Poštnina plačana v eoiovinl Spedizione In abbonament« postati Prezzo - Gena Ur 0.50 •Štev. 227 Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. A., Milano. V Ljubljani, v torek, G. oktobra 1042-XX Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione. Amministrazione: Kopitarjeva 6. Lubiana. KSSfSSES«'!! Leto VII. Concessionaria esclusiva per la pubblieitd di provinienza Italiana ed estera: Onione PubblicitS Italiana S. A, Milana Vojno poročilo stev. 861: Angleška podmornica potopljena Italijansko uradno vojno poročilo št. 861 pravi: „a Včerajšnji dan je na vsem egiptovskem bojišču potekel mirno. Nad Malto so nemški lovci sestrelili eno angleško letalo vrste »Spitfire«. Torpedovka »Libre« pod poveljstvom korvet-j*eRa kapitana Carla Brancia di Apricena je potopila eno sovražnikovo podmornico. sovjetske utrdbe na Kavkazu in Tereku Novi uspehi v bitki za Stalingrad — Hude sovjetske izgube v ladjevju Hitlerjev glavni stan, 6. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: V severozapadnem delu Kavkaza in južno od Tereka so nemške čete, ki so jih podpirali letalski oddelki, vrgle ruske čete iz utrdbic in pripravljenih postojank. Severovzhodno od Moždoka je bila razbita večina nekega sovjetskega konjeniškega polka; zajetih je bilo več sto ujetnikov, fj V pristanišču Tuapse so bojna letala poškodovala 7000 tonsko sovjetsko petrolejsko ladjo. Gospodarsko izkoriščanje zasedenih raških pokrajin t okt. s. List »Deutsche Allgemeine Zei- . ki so jih izvedli Sovjeti na umiku, to zemljo za ^ “5 Ponaša nekaj zanimivih podatkov o gospo- | nekaj let onesposobila za sleherno pridelovanje. Skern izkoriščanju zasedenega ozemlja na Vzho- i v strašilo blokade in i,7i!t,radania F.vrnne ne vpria-kn-i fara^‘ vztrajnega in razumnega dela nemških 0v in tehnikov, pravi list, je bilo mogoče doseči v P®hue „z razločnim ugodnim učinkom, bodisi po .se-rmh in osrednjih pokrajinah, bodisi v Ukrajini, r-^protjn z novicami, ki jih širi angleški in ame-lska tisk, ko zadovoljno trdi, da so opustošenja, V strašilo blokade in izstradanja Evrope ne verjamejo več niti Američani in Angleži, ki začenjajo zdaj sami okušati težave in omejitve tudi v prehrani in te težave so vsak dan hujše.' Ozemlja na Vzhodu so zdaj zmožna, da lahko dajejo naraščajoč prispevek za prehranjevalno gospodarstvo Evrope ter za neizogibno zmago osnih sil. Stalinovi očitki Angliji in Ameriki zaradi pomanjkljive pomoči in zaradi drugega bojišča Rim, 6. okt. s. Sovjetski radio objavlja naslednjo vest: Moskovski dopisnik »Associated Pressa« je poslal Stalinu pismo, v katerem ga Prosi ustnega ali pismenega odgovora na tri vprašanja, ki posebno zanimajo ameriško javnost. Stalin je odgovoril z naslednjim pismom: Gospod Casšily, dopisnik »Associated Pressac: Ker sem zelo zaposlen in Vam ne morem dovoliti razgovora, odgovarjam s tem kratkim pismom Ha vprašanja, ki ste mi jih zastavili. 1. Kakšno mesto zavzema v sovjetskem javnem mnenju vprašanje druge fronte? Odgovor: Zelo važno mesto, lahko se reče, siesto prvega reda. 2. Kakšen je uspeh pomoči zaveznikov Sovjetski zvezi in kako bi bilo mogoče zvišati in zboljšati to pomoč? Odgovor: V primeru s pomočjo, ki jo daje Sovjetska zveza zaveznikom s tem, da je privlekla nase pretežni del nemških oboroženih sil, .je pomoč zaveznikov Sovjetski Rusiji malo učinkovita. Kar se tiče zboljšanja in zvišanja te pomoči, je potrebna samo ena stvar, in sicer, da zavezniki takoj in v polni meri izpolnijo svoje obveznosti. 3. Kakšna je odporna sposobnost Sovjetske Rusije? Odgovor: Mislim, da odporna sila Sovjetske Rusije ni manjša, marveč morda celo višja od sile Nemčije ali katere koli druge sovražne države. — Stalin. Rim, 6. okt. s. Moskovski radio je dal Stalinovi izjavi o drugem bojišču izrednega poudarja. Oddajali so nele v ruščini, temveč tudi v raz-111 h tujih jezikih in to ob vseh oddajah. Izjavo so razne agencije objavile prav prvo in s posebnimi opozorili ter je imela pri oddajanju prednost celo Pred uradnimi vojnimi poročili. Tudi sovjetski listi jo prinašajo pod velikimi naslovi. Iz tega je razvidno, da je Stalin sam poskrbel, da bi se njegova izjava čimbolj razširila. Izlil je tako vso svojo nejevoljo zaradi pomanjkljive zavezniške pomoči ter se hotel pred ruskim ljudstvom opravičiti s tem, da vali na Angleže in Amerikance odgovornost za nepretrgane in zdaj že nepopravljive poraze, ki jih doživlja ruska vojska. Odločne Stalinove izjave, ki so podobne pra-vf™ Pravcatemu ultimatu, so vzbudile kar najgloblji vtis pri političnih in diplomatskih krogih v sovjetski prestolnici. Zlasti so zadele arigleškeea m ameriškega poslanika, ki sta se skupaj pZ tovala o njih Dopisnik Associated Press! ^avi da bosta poslanika zahtevala od Stalina nai katere svoje stavke razloži. Ni znano kakšno rat lago bi mogla zahtevati od rdečega diktatorja ki bi itak ne mogel biti bolj razločen in bolj jasen kakor je bil. Domnevati pa je treba, da če bo Stalin poslanika sprejel in jima odgovoril, bo to samo zalo, da jima bo delal nove očitke ker nista Roosevelt in Churchill izpolnila svojih obljub. Atentat proti angleškemu guvernerju na Cipru . Carigrad, 6. okt. s. Prispelo je poročilo, da J® pil na otoku Cipru storjen atentat na angleškega guvernerja. Nekdo je vrgel bombo J!a avtomobil, s katerim se je guverner peljal, faradi tega so britanske oblasti izvedle več aretacij in so prijele tudi atentatorja. Bil je to neki brezposelni rudar, ki je imel namen s svojim dejanjem protestirati proti nečlove-skemu ravnanju, ki so ga deležni rudarji, in Pa proti krizi, ki jih tare. Novi posveti za nujno pomoč Sovjetom Stockholm, 6. okt. s. Londonski dopisnik lista »Aftonbladet« je zvedel, da se bodo zastopniki ruskih in angleških ustanov, ki tskrbe za vojne dobave, v kratkem sešle, da se posvetujejo znova o vsem, česar Rusija potrebuje od Angležev !n Amerikancev. V Londonu pripominjajo, da je treba vojno izdelavo docela preurediti, to pa zaradi tega, ker so Sovjeti izgubili vsaj (50 odstotkov vseh industrijskih predelov. Zaradi tega vla-?a v zavezniSkih krogih velika skrb in je nji-nova pomoč nujno potrebna. Bern, 6. okt. s. V Angliji in Ameriki prikrivajo nezadovoljstvo in jezo, ki so vzbudile Stalinove izjave agenciji Associated Press. V Londonu so, glede tega zgovornejši in kakor poroča »Neue Zuricher Zeitung« izjavljajo v angleških pristojnih krogih, da se angleška in ameriška vlada ne bosta pustili omajati v svojih sklepih, ker si hočeta čimdalje ohraniti popolno svobodo. V bojih za Stalingrad so zavzeli pehotni in oklepni oddelki v tesnem sodelovanju z letalskimi silami za polete v bližini tudi včeraj v ogorčenih borbah med hišami nadaljnje dele severnega mestnega predela. Sovjetske čete so imele hude krvave izgube. Uničenih je bilo 9 oklepnikov. Nočni bombni napadi so bili naperjeni na sovjetska letališča, topniške postojanke in železniške proge vzhodno od Volge. Pri neuspešnih napadih proti mostišču v Vo-roncžu so Sovjeti v zadnjih dveh dneh izgubili 21 oklepnikov. Nemški napadi jugovzhodno od Ilmenskega jezera so tudi včeraj dobro napredovali. Kraji so bili zavzeti v naskoku in uničene obkoljene sovjetske sile. Na bojišču med zgornjo Volgo in Ladoškim je-' zeroin so nemški napadalni oddelki uničili večje število sovražnih utrdbic in bojnih postojank. Tudi letalstvo je nadaljevalo napade proti sovjetskim utrdbicam in zbirališčem čet. V Finskem zalivu je bil z bombami poškodovan sovjetski pobiralec min. V borbi proti Sovjetski zvezi je nemška vojna mornarica' v septembru s svojimi brzimi čolni potopila na Črnem morju 24 ladij s skupno 42.000 tonami, na Vzhodnem morju pa eno podmornico in en čoln za iskanje min. V istem času je potopilo letalstvo na Črnem morju, na Volgi in na Lado- t V bojih na bojišču ob Donu je padel 3. oktobra junaške smrti poveljnik oklepnega zbora in general oklepnih čet v. Langermann und Erlenkamp, ki je bil odlikovan s hrastovo vejico k viteškemu križcu železnega križa. Ob njegovi strani je padel v borlii za svobodo Evrope tudi poveljnik madžarske divizije polkovnik Nagy. Prefekti iz Piemonta poročaju Duceju Rim, 6. okt. s. Duce je začel z letnim poročanjem prefektov in je včeraj od 17 do 19.45 sprejel prefekte iz Piemonta. Poročali so prefekti: