plačana v gotovini. ŠTEV. 104. V LJUBLJANI, poiuleljek, 9, maja 1927. Posamezna številka Din 1.—. LETO IV. Izhaja vsak dan opoldne, irvioEsši nedelje in praznike. ^**e5na naročnina: V Ljubljani ln po pošti: Din 20'—, Inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrBAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Današnji slavnostni večer. Danes ob osmih zvečer bo v veliki 'orani hotela »Uniona« slavnostni ve-,Cer Akademije znanosti in umetnosti Jer Narodne galerije. Velepomemben je a večer, ker bo na njem slovenska prestolna manifestirala za slovensko Akademijo znanosti in umetnosti, ki postaja 2 današnjim dnem realnost. Stare sanje slovenskih patriotov se s tem uresničujejo in končno dobi tudi maloštevilni slovenski narod svojo last-Do Akademijo. Odveč je govoriti o velikem pomenu te pridobitve, zadostuje le, ee povdarimo, da dobi slovenski narod šele z ustanovitvijo Akademije znanosti in umetnosti diplomo o samoniklosti svoje kulture in izpričevalo, da je v resnici kulturen narod, ki ima pravico do lastnega narodnega življenja, ker je znal ustvariti tudi lastno kulturo. ^ bo zavedna Ljubljana danes zvečer manifestirala svojo voljo za ustanovitev slovenske Akademije in zato ima današnji slavnostni večer čisto drugačen Pomen ko ga imajo sicer podobni večeri. vp^°i?a 'jodje, ki velikega pomena sionske Akademije nočejo in ne morejo azmmeti. Nočejo, ker zaslepljeni od ne- vanstvr8 T,ga “itegralnega jugoslo-narodu n Sp. odrekajo slovenskemu Av\jenja TiV,r°nd0 ‘astnega kulturnega bi simi i • Je nairaje hoteli, da da ^venski narod prenehal obstojati in bi sin 86 v jugoslovanstvu. Žalili tur narod, njegovo bogato kul- o m njegovo samoniklost, če bi polemizirali s temi ljudmi. Zato tudi o teh judeh nobene besede več. d So Pa ludi ljudje, ki pravijo o sebi, m,.80 yl°venci, ki pa nočejo priznati veto neka'°imbT iSlovenske Akademije. So razumeti, da ni^ kade ^ ki 116 m°rei° no društvo tPmvo* demiJa kako običajna instanca , da je vl'hovna kultur-narod. Ti r J-''0 sP'°b niore imeti kak meti AK'Je zato ne morejo razu- diti švoie in?10 Zat° VSa društva P°dre' ker ip V nt®rese mteresom Akademije, kulf gace nemogoče, da bi splošno ‘Urno stanje slovenskega naroda napredovalo. Nadvse žalostno je zato, če se mora konstatirati, da se najdejo celo dobri Slovenci, ki ovirajo nastanek Akademije znanosti in umetnosti, pa naj bi ‘JJ5 zgodilo to iz subjektivno še tako raz-j^Pvih razlogov. Toda subjektivnost terJJJV tddiniti, kadar gre za najvišje in- Ve^] Pa ie nerazumevanja med vnemerimi kl-ogi, temveč mora pokazati bgence.^g Akademijo krema naše inte-na Akadenv^ n^ei v Prvi vrsti namenje-J'a najbolj p0la iu saj bo ravno Akademi-nega intelige?ignila veliavo produktiv-ra dati Akad a,'^rema inteligence moto. d« j . . eir*iji najvišjo avtoriteto za °d Akademije avtoriteto za Direktna pogajanja z Italijo se še sadno niso pričela. sebe. Je sicer obiga1 ^ga večera gov„ria,se na dan slavnostnih. Toda mislimoe ? slavnostnih be-^bno, takoj v početku bolJ P°: b°ri in si ne prikrivati" te^31* res,niCi slovenskega naroda je zapiSa. des6^k po lastni Akademiji in sicer že daj dolgo, zato pa doživljamo se- Pa (u!1 njeno stanje. Nobenega dvonm L- ni, da bo Akademija v ponos Rim, 9. maja. Včerajšnji italijanski listi z ironijo pišejo o vesteh iz beograjskega vira, da bi se imela v Rimu v kratkem začeti neposredna pogajanja med Rakičem in Musolinijem. Hkrati se z italijanske strani trdovratno vzdržuje teza, da Italija izključuje vsak razgovor o tiranskem paktu. Italijanski listi so nam podtaknili, da so naši politični krogi pristali na to, da se iz razprave izloči vsak razgovor o tiranskem paktu. Ob istem času pa talijanski tisk nadaljuje kampanjo proti naši državi. Rakič še vedno ni posetil Mussolinija. Po drugi verziji je Jugoslavija že pristala na to, da odobri nettunske konvencije. Italija je baje obljubila, da bo v državi delala na to, da pobija protijugoslovansko propagando. V zvezi s tem govore, da je Mussolini poslal jugoslovenskemu zunanjemu ministru Marinkoviču pismo, katerega vsebina pa je tajna in v katerem je razloženo stališče Italije glede druge točke tiranske pogodbe. Italija baje tudi izjavlja, da se po tej točki pogodbe ne čuti vezane, da bi branila današnji režim v Albaniji, temveč samo, da brani neodvisnost Albanije. Volitve bodo razpisane šele v pozni jeseni Zagreb, 9. maja. Včeraj se je vrnil iz Beograda bivši zunanji minister in poslanec dr. Ante Trumbič, ki je izjavil novinarjem, da je v Beogradu dobil vtisk, da gremo na volitve. Dr. Trumbič pa meni, da se bo skupščina na vsak način do 20. oktobra še enkrat sestala na reden sestanek in da bodo šele potem razpisane volitve. Kar se tiče priprave ■ federalistov na volilni boj, je dr. Trumbič j potrdil, da se res dela na sodelovanje z vsemi hrvatskimi strankami, ki so si imena, ker je znana že po-V« in delavnost slovenskega ZVe^er bo slove,iška Ljubljana sti 'ra*a za •‘d°vensbo Akademijo ^ m umetnosti in prepričani smo, manifestacija sijajna in v ponos POPOLNO POLITIČNO ZATIŠJE V BEOGRADU. Beograd, 9. maja. Včeraj ni bilo v Beogradu nobenega političnega življenja. Kralj in vojni minister sta odsotna iz Beograda, Predsednik vlade Velja Vukičevič ter ministra Šumenkovič in Miovič so se včeraj udeležili svečanega povratka naših aviatikov iz Indije. NAVDUŠEN SPREJEM NAŠIH INDIJSKIH LETALCEV. Beograd, 9. maja. Včeraj so v Zemunu in v Beogradu z velikim navdušenjem pričakovali povratek naših letalcev z velike in težavne poti do Bombaja in nazaj. Po vseh beograjskih ulicah so že ob 12. vrvele množice ljudstva, ki so se potem s parniki prevažale v Zemun. Med Beogradom in Zemunom je bit včeraj nad vse živahen promet, 1 ga je oskrbovalo osem ladij. Že okrog se ie na letališču nabralo nad 7000 ljudi. Ob pol 4. je prigel tja tudi sam predsednik vlade z nekaterimi ministri. Med diplomatskim zborom je bilo opaziti italijanskega in francoskega poslanika. Minila je že ura 5, ne da bi bili naši letalci dospeli. Med tem časom so letalci, ki so bili na letališču, v Zemunu, letali okrog in zabavali občinstvo s svojimi vratolomščinami. Okrog pol 6. pa so se pojavili aero-plani, med katerimi je bil tudi aparat Sondermajerja in Bajdaka. Topovi so začeli grmeti, narod pa je navdušeno ploskal. Aviatiki so se spustili na tla prav pred tribuno, kjer so sedeli predsednik vlade, diplomatski zastopniki in namestnik vojnega ministra. Ljudstvo Je Sondermajerja in Bajdaka poneslo do tribun, kjer ju je prvi pozdravil pomočnik vojnega ministra Miloš Milojevič. Akademije in v ponos Ljubljane. Zakaj vedno je bil ponos slovenske Ljubljane v tem, da je bila vedno tam, kjer je napredek, kjer je kultura. In ni še stranice | v zgodovini slovenskega naroda, kjer bi bilo zapisano, da ni imela slovenska pre-| stolica zmisla za kulturna dela, tem manj j Pa se more zgoditi, da ne bi imela naša , bela Ljubljana zmisla za tako veliko delo, kakor je ustanovitev Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Danes zvečer bomo to akademijo ustanavljali, kdo bo manjkal? navzkriž s Štefanom Radičem. Dela se na to, da bi pri volitvah vse te stranke na- 1 stopile s skupnimi listami. Naravno je, da bo to samo zveza an hoc za volitve, dočim ohranijo vse stranke svoje programe neizpremenjene. O zunanje politični situaciji je rekel dr. Trumbič, da se smatra za mnogo boljšo, posebno odkar sta Francija in Anglija izrazili željo, da se z neposrednimi pogajanji izgladi naš spor z Italijo. Sondermajerju in Bajdaku sta bila izročena dva venca in dva srebrna pokala, dar aeronavtičnega kluba. Nato sta se letalca z avtomobili odpeljala, ljudstvo pa ju je navdušeno pozdravljalo. KONGRES JUGOSLOVANSKIH MEST. Zagreb, 9. maja. Včeraj dopoldne in popoldne se je nadaljevalo delo na konferenci Zveze jugoslovanskih mest. Na dopoldanski konferenci je prišlo do zaključka glede plačevanja članarine. Nato se je nadaljevala razprava o načrtu j novega zakona o mestih. Sprejete so bile razne resolucije. Najvažnejše od teh je prva, ki usvaja načelo, da mesta kot samoupravne enote ne spadajo v sestav oblastnih in srezkih samouprav, ker bi se s tem preveč kopičile samuopravne naloge in razen tega bi na ta način prišla mesta v sestav samoupravnih enot s tesnejšim samoupravnim področjem. Mesta žele, da kot neodvisne samoupravne enote sodelujejo z oblastnimi in srezkimi samoupravami in se z njimi zaradi posameznih skupnih potreb sporazumevajo kot svobodna sa-! moupravna telesa. Popoldne je bilo v mestni kleti kosilo, ki ga je priredil mestni načelnik. Zvečer pa so zastopniki mest posetili opero. Dopoldne po končani seji so si zborovalci do 2. popoldne ogledovali »Zagrebški zbor«. Zagreb, 9. maja. Zastopnik mesta Ljubljane dr. Miljutin Zarnik je glede kongresa jugoslovanskih mest dal novinarjem to-le izjavo: »Vsi kongresisti so sodelovali pri debati o načrtu novega zakona o mestih; med njimi tudi zastopnik ljubljanske občine. Če bi bili posamezniki prej dobili pripombe k novemu zakonu o mestih, bi bila razprava še popolnejša; vendar pa zato ni bilo časa. Treba je posebno naglasiti, da se je na vseh straneh videla najboljša volja, da se dobro dela. Stvorilo se je mnogo. Dosežen je bil sporazum. Kakor je bilo sklenjeno, morajo sedaj' še vsa mesta izdelati svoje pripombe k novemu zakonu o mestih, potem bo pa delo popolno. Sam načrt zakona je prav dobfer, le državno nadzorstvo v finančnih vprašanjih je prehudo. Želeli bi, da zakon vsaj tak ostane in ne pride v slabši obliki pred narodno skupščino ali da se tam na slabo ne spremeni. Svetovna gospodarska konferenca. PROSLAVA DESETLETNICE TOPLIŠKE VSTAJE. Beograd, 9. maja. Včeraj se je v Pro-kuplju vršila proslava desetletnice topli-ške vstaje, ki se je začela 1. 1917. pod vodstvom Koste Pečauca, pa se je nesrečno končala in stala 20.000 žrtev. Proslava se je izvršila jako svečano. Odkrit je bil spomenik. V imenu kralja se je udeležil proslave njegov odposlanec Boža Terzič, v imenu vlade vojni minister general Hadžič, za narodno skupščino Marko Trifkovič in dr. Nikola Subotič, razen teh pa še mnogoštevilni zastopniki narodne skupščine, diplomatski zbor ter vojna atašeja Francije in Češkoslovaške. Med proslavo je bilo mnogo vzne-šenih prizorov. Spomenik je blagoslovil niški vladika Dositej. na—um —— ■Mir'HMir—iwnwwi——*M»—— NOVINARSKI ZBOR V CELJU. Včeraj, v nedeljo dne 8. t. m. se je vršil v Celju občni zbor ljubljanske sekcije Udruženja jugoslovanskih novinarjev. Občnega zbora, ki se je vršil v mestni dvorani, so se udeležili člani ljubljanske sekcije skoro polnoštevilno, navzoči pa so bili zastopniki zagrebške sekcije in centralne uprave UJN. Splošen utis je bil, da je letošnji občni zbor eden najlepših tekom zadnjih let v Sloveniji. Pri debati, ki je trajala od desetih dopoldne do pol dveh popoldne in ki je potekala vseskozi disciplinirano, se je obravnaval socialni položaj novinarjev v Sloveniji v zvezi z izvedbo nove novinarske uredbe. Sprejeti so bili tozadevno važni sklepi v sporazumu z zastopniki centralne uprave. Nato je bil izvoljen sledeči odbor: Za predsednika Stanko Virant, za podpredsednika Viktor Cencič, za tajnika Rudolf Ozim, za blagajnika Miha Krek. V odbor so bili izvoljeni še: Stane Kosovel, Fran Brozovič, dr. Božo Borko ter delegat, ki ga še nominira mariborski klub. V upravo penzijskega fonda je bil izvoljen kot delegat Fran * Terseglav, za njegovega namestnika pa Jože Zupančič. V revizijski odbor je izvoljen .Stane Kosovel, v razsodišče Aleksander Železnikar, Rasto Pustoslemšek ter delegat mariborskega kluba. Po volitvah so bili sprejeti še razni sklepi z ozirom na notranjo organizacijo za Slovenijo, ki bodo gotovo pospešili konsolidacijo novinarske stanovski organizacije. Sprejetih je bilo končno več resolucij in načelnih sklepov, ki jih še objavimo. OBČINSKE VOLITVE V BRODU. Zagreb, 9. maja. Včeraj so bile v Brodu mestne volitve. Meščanski blok, v katerem so nikičevci, federalisti, radičev-ci 5, komunisti 5, in samostojni demokrati 2. Dozdaj so imeli radičevci dominanten položaj v mestni občini. To pot pa je meščanstvo izkazalo zaupanje listi dr. Nikiča. ŠPORTNE VRSTI. Split, 9. maja. Včeraj je bila v Splitu nogometna tekma med Haskom in Hajdukom, ki se je končala z rezultatom 1 : 1. Beograd, 9. maja. Včerajšnja tekma med »Edinstvom« in »Jugoslavijo« se je končala z 1 : 1. lavna telovadba ljubljanskega dijaštva bo v torek 10. t. m. ob 17. url. na tivolskem telovadišču. Seja vodstva SLS. Včeraj, v nedeljo dne 8. t. ni. se je vršila ob 9. uri dopoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne seja načelstva — ožjega odbora, ki šteje nekaj preko 30 članov — SLS. Ob 11. uri pa se je vršila v dvorani Rokodelskega doma seja vodstva SLS. (Kakor znano, so člani vodstva SLS vsi narodni in oblastni poslanci SLS ter delegati posameznih okrajev.) Na dnevnem redu seje vodstva je bil razgovor o političnem položaju in notranji organizaciji stranke. Izčrpno poročilo o notranjem in zunanjem političnem položaju je podal strankin načelnik dr. Anton Korošec, ki je navajal historijat zadnje vladne krize ter uspehe, ki jih je SLS dosegla v času, ko je bila v vladi. Navedel je tudi več razlogov, radi katerih ni bila SLS pri novi vladni koaliciji upoštevana. Sledila je obširna debata, nakar se je ugotovilo sledeče: »SLS konstatira, da so iz nove vlade namenoma izključeni predstavniki slovenskega in hrvatskega naroda, kar pri sedanjem notranjem, posebno pa še zunanjem političnem položaju ne more biti v korist države. Izključitev predstavnikov slovenskega naroda se iz stvarnih razlogov, ki bi se ozirali na dobrobit države in miren razvoj parlamentarnega življenja, ne more drugače razložiti, kakor samo iz enostranskih plemenskih in ozkih strankarskih nagibov. Glede zunanje politike SLS obsoja izzivanja Italije, ki so uničila dosedanje sosedsko sožitje in zanesla v naše medsebojno razmerje vznemirjenje. Odobru-je trud naših vlad rešiti ta spor mirnim potom in v sporazumu s prijateljskimi vladami ter se izreka, kakor v vsakem trenutku, tako tudi sedaj, solidarno z našimi državnimi interesi.