Političen list za slovenski narod. F» ptftl prejemaš velja: Za cel« leto predplačan 15 jld., « p«l leta 8 gHL, i» četrt lete 4 gld., za en mesec 1 fld. 40 kr. T administraciji prejeman veijft: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fM., za četrt leta S fld., za en mcaec 1 jld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (Id. 20 kr. več na leto. Pasamezne številke veljajo 7 kr. M»r»čnino prejema opravnifctvo (administracija) in ekspedieija, Bemeniške ulice št. 2, IX.,28. Vaznaniia (inser&til se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat : 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. liha j a vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,t>. uri popoludne. Štev. 12^4. 7 Ljubljani, v petek 31. maja 1889. Letnik XVII. Zborovanj«' Slovenskemu društva" v Žavci dne 19. maja 1889. Ovo zborovanje se je vršilo vrlo dobro. Mnogo novih udov pristopilo je društvu. Govorili so jato podučno, zanimivo gg.: M. Vošnjak, dr. Sernec, dr. Dečko in predsednik dr. Gregorec. Gospodoma poslancema izrekla se je zahvala iu popolno zaupanje. Resolucije ali sklepi, ki so bili vsprejeti, so času primerni, važni, in se glasijo tako-le: „1. Kmetijska družba štajerska, po nepozabnem nadvojvodi Jovanu osnovana za vse Štajersko, nemško in slovensko, prejema znatuih podpor iz državne in deželne blagajnice ter bi imela delovati v smislu gospodarskega napredka brez ozira na politične stranke. V nasprotji k temu edino pravemu načelu dovolila je takoj očivestno le nemškutariji na ljubo v Zidanem mostu zelo nepotrebno podružnico, dočim je Slovencem v trgih Žavec in Št. Jurij na južni železnici nje odbila. V Žavci zbrani Slovenci obžalujemo takšno postopanje, ker daje misliti, da na Slovenskem kmetijski družbi štajerski ni vselej mar za gospodarski napredek v prvi vrsti, ampak pospeševanje političnih, nam Slovencem zopernih namer. 2. Vsem slovenskim občinam, ki so zopet v preteku enega leta zahtevale narodnih slovenskih šol — med njimi slavni narodni trg Zavec — ter pritožile se zoper odredbo deželnega šolskega sveta od leta 1887, in vsem, ki so pripomogli, zlasti g. dr. Dečkotu, ki je tukaj največ deloval, izrekamo najiskrenejšo domoljubno zahvalo. 3. Fo členu 19. osnovnega državnega zakona bi Slovenci štajerski morali imeti za izomiko potrebnih sredstev v svojem lastnem slovenskem jeziku. Kljubu temu nimamo niti ene slovenske srednje ¿ole in v Celji na c. kr. gimnaziji priredili so namesto slovenskih paralelk do 4. razreda nemško pripravnico. Vsled tega morajo slovenski stariši namesto osem let za svoje dijake plačevati celih devet let, dijaki slovenski pa so prisiljeni eno leto več v gimnazijo zahajati, kakor nemški. V Žavci zbrani Slovenci izražamo željo, naj se ove protipostavne razmere na celjski gimnaziji umaknejo takšnim, ki se zlagajo z osnovnim državnim zakouom od dne 21. decembra 1867. 4. Šolski zakon od leta 1869 nameravajo tako preosnovati, da bi ljudska šola zopet postala verska in dežele dobile še več vpliva na šolstvo. Slednje bilo bi Slovencem tam, kjer so v manjšinah, silno pogubno, zlasti nam na Štajerskem. Zatorej želimo, da tukaj vsi slovenski državni poslanci brez izjeme postopajo složno in le v takšno preosnovo šolskega zakona privolijo, ki bode poleg verske še narodno slovensko šolo nam jasno in določeno zagotavljala. „Slov. Gosp." Iz Hrvatske. (Izviren dopis.) „Nulla dies sine linea" moglo bi se reči o ogerskej upravi v naših zemljah. Ne mine dan, da se ne bi navalili na našo avtonomijo, posebno v jezičnem pogledu, kar je že dovolj vsem znano. Ali to še ni dosti; tudi v druge stroke naše avtonomije so se začeli pogostoma mešati naši Bosedje. Sedanja vlada je izdala program, da bode skrbela v prvem pogledu za gmotne koristi zanemarjenih dežel. In zares bi človek verjel, da je tako, ko bi čital le naše vladine liste, kako se pri nas skrbi za siromašni narod. Ako se pa podamo med narod, vidimo, da je v teh listih le prazno govoričenje in proslavljanje današnje vlade, kajti narod gmotno ni še nikdar tako slabo stal, kakor dandanes. Opozicijo-nalni listi pišejo tudi o tem, ali tako oprezno, da se iz njih prava resnica težko spozna; saj dobro vemo zakaj; vendar pa je dobro, da se vsaj nekaj piš« in v javnost iznaša, kajti drugače bi zares svet mislil, da živimo v presrečnih odnošajih. Kako 6e pri nas skrbi za gmotni napredek, naj bosta za dokaz dva sledeča slučaja. Lansko leto je sklenil sabor novo postavo o svilorejstvu, katero je v naših zemljah pred več leti kaj lepo cvetelo, ali se kasneje zanemarilo , zdaj pa bi je radi s to postavo zopet oživili. Postava je izdelana čisto v avtonomnem smislu in izvedba je poverjena banu. Ali ni še preteklo leto dni, ko so se v stvar vmešali Madjari brez vsake potrebe. Tudi oni imajo namreč svoje postave za svilorejstvo, pa hočejo, da se mi po njihovih ravnamo. Iz Šegsarda, kjer je ravnatelj tega podjetja, se je enostavno poslal dopis na naše svilo-rejce, da imajo vse, kar potrebujejo, le v Šegsardu naročevati iu svilo le tam prodajati in sicer po naj-nižjej ceni. Ko bi se kdo podstopil proti tej naredbi ravnati, bode kaznovan s svoto od 100 gld. In vendar morejo naši svilorejci svojo svilo drugje za polovico draže prodati nego v