Soprano iz Alessandrie, Signorelli iz Aoste, Livotti iz Astija, Raiiuoldi iz Cunea, Ballero iz Novare, Pallice di Suni iz Turina, Sandonino iz Vercellija. Bolgarski trgovinski minister na posvetih pri ministru za korporacije v Rimu Rim, 6. okt. s. Bolgarski minister za industrijo in delo Nikolaj Zaharijev je bil v spremstvu bolgarskega poslanika v Rimu in drugih osebnosti sprejet pri italijanskem ministru za Predsednik Združenih držav omejuje plače in cene kmetijskim pridelkom Rim, 6. okt. s. Predsednik Združenih držav je v skladu s svojimi diktatorskimi nagnjenji imenoval Jamesa Byrnesa za ravnatelja gospodarskega uravnovešen ja. Z drugim ukrepom je predsednik omejil cene kmetijskih pridelkov in določil tudi najvišje mezde za delavstvo v vsej državi. V najkrajšem času bodo objavljene tudi najvišje dovoljene cene za vse kmetijske pridelke, med njimi seveda za sir, ma-S j romP*r in moko. V pismu predsedniku urada za cene Hendersonu, je predsednik zapovedal, da morajo izdati točne odredbe, lii naj bi omejile poviševanje dobičkov od mestnih m podeželskih hiš in zmanjšale najemnine v vseh primerih, ki bi se zanje takšne odredbe pokazale kot potrebne. V eni izmed svojih izjav je hotel Roosevelt zatrditi, da te uredbe nimajo namena kršiti načela (liberalnega gospo- Hitler odlikoval guvernerja črne gore Rim, 6. okt. s. Hitler je z velikim križem nemškega orla z meči odlikoval italijanskega armadnega generala Aleksandra Piraja Birollija, guvernerja v Črni gori. Slovaški notranji minister na obisku v Nemčiji Berlin, 6. okt. s. Slovaški notranji minister in poveljnik Hlinkove garde, Sanjo Mach, je na povabilo nemškega notranjega ministra dr. Fricka včeraj dopotoval v Berlin. Poveljnik hrvaškega letalstva dospel v Sofijo Sofija, 6. okt. s. V nedeljo zvečer je v Sofijo dospel vrhovni poveljnik hrvaškega letalstva ge-n*ral Kerec. Romunska finančna politika mora služiti zagotovitvi zmage ?la’ okl- 8. Novi romunski finančni min er -Aleksander Neagov je te dni prevzel voje posle in povedal poglavitne smernice o romunski finančni politiki ter je dejal, da mora denarstvo v vojni težiti zlasti za tem, da pomaga uresničiti vse tisto, kar je potrebno za dosego zmage. Zato morajo Romuni zaupati v 6voj denar ter v vrednost dela in pripravljati gospodarske temelje, da bodo mladim rodovom zagotovili ugodno bodočnost. Nova kršitev švedske nevtralnosti po Sovjetih Stockholm, 6. okt. e. Predsnočnjim so Sovjeti spet kršili švedsko nevtralnost, a k sreči brez človeških žrtev. Neko sovjetsko letalo je okoli polnoči spuščalo bombe na švedska tla blizu f in&ko-švedske meje. Ena izmed teh bomb se je razletela na nenaseljenem otočku blizu obale pri Tornu ter je izkopala več kakor deset metrov široko žrelo. Vsa stekla po sosednjih hišah so se zdrobila. Blizu kraja eksplozije so našli tudi ruske propagandne letake,« pisane v nemščini in v finšžini. V letakih je natisnjen odlomek nekega Stalinovega govora. Letalo je spuščalo tudi zažigalne bombe, ki pa so ugasnile prej kakor pa se je utegnil vneti bližnji gozd. Se,mJe.zeru '' trgovskih ladij, poškodovalo pa . korporacije Ricciju. Ta je bolgarskemu ministru 26 ladij m popravljalnico ladij. Od pomorskih enot izrekel zagotovila o živi vzajemnosti, ki veže delovne sile obeh držav, nato pa je z njim razpravljal o različnih vprašanjih korporacijskega in socialnega značaja, kar niij bi privedlo do čim tesnejšega gospodarskega sodelovanja. Minister Zaharijev je izrekel globoko občudovanje do velikih uspehov, ki jih je dosegla Italija na vseh področjih, zlasti v korporacijskem gospodarstvu. Zagotovil je, da misli bolgarska vlada povečati izmenjavo z Italijo, kakor zahtevajo koristi in prijateljstvo med obema narodoma. Zbirke nemških vojakov za zimsko pomoč Berlin, 6. okt. s. Listi poročajo, da so, pripadniki nemških oboroženih sil po dosedanjih poročilih prostovol jno darovali za zimsko pomoč 49 milijonov 974.086 mark, in sicer samo v času ©d 1. aprila do 31, avgusta letos. sovjetske vojne mornarice je bila potopljena ena topnjčarka, en torpedni čoln. en čoln za čiščenje min in ena stražna ladja, poškodovana pa sta bila dva čolna za iskanje min, tri topničarje in 4 stražne ladje. Pred nizozemsko obalo so se čolni za iskanje min v noči na4. oktobra spustili v boj z angleškimi brzimi čolni, ki so bili pregnani z uspešnim topniškim ognjem. darstva: namreč svobodnega povpraševanja in ponudibe. Vlada, ki se drži svojih načel, da je treba preprečiti inflacijo, hoče utrditi najvišjo mejo za mezde in za cene poljedelskih pridelkov. Mezde in plače, ki trenutno presegajo vsoto 5000 dolarjev letno, se ne bodo mogle zviševati razen v primerih, kadar gre za delo, ki terja od delavca večjo odgovornost. Roosevelt je naročil uradu za cene, naj določi najvišje cene, tako da ne bodo mogoči nobeni oderuški dobički. Priedsednik Združenih držav se očitno bori z diktatorskimi sredstvi, da bi preprečil dviganje cen in mezd. kar pa predstavlja temeljno zahtevo kmetovalcev, ki so svojo bitko že dobili in sicer v kongresu navzlic volji in manevrom predsednika Roosevelta. Novi španski prostovoljci odhajajo v Rusijo San Sebastiano, 6. okt. e. Na rusko bojišče je odpotoval nov oddelek 1000 mož španskih prostovoljcev za »Sinjo divizijo«, ki se bori pri Leningradu. Na sansebastianski postaji so prostovoljci bili deležni toplih manifestacij množice, ki je vzklikala Španiji in Osi. Zahteve glede angleške propagande Rim, 6. okt. s Angleški list »Sunday Obser-vereh občinah pokrajine, kjer bi -e pokazala potreba. V ta namen ustanavlja Zavod lahko odseke za ljudske stanovanjske hiše in odseke za gradnjo malih in cenenih stanovanj, z ločeno upravo in proračunom. Člen 2 Zavod sme pridobivati stavbišča in stanovanjske hiše in jih zidati, kakor tudi opravljati vse posle za dosego njegovih namenov. Člen 3. Začetna glavnica Zavoda, ki se lahko kasneje zviša, sestoji iz vložkov naslednjih ustanov. Visok: komisariat (gotovinski vložeki 1,000.000 lir občini Ljubljana 'vložek v naravi — stavb.ščal tbt./OO lir Hranilnica Ljubljanske pokrajine (gotovinski vložek; 200 000 Ur, Poštna hran'lnica (gotovinski vložek) 200.000 lir, Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani (gotovinski vložek) 200.000 lir, Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine (gotovinski vložek) 200.000 lir. Skupaj 2 nii'lijona 261.700 lir. Člen 4. Zavod vodi upravni svet, sestavljeu iz: enega predsednika in dveh svetnikov, ki jih imenuje \isoki komisar za Ljubljansko pokrajino; enega svetnika, ki ga imenuje tajnik Zveze bojevniških fašijev v Ljubljani: enega svetnika, ki ga imenuje ljubljanski župan; dveh svetnikov, ki ju imenujejo sporazumno ostale ustanove, prispevajoče h glavnici. Člen 5. Upravno nadzorstvo opravlja odbor treh preglednikov in dveh njihovih namestni- Hrvaškega Novo sestavljeni mestni svet sarajevskega mesta je te dni prisegel v roke novega župana. Sestavljeni so bili tudi že j>cedini odbori. V Varaždinu bodo te dni dogradili veliko sušilnico za koruzno zrnje. Sušilnica bo zgrajena |k> najmodernejših načelih. V 24 urah se bo moglo v sušilfiici (^osušiti dva vagona koruze. Še nekatere vasi v varaždinski okolici bodo te dni dobile potrebno elektriko. V hrvaškem Prijedoru je bil te dni imenovan novi mestni župan. Novi župan Babič je že prevzel svoje jjosle. V Travniku bodo menda le začeli graditi jkh trebno bolnišnico. Te dni bodo zdražili zemljišče, kjer naj bi bolnišnica stala. Kakor vedo povedati statistike, se je letošnje leto kopalo na mestnem savskem kopališču v Zagrebu okrog 270.000 kopalcev. Povprečno se je kopalo na dan 3000 ljudi. Kopališki blagajni je vrgel ta poset skoraj i,300.000 kun. Sarajevsko državno gledališče bo začelo v kratkem igrati jx>sebne predstave, ki bodo namenjene izključno za vojake. Predstave bodo prirejali kar po bolnišnicah in vojašnicah. Centralna komunistična tiskarna odkrita v Ljubljani Komuniste udarja roka pravice vsak dan huje. Vsak dan prihajajo poročila o vdajah komunističnih zločincev in njihovih voditeljev ter o borbi kmečkega ljudstva, ki hoče i/trebiti s svoje zemlje zatiralce lastnega naroda. Roka pravice udarja vedno huje po teh zločincih in nazorno kaže popolen konec morilske organizacije. V Jernejevi ulici je pred kratkim pristojna oblast odkrila in zaplenila skrito komunistično tiskarno. Organizatorji, ki so imeli v hiši šest skrivnih 'ležišč, so imeli stavni stroj v jiosebnem podzemskem prostoru, kamor je vodil skrivni rov. .Tu so našli veliko množino papirja in rdečo svilo za komunistične zastave. Razume se, da je bila tudi zaloga že tiskanega »Slovenskega poročevalca«. Pri odkritju centralne komunistične tiskarne so našli tudi še mnogo drugega gradiva, ki so ga ti .izdajalci pustili v nesrečo svojih zvestih tovarišev in vnetih sotrudnikov. Komunističnii organizatorji in tiskarnarji so bili tako presenečeni, ko so jih nenadoma obkolili, da si niso upali rabiti orožja. Vsi v skritem prostoru so se takoj vdali, dočim je bil nerodni čuvaj ustreljen na begu. Zasliševanje vse niti te organizacije odvijajo kar same. Pa tudi na deželi roka pravice vedno bolj razkriva komunistične nakane. Iz Šmarja ob Savi je prispelo poročilo o odkritju komunistične pomožne tiskarne, ki so jo pri preiskavah odkrile vaške straže. Te z vso natančnostjo slede vsaki najmanjši sledi komunističnega delovanja, kateremu bo na naši zemlji kmalu in za vselej konec. 