec tudi trdnega verskega prepričanja ne ohrani; v neznačajnosti vzgojen tudi v nravnem oziru nikdar ne bo zanesljiv. Potujčenci in narodni odpadniki so nam v vsakem oziru hujši in nevarnejši sovražniki od rojenih tujcev. Petnajstletno delovanje družbe sv. Cirila in Metoda tudi kaže, da se glavno družbeno vodstvo resno prizadeva v vseh svojih zavodih izvrševati § 2. družbenih pravil, ki slove: „Družbi namen je, vsestranski podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi." Božičnice in druge šolske slavnosti v družbenih zavodih pričajo, da se tu vzgaja nežna mladina prav tako v katoliško - verskem, kakor v slovensko - narodnem duhu. In temu se tudi noben pravi Slovenec resno ne upira. Tudi taki, ki so sami — žal — omrznili v veri, privoščijo versko vzgojo svojim, in če so količkaj dobrega srca, tudi drugim otrokom. V največjih in najznamenitejših zavodih družbe sv. Cirila in Metoda delujejo šolske sestre; pa tudi svetni učitelji in učiteljice izvršujejo svojo službo, kakor jim vodstvo naroča: „v katoliškem, avstrijskem in slovenskem duhu." Tako n. pr. vodi najnovejši družbeni otroški vrtec v kritičnem Tržiču svetna vrtnarica. A prav katoliško-verski duh, ki vlada v tem slovenskem vrtcu, mu je pridobil zaupanje Tržičanov, tako, da so mnogi svoje otroke vzeli iz nemškega vrtca in jih vpisali v slovenski vrtec družbe svetih Cirila in Metoda. V narodnem oziru pa je delovanje družbe sv. Cirila in Metoda v mnogih krajih uprav življcnski pogoj našega naroda. Naj se n. pr. družba z malomarnostjo poklicanih faktorjev danes prisili, da zapre ali proda „Narodno šolo" v Velikovcu: — ali bi ne bila to narodna smrt za koroške Slovence?! Enake važnosti je Muta za lep kos slovenske zemlje na Štajerskem in Trst za tržaške Slovence. Kaj naj torej storimo? Ali naj pustimo, da tako važna družba pogine, ali da začne pešati ? Odločitev ni težka. Z ozirom na resolucijo drugega slovenskega katoliškega shoda, z ozirom na dosedanje družbeno .delovanje in v trdni nadi, da bode družba tudi vpri-hodnje delovala v duhu svojih svetih zaščitnikov, kličemo vsem zavednim Slovencem : Podpirajmo družbo sv. Cirila in Metoda vsi brez izjeme, vsak po svoji moči! Družba ne sme propasti, tudi ne nazadovati, ampak živi naj, raste naj, veselo naj se razcvita! To pa se more le zgoditi, ako se vsi zavedni Slovenci z zaupanjem oklenemo družbe sv. Cirila in Metoda, kakor smo vsi združeni v družbi sv. Mohora. Res je, da nam naklada družba sv. Cirila in Metoda velik narodni davek. A breme bomo laže nosili, ako je porazdelimo na več ramen. Mnogi naši somišljeniki žrtvujejo za družbo veliko. Tisti pa, ki še niso vpisani v nobeno podružnico, naj se nemudoma vpišejo, ali če jim za to ni prilike, naj pošiljajo svoje prispevke in tudi darove, ki jih nabero ob raznih ugodnih prilikah, uredništvu „Slovenca", ki bo darove rado priobčevalo in jih od časa oddajalo družbenemu vodstvu, oziroma blagajništvu. Opozarjamo svoje somišljenike zlasti na to, naj skušajo posameznim podružnicam tudi izmed preprostega naroda pridobivati vsaj udov-podpornikov, ki plačujejo le 20 vinarjev na leto. Toliko lahko in večinoma tudi rad žrtvuje vsak količkaj zaveden Slovenec, samo treba je koga, ki ga ob primerni priliki za to nagovori. Naj slednjič opozorimo še slovenske posojilnice, zadruge in razna druga društva, katerim se ob letnem računu pokaže kak preostanek, ki ga morejo porabiti v dobre namene, da store dobro delo, ako se s primernim darom spominjajo tudi družbe sv. Cirila in Metoda. Tudi taki darovi se lahko pošiljajo uredništvu „Slovenca". Kolikor poznamo vodstvo družbe svetega Cirila in Metoda, vemo, da mu je zelo neljub vsak strankarski prepir, ako se kakorkoli tiče družbe; vendar nekaj pa mu bo brez dvombe ljubo: ako vse mogoče stranke začnejo tekmovati med seboj ter skušajo druga drugo prekositi v delovanju za družbeno korist. S celovške učiteljske pripravnice. Iz Celovca, dne 7. febr. Večkrat že se je govorilo in pisalo o razmerah na celovški c. kr. učiteljski pripravnici, oziroma o početju njenega vodje K n a p i č a in njegove nacijonalne nemške gospe, kateri je tekla zibelka na pristnih — slovaških tleh ! Zadnji čas pa so se razmere na pripravnici šele prav razkrile. Če vlada tudi sedaj ne poseže vmes, če dopušča, da Knapič nadaljuje svoje pedagogično delovanje na tem zavodu, potem je dvomljivo, da je merodajnim faktorjem ležeče na tem, da bi se mladina, bodoči učitelji, vzgajali v dobrem duhu. Kar se je godilo to šolsko leto na pripravnici, je naravnost — žalostno. V odprtem pismu, katero jo objavil bivši začasni veroučitelj na učiteljišču, gosp. Gabr. Weiss, v listu »K. Z.«, se odkrivajo razmero na učiteljišču. Omenjeni gospod je objavil to pismo, da se brani zoper napade lista »Ostd. Rundschau«. — Precej po začetku šolskega leta so prosili pripravniki četrtega leta, naj se jim dovoli hoditi k plesnim vajam. Učiteljski zbor je to prošnjo iz tehtnih uzrokov odklonil. A to ni bilo po volji soprogi vodje Knapiča ; ta je šla dečkom na roke z dobrimi nasveti, kako lahko zoper dovoljenje učiteljskega zbora pridejo do plesa. Hodila je v to tudi v učiteljsko semenišče, da tam gojence navduši še bolj za ples. Ko je tako Knapičevka začela komandirati gojence »in ipsissima persona«, ko jim je svečano zatrjevala, »da se jim ničesar ne more zgoditi«, je splavala prepoved učiteljskega zbora seveda po vodi, učenci se kratkomalo niso kar nič zmenili zanjo. Na ples so hodili tudi gojenci učiteljskega semenišča (Egger-jevega doma), ne da bi prosili svojega pre* fekta Weissa za to dovoljenja. Izpuščali so učne ure, mnogi so si potrebni denar za rokavice itd. izposodili pri znanih branjevcih ali ga naberačili kje. Prefekt Weiss je stvar naznanil takoj dež. šol. nadzorniku Palli, ki je ob enern predsednik upravnemu odboru imenovanega semenišča. Ta je učencem iznova in strogo prepovedal ples in ostro zažugal, da bo izključen vsak, ki bi se ga udeležil. A vkljubu temu bo učenci že prihodnji dan zopet plesali, opiraje se na gospo Knapičevke svečano obljubo, da se jim »nič ne more zgoditi!« Tudi vodja Knapič je sodaj napram ve-roučitelju izjavil, da hoče učencem ples iz nova prepovedati; kmalu potem pa je izjavil, da jim je ples vendar dovolil in Bicer po dogovoru z dež. šol. nadzornikom, »d a bidijaki ne bili prevei razdraženi!« Ali ni občudovanja vredna ta rahločutnost vodje Knapiča, ki učencem dovoljuje ples zoper vednost in voljo učiteljskega zbora, samo zato, da bi ljubi učiteljiščniki ne bili preveč »razdraženi«. No, poznamo Knapiča, da drugače ni ravno tako rahločuten in ljudomil, zlasti tedaj ne, ko ropota na »schulvereinskih« shodih zoper Slovence. — V ostalem pa tu že dolgo ni šlo več za ples, marveč za avtoriteto učiteljskega zbora in sploh predstojnikov. Gojenci učiteljskega semenišča pa so raje zapustili svoje stanovanje, kakor bi se bili odpovedali plesu. Naročilo se jim je, da morajo zavod takoj zapustiti, a oni bo v svoji prevzetnosti sedaj zahtevali — 14 dnevno odpoved!! V hiši, kjer so uživali samo milost, obnašali so se tako in konečno odšli z velikim ropotom. A temu se ne smemo čuditi; Baj 8e je njihovo postopanje nekako sankcijoniralo z zagotovilom »da se jim ne more ničesar zgoditi!« Ples se je zopet prepovedal, a učenci bo plesali naprej vsako sredo in vsako soboto, in to v hiši, kjer stanuje dr. Knapič! Pred njegovimi očmi, pod patronanco njegove gospe so dijaki nadaljevali ples, katerega jim je med tem prepovedal tudi deželni šolski svet! Tudi do tega so se bili namreč obrnili dijaki z zahtevo, naj se jim dovoli ples, a dež. šolski svet jim je to prošnjo odklonil! 1 Da, dne 5. januvarija so napravili dijaki Boltažarju Knapiču podoknico v proslavo njegovega godu. Vodja je učence seveda pogostil, a v »Fr. Stimmen« je prišlo celo poročilo o tej znameniti podoknici, češ, da je to dokaz, kako priljubljen je vodja Knapič pri mladini, in slavilo se ga je kot »einen warmen Freund der Jugend«. Pač, fantje so vedeli, čemu napravljajo svojemu vodji podoknice! Ali kaže pa postopanje Knapičevo o pravem »prijateljstvu« do mladine, o tem bo imel pač vsak pravi prijatelj mladine svojo sodbo! Plesalo se je torej pridno in s tem je bil v pravem razmerju tudi vpliv na šolski pouk, to kažejo najbolj številke. Od 25. septembra do 22. novembra bilo je 55 šolskih dnij. V teh dneh je izmed 31 učencev IV. razreda 7 fantov zamudilo vkup 53 ur. — Dne 23. novembra se je pričel ples. V 25. dneh je zdaj do 22. decembra 11 fantov zamudilo vkup 106 šolskih ur. Od 2. januvarija do 23. januvarija je bilo 18 šolskih dnij, in zdaj je 20 učencev zamudilo vkup 257 ur. Tako se je vspeh plesa prav drastično pokazal v zamujenih urah! Ko se je izvedelo, da učenci plešejo vkljub prepovedi, prišlo je do preiskave. Tam jih je veroučitelj vprašal, zakaj bo hodili na ples. »Da se učimo omike,« bil je odgovor, »starejši učitelji se ne znajo obnašati, ker se plesati niso učili.