Šegsardu. Iu kaj je na to naša vlada storila? Nič, ona je molče to ravnanje odobrila. Na ta način ne bode pri nas svilorejstvo napredovati moglo, ker se je že v početku zatrlo. To je napredek v gmotnem stanju. Drugi slučaj je pa naperjen proti našej vinskej trgovini. Po nekej naredbi, ki je pa le v madjarskem jeziku obznanjena, morajo biti vse vinske posode, v katerih se vino izvozi od nas, cimentovane pri naših uradih, kajti cislajtansko cimentovanje se tukaj ne pripoznava. Če bo hotel vinski trgoveo s Kranjskega k nam po vino, moral bo tukaj najprej svoje sode cimentovati, potem še le bo mogel vino po železnici odposlati. Kolika zguba je zopet tukaj pri našej vinskej trgovini in za trgovce, ki morajo za cimen-tiranje na dve strani plačati pristojbe. S takim ravnanjem se gotovo naša vinska trgovina ne podpira. Kar nam ni pokončala liloksera, to nam zdaj oblasti ogerske branijo v denar spraviti. In naša vlada? Vladini listi vprašani od opozicijonalnih, da jim to razjasnijo, molče, kar pomeni toliko, da vse odobravajo. To je doba gmotnega napredka pod sedanjo vlado. — Govor drž. poslanca Tonkliju v državno-zborski seji dne 8. maja 1889. (Dalje.) Preidem sedaj k civilnemu sodišču. V civilno-sodnjih zadevah se mora razsojevati v istem jeziku, v katerem se je vložila vloga. To se pa ne godi, vsaj dostikrat ne, ter se temu mnogostranski iz-ogibljejo. LISTEK. Zavetišče. (Zgodovinska povest. Češki spisal Al. Dostiil, prevel — r—.) (Dalje.) Po odhodu družine je ostal v sobani vladika s svojo rodbino in romar. Veter se je vpiral v okna, pozna noč je že bila. Ali nobeden ni mislil na počitek. Sezima, zavit v kožuh, je sedel v naslaujalu, blizu njega Hroznata z Vojslavo, katerej je že všeč na gradu. Dobroslava in Judita ste sedeli na desni in levi romarjevi strani. „Morebiti želite tudi vedeti, kdo sem jaz", prične čez nekaj časa romar. „Rekel sem vam, da sem glas vpijočega v puščavi; popotujem po svetu za znanim vam namenom. Sem pa redovnik reda sv. Norberta." „Torej menih?" „Za tak stan si je mene, nevrednega hlapca, izvolil Gospod Rog. Ta dežela ni moja domovina; jaz sem rojen na Španjskem. Pa naučil sem se češki govoriti od nekega romarja, Ceha, ki je romal z menoj kot vojščak v Palestino. Davno je že. Nismo veliko opravili. S tem romarjem sem se sprijateljil; bila sva zvesta prijatelja. Knez Vladislav se je vrnil z mnogimi domov, jaz in moj tovariš Nekrasa sva se držala Konradove vojne. Tako sva prišla v Palestino. A moram začeti od svoje mladosti." „Dovoli, duhovni oče", oglasi se Hroznata, „rekel si, da je bil tvoj tovariš Ceh, in Nekrasa se je pisal." „Da, Pavel Nekrasa se je pisal in Ceh je bil." „Blizu našega gradu je v neki vasi tudi No-krasa. Njegov brat podal se je pred leti v svet, ker se ni mogel razumeti ž njim zaradi starašinstva. Z nami je bil malo časa v vojski zoper Nemce, potem pa je šel z vitezi, katerim je vojska rokodelstvo in boj vsakdanji kruh. Mislil som, da je že umrl. Morebiti je tisti, s katerim si ti romal v Palestino." „Čudna so božja pota. Ljudje take vrste se klatijo po svetu. Takrat se je Nekrasa silno pokoril in si vest očistil, katera je navadno v vojskah preširoka. Nekaj tacega jo tudi menda omenil, pa ne vem za gotovo." „Odpusti, da smo te motili, hotel si pripovedovati o sebi; če se ti torej ljubi, le nadaljuj, mi bomo poslušali." „Torej rojen sem bil v daljni tuji deželi od premožnih starišev. Bratom in sestram se dobro godi; jaz sera bil najstarejši in največje veselje starišev. Bog jih je že poklical k sebi. Koj v mladosti sem se vadil mahati s sulico, spreten sem bil v tem. Nekega nesrečnega dneva sem padel raz konja, in ta me je dalje vlačil po njivah. Kako so so stariši ustrašili, lahko si mislite. Na pol mrtvega so me odnesli v materino krilo. Mati moja so bili pobožna duša; v strahu za moje življenje so pokleknili pred podobo božje Porodnice in so obljubili, da me bodo posvetili službi božji, kakor Ana sina Samuela, če bom ozdravel." „Gospod, da so te tvoja mati darovali?" vpraša hitro Dobroslava, kakor bi ne verjela svojim ušesom. „Da, in to obljubo sva oba spolnila." Sezima in Dobroslava sta se pomenljivo pogledala. Ona je postala bleda, on je začel kašljati. „Od onega časa, ko sem padel nesrečno raz konja, sem se premenil. Nič me ni več veselil oklep in meč, vsedel sem se raje h knjigi, in ko sem dorastel, vstopil sem v red očetov premonstra-tencev. Veliko zaslug ima ta red, je tudi jako raz-širjeu. Zida samostane najraje po krajih, kjer je Najhuje je Um, kjer se z^lišujtfjp priče po sodniku, ki ne razume njihovega jezil^. Tu se ue pozivajo soduje zapriseženi tolmači, marveč si pomagajo s tem, da prevaja zapisnikar, ki zna le nekoliko slovenski in ki je dostikrat navaden diurnist. Da to ni pravo postopanje in ue ugaja postavi, priznalo se mi bo, in strogo bi se moralo n& to paziti, da bi sdonji uradniki v resnici praktično zo^li jezik. Če sedaj govorim o Koroški, naglašal bi poprej? da mi ni toliko za to, da bi se tam nastavljali Slovenei, tudi ne za to, da bi se poslovenilo pravosodje, marveč le, da bi dobil tamosnji slovenski narod svojo pravico. (Poslanec Klun: Prav res!) Če ima koroško nemško prebivalstvo pravico — in to popolnoma priznavam —, da se pri