20 kg olja zginilo Sto lir nagrade dobi. kdor bi mogel dati kaj podatkov, kam in kje ie z voza izginila kanta olja, ki jo je voznik peljal v soboto okoli 10 dopoldne po Zaloški cesti od šentpe-trske lekarne do konca Leonišča. Kanta ie zelene barve od tvrdke »Diamante«. Kdor kaj ve. naj se oglasi v pisarni na Kongresnem trgu 2 v pritličju, kjer prejme za to gori obljubljeno nagrado. Znani nemški mednarodni tekmovalec na sniu-ček, Gasperl, bo tudi letošnjo zimo .treniral italijansko smučarsko' ekipo. Vadil jih bo le v teku skozi vratca in v smuku. Na dolge proge bo vezbal skokih pa Norvežan je odkrilo marsikatero nejasnost in pokazalo ' tekmovalce Compagnoni, v vso to morilsko družbo v novi luči tako, da se * Kjellberg. kov, ki jih imenuje Visoki komisar za Ljubljansko jX)krajino. _ . , Člen b Ustanove in osebe, ki prispevajo ? glavnici Zavoda, si ne morejo pridržati drug pravice nego do prejemanja obresti, ne vec se po 3 %. in do povračila plačanih zneskov oziroma protivrednosti za vložke v naravi. Člen 7. Z odlokom lahko Visoki komisar z® Ljubljansko pokrajino vključi v Zavod tudi občinske uprave za ljudske stanovanjske hiše kakor tudi posebne uprave, jDOslujoče pri FK)tlP°r-nih in dobrodelnih združbah in pri združban za vzajemno pomoč. Člen 8. V novozgrajenih hišah Zavoda smejo stanovanja imeti poleg pritiklin največ p° tri stanovanjskf- prostore; vsako mora imeti neposreden dohod s stopnišča ali s ceste, imeti mora svoje stranišče in svojo notranjo vodovodno pijx>. Člen 9. Pri novih oddajah stanovanj mota dajati Zavod prednost manj imovitim in enakih drugih pogojih številnejšim v družinrjn> v razmerju s številom stanovanjskih prostorov Člen 10. Nadrobnejši predpisi za poslovanj*. Zavoda se izdajo s pravili, ki jih sklene upravni odbor in predloži v odobritev Visokemu komisarju za Ljubljansko f>okrajino. Člen 11 Občine so dolžne, kolikor je to pp‘ trebno za gradnjo hiš Zavoda, ob svojih stroških napraviti greznice, položiti ccsme vode za pitno vodo in za razsvetljavo kakor tudi urediti in ji« .opremiti i razsvetljavo. Občine se tudi jx>oblaščaio, da smejo postaviti v svoje proračune prisjjevke za Zavod in mu za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš odstopiti lastna ali razlaščena zemljišča brezplačno ali po lastni ceni. Tudi se pooblaščajo, da v mejah kakor j'“ dovoljujejo veljajoči zakoni, razlaščajo radi odstopa Zavodu stavbišča drugih oseb. Člen 12. Z odlokom Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino 6e morejo v prid Zavoda razlastiti ah začasno zavzeti stavbišča, nedovršene hiše. kamnolomi in apnenice, ki so potrebni za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš ali malih in cenenih stanovanj Zavoda. V odloku, s katerim se odreja razlastitev ah začasni zavzem. se izdajo izvršilna navodila in 6e določi pripadajoča odškodnina. Člen 13 Vsa opravila glede ustanovitve Zavoda, odobritve njegovih piavil in morebitnih in kasnejših sprememb glavnice so oproščene taks vsakršne vrste, bodisi državnih ali pokrajinskih. Zavod je nadalje oproščen plačevanja davka na dohodek od podjetij in na rente kakor tudi plačevanja vseh tak6 po zakonu o taksah z dne 27. junija 1921 s poznejšimi spremembami in jk> zakonu o sodnih taksah z dne 30. maja 1930 6 poznejšimi spremembami kakor tudi vseh posebnih dopolnilnih in dodatnih taks kakršne koli narav? in vrste v prid kanršne koli ustanove. Vendar oprostitev ne velja za menične takse (tar. po^t. 31 zakona o taksah). Člen 14. Oproščeni vsakršnih davkov, taks ter dopolnilnih i« dodatnih taks 60; a) prenosi lastninske pravice na nepremičninah in premičninah, ki jih kakor koli pridobi Fašistični avtonomni zavod za ljudske stanovanjske hiše kakor tudi zadevne pravne listine; b) vsa pravna opravila, listine, potrdila in jx>botnice, prošnje, predlogi, zemljiškoknjižni vpisi za posojila, ki _ jih najame Fašistični zavod za ljudske stanovanjske hiše in za posojila, ki jih izda ta zavod radi gradnje ljudskih stanovanjskih hiš. Prenos lastninske pravice od Fašističnega zavoda za ljudske stanovanjske hiše na prvega naslednika je zavezan plačilu četrtine rednih državnih in samoupravnih taks. Člen 15. Zavod je oproščen plačevanja občinskih gradbenih taks in so hiše. ki jih zgradi Zavod, oproščene za dobo 25 let davka na dohodek od zgradb kakot tudi gestaščine. , Člen 16. Zavod sme sklepati v upravnojavnt obliki pogodbe o gradnji, posojilne in najemne pogodbe ter odločiti posebnega svojega uradnika za njih sestavljanje in hrambo. Če 3i vzame Zavod na pomoč notarja, gre notarju le ena četrtina sicer pripadajočih nagrad, pristojbin ali odškodnin. Člen 17. Sodna opravila za Zavod, da bi dosegel 6polnitve oziroma ukinitev najemnega razmerja glede zamudnih najemnikov ter njih sledečo prisilno izselitev, so tako v spornem kakor v izvršilnem postopku oproščena taks vsakršne vrste, kamor spada tudi kolkovina. Člen 18. Narodni zavod za hiše državnih uradnikov (Istituto nazionale per k case degli impie-gati dello Stato) se pooblašča, da sme delovati tudi v Ljubljanski pokrajini, pri čemer je deležen vseh olajšav po prvem odstavku člena 11. in po členu 12. i. sl. te naredbe. Cien 10. Ta naredba. ki razveljavlja V6e druge, njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe, 6topi v veljavo na dan objave, v Službenem listu za Ljubljansko jjokrajino. KRIMINALNI KOMAN (i0SI’0DA ItKNSONA Bilo je nekaj v njegovem glasu, kar je na Markhama naredilo globok vtis. Upravnik je vedel, da Vanče nikdar ne bi bil izrekel tako razločno kakšne obljube, če ne bi bil trdno prepričan, da jo bo tudi lahko izpolnil. »Zakaj mi tega že zdaj ne poveš?« »Ne bi rad, a nocoj jtojdem na koncert v Filharmonijo. Izvajali bodo Fran-ckovo sonato v nizkem C. Dobro tji bilo, če greš z menoj, dragi Markliam. To bo krasno razvedrilo.« »Ne bo tako hudo!« je pogodrnjal upravnik, ko nas je pospremil do taksija. »Pridi ob devetih zjutraj,« mu je dejal Vanče, ko je sto|jal v avtomobil, »prej pa še stopi malo v urad ter ne pozabi telefonirati lleathu, naj ti prinese tiste jiotrjene alibije.« V trenutku pa, ko v mo bili že na tem, da se odpeljemo, se je Vanče nagnil skozi okno in zastavil upravniku tole vprašanje: »Ali mi hočeš vsaj približno povedati, kakšnega stasa pa je j>o tvojem Platzova?« XXII. POGLAVJE. Vanee razlaga svojo domnevo. Markham je prišel k Vaneeju na sta novanje točno ob devetih. Bil je zelo slabe volje. »Poslušaj Vanče,« je dejal, čim smo se vsedli za mizo, »rad bi zvedel, kaj naj pomenijo tvoje zadnje snočnje besede.« » »Svetujem ti, da poješ svojo melono,« je odvrnil Vanče. »Braziljska ,je in zelo slastna. Pa jo ne smeš pokvariti s tem, da bi jo preveč popopral ali posolil.« »Snoči si mi hotel reči...« »Ko poješ melono, ti bo Currie prinesel nekaj posebnega za pod zob, neko prav mojo iznajdbo, mojo mojstrovino. Dva meseca časa sem potreboval, da sem si jo zamislil in ustvaril. Oluščiš trdo kuhano jajce, ga zmečkaš in primešaš nastrganega sira. To zmes potem daš v breskvine liste, j>oviješ in povežeš s svileno nitjo. Zatem jo pomažeš s surovim maslom. Ti še ne veš, kakšna roba je to!