« Nato so se obravnavale notranje orga-nizatorične potrebe. Jugoslovanskemu klubu in njegovemu načelniku je bila izrečena soglasno zaupnica in zahvala. — Obema sejama so člani prisostvovali skoro polnoštevilno. Zakaj se odlaša reSitev manjšinskega vprašanja. »Tagliche Rundschau«, ki je kot znano glasilo zunanjega ministra Stresemanna, je objavil članek o nemških manjšinah v Jugoslaviji. V tem članku se z ozirom na govor posl. Krafta v skupščini popisuje, kako so banatski Nemci brez nemškega šolskega pouka. Člankar zahteva, da se da banatskim Nemcem kulturna avtonomija in nato zaključuje »Taglice Rundschau« svoj članek takole: »Obotavljanje jugoslovanske vlade (za rešitev manjšinskega prašanja) je tem manj razumljivo, če se pomisli, da je že precejšnje število evropskih držav začelo izvajati napram manjšinam avtonomič-no politiko, to je politiko, ki sloni na izvedbi popolne enakopravnosti vseh državljanov, vseh narodnosti in dosledno temu stremi k dovolitvi kulturne avtonomije. Vzgled, ki ga je dala v tem pogledu Estonska, je še v živem spominu. Jugoslavija naj se ne obotavlja slediti temu primeru. S tem bi sigurno pospešila svojo notranjo konsolidacijo, a obenem bi dosegla tudi zunanje političen aktivum, ki bi bilo sigurno v prihodnjih letih za Jugoslavijo velike vrednosti.« Besede glasila nemškega zunanjega ministra so jasne. Ni pravega zbližanjh. med Nemčijo in Jugoslavijo, če ne bo ugodno rešeno vprašanje nemških manjšin v Jugoslaviji. To je zmisel izvajanj lista »Tagliche Rundschau« in to je resnica, ki smo jo mi že opetovano povda-rili, ki je pa naši hipernacionalisti nočejo videti. Zato smatramo za svojo dolžnost, da to resnico vedno znova in znova nagla-šujemo, ker ta resnica mora prodreti, če hočemo, da bo zunanje političen položaj Jugoslavije zasiguran. Je že več ko zadosti, da imamo proti sebi eno velesilo in celo vrsto njenih vazalnih držav, zločinska lahkomiselnost bi bila, da bi si nakopali proti sebi še nasprotstvo druge velesile. Ko so bili v Sloveniji nemški avtomobilisti in ko so bili od enega prebivalstva tako iskreno in prijateljsko pozdravljeni, da so bili avtomobilisti čisto presenečeni in da sedaj priznavajo, da niso bili takega sprejema ko v Sloveniji nikjer deležni in niti ne v Nemški Avstriji, tedaj je slovenska javnost pozdravljala Nemce predvsem vsled tega, ker je čutila, da so oni bodoči naši zavezniki proti nam le preznani velesili. V tem je bil glavni vzrok ovacij nemškim avtomobilistom, s tem pa je slovensko ljudstvo tudi jasno povedalo, da noče, da bi malenkostna vprašanja iz preteklosti motila dobre odnošaje z Nemčijo. To voljo slovenskega ljudstva mora spoštovati tudi naša politika. Pa tudi iz drugih vzrokov. Kakor so pri nas hipernacionalisti, ki nočejo razumeti nove dobe, tako je tudi med avstrijskimi Nemci še polno šovinistov, ki so srečni samo tedaj, kadar morejo udrihati po Sloven- cih. Ti Nemci nočejo zližanja z nami, ker še vedno sanjajo o starih časih, ko so bili oni gospodarji, mi pa hlapci. In čim manj pokazujemo mi razumevanja za napačne zahteve naših manjšin, tem bolj je uspešna nam nasprotna propaganda teh Nemcev. Ne smemo pozabiti, d* so imeli ti Nemci za časa plebiscitnega boja zelo dobre zveze z Italijani in da ni nemogoče, da bi ti Nemci sklenili tudi sporazum z Italijo, samo da bi udarili nas. Ravnatelj enega največjih nemških časopisnih podjetij, ki je bil videl prisrčni sprejem nemških avtomobilistov v Sloveniji, je na Bledu priznal, da gotovi nemški krogi v Avstriji stalno informirajo rajhovsko časopisje neugodno o Jugoslaviji. Ti krogi so jim tudi resno odsvetovali, da bi potovali skozi Jugoslavijo, ker da bodo tu napadeni in doživeli same neprijetnosti, zlasti pa v Sloveniji, ki da je čisto germanofobska. Ti klevetniki našega dobrega imena so bili s sijajnim sprejemom nemških avtomobilistov postavljeni na laž in ravnatelj velike nemške družbe je pod utisom lepega sprejema izjavil, da bo naročil vsem svojim listom, da pišejo sedaj o Jugoslaviji, zlasti pa o Sloveniji drugače. Lep uspeh smo dosegli z lepim sprejemom nemških avtomobilistov in tisti Slovenci in Slovenke, ki so pozdravljale nemške goste, so storili eno popoldne več za našo propagando v tujini, kakor pa naše zunanje ministrstvo z vsem svojim milijonskim dispozicijskim fondom v par letih. Ta uspeh pa je treba izkoristiti in ga utrditi, ne ga pa zaigrati in zato je treba, da rešimo tudi manjšinsko vprašanje. Kaj nam pomagajo vsi uspehi, če pa bodo tožbe naših Nemcev o zatiranju sproti izbrisale vsak uspeh. Priznajmo pa tudi odkrito, da vse pritožbe Nemcev niso brez podlage. Kveru-lanstvo res ni napaka Nemcev. Govoriti Nemcem prijazne besede, skušati doseči prijateljski pakt z njimi, ne pa svoje dobre volje dokazati tudi z dejanjem, je polovičarstvo, ki ne more roditi nobenega dobrega uspeha. Za nas je samo ena alternativa: ali smo za resničen sporazum z Nemci ali nismo. Če smo za sporazum, potem moramo revidirati tudi svoje postopanje do nemških manjšin v naši državi, ker je nezmiselno, da bi se dobro razumeli z Nemci izven države, če se ne moremo sporazumeti niti z lastnimi Nemci. Ali pa smo proti sporazumu in izvajamo politiko represalij in sličnih starih ropotij iz predvojne dobe. Eno ali drugo! Najslabše pa je ono kimanje in kolebanje, ki ne ustvari na nobeno stran prijateljstva, temveč povsod same sovražnosti. Toda, če se odločimo za drugo alternativo, potem tudi ne upajmo o nemški pomoči, temveč računajmo čisto hladno z nasprotstvom dveh velesil. Seveda je drugo vprašanje, če si tak luksuz smemo privoščiti. Avstrijska kršč.-soc. stranka in neaSki centrum. Dr Albin Vilhar Srbohrvatski-slovenski slovar. Slovar nudi izredno bogat bestdii zaklad — nad 000 besed in upošte a poleg besed vsakdanje rabe Stožbene novine, carinsko tarifo, trgovino, šolo, tehniko itd. Cena v celo platno vezan Din 60'—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Prejšnjo nedeljo je dospela na Dunaj delegacija eentruma liz Nemčije, katero vodi bivši pruski ministrski predsednik Steeger-wald in poslanec Joos. Obisk zasluži vsekakor večjo pozornost, ker gre tu za nov poskus zbližanja eentruma z avstrijsko krščansko - socialistično stranko, ki je bila dose-daj precej rezervirana do eentruma in nje- gove politike. Avstrijski krščanski socialisti so do sedaj očitali cent rumu, da se preveč eksponira za republikansko ideologijo, da podpira centralizem in da ima preveč obzira do svojih weimarskih zaveznikov — socialnih demokratov. Radi tega je bilo razmerje med obema političnima skupinama zelo hladno, pač pa so se vzdrževale dobre zveze med avstrijsko m bavarsko ljudsko stranko, ki s svojim programom in delom bolj odgovarja intencijam avstrijske krščansko - socialistične stranke. Šele, ko je centrum prenehal s politiko bivšega državnega kancelarja dr. Wirtha in pričel s sedanjo koalicijsko politiko in ko so se pričele v Porenju ter nekaterih organizacijskih centrih širiti federalistične ideje, so se pričeli odnošaji med obema strankama boljšati, hkrati pa so se obnovili poskusi, da se obe stranki zbližata. V teh smernicah je deloval tudi bivši avstrijski zunanji minister dr. Mataja, ki je že davno nameraval osnovati blok nemških katoličanov v Nemčiji in v Avstriji. Po zbližanju eentruma z bavarsko ljudsko stranko se poskuša sedaj, da se zbliža centrum s krščanskimi socialisti v Avstriji. Obisk Stegervvalda na Dunaju se vrši ravno v tem namenu, da si obe stranki razložita medsebojno svoja stališča in da se sporazumeta za eventualno vzajemno nastopanje. Na teh konferencah bo imelo važno vlogo tudi vprašanje Anschlussa, kajti krščansko socialistična stranka je bila dosedai na stališču, da postane Anschluss zanjo aktualen šele tedaj, ko spremeni Nemčija svojo weimarsko ustavo in nadomesti svoj sedanji centralizem s federacijo nemških plemen. Ali se bodo v tem vprašanju zbližala razna nemška plemena se še ne more reči in je tudi težko verjetno, če imajo dunajske konference ta namen. Te konference so pomembne tudi radi vprašanj, ki interesirajo obe strani, predno se vrši projektirani kongres nemških federalistov na Dunaju in ki naj postane po intencijah nekaterih krščansko socialističnih krogoiv ognjišče federalističnega in proti pruskega gibanja v Nemčiji. Politične vesti, = Macdonald o fašizmu. Fašistovski listi so silno ogorčeni vsled izjave, ki jo je podal Maodonald o fašizmu. Med drugim je dejal Macdonald: Ves svet se bo enkrat še zavedel grožnje, ki izhaja iz fašizma. Med fašizmom in boljševizmom je samo ena razlika, ta namreč, da imajo fašisti črne srajce, bolj-ševiki pa rdeče. Podlaga pa je enim ko drugim ista in fašizem je ravno tako proti demokraciji, svobodi in socializmu kakor boljševizem. Nato so vprašali novinarja Mardo-nalda, kaj da misli o Mussoliniju. Na to vprašanje pa Macdonald iz lahkoumljivih razlogov ni hotel odgovoriti, ker pač ni hotel, da bi kot vodja angleške liberalne stranke žalil predsednika italijanske vlade. — V svoji domišljavosti pa fašisti seveda tega nočejo razumeti, temveč se bahajo, da si Macdonald iz strahu pred ameriškimi fašisti ni upal povedati svojega mnenja. — Menda je za fašiste strah v resnici edini argument. — Gospod Mussolini'sc šopiri. >Daily Te-legraphc poroča, da se pričiio v kratkem med francosko in nemško vlado pogajanja za evakuacijo Porenja. Pogajanja bo vodil Briand direktno s Stresemannom in se pred pričetkom pogajanj ne bo posvetoval z zavezniki. Sedaj pa je nepričakovano nastopil Mussolini z zahtevo, da se h pogajanjem pritegne tudi Italija, ker je evakuacija Porenja v zvezi z Versajskim mirom, ki se tiče vseh zaveznikov. Temu nasprotno pa naglašajo angleški listi, da se evakuacija Porenja tiče samo Francije in Nemčije. — Namera gospoda Mussolinija je jasna. Gospod Mussolini čuti, da se francosko-nem-ško zbližanje vedno bolj utrjuje in da ne bo mogla Italija več špekulirati na to nasprotje. Mislimo pa, da je račun g. Mussolinija napačen, ker njemu na ljubo se Nemci in Francozi res ne bodo prepirali. = Beli teror v Bolgariji. V Sofiji se vrši sedaj proces proti članom ilegalne delavske organizacije. Kot glavna branitelja sta bila določena dr. Kurt Rosenfeld iz Berlina in dr. Oswald Richter iz Dunaja, ki sta v tej svrhi tudi dospela v Sofijo. Ko sta se mudila dve uri na sodišču, ju je policija aretirala, več ur zasliševala ter natančno pregledovala njune dokumente. Šele po intervenciji nemškega poslaništva sta biki izpuščena na prosto, vendar pa jima je bilo ukazano, da takoj zapustita Bolgarijo. — Na predvečer 1. maja se je vršilo v socialističnem klubu v Sofiji delavsko zborovanje. Na poslopju so bili obešeni trije lepaki z napisi: »Doli s krvavim Mussolinijem! Doli z zakonom za zaščito države! Zahtevamo splošno amnestijo! Policija je ukazala, da se lepaki odstranijo. Ko se to ni zgodilo, so vdrli P®“cl® ■hi. poslopje, pretepli delavce in .ra,zbIl;!ln1pare. fitvo. Več udeležencev zborovan,ac|eijgti{nega tiranih, med njuni tudi sin nniirijP so [losliinca Po.tu.hov« J« aretirance tepli, s,uva!j’ ® „5 ciavi da se io ne z a v e s t en 'zg rud i 1 na* tla. In Evropa še ve-dno^irno gfeda, kako divja nezaslišano na-sLUe pone srečni bolgarski zemlji! L_ Avstrijski kmetje za Anschluss. V avstrijski krščansko socialni stranki obstojita dve skupini. Mnogo močnejšo skupino tvorijo kmetje, slabcjšo meščani. Vodstvo stranke pa je bilo bolj v roki mešč. skupine ko kmečke. Sedaj pa je kmečka skupina proti temu nastopila in zahteva vodstvo stranke za sebe. Obenem pa se je izvršila še druga važna izprememba. Kmetje so se namreč nakrat izjavili za priključitev Avstrije k Nemčiji ter zahtevajo, da se vsaj carinska meja proti Nemčiji odpravi. Obenem so P°' stali kmetje svojo delegacijo v Ženevo, ki naj doseže odpravo carinske meje proti Nemčiji. .Kmetje utemeljujejo svojo zahtevo takole: Mi imamo za izvoz kmetske pridelke in les, kar oboje Nemčija potrebuje. Mi pa potrebujemo nemške industrijske izdelke in zato treba odpraviti carinsko mejo, da bodo mogli naši pridelki in naš les v Nemčijo, nemški industrijski izdelki pa k nam. Nastop kmetov v kršč.