« Gospod veroučitelj po pravici dostavlja: »Žalostno je spričevalo, da se gojenci v petih letih na pripravnici ne bi naučili omike, da mora priti na pomoč — plesalka.« — Kaj neki k tej značilni izpovedi poreko starejši učitelji! A vsi ti značilni dogodki nam kažejo, da celovški dijaki in ž njimi vred vodja Knapič smatrajo za pogoj in vrhunec omiko in menda tudi pedagogiko — ples! — Odgovornost za to nosi nam že dosti poznati vodja Knapič! On in njegova gOBpa sta na «schulvereinskih« in »südmarkinih« shodih ščuvala zoper Slovence in tem potom hotela jih osrečiti z — nemškg kulturo. Kakšno kulturo, omiko in pedagogiko razširjata na učiteljišču, nam kažo povedano! Samo to vprašamo: Kako dolgo bo vlada še mimo gledala take razmere, kako dolgo bo trpela, da se kar sistematično zastruplja mladina ?! Da bi se to godilo na kakem slovenskem zavodu, da bi & la Knapič poatopal kak slo venski vodja ali profesor, — kak krik bi navstal, kako hitro bi bila vlada na delu, da ga odstrani! A tako?! Zaključujemo z besedami, s katerimi zaključuje »Mir« tozadevni članek: »Fantje ne vedo v svoji prevzetnosti, kaj počenjajo. Ali šola bi jih morala zve-driti. Nepremišljena mladost rada kaj ukrene, česar se pozneje Bramuje, a kaj naj rečemo k dejstvu, da na pripravnici veroučitelj in vsi učitelji vkup ne vedo, kaj direktor dovoljuje, in ta pripušča, kar je prepovedal šolski nadzornik. In kar je direktor v šoli prepovedal, delajo fantje doma v hiši, kjer direktor stanuje. Sad take vzgoje bo pač čuden. Mi vsak dan bolj čutimo, kakšen duh upornosti, po-željivosti, nezadovoljnosti, nepokorščine pre-šinja ves narod, in zdaj nam je ta. dogodek kakor strela rasjjasnil močvirje, v katerem je zaletel novodobni pouk. Toliko se že toži o sedanjih učiteljih, kakšni bodo neki tisti, ki še le pridejo. Ubogo ljudstvo, ki boš imelo plesalce kot učitelje; uboga dežela, ki boš postala vsa velik semenj, na katerem Be bo prodajal ljudski blagor in kmečko premoženje, nesrečni pust, ko bodo stari delali in skrbeli, mladež pa bo pila in pela, dokler ne bomo vsi berači.« Politični pregled. V Ljubljani, 9. februvarija. Prade pogorel. Kandidat vseli nemških strank razun katol. centra za predsedniško mesto poslanske zbornice posl. P r a d e je včeraj pogorel. Zasluga za to gre v prvi vrsti Poljakom in Čehom, pa tudi katol. centru, ki so prvotno vsi vztrajali pri kandidaturi pl. dr. Fuchsa, a bo se pozneje, ko se je ta odpovedal kandidaturi, izjavili za grofa Vettra in ne za Pradeja. Kje je neki sedaj tista večina za nemški drž. jezik, o kateri so kričali nemški levičarji, računajoč tudi na Poljake? Novi zbornični predsednik sicer ni Slovan, a v primeri s Pradejem je v narodnem oziru poštenjak. Ko bi bil Prade na predsedniškem mestu, bi imela nemščina odločivno mesto v zbornici, slovanski jeziki bi bili povsem izključeni. Mož se mora sedaj zadovoljiti b podpredsedniškim mestom. Poslovnik za zborničnega predsednika. Nemški levičarji so bili predvčerajnim še popolno prepričani, da bo izšel novi predsednik na vsak način iz njih srede in da ta mož ne bo nihče drugi nego poslanec Prade sam. Računali so z vso gotovostjo, da bo pl. dr. Fuchs vzdržaval svojo kandidaturo in pri volitvi podlegel čeravno morda le z desetimi glasovi večine. Na poslanca Vetterja niti niso več mislili. Hoteli pa bo tem povodom urediti vso zbornico in nje poslovanje po svoje ter sestavili in obelodanili tudi že poslovni načrt za novega nemškega levičarskega predsednika. Načrt obstoji iz dveh delov. V prvem delu se predsedniku predpisuje, kako mora postopati z nujnimi predlogi in interpelacijami. Glavna določba jo pač ta, da se smejo v zbornici prebrati le nemške interpelacije in da se omeji navada govorov in celo debat k dnevnemu redu. V drugem delu se pa določa, naj stoji predsedniku ob strani vsakokratna po potrebi sklicana predsedniška konferenca, v katero naj bi odposlale vse stranke svoje zastopnike. Pri teh konferencah naj bi se določil ključ za volitve v odseke in rešile vse podrobnosti, tičoče se razprav v zbornici, Celo o vsprejemu mejklicev v steno-grafični zapisnik naj bi se konferenca posvetovala od slučaja do slučaja. Ta načrt je odobril tudi poslanec Prado, ki jo prevzel kandidaturo le na tej podlagi in na tej podlagi včeraj tudi pogorel. Krvava volitev in Udje. Izgredov pri zadnji volitvi v Maros Va-sarhelvju, o katori smo včeraj poročali, po poročilu dunajskih listov ni toliko zakrivila vlada, kakor ondotni židje, ki so šli kakor jeden mož v boj za svojega kandidata, katerega pa krščansko ljudstvo ni maralo. Pred volitvijo in mej volivnim činom se je dogajalo od židovske strani toliko sleparij in na-silstva, da ljudstvo ni moglo več mirno ostati. Nastopila je torej vlada a svojo močjo, a ni ščitila poštenega ljudstva, marveč nasilne Žide. Vkljub pritisku od dveh strani pa je propadel židovski hranilnični ravnatelj in prodrl kandidat neodvisne stranke. V zbornici so poslanci te stranke takoj drugi dan trdo prijemali vlado, ki tako varuje „pravico, zakon in resnico." Mesto »slučajno« odsotnega ministerskega predsednika je odgovarjal finančni minister Lukacs, ki je rekel, da vlada obžaluje ta dogodek in bo dala vso zadevo resno preiskovati. Opozicija zahteva od vlade popolnega zadoščenja in ne bo prej mirovala, dokler se njeni želji ne ugodi. Židovski protest proti pruskemu pravosodnemu ministru. Znani, tudi v našem listu omenjeni odgovor pravosodnega ministra Schönstedta na interpelacijo glede zatiranja židovskih pravnikov je grozno zbodel Žide v Nemčiji. Pričeli so splošno gonjo proti ministru, ki se je pričela v obliki papirnatih protestov na državnega kancelarja grofa Bülowa. Prve je atorila ta korak berolinska židovska občina. Iz ministrovih besedi, pravi ta skupina, je razvidno, da židje na Pruskem ne uživajo državne jednakopravnosti. — Sklicujejo se židje na neke zakone ter zavarujejo pred takim postopanjem v bodočnosti. Jodnake pritožbe so došle iz Frankobroda, Hanovra, Stettina, Poznanjskega in drugod. — No vlada se bo bržkone ustrašila groženj ter odjenjala na ljubo židovBkim kapitalistom, od katerih menda razun Rusije ni neodvisna nobena država. Boj proti francoskim kongregacijam. V francoski poslanski zbornici razprava o kongregaeijskem načrtu le počasi napreduje. Vsprejeta sta bila predvčeranjim šele 6. in 7. paragraf. Razprava pokazuje, da sovražniki krščanstva večkrat sami niso je-dini o načrtu zatiranja katoliških redov. K vsakemu poaamnemu odstavku predlagajo razne stranke toliko prememb, da bo konečno vsprejeti načrt, ako sploh pride do kakega zaključka, prav malo podoben prvotnemu vladnemu načrtu. Najbolj pa boli vlado in njene privržence dejstvo, da se stranke takozvane »ultramontanske« desnice tako marljivo udeležujejo razprave in stavijo večkrat predloge, ki naravnost osupnejo njih nasprotnike. Po poročilu listov, katerim pa ne pripisujejo vsi popolne zanesljivosti, so sklenili Meline, liibot, grof de Mun in Gay-rand glasovati za socijalistiški predlog : naj se prepovedo vse cerkvene kongregacije. Za ta predlog bi z veseljem glasovali vsi vladinovci, a ko bi bil vsprejet, bi moral sam ob sebi pasti veB načrt. Dalje zatrjujejo listi, da so francoski epiBkopat, ki ravno sedaj zboruje v Parizu, posvetuje o novi pogodbi mej Vatikanom in Francijo, s katero naj bi se uredilo pravno razmerje verskih redov. To so pa bržkone gole izmišljotine ker je pač znano, da vladi preseda še sedanji ravno stoletni konkordat in bi se najrajo iznebila popolno vsakega cerkvenega vpliva na Francijo. Volitve v Bolgariji. Že iz priprav za bližnje volitve v sobranje je razvidno, da bo volivna borba, kakor navadno, zelo huda. Za 107 poBla-niških mest se že sedaj poteguje nič manj nego 800 kandidatov. Agitacija je po mnogih krajih tako nasilna, da pride do pretepov in pobojev. Listi že sedaj poročajo o dveh ubitih. Vlada bo seveda napela VBe moči, da prodro njeni kandidatje. Ministerski predsednik Petrov je naročil policiji, naj skrbi za »red«. Vojni minister je pa tudi že storil svojo