142. ftevnm. g UlftUnl t MbOtO 2i iMBfl 19ZZ, Leto LU. fl ^P^oi ^B P* fl ^k S ^^^^B 9 S ^L\ a^^^HI fl sla^a^P Tarasa** ^arasnav" I aTt asa^^P I H A aa sa. V Kv 2s t BV ■BBBBBBBBBBBa ^BSBSBSSSSv aSBVBSSi SBSMSSBSSBSBBt aSBBBBBl BS BSBSBSBSSSSBF BSBSBSBS BB^BSSSBT ■■■■■■■i Bsa^BB^B BS SB I BB BS ^Bl BBjmISI ^T ■ ^1 v Bj ^^^^^^^m aBBBBBBj fl v BBa^BaV Ba^LaH Ba^BBBai BaBaVBa W BBa^LV BBa^BSBi I m ^1 ar *ž^r Uhaja vsak dan aopaldae, ftsvsemsi nadalje ta prasaike. tftsaraHs do 9 petit vrst I 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe besedi 75 a Popust le pri naročilih od U objav naprej. — lnseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravalstvo „Slov. Naroda" in „Narasaa tiskara«*' Saallov« ulica it 9, pritlično. - Telefon it. 304. Uredništva „Slov. Mara*«" Kaaiiava alioa it S, I. aadatropje Talslen filit. 34. Popisa s»ra|ema is podpisane la ladostao Iranko v sna. ^aaajr Rokopisov »• na vraCa. fN V Posamezne ItevilMe: ~VI v Jugoslaviji navadne dni 75 par, nedalle 1 D v inozemstvu navadne dni 1 D, nedelje 1*25 O PoStnina plačana v gotovini. ..Slovenski Narod1* velim v Llublianl In do nosti: V Jngoalavi;l: celoletno naprej plačan . D 120— polletno........60*— 3 mesečno.......30*— 1.......1(>— V inozemstva: ce'oletno .,,,.. D 216'— polletno....... 108*— 3 mesečno . « • • . . 54*— 1 ........ I*- Pri morebitnem povišanju se ima daljša n.iročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno ^'4Qf po nakaznici. Na -amo pismena naročila brez poslatve denarja se n* rr.oremo o/.irati. Tr. Q—r: Ob mučfifiihiiui krsti. »Najrajši bi umrl v koprneti radosti. Takrat naj bi amrl, ko pridem zopet na slovensko zemljo, ko pokleknem nanjo in jo poljubim. V tem svetem, prisrčnem objemu naj bi me zalotila smrt, preden doživim razočaranje. In pokopali naj bi me v rodno temljoU Mož. ki ie zapisal to svojo željo, je umrl v nemški tuiini v koprneči žalosti. Umreti ie moral kakor umre v sobo zaprta lastavica: zaletava se v okensko steklo tako dolgo, da izkoprni po svobodi. Nazai. nazai v deželo sveto, v deželo misli in želja! Med rojake, med brate Hrvate, na jug! »Vedno premišljujem o svobodi. .. Vsak dan pričakujem ... Hrepenim proč ... Tako se mučim in bi-jem kakor riba ob kamenje ...« ie sporočal v domovino v vsakem pismu. In trepetal ie s krili svoje du-§e... pisaril prošnjo za prošnjo... pritekel dan za dnem eledat. mu ni li doma listonoš zateknil za duri blago-vestje, da je svoboden ... zaman, zaman ... Okno se ni odprlo. In s krvavim kljunom in utrto lobanjo se je zgrudila lastavica mrtva na tla. Prav v tistem hipu pa se je otvorilo okno: evo. zleti v svobodo! — Strašno se zna včasih rosrati usoda.. Pravkar so položili Podlimbarskega na mrtvaški oder. ko je prispelo oblastno dovoljenje, da se sme iz nemške Pujkave preseliti v slovensko Celie ... Zakaj so Nemci nosmali Podlim-barskesra v pregnanstvo tn smrt? Mar je bil oDasen hujskač, politik-de-mago£, veleizdajalec, ofcleduh. strupen novinar? — Nič teea. Ie umetnik Slovenec! Pogled na trplienje bratov v Bosni in Hercegovini mu je rodil globoko usmiljenje in ljubezen do njih. Sai je bilo niegovo srce vedno na strani preganjanesra človeštva. Iz sočutja in ljubezni je napisal roman »Gospodin Franjo«. Samo resnico je popisal, samo istini ie nastavil zrcalo. A Nemci so šli. razbili zr- Icalo ter ubili njega, ki le dvignil zrcalo! Dejali so, da hujska proti av- | strijski ideji, žali cesarske urade in cesarsko vojsko, da ie srbofilski ači- ! tator. Toda portretiral ie po avtopsiji le nemške in madžarske šoviniste, bestitalne sadiste, koru pciion iste, moralne propalice, neznačajneže. vlaču-ge. S temi se ie identificirala c. kr. avstrijska civilna in vojaška oblast! V njih imenu se ie čutila globoko užaljeno. Tn ie udarila po pisatelju! — Srbofil? Kakor vsak etik ie smatral borbo Srbov in Hrvatov za osvobo-jenje in za svobodni razvoi lastnih sil za najvišjo stonnio nravnosti. S preganjanci. zatiranci in zaničevanci ie simpatizira! kakor Hndba, Jezus, Shakespeare, Goethe, Schiiler in kakor vsi oravi filozofi in estetiki vseh kulturnih narodov. Kot piamteč nacionalist je bi! trezen socijalist, in »rad bi bil nosi! do konca dni zavest dobrote v sebi, pa naj me radi tega zasmehuje, kdor more,« Zares so ga zasmehovali: oficir, ki sočustvuje s srbsko in hrvatsko sodrgo! NI vreden, da nosi sablio in portepe. Tn so ga kasirali, degradirali ter sunili v smrt. »Pred istino ne bežim in ne de> vam je pod mernik!« je zapisal. Brez bojazni ie zrl nevarnosti in boju v oči, češ: zaradi mene se ne podere svet. Lehko bi se bil rešil: lehko bi bil preklical in obžaloval svoj roman. A niti zviiačno prevarati svoje lcnovske sovražnike ni bil soosoben. »§koda je umreti in mučno je živeti. Toda vsake muke je kdaj konec, sramote pa nikdar.« In je rajši umrl. Sam Podlimbar-ski je napisal: »Ali iih ni bilo že toliko proglašenih za svetce, za junake, ki so z veseljem umrli za načela ali dejanja, za katera so sodniki in za-sleplieni svet odmerili sramotno smrt? Pravica je boginja pekla...« Zares za načela in pošteno dejanje ga je poslala slepa »pravica« v pekel. i Mučenik. Kakor je bil v Avstriji mučenik vsak značaien Slovenec jn zlasti vsak slovenskj umetnik. Od Vodnika in Prešerna k S. Jenku. S. Gregorčiču, pa k Jurčiču tja do Aškrea in Cankarja ... vsi, vsi njih tovariši in tovarišlee. vsi so občutili grenko istino: hr*: svobode ni življenja. V trpljenju In večni borbi za obstanek so hkratu še pesnili in Pisali — tički ujetniki ob koritcu suhega prosa... mučeniki. Kakor kresovi — nekateri veliki, druei majhni — so žareli slovenski pesniki in pisatelji v tisočletni temi ter zbujali svojemu narodu up in zavest, da mora vstati zora in napočiti dan. Vero v boljšo bodočnost. Slovenska knjiga, v solzah, krvavem potu. v bedi. zasmehu in poniževanju oorojevana od Trubarjevih do današnjih dni, le slovenska knjiga nam. je reševala in rešila naš narod do hipa, ko je planila Svoboda na krilih oelega srbskega orla med nas sužnje. Tega se zaveda naš narod. Hladan jo navidez, a ob pogrebu Jurčičevem. Aškrčevem, Cankarjevem in še marsikaterem je dokazal, da ceni in ljubi svoje duševne kresove, svoje književnike. Otožno se ti razveseli srce. ko čitaš, kako je naše ljudstvo spontansko izkazovalo poslednjo čast in zahvalo pisatelju Podlimbarskemu vso pot od Maribora do Ljubljane. Materijalizem in strankarska zagre-njenost torej vendarle nista zamorila v našem narodu ljubezni do baklje-noscev slovenskega idealizma. In to spoznanje nam lahko zbuja nado v svetlejšo bodočnost. Dokler živi v nas respekt pred ideali in idealistu ljubezen do umetnosti In umetnikov, še ni treba obupa vati J Na mestu, posvečenem po truplih Antona Aškerca. Ivana Cankarja in Ivana Oražna — treh prijateliev moje mladosti! — leži danes Fran Maseli-Podlimbarskf. Poslovit se poj-dem k njemu in takrat premislim in prečutim znova in znova njegove besede: »Bratje, sestre! Kjer nI sloge, n! I zmage!« !n pa »iNam treba močne nadvlade, sicer se pchoHcmo med seboj tako, da ne bo po Slovencih ne duha ne sluha!« Premislite in prečutite jih tudi Vi, rojaki in ro|akln|e! Govori Vam iih iz svoje krste cel mož. mučenik za nas in za našo staro pravdo. lisrodnz skupščina. ZAČETEK PftORACUKSKE DEBATE. _ EK8POZRJ1 FINANČNEGA IN ZUNANJEGA MINISTRA« — OPOZICIJA SE JE VRNILA V PARLAMENT. Pit KI)LOG ZA JULIJSKE DVANAJSTINE. __ Beograd, 23. juni in (Izv.) Narodna rifcnpHuM pridne na danatnji dopoldanski seji razpravo o prorarunu tr*«dc dohodkov in izdatkov /a proračunsko leto 1C22. Plenarna <=f\in skupščine je določena za 9.30 dopoldne. Prične so generalna debata ."d proračunu. Minister finane dr. Kosta Kum.mucli otvori to debato z obširnim ekspozejem o splošni finančni situaciji. Povodom debnte pa jJDrabi tudi zunanji minister dr. Ninčić ugodno priliko, da poda ekspoze o zn-nanji politiki, osobito, da poroča o uspehih genovsko konference, o razfirovo. rih za sporazum z Italijo in o haaški konferenci. V parlamentarnih krosrih pi tudi pričakujejo, ds bo vlada podala Obširen ekspoze o notranjem položaju. Splošno se izraža žolja, da bi so generalna deKata, kakor rudi na to sledeča specijalna omejila na najaktuel-ri*ofše zadeve in na aa činrpreje Ipt'afl proračun rJ^ streho, kajti dvanaistind so Id dovoljene do konca tecra meseca. Radi parlamentarno tehničnih ozirov pa j© nerooffoče), da bi debata *r> proračunu bila končana do 1. julija t L Pb zakonu ie potreba, da narodna skupščina posebej grlasufe in sprejme okoli 20Op postavk. Radi te^a namerava finančni minister narodni skupščini predložiti uako-nski predlo-c o dvanajsrinah s> za mesce julij. Razprava o teh dvanajsti-nah bi tekla paralelno z razpravo o tmdgetu. Opozicija ki fo po neuspeli obsrruk-cijii zapustila zbornico r^rvod'om glasovanja volilnega zakona, se je včeraj zopet povrnila v parlament in udeležila včerajšnja seje. Tsko je končana vehementno započeta obstrukcija, ki ni prinesla or^zicijonaleem aKsolurno nobenih pozitivnih uspehov, marveč je na drusri strani zelo okrepila položaj vla. dne koalicije, kar je sedaj Jasno in neosporno. V parlamentarnih kropi ti pa, *edaj razm*otrivajo tudi vprašanje delne rekonstrukcije vlade. Na eni strani gotovi kropi naglašajo, da naj z ozirom na številino razmerje pripade muslimanski desnici la en raaort, ki naj bi pripadel demokratom. Na dru si strani pa sta in alatu demissionis notranji minister in mini-ter za socijalno politiko. Demo* krat~ki klub bo na današnji pbpoldaa. ski aejj raspravlja] o oN for-melno že podal demisijo ministrskcrrm MfMliaj*liifltn in o p redi oru mirTi^tra. Žerjava, ki tu