sodišču zaslišuje v svojem jeziku, dobiva odloke in razsodbe v svojem jeziku, ima gotovo tudi slovensko prebivalstvo isto pravico, če so pa na Koroškem nastavljeni slovenskega jezika nezmožni uradniki, godi se slovenskemu prebivalstvu krivica. Nj. ekseeleucija je v odgovoru na neko interpelacijo sam priznal, da je potreba, če se hoče izoguiti tolmačem, službe av-skultantov pomnožiti za pet, in sicer jih podeliti takim osebam, ki so zmožne slovenskega jezika. Kako se je pa stvar izvršila v praksi? Res se je imenovalo pet avskultantov; eden izmed njih. ki je zmožen slovenščine, je bil že prej v Celovci; dva v resnici znata slovenski ter sta tu nastanjena. Dva druga pa, ki sta bila imenovana, ne znata slovenski; peti ni nikdar prišel v Celovec. Kako naj se tedaj temu odpomore, ni mi znano. Sedaj pa kazenskopravno polje. Pri kolegijih štirih sodnikov, ki se morejo še precčj sestavljati iz slovenskih sodnikov, če se prezre predsednik in podpredsednik, je še dosti povoljno. Toda kako je pa z zapisnikarji? Zapisnikar znale tedaj slovenski, če je eden izmed teh dveh avskultantov pozvan. Če tedaj stranka, sodnik in avskultant znajo slovenski, vrši se vse gladko. Če pa svetnik ni zmožen slovenščine, poklicati se mora tolmač, kateri posel tudi v resnici opravljata ta dva avskultanta. To se godi tudi po napominanem imenovanji. To tedaj, čemer so se hoteli izoguiti, je zopet nastopilo. Zboljšalo pa se je vsaj v toliko, ker je tolmač zaprisežen in slovenščine zmožen mož. No, pri porotnikih je menda isto. Kaj se pa godi pri preiskovalnih sodnikih? V Celovci so trije preiskovalni sodniki, katerih pa nobeden ne znd slovenski. Navzoč mora biti tedaj zopet eden izmed teh dveh avskultantov. Če sta tedaj avskultanta le za to tukaj, da opravljata službo tolmača, kdaj bodeta sploh dela se vadila ter priučila pravcati sodniški službi? Drugače je pri ostalih okrajnih sodiščih — okrajev, v katerih so Nemci, ne navajam — ker zna polovica okrajnih sodnikov slovenski. Isto velja primeroma glede pri-stavov. Znano je, da ti večinoma zastopajo kazensko pravosodstvo v slučajih prestopkov. Prosim, kakošna je ta preiskava, kakošna razsodba, če sodnik ne razume slovenski, stranka pa ne nemški? Ravno tako se godi v civilnih pravdah, kjer sodnik mora brez tolmačev zaslišali priče, ki ne znajo nemški. To so nedostatki, ki se morajo odpraviti, ne v interesu narodnosti, marveč na korist pravosodja in pravosodstva. (Dobro! Dobro! na desuici.) Na tem stališči stojim iu s tega stališča tirjam od visoke pravosoduje uprave, da odpomore. (Dobro! Dobro! ^a desnici.) Navesti hočem neko primero, ^emnogokrat se sklicujp na Italijo, proslavlja se taigoljpji navedek. Z vzgledom bom pojasnil, kakô 8% je tam izvrševalo pravosodje, in sicer že v prejšnjem stoletji. TJii pred sabo imam tiskano pravdo, Iji je navstala mej dvema obÇiqyna, spadpjočima k l^neški republiki. Eoa je sedaj avstrijska, ker se je, kakor tudi moja rojstvena srenja, leta 1815 ločila od beneške zemlje ter spojila s primorsko, vsled česar sem jaz še vedno ostal Avstrijanec. Prepir je navstal zaradi nekega rebra. Sedaj avstrijska občina je tam napravila apnenico, ker je hotela popraviti župnijsko hišo, ter pasla koze. Naenkrat pride sto oboroženih mdž iz bližnje srenje črnivrh — kakor vidite, ime je slovensko — ti razdenejo apnenico, spodé ljudi v beg ter sekvestrujejo sedem kozâ, vsled česar se je vložila tožba zaradi motenja posesti. Poklicale so se v Benetke priče, mej temi dve iz mojega rojstnega kraja. Prišli ste tje dne 30. maja 1791, in dozvolil si bodem prečitati, kaj se je nadalje zgodilo (čita): „Venuto in uffizio acitazione ecc. Antonio Crast qu. Pietro, nativo ed abitante della Villa di Ber-gonna, lavorator di campagna, testimonio nominato sopra il Capitolo primo" itd., to se pravi, prišel je Anton Crast, v Beginju rojen in stanujoč, kmetovalec, kot priča. Praša se sedaj o prvem členu. Potem slôve (čita): „Interrogato in quai luogo si trovasse lui esa-minato il giorno 22 giugno 1876, risponde in un linguaggio non intelligibile, dando segni ancora di non intendere che poco la lingua italiana." Odgovarja v nerazumljivem jeziku ter kaže z znamenji, da zn:i le malo italijanski. „Ptr la quai cosa fu intermesso 1' esame e fu commesso al testimonio Antonio Crast di trattenersi fuori del' ufizzio, donee ecc." Vsled tega se je pretrgalo zaslišanje ter se mu je ukazalo, naj zunaj počaka. „LTUustrissimo ed Eccellentissimo signor Luo-gotenente veduto ecc., e volehdo ecc." — pokličeta se potem dva tolmača. ordinato, che T esame di Antonio Crast sia assunto eol mezzo delli due interpreti Vinzenzo Germaz e Valentin Paolin, ambi di questa città ecc., affine ecc. eec." Izdajo se pozivi in tolmača prideta. „Venuto in uffizio a citazione ecc. Vinzenzo Germaz qu. Francesco, nativo da Praga è da 18 anni circa abitante in questa città, fa il palatiere, e Valentin Paolin qu. Lorenzo, nativo della Pieve di Solcana Imperiale, è da 20 anni circa commo-rante in questa città, fa il sensale." Prideta tedaj tolmača Vincencij Germaz, sin Franca Germaza, iz Prage, 18 let že v tem mestu stanujoč, izdelovalec lopat, in Valentin Paolin, sin Lorenca Paolina, iz župnije Soikane, ki je cesarska — ta leži pri Gorici ; isti stanuje že 20 let v tem mestu ter je mešetar. Ne bodem naprej čital, marveč le povedal obseg. Tolmača se zaprisežeta ter se jima naroči, naj popolnoma po resnici tolmačita ter zapisniku narekujeta. Najprvo se pokliče eiu prič* ter jo v njenem jeziku zup^isežejo. Potem se naroči enemu tolmaču, opominjajoč ga na prisego, ter se mu pradlože virašanjft, dokazni članki. Drugi tolmač mor% poslušati ter pritrditi, da je prav prevedeno. Potem odgovori stranka; tolmač prevede in drugi mora Çptrditi, da je prav prevedeno, in sedaj se povedba š*le vsprejpie v zapisnik. Tako se jo izvršil» cela obravnava. Primerjajte sedaj, gospoda moja, razmere, ka-koršne so na Koroškem, kjer se brez tolmača zaslišujejo priče, primerjajte nadalje s tem, kakô se pri nas v Gorici in Istri brez tolmačev zaslišujejo stranke, ki niso zmožne italijanščine, kjer se vendar gré za moje in tvoje ali v kazenskih zadevah za čast in prostost (Klici na desnici : Tudi za življenje!) — kjer se gré za življenje, tam se že pokličejo tolmači — potem bodete rekli, da so se v beneški republiki mnogo bolje varovali pravni odnošaji, kakor sedaj pri nas. Pravda še ni končana. (Veselost.) Gré se za last napominanega rebra. Pravda se sedaj vrši v Tolminu. V Italiji, pri dr. Preturi v Tarcintu, so se pričo na večni spomin zaslišale. Tii je posloval slovenščini vešč uradnik, ki je služil v Tolminu ter se po letu 1866 povrnil v svojo domovino, kjer so ga nastavili. Tudi tam, čeravno zn;i sodnik slovenski, poklicala sta se dva tolmača ter se je pri tem popolnoma tako postopalo, kakor v beneški republiki ; če se tedaj ta pravda primerja z našim postopanjem, zgodi se gotovo na škodo zadnjega. (Koonc sledi.) Politični pregled. V Ljub lj an 81. maja. Notranje dežele. Stalni kazensko-postavni odsek je sklenil k § 14 vsled predloga poslanca dr. Koppa, da se državna kazen ne sme izreči na dosmrtno ječo, marveč le za določen čas. K § 19 je Bareuther na-svetoval dostavek, da sme v posebnih ozira vrednih slučajih sodišče prve stopnje oprostiti kazni one, ki niso bili še nikdar, sedaj pa tudi ne nad šest mesecev prostostne kazni obsojeni, to pa le pod tem pogojem, ako ne bodo v določeni dobi storili nič kaznjivega. Minister grof Schimborn se je popolnoma pridružil > jiu predlogu, ki je bil tudi enoglasno sprejet. Kakor je izvedela „Reichswehr", obsegal bo prihodnji skupni proračun tudi znesek za pre-osnovo trdnjavskega topništva. Deželnozborske volitve v raznih deželah se bodo nastopno vršile: Kmetske občine: Mesta: Trg. zbornice: Vel. posestvo: Češka 2. jul., 5. jul., 10. ju!., 15. jul. Gališko 2. „ 4. „ 4. „ 9. „ Tirolsko 3. „ 5. „ 6. „ 8. „ Kranjsko 4. „ 8. „ 8. „ 12. „ • Goriško 25. jun., 28. jun., 28. jun., 3. in 5. „ Istra 25. „ 28. „ 28. „ 3. „ Dalmacija 3. jul., 5. jul., 5. jul., 8. „ Of/erski državni zbor je v sredo končal razpravo ministerstva za verstvo ter je prešel k posvetovanju o proračunu domobranskega ministerstva. Tiianje države. Nasprotniki sv. Stola imajo velik strah pred papežem Leonom XIII. ter si ne žele nič nujneje, nego da bi umrl sv. Oče. Ta njihova želja malo prebivalcev iu veliko gozdov. Prepisujejo se pri nas knjige, goje se vede; naš red seka gozde in obrača jalovico v rodovitna polja, dela ceste, izpušča nepotrebne ribnike, posušuje močvirja, preseljuje ljudstva iz dobro naseljenih krajev v neoblju-dene, v revna sela okrog svojega samostana. V kratkem se spremeni cela okolica, oživi se, ljudstvo bogati, zemlja prinaša veliko pridelkov." Hroznata in Judita sta pazno poslušala. Samostan varuje svoje podložnike pred sovražnikom, deli miloščino ubogim, brani zatirane pred preganjalci. V času bede so drli k nam ljudje, in dokler so zadostovale naše zaloge, smo vse preskrbeli." „To so pa prava zavetišča — ti vaši samostani." „Podučevali smo tudi mladino v šoli, iz katere se je širila omika med podložniki. Nočem se bahati, hvaliti zaslug samostanovih, ne, to ni bil moj namen, pa prišlo mi je na misel, da bi bil naš samostan v tem kraju silno koristen. Zdaj je še zaraščen in nepristopen. Res je sicer, vi skrbite za telesne potrebe svojih podložnikov, pa treba je skrbeti tudi za omiko, napeljevati jih k dobremu obdelovanju zemlje itd." Sezima se je predramil iz svojih mislij. Vsega govora o samostanih ni slišal, in kakor bi se bil zavedel, je sedaj hitro vprašal: „Gotovo so imeli tvoj oče več sinov, in ni izmrl vaš rod s tvojim odhodom?" „Mlajši brat gospodari z očetovim premoženjem." „Ali si zadovoljen s svojim stanom, častiti oče?" vprašala je Dobroslava. „Popolnoma. Ubogal sem stariše, katerih volja mi je bila sveta, in tudi vnet sem bil za samostansko življenje. Postaral sem se v celici, pečal sem se največ z risanjem začetnih črk v knjigah, katere je pisal moj tovariš. Učil sem v šoli in znam govoriti mnogo jezikov. Ko je bilo potreba, odložil sem čopič in prijel sem za lopato. Pozneje sem sledil križarjem in od onega časa nisem videl več svoje domovine. Izprosil Bem si pri predstojnikih dovoljenje, da bi mogel hoditi po pokrajinah in opo-minjevati kakor starozakonski prerok, da bi se spomnili kristijanje sv. dežele, dobili jo nazaj in rešili ondotne kristijane. Peter Amijenski mi je vzor... Ko bom spolnil svoj namen, vrnil se