-socialni stranki je izzval veliko politično senzacijo, zlasti vsled tega, ker je vsled njega pozicija prelata Seip-la omajana. Ker je bil dr. Seipel vedno proti priključitvi Avstrije k Nemčiji, ni izključeno, da bodo nastopili kmetje proti njegovi kandidaturi na kanclersko mesto. — Vatikan in restavracija Habsuržanov na Madjarskeni. V budimpeštanskih cerkvenih krogih se trdi, da je madjarski ministrski predsednik grof Bethlen izkoristil svoj nedavni obisk pri Vatikanu v svrhi, da bi prJ Vatikanu sondiral teren za stališče Vatikana za restavracijo habsburške rodovine v Ma-djarski. Cerkveni krogi, ki se drugače zelo interesirajo za to vprašanje, trdijo, da je nik Gaspari odgovoril na Bethlenovo vprašanje, da papeška Stolica nima posebnih interesov v madjarskem kraljevskem vPrai8 ' nju, ker smatra, da je to popolnoma nošnje vprašanje madjarskega naroda, ki ® pušča, da izvoli za kralja ono osebo, ki se mu zdi najprimernejša. Kardinal Gaspari je opozoril potem grofa Bethlena še na Sot,°' ve komplikacije, ki bi nastale v slučaju, a izvoli Madjarska za kralja nadvojvodo Albrehta, ker se ne bi mogli razširiti nanj cerkveni privilegiji, ki so zagarantirani strani papeške Stolice habsburški dinastij in do katerih imajo pravico samo legitiffln nasledniki zadnjega habsburškega vladarj < torej v teni slučaju nadvojvoda Oto. Budini' peštanski cerkveni krogi, Id sicer sim pati' zirajo z legitimističnim pokretom, vidijo^' tej izjavi kardinala Gasparija nov doka« “a papeška Stolica na ta način indirektno, zelo oprezno podpira Otovo kandidaturo Za madjarski prestol. — Zapadne države in madjarsko kraljevo vprašanje. Kakor poroča »Daily Telegrapn i so bile države nekdanje antante Prv0,I10Mn _ stališču, da je obnova monarhije na M®' djarskem dopustna le tedaj, če si Madjars izbere kralja iz kake druge dinastije, ne p iz habsburške. Sedaj pa so Madjarsko t oficijelno obvestili o tem, da bi jn0^ i,abs-padne države priznati tudi kakega elan burške rodovine, če bi Madjarska dokaz da se strinjajo s tem članom vse aluran države ter članice Male antante. Z druge strani pa poročajo, da ni o kaki tozadevni izpremembi stališča Antante nič znano. — Težak položaj hankavske vlade. Cang-kajšek je zavzel mesto Aming, glavno mesto province Anvaj. S tem se je Čangkajšek približal Hankovu že na 100 kilometrov. Na drugi strani pa prodira proti Hankovu tudi Čangcolin. Hankavska vlada je vsled tega prišla v najtežji položaj, zlasti še, ker J1 manjka denarja in orožja. Ker je na a J. pred Hankovom 40 zavezniških bojnih i-ki morejo vsak hip pričeti z bombara i njem, se je skušala hankavska vlada re» i na ta način, da je odstranila vse komun« ; in se desničarsko orientirala.^ Na ta naci upa doseči sporazum z Angleži. — 'Pa I položaj Čangkajšeka ni rožnat, ker so se nj j gova pogajanja s Sunčuanfangom konca neuspešno. Madjarsko - italijanska pogodba. , V četrtek se je vršila tajna seja madja skega odbora za zunanje stvari, o katen P. so prišli v javnost mnogi detajli, W “J objavljeni šele potem ko je tojta kodobreInli noči, po govoru grofa BeUjg«^ dba. itahjansko - madjarska PrJ£» Apponjd, je Prvi je govoril na seji 8^ p0g0dbe na sfa' posebno naglašal učinek ^jmskega tranzita lišče Jugoslavije do govorili še najvpliv-ua Reko. Potem, k« Lukacs, Gratz, Beck, nejši politik1, -k*1 je očrtal grof Bethlen si,' W°U in G8mgta^e g to pogodbo. NajvažneJ: tuacijo,^kor trdi on, da je počil obroč, k1 aa je napravila okrog Madjarske Mala a”' tanta. Madjarska bo mogla sedaj bolje * titi svoje interese in je pri tem ne bo 1 gla ovirati Mala antanta. Interesi ^^f-iija me zahtevajo, da se Madjarska utrdi- * je bila dalekovidna, ko je svoječasno PrePke. čila ustvaritev čehoslovaško - jugoslovans . ga koridorja. Grof Bethlen ne veruK’ o0-mogla italijansko - madjarska pogodba I vzročiti težave z Jugoslavijo ali z Run1 .ja. Če pa bodo težave, ne bodo te v skoa djarske. V ostalem pa se je Jugoslavija^ ,^ javila pripravljeno, da uvažuje ma 1 predloge o roškem vprašanju. ItaU] ni vlada nima ničesar proti tozadevni‘ l8Vjjo. konvenciji med Madjarsko in J TupL!^Vor Amerikanca Robinsona. Po ' dovati le* -?'nen^u more Evropa napre-biti n-mrfvii SG a,nerikanizira. Ne more : ol „1"’ ie Pa vse eospodarslvo ' j lažne omejitve v trgovinskem pi ometu. Kakor je Amerika eno trgovsko ozemlje, tako bi morala postati tudi w\iopa. udi vpliv zakonodaje na trgo-vmo je v Evropi prevelik. Ameriška vla-da se je omejila na to, da Je nastopila proti zlorabljanju moči kartelov in tru-stov, nikdar pa ni ovirala svobodnega gibanja v gospodarstvu. Napredujoča kontrola s strani občinstva omogoča konkurenco pri čemur pa postaja produkcija vedno bolj racionalna. V načinu produkcije in konkurence je temeljna raz- 4meriko in Evropo. V Evropi je Skuša ubiti nizke cene konkurence z lizanjem delavskih plač, v Ameriki pa s pocenitvijo produkcije. Vsled tega osta-l!e standard ameriškega delavca visok, standard evropskega ljudstva pa pada. Um. vlšJi Pa je standard delavca, tem večje so tudi njegove potrebe in tako vi-s<>ke mezde indirektno povečujejo produkcijo. Mednarodno karteliranje indlistriie V Evropi bi Sicer n,„gl0 polagoma novzro-ci i padec evropskih carinskih mej toda posebnih prednosti to karteliranje ne bi Puneslo. Vse je odvisno samo od vodi-Jev posameznih industrij. Veliko zanimanje je vzbudil tudi go-or Angleža Laytona, izdajatelja Unije »Ihe Economist«. Layton je zlasti naglasil, da je bilo po vojni postavljenih obotne seje. okoli 11.000 km novih carinskih mej. V tem je prvi največji vzrok nazadovanja evropskega gospodarstva. Drugi veliki vzrok je v tem, ker je -Rusija izpadla iz evropskega trga. Pred vojno je igrala Rusija v svetovni trgovini večjo vlogo ko Indija s svojimi 300 milijoni prebivalcev. Danes pa ne pomeni 130 milijonska Rusija za evropsko gospodarstvo komaj toliko, ko 3 milijonska Danska. Po mnenju Laytona ni Robinsonov piedlog o popolni enotnosti gospodarstva priporočljiv. Popolnoma enotna racionalizacija vsega evropskega gospodarstva bi utegnila morda spričo velike po-litič. neodvisnosti posameznih evropskih držav povzročiti gospodarsko revolucijo. Po njegovem mnenju je edina prava pot v specializaciji posameznih evropskih gospodarstev. Zelo je bilo opaženo, da so Rusi glasno odobravali Laytonov govor. Stališče sovjetov. Na sobotni seji sta podala stališče sovjetov Sokolnikov in Osinski. Njujin nastop ni bil preveč srečen, ker sta predvsem delala reklamo za socialističen sistem ,da jih je nakoncu moral francoski delegat zaprositi, da naj opustita polemiko o prednostih in napakah kapitalističnega in socialističnega gospodarskega re a, ker ne spada taka polemika na svetovno gospodarsko konferenco. Sokolnikov je najprej dejal, da se pro-rokovanja o nevzdržnosti socialističnega gospodarstva niso uresničila. Rusija na- preduje in v Sovjetski Uniji se gospodarstvo obnavlja. Gospodarska konferenca naj bi napotila gospodarstvo na nova pota. Ena teh poti je vzpostavitev gospodarskih stikov z Rusijo. To bo tudi v korist Evrope, ker je Rusija silno bogata na sirovinah in tudi njena kmetijska produkcija je stalno večja. Sovjeti nameravajo odpraviti čisto agraren značaj Rusije in zato silno delajo za napredek ruske industrije. Rusija otvarja svoj trg tujim industrijam in tujemu kapitalu in nekatere države so se že tega poslužile. Podrobneje je govoril o velikih možnostih za svetovno gospodarstvo, če se \ postavijo redni gospodarski odnošaji z Rusijo delegat Osinski. Zlasti je povdar-jal, da ni trgovina z Rusijo prav nič ri-skantna in da je sporazum med tujini kapitalom in sovjeti prav lahek. Nesoglasja. Francoski delegat Loucher je predlagal, da se ustanovi v Ženevi stalen urad, ki bi nadaljeval delo gospodarske konference. Proti temu predlogu pa so vsi Angleži in Nemci. Zastopniki strokovnih organizacij, pa podpirajo predlog Loucher-a. Vsled tega nesoglasja se je pričela precej živahna borba glede izvolitev raznih komisij. Pristaši enega ko drugega naziranja skušajo doseči, da bi bili njih ljudje izvoljeni kot glavni poročevalci in da bi bilo tako njih stališče v plenumu priporočeno kot oficieluo. Čeprav so ta nesoglasja precej močna, vendar se ni bati, da bi resno ovirala delo svetovne gospodarske konference, ki bo na vsak način imela lepe pozitivne , uspehe, pa čeprav se ti praktično ne i bodo pokazali kar čez noč. Prosveta. KONCERT VIDE JERAJEVE IN FANCI ČADEŽE VE. Že za začetek aprila je bil naznanjen koncert vijolinistke Vide Jerajeve, hčerke kons. prof. in dirigenta Karla Jeraja, ki je absolventka ljubljanskega konservatorija in je zadnje čase izpopolnjevala svoje študije 'v Parizu ter pianistke Jadvige Poženelove. Koncert so iz neznanih vzrokov mesec dni odlagali in v petek se je vršil, toda brez nastopa Poženelove. Namesto nje se je koncertni publiki predstavila koncertna pevka Fanči Čadeževa, ki je nanjo javnost opozorila notična borba v »Jutru« med dr. Kozino in ravnateljem konservatorija. Bila je učenka dr. Kozine, sedaj pa se šola pri mojstru Betettu. Brez dvoma ima obsežen, ne v vseh legah enako doneč glas dramatičnega timbra, precejšnje jakosti, ki pa ne oči-tuje niti dr. Kozinove niti Betettove šole. •»touačno ni sigurna, nedostaje ji ritmičnega čuta in je najbolje, da temeljito študira pri svojem sedanjem učitelju, nato pa nastopi v operi, ker ima predpogoje za dramatično pevko. Dokazala je to z arijami iz »Tann-hauserja«, »Židinje« in »Plesa v maskah«. Vida Jerajeva se je lotila Beethovnove -Kreuzerjeve sonate«, za vijoliniste kočljive in nelahke naloge, ki jo je rešila s po voljno tehniko in delu primerno umerjenostjo. Več glasbenega znanja, topline v igri in občutenja je pa mlada, simpatična virtuozinja pokazala v Faurejevi Sonati v a duru in zanimivem »Baal Schexx« Ernesta Blocha. Obe solistinji, ki ste že prvič uspešno stopili na trnjevo pot slovenskih umetnic je z veliko tehnično spretnostjo in izrednim glasbenim znanjem izvrstno spremljal na klavirju v operi reducirani operetni dirigent dr. Švara. Koncert se je veselil lepega obiska, koncertantki ste prejeli vrt pomladnega cvetja, priznanja hvaležnih poslušalcev ni manjkalo. Obema želim srečo in uspeh, dr. Švari pa njegovim zmožnostim primerno ln ambiciji odgovarjajoče nameščenje brez »Grofice Marice«, »Terezine« in »Orlova«. —e. PEVSKO DRUŠTVO ZVON V TRBOVLJAH je minulo soboto zvečer skromno, a vendar resnemu pevskemu društvu primerno proslavilo dvajsetletnico, odkar je njegov pevovodja Oskar Moll. Priredilo je v dvorani Sokolskega doma v Trbovljah koncert z vzporedom moških in mešanih izborov a capella in s spremljevanjem sokolskega salonskega orkestra, ki je tudi samostojno igral dva komada. Z imenom Oskarja Molla je tesno združen ves napredek trboveljskega »Zvona«, ki se je tekom let razvilo iz tamburaškega društva v pevsko društvo. Prirejalo je redne koncerte doma in manjkalo ga ni v Ljubljani na nobenem koncertu bivše »Zveze slov. pevskih zborov«, oziroma današnje Ljubljanske župe J. P. S. H. P. Ford in njegov sistem. II. Da je dosegel Ford tako velikanski uspeh se ima zahvaliti svojim poslovnim načelom in svoji produkcijski metodi. Na podlagi načela: izdelovati najboljše proizvode po naj nižji ceni in pri najvišji plači delavcev bi{Šter8m^rieVati 2 lllimim«lnim do- STtemvTSf‘ML* 'i0t Vr javnosti in i . • 8redstvo, da se koristi Podietii c rali se*>e le kot upravitelja fuieii Vin IMU je Posrečilo brez bank in in 7 iooo?ciran^a sPraviti letno produkci-‘A fvW , avtomobilov leta 1909/10 na ™ v le!lh l®?0/22 ‘er mižali proda- avtomobila od 900 na 355 dolar- jev, d pri tem zvišati minimalno plačo delavca v višini 2.50 dolarja v letu 1914 na o m 1. 19-6 na 6 dolarjev ter znižati delav- ni teden od 6X8 na 5X8 ur. Svoja načela je formuliral’ v svojem spisu >My Life and Work« (Moje življenje in delo) sledeče: , ,k°j prihodnjosti in ne malikuj pieteklosti. Kdor se boji prihodnjosti, neuspeha, omejuje sam svoj* delokrog. Neuspehi nudijo le priliko, da se začne z nova in bolj modro. Pošten neuspeh ni sramota. Bojazen pred neuspehom je nasprotno sramota. Preteklost je koristna le toliko, kolikor nam podaja sredstva in pota razvoja. 