« »Ne rečem, da ni,« je odvrnil Markham in se pri tem kar malo dolgočasil. »Toda nisein menda prišel sem po kakšne kuhinjske nasvete.« Vanče se ni dal motiti in je ves čas, dokler je trajal zajtrk, nadaljeval v teni smislu. Markham ga je poslušal, v njem pa je kar vrelo, tako je bil že nestrpen. Ko je Currie pospravil jx»odo, je Vanče slednjič le vprašal Markhama: »Si prina*el alibije?« Markham je pritrdil in še pripomnil: »Snoči sem izgubil dve uri časa sem ftoiskal Ileatha.« »Prav žal mi je,« mu je odgovoril Vanče in se jxxlal proti neki omari, iz katere je potegnil dva velika lista papirja, na drobno s strojem popisana. »Rad bi videl, da si ogledaš malo tele strani in mi potem poveš tvojo verodostojno sodbo o tem,« je dejal še in pomoli! Markhamu tista dva velika natipkana lista. »Napisal sem ju snooi po koncertu.« V naslednjem podajam točen prepis tiste listine. Domneva. Ana Platz je umorila Alvina Ben-sona v noči na 13. junij. Kako? Stanovala je v hiši ter je priznala, da je bila v trenutku, ko je jjočil strel, tam. Bila je to edina oseba, ki je stanovala skupaj z Bcnsonom, Vsa okna so bila od znotraj zaprta. Vrata, ki drže na cesto, so bila s ključem zaklenjena. V hišo ni bilo mogoče priti na noben način. Da je bila v salonu, je bilo čisto naravno: lahko je stopila v sobo, da bi vprašala Bensona glede tega ali onega hišnega opravila. Nadvse naravno je, da je stopila predenj, ne da bi on umaknil oči od knjige, ki jo je tedaj bral: On je dobro vedel, koga ima pred seboj in se zato ni dal begati. Kdo drugi bi mogel priti tako blizu njega, ne da bi Ben-son postal nanj jiozoren? Pred njegovo priletno in zvesto hišno se Benson ni sramoval, pa če je bil oblečen kakor koli. Bil je že na- vajen, da ga je videla celo takrat, kadar |e bil brez zob in lasulje. Ker je živela v isti hiši, si je lahko izbrala ugoden trenutek za umor. Kdaj ? Bila je pokonci in ga je čakala. Čeprav je zanikala, je vendar le mogoče, da jo je on obvestil, kdaj se bo vrnil domov. Ker se je vrnil sam in se že napol slekel, je bila prepričana, da ne pričakuje nobenega obiska več. Bilo je že zelo pozno ponoči. Platzova si je izbrala za umor ugoden trenutek, ki je napočil takoj zatem, ko se je Benson vrnil domov: iz tega bi se dalo potem sklepati, da je Benson pripeljal koga s seboj in da je tisti človek nato njega ubil. Orožje. Poslužil se je Bensonove pištole. Verjetno Benson ni imel samo ene, pač pa je gotovo imel v svoji spalnici še drug samokres. Spričo tega, da se je v salonu, v skrivnem predalu našla pištola vrste »Smith-Wesson«, je morala biti pištola, ki je bila spravljena v Bensonovi spalnici, druga in tudi drugačnega vzorca, llišna pa je zelo dobro vedela, kje jo je treba iskati. Ko se je Benson podal dol v svoj salon, je hišna vzela pištolo s seboj ter jo držala skrito pod predpasnikom. Po strelu je vrgla samokres proč, ali pa ga je skrila. Vso noč je imela čas, da se ga iznebi. Ko smo jo pri zasliševanju vprašali, kakšno strelno orožje jo imel Benson doma, se ie prestrašila, ker si ni bila na jasnem, ali mi vemo ali ne za tisto pištolo v Bensonovi spalnici. Nagib. Prevzela je službo hišne, ker se je bala, da ne bi Benson z njeno hčerko pregrdo ravnal. Kadar je hčerka prihajala zvečer k njemu na delo, je bila ona skrivaj na straži. Pred nedavnim je ugotovila, da ima Benson slabe namene in je bila prepričana, da je njena hčerka v nevarnosti. Mati, ki se je bila žrtvovala za bodočnost svoje hčerke, kot je storila to ona, b} se gotovo |X>služila kakršnega koli sredstva, samo da bi jo rešila. . In potem dragulji. Platzova jih Je skrila in jih shranila za svojo hčerko-Ko je šel Benson ven na večerjo. J® dragulje pustil na mizi, ali pa jih J kam spravil, bogve. Če jih je spravi , kdo hi jih mogel najti, če ne -ona, k je vedela za vsako najmanjšo stvar hiši in je imela nič koliko časa, jih poišče? Vedenje. Najprej se je zlagala, da St. Clai-rova ni bila pri Ben=onu na caju. zneje je pojasnjevala, da se je lag zato, da je ne bi zapletla v zlo m-kaiti prepričana je bila. da t-t. Oiai rova nima popolnoma nobene zveze z Bensonovim umorom. Smatrala jo je za nedolžno vprav zato, ker je vede«, da je sama zagrešila zločin. Freve^ materinskega srca je bilo v njej, da n dovolila komu sumiti dekle, o kateim je vedela, da ie uedolžno. Koncert ljubljanskega kvarteta Ljubljana, 6. oktobra. »... Če pa bi hotel svetu samo pošepniti na uho, kako mi 6rčne strune v resnici nihajo, ko pride tisto tiho zvonjenje, da pozabljam, kako 6em prikovan na tla, in stegujem roke tja pod zvezdnati svod — tedaj bi svojo glasbeno misel hotel vliti v majhen kvartet,« tako je zamrl pomenek med skladateljem in kritikom, o katerem sem bral pred leti. Take besede ti kanejo v spomin (pa bodi še tak sovražnik izbranih senfenc, ki jih človek kot poslednjo modrost zjeclja, ko hoče v svoji omejenosti zajeti vsaj drobec najgloblje umetnosti, po kateri nas večno žeja), ko utegneš prisluhniti pesmi štirih goslačev. Snoči je bila taka prilika, ko nam je ljubljanski kvartet (Leon Pfeifer, I. viol.; Albert Dermelj, II. viol.; Vinko Šušteršič, viola; Cenek Šedlbauer, celo) v Filharmoniji lepo in izdatno postregel. Dober kvartet je na glasbenem polju zmeraj redek cvet. Ni čuda! Saj gredo v bistvu vsi njegovi napori za sublimacijo glasbene misli, ki ji hoče izluščiti zadnjo resnico, ji otipati najrahlejši utrip. Ta najbolj osnovna orkestralna oblika zahteva preprosto obleko brez zvočnega lišpa drugačnih barv, a zato enoten navdih in veliko poduhovljenosti. Zamotanim resnicam pridemo najbližje s po-k°’ * Primero: simfonična oblika nas prevzame P? obširni veličastnosti kakor morje, ki pa je v njem zmeraj mera slane navlake, kvartetna pa žubori ko prozoren studenec, ki v resnici napaja. Kvartetna umetnina je v leposlovju duhovita lirična pesem, v slikarstvu droben akvarel. Iz nje odseva duh lepote v preprostosti. Zato pa tudi ne Pj_??eneča, da so bili stari tako vneti za kvartetno obliko, čas je tekel počasi, za vnanji lišp pa se so •n'r° menili; torej je bilo naravno, da lenot i v globi110! v lajni svet čiste zvočne tenpU i r l'e največ veljal preprost, a nežen in ni o-] k- ’ se danes najdejo ljudje, ki kvartet-toliko Posvečajo toliko naporov, in taki, ki jo s vnemo poslušajo kakor sinoči, je zatrdno dobro spričevalo za našo glasbeno vzgojo in čut. Še dobro nam bo danes v spominu Poltronie-rijev kvartet. To je bilo že kar idealno glasbeno telo, ki 60 nam njegovi glavni obrisi ostali v duši. Skoraj prepričani pa smo tudi, da je ravno našemu ljubljanskemu, kvartetu dal veliko pobude in zaleta. To nam je hotel snoči pokazati z Boccherini-jem, Beethovnom in Dvorakom. Prvega je v štiridelnem 6favku prinesel kot novost spremenjenega 6poreda. (Za spremembo sem šele pozneje izvedel. Presenetilo pa me je, ko senp slišal, da 60 igrali Boccherinija, o katerem so že nekdaj trdili, da je v glasbenih zasnovah in slogu močno podoben Haydnu. Zdi se mi, da so imeli prav.) Druga točka je bil Beethovnov opus 58, št. 1 v F-duru, tretja Dvorakov opus 35 v d-molu. Če bi me kdo vprašal, kaj me je najbolj prevzelo, bi 6e odločil za Dvorakovo delo. Zdelo se mi je, da je ljubljanska četvorica vlila vanj toliko razgibanosti, sočnosti in globoke miline, da je gotovo utešila tudi bolj zahtevne okuse. A tudi skladba je prava kvartetna mojstrovina: vsi stavki so ritmično in dinamično tako variirani, vsa štiri go; dala tako upoštevana, da ni nikjer nevarnosti enoličnosti. O izvedbi sami bi se zadovoljili 6 tole sodbo: o posameznih igralcih tu ne moremo govoriti, marveč o kvartetu, ker ima 6amo kot tak svojo veljavo. Čim manj namreč čutimo posameznika, tem bolj poln je kvartet, tem bolj živi en duh v štirih telesih. Zato lahko mirno trdimo, da še je ljubljanski kvartet prav dobro odrezal; njegova igra daje slutiti, kako marljivo se poglablja v delo. To pa je hkrati jamstvo za lepo bodočnost. To sodbo je potrdila tudi množica poslušalcev, med katerimi je bilo mnogo mladih obrazov. Pač pa spričevalo za to vrsto poduhovljene in plemenite glasbe! Goslačem so vneto ploskali in jih po koncertu znova zvabili na oder, da so jim za »lahko noč« z nežnim občutjem zaigrali še znani Dvorakov valček op. 