bom v samostan, da tam položim svoje kosti." „Kako srečen", zašepeta Dobroslava. „Njegov rod ne bo izmrl, dasi se je daroval", dostavi tiho Sezima. „Enolično je življenje revnega redovnika. Zdaj ne prosim ničesa druzega, kakor da bi nehala zima, in bi jaz mogel naprej. Naj bi našel povsod takih kristijanov, kakor ste vi in vaši sosedje. Le tako bo vspeh križarskega orožja sijajen." Rekel si, častitljivi oče, da bi bil v veliko korist samostan premoustratencev tudi v naših krajih. Jaz bi vse storil, da bi bila le odpravljena beda med podložniki." „Po češkem se pridno ustanavljajo samostani, iz katerih izhaja luč vede, gospodarstva, napredka. Tukaj pa nikjer ni tacega zavoda, in prehodil sem vendar plzensko župo križem, vse kmete povprašuječ po razmerah. „Torej ne kličeš samo v vojsko, ampak skrbiš tudi za našo drago češko deželo?" Kakor je mikalo Hroznato pripovedovanje o koristnosti samostanov, tako je izvedovala Dobroslava o življenji španjskega meniha. (Dalje sledi.) jim je že tako prešla v kri in meso, da od časa do časa neutemeljeno raztrošajo vest o bolezni papeževi, ki se pozneje seveda vselej pokaže kot neutemeljena. Predvčeraj pa so v Rimu celo razuesli novico ter jo poslali v široki svet, da je umrl papež. „Pol. Corr." temu nasproti zatrjuje, da je sv. Oče popolnoma čil in zdrav ter je predvčeraj v avdijenci sprejel msgr. Bretonija in se je sprehajal, kakor navadno, v vatikanskem vrtu. „Pol. Corr." trdi, da so belgrajski poročevalci o izgredih v srbski prestolnici pošiljali raznim listom jako pretiravane popise. Posebno ni res, da so se nemiri kakorkoli obračali proti Avstriji. Dokaz temu, da je nasproti naprednjaški „kazini" avstro- i ogerski konzulat; razburjena množica je napadla I .kazino", a pustila je popolnoma pri miru konzulat. I Nevarnosti ni več, da bi se ponavljali nemiri. Minister Gruič je poslal Garašaninu pismo, v katerem mu zatrjuje vladno varstvo. — Dvorni maršal kraljice Natalije, podpolkovnik Simonovič, bo s svojo družino odpotoval v Jalto, ker so se mej njim in re-gentstvom popolnoma pretrgale obravnave o tem, da bi prišla kraljica v Belgrad. Zoper slednje sta regentstvo in vlada. Zatrjuje pa se, da kraljici nikakor ni v tem oziru merodajna želja regentstva. Sibski liberalni listi in za njimi tudi drugo časopisje so očitali bolgarski vladi, da v Bolgariji pospešuje katoliško propagaudo. S tem so hoteli princa Aleksandra in ministerstvo počrniti pri pri-prostem narodu. Opirali so se pri tem na okoliščino, da so pred kratkim iz Drenopolja prišli nekateri bratje in sestre iz tamošnje misijonske hiše v vzhodnjo Rumelijo ter ustanovili v Burgasu in Jamboliju šole. Vlada jim je sicer to dovolila, a z izrečnim pogojem, da se pravoslavni otroci ne smejo podučevati v veronauku. To je tedaj ona „katoliška propaganda", katera se očita princu Koburškemu. V ruskih dvornih krogih kakor tudi v ožji carski družini je velika vznemirjenost zaradi nihi-listov. Redarstvo je več nihilistiških družb zasledilo ter dognalo, da je ena izmed teh nameravala usmrtiti carja in več članov vladarske hiše. Ta slednja družba je bila v zvezi z ruskimi izseljenci v Curihu in tamošnjo zadevo z bombami. Toda redarstvu se ni posrečilo zapleniti vseh v Rusijo vtihotapljenih bomb, kakor tudi ni izvedela načelnikov teh zarot, kar je seveda še povišalo neprijetni o »i t negotovosti. Večino zaprtih častnikov so izpustili, nekatere odslovili iu le malo število se bo moralo zagovarjati pred vojnim sodiščem zaradi tega, ker so bili člani tajnega in vsled tega po ruskih postavah državi nevarnega društva, ki je za sedaj seveda le akademično raz-motrivalo prememoo obstoječe državne oblike. — Car je imenoval črnogorskega kneza za imejitelja nekega strelskega polka. Dne 27. t. m. je v francoski zbornici pri proračunski razpravi o verstvu ljuto napadal Cle-menceau katoliško Cerkev. Napovedal je boj do zadnjega ter odrekal, da je mogoč kakov modus vi-vendi mej državo in Cerkvijo. Ta govor ima tudi svojo dobro stran. Sedaj so se vsaj vsem katoličanom odprle oči, kaj in kakovi so oportunci. Dne 28. t. m. je v zbornici zahteval poslanec Laguerre interpelovati pravosodnjega ministra, zakaj državno sodišče toliko časa ne objavi svojega poročila. Zbornični predsednik je rekel, da ue more te interpelacije dopustiti, ker se gre tukaj za sodnje vprašanje, za katero zbornica ni pristojna. Navstala je o tej točki burna razprava. Cassagnac je večini očital, da hoče nevredno komedijo proglasiti za pravico. Zbornica je sklenila konečno grajo Cassagnacu ter s 31S proti 216 glasovi, da se preide na dnevni red. — Pod naslovom „Italija 1859 do 1889" je po Ferry-jevi „Estafette" izšla brošura, ki obsega mej drugim tudi nastopna, jako zanimiva pisma: „Floren-cija, 12. junija 1866. Komendatorju Nigri, poslaniku v Parizu. Kraljica pruska je baje v nekem listu zagotovila cesarju avstrijskemu, kralj pruski jej je dal besedo, da ni dejanjske pogodbe mej Pru-sijo in Italijo, in če Italija napade Avstrijo, Prusija ni zavezana, da bi se jej pridružila. La Marmora." — „Grofu Nigri: Florencija, 12. junija 1866. Važno je, naj izve cesar, gospod pl. Bismarck je večkrat predlagal Bairalu in Gonovi, da bi skupno napadli Avstrijo. La Marmora." — „Generalu la