2. Ne oziraj se na konkurenco. Kdor napravi stvar najbolje, ta naj jo dela. Poskus 0,lganjati komu delo, je zločinsko početje, zločinsko, ker se skuša s tem iz profitar-?.}. ^llzati življenjske razmere svojih so-ljudi m postaviti na mesto inteligence vla- 1 do sile. ! 3. Svoj posel postavljaj nad dobiček. Brez i ani Sobotni nastop zbora je bil časten: vse pesmi vestno naštudirane in zlasti dinamično dobro podane. Mešani zbor je glasovno boljši od moškega, ki ni homogen. Predna-šanje dr. Schwabove »Dobro jutro«, Herle-tovega »Spleta srbskih narodnih pesmi«, Prelovčevega »Zapoj mi pesem« in Adamičeve »Zrelo žito« je očitovalo tudi poglobitev zbora v vsebino skladb in zato je doseglo toplo priznanje. Nekatere pesmi je hvalevredno spremljal sokolski orkester. Pred koncertom je društveni predsednik Verbič govoril o na vzporedu zastopanih skladateljih, njih stremljenjih in delih, kar je gotovo mnogo pripomoglo publiki do večjega razumevanja izvajanih zborov. Med hrupnimi ovacijami Trboveljčanov in gostov iz bližnjih krajev, ki so popolnoma napolnili obširno dvorano, je slavljencu čestital v 'nenu Ljubljanske župe J. P. S., pevskega društva »Ljubljanski Zvon« in v svojem pevovodja Zorke Prelovec ter mu je izroči1 šopek rdečih rož, predsednik Verbič pa je očrtal v kratkem slavljenčeve zasluge za trboveljski »Zvon« in mu je v imenu društva poklonil venec s trobojnicami ter krasno slonokoščeno taktirko. Navdušenje po končanem koncertu ni hotelo ponehati in moški zbor je moral še zapeti Prelovčev »Doberdob«. — Oskarju Mollu, tihemu, vnetemu in nesebičnemu kulturnemu delavcu In njegovemu »Zvonu« pod predsedstvom inž. Verbiča, pa želimo vztrajnosti in uspehov tudi v prihodnje! Slovenski akadeiuičiii slikar in skladatelj prof. Saša Šante! je dokončal slavnostno staroslovansko mašo za soli, peteroglasni mešani zbor, orgle in orkester. Celjsko pevsko društvo je oživelo. V soboto zvečer je nastopilo v dvorani Celjskega doma z lepim koncertom solospevov (Kazimir Modic in M. Novak-Božičeva) ter mešanih in ženskih zborov pod vodstvom Cirila Preglja. Repertoar Narodnega gledališča v LjuŽljaui. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. 9 maja ponedeljek zaprto. 10. maja torek »Vojiček«. Red E. 11. maja sreda »Jaz in ti«. Red B. 12. maja Četrtek zaprto. 13. maja petek »Mrak«. Premijera. Izven. Na korist kuratorija slepcev. 14. maja sobota ob 15. pop. »Jaz in ti«. Dijaška predstava po zniž. cenah. Izven. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. 9. maja pondeljeik zaprto. 10. maja torek »Fidelio«. Izven. Premijera. 11. maja sreda »Orlov«. Opereta. Red C. Nadalje ostane opera tekom meseca maja zaprta. posla’ kl bi se dal razšli iti. Na dobičku ne lepi prirodno nobeno zlo. Dobro upravljano podjetje mora in vrže za dobro poslovanje dober dobiček. Dobiček pa ne sme tvoriti temelja, temveč rezultat posla. 4. Producirati se ne pravi poceni kupiti >n drago prodati, temveč se pravi, surovine kupiti in jih z najmanjšimi .... dodatnimi stroški spremeniti v vporabljtv proizvod iu gn ra‘pegati lmed konzumente. Ilazaidiranje, špekuliranje in nepošteno trgovanje otežkoča le napredek. Podjetništvo mora biti po Fordovem mnenju delo. »Spekulacija z že produciranimi stvarmi nima nič opraviti s podjetništvom; ta pomeni nič več in nič manj kot neko imemtnejšo vrsto tavine. — Borza kot taka nima s podjetništvom ničesar opraviti. Nima me opraviti s kvaliteto produkta, ničesar s produkcijo, ničesar z blagovnim trgom, da, niti s povečanjem ali zmanjšanjem v podjetništvu delujočega kapitala. — Lakomnost po denarju je najsigurnejše sredstvo, da se ne pride do denarja. Ako se dela le radi ustrezanja, radi zadostitve potrebam, ki daje zavest pravičnosti in dobro delo, pride denar sam v obilju. — Blagostanje producenta je odvisno končno tudi od službe, katero vrši naprani občinstvu. Nekaj časa lahko dobro izhaja, če služi samo sebi. Ampak to ni trajno. Ako občinstvo enkrat zapazi, da mu producent ne sluzi, je njegov konec tu. — Tovarnar, ki nič ne računa o ekonomični produkciji in prodaji, se ne more dolgo držati.« Zelo zanimiv je Fordov nazor glede bank m finančnikov, radi česa je pri njih silso osovražen. Do svojih nazorov je prišel na podlagi bridkih izkušenj, katere je doživel ko je bil predsednik profitarske družbe, ki je smatrala produkcijo le za sredstvo, da si delničarji nagrabijo čimveč denarja. »Kaji moje male izkušnje,« pravi Ford, »so mi v zvezi s tem, kar sem videl povsod okrog sebe, dokazale, da golo pehanje za denarjem ni vredno premišljevanja in da to sploh ni udejstvovanje za človeka, ki hoče resnično kaj napraviti.« Ford utemeljuje svoj nazor takole: »Ta-kozvani finančniki med trgovci trdijo, da je denar vreden 6, 5 ali 4 odstotke in trgovec, ki je vtaknil v podjetje 150.000 dolarjev naj bi bil upravičen zahtevati toliko in toliko obresti, ker bi imel dobiček tudi iz tega, če bi vložil dotično vsoto mesto v podjetje v 'banko ali pa v vrednostne papirje. Zato se označuje določen dodatek na poslovne stroške kot obrestovanje vloženega kapitala. Ta ideja je kriva na mnogih polomih in na večini neuspehov. (Denar sam na sebi sploh ni nič vreden. Njegova edina korist obstoja v tem, da se da vpo-rabiti za izdelovanje orodja. Zato je denar natančno toliko vreden, kolikor nam dovoljuje kupiti ali proizvajati in nič manj. Ako kdo misli, da mu njegov denar prinese 5 ali 6 odstotkov, naj ga naloži tam, kjer lahko ta dobiček doseže, ampak v podjetju naložen kapital ni nobeno oibteženje podjetja — oziroma ne bi smel hiti. S tem preneha biti denar in postane produkcijsko sredstvo (oziroma naj bi bilo). Je torej toliko vreden, kolikor producira, ne pa določeni znesek, ki se izračuna po merilu, ki nima z dotičnim poslom nič opraviti. Vsak dobiček bi moral priti šele po produkciji, ne pa prej...« ... »Podjetniki so mislili takrat (Ford misli s Jem dobo, ko je uslanavljal tovarno), da se da napraviti vse s tem, da se jih »financira«. Če se ni posrečilo na prvi mah, se je glasil recept: »novofinanciranje«. Ta-kozvano »novofinanciranje« je obstojalo v tem, da se je vrgel dober denar za slabim denarjem. V večini primerov leži vzrok no- vega financiranja v slabem poslovanju; posledica tega je, da se plača njen slabi poslovodja, da nadaljujejo svoje slabo poslovanje še nekaj časa. Dan sodbe se s tem le odloži. — ... novo financiranje, ta izhod v sili je le od špekulantov iznajdena zvijača. Ves njihov denar jim nič ne pomaga, i če ga ne morejo vtakniti tja, kjer se resnično dela in to se jim posreči samo tam, kjer je poslovanje na kakršnikoli način napačno. Tako se domišljujejo špekulanti, da vpo-rabljajo svoj denar koristno. To je zmota; oni ga zapravljajo... Bančnik... je po svoji izobrazbi in posebno po svojem položaju popolnoma nesposoben igrati v industriji vodilno vlogo.« Ford se izraža ostro proti temu, da se dela samo za oni dan, ko se vsede podjetnik na kapital, katerega je izvlekel iz podjetja. »Znižanje plač je najlažji in obenem najzopernejši način, da se postane gospodar težke situacije, da pri tem o nehumanosti sploh ne govorim. V resnici se pravi to prevaliti nesposobnost poslovodečih na usluž-b.ence Enostransko povdarjanje cene mesto dela označuje jasno oni tip, iti nima no-,!le..iV'a,V10e k*ti trgovec ali posestnik produkcijskih sredstev. — Končno se vsak producent s špekulacijo uniči. Treba mu je napraviti le nekoliko dobrih nakupov, pri katerih je mnogo zaslužil in kmalu bo mislil bolj na to, da zasluži z nakupovanjem, kot na svoj posel, in konec je poslom. — Izbiti dobiček iz delavcev in kupcev priča o slabem poslovanju; dobiček mora izvirati iz boljšega sredstva. Izogibajte se poslabšanju izdelka; izogibajte se zniževanju plač in zviševanju cen. Vtaknite vaše možgane v vašo poslovno metodo, možgane in še več možganov; napravite stvar bolje- kot dose-daj; 'le na ta način se ustreže iii pomaga vsem. To se da doseči v vsakem Času...« (Dalje prih.) Dnevne — Z a cin ju pot Jakoba Aljaža. V soboto dopoldne ob 11. se je vršil v Dovjem pogreb župnika Jakoba Aljaža, staroste slovenskih planincev. Pogreba se je udeležilo par tisoč oseb iz vseh krajev Slovenije, pa tudi iz Hrvatske. Vlaki iz Ljubljane so bili nabito polni. Pogreba so se udeležila tudi j številna društva, posebno planinska in pev- j ska. Ob 11. dopoldne so se pričele pogreb- j .. • • ...in cnHolnuflln ACi ' POSETITE SLAVNOSTNI VEČER AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI IN NARODNE GALERIJE Pondeljek, dne 9, maja t. 1. ob 20. uri zvečer v »Unionu« KAKO SE UBIJA TUJSKI PROMET. >Politika< piše: Naše društvo »Putnik« je organiziralo v zadnjem času par zelo uspešnih ekskurzij tujcev v našo državo. Skupine Nemcev, Dancev in Belgijcev so odšle iz naše zemlje zelo zadovoljne z organizacijo potovanja in s tem, kar so na poti videli. To pa ni malega pomena za našo zemljo, ker je lani podal »Putnik« v tujini za 57 milijonov dinarjev železniških kart. Iz tega se lahko sklepa, koliko denarja so pustili tujci v naši državi. Dostikrat pa se pripeti, da stvari ne gredo tako, kakor bi morale. Po sejmu v Leipzigu se je neka skupina nemških industrijcev odločila, da potuje skozi našo zemljo. Obrnili so se na »Publika«, da jim izdela program potovanja in da to osigura. Vse priprave so bile pripravljene, ko pa bi morali Nemci odpotovati, so bili obveščeni, da morajo potovanje odložiti, ker ni v Beogradu stanovanj. Vsa že naročena in rezervirana stanovanja so bila rekvirirana za bizantologe. Nekaj sličnega se je pripetilo neki drugi skupini nemških izletnikov, ko so prišli v Dubrovnik v hotele, kjer so bile za njih rezervirane sobe že deset dni preje. Povedano jim je bilo: — Ni sob, vse so zavzele. »Pa mi smo jih pravočasno naročili. — Res je. Naročili ste jih, mi pa nismo znali, če res pridete! K sreči so dali potem Čehi Nemcem prostora v svoji koloniji. Zgrizel bi se človek, ko bere lake goro-stastnosti. Pa kaj pomaga vsa jeza, ko pa je orientalska nemarnost prešla nekaterim I let obstoječo tajno komunistično organiza- ske univerze dr. Wilhelm Filehne. Njegova velika zasluga je, da je iznašel antipyrin in pyramidon, s čemur je postal dobrotnik milijonov ljudi. — Mussolini preganja posojevalce denarja. Mussolini je izdal naredbo, v kateri označuje posojevalce denarja kot škodljivce države. V vseh večjih italijanskih mestih se ustanove za preganjanje posojevalcev denarja posebna sodišča. V Rimu je obtoženih že 50, v Firenci 47, v Milanu pa 63 poso- dan v korist revnih ljubljanskih mater. Ob 11. dop. pa predavata v dvorani mestnega magistrata ge. Mira Engehnanova in Al. Stebijeva o pomenu matere ter o temi Mati in zakonik. Popoldne ob treh je v Tivoliju brezplačna mladinska prireditev. Pri njej sodelujejo ljubljanske osnovne, meščanske in srednje šole. Ženskim organizacijam po- j jevalcev denarja. Naredba predvideva za tnaga pri prirejanju Materinskega dne Po- _ delikte večletno deportacijo, mladek Rdečega križa. Velike poplave v Italiji. Iz Rima poročajo: Pri Veroni se je zrušil velik del nasipa, vsled česar je nastala velika poplava. Škoda znaša več milijonov lir. — Zaščita najemnikov v Italiji. Italijanska vlada je uvedla pogojno .zaščito najemnikov. Izdala je namreč naredbo zoper na- ) vijanje cen na stanovanjskem trgu. Naredba I vsebuje med drugim tudi določbe v svrlro zaščite najemnikov v slučaju, da pride hiša na novega lastnika. — Veliko neurje v okolici Subotice. V ne ceremonije, pri katerih je sodelovalo 40 okolici Subotice je divjalo te dni veliko ne- duhovnikov. Ko so bili cerkveni obredi kon- i čani, se je ulila ploha, kar pa občinstva ni ! oviralo, da ne bi bilo izkazalo pokojniku ] zadnjo čast. Ob odprtem grobu je govorilo i več govornikov: v imenu pevskega društva 5 »Ljubljane« regens cliori v ijubljanski stol- ! niči dr. Fr. Kimovec, za Glasbeno Matico« 1 g. Pečenko, za Skalaše g. Ravnik, v imenu 1 hrvatskih planicev pa dr. Poljak. — VI. Jugoslovenska umetniška razstava v Novem Sadu. Po inicijativi Srbske Matice v Novem Sadu se priredi meseca junija, ob priliki proslave stoletnice Srbske Matice v Novem Sadu VI. jugoslovanska umetniška razstava. — Kongres jugoslovanskih mest. V soboto je bil otvorjen prvi kongres jugoslovanskin mest. Kongres je razpravljal o ustanovitvi zveze jugoslovenskih mest in o zakonskem načrtu o mestnih občinah, ki pride v najkrajšem času pred narodno skupščino. Kongresa so se udeležili zastopniki 74 mest. Na kongresu je bil izvoljen prvi upravni odbor zveze. Glede načrta zakona o mestih so bile spejete večinoma spremembe v smislu predlogov zagrebške občine. Danes se kongres zaključi. — Aretacija komunistov. Politične oblasti so razkrile v Velikem Bečkereku že več v kri. KUFRE GOR, KUFRE DOL! Subotiškemu mestnemu načelniku dn bivšemu velikemu županu Gjorgjeviču se je pripetila razmeroma zelo resna