  • irt njegovo deo&isijo. K.ik>>:- je "^rii» r.-vr.-položenje v demokratskih kroaih, m-morara demokratski parlamentarni klaH pozvati oba mini-tra. da ostaneta n% svojil mestih. Nakateri pn razmt) tri vajo vprašanje, če bi Mlo uTrieatno, da piv*. zame portfelj n<»trani^£.'i ministrstvu predhodnik damokratske strank** c. ljuba DatldCrM. Tej želji pa s*« &af stranka zelo upira. — Beoorrad. 25. 'unit* fl^l \aro dna šknpič'ina jo imela rčvraj dopoldne In popoldne plenarno raafo, V« dajcsmaaji redu so bile intorpebTr»iie. Popoldanska seja Jo bila zelo jozno otvoriena z ozi-rom na dejstvo, da je bila tasja prejSnja-dne sele dane»s on L zaključena Namestnik ministra za *r>citatTFO politiko jn odgtffaffaj na interpelacije radikaln^cra disidenta post. M. Ivanina crlede zadea^e nekejra hišnega jKr^ofltnlka ^lanjzerja v Su^notiei Minister je na interpelacijo, ki trdi, da je bilo protlpo-stavno dodeljeno nekemu polkovnlkn Slanperjevo stanovanje, kratko omenil, da noben državljan ne moro biti brisaj zakona, da se ni kršil zakon, oblasti so postopalo v -mislu stanovanjske odredbe. K besedi se je osjlafil pasji. %<*-bot, nakar je bila po njegovem fsuoiu dopoldanska seja zaključana. Popoldne se je seja ob 17. nadaljevala. Rs vrsto jo prišla Inlarpaiaeijs posl. D i v c a (foc. dem.), ki sahteva od ministra za soc. politik'* noja^nlla, r.r-kaj še ni bil zakon o Bncifalnem SSTS-rovanju delavstva objavljen odn. sank oijonlran. Nanvostnik ilnistrs z^i aoc.i-jalno politiko jo mod drugim kratko *8-menil, da jo ta interpelacija ->edaj bratu predmetna, ker je bi! sakatu o sod j a!- Fran Govekar: Spominu Fr. Musila — PodlimbarsKega. i. »Istinu reci pa nteei!« Kdaj jd to bilo? Menda L 1913 na seji književnega odseka Slovenske Matica. Predsednik dr. Fr. Ilešič j« poročal o Masljevem debelem rokopisu. Hoj, Matica izda končno zopet velik roman! Veseli smo bili >Gospodina Franja«, in spominjam sa, da sem občudovajo vprašal pokojnika avtorja ? >Kdaj vendar •ste utegnili spisati tako veliko da^ k>?« — >0, pisal sem ga že dolga leta; zdaj sem ga le pilil in dovršil?« _ A dr. Ilešič nam je kot urednik XXV. zvezka >Zabavna knjižnice« pri tej priliki poročal o vsebini >Grospodina Franja« . . . Hm, hud poper! Vsi 5*0 bili navdušeni kaipada. Morda najbolj jaz. Ampak hipoma me je obšla temna slutnja: kaj če nam roman konfisciralo? Slovenska Matica utrpi težko denarno škodo in še velike sitnosti si nakoplje! In kdo v*e, ne bo li avtor po vrhu še posebno trpel? Upokojen stotnik je in — hm! Brez strahu sem tovarišem priznal svoj — strah. >Ej, Govekar ie straho-petec-< sem čital na tem in onem obrazu. A ud al se nisem. Roman vsekakor izdajmo, ampak premišlfnjte go-snodje, kako ubranimo eventualno velike nevarnosti Matico in tovariša! — >Kako neki! Nemogoče!« — Nevoljni so bili. Le Podlimbarskega je Obšla menda ista črna slutnja, — morda jo \9 imel že prej ter sem mu jo jas samo znova zbudil. >Kako? __ Saj romana nit! na ptv- mam«, sem deial in listal po rokopisu. >Ampak, gosp. Maaelj. kaj menita, — morda bi napisali nekak prolog ali »epilog? Roman se godi v dobi 1877 — 1881. Danes, bi napisali, so razmere že čisto drugačne —« >Saj niso . . . vsaj bistveno ne!« Je ugovarjal Podlimbarski. >No, vem . . . ampak precej drugačne so vendarle«, sem vztrajal. »Skratka: potegnite cenzorja . . . zaigrajte mu ft>! Saj me razumete: bojim se za Vašo knjigo, za Vas in za našo Matico !< >Saj imate morda prav«, je priznal Podlimbarski. >Za vsak primer bi bilo res dobro . . . Pa poskusim . . .« Končno je bil ves književni odsek mojega mnenja. __ Menda že na naslednJD seio je prinesel Podlimbarski nekak epilog__ali je bil prolog? Pokazal ga je, a zadovoljen ni bil ž njim niti sam. >Saj mi ne gre od srca! Ne moram pa ne morem bina viti!« mi je dejal. Jafc pa sem bil izgubil energijo, da bi bil pritiskal še nadalje. Kdo ve, kaj me je bilo medtem Okupiralo, da sem popustil v svojem zanimanju sa njegov roman. No, r>a rudi nerodno mi ja postalo, biti edini strahopetec sredi samih porrumnežev, vsem načelu kajpada prijatelj Ilešič! __ — Toria rokopis so vendarle obrezali in črtali. Avtor in Ilešič sta skupaj čitala korekture. Tako je roman >Gospodin FranfTK Izšel, kakor ie bil redigiran. In bilo ja vse v redu. Cenzura ni imela nikakih pomislekov, in Bbnač ja knjige raspo-slal članom bree zadržka. Bil sem temeljito blamirali. »Gov*-kar je pač slišal travo rasti, hm, hm.« Zares, kar ženiral sem se svoje smešno opreznosti. Naenkrat vojna napoved Srbiji! Tn kar hitro nato Maself v vojaško disciplinami preiskavi — prijatelj dr. nesle v naporu — Slovanska Matica ' razpuščona! »Gospodin Franjo> pa konfisciran. Tragedija se je razviiala z jadrno naglico. Ni trajalo dolgo, ko sem govoril pred Galletovo hišo mestnega magistrata zadnjič % Masi jem - Fodiimbar-skim. >Imeli ste vendarle prav takrat!« mi je dejal. >Ampak ... no, kakor ja sklenila usoda!« Podala sva si roko poslednjič. Nekaj dni nato je moral v pregnanstvo v Pulkavo, od koder se ni vrnil več. »Epilog« pa ja napisala usoda. Jutri dostavimo le še piko! »Istinu reci pa u teci! Bosanska pri-slovica« — f* postavil Maselj -•Podlim-•barski na čelo svojemu romanu. Napisal je istino, a — utekel v s m r t n. Vidina predavanje. Moja hči Vida je nameravala v 5. razredu mestnega liceja predavati o »Gospodinu Franju«. Predavanje sem U popravljal dne 28. junija 1914. zjutraj do pol S. Prišel sem bil šele po pOlnOČi domov, a zjutraj sem se hotel odpeljati S magistratnimi tovariši na izlet v Kraljevicu. Moral sem torej hčerkini želji ustreči šele v pozni noči, ker je hotela konenpt predavanja prepis iti na čisto ter ga dva dni nato v šoli čitati. Res smo se odpeljali zjutraj na Reko in potem s parnikom v Kraljevico. Imenitno smo se zabavali. Tista nedelja na Jadranskem morfu ja bila prekrasna. Z razkošjem smo se kopali, se sončili, fotografirali v kopeli kot Adami, prijatelj Danilo je bil uprav zidane volje in is veselega smeha nismo prišli ves dan. V mraku smo se vosili po morfu ter prepevali neumorno slovenske davorije. Prav nic se nismo zavedali, da je naše petje ie »strašno verniz-dajalsko«. Ko amo m iskrcali, amo ava- deli v kavarni v luki, da sta bila istega dn*e v Sarajevu ustreljena prestolonaslednik Fran Ferdinand in vojvodin j a Zofija Hohenberska! Onemeli smo in tiho odšli. »'Kbnec Avstrije!< je dejal prijatelj dr. Janko, in prija tel j arhitekt Ciril je vzdihnil: »Ampak — vOjna^ vojna!« Resnico sta slutila oba. Jaz pa sem pomislil: »Vida o Gospodinu Franju ne bo predavala!«__In resnična ie bila tudi ta slutnja. Osem let leži že to predavanje v Vidini miznici. Evo ga danes neizpremenjeno! m. »Gospodin Franjo«. Slovenska Matica je letos Izdala velik roman »Gospodin Franjo«, ki ga je spisal Podlimbarski, doslej malo znani sOtrudnik Ljubljanskega Zvona. Roman je razveselil vso slovensko javnost, saj smo po dolgotrajni literarni suši dobili končno zopet lep roman, ki ga vse slovensko občinstvo čita z veseljem In zanimanjem. Inženir Franjo Vilar, ki se je kot rezervni častnik udeležil okupacije Bosne in Hercegovine, je vstopil 1. 1881 v službo bosanske vlade. Videl j« Bosno nesrečno in krvavo; sedaj po treh letih jo je hotel videti novoprerojeno in srečno. Nesel je v T5osm> uemilj*eno slovansko srere, čustvujoče s trpečim bratom, pravi pisatelj o Vilariu. Toda to srce se je krčilo zopet, ko je Vilar i*-previdel, da v Bosni ni tiste sreče, ki so li jo obetali, ko ao odpravili turško upravo in uvedli novo evropsko upravo, avstro - ogrsko. V Bosni in Hercegovini j« večina prebivalstv* hrvatsko-srbska. pO veri katoliška ali pravoslavna, toda vladala ji ie peščica krutih in bogatih mohamedaneev. Po okupaciji se je slovanska veČina prebivalstva le ia pomnožila, gospodarstvo nad nio pa je prevzela aataaka in aiadiareka birokracija in soldateska ter židovsko kramara tvo. Povsod so fq šopirili SlovanstTa? sovražni tujei. ki so sj domišljnli. da prinašajo v deželo »kulturo?:, ki nnj h* bila začetek bJafaostanja. Ti egoistični tujoi no razumejo jezika naroda, uvd katerim prebivajo. § fOVvnltvuai in nara zumč-van j eni gledajo BJasjoro Scg^; domačini SO jim tntin^ka salesja, razbojniki, hajduki, pri kateri!' ne Opravijo ničesar pd^pa, zato pa jib aaasjo kultivirati zsrrda, z bici, ječami, bajonoti in kroglami. Vso to je videl in spozn.il Vilar r« takoj prv^ dni, ko jo potoval, spremljan Od bučno oficirsko družbo in damska domišljave dru.