Marmori: Pariz, 12. junija 1866. Cesar mi je rekel, kralj pruski mu je dal častno besedo, da ni podpisal nobene pogodbe z Italijo; ko bi Italija napadla Avstrijo, Prusija ni primorana napovedati vojsko. Nigra." — Spisatelj te brošure je baje bivši minister zunanjih zadev, ViBcontini-Venosta. Namen knjižici je prozoren : napraviti hoče trodržavni zvezi sitnosti. Predvčeraj je v belgijski zbornici ministerski predsednik Beernaert zagovarjal vlado nasproti očitanju liberalcev, da je nameravala s pomočjo redar-stvenih vohuuov ugonobiti belgijske meščane. Ko bi bila to storila vlada, bilo bi nesramno, toda tako je pa nesramno, da se kaj takega njemu (Beer-naertu) očita brez dokazov. (Odobravanje na desnici.) Minister se je skliceval na spričevalo liberalnih listov samih, ki so mu leta 1887 čestitali zaradi njegove odločnosti. Levica hoče to zadevo le zlorabiti kot volilno sredstvo. (Dolgotrajno odobravanje na desnici.) Jakobs konečno predlaga, da zbornica ministerstvu izreče zaupnico, kar se tudi zgodi z 78 proti 32 glasovom. Ministri Lejeuue, Devolder in Beernaert niso glasovali. Kako hujskajo liberalci narod, kaže najbolj okoliščiua, da je bilo isti dan pred parlamentom zbranih več tisoč ljudij, ki so ministre in katoliške poslance, ko so zapustili zbornico, sprejeli s sikanjem in klici: „Odpovejte se!" Več izgrednikov so odvedli v zapor. Gladstone je v „Nineteenth Century" nedavno objavil članek, ki nikakor ni laskav za Italijo. Priznava sicer, da je Italija zadnjih petindvajset let pridobila nekatere vspehe, toda nikakor ne taji, da ovirajo „mladi narod" mnoge težave. Prva je rimsko vprašanje, ki je znamenito v dveh ozirih. Vprašauje je v prvi vrsti italijansko-narodna zadeva, ker je papež ob enem škof rimski, vsled česar je nemogoče prognati sv. Očeta iz Rima. V drugi vrsti je pa tudi svetovno, kajti v vsaki državi evropski je stranka, ki se poteza za posvetno oblast papeževo. Jako lahko se zgodi, da bo ta stranka prišla v kaki državi do odločilne veljave, in potem je mogoče, da bo dotična država kaznovala Italijo za njeno postopanje nasproti Vatikanu. Gladstone navaja kot drugo jako tehtno oviro tudi italijansko finančno zadrego, ki je po njegovem mnenji postala že politiška nevarnost. Italijanski državni dolg se je od leta 1870 početvoril, in tako stanje se mora imenovati politiško-nevarno, če se narod tako tlači v dobi neprestanega mirti. Konečno omenja angleški državnik tudi upravno korupcijo, katere se bo jako težko oprostila Italija. — Kar pravi G'adstone glede rimskega vprašanja, je tem «namenitejše, ker je prvič to rekel ravno on, drugič pa na predvečer Humbertovega obiska v Berolinu. llumunska preiskovalna komisija v zadevi, da se zatoži prejšnje ministerstvo Bratianovo, je dne 28. t. m. v zbornici zahtevala, naj se jej podaljša mandat do prihodnjega zasedanja. Po kratki razpravi se jej je to dovolilo s 76 proti 56 glasovom. Dnevne novice. (Presvetli eesar) je daroval občini Jurklošter 200 gld. za šolo. (Odlikovanje.) Presvetli cesar je podelil mil. g. M. Glaserju, častnemu kanoniku in župniku pri sv. Petru blizu Maribora, viteški križec Franc Josipo-vega red3. (Na dunajskem vseučilišči) je bil zadnjo soboto promoviran doktorjem prava gospod Konrad Janežič, rojen Kamničan. Kot svojemu bivšemu večletnemu odborniku in podpredsedniku priredilo mu je o tej priliki akademično društvo „Slovenija" slavnosten večer, katerega se je vdeležilo tudi mnogo Hrvatov. (Slovenski jezik je deželni jezik v Trstu.) Tržaški magistrat branil se je dolgo priznati slovenščino v Trstu deželnim jezikom, sedaj pa ga je prisililo vis. c. kr. ministerstvo in ukazalo, da mora magistrat v slovenskem jeziku pisane vloge obravnavati in reševati v slovenščini. O tem važnem odloku piše „Edinost": Odbor za Dolenčev spomenik je prosil mestni magistrat dovoljenja, da sme na spomenik na pokopališči pri sv. Ani postaviti nastopni slovenski napis: „Viktorju Dolencu, prvoboritelju slovenskemu na Primorskem, rojenemu 22. decembra 1841 v Senožečah, umrlemu 20. julija 1887 v Trstu, postavil hvaležni narod." Magistrat je to prošnjo vrnil z nalogom, naj jej odbor priloži italijanski prevod. Proti odloku se je odbor pritožil 1. avg. 1888 na c. kr. namestništvo, ki pa je pritožbo zavrglo. Nato je odbor iskal pravice pri ministerstvu. Na vlogo z dne 28. nov. 188S je prišel odgovor dne 25. t. m. v roke g. V. Ž i vi ca v Trstu, v katerem se potom mestnega magistrata naznanja, da je c. kr. ministerstvo notranjih zadev preklicalo določbo na-mestništva in izrazilo se, da se je mestni magistrat v rečenem odloku pregrešil proti čl. XIX državnih temeljnih postav od 21. dec. 1S67, st. 142, kajti slovenski jezik je deželni jezik v mestu Trstu. Iz navedenega določila zakona izhaja torej mestnemu magistratu kot občinski oblasti dolžnost, obravnavati vlogo napisano v onem jeziku. Napisa na spomeniku pa magistrat ni potrdil. Odbor pa se bode zopet pritožil do zadnjega mesta. — Kaj pa pomagajo taki ugodni odloki, ako se po njih ne ravnamo, kajti mnogi občujejo z magistratom v italijanskem ali nemškem jeziku. Poslužujte se vedno in povsod le slovenščine, ker le potem moremo upati, da bode slovenski jezik v Trstu dobil svoje pravice. Ako bi kdo imel z