stvar: odstavljen je bil na zahtevo mestnega odbora stranke, ki je v vladi. Hvala Bogu, to se pri nas pogosto pripeti! Toda Gjorgjeviču se je pripetilo nekaj drugega, kar je več kot resno. Oni, na katerih zahtevo je bdi odstavljen, so hoteli to svojo zmago svečano proslaviti. In v Subotica so 'priredili proti mestnemu načelniku bučne poulične demonstracije ... Grešni Gjorgjevič, naravno, je bil poparjen od izliva neprijateljstva onih, ki jih je predstavljal in za katere blaginjo je delal, kakor je pač znal in vedel. Toda njegova poparje-nost je trajala zelo kratek čas. Kajti mestni odbor se je premislil in odstavil svojega predsednika, ki je v imenu mestnega odbora zahteval in dosegel od notranjega ministra odstavitev Gjorgjeviča. Novi predsednik, ki je bil izvoljen mesto starega, je storil nekaj popolnoma nasprotnega kakor pa je napravil stari predsednik: v imenu mestnega odbora je poslal notranjemu ministru resolucijo, v kateri je zahteval, da se Gjorgjevič brezpogojno takoj vrne na svoje mesto in da se .mu da dolžno priznanje. Uspel bo tudi on, brezdvomno, in sicer po istem pravu in sistemu, po katerem je uspel njegov predhodnik. Prepričan o svojem uspehu se je že potrudil, da so bile dva dni po demonstracijah, prirejene Gjorgjeviču bučne ulične manifestacije. . . Blaženi mestni načelnik je bil ve« ginjen nad tako prisrčnimi izlivi ljubezni onih, ki jih bo zopet predstavljal in za katerih blaginjo bo delal, -kakor pač ve m zna. I ravijo, da je v svoji ginjenosti metal celo cvetje z okna na manifestante. Lahko pa se pripeti, da bo tudi ta ginjenost g. Gjorgjeviča ravnotako kratko trajala. Kajti mestni odbor se zopet lahko premisli in si ponovno izvoli starega predsednika, ki bo ponovno priredil demonstracije in bo g. Gjorgjevič ponovno [»parjen. In tako dalječ. . Če je bil g Gjorgjevič poparjen od demonstracij ali če je bil ginjen od manifestacij onih, ki jih predstavlja in za katerih blaginjo skrbi, to je za ugled le države gotovo \seeno in enako žalostno (Po »Politiki".) MATERINSKI DAN. V skoraj vseh kulturnih državah se je čustvovanje vseh hvaležnih otrok — a kdo izmed nas ni otrok svoje matere — združilo v letu k enemu prazniku, ki ga imenujemo Materinski dan. Pri nas se praznuje Materinski dan 15. maja. Tega dne bodo matere središče vsakojake pozornosti in spoštovanja. Vsi člani rodbine, zlasti pa otroci, naj tega dne v dokaz ljubezni in hvaležnosti obdaruje mater — če ne z drugim — pa vsaj s priprosto cvetko, ki naj materi izraža, da ji prinaša ž njo otrok svoje srce in vsega sebe. Na prošnjo Narodnega ženskega saveza je ministrstvo prosvete pozvalo vsa vodstva srednjih šol, naj posvete vsi razredi v soboto pred Materinskim dnem po eno učno uro s predavanji, deklamacijami, »pisnimi nalogami i. dr. spominu matere. Materinski dan se vrši istočasno po vsej Jugoslaviji. Pri nas ga prirede vsa, v Nar. žen. savezu včlanjena ženska društva. V soboto ob 20. se vrši na ljubljanski univerzi predavanje. Predava arhivar ljubljanskega gledališča g. Ciril Debevec O materi Ivana Cankarja. V nedeljo dopoldne je Cvetlični cijo. Na odredbo državnega pravdništva je bilo aretiranih 25 kolovodij, med njimi Mi-ljutin Šljapčič, ki je bil duša organizacije. Glavne točke programa komunistične organizacije so bile: borba proti monarhiji., borba proti buržujski korupciji, borba za uje-dinjenje balkanskih narodov na principu federacije. Federacija balkanskih narodov naj bi se bila končno priključila sovjetski Rusiji. — Francosko odlikovanje. Predsednik francoske republike Douinergue je odlikoval bivšega predsednika gerentskega sveta v Ljubljani g. dr. Dlaka Puca z viteškim križcem častne legije. — Z ljubljanske univerze. Rektorat ljubljanske univerze razpisuje mesto laboranta na kemijskem institutu tehnične fakuliete. Laborant bo imel prejemke zvaničnika odnosno dnevničarja s honorarjem. Prošnje je vložiti do 20. maja na rektorat. — »Uradni list« štev. 49 z dne 5. maja 1927 objavlja popravke k finančnemu zakonu za leto 1927-28 in posebne uzance za trgovino z zidno opeko za okoliš zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — V oddelek artiljerijske podčastniške šole v Mariboru se sprejme letos iz civilnega prebivalstva in iz stalnega kadra 150 mladeničev. Prijave za sprejem se morajo predložiti do dne 20. septembra 1927. — Razpisana mesta. Odda se mesto pisarniškega uradnika pri okrožnem sodišču v Mariboru ter vsako drugo, mesto, ki b izpraznilo tekom razpisa «u ^ ; Prošnje je vložiti do dne 10. junija 1»-' P' predsedništvu okrožnega sodišča v Mariboru. — Na I. dekliški meščanski soh v Mariboru je razpisano mesto stalnega vero-učitelja. Prošnje je vložiti do dne 25. maja 1927. — Razpis službe veroučitelja na I. dekliški osnovni šoli v Mariboru, ki je bil objavljen v »Uradnem listu« št. 34 z dne 28. maja t. 1. je razveljavljen. — Naš zračni promet. Meseca junija se otvori potniški zračni promet na progi Beograd—Zagreb. Otvoritev te proge bo začetek vzpostavitve obsežne letalske mreže v naši državi. Potovanje iz Beograda v Zagreb bo trajalo samo dve uri. Za pot iz Beograda v Sarajevo se bo rabila samo ena ura, v Split ne celi dve, v Ljubljano pa dve in pol. Seveda se bomo morali zaenkrat zadovoljiti samo z zvezo Beograd—Zagreb, kdaj se vzpostavi promet na ostalih progah, še ni znano. . — Nova proga »Jadranske plovidbe«. S 15. majem stopi na progah »Jadranske plo-vidbe* v veljavo nov vozni red. Uvede se nova potuiška proga: ob sobotah bo vozil s Sušaka parnik, ki se bo ustavljal v vseh kopališčih do Metkoviča. Odhod s Sušaka ob 2.45. „ — Direkten brzovlak Biulimpcšta-Zagreb. Kot poročajo iz Budimpešte, se uvede s 15. majem na progi Budimpešta-Zagreb direkten brzovlak. Odhod iz Budimpešte bo vsak dan ob 8. zjutraj. — Mednarodna razstava cipk. Od 1. julija do 1. otkobra t. 1. se vrši v Parizu mednarodna razstava čipk. Na razstavi bodo zastopane vse države. Naše ministrstvo trgovine in industrije je imenovalo dve komisiji ki bosta obhodili vse kraje, v katerih je razvito čipkarstvo, da se izbere najboljši materijal za razstavo. — 50 letnica neodvisnosti Rumumje. Za dne 10 t m. je sklicana v svrho proslave 50 letnice neodvisnosti Rumumje slavnostna seja rumunskega parlamenta. — Smrt iznajditelja antipyrina in p.vra midona. Te dni je umrl v Bensheimu v starosti 84 let bivši redni profesor bratislav- urje, ki je povzročilo zlasti po vrtovih in vinogradih veliko škodo. Vihar je pokvaril več telefonskih prog. , — Grmada iz knjig. Iz Varšave poročajo: V vasi Bureoso\v se je odigrala te dni stras-na tragedija. Pred par dnevi je prišla domov hčerka tamkajšnjega učitelja, ki je imela v kratkem promovirati na varšavski tilozofični fakulteti za dr. phil., kar ji pa m bilo mogoče, ker ji oče ni mogel dati denarja za takse. To je deklico silno žalostilo. Ponoči je zbudil rodbino penstranten duh po dimu. Ko so udrli v sobo deklice, so našli deklico na grmadi iz knjig, ki jih je polila deklica s petrolejem in zažgala. Nesrečna dijakinja je dobila tako težke opekline, da je naslednji dan v strašnih bolečinah umrla. — Restavracija katedrale v Reimsu. Iz Pariza poročajo: Dne 11. t. m. odpotujeta prosvetni minister Herriot in minister za javna dela Tardieu v Reims inspicirat obnovo tamkajšnje katedrale. K inšpekciji so povabljeni zastopniki vseh držav, ki so prispevale za restavracijo katedrale. Dne 26. bo izročena cerkev kleru. Cerkev je sicer dograjena, vendar pa bo treba renovirati se vse porušene skulpture in zunanjost cerkve. Računa se, da bodo trajala dela se kakih 10 let. — Numerus clausus za advokate na 3ia-djarskem. Madjarska je dežela advokatov, V vsakem mestu je nebroj advokatov in vsako leto pride z juridičnih fakultet po več sto absolviranih juristov. V zvezi s konfliktom odvetniške zbornice v Budimpešti z vlado se bodo uvedle sedaj mere zoper hi-perprodukcijo advokatov. Doslej popolnoma avtodomne odvetniške zbornice se izpreme-ne v društvo z naprej omejenim številom članov. Zaenkrat je vsak nadaljnji sprejem v odvetniške zbornice prepovedan. — Koliko radioposluSalcev je v Evropi. Po pravkar objavljenih uradnih podatkih znaša število radioabonentov na Angleškem 2,130.000, v Nemčiji 1,337.000, v Avstriji 247 tisoč, na Švedskem 238.000, na Češkoslovaškem 170.000, na Danskem 114.500, v Švici 67.000, na Madjarskem pa 53.000. V vsej Evropi (brez Rusije) je 6,000.000 radioabonentov. — 675.000 pohabljencev v Nemčiji. Ob priliki zadnjega ljudskega štetja v Nemčiji, se je vršilo tam tudi štetje pohabljencev. Po pravkar objavljeni uradni statistiki so našteli v Nemčiji ne vštevši saarsko ozemlje, Virtemberško in Liibeck 34.703 slepcev, 38.579 gluhonemih, 404.665 ljudi z drugimi telesnimi napakami in 194.369 ljudi z' duševnimi defekti V primeri s prejšnjimi časi ? BleDcev in gluhonemih padlo. Zvišalo se je smno število slepih pri moških za 2700, ti so pa oslepeli v vojni. — Ljubljanska porota. Za letošnje poletno zasedanje, ki se prične 16. maja, so^ dozdaj razpisane sledeče razprave: dne 16. maja proti Alojziju Štefetu radi težke telesne poškodbe: 17. maja bo na vrsti slučaj Franceta Leskovca radi poskušenega posilstva, a 18. maja se bo moral zagovarjati Jože Lombar, ker je obdolžen hudodelstva tatvine, goljufije in ponevebe. — Epilog k manifestacijam v Subotici. V Subotico je prispel inšpektor notranjega ministrstva Mita Aleksijevič, ki je imel z velikim županom daljši razgovor. Inšpektorjev prihod v Subotico je posledica ovadbe ki je bila vložena na ministrstvo zoper nnlip.iio. Subotiški policiji se oči- ljati. Pri tem je bil kočijaž ubit, neka dama pa ranjena. — Panika v cirkusu. V cirkusu Csaja v Szegediuu je bila te dni otroška predstava. Ko se je predvajala zadnja točka programa: produkcija medvedov in je intoniral orkester Rakocsijevo koračnico, je skočil eden od medvedov preko maneže v neko ložo,. . v kateri se je nahajalo šest olrok. Medved je jel po otrocih mahati s svojimi šapami, pri tem je neko deklico tako .težko poškodoval, da je na mestu umrla. Vsled silnega vrišča otrok je nastala v cirkusu splošna panika. Vse je drvelo proti izhodom. V gnječi je bilo več oseb pohojenih, 13 žensk in otrok je bilo težko poškodovanih. Perso-nalu se je z največjim naporom posrečilo rešiti otroke iz krempljev zveri. — Advokati vlomili v železniško blagaj'10-Irena Mikaly je izgubila vsled neke železniške nesreče v bližini rumunske postaje Orad obe nogi. Sodišče ji je prisodilo odškodnino 40.000 mark. Toda rumunske železnice so v državni upravi in zato^ se z izplačilom odškodnine niso požurili. Te dni so se pojavili v blagajniških prostorih ar-ao-ske postaje advokati v spremstvu policijskega stražnika in eksekutorja. Pozvali so blagajn iak, da odškodnino nemudoma izplača^ Ker blagajnik tega ni hotel storiti, temveč je blagajno zaklenil in utaknil ključ v žep, so poklicali advokati ključavničarja ter ga pozvali, da naj blagajno odpre s silo. Ko se je ključavničarju po večurnem delu po-sreičlo vlomiti v blagajno, so našli v njej mnogo več denarja, kot so ga rabili za izplačilo odškodnine. Zato je zarubil eksekmor ves denar, izročil advokatom 40.000 niark s pripadki, ostanek pa deponiral pri sodišču. — Izvršila samomor, ker so ji izpada.i lasje. 20 letna visokošolka Turteukalb v Varšavi se je zastrupila te dni s svetilnim plinom. Motiv: Imela je krasne lase, ki so •i pa zadnje čase jeli tako močno izpadati, da bi bila postala s časom popolnoma ple- Sa!_a'Nepreviden pušilcc povzročil velik požar. Iz Posušja poročajo: Na meji med Po-sušjem in Rakitno je stalo osem staj 3 skednji. Te dni je vrgel posestnikov sin Lovro Penava, ko je napajal živino v sen gorečo vžigalico. Seno se je vne. 