~:bc. iz asaatoaa Tuzle na svoj;* stuJbeHO mesto Konj — Planino. Neprijetno ga je dimil pogled na. jugr»-slovon^ko jrrnike, ki ,<^o n-n^iljoni d<*-lali pri različnih zgradbah in co jim bile tudi pri delu noi-o uklonjeno v težke verige. Po sovražnem govorjmjn tuz!an*«k* gospode je idealni stoVanaid inženir kmalu "spoznal, da prade \omci in M«-djari po Rosni le pove Potomk in ovo v*-si. Najlepše* gozdove tj jo vsem Aasfet* na uprava, domaoini ps so delili v njHl kakor sužnji pou nadzorstvom koriMo-lovskih in odem^kih gOjuIaijOV, nadzornikov in paznikov. Be bol" na eo ara v tem prepriranju podkrepile besede *a-mopašnerrn, žid^vske^ra gocdarja BlaaV stifta, ki je dounvorno 7. vlado Mllagal delavce na Koni - Planini za tmbsc denar z na|=«lab5o hrano in pijačo. Ta malopridnež j^ podkupljal vse vOoIIbs <->-vilne in vojaške kro-^. da h tori H*if nekaznovan tasesaval oboga &****£' Ako ft> ^ Mavel saradl takega odi-renta uprli, jih jo dal Bierkopf raprvtl, ali pa jih jo zapodil II sIit/.M. ViUr je strmel. Hitra ga je aosMl domačin Miloševih da »samo tujc-i stran z. »SLOVENSKI NAROD« dne 24. junija it>22 Štev. 142 nem zavarovanju Že sankcijoniran In pbjavljen v »Službenih Novinah«. Po8l. D i v a c (soc. dem.) Je pripomnil, da je bil zakon Šele objavljen, ko Je bila vložena njegova interpelacija. Po govorih nekaterih poslancev J© zbornica sprejela predlog poslanca Se-čerova o glasovanju za prehod na dnevni red. Predsednik je sejo ob 21. sa-kljueil in naznanil, da je na dnevnem redu prihodnje seje kot prva točka rasprava o budgetu za leto 1923. — Beograd* dne 23. Junija. (Izv.) Nekateri parlamentarci so začeli razmotrivatt vprašanje razpusta narodne skupščine. Na drugi strani pa Je močna struja, ki ie z* to, da nadaljuje skupščina svoje zakonodajno delo. Po sprejemu budžeta In zakonu o posojilu je potreben za skupščino nov delovni program. Agrarni krogi so za ta da skupščina tudi čimpreie reši važne zakone. zadevajoče organizacijo poljedelstva. Po sprejemu volilnega zakona je nastopila v resnici nova etapa v parlamentarnem delovanju. Vladna koalicija je za to. da se osnuje skupen odbor, ki naj bi sestavil nadaljni delovni program. DEMISIJA NOTRANJEGA MINISTRA. — Beograd, 23. Junija (Izv.) Minister notranjih del dr. Voja Marinko vic, eden najaktivnejših demokratskih politikov in najboljši sotrudnik v sedanjem Fašičevem kabinetu, ki mu gre popolna zaslug1* za reformo volilnega reda, spre. jetega v narodni skupščini na podlagi .novega volilnega zakona kljub največjim težavam, je včeraj ob 11. dopoldne pismeno obvestil ministrskega predsednika g. PaSiea, da podaja ostavko. Kot razlog za ta svoi korak navaja notranji minister edino le svoje rahlo zdravje in da je potreben počitka oz. okrep-člla. V pismu veli minister dr. Marin-kovič, da je prevzel v Pašičevem kabinetu težko nalogo, da se čimpreje zgradi politični sistem, zasnovan na temeljih vidovdanske ustave. Ker so podani temelji za red in normalno parlamentarni življenje na podlagi ustave, je njegova naloga 3 tem izvršena. Ker je njegovo zdravje precej rahlo, smatra za potrebno, da poda demisijo ter prosi predsednika, da blagovoli to njegovo prošnjo priporočati Nj. Veličanstvu kralju v odobrenje. Slično pismo je notranji minister poslal rudi šefu demokratske stranke g. Ljubi Davidoviću, v katerem ga obvešča o svoji demisiii. Glavni moment za demisijo je ministrovo rahlo zdravje. V političnih krogih pa tudi izključujejo vsak politični motiv za demisijo, kajti velika taktična in politična zasluga je ravno na strani notranjega ministra, da je bil sprejet novi volilni zakon. ___Beograd. 23. junija (Izv.) Za danes ttopoldne je sklicana seja demokrat, skega kluba Klub ima resiti vprašanj« idemisije notranjega ministra dr. Marin-leovica, kakor tudi odločevati o demisiji ministra za socijalno politiko dr. Žerjava. Čeprav je bila v klubu znatna struja proti notranjemu ministru radi volilnega zakona, smatrajo ^ politični krogi za verjetno, da bo klub zaprosil notranjega ministra, naj vstraja na svojem mestu. MUSLIMANSKA MINISTRA! OSTANETA V PASICEVEM KABINETU. <— Beograd, 23. junija (Izv.) Včeraj je bilo uradno objavljeno, da sta muslimanska ministra Derviš Omerovič in Vilovič, ki sta se doslej nahajala in statu demissionls, prevzela vodstvo poslov svojih resortov. Minister Omerovič Je prevzel ministrstvo za narodno zdravje, minister Vilovič pa ministrstvo trgovina in industrije. Na ta način ostane desnica Jugoslovenske muslimanske organizacije, zastopana po Ma-glajiču in dr. Karamehmedoviču še nadalje v vladni koaliciji. Oba ministra sta včeraj ob 11. dopoldne obiskala ministrskega predsednika g. Pašića. Politične Miti. = Shod socijalnih demokratov ▼ Mestnemu dom«. Za snoči ob 16. je napovedala SSJ (socijalistična stranka Jugoslavije) shod, s programom: Politični položaj v občini in državi. Shod so priredili ĐernOtovci, a nanj jo prišlo tudi nekaj Kocnuirjevcev. Radi nekaterih tehničnih ovir je bil shod kar na dvorišču. Z ambulančnega voza je g. Beraot nekaj Časa govoril kopici navzočih, nakar jih je končno pozval, da se (ez 14 dni zopet vidijo, pa v večjem številu. *= Nov papežev nuncU ▼ Beogradu V Runu Je posvetil kardinal Gaspari sa nadškofa inpartibus infidelium v Adanu monsi-gnora Peligrinetuja, ki le določen za apostolskega nuncija v Beogradu. Po izvršeni ceremoniji je papež sprejel nuncija Pele-grlnettija v privatni avdijenci. as Jugoslovenski katoliški škofje in Vatikan. Iz Beograda poročajo, da je Vatikan službeno dementiral vesti, ki so jih širili gotovi listi, češ da je papež ukoril katoliška Škofe, ker so ee udeležili kraljevih poročnih svečanosti. Papež sam je čestital našemu kralju, pri svečanostih pa ga je službeno zastopal delegat irvTmsignor de Felici. = Naši politiki. »Jugoslovanski list« konstatira, da so na pokrajinski muslimanski skupščini imeli glavno besedo neugledni in neodgovorni mladeniči ne samo po letih, ampak tudi po izkušnjah in politični preteklosti. Te vrste mladi politiki nikdar temeljito no razmišljujejo o političnih razmerah. Nepremagljiva želja po popularnosti, zmes idej in smeri, neodgovornost napram prevzetim dolžnostim, to je ka-rakterizacija teh politikov, ki ne razumevajo državnih in narodnih interesov. Te vrste ljudje se dobijo povsod ter so tisti faktor, s katerim računajo in operirajo strankarski prvaki. Glavna karakteristika teh ljudi je, da treti-rajo 'politiko kakor temperamentna mladina na svojih skupščinah. Mladini ne bo nihče zameril toga Šupilo je rekel nekoč, da mladina mora biti revolucionarna In Opozioijonalna, ker zahteva to proces evolucije. Odgovorni politik pa mora biti praktičen ter mora prilagoditi svoje interesa interesom onih, ki po mu dali smernico za zastopanje osebnih in državnih interesov. Med radikalci je mnogo takih politikov, med demokrati manj. ker je med niimi več izkušenih In inteligentnih politikov. Radikalna stranka je en bloc za edinstvo države in naroda, toda velik del poslancev je orijentiran velikosrpsko. To je razvidno Iz klubovih debat, najbolje na Iz elužbenesra in odctjvor-nega radikalnega časopisja Kako Je mogoče biti istočano za narodno In državno edinstvo ter za ločitev od Hrvatov? Kako fe mogoče, da so radikalci in transi gen tnl napram demokratskim zaveznikom, istočasno na skušajo stopiti v stike z Fadičevimi frankovskimi republikanci? To je pojav neresnega političnega pozerstva in uzn-dovoljeva-nje nevarnih instinktov. Moramo priznati, da je med demokrati ta polav najmanjši, dasiravno je tudi med njimi nekaj nesolidnostl in neiskrenosti. So sicer pojavi, ki kažejo, da smatrajo gotovi elementi vprašanje narodne in državne edinosti bolj za stvar oportuni tete in ne za kategoričen imperativ, tona v veliko manjši meri nego d m sod. Te vrste politiki, ki*bodo jutri blatili ono, na kar »o danes prisegli, se morajo onemogočiti. Videli smo, da sO nevarni v razdiranju. tem bolj, Sa se pomisli, da imajo naše narodne mase več smisla za razdiranje nego za pozitivno delo. * ss Kandidati za državne svetnike. Iz Beograda poročajo, da se imenujejo kot demokratski kandidati za državne svetnike dr. Ivan Paleček, dr. Tugo-mir Alaupović, Niko Tadič, Rad. Jo-vanovič, 2. ArandjeloviČ In Nikola Sajlović. sa Blokaski neuspehi na otok« Krka. V zadnjem času so pričeli blokadi in komunisti potom svojih eksponentov v Crikvenici na otoku Krku agitirati proti vojaškim naborom ter pozivati mladeniče, naj no gre nobeden v »srbskoc vojsko. Ta agitacija pa je bila zaman, ker so prišli na nabor vsi, ki so morali priti. Tudi pred kraljevo poroko eo agitirali, naj ee nobeden s otoka Krkmjjie udeleži poročnih svečanosti, toda v Bf^ograd j« slo okoli petdeset občanov ter bi jih lahko šlo še več, ako ljudstvo ne bi trpelo skoraj vsestranskega pomanjkanja. — Ostre odredbe proti hajdukom v Bolgarski. Beogradsko »Vreme« poroča iz Sofije, da se je vlada na zahtevo Iavnosti odločila za ostre odredbe proti tajdukom. Te dni bo predložila narodnemu sobranju zakonski predlog, na podlagi katerega ee bo proglasilo obsedno stanje povsod, kjer se bodo pojavili hajduki. Za hajduka ee bo smatral vsak, ki je odsoten nad pet dni od svojega doma in ne nore dokazati svojega alibi. Vsik ima pravico, da ubije hajduka, za kar se mu ne bo treba zagovarjat pred sodiščem. Prijete hajduke bo vojno eodUr-e obsodilo na smrt ter lodo ustreljeni tekom desetih dni. ss Prepovedan bolgarski list. Notranje ministrstvo je prepovedalo prihod v nait državo sonjfjcenra pista »Avtomomna Makedonija«, ker piše proti iiiteresom naše države. POKRAJINSKA OBRTNA RAZ. STAVA V MARIBORU. Prijavni rok za udeležbo na »Pokrajinski obrtni razstavi v Mariboru«! Je s IV junijem potekel. Upoštevajoč prometne te* žkoče, Je razstavni odbor sklenil, da sprejema prijave še do preklica. Na ta način hoče odbor omogočiti vsakomur, da se udeleži razstave, ki je v vsakem oziru velike važnosti. Poživljamo vse obrtnike, ki se dosedal še niso prijavili, da store to nemudoma. Dovoz razstavnih predmetov Iz Prek-umrla Da se omogoči vsakemu prekmurskemu obrtniku udeležba na »Pokrajinski obrtni razstavi« le razstavni odbor sklenil, prevzeti skrb za dovoz razstavnih predmetov iz Prekmuria v Maribor in po potrebi tudi nazaj. Po številu prijav se bodo določila zbirališča, odkoder se bodo prepeljali razstavni predmeti na razstavni prostor; na ta način se lahko vsak obrtnik udele?! razstave, ne da bi imel preveč zamude časa In stroškov za dovoz in odvoz. Razstavni odbor bo šel obrtnikom