54, št. 1. L. I<. Vremenarji v preteklosti in sedanjosti Ljubljana, 6. oktobra. človek vreme opazuje, meri in računa, toda to more Pviti do eksaktnih rezultatov, da bi mogel eno na sekundo natanko določiti vsako vremen-■ spremembo, nastop dežja, snega, toče, megle 11 naravno sončnega vremena. Mnogim bi zelo Prav prišlo, ko bi lahko računali na vreme za ločeno dobo, da bi izvedli svoje velikopotezne ttacrte, marsikateri poljedelec bi si uredil svoje delo povsem drugače, kakor pa sedaj, ko dostikrat he more računati na stalnost vremena. „ . V gotovih časih se pojavljajo ljudje, ki skušajo s fizikalno matematičnimi računi določevati ysake vremenske pojave. Pred nedavnim časom le imel priliko priti skromen reporter v pogovor z nekim mladini možem, ki je začel na dolgo in široko razvijati svoje praktične poizkuse in svojo teorijo o natančnejši določitvi vremenskih napovedi za daljšo dobo, tako za tri dni naprej, celo za teden in mesec dni. Reporter je z zanimanjem sledil njegovim teoretičnim izvajanjem, toda zašla sta v take matematične višave, da je reporter naposled izgubil vso orientacijo. Kakšnega pomena bi bilo n. pr., ko bi lahko napovedovali vreme kar za It?de.n dni naprej, ka mesec dni! Kako bi bili meščani veseli, ko bi vedeli, da mraz ne bo pritisnil še dolgo in dolgo ne? Kako bi se veselil poljedelec, ko bi v poletnih mesecih vedel, kdaj lahko kosi, kdaj lahko žanje brez nevarnosti za .deževje in točo?! Človek že nad sto let zbira vremenske podatke, zapisuje temperature, zračni pritisk, opazuje smeri velrov, toda ne more na podlagi vseh teh zbranih zapiskov določevati z natančnostjo vremenskih sprememb. V praktičnem življenju pa so vendar vremenski podatki dostikrat zelo važni ln merodajni. Mnogim gradbenikom, ki grade mostove in železnice, so potrebni vsi vremenski po-oatki, da vedo primerno uravnavati vsa gradbena 'teta. Ko so n. pr. pred dobrimi 40 leti gradili se-^anii Zmajski jnost v Ljubljani, so gradbeniku rfteali, da ni upošteval pri gradbi betonskega mo-u vseh vremenskih faktorjev. Nastale so namreč Prav pr; napravljanju betona razne ovire zaradi rerr,ena. Ljubljanski šaljivci pa so sploh delali , 8 račun tega mostu razne šaljive opazke. Že c a 1898 je namreč mestni svet sklenil, da zgradi »oi0168/0 'eseneSa mesarskega mostu, ki je bil v mnt i *!e-m stanju in so se ljudje bali peljati čez in i . at'*en- močneje obtežen most, moderen be-in*? r »V581 *n <1a se ho imenoval »Cesarja Franca 7nn?»a i nlPst<- Most pa je bil zgrajen šele po-m 8°i Idnbljančani napravili uganko: covor m ^ i Pirej Pžfin' Preden se je rodil?« 0.1- PODrei krstil' koa«o m°St’ k?r Ra ie n'«s,ni svo! poprej krstil, ko še zgrajen ni bil. To mimogrede' ».i £&?at1«4?, ™>- men.klmlteorll.ml vibulal primerno pSr'n" .7'. so mu Jih potem znanstveniki ovrgli TaFninV je bil rodom iz nekega mesta m Grb s. • , ’ 1 1. bil prvotno katoliški prestopil k protestantom ter okoli 1903 umrl pri Berlinu 65 let star, je zasnoval tako imenovano teorijo o »kritičnih dnevih«. Napovedoval je hude katastrofe, potrese, velike viharje in nevihte. Tu in tam je za gotove dežele uganil in tako je pri ljudeh dosegel primeren ugled kot vremenski prerok. Mnogo je Falb pisal v potresnih in vremenskih katastrofah. V prvih letih tega stoletja so se ljudje^ silno bali prihoda Haleyevega kometa, ki naj bi trčil z zemljo. Vse se je pripravljalo na usodno katastrofo. Toda komet je šel mimo zemlje. Drugi vremenarji so raje zbirali lokalne podatke in lokalne vremenske pojave, na podlagi katerih so primerno znali napovedovati vreme vsaj za en dan naprej. Kakor pripovedujejo so bili mnogi barjanski originali sila dobri vremenarji in so znali iz megle napovedovati vreme za cel dan. Od teh starih očancev izvira še sedaj običajen izrek, da nastane lepo vreme, kadar je megla na Barji^ pri tleh in ne visoko. Nasprotno pride hitro dez, ko je megla na Barju visoka in pa redka. Sicer pa bi se dalo o nekdanjih vremenarjih še. mnogo napisati in povedati. Športni drobiž Konkordija : Gradjanski 2:1 (1:0) Zagreb, 4. okt. Danes je bila v Zagrebu odigrana prijateljska nogometna tekma, ki je imela bolj prestižni značaj. Sestali sta se enajstorici Gradjanskega in Konkordije. Konkordiji je bilo na tem, ali si je po pravici priborila letošnje hrvaško državno prvenstvo, Gradjanski pa je hotel dokazati, da je to prvenstvo on zaslužil. Po boljši igri je znova zmagala Konkordija in je dosedanjega državnega prvaka premagala z 2:1. V prvem delu igre je najprej Gradjanski po Wolfln zabil prvi gol, izenačil je Ajbel, v drugem delu igre pa je Muradori zabil zmagonesni gol. Zanimanje za tekmo je bilo veliko in je prišlo na igrišče čez 5000 gledalcev. Še nekaj nedeljskih športnih dogodkov moramo omeniti, da ne bomo v zaostanku, švedska: Danska 2:1. Važna športna prireditev je bilo tudi meddržavno nogometno srečanje Švedske in Danske. Igrali so v Stockholmu. Domači so imeli prednost domačega igrišča, domačih gledalcev in za seboj imeniten* uspeh, ki so ga pred kratkim dosegli proti Nemcem v samem Berlinu. Stadion je bil najjolnjen do kraja. Zmagali so, kakor je bilo pričakovati, domačini z golom razlike. Rezultat 2:1. V častni loži je gleda! tekmo tudi švedski kralj Gustav. Danci so se dobro držali in so bili z njihovo igro zadovoljni tako gledalci kot oni sami. Slavni in toliko občudovani svetovni rekorder na dolge proge Haegg se je odločil, da bo šel tudi čez meje svoje države, malo proti severu, v deželo tisočerih jezer. Nastopil je v Helsinkih na progi 3000 m. Ni se mu bilo treba dosti truditi prvi je itak bil, le za čas je šlo. Ker ni imel prave konkurence zraven sebe je progo pretekel le v času 8:19.6. Svetovni rekord na isti progi, ki ga ima seveda tudi on, pa se glasi 8:01.2. Takoj za njim je pritekel na cilj domačin Sarkama v času 8:32 tudi na tretje mesto se je vsidral Finec. Razen Haegga se je s Finci poskusil tudi Šved Franzen, pa žal, z manjšo srečo. Tekel je na 400 m, a je moral prvo mesto prepustiti domačinu Storskupu, ki je zmagal v času 48.4 sek. V nedeljo je čez 500 švicarskih tekačev teklo na tradicionalni tekmi od Murtena pa do Fried-burga. Tekmovali so seveda v več skupinah, po starosti. V glavni skupini je zmagal Arnold Mayer iz Ziiricha v času 57:45.6. V berlinski športni palači sta se v ringn merila za naslov nemškega boksarskega prvaka v srednje težki skupini Seidler in Kreutz. Proti pričakovanju je zmagal Seidler. ki je svojega so-tekmeca že v četrti rundi položil na tla. Kot poročajo, se bodo za Schmelingovo dediščino, ta je namreč odložil boksarske rokavice, potegovali v bližnjih nastopih tile »levic: Italijana M u si n a in Lazzari pa Nemec Neussel in Šved Tandberg. Prvo tekmovanje za prvenstvo v tej težki skupini bo že 8. novembra, prav tako v berlinski športni palači. Slovaški rokoborci so v nedeljo nastopili v Zagrebu proti hrvaškim. Hrvati so se jim revanžirali za nedavni poraz v Bratislavi s tem, da so zmagali s 4:3. Odločilno točko je priboril za hrvaške barve Gerovac, ki je svojega nasprotnika premagal po točkah. 