'v bruhnil je požar, ki je vseh osem s „ upepelil. Živino so kmetje z vehkim i rom rešili, ne vedo pa, kako jo bo‘L . tev\ krmili. Oškodovanih je 16 rodbin. N« kmetje so imeli shranjeno na skeanjiu svoje žito. Ker pogorelci niso bili zav* vani, ne preostaja nekaterim od njih cnu^ ga, kot beraška , palica. , — Eden. ki bi bil rad obesen. Pred sod nim dvorom v Stolnem Belemgradusei zagovarjal te dni 24 letni Stjepan Bla»vic radi vloma. Bil je obsojen na trl *n P j. ječe. Ko mu je predsednik prečital razsod bo, je izjavil uzmovič, da je ne vzame * znanje, ker hoče biti obešen. Sodnik ga je skušal zaman prepričati, da je kazen pri- , merna. Ker njegovi želji niso ustregli, se je pritožil radi prenizke odmere kaznl>^ — Iz žalosti radi smrti soproga izvš«a samomor. Te dni je zadela dr. Nenadovica v Mitroviči, medtem ko je cepil šolsko mia dino, nenadoma kap. Obležal je pri. P1’^ mrtev. Njegova smrt je uplivala na nIe8° soprogo tako porazno, da se ie.v8?.sPa, strupila z veronalom. Kljub takojšnji zdiav-niški pomoči je par ur nato umrla Dog dek je vzbudil v vsej Mitroviči veliko so čutjn. Pokojnemu dr. Nenadovicu J<-50 let. ... poso- Kuratoriju slepcev so darovan. . Svia jilnica v Mariboru 2000 Din; — . Zad gospodarska banka v Ljubljani, Ljudska P soiilnica, Ljubljana po 1000 Dm; — Mestna hranilnica Ormož, hranilnica in posojilnica subotiško policijo. Subotiški policij: ta da je skušala manifestacije zoper bivšega župana Gjorgjeviča prepečiti z nedovoljenimi sredstvi ter je radi teh manifestacij vec oseb, med njimi več bivših aktivnih oficirjev in dobrovoljcev aretirala. Inšpektor Aleksijevič je preiskal te stvari na licu mesta. Rezultat preiskave ni znan. — Konec afere našega dijaka na Dunaju. Začetkom letošnjega lela je bil obtožen, kot smo poročali, na Dunaju medicinec Bogdan Lazarovič radi več slučajev poizkušenega posilstva. Te dni se je zagovarjal Lazarevič radi tega pred dunajsko poroto. Porotno sodišče je obtoženca oprostilo. Drž. pravilnik je prijavil ničnostno pritožbo. - — Spopad Sokolov in Orlov v cerkvi. Ob priliki Zrinsko - Frankopanske proslave v Vinkovcih so priredila vsa tamkajšnja nr-vatska kulturna društva v nmskokatolis^ cerkvi parastos. Pri tem je prišlo v hote1i med Sokoli in Orli do prepira, kerglražo tako eni ko drugi postaviti ca Zve5er K0 Končno so odšli Sokoli *?. ceRnnoff bo pred priredili Orli manifestacije. sodiščem. ml jeruzalemskega au- — Roparski i nnj severn0 0,j jP_ fuzkaaieiMgso streljali te dni trije roparji na voz v katerem se je vozil jeruzalemski anglikanski škof s tremi damami. Voz se je moral ustaviti, nakar so odvzeli roparji škofu in damam ves denar in vse dragocenosti. Kmalu nato se je pripeljal po cesti drug voz s turisti. Tudi na ta voz so roparji stre- v Sevnici po 500 Din; - Vpjeimia »wo-valnica 400 Din; — Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani 300 Din; - Mestna hranilnica Novo mesto, hranilnica in posojilnica v Škocijanu, hranilnica in posojilnica Poljane nad Škofjo Loko po 250 Din; - Hranilnica in posojilnica v Baslovčali, Ljudska posojilnica Celje po 200 Din; - Prekmurska posojilnica Murska Sobota, Hranilnica in P°* ilnica Velike Lašče, Kmečko-delavska nr* nilnica in posojilnica Dol pri Hrastniku,^ sojilnica v Rušah, Posojilnica za sodni oki J velikolaški in okolico po 100 Din; — OD no hranilno in posojilno društvo na Posojilnica v Črnomlju, Kmetska .hranim* ca in posojilnica v Hočah, Hranilnica m l sojilnica Hajdina p. Ptuj, Okrajna posojiliu ca Ljutomer, Ljudska hranilnica in pos J nica Škofja Loka, Hranilnica m posojilni Slivnica pri Mariboru, Posojilnica v.. . nju po 50 Din; - Hranilnica in posoji n v Št. Janžu na Dravskem polju, Hraniln in posojilnica Sv. Martin pri Vurbergu, nihiica in posojilnica Dragatuš, 1 jcoh p0 in posojilnica Sv. Anton v Sl0v.«,ica vui-25 Din; — Hranilnica in ^^ojHnica Ser-berg pri Ptuju, Hanilnica ias\r. Benedikt v kije ob Krki, Posojilni0«, posojilnica Dra-Slov. goricah, Hranilo^ Kmečka hranilnica vograd po 20 15 Din; — Hranilnica in posojilnica ^-btlica 10 Din; — Hranilnica in posojilnica v Cerkljah, Hranilnica in P°' in posojila‘V gt Petru niže Maribora, Hra-sojilnican posojilnica Velenje, Kmetsko-de niln!c? hranilnica in posojilnica Tehorje Za kar se prisrčno in prosimo v imenu slepih še nadaJj lavsk« 10 D'11-. gonaklonjenosti. mehikanskega — Senzacionalen proces »“ Milanu grofa v Milanu. Te dni se je vrsllf jose-a proces zoper mehikanskega ‘ uj^an-della Molla, člana ene najstarejbih :n^ d3 sitih plemiških rodbin, ki je bil obtoze ^ je skušal izvršiti dve cerkveni t« . boljsi ento della Motta je užival v m ‘’'oVih bra: družbi velik ugled. Eden nJ®»gW vojski tov je zdravnik-general v mehi • redsedni: ter je kandidiral svoječasno v cerkvi ka republike. Grofa so ll;’ili ’,uili so ga, da sv. Bernardina v Milanu. Osu ^ lbl ukia- menu> se je v cerkev skril v nar del dragoceno sliko, veuda ipa takrat na intervencijo markiza Corneggia, ki je izjavil, da grof ni zmožen kaj takega storiti, niso ovadili. Osem mesecev pozneje ga je našel neki duhovnik ponoči v zaprti cerkvi sv. Avguština v Rimu. Duhovnik ga je pozval, da naj počaka, ker pa je grof zbežal, je oddal duhovnik za njim strel iz revolverja. Strel je alarmiral ostale duhovnike v samostanu, ki so poklicali policijo. Po dolgotrajnem iskanju so našli grofa v neki luknji v zidu pod korom, nakar je bil aretiran. Pri obravnavi je grof trdil, da je pri-Sel v cerkev, da bi se sestal s cerkovnikom, s katerim sta bila dobra znanca. Medtem so zaprli vrata, udal se je v usodo in sklenil v cerkvi prenočiti. Glede prvega slučaja je izjavil, da ga je neki frater prosil, da bi sodeloval pri neki cerkveni ceremoniji kot pevec na koru. Ker _se je,^ ko je vstopil v cerkev, ceremonija že pričela, je sedel v luknjo pod korom, kjer je zaspal. obravnavi je bilo zaslišanih mnogo £ . ^ugim več draguljarjev, ki so se Jj.,” korektnosti jako laskavo izrazili. * Je grofa kljub temu obsodilo na 10 JL vV • ' Grof je vložil vzklic. ; v . v VI. v«2ni red »Ekspres«. Danes je in .Z?PDI v?211! red »Ekspres« z veljavnostjo k' ,maJa 1927. Pri letošnji izdaji se je ®b*n„a se bolj spopolnila. Vkljub s4fc)ji P akticnosti in obsežnosti ter visokim na-oavnim stroškom, je ostala cena neizpreme-njena t. j. Din 10 za izvod. Po pošti stane 1 izvod 1 Din več. Dobiva se po vseh večjih knjigarnah in na postajah pri potniških blagajnah. Naročila sprejema »Admindstra-^*la voznega reda »Ekspressc v Ljubljani«, orštnikov trg 1. Istotam je v zalogi službeni a vožnje, Generalne direkcije po Din 25. Pgarne imajo običajen popust. DANILO G ARI fs EK: MAJ. 2šla je zbirka pesmi za deco: i^j. Zbirka . Je učno opremljena, se priporoča šolam in staršem za svojo deco. Cena zbirki 10 Din. Naroča se pri autorju, Celje, Kersnikova ul. Ljubljana. 1— Gasilska proslava. Ljubljanski gasilci so včeraj proslavili svoj praznik — Florija-novo nedeljo. Po maši v cerkvici sv. Florijana se je formirala povorka po mestu, v kateri je korakala četa gasilcev. Pri povorki so sodelovale muzika dravske divizije, »Gradašca« z Viča in gasilska godba z Dobrove. Ostali del programa proslave je nioral radi neugodnega vremena odpasti. 1— Društvo »Kuratorij slepcev« naproša ■vse one, ki še niso oddali blokov in denarja, naj to blagohotno store v torek ali v sredo med 5. in 7. uro popoldne pri dru-wveuf tajnici prof. Minki Skabernetovl, Mestni trg io/Ilf. liška Gostovanie Reinhargtove trupe. Gleda-nprava ponovno opozarja, da spre jena prednaročila za gostovanje Reinhardtove trupe ,po cenah kakor so bile objavljene v vShi'1 številki našega lista. To gosto-v k- , lz,vedf° le v tem slučaju, ako je v občinstvu dovolj odziva, kajti gostje zahtevajo za nase razmere izredno visok in lksen honorar. Skupina ima za gostovanje na repertoarju sledeča dela; Minna von Barn-neim, Kabale und Liebe, Ingeborg, Pvgma-lon in Biebenpelz. Iz tega repertoarja bi se „i j 7?v etl°, uh dvoje del. Prijave sprejema gledališka blagajna v operi in jih zaključi v torek opoludne, nakar se odloči dellnitiv-nost gostovanja. 1— Podmladek Rdečega križa na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani priredi v četr-ob PQl 1L uri dopoldne v dvo-am »filharmonične družbe« pod vodstvom gosp. prof. Jos. Brnobiča glasbeno akademijo s sledečim sporedom: 1. a).Ed. Mac Dovell: Morje, b) F. Mendelssohn - Bartholdy: Svatbena koračnica iz »Sen kresne noči«. Dija-s“or,kesler- 2- a) E- Adamič: Burja, b) Peni P^v' e) St- htemrl: Dvignimo skup-zhnri , V E' Adamič: Jurjevanje. Mladinski ori s klavirjem. 3. A. Borodiine: V samostanu, b) j. Suk: Pomlad. Klavir - solo (M. Lipovšek, VII. razred). 4. A. Foerster: Pesem sv. Venceslava. Klavir (M. Lipovšek) tn harmonij (prof. Jos. Brnobič). 0. O Županja® - M. Lipovšek.) Sveti trije kralji. Meo-dram. (Deklamira M. Brecelj, VII. r., pri klavirju M. Lipovšek.) 6. J. Raff: Kavatina (Go-s. solo (Konservatorist g. Fr. Stanič) in kla-y.lr- 7. a) Lj. Kuba: Dvanajst ura je odbila. Koroška narodna, b) St. Mokranjac: II. ruko-vet srbskih narodnih pesmi. (Bariton solo, D. Završan. VII. r.) c) Fr. Š. Kuhač: Majka i kči. Hrv. nar. pesem s klavirjem. Mešani zbori. Rr. Fuchs, op. 75. Andante con variazioni nič viiskega kvarteta v h-molu. (G. Fr. Sta-M T i™ *os' Brnobič, M. Leskovic, VII. r. in ceivn £**■) 9’ G°dard: Berceuse de Jo- 10 «i 'p Eosb so'° S- ■Fr. Stanič) in orkester. Ho n,r - Adamič: Upa. b) Kaj delajo ptič-\ ' t,,/®8 zbora.) 11. Josip Brnobič: Napit-iicii. Mešani zbor z orkestrom. — Ker se bo „!i11 dobiček porabil v idealne namene Podmladka Rdečega križa, se bodo prostovoljni prispevki hvaležno sprejemali. 1— Gostovanje Reinhardtove trupe. Gleda-go dobite po solidnih cenah pri FRANC PAVLIN. Gradišče 3. . / LJUBLJANSKO UČITELJSTVO IVANU CANKARJU. V četrtek, 5. t. m. je poklonilo ljubljan- sko učiteljsko društvo, ki je zborovalo na Vrhniki, Cankarjevemu domu ličen spominski album, v katerega so se vpisali vsi na zborovanju navzoči člani in ki bo poslej na razpolago tudi drugim čestilcem Cankarjevega imena. Takega albuma Cankarjev dom doslej še ni .imel in prav je, 'da ga je omislilo baš učiteljstvo, ki mu je bil Ivan Cankar brez dvoma velik prijatelj. Ravno s tem, da je napisal »Hlapce«, je Cankar odprl slovenskemu učitelju oči na stežaj, da je mogel videti vso gnilobo okrog sebe. Mnogo bridkih resnic mu je povedal v »Hlapcih«, a to z najboljšim namenom, kakor je to izrazil na usta Komarja: Tudi prijatelju ! je treba povedati resnico v obraz. Da si kuje slovensko učiteljstvo danes boljšo' usodo, nego jo je imelo v preteklosti, je nema-la zasluga 'Ivana Cankarja. 'Zato je ljubljansko učiteljstvo kot reprezentant stanu storilo lep čin hvaležnosti, hkrati pa tudi pokazalo svojo kulturno zrelost, ko se je prišlo poklonit manom svojega velikega mentorja. Album, ki ga je okusno opremila Učiteljska tiskarna in mu je naslovno stran lično okrasil društveni član g. A. Smole, je izročila posebna deputacija, na čelu ji društveni predsednik g. V. Mazi sedanjemu lastniku Cankarjevega doma v varstvo. Ad hoc sestavljeni pevski zbor, ki mu je dirigiral g. A. Stritar in okrog katerega se je bilo zgrnilo vse ostalo učiteljstvo, pa je medtem zapel pred hišo dvoje pomenljivih pesmi. Brez običajnih rodoljubnih govoranc, ki jih gotovo nihče ni bolj črtil nego Cankar sam, ker jih navadno ni drugega nego votle fraze, se je ta intimna slavnost prav dostojno zaključila. KATASTROFALNA POPLAVA V AMERIKI. Na vsem poplavljenem ozemlju v Ameriki zadnje dni močno dežuje. 'Poplava se s silno brzino bolj in bolj širi, tako da je poplavljenih trenutno že nad pol milijona okrov, kar bi odgovarjalo štirikratni površini bivše Avstro-ogrske monarhije. Glavni vzroki, da je prišlo do ogromne poplave so dejstvo, da se struga Mississippija od izliva reke Missouri dalje bolj in bolj zožuje, kar ovira hitri odtok ogromnih vodnih mas, dalje veliko število ovinkov in končno ogromne množine kanalčkov, ki so jih izkopale v nasipe podgane in ki so odpornost nasipov kljub kolosalnim dimenzijam, v katerih so nasipi zgrajeni, zmanjšali. Strokovnjaki, ki so pregledali poplavljeno ozemlje, so izjavili, da treba par mesecev napornega dela, da se voda s poplavljenega ozemlja odvede. V to svrho se bodo izkopali ogromni kanali, katerih širina in dolžina bo odgovarjala največjim evropskim rekam. Beležke. Pesniki, da se jih Bog usmili. V nedeljskem »Slov. Narodu« je nekdo silno in hudo lepo opisal Aljažev pogreb. Prijela ga je celo pesniška žilca in v svojem globokoumnem opazovanju je videl ce- lo, kako »narava žaluje za svojim ljubljencem« in kako počastitev Aljaževega spomina pošilja na pogrebce izdaten naliv. Naj si čestita pesniško navdahnjen poročevalec, da narava tudi ne žaluje nad ne-umnostjo, kor drugače bi poslala še strelo, da oplazi po tistem, ki dela take pesniške' primere. »DELAVSKI POLITIKI« bodi čisto na kratko povedano, da smo že davno vedeli, da ne zna polemizirati in da je bil za to zopetni dokaz v zadnji številki odveč. IZ PESNIŠKEGA POROČILA. »Slov. Narod« piše: Zadnja želja se Aljažu ni izpolnila. Želel si je skromen pogreb, a gotovo ne bo zameril svojim prijateljem in znancem, da so prišli v tako velikem številu spremit na zadnji poti. Ne moremo reči drugega, ko: res je! Kratke vesti. Romunski ministrski svet (je pooblastil prosvetnega ministra Goldioa, ki se sedaj nahaja v Rimu, da podpiše konkordat z Vatikanom. Bolgarski delegat na svetovni gospodarski konferenci, Pavlov, je nenadoma umrl, zadet od kapi. V Berlinu je prišlo do velikega spopada med komunisti in skrajnimi nacionalisti. Veliko število oseb je ranjenih. Med Avstrijo in Anglijo se vrše pogajanja za odpravo vizuma. Ceškoslovaško-madjarska trgovska pogodba je bila v petek zvečer podpisana. Na otoku Borneo je prišlo vsled komunistične agitacije do hudih nemirov, tekom katerih je bilo 12 oseb ubitih. Italijanski kralj pride, kakor poroča »Pic-colo«, dne 24. maja v