dolžnost in dal potrebna navodila podrejenim častnikom. Pogajanja v Kini. S kitajskega bojišča dohajajo v zadnjem času zelo redka poročila in o položaju mej-narodnih čet, ustaji kitajskih bokserjev ter o kitajskem dvoru sedaj javnost sploh ne dobi nikakih obvestil. Poroča se Bemtertje le o pogovorih mej evropskimi poslaniki ter kitajskima pooblaščencema. Tak dogovor se je vršil po poročilih iz Pekina tudi 5. t. m. Na dnevnem redu je bilo kaznovanje 12 kitajskih uradnikov, ki so povzročili ustajo. Zastopniki evropskih velesil so na znanili imena dotičnih vstaških vodij. Kitajska pooblaščenca «ta odgovorila, da Kina resno namerava (!) ustreči zahtevam velesil, vendar pa zahteva, da se gotovi cesarjevi uradniki kaznujejo s prognanstvom mesto s smrtjo. Pooblaščenca sta hotela ob jednem tudi izvedeti, bodo li zunanje čete ostavile Pekin, če pokažejo Kitajci resno voljo izpolniti naznanjene predloge, in kje se nameravajo pozneje nastaviti zunanje straže. Na vsa ta vprašanja poslaniki niso dali določnega odgovora. Kakor je iz tega razvidno, pogajanja prav nič ne napredujejo. Poslaniki zahtevajo smrt vseh krivcev razun princa Tuana in vojvode Lana, cesar in njegovi ljudje pa v enomer naglašajo, naj velesile ne zahtevajo več, nego more Kina izpolniti. Najbolj prijenljivi so baje Amerikam in Francozi ter Rusi, ki se ne umešavajo dosti v sedanje homatije. Zastopniki teh treh velesil so neki že pritrdili kitajskemu predlogu, glede kaznovanja, vse drugo je pa še pov sem nerešeno. Slovstvo. Fran baron Trenk, vodja hrvatskih pan-durov, je naslov v založbi knjigarja Antona Turka vLjubljani izšli novi, dva dela obsegajoči knjižici. Prvi del opisuje burno, junaško življenje hrabrega vodje hrvatskih pandurov Frana barona Trenka. Panduri so bili vojaški organizovane čete prostovoljcev, katere je bilo možno straho-vati le junakom, kakršen je bil Trenk, kateri je s svojimi ljudmi mnogokrat pomagal zatirati vstaje in preprečevati državi in deželi preteče nevarnosti. V priznanje premnogih zaslug je bil večkrat odlikovan, a vsled neupogljive samovlastnosti nakopal si je v višjih vladajočih krogih mnogo sovražnikov, vsled česar je preživel velik del svojega življenja v groznih ječah. — Junak drugega dela pa je nečak gori opisanega vodje pandurov, Friderik baron Trenk, katerega življenje je bilo v marsičem slično onemu njegovega strica. — Vsebina knjižice je zgodovinska, vseskozi mikavna in razvedrilna za mlade čitatelje, kateri naj bi jo pridno kupovali. Cena je 40 vinarjev in obseza 80 strani. Pripomniti hočemo le še, da je slikala naslov domača umetnica in v barvah natisnila domača tiskarna. Dopisi. Iz Vipave, 1. febr. V št. 19. »Slovenca« dne 28. jan. natisnili ste temeljem § 19. tisk. zak. popravek Antona Skala, nadučitelja v Vipavi, kateri se glasi: Ni res, da je nad-učitelj Skala zatrjeval, da pride prav gotovo v pekel, kdor bo volil dr. Šusteršiča. Res pa je . . .« Pri nas pa možje poštenjaki nikakor ne dopustijo, da bi se molčalo o navedenem popravku. Bil je v obč. pisarni v šolskem poslopji volivni shod za 5. (ne pa za 4. kurijo); povabljeni so bili volivci, obč. sluga jih je lovil po hišah, da bi se podpisovali volivni listi za 5. kurijo. Bilo je navzočih do 30 mož. Prvi je govoril župan še dosti zmerno in dostojno. Za njim je govoril nadučitelj Anton Skala. Le ta je rekel mej drugim : »Kdor bo volil dr. Šusteršiča, pride gotovo v pekel«. — Da je te ominozne besede res izgovoril, pripravljeni so potrditi s prisego : Fr. Krhne, posestnik in zidarski mojster v Vip»vi h. št. 134., Janez Bajec, posestnik v Vipavi h. štev. 150, Baltazar Princes iz Vipave h. št. 125 in mnogo drugih. Mislim, da je tudi v interesu »Slovenca«, ako se taki popravki dobro osvetle. Facit je, da je govoril v resnici, kar se je svoje-dobno poročalo »Slovencu« ; mogoče, da ni vedel, kaj je govoril, bolj verjetno pa je, da je vedoma »popravljal« resnico. Iz Žužemberka, 5. febr. V neki številki »SI. Naroda« udriha znan liberalni služabnik po častitem gospodu kaplanu Jerebu. To je ostudno, kar se v »SI. Narodu« njemu spodtika. »Narod« pravi, da je g. Jereb v šoli otroke preklinjal, kar je čisto gola laž. Vsakdo pozna čast. g. Jereba kot človekoljubnega, mirnega kaplana. In vendar gredo liberalci njemu kaj tacega podtikati, kar je ostudna laž! Dalje pravi »Narod«, da naj slavni okr- šol. svet preišče isto reč, ter naj čast. g. kaplana kot veroučitelja iz šole spodi. Nas bi to veselilo, če bi slavni okr. šol. svet to reč res preiskal, zvedel bi vsaj, kako je lažnjiv »SI. Narod«. Človeka groza,, spreleti, ko čita isti dopis. Vsa fara ve o njem povedati, kako je miren in ljubezniv, ali »Narod« ga črni in obrekuje prav po satanovo. In kaj pravijo otroci? Da tako milega in dobrotljivega gospoda še ni bilo v šoli, kakor je ta gospod In »Narod« pravi, da je otroke proklinjal v šoli. To je že preveč, to je pregrdo. Vsi šolski otroci, od prvega razreda do Četrtega, ne vedo nič o tem, ne eden učenec, ne ena učenka ne. »Narod« pravi, da je proklinjal otroke vpričo vseh učencev in učenk. Kako to, da pri nas tega učenci ne vedo? Ali ni to skrajno žaljivo za mirnega, delavnega gospoda? Castitemu g. kaplanu svetujemo, naj si poišče zadoščenja za žalitev, ker to je odveč, tega človek prenesti ne more. Naj svet zve, kaki so liberalci! Žužomberčani. Z Bleda 7. februvarija. „Ta preklicani sneg!" tako se čehlja za ušesi naš kmet, nestrpno pričakujoč, da bi že skoraj jenjalo padati izpod neba: „Želel sem si ga, no; zdaj ga pa imam!" — Ljudje bi radi spravili kaj z gora, zadnji čas je že; prej niso mogli, ker tako dolgo ni bilo snega, zdaj se nam ga pa preveč obeta. Na večer pred svečnico je začelo mesti, do druzega večera ga je bilo že do kolen in zdaj nam ga po malem vsak dan pošiljajo doli, ne da bi prosili zanj. Za zadnjo nedeljo, sv. Blaža dan, smo pričakovali na tisoče romarjev na Otok, pa bi se nazadnje skoraj še sami ne upali tje. Saj je pa tudi nekaj posebnega, do kolen gaziti snega po — jezeru. Vendar pa se je nas nabralo k sv. maši in blagoslovu svetega Blaža natlačeno polna cerkev. Naš strah je bil prazen; kajti led pod snegom je bil izvenredno močan, tako, da je nosil ne samo ljudi, ampak tudi voz in živino. Naši ljudje so praktični. Dva posestnika na Mlinem sta hotela napraviti po jezeru gaz za romarje. Z lopato odmetavati sneg se jima je zdelo predolgočasno; zato dasta pripeljati stroj na jezero, vprežeta vanj voli, pa hajdi proti Otoku. „Pa kako je še „fejst" šlo!" pravita ponosno, ko se vrneta nazaj. — Nek gospadar iz Rečice pa je še boljšp pogodil. Najprvo si s strojem (plugom), v katerem je vpregel konja, napravi pot od doma prav do Otoka, potem pa, ne bodi len, zapreže sani, pa se moško popelje na Otok h maši. Menite, da se mu je malo imenitno zdelo? Nazaj grede je na vsak način hotel, naj »gospod" prisedejo k njemu, da jih po ledu popelje domov, kar je gospod tudi storil. Zdaj se je pa menda obema imenitno zdelo. „Kaj takega se mi pa še ni primerilo, dasi imam že dokaj križev na hrbtu, da bi takole gospoda vozil", pravi mož. „Meni tudi še ne", odvrne gospod. No, dolgo bi jima ta najnovejša cesta ne mogla siužiti, ker je kmalu potem teški južni sneg potisnil led v jezero, tako da je prek in prek za dobro ped visoko nastopila voda čezenj. „Če saj vse to skupaj šc enkrat zamrzne, pa se bomo drsali še o sv.Jurju", pravijo ljudje. Pa jim bo nemara sv. Matija zmešal račun. Od nekod. (Volilni listek in slaba vest.) Pogovor dveh zakonskih Franceta in Lenke. France: „Ti stara, veš, da so letos volitve, pravijo, da mora iti vsak, kdor dobi listek. Danes sem že videl, da jih je birič raznašal po hišah, a k nam ga še ni bilo." Lenka: „Da bi ga le ne bilo, saj ga treba ni, le doma ostani, če ga tudi dobiš. Jaz pravim, nikamor ne hodi." Drugi dan ali tri dni pred volitvijo res dobi dva listka, na katerih je stalo zapisano Franc I. Zdaj je bil še bolj v zadregi, ko poprej. „Ti, Lenka, veš takole bom naredil, nikamor ne grem, kakor si mi oni dan rekla. E kaj treba teh volitev, sama sitnost; kamor volim, ne bo prav, saj veš, da ni prijetno se komu zameriti." Lenka: „Vem, vem, kar meni jih daj, jih bom že sama spravila. Če pa kdo pride te nagovarjat k volitvam, kar reci, da si jih zgubil." In Lenka nese oba listka v peč. Kmalu pride sosed povprašat, kako bo volil, pa France mu osorno odgovori: „Jaz se v volitve in politiko nič ne mešam, kaj bom ljudi dražil." Sosed je vedel, da je ta zgubljen, in pustil ga je v miru. Drugi