18. t. m. se bosta na zelenem polju pomerili nogometni enajstorici Švice ih Nemčije. Tekma bo v Ziirichu. Ljubljana se utrga S ta prvo predstavo se je Rokods Iski oder uveljavil v začeti seziji Prva igra v letošnji seziji tega odra, ki poleg Narodnega gladilašča deluje v našem mestu. In to je prav! Ima že svoje zvesto občinstvo. ki obiskuje igre in tako uživa lepoto slovenske dramske umetnosti. Poleg tega pa to malo gledališče omogoča z nizko vstopnino tudi manj premožnim obisk predstav. Temu odru primerna'je tudi omen jena igra, ki obsega tri slike. V središču dejanja je bogati in ponosni Kalan, lesni trgovec in posestnik ^aBe in elektrarne. Pri vsem bogastvu je zašel v dolgove, posebno pa se je zadolžil pri trgovcu Izdi. Mogočnež, je imel boj z različnimi silami, tako z Izdo zaradi dolgov in svojim žagarjem Andrejem zaradi svojega sina Lojzeta. Prvo je rešil dobro, ko je dobil novih naročil za trgovino, v drugi pa ga je usoda kruto zavrnila, kajti sin. ki naj bi se — tudi po njegovi volji oženil z Lenko, žagarjevo hčerjo, je bil v resnici sin žagarjev (pred zakonom), kakor mu je priznala žena Ana. To je bili zanj najhujši udarec, prav tako ga je pa potrlo, da mu je voda, ker se je utrgal oblak, podrla žago in elektrarno; tako je izgubil vse imetje. Igra je v celoti prav lepa, povzeta iz resničnega življen ja. Tudi osebe so po imenu vzete iz realnih razmer, iz škofjeloških družinskih imen. Prav tako je bilo tudi igranje prav lepo in realistično. Kalan je bil življenjsko resničen in je dobro podajal osebnost trgovčevo. Tudi njegova žena se je vživela v »dogo otožne žene z mladostno krivdo, ki jo je po dolgem oklevanju priznala. Na višku pa je bil v kvalitetni igri Andrej, a tudi njegova hči Lenka je dobro rešila vlogo. Tudi ostali igralci niso dosti zaostajali za omenjenimi glavnimi. S to prvo igro se je Rokodelski oder leto« primerno uveljavili v začetni seziji: z resno realistično igro. Tako bo dosegal umetniške uspehe in občinstvo se bo pridno udeleževalo predstav. Dr. Gr. Kirurgičm oddelek splošne bolnišnice čistijo Zaradi ogromnega obiska bolnikov v kirurgič-nem oddelku splošne bolnišnice v zadnjih letih je bilo vsako čiščenje teh prostorov onemogočeno, četudi je bilo tako potrebno. Oddelek je bil v že prav zanemarjenem stanju, kar je razumljivo, 6aj se je tekom let pri tako rekordnem številu bolnikov nabralo v prostorih mrčesa in nesnage, čeprav je uprava, oziroma bolniško strežniško osebje vestno izpolnjevalo 6vojo nalogo. Zdaj pa so začeli s temeljitim čiščenjem ki-rurgičnega oddelka. Bolnike s tega oddelka 60 spravili začasno v večjo 6obo internega oddelka, nove bolnike pa sprejema kirurgična klinika. Vse prostore bodo desinficirali in desinsekcirgli. Delo je prevzela neka družba iz Triesfeja in bo končano v 14 dneh, nakar bodo lahko bolniki 6ppt prihajali v kirurgični oddelek. Koledar Danes, torek, 6. oktobra: Bruno, sp. Sreda, 7. oktobra: Kraljica Rož, Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani sporoča da je s 1. oktobrom zdravniška ordinacija v šiški za zavarovance ukinjena in zdravnik dr. Rupnik ordinira od tega dne dalje samo v zavodovem ambulatoriju. Zavarovanci, ki potrebujejo zdravniško pome, naj se zglase v ambula-loriju. Zoper prali in plevel — klormagnezijeva sol. Prvič je menda mestno cestno nadzorstvo posolilo Tyrševo, seda jimenovano Bleivveisovo cesto ob-Evharističnem kongresu, ko so ogromne množice hodile na stadion in bi se bile dušile v prahu, če bi netlakovana cesta ne bila posuta s klor-magnezijevo soljo. Pozneje je pa mostna občina večkrat na raznih cestah rabila to sredstvo zoper prah s prav dobrim uspehom, kar smo se lahko tudi pred kratkim prepričali posebno na Cesti soške divizije pred kolodvorom. Ko so se pojavile pritožbe proti travi na cesti, je mestno cestno nadzorstvo spet poseglo po klormagnezijevi soli res s popolnim uspehom. Plevel je ta jedka sol popolnoma požgala med kockami, da sploh več ne požene. Pripominjamo pa, da se potresanje plevela s klormaguezijevo soljo izplača le tam, kjer asle plevel med kockami ali porfirnimi zlo-ščami ter bi bilo izkopavanje plevela predrago. Na netlakovanih cestah bo zato treba plevel še nadalje kopati. Sicer pa moramo upoštevati, da z zeleno travo obrobljenih cest in ulic ne smemo smatrati za slabo vzdrževane ceste, sai zeleni robovi samo poživljajo sivo monotonost cest ter zato ob glavnih cestah prav radi vidimo zelene obrobke, ki jih vzdržujejo vrtnarji. Pripominjamo pa, naj nikdo nikar s. klormagnezijevo soljo ne preganja plevela z gredic, ker bi z njo uničil tudi posevke in cvetlice ter zelenjavo. Prvo žrtev obešanja na tramvaj, upokojenega nadstražnika Jožeta Korena, so včerajšnji ponedeljek jKikopali pri Sv, Križu. Ta usodni opomin naj spametuje vse nedisciplinirano prebivalstvo, kako potrebni so predpisi za red na cestni železnici in kako upravičena je strogost tramvajskih uslužbencev pri delanju reda. Prav te dni je županstvo v dnevnikih objavilo dolgo ojjozo-rilo zaradi reda na tramvaju ter podčrtalo, da uprava električne cestne železnice nima prav nobene odgovornosti za morebitno nezgodo. Kdor se ne ravna po predpisih, ki jih dnevniki neprestano ponavljajo, si mora pač sam pripisati nesrečo. Poslednjič pa opominjamo nedisciplinirano občinstvo, da so vsi dosedanji ukrepi poostreni ter zato ne sme več ostati samo pri grožnji, da bodo nediscipliniranim pobrane mesečne vozovnice in ukinjeni vsi popusti, v skrajnem primeru bo pa mestna uprava prisiljena omejiti gnečo in preprečiti naval na električno železnico z zvišanjem tarife. Seja vsega profesorskega zbora I. ženske realne gimnazije za določitev učnih knjig v šolskem letu 1942/45 bo v četrtek, 8. oktobra t. 1. ob 9. Točna udeležba obvezna. — Ravnateljstvo. Z ljubljanskega vseučilišča. Na podstavi čl. 194, 5. odst., Obče univerzitetne uredbe je univerzitetna uprava na svoji seji dne 2. t. m. sklenila podaljšati redni vpisni rok za tekoči zimski semester do 51. oktobra t. 1. in sicer tako za slušatelje, k’ so že bili vpisani, kakor tudi za one, ki stopajo prvikrat na univerzo. Podrobna pojasnila daje Vpisni urad (Kvestura) univerze. Ljubljansko gledališče Drama: Torek, 6. oktobra ob 17.30: »Večno mlada Saloma«. Red Torek. Sreda, 7. oktobra ob 17: »Oče naš...« — Krstna predstava. Red Premierski. Četrtek, 8. oktobra ob 17: »Oče naš...« — Red četrtek. Opera: Sobota. (0. oktobra ob 17: »Traviata«. Otvoritvena operna predstava. Red Premierski. ROKODELSKI ODER Rokodelski oder je z uspehom pričel v nedeljo svojo gledališko sezono. Prva predstava je bila drama »Kadar se utrga oblak«. Igralci jo bodo ponovili v nedeljo 11. t. tn. Na predstavo te res lepe slovenske drame že danes opozarjamo. Vstopnice si preskrbite v predprodaji v nedeljo dopoldne in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Pe-trarkova 12/1. nadstropje. V Milanu je bilo včeraj veliko tekmovanje v hitri hoji na 10 km. V ostri konkurenci je zmagal Triestin Gressevich v času 46:28.3/5. Drugi je prišel na cilj Frolla v času 48:38,3/5. Tretji pa je bil Milančan Nalaspil. Zdravnik pr© v. HEISER Holandci so doslej bolnikom, ki so »neli žive nitke, dajali samo zdravila u^Per. ffliste, kadar so pač prišli na no buške postajo, zdaj pa so siromake s«1' temeljiteje zdraviti. Domačini Prihajaj; iz vasic pod vodstvom poglavarjev kakor čreda, ki jo peljejo a. trg. Potem so v dolgi vrsti stopali mimo mize, kjer so vsakemu vlili v “sta nekaj zdravila. Holandci so bili ri Ponosni na to delo. , Doktor John Lee Hvdrick je Ho-undcem dokazoval, da je kenopodij lcer zdravilen, a da je na Javi nnj-aznejše preprečevanje nove okužbe. ? . je treba ljudi najprej poučiti o Kuzeni zemlji in jih navajali k rabi lobro grajenih stranišč. Nekaj časa *e je s svojim načrtom trudil, ko so ni Holandci v njihovi napihnjenosti ejaiji: »Vaši postopki so preveč pojasni. Mi vam bomo pokazali, kako JG a .del.u*i-« j p*aP°čil je važni dan, ko je bilo ena primerjati oba nastopka. Okraj- i glavar in drugi uradniki so najprej I egledah vse, kar smo mi dosegli s Prepričevanjem in poučevanjem in aaKo so se domačini v našem kraju oprnel, naukov. Zdelo se je, da so bili močno presenečeni n dr. vJan Lonkhuv_ zen Je dejal: »lo ljudstvo si je zgradilo deset tisoč stranišč. Mi smo jih pa * rJ . -tlSoe z manjšimi stroski. želim, da bi videli naše na-prave.« Zelo me je mikalo da bi jih videl. Ur. van Lonkhnyzen. dr. Hvdrick. njegov tajnik in jaz smo odšli v Krojo* v vas sredi Jave, kjer so Holandci razvijali svoje delovanje. V Kroji smo stopili iz avtomobilov ter v sprevodu odšli k prvemu stra,-nišču, ki je kot nova in lepa gradba stal prav v bližini. Zažgal sem kos papirja in razsvetlil notranjost jame: stranišča še ni bil nihče rabil, Prišli «mo do drugega stranišča: tudi ta je bil še nerabljen; pri naslednjih se jo ponavljala ista pesem, vsa so bila skrajno čista. Dr. van Lonkhuvzen je bil nekoliko presenečen in je krajevnega zdrav-stvenega uradnika prosil za pojasnilo. , . uka lin ji ljudje nimajo navade, da m zaceli rabiti stranišča, preden se niso zdravili,-moy, so tudi to nalogo kot ponižno opravilo prepustili »mantrijem«. Dr. Hvdrick se je naučil holand-ščine in malajščine. Potem pa je izbrani skupini »mantrijev« podal ves nauk o življenjskem razvoju črevesnih zajedalcev. Vsak »mantri« je obiskoval določeno število javajskih hiš. Sedel je na tla in zbral vso družino okrog sebe ter jim povedal vse o živili nitkah, svoje pripovedovan je pa je nazorno prikazoval na Baermannovi pripravi. Na splošno se je zdelo, da ljudstvo nauk razume, a da ne bi ničesar tvegal, se je »mantri« nekaj tednov pozneje vrnil v obiskane hiše in jio-novil svoja pojasnila. Qb tretjem obisku jih je izpraševal. Zdaj. so domačini imeli priliko, da so dokazovali, kaj so se pri prejšnjih predavanjih naučili. »Kje živijo žive nitke?