Trst. V Cirenaiki so Italijani zopet enkrat pričeli »zmagonosnoc ofenzivo. Na Kamčatko pošlje Japonska bojne ladje. Na Kamčatki je namreč pogorela ruska tovarna za konzerve in je pri tem 28 japonskih delavcev zgorelo, 54 pa jih je bilo težko ranjenih. Rešeni Japonci trde, da jih je ruska policija zlorabljala in zato odpošlje Japonska bojne ladje na Kamčatko. Rumunski ministrski predsednik Avarescu odide v Rim, da se zahvali Mussoliniju za ratifikacijo besarabske konvencije. Šport. ,, ®'?viia :. Syoboda 2 : 0 (0 : 0). Moštvi sta si bili enaki v polju. Obeh gotov za Slavijo je kriv v prvi vrsti vratar, k.1 J?.. z ??P,r^ n*m postiranjem omogočil Slavij i pridobitev 2 točk. Pripominjamo, da razveljavljenje prve tekme — šepa z ozirom na okoliščine, pod katerimi je bila razveljavljena. Primorje : Hermes 6 : 1. Primorje s svojo elegantno igro je sigurno porazilo Hermesa, ki resnega odpora ni nudil v nobenem oziru. S to tekmo se je Primorje plasiralo na drugo mesto prvenstvene tabele LNP, s katerega ga ne premakne nihče več. Po igri in formi bi pa zaslužilo prvo mesto. Obisk pri obeh tekmah slab. Sodnika objektivna in dobra. Ilirija : Maribor 6 : 0. Ilirija si je za nasprotnika izbrala ne preveč močni Maribor in ga odpravila z gorenjim rezultatom. Obe moštvi nista pokazali nobenega posebnega znanja. Obisk, kot običajno za take tekme, slab. Javna telovadba ljubljanskega dijaštva se radi neugodnega vremena včeraj ni vršila in je preložena na torek ob 5. uri popoldne. Nemška narodna himna v Parizu. Povodom zadnjega rugbymatcha med Nemčijo in Francijo v Parizu bi bila morala vojaška godba igrati tudi nemško himno. Dan pred tekmo pa je poslal komandant Gourod svojega adjutanta k predsedniku rugbysaveza z naročilom, da se nemška himna ne sme igrati iz oportunitetnih vzrokov. Predsednik je častniku sicer ugovarjal, da se je himna že večkrat igrala brez vsakega incidenta, ker pa ta ni odnehal od svoje zahteve, mu je predsednik kratkomalo izjavil, da ne reflektira več na godbo, ampak da ji bo zabranil tudi vstop na bojno polje. In pri tem je tudi ostalo. Edvvin Wide, slavni švedski tekač, je izjavil, da ostane do olimpijade v Ameriki, kjer bo nadaljeval študije na visoki šoli. Na olimpijadi pa bo startal za Švedsko. Sedaj trenira na igrišču Harvard-univerze. Koncem maja se poda s svojim trenerjem Karlom Andersonom v Kalifornijo, kjer bo kakor svoj čas Nurmi tekmoval z Indijci. Že zopet Dempsey. Španski bokser Pavlino je pripravljen nastopiti 9. julija proti Dempseyu, vendar pa tozadevna pogodba še ni podpisana. 8 in pol metra daleč. Bajni uspeh Hubbar-da. Anierikanski dijak zamorec Hart Hubbard, ki je zmagal 1. 1924 pri olimpijskih igrah v skoku v daljavo in je kasneje zboljšal svetovni rekord v tem skoku na 7896 m, se nahaja sedaj glasom amerikanskih poročil v izborni formi. Norveški strokovnjak Charles Hoff smatra, da bo Hubbard dosegel 8’30 m. Hubbard je v treningu baje že dosegel ta bajni uspeh. V Angliji spoštujejo nasprotnika. Na izreden način je bil počaščen novi prvak druge angleške lige, Middlesborough, ki je igral proti Readingu in zmagal 5:0. Že dolgo pred končano igro je preplezal del 25.000 gledalcev barijere ter se posedel ob igrišču. Že to je bila za angleške nogometne tekme nenavadna slika. Ko je bila pa tekma končana, so se zagnali ljudje na igrišče in obkolili zmagovito enajsterico. Camsella, ki je v tej seziji nadkrilil angleški goalrekord in napram Readingu zopet zabil tri goale, sta dvignila dva nasprotniška igralca na rameni in ga v triumfu odnesla z igrišča. Ta športni akt so splošno odobravali. Mr. Suteliffe, podpredsednik angleškega saveza, je čestital zmagovalcem k izvanrednemu uspehu ter izjavil, da je ta uspeh tem pomembnejši, ker se je Middlesbrough vedno korektno boril. Pripomnimo pa, da je bil Middelesbrough v prvih treh tekmah poražen. Izreden težkoatletski uspeh. Eden najboljših dunajskih atletov je gotovo Willner. Kar je jedva 20 let, pa je pred par dneti potegnil z desnico 85 kg, uspeh, ki je samo za jx»l kg nižji kakor svetovni rekord v lahki srednji teži. (Zinner, Wiirzburg 85.5 kg.) Willner je dalje e levico in desnico 70 kg in 75 kg in namerava v kratkem pred oficijelnim sodiščem napraviti nove rekorde v potegu. Obo-jeročno je potegnil 100 kg, tezno je dvignil 85 kg in sunil 130 kg. Podkupljiv atlet. Belgijski tekač Van Slem-bronck, ki je prišel pri dirki Pariz-Tours kot tekač drugi na cilj, je priznal, da je prejel od zmagovalca Suterja 10.000 frankov za to, da mu je prepustil prvo mesto. Ta slučaj je izzval v vseh športnih krogih mučno senzacijo. Gospodarstvo. Bogata zemlja, siromašno ljudstvo. Pomanjkanje se širi vsak dan vedno bolj in bolj. Široki stoji meščanstva, zlasti oni srednjega stanu, obrtniki, trgovci ter prav posebno uradniki, obrtniki, trgovca in upokojenci, ki poprej niso trpeli pomanjkanja, žive danes le iz ust v usta. In vendar trdi, da smo bogati, ker imamo vse, kar je potrebno za življenje. Zemlja rodi pšenico in koruzo, krompir in zelenjavo, Imamo vina in sadja, živine in perutnine, včasih celo v izobilju. V vseh železniških vozovih se prevažajo plodovi naše zemlje vsako leto v inozemstvo, narod pa, ki je to pridelal, trpi pomanjkanje. Ta pojav je težko razumeti in nastaja zato vprašanje; kako to? ■Kakor v vseh sličnih slučajih, je tudi tu vzrok v slabem gospodarstvu. Skrivnost plodnega gospodarenja moramo vedno iskati v dobrem izkoriščanju kapitala. V splošno državno gospodarskem zmislu je naš kapital v naši zemlji. Od njene plodovitosti so odvisne obresti in odstotki. G lavna skrb našega poljedelca in naše oblasti bi ibila, da se povzame in ipri/pravi vse, da se vrednost tega kapitala ne samo obdrži, temveč da se z vsakim dnevom poviša. Človek, ki bi trdil, da se v tej zadevi ne greši z ene ali druge strani, bi se zgolj laskal. So grešniki med poljedelci, še večji greh pa je na oblasti, ker se posledice njenih grehov potencirajo. Če kmet zaslužek raje zapije, kakor pa da bi kupil zanj boljši plug ali gnoj, to je končno njegova stvar. Škodo lipi v prvi vrsti samo on. Toda če oblast zanemari varnostne mere proti poplavi, n. pr. v Vojvodini,, tako, da ta poplava uniči tretjino vse žetve našega najplodnejšega področja, potem je ta greh sorazmerno mnogo večji. Takih grehov bi mogli navesti še mnogo in se izražajo v tem, da v drugih državah, kjer zemlja niti daleč ni tako plodovita, kakor naša, vendar rodi še enkrat toliko, kakor pri nas. To je znak, da se naš kapital ne čuva in ne goji. Njegova naloga pa je, da prinaša samo dobiček in nič drugega. Kapital v denarju se varuje, zanj se grade železne blagajne, varne proti ognju, vodi in vlomilcem, lastnik razmišlja dan in noč, kako bi ga čim plodo-vitejše izrabil, zemlja pa, ki je tudi kapital, bi zaslužila še večjo skrb, ker se zanjo ne morejo zgraditi naprave, ki bi jo varovale raznih nevarnosti. Oblasti posvečajo pri nas mnogo pozornosti razvoju industrije, kot v vseh drugih dr- žavah, obstoja tudi pri nas ambicija, da proizvajamo v lastni državi vse, kar potrebujemo. Kakor je ta ambicija hvalevredna, je prav draga. Začšita, izražena v carinah na proizvode, s katerimi ne moremo konkurirati, obtežujejo našo zemljo, naš kapital. Carino na boljši plug iz inozemstva plača naš kmet in s tem se podražuje vsakdanji kruh. Tako je tudi z vsemi drugimi potrebščinami, pričenši s plugom pa do svilenih robcev, ki jih ob nedeljah dene kmetica na glavo. K temu pridejo še neenaki, neopravičeni in težki davki in drag državni monopol na predmete, ki jih potrebuje vsaka kmetska hiša, kakor na vžigalice, petrolej, tobak, sladkor itd., vse to ubija kmeta in konzu-menta. Ljudje so prisiljeni svoj življenjski standard vsak dan znižati in mesto razmerja in zboljšanja življenjskih razmer, nastopi borba proti pomanjkanju in obuboževanju. V tej zgrešeni gospodarski politiki leže vzroki gospodarske krize, ki tlači kot mora vse stoje. S tem nastaja vprašanje, kako bi morali urediti naše gospodarstvo, da se razmere izboljšajo? Vodilna smer bi morala biti: Najskrbnejše naj se podpira razvoj poljedelstva, razvoj industrije pa samo tam, kjer je za njo uspešna podlaga; to je predvsem ona industrija ki predeluje poljedelske proizvode. Le na te način bi mogel postati naš narod bogat na svoji bogati zemlji. Kakor pa so razmere sedaj, se moramo boriti še proti ©siromašenju. Danes so za naš narod vsa druga vprašanja, pa naj bodo to narodnega, naprednjaškega ali nazadnjaškega značaja, povsem postranskega pomena. Bojazen pred siromaštvom in beraškim "•miranjem sta rani, ki uničita danes vsakega in ki ju je treba predvsem iztočiti. Lisak. X Akcija za znižanje cen v Italiji. Italijanski ministrski svet je sklenil z ozirom na dviganje lire in padec cen v veletrgovini, da odpadejo s 1. junijem draginjske doklade ministrov in višjih uradnikov, dra-ginjske doklade ostalih državnih nastavljen-cev pa se znatno znižajo. Ostale odredbe se nanašajo proti dviganju cen nepremičninam in proti zvišanju najemnin. Znatno bodo znižane tudi železniške, telefonske in poštne tarife. S temi odredbami upa italijanska vlada vplivati na nadaljno znižanje cen. To in ono. Tolstoj proti Shakespearu. V arhivu Tolstojevega muzeja v Moskvi se nahaja original pisma, ki ga je pisal, 1. 1907 Lev Tolstoj nemškemu raziskovalcu Shakespearovih del Evgenu Richteru. Pismo je bilo napisano meseca marca 1. 1907 v Jasni Poljani. V tem pismu pravi Tolstoj: »Čital sem z velikim zanimanjem Vašo knjigo »Shakespearova Literatura«. Vaša trdi iev, da nekatere drame, smatrane za Shakespearove, niso njegova dela, je zelo prepričujočega značaja, toda jaz nisem kompetenten, da bi o tem sodil. Vem samo to, da je večina njegovih dram, in sicer tudi »Hamlet«, z umetniškega stališča pod vsako kritiko. Vaša beseda o »Kralju Laru« in »Mat-bethu« je tako temeljita in stvarna, da se treba čuditi, kako se morejo ljudje, ki so Vašo knjigo čitali, še navduševati nad pseudodeli Shakespeara. To je kakor pod hipnotičnim vplivom. Jaz sem pisal o Shapespearu že davno, a nisem nikogar prepričal, toda tudi vsesplošni hipnozi ne podležem. O pesniških delih se je sploh redko pravilno sodilo. Ljudje nimajo za umetnost potrebnega znanja in sodijo zato nepravilno. Bito je tako vselej in je tako tudi danes. Danes se hvalijo slikarska in literarna dela, ki nimajo niti umetnostne in niti duševne vrednosti. Ne mislim, da bodo uničene neresnične vrednosti Shakespeare-a, pač pa pričakujem novih Shakespearjev. Omejenost in glu-post javne kritike in širokih krogov javnosti bo pač te psevdo-ženije podpirala. Pričakujem splošno padanje razuma in to v filozofiji, vedi, itd. Tako pridemo k bankrotu civilizacije, kakor v starem veku, ko so se porušile civilizacije rimska, grška, babilonska in egiptovska. Naš takozvani civilizirani svet je po mojem mnenju blizu konca. Današnje precenjevanje Shakespearovih del, nozori ljudi o politiki, umetnosti, znanstvu in filozofiji so javni kriteriji sedanjega položaja.« ŽENSKA KONFERENCA V MOSKVI. Pred kratkim se je vršil v Moskvi kongres komunistične stranke, obenem pa se je vršila tudi konferenca ženskih delegatov, kjer se je obravnavalo vprašanje ženskega pokreta v Rusiji. Na konferenci se je ugotovilo, da se je aktivnost žensk v Rusiji zelo malo povišala. Aktivnost žensk se je izčrpala v prvih dneh i evolucije, med tem pa se zadnje čase žene stalno vedno bolj oddaljujejo od politike in se posvečajo družinskemu življenju in domačiji. Tako je na primer delegatinja Artjukinova izjavila, da se aktivnost žensk pri zadnjih volitvah sploh ni ali pa le prav malo dvignila. Od vseh ruskih kmečkih žen se je udeležilo letošnjih volitev 32,1 odstotka (lansko leto 32.7). Zakaj se žene na deželi oddaljujejo od politike pojasnjuje mnogo vzrokov: glavni vzrok je v tem ker so se možje v mnogih ruskih mestih uprli proti temu, da bi bito žene izvoljene v prve vrste javnega življenja. V nekem petrograjskem okrožju so možje protestirali proti ženski pasivni volilni pravici ter to utemeljili na sledeči način: »Mi smo proti temu, mi ne potrebujemo poslank, pa če bi bile desetkrat bolj pametne, jih mi možje ne bi nikoli volili in če bi bila samo cna ženska izvoljena za poslanca, bi mi sploh ne glasovali.