Iz Prekmuria v vsakem ozlru In prav posebno na roko, vpo-števajoČ težkoče, s katerimi se bori baš ofirtnik iz Prekmuria. Pozivamo zato ponovno vse obrtnike iz Prekmuria, da to upoštevalo in se prijavijo v čim večjem Številu, sebi v čast, vsemu obrtništvu pa v korist Prijave vajeniških del le doposfatl najkasneje do 15. avgusta t L razstavnem« odboru. Prijava mora vsebovati Ime vajenca in mojstra, učno dobo In opis razstavnega predmeta, oziroma dela Ponovno poživljamo mojstre, na! dalo svojim vajencem toliko prostega časa in potrebni materijal, da Izvrše primerno delo za razstavo. Vrtnarska razstava, Id Je priključena »Pokrajinski obrtni razstavi« vzbuja po celi državi veliko zanimanja. Razstave «e udeleži korporativno »Društvo vrtnarjev«, radi Česar bo razstava v vsakem oziru popolna In tako poučna, kakor zanimiva. Ta razstava ki le prva te vrste v naši državi, bo pokazala stanje In razvol vrtnarstva ptI nas doma. Dosedal se je skoraj vse cvetje in zelenjavo uvažalo iz inozemstva. Tekom zadnjih dveh let pa se je pri nas vrtnarstvo tako razvilo, da lahko konkurira z ostalim Inozemstvom. Marsikomu ni znano, da ona zgodnja zelenjava, ki pride že v zimskih dneh na mizo, vse ono cvetje, kJ ga vidimo v mrzlih snežnih dneh po Izložbah Itd., da vse to priraste v naši zemlji, zato Je ta razstava tembolj koristna In potrebna, da pokaže občinstvu, kal zmorejo naši domači vrtovi. Vinska razstava ki se Je udeleži vinarski In sadjarski odsek kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru, bo tvorila tretjo glavno skupino na »Pokrajinski obrtni razstavi €. V to svrho Je odbor sklenil, zaprositi Kmetijsko družbo v Ljubljani, da da v to svrho odseku na razpolago na mariborsko oblast pripadli del državne podpore, katero je družba sprejela od ministrstva poljoprivrede I voda v svrho pospeševanja in uprizoritve vinskih razstav. Podpora se bo razdelila sorazmerno s površino vinogradov. — Vedno razstoči pridelovalni stroški; vedno višji davki ter vinska konkurenca posameznih vinorodnih pokrajin v lastni državi, popolno mrtvilo na vinskem trgu, ker nI izvoza, ogrožalo obstoj naSeza vinogradništva. Potrebno je tore} da storimo vsOi kar mort temu o d pomoč i. K temu pa moramo prištevati v prvi vrsti vinske razstave, ki so najboljša reklama za naša vina. Poživljamo torej v'nogradnika že sedaj, da prijavijo svojo udeležbo na tej raz* t a vi v kar največjem številu, di b~» ■Speti čimveeji. Prijave je poslati odseku kmetijske dru?be v Mariboru, kjer se dobe vsa tozadevna pojasnila in navodila. __g Narodna banka ie z današnjim dnem zvijala ^skomptno obrostno mero od 5 na 6 %. —g Poštni čekovni Zavod v LJubljani objavlja vsem svojim račun^imetnikom, da le ministrstvo za pošto in brzojav z odlokom z dne 16. junija 1922., št. 34.327 zvišalo temeljni vlog v poštnem čekovnem prometu od dosedanjih Din 25 na Din 100, kar naj izvolijo vsi računolmetniki pri izstavljanju čekov od 1. julija t 1. dalje vpo-števati. —sr Glasom $ 40 zadružnega zako. na z dno 9. aprila 1873 1. »o vabifo upnik Obrtno poroožn. društva v likvidaciji v Ljubljani tem potom, da so zpla-Bf}o pri điuilva oziroma pri prevzemniki vseh obveznosti imenovane zadruge, t. j. pri Obrtni banki v Ljubi iani, katera jim izplača vse njihove obstoječe terjatve, izvirajoč*? iz t^en naslova. —g Dobava obleke, obutvi In posteljnina Dne 3. Julija 1922 Si bo vršila prt generalni direkciji posrednih davkov ministrstva za finance v Beozradu v sobi št 39 ponovna lavna ofertalna ItcitacMa zlede dobave obleke, obutvi in postelmlne za finančno kontrolo. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske; i» obrtniške zbornfee v Ljubljani interesentom na vnoz'ed. —g Avstrijski denarni ravOdl In naše vloge. Pišejo nam: Slovenska posoji'nica le imela v graškem denarnem ravodu raka! vlog. katere Je odpovedala In za katere le zahtevala realizacijo v Jugoslovenski veljavi. Tako Izplačilo Je ondotn! zavod odklonil. Pobotal pa se Je z našo posojilnico, da Ji odstopi svole dolžnike v Jugoslaviji. Ko le posojilnica hotela od att M pooblaščenka kasirati nlih dolgove, le nemški denarni zavod svojo besedo sne del In zahteval, da se Inkasirane njegove terjatve nJemu pošllejo. In ko Je naša posojilnica znova zahtevala realizacijo svojih vlog. Je bil nemški zavod v Gradcu take brezstldcn. da Je posojilnici za c 100 K nakazal en dinar. V svoji nesreči so Nemci sedaj še nesramni. —g Grozna draginja v Moskvi Glavni urednik ruskega lista »Nakanunje« J. KJuč-nlkov piše Iz Moskve, da stane ena vožnja z Izvoščkom 5 milijonov rubljev. Vsi so milijarderji In milijonarli. Tramvajska vožnja podnevi stane 125.000, od 9. zvečer naprej pa dvojno. Zelo dobro funkciionira telefonska služba. Srednje kosilo stane približno 2 milijona rubljev. Masleni kruh s šunko 900.000, s sirom 800.000, sveža kumara 1 milijon, filet sautee. beafsteak 4 milijone, pivo 2 milijona rubljev. Na Jedilnih lestih so kratkomalo Izpuščen« pri cenah zadnje tri ničle. Za sobo Je treba plačati mesečno 35 milijonov. 1. Jusoslouensbi vsesokol-ski zlet v Ljubljani. LJUBLJANSKI SOKOL /. Prednjaehi zbor ponovno opozarja na sklep T. O., da se morajo vsi bratje, ki hnčelo ob vrLik. vst^okoisktga zle t a nastopiti v kroju, oziroma se udeležili slavnostnega sprevoda, vaditi v skupnih redovnih vajah. Kdor se jih ne bo udeleževal, ga društvo ne sme prijaviti za nastop in brei pravilne prijave bo v^akd » brez izjeme od udeleibe izključi n. Kdor t rej noče imeti neprijetnosti, naj pr.de gotovo k prihodnji vadbi ndavni7/ vaj v torek dne 27. t. m. ob sedmih zvečer na letno telov*diŠč§ ob ba-ttermannovem drevoredu. 2. Vsi bratje, ki bodo ob priliki vsest*-kotskeza zleta nosili kroj (tudi Člani raznih zletnih odsekov) so glasom sk.era savez* nega 7. O. primorani se udeležiti slavno&u nega sprevoda dne /5. avgusta I. L dopoldne. Prijaviti se Je ustmenn v telovadnici v petek dne 23. in ponedeljek dne 26 t. m* Od pol 20. do pol 22.. oziroma na letnem te-lovadi> 24. t. m. se vrši ob Štirih popoldne porreb v tujini umrlega pisatelja Momlja'Podttmbar*keza. Sokotstvo se udeleži pogreba v kroju. Poživljamo Vas, da se udelež te potreba v fea? največjem lit« vilu. Zbiramo se ob pol štirih pnpoldnc na vrtu Narodnega doma — Starešinstvo. — Zletni mak. Poživljamo brntska društva, da začnoio takoi naročati rletne znake. Cena 20 Oin in 1 Din E0 njn za rava-rovalnino. Denar Je po-lati naprej. Zmki se zn^nelo razpošiljati v prihodnjih dneh. Istotako naročajte takoj vstopnice za sedeli na tribunah, ki se bodo začeli tudi v prihodn'h đne^i razpr^diiatl. — ?M)kol fl. poživila vse člane, ki se nameravajo v kroju udtl-^iti slavnostnega sprevoda o priliki vsesok^hkega zleta. da se lav'»o v ponedeljek dne 2o. t m. med 10. In ?0. pri br. načelniku v dniStvenl Mesta rastejo in se lepšajo, železnice in poti se grade, vso deželo objema trda mreža Oblasti. Toda mesta napredujejo le t u i c e m ; ves napredek nič ne koristi narodu, nego mu lejemljie vsako svobodo. Kje se je kaj sto. rilo za kmeta,? Kakor riba vode, kakor feraka bi potrebovali ljubezni sedaj, ko smo živeli blizu 500 let pod turškim iarmJDm,c toži Miloševič. >Gospodin Franjoc je tendencen roman. Pisatelj nam razkriva v njem v obliki povesti nezdrave razmere v Bosni po njeni okupaciji. Vlada je poslala v deželo vse polno tuiih uradnikov, ki niso imeli srca za narod, obetala jo v raznih proklamacifah široko kulturo, blagostanje in Bog ve, kaj še vse. Toda >od besede do dela se mnogo predela in od besede do dejanja se človeku mnogo presanja,c pravi Bošnjak. — Za vsakogar je imela nova vlada dosti zemlje, slaboglasni tujci so jo odbili, kolikor so le hoteli; ljudje, ki so živeli v svoji domovini ob beraški par lici, bodisi da ničesar Imeli niso ali so ob slabem gospodarstvo zapravili svojo zemljo, so prišli širit svojo dvomljivo kulturo v zasedene dežele. Vlada jim je podelila vse mogoče olajšave In svoboščine ter je dovoljevala, da svojevoljno odrivajo domačine, ki m Imeli samo dolžnosti, a nobenih pravic Tako je delala naša vlada tudi v Zgornji Italiji in jo je zato tudi izgubila, in tate dela še manikja, zato Je v naši državi toliko nezadovoljnih narodov. Pisatelj hoče predstaviti va& družbo, ki nastopa v njegovem romanu, v nekaterih, krepko originalnih tipih* Eo teb tipih naj sklepa čitatelj, kakani so bili vsi drugI. Tip samopašnega, za korist ljudstva popolnoma brezbrižnega, ubogim srbskim seljakom krivienga in osebno nemoralnega načelnika je okrajni glavar, Dunajčan pL Pester. Ta visoki uradnik je pravi nemški tiran, ošaben, neusmiljen in len, ki živi samo zato, da se bogati in zabava na tuje stroške. Zadene ga kazen: v dvoboju ga namreč komisar Bajič ustreli zaradi Ljubice in tako maščuje svojo čast. ___ Tip surovega krvoločnega avstrijskega častnika predstavlja Buzduga, ki samo s pasjim bičem občuje z narodom in huj-ska svojega psa na ljudstvo. Njemu sil. cen je puhloglavi bahač poročnik In parasit, ki ima umazane dolgove In razširja nemoralnosti okoli sebe. Dober človek je Slovenec Hren, toda bojazljivec, omahljivec. štrebar, ki trepeta Za svoj košček kruha ter svetuje tudi prijatelju Vilarju, imenovanemu med bosanskim ljudstvom »Gospodin Franjo«, tako-le: »MoJ svet Je ta, da hodiš slep in gluh po Bosni. Ako pa tega ne moreš, si vsaj zaveži jezik U Prava samogoltna židovska tipa sta Samoilo in njegova nezvesta žena Ktelka, ki samo grabita; gozdarja Bler-k?»pfa, zdravnika, kuharja ter tudi Častnike podkupujeta z imenitnimi vini, Izbornim! biftek! ter