« ali »Odkod pride slabokrvnost?«, je vpraševal »mantri«. če so znali odgovoriti, je »mantri« vedel, da je bil pouk zadosten. Pri četrtem izpraševanju so nastopili tudi otroci in včasih se je dogajalo, da jo kak deček jropravil razlago sivolasega starega očeta. A vselej je prišlo do živahnega razgovora in vsak se je obrnil na »mantrija«, naj pove in odloči, kdo ima prav. Često sem dolgo hodil od vasi do vasi in od hiše do hiše. Videl sem otroke, ki so peli pesmi zdravstvene vsebine, a zaradi svoje dolgoletne izkušnje sem se vendarle vprašal, če so ta,-ke besede v pesmih imele kakšen vpliv ali so se kako vtisnile otrokom v spomin. Težko je bilo drobiti znanstven kruh kmečkemu ljudstvu, ki naj bi jim prešel v meso in kri; vsekakor je bilo mnogo zaprek in delo je zahtevalo Jobovo potrpljenje. , Hotel sem popisati svoje vtise, a obletaval me je cel roj silno sitnih komarjev in drugih žuželk, nadlegovale so me mravlje in vsakovrstne krilate zverinice, ki so me ščegetale po tilniku in vsak hip zasenčevale pisalni papir. Zato je naraščalo .moje občudovanje za vse tiste, ki so se mudili tam doli in se noč in dan borili za zdravstvene napredke, ko jih je vendar povsod obdajala sama nesnaga in — kar je še mnogo hujše — slaba volja ter posmehovanje mnogih nejevernih holandskih uradnikov. Na srečo nas je novi vrhovni gu; verner z vsem srcem in vsemi silami podpiral. Dejal mi je: »Zdaj veste, v kakšnem položaju smo. Pripravljeni smo vaše delo podpreti do skrajnosti: dali vam bomo na razpolago sio tisoč dolarjev.« Nemška zibelka in grob v obeh svetovnih vojnah Kakor kažejo uradne številke, objavljene v »Wirtschaft und Statistik«, je položaj v Nemčiji v obeh svetovnih vojnah tudi v tem oziru povsem različen Nemški list >Wirtschaft und Statistik« prinaša zanimivo primerjavo, kako je bilo v Nemčiji z notranjim ljudskim gibanjem med prejšnjo in sedanjo svetovno vojno. Iz njega posnemamo naslednje podatke, iz katerih je pač razvidno, da so bile tudi v tem oziru razmere v letih od 1914 do 1918 povsem drugačne, kakor pa po letu 1939. ko je izbruhnila sedan ja vojna, V prejšnji svetovni vojni je Nemčija izgubila dva milijona vojakov. V primeri z mirno dobo je hilo v Nemčiji v letih od 1914 do 1918 tri in pol milijona otrok manj rojenih ter okroglo 900.000 porok manj. V prvih treh letih sedanje vojne je bil položaj v Nemčiji v tem oziru drugačen, kakor dokazujejo uradni podatki, ki jih objavlja zdaj »Wirtschaft und Statistik«. Leta 1940 je bi,lo po teh uradnih podatkih v Nemčiji 613.000 porok, v naslednjem letu 505.000. v prvi polovici leta pa je bilo kljub vojni na vzhodnem bojišču 530.000 porok. Poglavitna značilnost pri tem je, da so bili to po veliki večini razmeroma zelo mladi novoporočenci. Upravičeno zaskrbljenost je v letih 1914 do 1918 vzbujalo naglo nazadovanje rojstev. Že v drugem letu prejšnje svetovne vojne se je v Nemčiji rodilo celih 43 % otrok manj, kakor pa prejšnja leta. Tudi v času sedanje vojne so v Nemčiji manj zibali, a število rojstev ni tako občutno padlo, kakor pa v prejšnji vojni Leta 19(tl se je v Nemčiji rodilo 1,558.000 zakonskih otrok. Če to številko primerjamo s tisto iz leta 1939, vidimo, da se je število rojstev v Nemčiji lani skrčilo komaj za 7 odstotkov. Uradne številke o umrljivosti kažejo, da sedanja vojna ni vplivala na zdravstveno stanje nemškega naroda kljub vsem omejitvam, ki so bile spričo vojnih razmer nujne. Odstotek umrlih je manjši, kakor pa je bil leta 1938. Leta 1940 jih je v Nemči ji umrlo povprečno komaj 13 na vsakih tisoč ljudi, leta 1941 samo 12.3, v prvem polletju letošrfiega leta pa spet le 13. Pri tem pa 60 zaračunane seveda tudi žrtve med civilnim prebivalstvom, ki so jih zahtevali sovražni letalski napadi, niso pa všteti vojaki, ki so padli na bojiščih. Hrvaška Bela knjiga Izšla bo v kratkem v več jezikih in bo nekak podroben pregled strahotnih dejanj uporniških oddelkov v Bosni | sporazum, s katerim sta se zavezali, da bosta V nekem svojem članku, ki ga je dobila z Dunaja, piše graška »Tagespost« o upornikih na Balkanu naslednje: Hrvaški zunanji minister pripravlja zdaj izdajo hrvaške Bele knjige, ki bo izšla že v prihodnjih dneh v več jezikih, med drugimi tudi v italijanščini. Dokler ne izide ta, v vsakem oziru zanimiva knjiga, se moramo zadovoljiti s tem, kar graški list piše o njej. Hrvaška Bela knjiga, spisana na podlagi dokazil, izpovedi in prič in uradnih podatkov, bo nekak pregled strahotnih dejanj, ki so jih zagrešile uporniške tolpe v mesecih strahovlade na področju Bosne. Kjer ne bo z besedami mogoče dovolj prepričljivo popisati strašnih podrobnosti krutih dejanj, bo spregovoril še jezik fotografskih posnetkov. V Beli knjigi bo Slednjič popisano tudi, kaj so storile čete na ozemlju držav Osi ter hrvaška vojska, da končno-veljavno zatro uporniško gibanje na ozemlju hrvaške države. Kdo je general Mihajlovič Da ni šlo pri tem zgolj za policijske nastope — pripominja >Tagespost< — dokazujejo številke, ti so bile obelodanjene v nemških uradnih poročilih. V spopadih, ki gredo zdaj h kraju, je padlo na tisoče in tisoče ljudi, ki so pripadali tem tolpam, ki so često nastopale v jakosti celega polka. Še; več pa je bilo ujetnikov. Partizansko nastopanje v Bosni ni bilo, vsaj v začetku ne, ločeno od podobnih gibanj v sedanji Srbiji. Tam sta bili sprva dve skupini, ki sta se začeli upirati novemu redu. Eno teh skupin, ki je bila številčno šibkejša, so sestavljali ostanki bivše jugoslovanske vojske, ki se jim je pd vojaškem in političnem zlomu posrečilo ubežati polomu. Poveljstvo nad to skupino je prevzel general Mihajlovič, ki je bil pod vplivom begunske vlade v Londonu. Mihajlovič je bil prej jugoslovanski vojaški odposlanec v Sofiji in je imel najbrž zveze s tisto skupino ljudi, ki je uprizorila leta 1925. napad na katedralo svete Sofije, pri čemer je bilo na stotine žrtev. Druga skupina Drugo skupino so tvorili nezadovoljneži in razni uporniki, ki so se jim hitro pridružili tudi zločinci, ki so med vojno zbežali iz zaporov, ter tolovaji s ceste. Te so organizirali sovjetski agenti, tako imenovani razumniki, ki so v ostalem po veliki večrni pripadali srbskim judovskim družinam. Pri tej organizaciji je igral manjšo ylogo tudi bivši sovjetski odpravnik poslov v Belgradu, Lehedov. Nekaj časa je bil tam pod imenom nekega dr. Tita tudi »predsednik srbske boljševiške republike«, ki ga je imenoval Stalin. Kmalu nato je istočasno iz Londona in Moskve prišlo povelje, naj se obe skupini strneta. Sklenili sta odslej nastopali skupno in da bosta skupno bili boj za »osvoboditev«. Če so v tej medsebojni pogodbi zabrenkali tudi na narodnostno struno, so to storili zato, da bi pridobili čim več pristašev. Ta »osvobodilni boj« je prinesel razdejanje in razvaline v razna srbska področja in mesta ter je zahteval mnogo žrtev brez haska in brez vsakega smisla. Na svojih roparskih pohodih so te tolpe vse od začetka nastopale v Črni gori in na Hrvaškem, a do formalne vojne od strani upornikov je prišlo šele tedaj, ko je vlada generala Nediča v Srbiji z vso odločnostjo nastopila proti bol.jševiškim partizanom, vendar pa se je številnim med njimi posrečilo prekoračiti mejo. Po neprehodnih gorskih tesneh ter po bosanskih gozdovih so našli varno zatočišče in od tam so začeli — pri tem sta jih stalno podpirala Moskva in London in z n jima so bili tudi vedno v radijski zvezi — s svojimi široko zasnovanimi strahovalnimi nastopi. Pri tem niso imeli le tega cilja, da bi prej prečili ustanovitev mlade hrvaške države, pač pa naj bi od tam pripravili in izvedli splošno vstajo po vsem Ba.lkanu. Poveljstvo nad njimi so prevzeli politični komisarji, ki so bili svojem načinn postopanja popolnoma enaki moskovskim političnim komisarjem. Ti komisarji naj bi bili prišli v Srbijo in v Bosno z letali. Izropali so cele vasi