dan pride agitator mimo in vpraša, če je dobil že listke in kako bo volil. Zdaj pa France naredi žalosten obraz in reče: „Prav žal mi je, tako bi šel rad, pa ne morem, ker nimam listkov. Res bi šel rad, prav res, saj veste, da bi prav gotovo z vami volil, če bi le mogel. Vse sem imel že pripravljeno, oba listka sem dejal na mizo v ono knjigo, zdaj jih pa ni. Vse sem že preiskal, zadnja dva dni sem nalašč vse knjige pregledal, če bi se našla, pa jih ni nikjer. Tako žalosten sem, sam Bog vč, kam sem jih dejal." Zdaj pa še Lenka prileti iz kuhinje: „Kaj pa je, kaj ? Ti pa tudi vse zgubiš. E saj menda ni taka reč, saj böte tudi tako pravega izvolili, četudi naš ne gre." Agitator: „Pri teh volitvah je vsak glas važen, zato ni vse eno. Zdaj je že, kar je; pa z Bogom!" in gre. Ko odide, reče še Lenka boj po tihem: „Kako je siten. Da bo mir, kar od doma pojdi na dan volive." Zopet je ubogal svojo ženo. Tako-le se godi po svetu. Tedenski koledar. Nedelja, 10. febr. : 2. predpepelnična; evang.: O sejalcu in semenu. Luk. 8. Sko-lastika d. — Ponedeljek, 11. febr.: 7 ustan. služab. M D. — Torek, 12. febr.: Evlalija d. m., Trpljenje G. N. — Sreda, 13. febr.: Katarina Ric. d. — Čotrtek 14. febr.: Valentin m. — P e t e k , 15. febr.: Favstin in Jovita mm. — Sobota, 16. febr.: Julija d. — Solnce izide 15. febr. ob 7. uri 7 min., zaide pa ob 5. uri 21 m. — Lunin premin: Zadnji krajec 11. febr. ob 7. uri 10 min. zvečer. — M u b i c a s a c r a v nedeljo, 10. februvarija : V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo v F-dur zložil Fel. Uhl, graduale Ant. Foerster, ofertorij dr. Fr. Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Maša v čast angelov varuhov v G-dur zl. J. B. Mo-litor, graduale in traetus »Sciant gentes« zl. Anton Foerster. ofertorij »Perfice gressus« zl. J. G. Ed. Stehle. Naznanilo. Vedno bolj se prepričujemo, da nam je potrebna v slovenščini knjiga, ki bi točno in jasno tolmačila, kaj je soeijalizem, kako se je razvijal in kakšne smeri ima v našlli dneh. Dr. K R E K je od leta iSgO. obdeloval ta vprašanju v „Vom in Svet-u"; ker je pa tvarinu razkosana in je izprva izhajala na platnicah, ki so večinoma zavržene, ne more v ti obliki vstrezati svojemu namenu. Pisatelj je pripravljen urediti in izpopolniti svoj spis za samostojno izdajo, katero je prepustil „Slovenski krščansko-soeijalni zvezi" v Ljubljani. Odbor krščansko-soeijalne zveze naznanja torej, da prične prav kmalu izhajati Soeijalizem, Spisal Dr. Krek. Založila kršč. soc. svesa v Ljubljani in sicer v snopičih po 1.5 kr. Vsak mesec izide vsaj po jeden snopič. Knjiga bo najmanj v jednem letu gotova. Ker pa mora imeti ,,Zveza" zagotovljenih toliko kupcev, da se ji ne bo bati izgube, prosi svoje prijatelje in somišljenike, naj z nabiranjem naročnikov omogočijo to važno podjetje. Imena naročnikov naj pošljejo vsaj do konca meseca svečana l.uk. Smolnikar-ju, stolnemu vikarju v Ljubljani. Odbor slov. kršč. soc. zveze. Dnevne novice. V Ljubljani, 9. februvarija. Liberalne politične mahinacije. Liberalci politično žive samo od tega, da slepe javno mnenje. Kaj radi brzojavijo iz kakega kraja v imenu vsega ljudstva, in „Narodovci", ko ber6 brzojavko v „Narodu", si mislijo, da je tam vse liberalno. Mi pa pogledamo zapisnik volilnih glasov, in se smejemo, ko vidimo tam zabeleženih le nekaj malo suhih liberalnih glasov, ki so oddani po navadi od učiteljev in pisarjev. Mnogokrat se pa take brzojavke kar fabri-cirajo v uredništvu „Slov. Naroda." Danes smo dobili'- sledečo brzojavko, ki prav drastično kaže politično poštenost liberalcev: „Šmarje ta pri Ptuju 8. febr. Kar se tiče brzojava v „Narodu" dne 6. febr. je neresnično, da bi izrekalo politično društvo „Pozor" v Ptuju soglasje z ustanovitvijo kluba hrvatskih in slovenskih poslancev in da bi se pričakovalo, da se tudi poslanec pete kurije za spodnji Štajer pridruži temu klubu, ker se niso poklicali vsi odborniki, ko se je skovala dotična izjava. Pač pa je mnenje vseh zavednih volivcev, da je dr. Ploj ravnal proti želji svojih v o 1 i v c e v, k a t e r i ž e 1 i j o, d a s t o-pi tudi on v slovanski centru m. — Iz ptujskega okraja smo dobili od v o 1 i 1 c e v sledečo brzojavko: Ptuj, 8. febr. Živio slovanski cen trum in poslanec Žičkar! Želimo, da pristopi tudi dr. Ploj! — Več volilcev ptujskega okraja. Mi mislimo, da so to dovolj jasni migljeji za g. dr. Ploja! Promoviran je bil na graškem vseučilišču konceptni praktikant pri deželni vladi v Ljubljani g. Friderik L u k a n doktorjem prava. Poroki. Poročil se je v smleški graščini gospod Jožef Kepes pl. Somogg, c. in kr. nadzornik na železnici Dunaj - As-pang, z baronico Ano Lazarini, hčerjo smleškega graščaka barona Lazarinija. — V Kobaridu se je poročil g. Julij Schlunder, posestnik in trgoves v Kobaridu, z gdč. Manzonijevo iz Kanala. Gočansko „tolovajstvo". „Narod" je prinesel senzacijonalno novico, da je bil 6. t. m- po noči goški g. kurat Jožef Fer-j a n č i č odpeljan v zapor v Vipavo, ker je baje v nekej cerkveni propovedi zadnjih dnij skušal na priče uplivati, da bi na sodišču ne pridale zoper njega in njegovo stranko. Na tej vesti je samo toliko res, da je bil g. kurat Ferjančič res odveden v zapor, ker sta dekla goškega župana liberalca Žgurja in pa nek Andrej Ferjančič, ki je sam priznal, da je močno gluh, pričala, da je gospod kurat na leči rekel, da kdor priča zoper duhovnike, mu ne bo odpuščeno in da je na ta način baje gospod kurat skušal uplivati na priče. Kakor smo poučeni, ti priči govora g. kurata niste razumeli in Bte ga napačno tolmačili. Cujemo, da je g. kurat le govoril, .da kdor greši zoper sv. duha, kdor deluje vedoma zoper sv. vero, katoliško duhovščino, da tak se težko reši. Grehi zoper sv. duha, pravi sv. pismo, ne bodo odpuščeni ne tu ne tam". To je bilo, kakor smo mi poučeni, vse, in sedaj se ponočnemu aretovanju duhovnika z dvema orožnikoma le — čudimo. Pritožba je seve na višje deželno sodišče že uložena, poroča se nam pa tudi, da se bo seve tudi o načinu preiskave še govorilo na merodajnem mestu. V Loškem uršulinskem samostanu je umrla č. m. Frančiška r. Faber, ki je bila več let učiteljica francoščine in laščine ter jako priljubljena vsem sosestram in učenkam. Iz c. kr. mestnega šolskega sveta ljubljanskega V prvi letošnji redni seji dne 25. januvarija se je sklenilo, da se za nekega učitelja, ki mladino prostovoljno po-dučuje rezljati les, še enkr,at pri občinskem svetu prosi nagrade, dasi je bila prva taka prošnja odbita. Učitelju Frančišku G a 1 e t u se je priznala tretja, Engelbertu G a n g 1 u pa prva službena starostna doklada počenši s 1. januvarijem 1901. Prošnja nekega učitelja za denarno podporo se priporoča c. kr. deželnemu šolskemu svetu ter se predlaga v to svrho primerna svota. Poziv deželnega šolskega sveta, naj se mestni šolski svet izrazi, bi li ne kazalo uvesti na meščanskih šolah in na treh višjih učnih stopinjah ljudskih šol poseben red za vnanjo obliko pismenih izdelkov, reši se v pritrjilnem tem smislu. Končno se sklene, da je na II. mestnem otroškem vrtcu poleg vrtnarice umestiti še posebno voditeljico z izpričevalom zrelosti za občne ljudske šole, ter se vzame na znanje, da je ta posel pripravljena brezplačno prevzeti učiteljica Marija Maroutova. Sklep 1. semestra na ljubljanskih srednjih šolah. Danes so ljubljanske srednje šole zaključile prvi šolski tečaj s sv. mašo in razdelitvijo spričeval. V naslednjem podamo učne vspehe na posamnih zavodih. Na I. državni gimnaziji je bilo skupno 619 dijakov, v I. razred u (3 odd., 109 dijakov) je 7 odlik, 90 prvih, 12 drugih redov, v II. (2 odd., 73 dijakov): 4 odlike, 50 prvih, 18 drugih, 1 tretji red; v III. (2 odd., 84 dijakov): 11 odlik. 