tudi z denarjem, da smeta potem nekaznovana neusmiljeno prikrajsevarl In odirat! uboge delavce na Konj-Planinl. Njima enak tovariš Je gozdar B1er-kopf, ki je prišel iz Galicije. Zaradi nepoštenosti so ga spodili od vojakov, postal Ja pisar r Sarajevem tn končno gozdar na Konj-Planini. Jemal je od Žida Samojla na škodo delavske hrane najboljša vina, mastil se s piškami, purani ter si prisvajal od živil 10 Odstotkov popusta, ki bi ga moral odra-Čunati drvarjem. Žalostna tioa renegatk, rojenih Srb-klnj zdaj iremškutaric, nravstveno propalih, koketnih in domišljavih, puhloglavih ter brez vsakih blažjih čustev, sta sestri Bajičeva Ljubica in Katica. Ljubica ima plemenitega, pravicoljob-nega moža, uradnika Bajica, ki ga je popolnoma nevredna. Taki so bili glavni kulturonosci v Bosni in Hercegovini v času, ko ju je zasedla Avstrija. Kaj čuda, da grmi proti njim domačim Jovica Miloševič, fanatičen sovražnik sebičnega in narodu krivičnega rojstva, požrtvovalen rodoljub, ki brezplačno poučuje srbske otroke, pomaga kmetom z dobrim svetom, a obupa končno ter — Začne hujskati na upor. Njegova sestra, plemenita, tiha, čednostna in delavna Danica, poznejša žena »Gospodina Franfa« ter Bajičeva mati, Častitljiva blaga starka, sta pred. staviteljici poltenih, zavednih Slovenk. Zlasti poetično je naslikal pisatelj Da-ni<*>, rojeno Hereegovko, ki Je bila vzgoiena na Cetlnju. Vpliv muhamedanskih nazorov o ž*nstvu se vidi na zn»*a|u Dnnfee. Boječa, tiha, rahločutna je. da se ne upa s moškim nit! govoriti. Nasnrorno na Je mati Bartceva, doma iz kraljevine Srbije, odločna fn peenmna žen«, k! rna brez bolazni prav ostro preeojati lludi in razmere. Velesimnatičen Je petnajstletni deček Vaško, ki poje ob guslah stare na- rodne pesmi, rala z dečki In deklicami kolo ter je pogumen zaščitnik Daničin. Obenem je Vazko v Mušičevem banu najboljši kuhar turške kave, pa posredovalec med »Gospodinom Franjom« in Danico. Nad vse zanimivi tipi so kmetje in handžije, ki jih je naslikal pisatelj celo galerijo. Vedno javkajoči bedni katolik, premeteni Boboiedec, stari Pero Mušić, handžija ob Oskovi, ki ga ustre-le, ker se je pri njem skrival Jovica Miloševič in ker so našli pbd njegovo streho orožje, različni delavci na Konj-Planini, med njimi predrzni re-volucijonarci in preoblečeni hajduki, pogumni šumar MIlan NikOlič, ki z Vazko vo pomočjo resi Jovico Miloševi-ca iz feče, a tudi plačani vohun in izzi-vač Atlf Sarajlija, vsi ti in še drugi so naslikani po življenja zelo plastično. Zlasti so se posrečili pisatelju dialogi med kmeti, ki so polni narodnih pregovorov in ljudske modrosti. Pisatelj je znal značaj govorice izvrstno izraziti, tako da je glasba milozvočne-ga srbsko . hrvatskega jezika skoro docela ohranjena. Krasota srbohrvaščine je izražena tudi v lepih narodnih pesmih ter tudi v nekaterih značilnih pogovorih, k! so podani popolnoma ali v*«aj deloma v originalu. Pisatelj Je živel mnogo let v Bosni in s tem romanom je dokazal, da pozna bosansko ljudstvo in njegov jezik izborno. Najlepša stran romana so bili zame popisi narave. Jutra, večera, zlasti pa mopnčnega pragozda na KonJ-Pianlni. Življenje drvarjev v teh gozdovih, V!-raljevi isprehodi in njegovo inženirsko delovanje, lzret tuzlanske gospodo In iskanje skritega orožja, vse to da pisatelju mnftgo prilike, da opisuje veličastnost gozda, njegovih dreves velikanov, padajočih od lastne tef^ in starosti, pa lepoto deročega hudournika skozi skalovje in hrastovje na Konj-Planini. Ti popisi so resnično mojstrski, pesniški in slikoviti. »Gospodin Franjo« se kaže povsod mehkosrčnega Slovenca, ki se mu ubogi narod smili in ki brez bojazni Obsoja krutosti tujih uradnikov in vojakov. Zato končno tudi njega sramotijo, da le upornik ter ga vtaknejo v ječo. Po Hercegovini in v Dalmaciji se dvigne zatirano ljudstvo in začne so krvava vojna proti vstašem. Tudi v tuzlanskem Okraju Je pobegnilo mnopro mladeničev, ki niso hotsli biti po sili vojaki, k vstašem. Začel se je hud boj na vseh krajih; do konca maja 18K2. 1. je bilo 191 bitk In spopadov. Zlasti Krivošija se je branila doljro. Nazadnje pa je zmagala avstrijska armada. TOda Vilar ni čakal konca vojne Danica Miloševi če va je odpotovala s staro materjo Bajičevo v Beograd In Vilar je šel za njo ter se tudi z Danioo oženil. V Macedoniji je našel Vilar kot inžfmer novega dela in se nato preselil v Švico. Kaludjer Jovica le postal v Srbiji nMtelj. mali Vazko pa srbski črevljar-sk! mojster. L. 191*2., ko se je začela tv>-va vojna Srbov s Turki, ki se \r> zaključila z zmago slovnnskecra orožia. sta Wla med umski tudi Jovica in Vazko. Tudi ta dva sta rtoma^ala. da je rinneo zopet svobodna Stara Srbija in Srbom sveto Kosovo polje. Vida Govekar. Štev. 142. »SLOVENSKI NAI^H). Unr -4 iu"»ia 19*2 stran 5. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 23. junija 1922. — Zahvala kraljevske dvojice za poročne čestitke. Iz Beograda javVajo; Nj. Veličanstvi krali in kraljica sta o priliki poroke prejela mnogoštevilnem čestitke tz vseh krajev države, ki izražajo poročencema ljubav naroda in veliko radost ter obenem toplo željo za rodbinsko srečo. Ministrski predsednik g. Nikola Pa-šlč se po najvišjem nalogu v imenu Nj. Veličanstev zahvaljuje na izrazih ljubavi in radosti. — Kraljeva zahvala. Gospod Vinko MaJdič, predsednik Zveze in-dustrijcev v Ljubljani, je na udanost-no brzojavko, ki se je poslala NJ. Vet kralju z glavne skupščine Zveze industrijcev, prejel z Bleda nastopni brzojavni odgovor Nj. Vel. kralja Aleksandra: »Gospodinu Vinku MaJ-diču, predsedniku glavne skupštine saveza industrijalaca. Ljubljana. Srdačno blaeodarim na izrazima odanosti I budnim okom pratim razvitak Vaše mlade 1 napredne industrije, želeći loj usnešan rad f razvitak na korist dragog nam naroda 1 domovine. — Aleksandar.« — Kraljevska dvoflca v Polian-*kl dolin!. Včerai sta se kralj in kraljica napotila v Poljansko dolino, kier sta v Sori (Pollanščici) lovila ribe. Po pikniku v cvetoči naravi sta se okrog 18. vrnila v Skofjo Loko, kier se je že v popoldanskih urah bliskoma razširila vest, da posetl kralievski r>ar Skofjo Loko. Vse mesto ie bilo pokonci in mahoma vse v zastavah. Ko se je Dojavil kraljevski avtomobil v mestu, mu je ljudstvo t vseh strani hitelo nasproti in staro in mlado Je oduševljeno pozdravljalo kralja in kraljico, k? sta prijazno in Tiudomilo odzdravljala. Pred svojim domom ie bil »Sokol« pod vodstvom staroste Frana Dolenca polnoštevll-no zbran z vsem svojim naraščajem. Oosnodične, deklice in dečki so ob-sioali avtomobil s cvetlicami. Kralj in kraljica sta bila vidno priletno presenečena po tem oresrčnem, spontanem sprejemu. Prijazno sta se Dogovarjala z ljudmi In Um demokratski segala v roke. Kraljica, ki Je po svoji ljubeznivosti ljudstvo naravnost očarala, le z ljubkim usme-vom sprejemala cvetke In Šooke od deklic Ja dečkov ter jih gladila do licih in laskih. Kralj le $Prejel z velikim zanimanjem vabilo k svečanost-n? otvoritvi »Sokolskega doma«« v Skoffl Loki. ki bo 9. julija, Med navdušenimi ovaeiiami občinstva se je na to kraljeva dvojica odpeljala proti Kranju. — Visok! fcostte na Bledu, te Beograda nam javljajo: Včeraj sta odpotovala na Bled knez Arzen In kneginja Jelena z deco v spremstvu ministra dvora Jankoviča — Kralfera tfvoflca ▼ Celfu. fe Celja nam pišejo: Ko sta kralj !n kraljica v sredo nenadoma pasirala Celje, Je kralj ptrkrat ustavf! svoj avto ter nagovoril enega tli drucrecra Izmed občinstva, tako pri Narodnem domu neke za Invalida In Prt vojaškem ^k!ad?Sču župana KovaČIča Iz Vojnika. Veliko navdušenje vlada med celjskim dlla-Stvom. ker Je £ra!J nagovoril tudi Sestra *o!ca Salmiča ter po nJem Izročil dljaštvn pr^drave z bodrilom k marljivosti. Nemlko prebivalstvo Je IJubeznjivi In priprosti način kraljevega občevanja s prebivalstvom na« ravnost fraplral. — DraStvo slovenskih leposlovoev rabi svoje člane, da se polnoStevilno naleze pbgreba tovariša PodJimbar-skega. — Halucinacije. Somišlfenik In dol-p^l^ten naročnik nam niže: VcerajsnJ« >,Tutro< govori o halucinacijah, katere fo Kife imeli neki Lrjublfancani, ko *b srle^nli p^nklavsk0 telovsko procesi fo. Vrt) pim Vas, gospod urednik, da daste Igram mojemu prepričanju, da v halucinacijah živi le uredništvo, ki pribb-otne ono notico. Zato bi menda rado vi-rWo, da bi bil g* baldahinom namesto ^krajinskega namestnika Hribarja — r»a res po načinu predsednika republike Liberije — korakal firneo Y fraku,__ Sapienti sat! — Promočila. Na staroslavni Karlovi univerzi v Pragi Je promovlral 17. t m. za doktorja vsega zdravilstva f. Stanimir Vrbovec — Predavanje rnskera pisatelja pro-fesorla Orffcorila BnstunlČa v LfablfanL Pisatelj OrisrorlJe Bostunl? bo v soboio, 24. i m. zvečer pričel svola znameniti predavanja v salonu hotela Llovd. Bostunlt le z velikim vspehom prepotoval Je cel! BnTVan ter Je zadnji čas vzbudil vedno večje zanimanje s svojim! predavanji ▼ Maribora. Ptuja m Celju. V soboto prične predavanje ob 20. In bo rovorll o »cJedalfilrt t^etnnsrl in njenem uživanju V ramih hm* **b-. V n^d^Uo prJCne nh 1ft. pređno'mie rt^ch*«"**!* in aieer o »nfstorfCuo • pnnttg. *»* r^o*^f?ii m*d AngTifo, mdffo tn Rusf-fn*. v pon^d^tiek le predavanje soeei «ve-*** r*» 20. Ter*i»r »o rtavnfh stmtab rn^Ve Hietafofs v **rf«Wt 1*1 letih«. Predavanje se vr?i v nem»lVem Jezilo]. __ T>wh*n v«** za za«reMM v+Umfim. r\h*>m*nn ravnateljstvo Jufne Železnice ob-lavTta: 7% ?