magistratom kaj posla in bi mu isti ne hotel sprejeti slovenske vloge, obrne naj se na polit, društvo „Edinost", ki ga bo v vsakem oziiu rado-voljno podpiralo. (Družbi sv. Ciril» in Metoda) je došla sledeča vesela vest: Goriška ženska podružnica je potrjena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu z dne 9. maja t. I., št. 7300 l 1SS9. — Prvi podružnični zbor se je vršil 26. maja t. I. Pri tem zboru so bile izvoljene naslednje gospe in gospice v načelništvo: Gospa Josipina Premrov, prvomestnica; gospa Avgusta Šantel, njena namestnica; gospa Marija Kancler, blagajničarica; gospa Avgusta Pirjevec. zapisnikarica; gospici Marija Jug in Pavla Le-ban, namestnici. — To naznanjamo slavnemu vodstvu s prošnjo, naj blagovoli registrovati našo podružnico v vrsto drugih ustanovljenih podružnic. Do danes šteje podružuica nstanovnic in letnic 58. — Sveta brata Ciril in Metod naj izprosita božji blagoslov glavni družbi in njeni podružnici na bregu bistre Soče! Načelništvo goriške ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Gorica, dne 28. maja 1889. Upamo, da Vam bo — vrle Slovenke — glasen pridigar ta dopis. (Strela.) Županstvo v Horjulu nam naznanja, da je v sredo popoludne ob 3. uri strela udarila v kozolec posestnika Jakoba Potrebujež-a v Horjulu. Ljudje so hitro prihiteli gasit; priskočilo je na pomoč gasilno društvo z brizgalnico in kmalu je bil ogenj udušen. Županstvo se tem javnim potom zahvaljuje vsem, ki so prišli na pomoč, posebno pa prostovoljnemu gasilnemu društvu. (Osebne vesti.) Presvetli cesar je podelil predsedniku deželnega nadsodišča v Trstu dr. Josipu Defacis-u čast tajnega svetovalca. — Dvorni svetovalec in vodja okrajnega glavarstva v Gorici baron Rechbach je povodom umirovljenja dobil komturski križ Frane-Josipovega reda. — G. Ivan Lisec, ekspeditor II. vrste na ljubljanski postaji južne železnice, je v priznanje izredno povoljnega službovanja imenovan ekspeditorjem višje vrste. (Iz Brežic) se poroča, da v tamošnjem kraji prodaje neki človek kmetom srečke na mesečne obroke. Po novi postavi je prepovedano prodajati tuje srečke, zato naj bi kmetje takim agentom pokazali vrata. (Prememba v posesti.) Hišo tukajšnjega trgovca g. E. Jevnikarja na Dunajski cesti je kupil gostilničar J. Belič za 27.000 gld. (Požar.) Dne 21. se je vnelo v Marenbergu gospodarsko poslopje mesarice M. Luka s; poslopje je zgorelo do tal, druge nesreče ni bilo. (Italijanski kandidatje za isterski deželni zbor.) Minoli teden sešli so se italijanski voditelji v Viži-nadi, da se dogovore o kandidatih za deželni zbor. Kakor poroča poreška „klepetulja", kandidujejo Italijani za občine političnega okraja poreškega S. Ve-nierija in T. V ergo 11 i n i j a; za občine političnega okraja pazinskega Fr. Constantinija in M. Tonettija; za občine političnega okraja pulj-skega \Vasserman-a in dr. Bemba; za mesta in trge Poreč, Umag, Citanova Fr. Sbisa, za Buje, Motovun, Oprtlje in Vižinada dr. A m ar o s o. To so možje, ki niso nikdar hoteli slišati o isterskih Hrvatih ter so v zboru vedno kričali, ko so govorili hrvatski zastopniki. In sedaj imajo toliko poguma, da se hrvatskim volilcem ponujajo kot kandidatje. (Ogenj.) Minolo nedeljo zvečer je v Lukovici pogorelo gospodarsko poslopje gostilničarja in trgovea M. Veverja. Škodo cenijo na 3000 gld., poslopje je bilo zavarovano za 900 gld. (Napad.) Danes krog polu dvanajstih predpo-ludnem napadel je nepoznan vojak na Golovcu št. 13 staro ženo Heleno Končan. Pravijo, da jej je z bajonetom prizadel krog 5 ran na glavi in po vratu. Žena je imela še toliko moči, da se je do sosedove hiše vsa okrvavljena po štirih priplazila, kjer se je onemogla zgrudila. Njena hiša je namreč najzadnja za mejo popolnoma v zatišji. Bila je sama doma. — Ko so jo obvezali iu se jej je kri ustavila, prišla je toliko k sebi, da je povedala, kako jo je neki vojak „v plavih hlačah in plavi suknji" napadel, ter z bajonetom udaril in zbežal. Nekateri mislijo, da je iskal denarja, ker je žena posestnica iste hišice ter njiv iu sadnih vrtičev okrog nje. — K sreči rane vendar niso nevarne, upati je, da žena ozdravi. Duhovnik in zdravnik sta bila kmalu na mestu. (Zvezda „Venns" — zgodnja danica.) Že več dni opažajo na jasnem nebu zvezdo „Venus" v ru-dečem svitu jutranje zarije, blestečo v bledi svetlobi. Nastopila je torej svojo pot kot danica in ostane v tem položaji vse poletje do pozne jeseni. „Venus" bode dosegla dne 8. junija t. 1. svoj največji lesk. (Slovensko akademično društvo „Triglav" v (■radci) priredi na binkoštni pouedeljek (10. junija t. 1.) izlet v Ormož ob hrvatski meji, katerega se vdeleže: hrvatsko akademično društvo „Hrvatska", srbsko akademično društvo „Srbadija", pcljsko aka- demično društvo „Ogujisko" in 6levansko akade-mično društvo „Slavija". — Načrt izleta: 10. junija odhod iz Gradca ob 5 uri 50 minut zjutraj, prihod v Ormož ob 10. uri 54 minut dopoludne; ob 1. uri popoludne banket v čitalničnih prostorih, zvečer ob polu šesti uri koneert; 11. junija ob S. uri zjutraj izlet k Veliki nedelji, ob 2. uri popoludne povratek v Ormož in zatem odhod v Gradec ob 4. uri 33 minut. — Vepored koncertu: a) 1. Jenko: »Naprej", svira tamburaški zbor. 2. Pozdrav. 3. Towačowsky: „Sporočilo", moški zbor. 4. Majer: „Hrvatsko prolo", svira tamburaški zbor. 5. Ipavec: „V mraku", čve-terospev. 6. Kisenhut: „San", moški zbor z bariton-solo. 7. Roščica: „Vienac slovanskih popievaka", svira tamburaški zbor. 8. Triglavan: „Pri pastirskem ognji" osmerospev z bariton solo. 9. Hajdrih: „Slava Slovencem", moški zbor. 10. Šviglin: Poputnica „Hrvatske", svira tamburaški zbor. b) Prosta zabava. — Vstopnina za osebo 30 novcev. — Pri koncertu sodelujejo iz posebne prijaznosti tamburaški in pevski zbor akademičnega društva „Hrvatska" in pevski zbor ormoške čitalnice. — Kakor se razvidi iz občnega zanimanja slovanskih visokošolcev v Gradci in prijaznega delovanja ormoških rodoljubov za sprejem, bode izlet sijajen, koncert izboren. Zatorej pričakujemo mnogo gostov iz vseh pokrajin slovenskih in hrvatskih. (Litijska požarna bramba) napravi dne 2. junija v prostorih gospe M. Koblarjeve („pri Še-gaču") tombolo z godbo; čisti dohodek je namenjen za napravo gasilnega orodja. Začetek ob 3. uri popoludne. K obilni vdeležbi vabi ODBOR. (Odposlanstvo hrvatskih Sokolov) se bode pridružilo češkim Sokolom, ki se popeljejo dne 5. junija preko Prage v Pariz k svetovni razstavi s posebnim vlakom. Vodil jih bode dr. Podlipny. (Pravosodnji kandidatje v Avstriji.) Po izkazu c. kr. pravosodnjega ministerstva je bilo koncem 1. 1888 pravnih kandidatov 598, in sicer 420 s tremi državnimi izpiti, 178 doktorjev. Advokatskih kandidatov je bilo 1722, notarskih kandidatov 738. (Kolekovane srečke.) Od 1. do 28. aprila je bilo kolekovanih 4,567.698 srečk, od teh 2,421.873 brez pristojbice. (Notranje ministerstvo) je odvzelo poštni „de-bit" v Petrogradu izhajajočemu listu „Slavjanskija Izvestija" na podlagi § 26. tiskovnega zakona za vse v državnem zboru zastopane kraljevine in kro-novine. Telegrami. Dunaj, 31. maja. Cesar je iz zasebnih sredstev daroval tisoč goldinarjev za ognjegascc v Landstrasse. ki so se ponesrečili pri požaru Belgrad, 30. maja. Povodom belgrajskik izgredov se je na podlagi preiskave blizo sto oseb, mej njimi tudi Garašanin, odvedlo v preiskovalni zapor. Glede Garašanina je dokazano, da ni samo z morilsko'*nakano streljal, marveč tudi z izzivajočimi govori izpod-bujal ostale naprednjake, naj rabijo orožje. Belgrad, 31. maja. Metropolit Mihael je sinoči došel. Pozdravili so ga višja duhovščina, prijatelji, somišljeniki, ruski poslanik, in posebno navdušeno narod. Od vlado ni bil nikdo navzoč, lied se nikjer ni rušil. Pariz, 31. maja. V Oherbourgu je bil včeraj potres s tremi močnimi sunki, ki so so čutili do Granville-a, Gucrnesey-a, Havre-a in Rouena. Prebivalstvo je močno vznemirjeno ; ponesrečil se ni nikdo. Peterburg, 31. maja. Vladni vestnik: Pri včerajšnjem obedu v Petrovem dvoru je car napil nastopno zdravico: „Jaz pijem na zdravje črnogorskega kneza, edinega odkritosrčnega in zvestega prijatelja Rusije. Umrli ho: 28. maja. Gabrijela Majer, zlatoklepova hči, 15 mes., Vo/arski pot 6, rachitis scrophulose. V bolnišnici: 22. maja. Matevž Krebelj, klobučar, 46 let, kron. katar v črovih. 26. maja. Franc Brežič, delavec, 39 let, paralysis progressiva. — Franc Dolničar, mizarjev sin, 15 let, srčna hiba. — Ana Pucihar, delavka, 36 let, vnetica trebušne mrene. 28. meja Elizabeta Lekan, gostija, 60 let, vsled raka. Vremensko sporočilo. Dani Čas Stanje Veter Vre m e Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakoraera v mm toplomera po Celziju 29 7. u. zjut. 2. U. P0|D. 9. u. zvec. 7326 732 0 7340 läW 25-2 158 si. BVzh. si. jzap. brezv. oulačno jasno 0-00 30 7. u. zjut. 735 6 15 0 brozv. megla 2. u. pop. 9. u. zveč. 735-6 736 7 25-0 192 si. jzap. si. zap. jasno oblačno 000 in 2 9° nad normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 31. maja. Papirna renta po 100 gl. (s 16% davka) Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ S5 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 Papirna renta, davka prosta......100 Akcije avstr.-ogerske banke......905 Kreditne akcije ..........304 London..........i . . 118 Srebro ..........................— Francoski napoleond..................9 Cesarski cekini ....................5 Nemške marke ..........58 85 gl. 45 85 50 50 50 70 44 61 05 kr. f/f Osem svetinj! Najboljše ročne harmonike z 1, 2 in 3 vrstami tipk, orhestralna harmonika z jeklenimi glasovi, in osnjati mehovi lastnega izdelka, kakor vsi godbeni Instrumenti, gosli, citre, flavte, klarineti, trompete, lajne, glasbene škatljice, ustne harmenike, okarine, lajnice, arlstoni, tajnice za| ptiče, albumi z godbo, pivni in vinski kozarci, neoessairs za gospo z godbo itd. JAN. N. TRIMMEL, tovarna harmonik, (30—2) Dunaj, VII., Kaiscrstrasse 74. Ceniki franko in zastonj. k Hrata Eberl, K izdelovalca oljnatih barv, firnežer, lakov in napisov. X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. -tVrciičiyoO» pijača z vinom ali sadnimi soki in sladkorjem pomešana, jc Radenska kisla voda v obč-c prlljubljenu. Kopališče Radensko. Kopanje v Platini in t jeklcnici vplivu posebno pri: protinu, bolečinah mokril, malokrvnosti, ionskih boleznih, slabostih itd. Stanovališča po ceni. Prospekt (brezplačno) «1 ravnateljstva: Kopališče Radenci blizo Ljutomera Zaloga kisle vode pri: F. Plautzu in NI. Kastner-ju v Ljubljani.