56 prvih, 11 drugih, 5 tretjih redov, 1 neizprašan; v IV. (2. odd., 54 dijakov): 7 odlik, 32 prvih, 15 drugih redov; v V. (2 odd., 72 dijakov): 10 odlik, 45 prvih, 16 drugih, 1 tretji red., v VI. (2 odd., 84 dijakov): 5 odlik, 63 prvih, 15 drugih redov, 1 neizprašan: v VII. razredu (2 odd., 76 dijakov): 5 odlik, 46 prvih, 23 drugih, 1 tretji red, 1 neizprašan; v VIII. razredu (2 odd., 67 dijakov): 8 odlik, 56 prvih 2 druga reda, 1 neizprašan. Skupaj 57 odlik, 438 prvih, 112 drugih, 8 tretjih redov, 4 neizprašani. -- Na II. državni gimnaziji je bilo ob sklepu semestra v vseh 8 razredih 293 dijakov. V I. a. razredu 49; od teh imajo odliko 3, prvi red 32, dvojko 11, trojko 3. V I. b. razredu 46; od teh odliko 3, prvi red 27, dvojko 15, trojko l.V II. a. razredu 30; od teh odliko 2, prvi red 20, dvojko 8. V II. b. razredu 27; odliko ima 1, prvi red 18, dvojko 7, trojko 1. V. III. a. razredu 32; prvi red 23, dvojko 5, trojko 4. V III. b. razredu 39; prvi red 23, dvojko 9, trojko 7. V IV. razredu 47; odliko 2, prvi red 27, dvojko 14, trojko 3. V V. razredu 33; odliko imajo 4, prvi red 17, dvojko 10, ponavlj. izpit 2 Višjo realko je obiskovalo v prvem polletju v 12 razredih 470 javnih dijakov in 2 privatista. Vspeh je naslednji: I. r a z -r e d (3 oddelki) 134 učencev: odlika 10, prvi red 88, drugi 24, tretji 8, neizprašana 2; II. razred (2 oddelka) 96 učencev: odlika 5, prvi red 55, drugi 30, tretji 4, neizprašan 1; III. razred (2 oddelka) 74 učencev: odlika 7, prvi red 50, drugi 16, tretji 1; IV. razred (2 oddelka) 76 učencev: odlika 4, prvi red 40, drugi 24, tretji 8; V. razred 39 uč.: odi. 1, prvi red 23, drugi 13, tretji 2; VI. razred 32 učene.: odlika 2, prvi red 14, drugi 15, tretji 1; VII. razred 20 uč.: odlika 1, prvi red 12, drugi 8. — Skupaj: odlika 29, prvi red 282, drugi 130, tretji 24, neizprašani 3. — Moško učiteljišče je štelo 95 gojencev: Vspeh v I. letniku: izdelalo 15, padlo 9, II. 16, oz. 9, III. 18, oz. 1., IV. 17 ozir. 4, skupaj 66 ozir. 29. — Žensko učiteljišče je imelo 162 gojenk. Vspeh v I. letniku 36 izdelalo, 4 padle; II. 31 oziroma 9, III. 40 ozir. 1 (1 neklasifi-kovana) IV. 38 oziroma 2, skupaj 145 oziroma 16. Na c. kr. Franc Jožefovi državni gimnaziji v Kranju je bilo prvo polu-letje dijakov 489; od teh jih je dobilo ob sklepu poluletja prvi red z odliko 59, prvi red 285, drugi red 115, tretji 24, neizpra-šanih je ostalo 5. Izpred sodišča. Žrtve „Narodove" gonje proti dr. Šusteršiču se množe. Pred sodiščem v Ložu je bil obsojen na pet dni zapora Blaž U r b i k a, posestnik in gostilničar v Podgori pri Ložu, ker je ob volitvi dejal: „Vi volite Susteršiča, sleparja. Šu steršič je ta velik slepar." Pred sodiščem je seve ostal dokazov dolžan. K odstopu Škofjeloškega župana gospoda Niko Lenčka Čuje se, da je popustil to čast radi nekega krivičnega in breztaktnega besednega napada iz vrste »Narodovcev«. Zabava v „Rokodelskem Domu" Opozarjamo še jedenkrat na zabavni večer, katerega priredi katol. društvo za mladeniče v Ljubljani jutri v nedeljo, dne 10. lebr. ob 6. uri zvečer, Komenskega ulice št. 10. Na vsporedu je petje, govor in igri ,Oproščen jetnik1 in ,Kmet Herold, ali Gorje mu, ki pride dijakom v pest'. Prosta zabava. Vstop nina: Sedeži od I. do V. vrBte 60 h, od VI do X. vrste 40 h, stojišča 20 h. Preplačila v društvene namene se hvaležno sprejemajo. Ker so se vrli katoliški mladeniči potrudili, podati izbran vspored, pričakovati je obilne udeležbe. 23. občni zbor ljublj. dijaške in ljudske kuhinje se je vršil, kot je bilo naznanjeno, dne 7. t. m. na starem strelišču. Ker nam radi r.edostajanja prostora ni mogoče danes objaviti celotnega poročila, objavimo danes le izid volitve v odbor in nadzorstvo. Zopet izvoljene so bile v odbor in sicer gospe : Josipina K o b , načelnica ; Ivana Fleischmann, namestnica; Hed-vika pl. R a d i c s , Franja dr. Tavčar in Jenny R e c h e r , na novo pa gospdč. Ana R o n e r. Izmej gospodov so bili zopet izvoljeni : tovarnar Avg. D r e 1 s e, načelnik ; Orosl. D o I e n e c , namestnik ; dr. Julij Stare, blagajnik ; pisatelj P. pl. R a d i c s , zapisnikar ; Edv. R e g n a r d , gospodar ; Jak. K a u č i č , Mat. vit. Zitterer in Fran S h i t n i k , na novo pa g. župnik Al. Stare. Računska pregledovalca sta zopet gg. Andr. Druškovič in Ferd. B r a -d a š k a. Ljubljanske novice. V a 1 v a z o r j e v s p o m e n i k. G. Al. G a n g 1, c. kr. prolesor tukajšnjo obrtne šolo in akademični kipar, se je odpeljal te dni na Dunaj, da izvrši Valvazorjev spomenik. — Spre memba posestva. G. Ivan Dachs, gostilničar v Florijanskih ulicah, kupil je hišo v Florijanskih ulicah št. 33 »pri Gorisku«. — Na zagrebškem gledališču go stuje danes v »Prodani novesti« gosp. Or-želski iz Ljubljane. Gostoval bode tudi v »Čarostrelcu«. — Radeckijev sobo j e v n i k. Včeraj je umrl v Ljubljani gosp. Anton J u r e t i č, vlakovodja j. žel. v pok, Boril se je 1. 1848 in 1849 pod poveljstvom Radeckega. Pogreb je bil danes ob 5. uri. Za jutrašnjo maskarado pevskega društva „Slavec" podnaslovom „pustni k o r z o" so dekoracijska in slikarska dela dogotovljena. Pomnoženi odbor se je resno potrudil, da slikarska kakor tudi dekoracijska dela popolnoma predočujejo svoječasno prirejeni ljubljanski pustni korzo. K že naznanjenemu spremstvu sloveče »brne« priglasili so še svoj poset mesarji v okolici ter ravno-iar iz cirkusa »Barnum« došli klown „Bici Pavo di Pero", ki bode izvajal vratolomne vaje na konju kakor tudi na tleh. Vstopnice dobivajo se čez dan v društveni sobi v »Narodnem domu«, ter na večer pri blagajni 1 Na svidenje torej jutri na korzu Umrl je včeraj nenadoma davkar v pok. g. J. Šinkovec. Zopet ena žrtev dr. Tavčarjeve politične vzgoje. Pretekli četrtek se je vršila pri okrajnem sodišču v Senožečah kazenska razprava proti hrenoviškemu na-dučitelju Francu Zaman, kateri je po končanih volitvah svojo nevoljo zaradi propada Tavčarjeve oziroma liberalne stranke pokazal v surovih silovitih napadih na hre-noviškega cerkovnika, in na svojo ž e n o, ki ga je hotela iz gostilne spraviti. To surovo postopanje je našlo sicer po kazenski obsodbi svoj konec, vprašanje pa nastane: Je li mogoče, da ostane zaradi gostilniških izgredov kazensko obsojeni nadu-čitelj na svojem mestu? Kratek zakon. Iz Nove Oselice : Jan. Podobnik in Katarina Bogataj sta bila ženin in nevesta. Prva sitnost je bila ta, da sta si sorodu. Ko sta dobila dovoljenje, je zbo- lela nevesta. Za 4. t. m. je bilo pripravljeno ženitovanje in svatje povabljeni, pa je nevarno zbolel ženin in prišli so k maši le svatje z nevesto. Poroka je bila po maši na ženinovem domu, pa zakon je bil kratek, ker že 6. t. m. je bil ženin previden za smrt in je še tisti dan umrl. Tudi v zakonu je včasih »smola«. Z Dobrove, dnč 8. febr. 1901. Prete-čeno noč je napravil sneg tukaj in v okolici — po vaseh cele občine — prav znatne škode pri sadnem drevji. — Nekatera drevesa so tako grdo zdelana, da jih je kar čudno videti. Občinska volitev v občini Lip-ljenje pri Turjaku. Po hudi volilni borbi je zmagala pri občinskih volitvah katoliška stranka z osmimi odborniki, liberalna pa stranka pa propala s štirimi odborniki. Za župana je izvoljen vrli Aleksij Šmuc, posestnik v Malih Lipljenjih, vedno odločni pristaš naše stranke in vnet zagovornik katoliških načel. Prejšnji gosp. župan, liberalec Franc Pečnik, je podlegel, upamo za vedno. Živela kat. zavest! Iz Brezovice. Začetkom januvarija letos smo imeli volitev predsednika za krajni šolski fcvet. Večina izvoljenih udov je bila naša, torej je tudi predsednik Ivan Marinko pošten in veljaven mož naše stranke. Prejšnji »leva roka« očeta naših liberalcev je že komaj čakal, da poteče njegova doba, menda je že sam čutil svojo nezmožnost. Morda ni kraja, kjer bi se šola tako slabo obiskovala, kakor pri nas in vendar pred kratkim se nikdo za to ni brigal. Otroci so kar sami določevali, kedaj naj izostanejo. So tudi nekateri, ki sploh ne hodijo v šolo. Veliko je v tem oziru zagrešil prejšnji uči- telj, ki se za obisk šole ni brigal nič. Proč z vsako protekcijo ! Pričakujemo od novega predsednika, da bo v tem oziru odločen! Goriškega Sokola načelstvo je gospod Andrej Gabršček odložil ter je bil na mestu njega za starosto izvoljen gospod dr. Tre o. Za cesto iz Luč v Kamnik so imeli pretekli teden zaupniki posvetovanje v Lučah. Celjska okolica broji 5176 ljudi in 751 hiš. Pred 10 leti je štela okolica 8699 prebivalcev s 575 hišami. Naraslo je tedaj ljudstvo za 1477 oseb, novih hiš pa je 176 Radi 25 Nemcev — nemški po učni jezik. Vuhred na Štajerskem ob ko roški meji slovi kot nemški kraj in ima v šoli tudi nemški poučni jezik. Pri ljudskem štetju' se je sedaj naštelo 430 — Slovencev in — 25 Nemcev. Ali bo pač Vuhred sedaj izgubil svojo nemško slavo. Kaj pa pravi „inteligenca" ? „Klerikalci besne", so „politični predpustneži" „Kar vitli se, kako se Šusteršiču od jeze srce krči", on je „mali bogec iz Ovijačeve hiše", ki ga „nikdo resnim ne smatra". Sploh so „klerikalci kruljavi poštenjaki" in najgrši grešniki". S tem je dokazano, da imajo le klerikalci prav. Klerikalci imajo se veda „popačeno krščanstvo, ki poganja stru pene cvetove", liberalci pa, ki odtočno trde, da se dr. Tavčar ni „čisto nič spokoril", ko je na „ljubav pravašem iz Dalmacije" pod pisal „krščansko podlago", ker je bil od ne kdaj on najboljši kristjan, kar je tudi na shodih naglašal! Ko je prebral Malovrh naš odgovor na pravoslavno propagando, ni mogel reči nič druzega, nego : „Pfui Teufel!