*«a rrajanla velesejma v Za. fTehn. oHCen*! fntrl, dne iM. I m. h vftfa-fino do a. mm« 11, rod 4*vmo to tHHt ba do Zidanega mosta posebni osebni vlak, ki odhaja Iz Zagreba ob 22.41 in prihaja na Zidani most ob 6.S9. kjer Ima zvezo % vlaki proti LJubljani in Mariboru. Prihod v Ljubljano ob 4.10. prihod v Maribor oh 4.13. — Prvi deška neicanika lola v Lfub-lianJ, ki se nahaja v poslopju IV. mestne deSke osnovne Sole na Prulah, priredi razstavo risb v soboto in nedeljo, dne 24. In 25. t. m. Razstava bo odprta v soboto od 3. do 6. popoldne In v nedeljo od & do 3. popoldne. — Imenik vseh železniških postal v na$I kraljevini s pregledom Železnic (karto) Je v samozaložbi v službene svrhe izdala Južna železnica v LJubljani Na željo *a dobe tudi stranke komad po 15 Din. Imenik In pregled sta zelo prakriCna. — Uradne ore na celjskem o#rrs»»nem glavarstvu. Vsled odredbe predsedstva tk>-kraTlnske uprave za Slovenijo se uvedejo z 70. t. m. pri celjskem okrajnem glavarstvu zopet deljene uradne ure. Uraduje se ob delavnikih. Izvzem?! sobota, od 8. do 12. In od 14. do 16. ure. — Sprememba zaVo«a o d^^ntcfrtn dokladah. V torek Je vroCH fmnč>Ti minister ffnansljskemu odbnru r<*?It°v ^TTiIomo?tevl!n-> n^v-^oč? vsi Jug^*lovenskf ;^ *es>o*lovasTri dTl^ki. — Poset narodnih poslancev *• Zagrebu. Beogradska »Pravda« Javlja, da od;de te dni veliko Število narodnih poslancev takorekoč cela narodna skupSCma v Zagreb, da posetl ondotnl velesejm. — PoviSanJe ufltnlne v Celju. Soglasni sMep celjskega občinskega odbora, da po-vtSa ▼ svrho kritja primanjkljaja ufltnino na vino In pivo ter uvede ponovni davek v znesku 1 Dfn na osebo. Je vzbudil v gostil-načarskih krogih precej razburjenja. Gostil-ničarska organizacija Je sklicala na zadnjo soboto dne 17. t m. sestanek, da se posvetuje o tel zadevi. Med trezneJSimi gostilničarji že prevladuje naziranje, da mora mesto priti do svojih dohodkov, samo skok od prejšnje na novo uzimino ie nekoliko prevelik. — KopallSče »Kofezlla«. Ker so poprave v gTavnem izvršene, se otvori kopališče v nedeljo dne 25. t m. Pripomnimo, da se poprave Se nadaljujejo In Izpopolnjujejo, kar pa nikakor ne bo oviralo posetnikov. Za pijačo, gorka tn mrzla Jedila Je preskrbljeno, kakor tudi za kavo, Čaj, mleko, čokolado Itd. Vnaprel pa fe opozarjamo na glavno otvoritev s koncertom, ki se vrSI tako! ko bodo poprave popolnoma končane. — Popravek. Gospod lekarnar G. Pic-coll fe daroval za »DečJI dom« 1000 Din in ne 100 Din, kakor Je bilo pomotoma Javljeno. — Prepovedana vožnja po Ifublfan. skem trpn. Mestni magistrat prepoveduje na podlagi cestno - policijskega reda t& nresto Ljubljano in po § 9 dež. zako-an z dne 6. novembra 1896, št 50 z ozi-rom na javno varnost vsako vožnjo z vozovi in kolesi med 7. in 11. zjutraj po Pogacarjevem in Vodnikovem trgu, r*> Medarski in Semeniski ulici ter po Sol. skem drevoredu. Vsak tozadeven prestopek se bode najstrožje kaznoval p& cestno - policijskem redu za mesto Ljubljano. — Nepotrebna Jeza. Ker le minulo nedeljo pri procesiji v Mariboru vojaška godba bale svirala sokolsko koračnico, se sedaj glasilo klerikalne stranke, mariborska »Straža«, silno huduje. — Male nezgode In nesreče« Ano Je* lina, posestnikovo hčer Iz Šenčurja pri Kranju, Je konj na pail tako močno sunil v obraz, dl Jo le izbil spodnjo čeljust — Oo-stilničarka Marila Bazant iz Dvora le v spanju pogoltnila umetne zobe. Morala le v bolnico, da so Ji Izpraznili želodec — Požar. Danes zjutraj okoli 3. Je Izbruhnil ogenj v podstrešju na Emonski cesti št 4. Zgorelo Je neka) stopnic Poklicana požarna hramba le ogen) kmalu nduSila, Kako Je požar nastal, nI znano. — Hoda nesreča. Franu Jerebu, delavcu v opekarni v Mengšu je pri vožnji ilovice voziček skočil s tira in se prevrnil nanj. Pri tem mu Je zmečkal levo nogo. — Smrtna nesreča t Tržič«. V tržiški tkalnici in predilnici je iz dosedaj neznanega vzroka eksplodiral parni kotel Dell kotla so pri ttm odleteli v poleg stoječega delavca Alojzija Soma a tako silo, da mu Je odtrgalo desno roko In levo nogo. Tudi je dobil težke notranje poškodbe. Prepeljali to ga tako) z avtomobilom v ljubljansko bolnico. Med potjo pa je radi izkrvavlienja umrl. Nesrečnež zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. — Nesreča aa lov«. Ivan Sparemblek, posestnikov sin iz Dol Jezera ob Cerknici, fe bil zaposlen v gozdu. Nekateri tam se nahajajoči lovci so prisloniti svoje paške ob drevesa. Medtem ko al Je sparemblek odeval suknjič. Je po neprevidnosti zadel ob eno Izmed naslonjenih pušk, ki se Je sprožila. Strel ga je zadel naravnost v trebah. Težko ranjenega to prepeljali v Uub-Uantko bolnico. — Velik vlom v Novem Sada. Dne J0L Junija zvečer Je bilo v Novem Sadu vlomljeno v stanovanje mestnega glavarja. Tatovi so vlomili a ponarejenimi klin« In odnesli fazne dragotine v vrednosti 150.000 K Dosedaj o predrznih vlomilcih ni sledu. — ameeaa aajINler 2Hetal tesar Je> zal Olaacer Ja popivaj ose 11. 1 m. t tvo- jimi tovariši in Jim plačeval. Nato so se pa sprli. Ko ie šel Giancer zvečer d mov, ga Je eden prejšnjih pivcev čakal in ga >ku-šal napasti. Giancer ga U dvakrat udaril z lopato po glavi, da Je obležal. Ko Je d u-gi dan zvedel, da ie oni mrtev, Je šel k sodišču in se sam javil, ker ga je pekla vest — Zasaceni tihotapci saharina, V torek, 20. t. m. zvečer se Je na postajo pn Mariboru pripeljal eleganten vczt v katerem so se vozili trije tihotapci. Imeli so s seboj 30 kg saharina ki so ga skuhali vtihotapiti iz Avstrije. Neki železniški uslužbenec pa je spoznal *kontrabandarje« in jih ovadil orožn ku Na elegantne gospode je pojav orožnika tako porazno vpl val. da sta Jo dva kar pe$ popihala Protj Racam, tretjega pa ie or^fnik povabil s seboj. Ta Je nekai Časa vnljno sledil orožniku in nesel sebol zavoj z okrog 20 kg v eroorifo c. folaltejga *ia^7t>Tfillrj T Fur \nvn nri Sv\ Krfitt po^rr>n c*» urTojoži vtojafkn in talegnJčar^a rođbn Prod Nflrodpirn domom in Ril nok*nwitlPe^ t>o- no željo rnineeft PadUmilMfczak^pa, d* e*» ob njegovem crohu 7^^o1#» ^^rnoro^rio p^SKnn, zarvo^ pf»vci na ookop^ll^^u >T;f»no na?f> domorinoc in nalam pnAhn >N^pT*»i zastara SJ*ve<. Posrrob ro^Ho mon«i*mor T^mo Znnan. kot nio^ov profpsjor. sr. ?ur»7iik Tvnn Vrnotnft in p. dr. Tv. £?be-rt Po«rr^b gTe od N^rodno?a doma, tm> Aleksandrovi eoatl, Wil*or^>-v! re««ti. Sodni ulioi, mimo podi^ofl, Ko-«lr^e:a nlioi, Vidovdanski ceati na Martinovo resto. SoIidIsIud. — Ljubljanski SokoL Kresna veselica se vrSl iutri, v soboto dne 24. t m., zvečer v prid »Sokola« na letnem telovadiŠČu, nekdanjem dirkaliSCu v Tivoliju. Sodeluje godba Dravske divizije. — Vstopnina 5 Din za osebo. — Sokol L se z vso vnemo pripravlja na svojo že tradicijonelno prvo nedeljo v juliju, ko se vrši redna letna Javna telo-vadba. Na Taboru se Že dober tcd;n pridno gibljejo pleskarji, monterji, vozniki, polagatelji odtočnih koritnic itd., ker Sokol h va-bi svoje goste za nedeljo dne 2. Julija v skrbno očiščeni in lepo okraSeni telovadni prostor. Popoldne ob petih in pozno v večer pa se Izpremeni Tabor v živo mravljišče neizčrpnih sil mladega sokolskega Življenja. Neutrudno so pri delu vodniki telovadnih oddelkov. Sokoli in Sokoliće ne poznajo mim in počitka v pripravah. — Sokol I. poziva svoje članstvo, da se v kroju poInoStevflno udeleži pogreba pisatelja Maslja-Podlimbarskega, ki se vrsl v soboto dne 24. t m. ob štirih popoldne Iz Narodnega doma. Zbirališče Istotam na vrta ob pol Štirih, člani, kateri nimajo kroja, v civilni obleki z znakom. — Odbor, — »Sokole LJubljana II. priredi v sredo dne 2%. Junija 1922. v Hribarjevem gaju (ffolezija) proslavo Vidovega dne. Spored: godba, predavanje, telovadni nastopi, prosta zabava. Pričetek ob treh popoldne. — Vstopnina 2 Din za osebo. — Sokol II. poziva svoje člane, da se udeleže pogreba v prognanstvu umrlega pisatelja Frana Maslja-Podlimbarskega. ki se vrSI v soboto ob 16. url Izpred Narodnega doma. Člani v kroju se zbirajo ob pol 16. mi na vrtu Narodnega doma. — Okrožni sokolski zlet v Šmarje pri JefSah. Celjsko sokolsko okrožje priredi v nedeljo dne 25. t m. zlet v Šmarje s sledečim programom: Sprejem gostov na Iro-lodvoru, skuSnJa za proste vaje. povorka po trgu In nagovor pred oMIn^ko hišo. favna telovadba In vesel?ca- Sodeluje celjska fcelemJčarska godba. Ker le zveza z vlaki ugodna fn kraj Izleta lep In prijazen, se pričakujejo tudi gostje tz oddaljenih krajev. Glasbeni očitani. — Občni zbor »Glasbene Matice« v LJubljani se vrši z običajnim dnevnim redom dne 10, Julija ob 20. zvečer v pevski dvorani »OUsbene Matice« r Vegovi ulici Stev. 7/II. — Zveza slovenskih pevskih zborov poživila vsa ljubljanska, v nJl članlena dru-Stva. da se udeleže pogreba Frana Mašila Podlimbarskega, ki te vrSi v soboto, ob 4. popoldne izpred Narodnega doma na pokopaliSCe k Sv. Krizu. Odbor. —Konservatoril »Glasbena Matice« v Ljubljani. Ob sklepu Šolskega leta 1921-22 priredi ravnateljstvo konzervatorija Glasbene Matice za gojence pripravljalnih tečajev, nižje in višje konservatorijske stopnje tri lavne produkcUe v dvorani Pilhar-moniČne družbe. Prva lavna produkcija Je v soboto, 24. Junija, II. favna produkcija ▼ ponedeljek. 