ter prisilili prebivalstvo, tudi ženske in otroke, da so se jim pridružili. Ustanavljali so celo »proletarske na-skakovalne oddelke«, ki naj bi po svojem nečloveškem divjanju predstavljali nekako »bolj-ševiško predstražo«. Tudi »s puškami oboroženih tovarišic« ni manjkalo. Boj ni bil lahek Kdor se ni hotel pokoriti tem tolpam, so ga umorili, pri čemer so 6i izmišljali najbolj premetene načine mučenja. »Sovjetska sodišča« so izrekla na stotine smrtnih obsodb in te obsodbe so bile neusmiljeno tudi izvršene. Pomanjkljivi vojaški in policijski oddelki 60 bili daleč od tega, da bi mogli biti kos tem tolpam in da bi naglo naredili konec boliševiškemu strahovanju. Slednjič pa so zaradi pomirjenja dežele italijanske in nemške oborožene sile ponudile svojo pomoč ter skupno s hrvaško vojsko zadale milostni udarec divjaškemu gibanju. Niso bili to lahki boji — končuje svoja izvajanja pisec v »Tagesposti« — kajti partizani, ki so odlično poznali kraje, so se branili z obupno korajžo. Tudi na tem terišču se je boj med državami, ki hočejo red, ter zmešnjavo, ki ‘o hočeta Moskva in London, slednjič moral ioncati. HENRIK SIENKIEW1CZ ijjgror ROMAN V SLIKAH « k ; <^soy- 5 , šs), ; Uf \ '7 Ko je Neron odložil smaragd, se je Petronij podvizal ustvariti v njem čim slabšo sodbo o Li-giji. Prepričal ga je, da je mršava, duhovito odgovarjal drugim, ki 50 jo hvalili, da je nazadnje tudi cesar obrnil palec navzdol v znamenje, da so vsi hvalilci propadli. 28 Zdaj je Petronij, za njim pa ves zbor gostov, začel prositi Nerona, naj jih osreči in jim zapoje svojo novo hvalnico Veneri, boginji ljubezni. Dal se je preprositi. Počakal je najprej, da je prišla Popeja Sabina, njegova zena, lepa kakor sonce, ki so jo pa kristjani imeli za poosebljeno hudobo. Nato je prijel plunko in v smrtni tišini začel svoj spev na Venero. Po pesmi je izbruhnilo burno odobravanje, Petronij pa je začel ponavljati stihe iz pesmi ter jih hvaliti kot strokovnjak. Potem je Neron spremil Popejo. ibJlGlLg i EIAR - Radio Ljubljana Torek, 6. oktobra: 12.20 Simfonična glasba — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 15.000 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 15.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 15.20 Lahko glasbo vodi dirigent Gallino — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.15 Novi orkester, vodi dirigent Fragna — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Pisana glasba — 17.30 Giornale radio in sloveno — 19.45 Operetna glasba — 20.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.50 Vojaške pesmi — 20.45 Narodne pesmi. Orkester vodi dirigent Zeme — 21.15 Plošče — 21.5“ A. Nicotera: Pogovor s Slovenci, predavanje —■ 22.05 Koncert violinistke Francke Rojec-Ornik in pianista Bojana Adamiča 22.45 Poročila v italijanščini. Kot je sklenila švicarska smučarska zveza, kJ je imela nalogo organizirati velike mednarod»e smučarske tekme letošnje leto, teh tekem letos n0 bo, ker prilike niso prikladne. Z zakonsko odredbo je bila na Hrvaškem ustanovljena strelska zveza. Kdo bo vodil to zvezo so že tudi določili. BELMA LAGERl.OEFi AA 112 NA RAZPOTJIH SRCA BOM AN »Na to sploh nisem mislila,< je izbruhnilo iz Karline. »Ko je že vsa moja domača vas tri tedne jezikala čez me in ko bi še ti sedaj pobegnil.. .< »Na vsak način,« se je vtaknil vmes Schagerstroem, »razumem, da tega ne bi mogla prenesti.« Zasmejal se je od ljubezni in sreče, toda hip nato je dejal z globljim glasom: »Moja ljuba, končno se bova vendarle pogovorila. Povej mi, ali si razumela, zakaj sem hotel ravno danes odpotovati?« »Da,« je rekla mladenka s trdnim glasom. »To sem doumela.« »Zakaj si mi potem to preprečila?« Karlina je molčala. Dolgo je čakal na odgovor. Toda molka ni bilo konec. »Ko bova prišla gor,« je dejal mož, »boš našla v svoji spalnici moje pismo. V tistem pismu sem ti sporočil, da iz okoliščin, ki so mi tebo privedle v naročje, ne maram izvleči nobenih koristi zase. Tebi ni treba najinega zakona jemati nič drugače kakor za navi- dezni zakon.« _ Zopet je umolknil, da bi še enkrat počakal na odgovor. Toda noben glas se ni oglasil. »V tistem pismu sem ti dalje sporočil, da ti mislim kot dokaz svoje ljubezni in kot povračilo za vse trpljenje, ki sem ti ga povzročil, podariti Veliki Scoetorp kot dedščino in trajno lastnino. Ko bova dejansko in pravilno ločena, pa mi bo vedno v veliko veselje, če bom mogel pozneje slišati, da ti tukaj, kjer te vsi ljudje že sedaj ljubijo, še naprej stanuješ.« Zopet dolg odmor. Nobena beseda ni prišla iz Karlininih ust. ' »Ta mata”' pustolovščina v nobenem pogledu ne spreminja ničesar, kar stoji v pismu,« je nadaljeval Schagerstroem. »Sprva sem vse skupaj napačno začel. Sedaj vem bolje. Bila je le hudomušnost, ki si mi jo zaigrala, da te v domači vasi ne tri zopet znova obrekovali.« Sedaj se je Karlina primaknila malce bližje. Potem je začutil Schagerstroem njen topli dih na svojem licu in slišal, kako mu je zašepetala na uho »Največji osel, kar jih živi na božji zemlji!« »Kaj praviš?« ■ »Ti naj še enkrat povem?« Urno je položil svojo roko okrog nje in .jo potegnii k sebi. »Karlina,« je dejal, »sedaj moraš spregovoriti. Moram vedeti, kako naj se ravnam!« »No, ja,« je začela v nekoliko odvratnem tonu, »ni prijetno, kar ti imam povedati. Toda tebe bo morebiti veselilo, če boš slišal, da je Karl Artur včeraj zvečer približno ob tem času umoril mojo ljubezen.« »To je storil?« 1 »Umoril jo je. Vsi ste mu bili že preveč v želodcu. Zatrdno mislim, da je to storil po preudarku in svobodni volji.« »Ljuba moja!« je dejal Schagerstroem. »Pusti Karla Arturja v miru! Govori rajši o meni! Če je že tvoja ljubezen do Karla Arturja ubita, potem iz tega še ne sledi...« »Ne, seveda ne. Ah, če bi ti le ne zahteval tako dolgih pojasnil!« »Saj sama najboljše veš, kako neumen sem.« »Vidiš, zelo značilno je,« je rekla Karlina počasi in premišljeno. »Jaz te ne ljubim, toda dobro se počutim pri tebi in zaupanje imam vate. 0 vsem lahko govorim s teboj, pa tudi šalim se lahko s teboj. Čutim se tako na varnem in udobno, kakor bi bila že trideset let poročena.« • »Približno tako, kakor prošt in proštinja,« je posegel vmes Schagerstroem s prizvokom lahne pikrosti. »Da približno tako,« je nadaljevala Karlina z istim zamišljenim tonom. »Ti zna biti s tem nisi zadovoljen, toda jaz mislim, da je to že lep razultat zgolj samo enega dne. Rada imam, da sediš tukaj v vozu zraven mene in da mi z očmi slediš, kadar jaz plešem. Veseli me, da sedim s teboj za mizo in stanujem v tvoji hiši. Hvaležna sem ti, ker si me odpeljal iz vrtinca vseh tistih neprijetnosti. Veliki Sjoetorp je mikaven, toda niti enega samega dneva ne bi prebila tukaj, če ne bi bilo tebe tukaj. Nikakor se ne bi mogla znajti, če bi mi ti ušel. Pa vendar... Če je bilo tisto, kar sem čutila za Karla Arturja, ljubezen, potem tole ni nobena ljubezen.« »Toda ljubezen lahko postane,« je rekel Schagerstroem tiho in globoko ganotje je zvenelo iz njegovega glasu. »Da, morebiti,« je odvrnila Karlina. »In veš kaj? Mislim, da ne bi imela nič proti temu, če bi me poljubil.« Schagerstroemova potovalna kočija je bila sijajno vozilo. Vozila je, ne da bi se gugala ali pa butala. Mladi industrijec je lahko izrabil dovoljenje, ki mu je bilo dano. KONEC. vroča. Pod tem naslovom bo naš list začel prihodnje dni prinašati vrsto pisanih in nad vse zanimivih slik iz Indije, dežele, na katero *e te dni obrača pozornost vsega sveta. Ne zemljepisnega naštevanja in podatkov, temveč doživljajev, ki jih je bil na svojem potikanju po Indiji in drugod deležen eden najboljših današnjih evropskih potopiscev R. Katz. — »Vefro in pekel n n poli v Indijnjj »Ljudje in živali v Indiji«, >Indija narobe«, »RaitrjjunaJln^U^,^ >Vzhod in zahod*, >Mala zelena papiga«, » Ubogi milijonar€i >Indijska vrana«, »Tropska kuhinja«, *Btidhot> levi gornji zob_^ »Kača o džungli« so nekateri naslovi teh slik, v katerih vstaj' pred našimi očmi v neposredno doživetih oblikah Indija kakršna je danes; Indija v svojem vsakdanjem, nerazumljive nasprotij polnem življenju; skratka Indija v svoji resnični po Za IJndsko tiskarne * IJabljanti Joie Kramarič - Izdajatelji tol Sodja - Urednik; Mir»« Je»ornik - HotoplMv a« nnroiniaa 11 lir, ta »n