« Zadnji „Rodoljub", ki se v 6000 izvodih kolportira med ljudstvo, piše o „kleri kalnih podrepnikih", da so „duhovniki zviti kot kače", „drže ljudstvo v svojih krempljih in je skubijo sebi v korist", „povsod le na svoje žepe gledajo", „lažejo in obrekujejo", „resnica, da so duhovniki ljud ski sleparji in goljufi, mora prodreti na dan!" —(Državno pravdništvo, ki preganja ku-rata Ferjančiča, pustilo je iziti te Btavke!) „Vsi naši duhovniki so podivjani politični hujskači in nenasitljivi požeruhi", „nečisto žive, se surovo vedejo", „naravnost goljufajo in sleparijo", oni so „trnje, ki vse ovira", „duhovniki jemljejo kar mogočo vi soke obresti, če prav je Kristus strogo pre povedal, jemati obresti in je to proglasil kot smrtni greh (!). „Kristus se je zavzemal za Saducejce, ki so bili prvi liberalci (!)", „Kristus je v judovski deželi stal na strani liberalcev (!)". Državni pravdnik, ki preganja gospoda Ferjančiča, pusti tiskati stavek, ki poživlja ljudstvo, naj „iz templja izžene duhovnike". „Kristus je sovražil klerikalce, ljubil pa liberalce (!)". Tako piše in govori — „inteligenca" Odkrito vprašamo državno pravdništvo in vlado: Ali živimo v kulturni državi ? Sejmi po Slovenskem od 11. do 16 febr. Na Kranjskem: 11. v Višnji gori; 12. v Motniku; 14. v Dobu, na Dobrovi, v Št. Lambertu, v Razdrtem, Žirovnici in Semiču. — Na slov. Štajerskem: 11. v Št. Juriju ob j. ž. ; 14. v Brežicah, na Ponikvi, v Središču, Žalcu, v Sevnici in v Šoštanju; 16. v Bučah in Vrenskagorcah. — Na Primorskem: 11. v Palmi; 12. v Sežani; 14. v Črnem kalu ; 15. v Vidmu (tri dni.) k mečka poslanca štajerska ne gresta skupaj s kranjskimi katol iš k o- narodnimi poslanci, ampak z liberalci. Postopanje dr. Plojevo koristi tu neizmerno Wratsohku in Wissenjaku. Več volivcev. Slov. Bistrioa. 9. febr. Živio slovanski oentrum! Slava Berksu in Žičkarju! Kaj pa naš zastopnik 11 o-bič? — Slovenjebistriški volivci. Konjioe, 9. febr. Politično društvo v Konjicah odobrava ustanovitev slovanskega centruma, kateremu se je pridružila že večina slovenskih kmetskih zastopnikov, ter želi, da pristopi v slovanski centrum tudi poslanec kmetskeskupineza mariborski okraj. Polstrova, 9. febr. Živel slovanski centrum in naš vrli Ž i č k a r, kateremu se naj pridruži še dr. Ploj! Katoliško narodni volilci! Društva. (Katoliško _ društvo rokodelskih pomočnikov vŠkofji Loki) priredi v nedeljo 10 febr. v svojih prostorih predpust-nico. Vspored bo ta-le: 1 Nos, šaljivi moški zbor. 2. Vinska poskočnica za moški zbor. 3. Izvirna burka v 3 dejanjih: Skriven zaklad. 4. Dr. Jan. Ev. Krekova burka v dveh dejanjih : Cigan čarovnik. 5. Zanimiva prosta zabava s petjem in igranjem na klavir. — Začne bo ob 7. zvečer. K obilni udeležbi vabi načelništvo. (Pevsko društvo »Lipa« v Bazovici) priredi veselico s plesom v nedeljo, dne 10. t. m. v dvorani gostilne B. Križmančič. Začetek veselice ob 51/, uri zvečer. Vstopnina: na veselico za osebo 60 stot. Sedeži I. vrste 40 stot.. II. vrste 20 stot. Na ples: moški 1 K 60 stot, ženske 1 K. Uljudno vabi__odbor. Telefonska in brzojavna poročila. Ptuj, 9. febr. Kmečki volivci so ogorčeni, ko so zvedeli, da Dunaj, 9. febr. „Wien. Ztg.* poroča: Cesar je dovolil, da se osrednjemu vodji zaloge šolskih knjig, dvornemu svetniku Šukljeju povodom upokojenja izrazi najvišje priznanje za izborno službovanje. Dunaj, 9. febr. Parlamentarna komisija mladočeškega kluba bode izvolila poslanca Herold a svojim načelnikom. Dunaj, 9. febr. Schönerer je v včerajšnji seji vložil interpelacijo na mini-sterskega predsednika v zadevi kršenja nevtralitete Avstro - Ogerske v burski vojski. Dunaj, 9. febr. Poslanec dr. P ergeh je prijavil svoj izstop iz nemško-li-beralne stranke, v katere predsedstvu je bil. čuje se, da inu slede vsi nemško-liberalni poslanci iz Češke. Vzrok so židje, ki hočejo imeti v nemško liberalni stranki vodilno besedo. Zaupniki iz Pergeltovega volilnega okraja so odobrili korak svojega poslanca. Reka, 9. febr. Dr. Mayländer je dobil cesarjevo potrdilo za župana in bode jutri prisegel. Krakovo, 9. febr. „Nova Reforma" predlaga zvezo vseh slovanskih strank v državnem zboru. Inomost, 9. febr. Dopolnilna volitev mesto barona D i p a ul i j a v okraju Bolzan Meran se vrši 18. t. in. Belgrad, 9. febr. Vlada je prepovedala izdajo „Nar. Novin", ki so ostro prijemale avstro - ogerskega poslanika barona lleidlerja. BukareSt, 9. febr. Minister Carp je naznanil v senatu, da je kabinet podal ostavko. Odločitev kraljeva še ni znan». Parlament je prekinil seje. Zofija, 9. febr. Srbski kralj Aleksander pride v kratkem obiskat kneza Ferdinanda. Ruska diplomacija dela z vso silo za zvezo mej Srbijo, Črno goro in Bolgarijo. Haag, 9. febr. Kraljica Viljemina bode meseca maja v družbi svojega soproga obiskala dvore v Berolinu, Dunaju, Petrogradu in Parizu. Bruselj, 9. febr. Belgijski kralj odpotuje v Pariz. Bruselj, 9. febr. Poslanska zbornica je vkljub ugovoru zunanjega ministra vsprejela predlog, naj Belgija posreduje v angleško-burski vojski. London, 9. febr. (C. B.) Uradno se izjavlja, da dosedaj še ni nič določenega o potovanju angleškega kralja v Nemčijo. London, 9. febr. Lord Kitchener javlja iz Pretorije, da se Dewet nahaja se verno od Smithfielda in ne pri Ta-banehu. General Methuen je ugrabil Burom pri Vrybtirgu 200 glav živine in 12 voz. London, 9. febr. (0. B.) „Mor-ningpost" poroča iz Shanghaja: Waldersee ostavi severno Kino, ko bo odprta luka Taku. — „Times" poročajo iz Pekina: Rusija skuša pridobiti severno od velikega obzidja se nahajajočo železnico kot prvi plačilni rok za zahtevano odškodnino. Zaročenca. (I promesa! sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Aleksandro Manzoni. prevel I. B— C. (Dalje.) Votlo mrmranje, ihtenje in ječanje nastane, a namah preneha, ko ljudje opazijo, da si menih dene vrv okolo vrata in poklekne. Vse molči in pričakuje kaj bo rekel. „Za me", reče oče Felice, »in za vse svoje tovariše, ki nismo vredni, da smo bili izbrani za tako službo božjo, prosim vas ponižno odpuščanja, če nismo dobro izvrševali svoje visoke naloge. Če smo bili radi lenobe bolj nepazni kot bi bilo treba, če vas nismo slišali, kadar ste nas klicali, če smo bili časi sitni in prestrogi radi neprave ne-potrpežljivosti ali karanja vredne čemernosti, če smo časi mislili, da ste navezani na nas in smo radi tega menj prijazno z vami ravnali, če smo v svoji slabotnosti marsikaj zanemarili in bili krivi vaše nejevolje, odpustite nam! Tudi Bog vam odpušča vaš dolg in vas blagoslovlja." Nato naredi čez množico križ in vstane. Povedali smo sicer ne s pravimi besedami, a saj površno, o čem je govoril oče Felice; opisati pa ne moremo, kako je govoril. Govoril je namreč kot človek, kateremu je posebno odlikovanje, če sme streči kužnim, ki priznava, da tega odlikovanja ni vreden, ker čuti to v srcu, ki prosi odpuščanja, ker ve, da ga je res potreben. A ljudstvo je videlo, da kapucinci samó skrbé, kako bi postregli ljudem, videlo je, koliko jih je umrlo, videlo je, kako oni, ki govori v imenu vseh, vse nadkriljuje s svojo neumornostjo in veljavo, razven tedaj, ko je bil sam v smrtni nevarnosti, in odgovorilo je na te besede z vzdihovanjem in solzami. Menih na to prime velik križ, naslonjen na steber, pusti sandale na robu stebrišča, gre po stopnicah navzdol mej množico, ki se mu spoštljivo ogne, in se ji postavi na čelo. Renzo se joka, kakor bi kdo njega prosil odpuščanja, in se umakne za neko barako. Tam pričakuje na pol skrit, le z glavo izza desk gledajoč; oči ima široko odprte, srce mu utripa, a zopet se ga polasti novo zaupanje, ker sta ga ganila pridiga in lepi prizor. Oče Felice gre bos, z vrvjo okolo vratu, in nese veliki in težki križ. Obraz je bled in mršav, a z njega se bere potrtost in pogum. On gre počasi in odločno, da bi lažje hodili slabotni bolniki; vidi se, da mu napori in nadloge dajó moč, da lahko prenaša bremena, združena z njegovo službo. Za njimi gredo odrastli otroci, večji del bosi; le nekaj jih je dobro oblečenih, nekaj jih je v samih srajcah. Za temi pa gredo ženske, z otroki v naročji in pojoč miserere. Slabotni glas in bledi, upali obrazi bi morali ganiti tudi gledalca, ki tu stoji iz radovednosti. Renzo