« Na tej ženski konferenci je prisostvovalo 200 delegatinj Resolucija se m glasila priblii- no v tem smislu, da je potrebno v sovjetski Rusiji povišati aktivnost žen in podvzeti vse mere, da se ženski pokret čimbolj razširi v sovjetski Rusiji. TRAGEDIJA BEDE. Pred par dnevi je opazilo par dunajskih trgovcev, da so inkasirali potvorjene petdo-larske novčanice. Par ur nato sta bila razšir-jevalca potvorjenih bankovcev izsledena in aretirana. Mož, ki je potvorjene novčanice izdajal, je dejal v trgovinah, da zna samo angleški. S tem je storil usodepolno napako. Ko so poročali večerni listi o tej zadevi, so omenili tudi to okoliščino. Na podlagi časopisnih poročil pa je prejela policija številne prijave. V eni od njih je bilo rečeno, da utegne biti razširje-valec potvorjenih novčanic bivši natakar Oskar HoKmann, ki je živel dalje časa na Angleškem ter se preživlja sedaj kot tolmač in cicerone. Par ur nato je bil mož v neki gostilni aretiran. Kar je govorilo takoj za njegovo krivdo, je bilo dejstvo, da so našli pri njem paket z raznimi stvarmi, ki jih je bil nakupil s ponarejenimi bankovci. Hoffmanu je takoj priznal, da je Izdajal potvorjen denar, izgovarjal se je pa, da ga je dobil od nekega neznanega mu Amerikanca, kateremu je razkazoval dunajsko nočno življenje, da je sicer naslednji dan opazil, da so novčanice potvorjene, da jih je pa kljub temu izdal. Pri drugem zaslišanju je pa mož priznal, da je dobil falzifikate od svojega svaka arhitekta Pressingerja, ki jili je fabriciral in kateremu je dal on v to svrho pristno petdolarsko nov-čanico, ki si jo je bil nalašč za to izposodil od enega svojih znancev. Na podlagi te izpovedi je bil arhitekt Pres-singer aretiran. Ž njim so bili aretirani njegovi trije otroci: 2tletni Robert, 181etni Maks in 171etna Eleonora. Vsi skupaj so stanovali v eni sobi hotela Holz\vart na Mariahilferici. V sobi je našla policija tudi aparat za potvarjanje bankovcev. Protokol o njihovem zaslišanju je pretres- ljiv dokument človeške bede. Pressinger je videl nekoč lepše dni. Po prevratu je izgubil vse svoje premoženje v znesku 430.000 zlatih kron. Pozneje je bil v Innsbrucku špediter. Ker kupčija ni šla, se je preselil na Dunaj, kjer je popolnoma propadel. Stanoval je v hotelih, toda nikjer dolgo, ker ni mogel plačevati. Tudi v hotelu Holzwart se je tresel vsak dan, da ga vržejo na cesto. Rodbina je živela v tolikšni bedi, da sta imela oba sinova skupaj samo eno srajco, oče in sinovi skupaj samo en svršnik. V tej silni bedi se je Pressinger odločil, da bo falzificiral dolarske novčanice. Otroci so pač opazili, da je imel oče s Hoffmannom, ko mu je ta prinesel dolarsko novčanico, skrivnosten pogovor, niso pa vedeli za kaj gre. Zato so bili po zaslišanju takoj izpuščeni. Ginljiv je bil prizor, ko se je moral oče od njih posloviti, zakaj njega in Hoffmanna so pridržali v zaporu. Otroci, ki imajo vsi izreden risarski talent, so sedaj na cesti, izročeni najbridkejši bedi. Srbohrvafsko-slovenski slovar. Sestavil dr. Albin Vilhar. — Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. V lični priročni obliki izdaja podjetna Jugoslovanska knjigarna svojo zbirko slovarjev. Za razmeroma mal denar si bomo okrasili svoje knjižnice z lepim številom enako opremljenih potrebnih slovarjev. Komaj je minilo pol leta, odkar je v tem založništvu izšel vsestransko hvaljeni Bradačev latinsko - slovenski slovar, že nam je dala zopet drug slovar: srbohrvatsko-slovenski. Prepotreben je že bil. In sedaj imamo slovar, ki bo izvrstno služil ne le dijaštvu, ampak vsem slojem, zlasti, ker ima izredno bogat besedni zaklad. Razen velikih, znanstvenih slovarjev ni doslej nobenega, ki bi obsegal toliko besed kot Vilharjev. Na 328 straneh je zbranih okrog 40.000 besed. Zato se ni čuditi, da je avtor z vsemi mogočimi sredstvi skušal doseči, da slovar po zunanjem obsegu preveč ne naraste. V praktičnem slovarju tudi ne moti, da besede niso vedno izvajane slovnično, ampak tako, kakor je prikladneje za rabo in za zmanjšanje obsega. Ako bi bil to znanstveni slovar, bi bil avtor gotovo tudi v tem pogledu ustregel. Tako pa mu je bila praktična uporabnost glavno vodilo, in to je prav, ako naj bo slovar le praktičen. Morda tudi akcentov nenavaja samo -zaradi tega, ker bi sicer slovar tako narasel, da bi bilo treba dveh debelih zvezkov; posledica tega bi bila visoka cena, ki bi jo malokdo zmogel, in nepriročnost slovarja v praktični rabi. To bi bil en vzrok; drugi važnejši pa je notranji; strokovnjaki moramo priznati tale dejstva: 1. srbskohrvatska akcentologija je v polnem razvoju; 2. če je beseda označena z naglasom recimo v prvem sklonu, ne moremo v mnogo-brojnih slučajih natančneje določiti, kak bo naglas v drugih sklonih (vocativ!), oziroma, kako bo stavčni naglas vplival nanj; 3. dan na dan se porajajo nove, boljše ali slabše srbskohrvatske besede ali skovanke iz drugih jezikov, ki jim je šele treba akcenl določiti; 4. naglas pri ekavcih, ijekavoih in ikavcih se nebrojnokrat ne ujema; 5. srbskohrvatskemu naglasu se moremo priučiti le potom prakse ne iz slovarjev; in če človek ni muzikaličen, se ga bo sploh težko naučil. Ako učenec vestno sledi učitelju, ki je rojen Srbohrvat ali Slovenec, ki si je v humadiji ali v Bosni in Hercegovini prisvojil nglas, bo mnogo pridobil, toda izpopolniti se je treba še med srbohrvatskim ljudstvom. Vse to ne le opravičuje avtorja, da besed ni akcentiral, ampak mu je celo v hvalo. Kdor ni imel učitelja za srbohrvatski jezik, tega bi akcenti samo motili in bi jih ne znal prav izgovarjati. Tudi najboljši srbohrvatski slovarji v zvezi z nemščino ne označujejo akcentov, ki so tem manj potrebni nam Slovencem. To upošteva avtor tudi v tem, da ne navaja besedi, ki so slovenskim popolnoma enake, in da malenkostne razlike samo naznačuje. Velika prednost tega slovarja je tudi to, da upošteva jekavost in ekavsko narečje in da to označuje s tako spretnostjo, da se zaradi tega slovarjev obseg prav nič ne poveča. l)a bravec besed ne prezre ali da ne išče zaman, ga slovar neprestano opozarja na razlike jekavskega in ekavskega narečja, n. pr. les ... gl. tudi liješ ... in obratno. Zlasti dobrodošel bo Vilharjev slovar uradništvu, trgovstvu in obrtnim slojem, ker upošteva tudi Službene novine, carinski tarif, davčne izraze i. dr. Zaradi razmeroma nizke cene si ga bo lahko nabavil vsak dijak, vsak uradnik in vsakdo, ly čita srbohrvatske knjige ali ima sicer posla s srbohrvatskim jezikom. Neob-hodno potreben in izvrstno poraben je tudi za čitanje narodnih pesmi. ——o. Marcel Prevost 13 Don - Juanke. Zmanjkalo mu je sape in sline in nenadoma je prenehal. Albina je postala resna in si mislila: »Vse to mu je natrobil Guilloux; toda zakaj mi je težko pri srcu, ker mi je ravno ta mladi možak vse to povedal?« Njen ponos je pri tem trpel. V molku, ki je sledil, sta se spogledala. Vaugrenier je opazil bolestni izraz na komtesinem licu in namah je izginilo njegovo jezno razburjenje. Bil je jezen na samega sebe, da je ranil ženo, ki mu je bila stregla z lastnimi rokami in ki mu je sedaj pri zopetnem slučajnem srečanju znova izkazala svojo simpatijo. — Vaše sodbe, je dejala Albina, so zelo ostre iri odločne. Obvladovala se je tako zelo, da je zadržala svoje solze toda te zadržane solze so tako spremenile njene oči in njen pogled, da je celo nerodni Vaugrenier to opazil Bil je eden onih vročekrvnežev, ki ne morejo videti, če ženska joka, in zajecljal je, ne misleč na to, kaj govori: — Morate razumeti... Komtesa ... Da sem to rekel samo zato, ker sva pač o tem govorila. Sicer me pa to nič ne briga in nikoli ne mislim na take stvari. O tem sploh ničesar ne razumem. Tudi nisem hotet reči, da se ne spodobi zahajati v Celtic’s. Gospa Saul-nois na primer, o kateri pravi Guilloux, da je vsega spoštovanja vredna ženska, je bila tudi tam. — In če vsega spoštovanja vredna ženska, kakor je gosta Saulnois, lahko zahaja v Celtic’s, imamo vendar moje prijateljice in jaz tem večje pravo, storiti isto, kajneda?’ — O milostiva, jaz sem se slabo izrazil, hotel sem samo reči... Ni vedel kako bi nadaljeval in postal je čisto rdeč. Ni mogel umakniti svojega pogleda od obraza lepe žene in v strahu je čakal, da se zjasni. Ona ga je dolg trenutek molče gledala, a brez vsake jeze. Predobro je poznala moške in svoj vpliv nanje, da ne bi vedela, da ju je sirova nerodnost Rogerova, vsled katere je sedaj sam trpel, mnogo bolj približala kot deset korektnih obiskov. On je bil sedaj ves osramočen, medtem ko je bila ona zopet postala mirna. Dejala mu je prijazno: — Ce je možak vaše starosti, vaše telesne moči in moralne jakosti v stanu se tako zelo jeziti in tako obupno tožiti druge, je moral sam hudo trpeti radi življenja in njegovih krivic. — Da, trpel sem radi življenja, je zamrmral Roger, toda obžaloval je te svoje besede, kajti ni hotel, da bi ga kdo pomiloval in zato je nadaljeval ponosno: — Trpel sem, a menda ne dosti več, kakor mora vsak človek trpiti, toliko da sem spoznal, da človeška družba ni popolna. Nezakonski otrok sem. Moja mati je šla kot učiteljica jezikov v Anglijo, a je bila tam zapeljana... Moj oče je bil, če se ne motim, oče njene učenke, zelo spoštovan gentleman. Svoje ime imam po materi. O, nisem ravno mnenja, da je bila to strašni nesreča, saj živim od danes že v čisto drugih časih! Pošten možak, zdravnik, dober prijatelj moje matere, se je zavzel zame, kajti moja uboga mamica je umila, ko sem bil še čisto majhen. Ne morem se ravno pritoževati O svoji usodi Doživel »nnog^dobrega in slabega. Seveda vee slabega^ ^ ne poznarn. ClSka drak.baV,senpravzaprav duši v absurdnih za- konih in iz tega sledi boj, v katerem večji in močnejši poteptajo manjše in šibkejše. — Ali mislite, da se dajo ti zakoni spremeniti? je vprašala Albina zelo pozorno. — Gotovo, saj so jih ljudje sami napravili in človeštvu vsilili. — Na primer, da se zapeljivec mladega dekleta strogo kaznuje? — Kaznuje? da se zakon še poostri? Nikoli! Saj imamo že preveč zakonov in določb. Ali ne citate del sv. Pavla, milostiva? Ta svetnik je uvidel, da nastajajo zločini iz zakonov in je to pošteno povedal farizejem svojega časa. Če sta se moj oče in moja mati ljubila, sta imela prav, da sta občevala brez ozira na svoj stan. Toda bedasti in nesrečni moralni zakon je oni, ki smatra svoboden in upravičen ljubezenski akt za zločin. To je farizejski zakon, ki nima nobena podlage izvzem ši egoizem in pohlep. — Gotovo vaša knjiga obrvanava te stvari, je dejala Albina. — Kaj? Vsi ste to uganili? — Saj ne bi govorili s tolikim navdušenjem in tako podrobno, če se ne bi za stvar prav posebno zanimali-Kako se pa glasi naslov vaše knjige? — Naslov ji je: Proti spolni morali. Te besede, ki jih ravnokar še ni mogel izreči, so mu prišle kar same na jezik. A kljub temu je inie občutek, da zvenijo čudno v tem salonu, v družbi te lepe žene. _ Oprostite mi, gospa komtesa, da vam govorim o takih stvareh. Povedal sem vam že, da nikakor nisem za družbo. Možak študija sem in morda včasih če je treba, zelo energičen. Toda dobro vem, da sem neroden in dolgočasen. Oprostite mi! (Dalj* prih.) t©varna vin*k©ga Hisa, d. s o. Mtsbijana nudi naifinciSi in naiokusnelii namizni Eds iz vinskess H i s a< laktavalt* ponudbo. «*•« TeloJon Stav. 2383. Tehnična in higSSeitKno najmoderneje urejena kiiarna v jugoslavljs. Q Mimi ljubljena, Dunajska easta S*, ta, «• n«dalr. POMLAD! Nogavice, kravete, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice, nahrbtniki, paSS- e. dežniki, kloti v vseh barvah, SIfonS, Solincjen SRariie, noži. potrebščisme za kroječe, čevljarje, tapetnike, Šivilje in sedlarje. Razna dišeča mila — samo prt Josip Peteline blizu Prešernovega spomenika, ob vodi Ljubljana Najnižje cene. ToCna postrežba. Carinsko poirednliki in Ipedlciiikl bureau »GROM« LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Naslov krsolavkom« „OROMM. Talalon 2484. PodruZnfcei Maribor, Jesenice, Rakek. Obavtla vsa v to stroko spada|o«o posla najhltraja ' la po«l kulantnimi popoji. laotupami arniko spalnih vos S.O.B. sa aksprosoo poilljka. išče za Vojvodino Se nekaj prvovrstnih zastopstev v špecariji in v barvni stroki. Prvovrstne reference na razpolag. Podunbe se prosijo na upravo lista pod: ZASTOPSTVA. MALI OGLASI Za vsako besedo se pl®** 50 par. Za debelo tiskano pa Din počata Or«v»ratvo, hiikM lSITAR a svetekJ LJUBLJANA ^•tra 06®^ D v© prszui | stanovanji obstoječi vsako iz ene | predsobe, dveh sob, ene IŠČem kuhinje, kopalnice, sobe za 1 inlii stanovanje, ob- služkinjo, jedilne shram-atoiejl iz kuhinje ter 1 oe in ostalih pritiklin, je do 2 sob Plačam dobro I oddati eno s 1. julijem in Nnslov v upravi lista. ; drugo s 1. avgustom t. 1. —* ~Z jj | v novi palači Vzajemne Na prodaj j posojilnice na Miklošičevi sta veliki makalasti pal- cesti. — Tozadevna po-mi & Din 300.—. Naslov jasnila daje ravnateljstvo pove uprava lista. 1 Vzajemne posojilnice. Premog čebiE Wolfova J/J*- ’ Telefl 56 Kontorlstinja samostojna moč, vešč* knjigovodstva, korespondence, stenopisja in strojepisja, išče sluibe. Ponudbe prosi na upravo-lista pod značko >Ve»-letna praksa«. Stavbena parcela z dobro obdelanim ?rton» ob potu v Rožno dolino. Levčeva ulica, se pron»-Naslov v upravi nega Dnevnika*- Izdajatelj: Aleksander Zeleinikar _ Urejuje: Vladimir Svatek. - Za tiskarno vMerkurt odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.