26. Junija In m. Javna produkcija v torek, 27. Junija. Začetek produkcije vsakokrat točno ob 6. zvečer. Ravnatelj* stvo vabi na te produkcije v prvi vrsti stališe gojencev konservatorlja Glasbena Matice, pa tudi vse one. ki se zanimalo za napredek na polju glasbene Izobrazbe. Natančen spored objavimo. Vstopnini nI, pobirajo sele prostovoljni prisoevk! v pokritje stroSVov hi na kori«t Glasbene Matice. — Koncert v LltUL Pevsko druStvo »Lrubllanski Zvon« priredi na p-aznlk tv. Petra In Pavla dne 29, t m. ob osmih zva-JEer Koncert Jugoslovensklh narodnih pesmi v telovadnici Sokobkega doma v LnOL najnouefša poročila. Atentat ra angleškega mariala Uilsona. — London, 22. junija. (Router.) Maršal ejg Henrv VVilson je bil danes popoldne od dveh mož ustreljen. Aten. latoi ju su bila aretirana. — London, 23. junija. (Izv.) Vest o težkem atentatu na maršali \Viisona je razburila ves London. Oe£Of4aJ so priobčili izročilo v posebnih izdajah. Po-v*od po ulicah ie ohirla prebivalstvo globoka žalost in splošno oi,;jrčonje. Tckoi so se zaznale nekatere podrobnosti. Maršal VVil^jn, ki je bil vrhovni komandant zavezniške vojske, je užival med Angleži velike pimo-itije. Včerai popoldne se je po daljši turi pripeljal z avtomobilom do svoje palače. Ker je av. frianonU pooaai vozil, sta že na cesti oddala dva neznana človeka — po poročilu listov dva Irca - Sinfajnovca — več strelov na maršala. En strel je zadel aaaitela direktno v glavo. Maršal ^Yil-son ie bil takoj mrtev. Atentatorja sta pobegnla, a =o ju pozneje eit?tirali. __ London, 23. junija. (Izv.) Cham- herlain je včeraj v poslaniki zbornici kratko javil žnloetrn vcH o atcnt.itu na maršala \Vilsoni. Zborni:a je v znak v loti bila z~ključ.?na. ChamberUin je krntko omenil, da st i aton*atoria dr!a za AVilsonora do palače in £a tam nstra-lila v glavt). Atentatorit sta bila aretirana. Pri zasledovanju sta bila težkfc ranjena dva policista. __ I ondon, 23. junija. (Izv.) Po poročilih listov sta atentatorja, dva Irt-a-Sinfajnovca. HariUl \Vil^n ?e ie vozil v avtotaksiju proti svoif-^mu gradu. Splošno nanašajo, dl ir- atentat političV nega zn.T'.jja, maščevalno delo SinKj-novivv. Znar^) je, da je maršal \Vilpon bi! hod nasprotnik sporazuma z Irsko in da je v več govorih |avBO nastopni proti sporazumu, kakor ga j»v zagovarja] Llovd Georg;\ Dalie je znano, da je rresto 1'olfast zaprosilo \Yilsona-, nai 0?nuje natančen načrt za vojaško ob-rnm!»o Belf.»5?ta oziroma T'lstra. Marf-al Wilaon jo v re=nici tudi izdelal zeli ra-dikilon progrim za p^>polno razortiže-nje irskih frfinktirerf^v. — Ix>n. junija. (Izv.) Po at^ntptu sta atentatorja skušala pobegniti. Na begu pa fu i? dohitela policija. \'nel .■*? je silovit boj, atentatorja sta r. vsrmi silami račela streljati na polivajo in ita dva težko ranila. Maršal "VVilson ie bil irskega pokolenja. Konferenca u Haagu PRIHOD RUSKE DFLfiGACUE. — ITALIJA PROTI RUSIJI. — Haag, 23. iunija. (Izv.) Prihoda ruske dele&aciie v Haacr priča-kttlejo v naikrajšem času. Prihod ruskih delegatov razmotrlvalo z velikim zanimanjem, kaiti proti Rusiji je nastal nov pokret. Po sestavi roedi-nih komisij ie videti, da ne bodo dane Rusom nikake koncesije- Posebno pozornost vzbuia deistvo, da je bil Izvoljen za predsednika podkomisije, ki ima proučavati ruske kredite, Italijan in sicer baron Avezzano. Tudi drugo dejstvo je vrlo zanimivo, da je bij za predsednika podkomisije o ruskih dolgovih izvoljen — Francoz. Ta dejstva komentiralo, da je Italija napravila afront Proti Rus_|ji. ker niso Ihidski komlsarii in sovjeti priznali rusko - italijanske trgovinske oocrodbe. Franciia pa na dm?i strani vstrafa na stališču priznanja predvojnih doleov od strani ruskih sov-Jetov, čeprav bi bi!o to priznanje le iluzorno. Francija zahteva to priznanje % ozirom na svojo notranjo politično situacijo. Ker je francoski meščan zelo interesiran Y tem vprašanju. Splošno opazujejo, da je Italija zavzela precej neprijateljsko stališče proti Rusiji. — Berlin. 23t iuniia. (!zy.) Tekom današnjega dneva prispe semkaj ruska delegacija, namenjena v Haag: na gospodarsko konferenco. — Haag. 23. junija. (Izv.) Zastopniki angl. d_ominionov so zapustili Haag. Zastopstvo so poverili delegaciji Velike Britanije. Včeraj so bile seje podkomisije za dolgove in podkomisije za privatno lastnino in kredite. RAZMEJITEV MED NAŠO DRŽAVO IN MADŽARSKO PRED ZVEZO NARODOV. — Genova. 23. Junija. (Izv.) Vr-hovni Doslanlškl svet ie predložil Zvezi narodov »oročilo, đa reši razmejitveno vprašanje med Madžarsko, Romansko In JueroslavUo. Zveza narodov Ima nalogo, da pooravl nekatere mele, določene v trlanon-skl oocodbl. URADNIŠKA SLFfcBENA PRAGMATIKA. ___ Beograd. 23. junifa. (Tzv.) Včeraj dopoldne je Udruženja javnih nama. š?«*ncrv. zastopano po Stsvilni deputa-ciii. obstoječi iz predsednikov posamnih uradniških organizacij, interveniralo pri raznih ministrih in poslancih, da se čim hitreje poipeii rešitev oz. sprejem uradniškega zakona v narodni skupščini. Deputacija je obiskala ministrskega predsednika PasiCa, predsednika demokratske stranko Ljubo Davidoviča in v parlamentu razne poslanske klube. Vča. raj se je kmalu nato sestal tudi komite minfstrov, obstoječ iz ministrov Trifko-vičm, dr. L*c* M*rkoviča, Milddinoviča, ter je razpravljal o uradniški službeni pntpmatiki. Splošno fe stremljenje, da se ta zakon kmalu po končani proračunski debati predloži narodni skupščini v razpravo. ČIČERIN OBOLEL. — Berlin. 23. junija. (Izv.) Ruski lludskl komisar za zunanje zadeve CiČerin le to obolel. FRANCOSKA ZBORNICA IN VOJAŠKA SLUŽBA. Naoadl na Nemčiio, — Pariz. 23. Junija. (Izv.) Povodom debate o novem brambnem zakonu je bivši minister Lefebre predlagal, da še nadalje ostane v veliavl dveletna prezenčna vojaška služba. V svojem utemeljitvenem govoru ie ostro napadal Nemčija Naglašal le med drugim* da mora francoska * vlada zahtevati striktno izpolnitev versajske pogodbe. Vehementne očitke Da ie naslovil na Nemčijo. V ostalem je vlado opozarjal, da Nemčija vedno eovori o svojem gospodarskem polomu, nasprotno pa nemški zasebniki rapJno bogate. Oifici-. elna NemčHa se baje bli??a bankrotu. toda v Hamburg dnevno spuščalo v morje nove ladje. Privatniki lahko kopičijo miliiarde,. ker iih Nemčila noče obdavj"ti. Zanimivo je dalje deistvo. da Nemčija sistematično In tajno Pripravila veliko oborožitev. Poskrbela fe za človečki materijal, a sedai skrbi za voini. Kmalu no poh>-mti ie Nemčija nabavila 3500 ton bakra, kar se popreie nikdar ni zgodilo. Zbornica pa ie nredloe Lefehra za ohranitev dveletne vojaške službe odklonfla, kakor tudi pre"Jagn, da se rrnslavl ta za ves naš narod tako znameniti d~*v?rfem nn »rc^tavo ter« dne. na!tor>Mšo zahvalo *n Mičem vam: »Naprej po začrtani pori narodu v prospeh. krsH*vi dvojic! pa v slavo!« v—4L — Iz Kranja. *Ko1o tafcoslovetv-skih sester«, ki ie proslavilo kraljevo noroko med drujdm tudi s tetn. da •* obdarilo 32 mestnih revežev. 44 otrok in sirot, prve t denarno svoto. r>oslednie pa s perilom in pecivom — si štele v priletno dolgost da izreče javno svoto iskreno ra^*-lo požrtvovalnemu meščanstvu. Zlasti se zahvaliule r. velerrtdTistrHcTi Vinku Maidiču za lOOOdinarski d?r. tvrdki Tršan & Oori2*ic. fre. Mari Rakovčevi. jre. Llkozarievi. ?e. Le-noldinl Savnikovi. tvrdkf »VulVan« in vsem drugim, ki so pripomogli s svoiimi prispevki, da sa praznovali tudi reveži dan radosti, ko Je domovina dobila svojo prvo kraljico. Solze veselja, ki so blestele v očeh malih in velikih, so darovalcem najlepša zahvala. __________________ Tnrlstlka In ipart. — Sporta, Klada* : Ilirijo v soboto in nedeljo, 34. in 25. t m. ob 18. uri. V nedeljo ob 16. uri p red tekma Ilirija rez. : Aka-demkl. Predprodaja vstopnie v cvetličarni VVider. — Sparta pripada prvemu razredu praških klubov. Nien največji uspeh v k-toSnJl sezoni |e zmaga nad Slavilo 3 ; 2. V moštvu trna dva reprezentativna češka Igralca. V LJubljane le dospela danes; po tekmah t Ilirijo potuje Se v Split ter se povrne preko Zatreba v Prago. — Kolesarski podsavez ra Slovenijo 1* priredil v nedeljo, dne 18 t m. Zvezno dirko v Olie katere so se udeležili skoro val k'ubi Pod-aveza ter Hrvatski kot. klub Soknl in Orao. RozultatJ so M *?ed*i: Kolesarski klub Cel!«. ProKa okotl Ce!Ja ta kam. 1. deležnik. 2. Breznik. S. Prijatelj. Ko1e. Cilavna skupina: t. Sumer, t. želez-nik. 3. Deatovnik. Knlessrflfl In mot. klub Ilirija, I.luh1''ena. Proas Lkfbl^na-Celle 75 km. Olavna skupiss: 1. Mar. 1 Kosma-tin. 3 Zanr^kar, 4. Narđ'n. Tefka skupna. 1. čeme. 2. Zupan. 3. Kobilca. 4. Vin^k. Delavski koparski klub Maribor. »Vo«** Maribor - CeM«, 6< km. 1. ▼•seafafc, 2. P1av5e'\ 3. Kai«er. KeJeaar^fct klfb •■%• ruti«, M*r!b°r. 1. Kumerc. 2. Soieg-I. Ko-le*ar«H khib Novomeafo, tAn ki*. Prv#»o-•tvo kfvba. 1. Vnvk. 2 Bele. 7*grebSka kfoba So»rol m Orao sta priredila «Vup*n ko vofnjo (7 «kuninl- 21 vozačev. 25 JzlrtnT-kov> lia km. T. Skupfna SrAela: Pavlja. nnkano\iS PeMnlec TI. Vile5 5, Vrhanc, Tesarec. TT1. HenIVman. Štilac, Berul;C. TV. Kunfka^ek. BastfMć. D^-tm Je *Wh korzo po me*tt! t TrbrrvelJ^lro rudarsko godbo nn Čelu. Ob pol 16. sprevod po me-* se ?e razvila Iako animirana "^b-»va Jn ple^. Jfat da le velik naliv motil v*o prfreo^tev. Tzređno mnogobrojni fv>^et bratov rfrva*©^ Je povzdignil v v*ak*m oztru drihra nsoe'o Jl^ortno rHreoltev. Va+era bo o^fala v««1-* 1etw na «fr.?:'imn. V^a r^vn-1a ir-o preffv^^m p^^rtvovalnemit M"M, r^ft-vn, Vnle^Hev. Id se m ■■titfH d*!a fn ^♦ro^Vov za to Uportne orired'tev. fJtn9fJI/l1tP9FI *Ovnr t V SOBOTO 24. T. M. ZVFC^R NA LETNEM TEUTOADfSCU V TIVOU. DruStusne uestL — Za »Podporno druitvo Jusosloven-sklh akademikov« v LJubilanl so nabrale požrtvovalne dame v Kočevju znesek §346 kron 80 vin., ki se le ze 12 1 m. rxiyoslal omenjemu društvu. — Jugoslov. akad. društvo »Triglav«, podružnica Ljubljana, se udeleži pogreba nar. mučenika Maslja-Podlimbarskega, k! se vr$i v soboto, dne 24. t m. izpred Narodnega doma. s trakovi Przivamo tovariše da se udeleže pngreba v kar *a|ve$-jem številu 7b;ramo se t čno 'b pol 4. popoldne fred Narodnim domom Odbor. mm mm — Olx5<>j; no obrekovanje. Vpoko-jrni živino/^i avnik Rsbsraak in bivši naj\xinik A. G 1 i h a sta bila skovala ter izrodila po 1 i < • i j i dolgo ovadbo, v kat'ri Dčitata i>o\r?l]niku žreičame jodlijlkovniku Ravniiiarju In živino-■dravoikai aUajpsJia nercuriosti, Klorata, zluiiOtno Oi-koL.ovanje driavnoga imetja, cel;.