gleda, opazuje obraz za obrazom, vrsto za vrsto; kajti sprevod se je premikal tako počasi, da je vse lahko ogledal. A zaman! Časi pogleda na vrste, ki šele prihajajo, le malo jih je še. Zadnja gre mimo; vse so že mimo — a nobenega znanega obraza! S povešenimi rokami in nagnjeno glavo gleda za sprevodom, ko gredó moški mimo. Nova nada se mu vzbudi, ko za njimi opazi par vozov z bolniki, ki še niso mogli hoditi. Ženske so zadnje. Sprevod se premika tako počasi, da Renzo vsako lahko ogleda. A kaj? Renzo motri prvi voz, drugi, tretji in zadnji, za katerim zopet resno stopa kapucinec s palico v roki, da urejuje sprevod. Bil je oče Michele, kateri je bil pri-deljen očetu Felice. Renzu izgine zadnja nada, zadnja tolažba; njegov položaj je še hujši kot preje. Preostane mu še, da gre iskat bolno Lucijo. Ta nova nada premaga strah in bojazen; in ubožec se z vso silo oklene te žalostne in tanke nitke, stopi zopet na cesto in gre, odkoder je prišel sprevod. Ko pride do kapelice, poklekne na spodnjo stopnico in moli, prav za prav blebeta par nerazumljivih besed in kliče, prosi, vzdihuje in obljublja. Tako ne govorimo z ljudmi, ki niso toliko bistroumni, da bi nas umeli; ali pa nas nečejo poslušati; toliko niso tehtne, da bi jih pomilovalno brez posmehovanja poslušali. Renzo se ohrabren vzdigne in gre okolo kapele; najedenkrat se znajde na drugi poti, katere dosedaj še ni videl in ki drži k drugim vratom. Kmalu opazi ograjo, ki je sem ter tja pretrgana, kakor je povedal menih. Skozi vrzel pride v ženski oddelek. Jcdva vstopi, že opazi na zemlji zvonček podoben onim, kakor so jih monatti nosili. Spomni se, da bi ga lahko porabil kot potni list. Pobere ga, pogleda, če ga kdo ne opazuje, in si ga priveže kot monatto. Potem gre takoj iskat; to iskanje bi bilo že radi množine bolnikov težavno, četudi bi mu bilo treba kaj druzega iskati. Renzo gleda okrog sebe, vidi novo bedo, ki je bolj ali menj podobna oni, katero je že videl. Muke so bile iste, a drugačno je bilo trpljenje, ječanje, vzdihovanje, pritoževanje, usmiljenje, drugačna pomoč, drugačno je bilo pomilovanje. drugačen je bil gnjus. Že je obhodil precej ulic, a zaman. Namah začuje za hrbtom glas, kakor bi ga kdo klical. Ko se ozre, opazi komisarja, ki s prstom kaže nanj in kriči: „Tam v sobah je treba pomoči. Tu smo baš pospravili." Renzo takoj uvidi, kaj to pomeni, in da je zvonček kriv te zamenjave. Jezi se, da je mislil samo na sitnosti, katerih bi se z zvončkom lahko znebil, ne pa tudi na one, katere bi si nakopal na glavo. Hitro premišljuje, kako bi se znebil uradnika. Ponižno in urno mu pokima, kakor da ga je umel, potem se mu skrije mej barake, da mu izgine izpred očij. Ko se čuti varnega, hoče odvezati zvonček; da bi to storil in ga nikdo ne opazil, splazi se mej dve baraki, ki ste si takorekoč kazali hrbet. Prikloni se, da bi odvezal zvonček; ko pa se z glavo naslanja na steno barake, udari mu na uho neki glas. O Bog! Ali je mogoče? Se bolj vleče na uho, celo sopsti se ne upa. Da, da! Ravno tak glas je . . . „Zakaj bi se bala?" pravi nežni glas: »Saj sve že veliko pretrpeli. Oni naj i bode tudi sedaj čuval, ki je naji čuval doslej." Renzo ne more zavpiti, a ne iz strahu, ampak ker mu zmanjka sape. Kolena se mu šibč, obraz se mu zatemni — a le izprva. Potem pa se predrami, prebudi in oživi. V treh skokih je pri vratih koče in vidi žensko, katero je slišal govoriti, kako se steguje nad neko posteljo. Tudi ona se radi hrupa obrne, gleda, strmi, kakor bi se ji sanjalo. Potem zopet gleda in zakriči: „O Bog!" „Lucia! Našel sem te. Saj si živa!" kriči Renzo in se ji tresoč bliža. „O Bog!" odgovori še bolj tresoč se Lucia. „Ti? Kaj to pomeni? Kako je mogoče? Zakaj? Kuga!" „Imel sem jo. In ti... ?" „Ah!... jaz tudi. In moja mati?" „Nisem je videl, ker je v Pasturo. Menim, da ji ni nič hudega. In ti . . . kako si bleda! Kako si slabotna! Ali si okrevala ?" „Bog me je še pustil na zemlji. Ah Renzo! Zakaj si prišel?" „Zakaj?" reče Renzo in se ji bliža: „To me vprašaš? Zakaj sem prišel? Ali ti moram povedati? Na koga jaz vedno mislim? Ali nisem več Renzo? Ali nisi več Lucia?" „Kaj govoriš! Ali ti ni mati pisala?" „Da, pisala mi je. Lepe reči za ubozega nesrečnika, beguna, pregnanca, mladeniča, ki ni nikdar nič slabega doprinesel." „A Renzo! Če si vedel, čemu si prišel, čemu?" „Čemu? Oh Lucia! Prašaš me, čemu? Koliko sva si obljubila! Ali se več ne poznava? Ali se še spominjaš? Kaj je bilo tega treba?" „O Bog!" bolestno vsklikne Lucia, sklene roke in pogleda kvišku: „Zakaj me nisi vzel k sebi? O Renzo! Kaj si učinil? Jela sem že upati... da te ... s časom ... pozabim." „Lepe nade! Lepe reči mi praviš v obraz!" (Dalje prih.) Gena žita na dunajski borz! dné 8 íebruvarija 1901 Za 50 kilogramov Meteorolog id no porodilo. FiSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm. ! 9 Cm ops-z.Taoia Stanje b»ro-metra T min. T.tn paralara po Clxijv a. *v«<5 I 738 3 I 0-2 T.xjuU. I 739 91 -0'4 2. popol. I 739 3 I 3-6 Srednja včerajšnja temperatura0 2°, normale: — 0-9* H. Vstrtvi Nolo gl. sever oblačno al. sever oblač. o-o » del. oblač. Pšenica za pomlad . K 7-75 do K 7-76 Rž za pomlad . . » 7-78 » » 7-79 » za maj junij . » 7 65 » a 7 67 Turšioa za ma) junij . » 5-52 » » 5 53 Oves za pomlad . . » 6.54 » 0 6 55 Tržne cene V L.P nb i)' inj. Tedensko od dné 2. febr. poročilo do dno 9. fobr. K h K |h Goveje meso 1. v. kg 1 28 Pšenična moka 100 kg 27 _ > . 11. » » 1 12 Koruzna > . > 16 60 » III. . » — 98 Ajdova » ► > 29 80 Telečje meso > 1 10 Fižol, liter . . . _ 20 Prašičje » sveže > 1 30 Grah, . . . . — 20 » » prek. » 1 BO Leča, » . . . _ 24 Koštrunovo meso > — 80 Kaša, » . . . _ 24 Maslo . . . . » 2 — Bičet, . . . . _ 24 Surovo maslo . . » 1 90 Pšenica . . 100 kg 16 — Mast praSičja . . > 1 30 Rž . . . » » 14 40 Slanina sveža » 1 30 Ječmen . . » > 14 — ► prekajena » 1 40 Oves ... > » 13 60 Salo..... » 1 20 Ajda ... » » 12 60 Jajce, jedno . . — 6 Proso, belo, » » 17 — Mleko, liter . . — 16 navadno » » 14 _ Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . » > 12 40 » kisla . € — 80 Krompii > » 5 _ Med..... kg 1 — Drva, trda , nis 8 _ Piščanec . . . 1 80 » mehka, » Seno, 100 kg . _ _ — 40 4 — — — Slama, > > 4 40 — ¿L1 Stelja, » » — — Vozni red avstrijskih državnih železnio, veljaven oil 1. febr, lOOl. Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem časa. Srednjeevropski čas je kraj-nemu času v Ljubljani za 2 minu.i napre^. Odhod iz I^jubljane (juž. kol ). Ob 12. uri 24 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selz-thal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; fez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Beifling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko. Ob 7. tiri 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto Ob 11. uri 51 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. Ob J. uri 5 min. popoldne meSani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 4. uri (i min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line. Budejevice, Plzenj, Marijine vare , Heb , Francove vare. Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob (i. uri 55 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob lO. uri zvečer v Trbiž, Beljak. Prihod v Ljubljano (juž. kol.) Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka. Ob 8. uri 44 min. zjutraj meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri 111 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov . Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Solnograda, Linca, Steyra, Pariza. Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru. Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. uri 32 min. popoldne meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 38 min. popoldne osebni vlak z Dunaja. Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob 8. uri 4H min,, zvečer meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob S. uri. 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Pontabla. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.) Ob 7. uri 28 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 „ popoldne „ „ „ 6. „ 50 „ zvečer „ „ Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob 6". uri 49 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ OO „ dopoldne „ „ „ 6. » 10 „ zvečer „ Otvoritev jutri v nedeljo 10. februarja oi> 10. uri dopoldne. V mali dvorani, I. nadstropje „Tonhale" filharmonične družbe razstava skic, risb, akvarelov in oljnatih slik JVIihaela t^uppes otvorjena vsak dan od 20. ure dopoldne do polu 5. ure popoldne. Vstopnina 40 v., za člane filharm. družbe 30 v. Katalogi se dobe pri blagajni za 10 v. čisti dohodek razstave je določen podpornemu zalogu za revne dijake c. kr. I. državne gimnazije. 122 1 VABILO na VII. redni občni zbor I. ljublj. delav. konsumnega društva kateri so vrši v nedeljo 24. februvarija 1901 ob 9. nrl dopoldne v društvenih prostorih, Kongresni trg št. 2 Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Odobrenje računov. 5. Volitev odbornikov, namestnikov, nadzi-ralnega odseka in njega namestnikov. 6. Razni nasveti, pri katerih se pa opozarja na § 27, lit. k zadružnih pravil. K obilni udeležbi vabi 119 1-1 predstojniàtvo. VABILO 1201-1 na III. redni občni zbor hranilnice in posojilnice y Šturiji, ki se bode vršil v nedeljo 17. februvarija 1901 ob 4. nrl popoldne v prostorih katol. izobraževalnega društva. Vspored: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Potrjenje računa za 1. 1900. 4. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in nj< ga namestnika. 5. Razni predlogi in nasveti. V Šturiji, dne 8. febr. 1901. IVačelstvo. TiVM#ivt izvrstno sredstvo za ohranitev .O/ lUlUVfZitlli} je sovja, preprečuje gnilobo, oprhlost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 15 11—8 Vnanja naročila proti povzetju. Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo Želodčno * * tinkturo lekarnarja Piccoll v lijubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža kot želodec Urepkujoče in tek vzbujajo- če, dalje kot pre-bavljenje in telesno odprtje pospešujoče sredstvo, posebno onim, ki trpe na navad nem telesnem za-ortju. Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po ia in III. več stekleničic. 591 »0—27 Krepek deček, sin poštenih starišev7 se sprejme takoj kot učenec v špecerijski prodajalni. — Kje pove upravništvo „Slovenca". 118 3- 1 Proti katarom sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti in vratnih oteklinah zdrav-ničko priporočana j« 10 6 II. naravna aikaacičrBis kisSisia katera se z vspehora rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom. Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese. Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, ielez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih »arih. Froapelcti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinatni in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani. €82 38 ¥ krojnem risanju (Schnittzeiclinen) in praktičnem izdelovanju oblek daje Fani Komar, oblast konc. učni zavod t Ljubljani, Sv. Petra cesta 26. Modni salon. = Sprejemajo se gospodične tudi na hrano in stanovanje. Čisto medicin, ribje olje. pri Mariji Oeželna lekarna Cubar, Primorsko, septembra 1900. Blag. g. Mllail Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog -neprecenjeno dobrog in pristnog medicinskog ribjog olja, katerog že dle časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, pošljite mi zopet Sest steklenic za 2 gld. 50 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 839 21 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leuste'o o u o. H (4 tf Patentirane ročne in nahrbtne stroje za žveplenje proste in dvojnate no Peronospra- najnovejšega sestava brizgalnice za žvepleno-ogljik (injektori) zoper filoksero 80 20—3 aparate za streljanje ob hudi uri Posebne brizgalnice za sadno drevje in vsa druga orodja za sadje- in vinorejo pošilja po najnižjih tovarniških cenah IG. HELLER, Oixixaj II. Praterstrasse 49. o* i s' S C k G g. ženini ß ß STYRIA" flftSSfcjf > in neveste! Priporočam svojo največjo in najbogatejšo, obče-znano veliko izbero vsakovrstne ¡elutonine in 9*r«?l>niiiio v secesiji, posebno lepe poročne prstane pravo švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, prstane itd. itd. Namizne oprave (Best-ck) in najboljše šivalne stroje ^sh to po najnižjih cenah in z jamstvom. 28 9 Vabim na obilni obisk in ogled z vsem spoštovanjem __v Fp. Čuden. urar in trgovec v Ljubljani, Mestni trg štev. 25, nasproti rotovža- Ceniki, brezo/učno > n poštnine prosto. ...................mu m m■ mmmmmmmmmmemtmmmmmmmm S u P « 91 i a hi da s tremi orali zemljišča, 10 minut od Šmartna ali od Litije oddaljena, se prostovoljno proda pod ugodnimi pogoji. — Kupci naj se zglasijo pri posestniku Ivan Povše-tu v Šmartnem pri Litiji. 82 (3 - ) Y najem se da takoj hišo z gospodarskim poslopjem, hlevom in ledenico, jako pripravno za gostilno in mesarijo. Hiša je pri cerkvi in prodajalni. Več se izvč pri načelništvu kmetijskega društva v Leskovci nižje Ptuja. 3-i 8 Predivo kakor tudi vse druge pridelke kupi najdražje Anton Kolenc, trgovec v Celju, Narodni dom Kdor ima veliko prediva, naj naznani zadnjo cono in množino. 35 10-8 Arhitekt Trumler priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo arhitektno pisarno na Starem trgu št. 30 v Plauiz-eyi liiši. za sestavo načrtov za cerkve, vile, hišo itd. itd., za sestavo in prelzkufinjo stroškov in stavbnih računov, za sestavo stanovanjskih oprav in umetno-obrtnlh predmetov, kakor: pohištva, ograj, razsvetljevalnlh predmetov itd., tako v modernem slogu kakor tudi v drugih. ^ Atelije za umetniško Izvršitev akvarelov, naročenih načrtov S izvršenih predmetov ali pokrajin po posnetkih v naravi ali g po fotografijah. im 10-10 «II ¿Pozor ! Od ponedeljka 4. svečana nadalje nahaja se moja zaloga RloBufiov tik moje glavne prodajalne nasproti trgovine usnja tvrdke J. Seuniga. Spoštovanjem 107 3~2 cJ. A cBenediEi, trgovec v Ljubljani. T> unajska i i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n* vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 17 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Diiimfn, L, Herrengasse 12. Grlavniee v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnico v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicab, Taboru, Beneaavi, Iglavi, Moravski Ostravi. m "SsS? i! ti en J » m: a, O 2* 58 SL. Jiné 7. februarlja, Skupm državni doig » notah . Skttpui državni dolg v »rebra . . Avstrijska iiata renta 4°/0..... Avstrijska kronska renf.a 4u/0, 200 trot. Ogerska zlata renta 4('/0 ...... Ogemka kronska renta i°/0, 200 . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vi sta 98-45 98-35 . 11785 . 98-15 117-90 9310 1685— . 667 — .240-62»;, Nemški drž. bankovci sa ¡00 m. nra.drž. velj. 117-50 20 murk . ....... 20 frankov (napoleondor) . Italijanski bankovci G. kr, cekini ........ JSne 8, februarlja. 3*2°/,, državne srečke i. 186-1, 250 gld.. . 6"/0 državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. , Državne srečke 1. 1864, 100 gld. 4°/n zadoižnico Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4u/0, 10u gld..... Dunavske vravnavne srečke 5u/0 . . . 23-50 19-13 90-30 11*31 180 -169- — 199"— 95 70 141-25 257-— Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . 106-— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4 J/„ . 94-15 Prijoritotne obveznico državne železnice 429-30 južne železnice 3°/0 348-50 > » južne železnice 5°/„ 122-50 , > dolenjskih železnic4u/„ . 99 50 Kreditne srečke, 100 gld.....'. 387 — •4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gl i . 370 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 47-50 Ogerskega » „ » 5 » 23 20 Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. ... 1415 Rudolfov» srečke, 10 gld. . . ... 59- — Salmove srečke, 40 gld. . 180 — SI. Genois srečke, 40 «Id. . . 200 Waldsteinove srečke, 30 gld. . 392 — Ljubljanske srečkej. .... . . 58 — Akcije anglo-avatrijgkn banse, 30> i gld. . . 269 25 Akcije Ferdinandove sev. žele^., 1000 gl. st, 7 . 6235 — Akcije tržaškega Llovda 600 gld. . - 822 — Akcijo južne železnice, 200 gld. ar, . . . 108 — Splošna avstrijska atavbinska družba . , 149 20 (■•/lontanska družba avstr. plan............433 25 Trboveljska premogaraka -iruiba, .'0 gld. 447- — Papirnih rubljev 100 .............253-75 ¡gUf Jffakup lxi prodaja rtakovrstnih državnih papirjev, »rejk, denarjev itd. 'Sava»ovanja zr. zguhe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n 1 n a i r. v r i i te v naročil na borzi. Meiijarnicna tíeirfska «ir?»zba „iti m it c it 1 i., iallzeiiB 10 in 13, .öwnaj, i., Sírobelgss se l «Saf Pojasnila "St» v vseh gospodarskih in flnan&aifc iivarols, S potem o kursnih vrednostih vseh AjiekiilacslJaklii vrofiiisiSalh | «aplrjev m vestni svfcti za dosego kolikor je mogoče •rinocogR | obrestovanja pri popolni varnost' 1 iSMT naloženih ?. nvul o. 1 ¿ ¡Amm