-) golufije. Državno pravdaiotvo je proti njima dvignilo obtoibo po § 104 a. k. z. Na razpravi eta se izgovarjala drutf na dru^^a. Dokazati ni^ta mogla niti ene to. ke svoje obrek^jvalno ovadba«, Sodišče ju. je po dolgotrajni SO-d**m uj* trainioT-i raznrevi olfSodilo in si-t«r Rrb{*rnftka na 1000 Din ploV.^ odnosno 20 dni zapora. G liha pa na 500 Din glob« odnosno 10 dni safAm, pri nj^m j© puftilo vrljnti olai*\Ino okolnost, da io bil Od prvega zapeljan. ZncrovJjrnika ct^ priplazila niono.*tno pritožbo, drž. prav«inik pa pritožbo zaradi prenizko kazni. MariSursKa poroti —Umor a.) ubr)j? Ko se ie Trance Rož^č oženil, so bili v Cigovnicl in sploh okoli Slov. Bi-trice prepričani, da ta zakon ne bo srečno končal. Zakaj on je imel 30, ona 50 let. on čeden, ona robustna ženska. Res se ie kmalu po poroki pričel prepir radi njene ljubosumnosti. Lrčila sta se, a on je zopet prišel nazaj, ra že bdi kot hlapec. Opetovano ie grozil, da spravi tega črnega hv.dšča »a sveta*. Dne 15. februarja ie priiel v Slov Bistrico k raznm funkcijonarjem s pozivom, nai gredo kot priče pogledat, kako se je njegova žena v padca ponesrečila, da ne bo nanj padci »um. Ni mu bilo za zdravnika. ne?o za priče, za kar se ni nihče odzval. Ko »I ie zvečer domov se vrniv*! zdravnik o^-edal nezavestno ženo. Je našel veliko rano rad levim očesom: pozneje Je ugotovi, da *o H iz razbite črepmle kipeli mofr«nI. 2ena se Je mučila neka} dni In umrla. Ker Je žena Se v smrtnem boju za*"jeva'a. da Jo Je mož ub!!. so ga zanrli. Za razoravo so sicer poskrbeli za ra?n? p nlujliaattT marj-kafo pa le gTavno: p-edmet. s katerim Je P^*'* usmrtil svolo ž?no. On ie ?ele v zadrvem trenutku to!:ko prirnal. da Jo Je udfil z betom, ker ga ?e ona napadla, Za-tn ie imel iavni oblofitel] napram zagovor- atitva težko stališče. Porotniki so s polovico glasov zanikali um(jr. sog'asno pa p trdili oboi Obscdba: 8 let težke j.če. Rjži-ču je bilo še to preveč in izjavil je, da obsodbe ne sprejme. •L-*^;_.I-ia3 fea'jf-SSa — Iz Isire. Občni zbor Dndbt Sv. CirUa In Metoda za Istro se bo vršil 6. julija 1.1. Podružnice nai skli-jeio lo tw ,a roka občne ibore In izvolijo nove dbore ter potrebno Število odposl« icev. — S Crcsa poročajo, kako tudi tam karabinjeri! surovo postopajo z našim preprostim ljudstvom, V neko hišo ie stoDil kura-Mnjer in zahteval Jedi in piiače. Qo- I spodar okoli 80 let stari \ itković je karabinjcna gostoljubno postregel. Ko ie odhajal« ie ponudil Vitkoviću iecno liro, katere pa ta ni hotel sprejeti. k;r ie L'ae imel karablnieria v hiši koj KOSta, Karabinjer pa ie surovo vrgel liro po tleh in udaril stai ^ Vltkovića z v^o silo parVr*t r>o : tu. MoŽ se ie šel radi tejra pritožit v Cres k raznim oblastim, ali povsod! so se mu smejali v ol raz. — V Vo-djce ^ta prišla čevliar in pe1:. Ljudstvo je bilo t--4— r^o. ker so pogrešali čevljarja in peka v vasi. Ali Ali kmalu se ie pokazalo, da sta ta dva meža zagrizena fašista. Začela sta se surovo obnašati in vinjena kričati po vasi: »Mi smo fašisti, mi se ne bojimo nikogar!« Hrvatsko ljudstvo v Istri ne bo trpelo takih italijanskih zbesnelcev v svoji sredi. — Poročali smo že o strašnem terorju na Vploskem in v Onatiji povodom vojaških naborov. Fašisti so zažgali »Zoro-. Sicer se je bilo posrećilo pocrasiti ogeni. toda Skoda | znaša vendar nad 35.000 lir. Pri napadu na mladeniče se je odlikoval posebno nekdo, ki je zvesto sluzi! kol avstrijski vojak in celo podpisal 5(1 tisoč kron avstrijskega vojnega po-sojila- — Porabil jo c<^r»r>d dne 13. JunUa 1922 v vlaku ob ». v NovomeMo en nahrbtnik in dve črni knjiei fpreiemalni za le*). Najditelj o^l >>'*^r,a< do JTrsni!m?k<* ulu^*. Ponton p^iditAli \r> ?A\\ rrno proti dobri nngT.t-d* vratarju »Hotela ^T^n<. Glavni urednik? RASTO PUSTOSLFMŠEK. Odgovorni urednik: fVA\ PODRŽAJ. Stavbna preda m predmestju s* proda« Ponudbe pod »Parcela/4662" na upravo Slovenskega Naroda. 4662 M $05đnlh delavcev se sprejme za sekanje lesa. Dej o je na akord in na dnine. Plača po doeovorti. Natančna pojasnila daje Josip Mulej, Spodnja Lipnica, pošta Kamna gorica pri Radovljici. 4673 Sprefme se v lasno trgovino uradnica zmožna vseh pisarniških del — in vesten praktikant. Pismene ponudbe najkasneje do 30. t. m. na Ljubljano, glavna pošta, predal 153. 4665 Prva Specijalna trgovin« z rokavicami in parfumi nudi: nainoveli* »oda* specijalne rokavico za dame in gospode v vseh najlepših barvah, kakor tudi črno in vtobarao najboljše vrste nofaTieo. HajfiiiiSi iiidii tratitU urini. Najboljše vrste kolinske vode. En de Cologne O. Bračko« Ljubljana. Dunajska cesta Štev. 12 Zahvala. Za mnogoštevilne izraze izkazanega soSalja, ki so nam došli povodom smrti naše nepozabne soproge, matere, sestre in tete, gospe Marije M za poklonjeno krasno cvetje ter za čaičečo, mnogobrojno udeležbo pri pogreba, izrekamo tem potom vsem našo najpresrčnejšo zahvalo. Izubijana, dne 23. junija 1922. Globoko iolulota rodbino tafRer. GloMko žoimotii romiM nesker. Iftfce *e neblo«ana so'ia za ^nejfJi »oap^da e ent. s brano (v tredm? »nesta. Ponudb* p d .cam po-sood 4W3* na noravo Slov. N r. 4f>R3 iS us zmožen tudi postrežbe e1rktr;čnih stro-ev se spre1 me t tovarni aa k'ei v Ljibl iaii. 4677 Obleke popolnoma nove, dobro ohran;enr, salonske In navadne, zn manjšega gosooda, •a prodajo. Naslov -ove uprava SI Naroda. 4^.80 Ivan Magdi! kro'a* s« prtptrote n spoaiMamke tezono jNgjg. g'eoati^ka i, 7. Kioposodi Šli obrtniku in posestniku za dobo le tih mesecev pod ugodnimi po roji? Sporočila pismeno pod S fro „K. R. 177465*»" na upiav. Slov. Naroda 4659 Pol M Proda a« po seio ngoint ceni aledeče pohitivo, vse aovac 1 fina lepa L pa 1 na oprava, iz jeaenovega lesa a psiho, iz vrstno domaČe delo ter po I tira na 1 črelnjeva isto tako delo, simo dr upi obilica, 1 hrasto a ma-lvna s umivalnikom, 1 damska pisalna mtra la hrastovega lesa • atoli, ter neka) mehke?*. Naslov pove upravniitvo Slov. Naroda. Ogleda aa lahko takoi. a>>76 Insenrojte u floo. Narodu! ! '-a. s rose^nim vh dom. se išče **ot atasjovnafe za s^lidn ?s soanada samca, in p' nrna v sredini mesta rrott dobrem a nlji^ilu ''»mene ponudbe pod »L^p* oba 4643* na upravo Siov. Nar. 4643 Le^st stavboa p«rce!a v Sp. Š$ki, na vogalu nas roti novr "•upne cerkve, s-- urodno pio^a. ' ro-stor je tudi priprsven xa vsako trbtt Pojasnija rH lastni - u Iv Fr i h«. Vrho čeva ul. 9/1. 4610 Čelo, gosli in cifre i ae dobre vrste, prodi Frlo Tome, Gorifane, poŠta Medvode. 4679 Itvetban mesarski pomočnik liče s!užbS| najraje izven Ljubljane N^ lo^ p ve uprava SI. Nar da. 4f>74 Nai tm iD ii v popo no na nemSk' bolv dužini se lili ki 2 meseca za 171enega diiaka. Po udbe pod »Nemški pouk 4675« n-upravo Slov. Naroda. 46"5» fivv a va jsccm s!uzbe pri sobnem slikaru na Sujerskem Nastopim takoj. — Ponudbe pod A. Z. Gornji grad. Štajersko, poštno ležeče. _____________4^______________ MeMovano som majh o, lice lnfel!gentna remska ro-spe dična, kl fe čea dan n< doma Ponudbe pod „Dob'0 rlač*'o 4664' na upr. Slov. Narod ». 4664 Čevlfmr. atroi Sinner (Cilindre«) d«* prsd«. I totam -e prod n tudi rt^knj •talas putU aaoako kolo. oizvv se: K. MAJER, Spod. SlSka, Celovška cesta itev. 1. 4683 Ktsal aa anarfrstalaaka vila i vrtom In vem modernim konfortom v mesta al vsaj v blfllni Istega. On T»onudte rol .Vila/1922* na uprav ^iov Navoda. 4o78 Dobro ohranjen otroški voziček *• kupi. Naslov pove u-rsvnF?*vo Slov. Naroda. 14553 APNO 7 vagonov h garantirano do^ro žganega iz vodnega kamenja (kro.g'e^se takoj od.4a. C na po dovoru. Več se zve pri Štefan Gruden, trgovina s lesom in apnom, Godfč pri Kamniku IBebloiftRO ?mw soho iščeta dve mirni gospodični pri bolj*! todb ni. Ponudbe pod .1. julij' poStn lež.če, glavna pošta 4517 HesorsKesn vajenca snre'me F. Bogataj, Železniki nn ' Skofjo loko. 46^1 Vlsokošolcc B6i v Mariboru prt KoroSkem kolodvoru sobo i ileftvlrlcao raaaverJjave ter popolno o*krbo med počitnicami. Instmirnl b>" realne predmete. Ponudbe pod .M.i* ribor 4636« do 1. juliji na upiavo 31o\ . rfaaina 4ft^<; ISče ae dostojen, zanesljiv stareiž mož kot tovarniški vratar. UpoStevajo se le ponudbe, pisane v slovenščini in nemSč.ni, opremljene z dobrimi priporočili na postni predal T~\ v Ljubljani. 46:> za člane, članice in naraščaj, kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka B.EE.5rt2lispnB«rs5i5. Profesor m£ je odpotoval. ^S Pozor! Pozor! Slavna gasilna drušUa, občine in interesenti! Na Zagrebačkom zboru od 17. VI. do 4. Vil. bodem imel na zboru v poslovnici in pri „Expeditu" izložene: BenCinmo!Crne brlzaalnice (Mirna in Ponikve) vozne 4 kolesne, dvokolesne in rc ne brizgal-niče. cevi. pasove, sekirice, lestve m druge gasilske predmete. Pri tel priliki bod« lavna poskuinja moderne automobilne benclnmotorne brizgeinice tvrdke Konrad Rosenbauer s« mesto Zagreb. Dan poskušnje brzojavno oznanim v tem časopisu. Ne pozabite ob priliki me poseliti! FRAN SAMSA, Zagreb Gunduliieva ulica 23. I aatatoa in tisk »Narodna tamna^ »Narodna tiskarna«. Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar«