terpentinovomilo Schicht nam ZVEČER za ZJUTRAJ za N pa je pranje gotovo / VODNIKOVO PRATIKO JE UREDIL PAVEL KARLIN Članom in poverjenikom Vodnikove družbe. Za leto 1931. je izdali Vodnikova družba štiri knjige, ki jih prejmejo člani po poverjenikih. Te knjige so: Vodnikova pratika za leto 1932. Ivan Matičič, Moč zemlje. Dr. Ivan Lah, Sigmovo maščevanje. Prof. M. I. Pupin, Od pastirja do izumitelja. Vsak član prejme knjige pri poverjeniku, pri katerem se je vpisal. Člani, ki so se vpisali naravnost pri družbi, prejmejo knjige pri njej v Ljubljani, po pošti pa le tedaj, kadar so ji poslali poleg Članarine v znesku 20 Din še 7 Din za poštnino in zavojnino. Vse stroške za pošiljanje denarja in prejem knjig morajo po družbenih pravilih čiani povrniti poverjenikom. Hkrati z razdelitvijo knjig se začne vpisovanje za leto 1932. Članarina za leto 1932. znaša za Jugoslavijo 20 Din, za sosedne države 34 Din in za Ameriko 1 dolar. Člani se nabirajo z nabiralnimi polami in nabiralnimi knjižicami, ki so priložene vsaki pošiljki knjig. Nabrani denar naj se pošilja po priloženih položnicah z nabiralnimi polami vred sproti Vodnikovi družbi v Ljubljani. Nabiranje naj se vrši čim hitreje, zaključiti pa se mora (po družbenih pravilih) konec meseca marca. Na naročila brez denarja in na prepozno dospela naročila se družba ne bo mogla več ozirati. Za leto 1932. izda Vodnikova družba zopet štiri knjige, in sicer: Vodnikovo pratiko za leto 1933., dve pripovedni in eno poučno knjigo. V družbeni pisarni in v knjigarnah se dobivajo posamezno te-le družbene knjige: Fr. Bevk, Hiša v strugi. Povest. Ing. Ferdo Lupša, V džunglah belega slona. Fr. Bevk, Gospodična Irma. Povest. Iv. Matičič, Moč zemlje. Povest. Dr. Pavel Brežnik, V senci nebotičnikov. Iv. Matičič, Na mrtvi straži. Povest. Fr. Govekar, Olga. Povest. Slavko Savinsek, Zgrešeni cll|l. Povest. Juš Kozak, Beli mecesen. Povest. Dr. Iv. Lah, Vodniki in preroki. S slikami. Juš Kozak, Lectov grad. Povest. Dr. Iv. Lah, V boju za Jugoslavijo. I del. Zofka Kvedrova, Vladka in Mitka. Povest Dr. Iv. Lah, V boju za Jugoslavijo. II. del. Dr. Iv. Lah, Sigmovo maščevanje. Povest. Iz tajnosti prirode. S slikami. Vlad. Levstik, Pravica kladiva. Povest. Prof. M. Pupin, Od pastir|a do Izumitelja. Vsaka broširana knjiga stane 12 Din, v platno vezana pa 22 Din. Vodnikova družba je založila tudi sliki kralja Aleksandra in kraljice Marije v dveh velikostih. Vsaka slika v večjem formatu (48 x 65 cm) velja 25 Din, v manjšem formatu (35 x 50 cm) pa 12 Din. Poštnina in ovoj se zaračunavata posebej. V Ljubljani, meseca septembra 1931. Vodnikova družba. Ljubljana, Miklošičeva cesta 16. Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo PRVA POMOČ ponesrečenim živalim Napisal Jo je živinozdrav. prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima naslednjo vsebino: Sestava živalskega telesa, zdravila, obkladki, m si-ranje, drgnjenje, o načinu, kako se žival prisili, da je mirna, o dviganju padlih ali bolnih živali, o ranah ter kaj je storiti v raznih slučajih nagle obolelosti, kot pri poškodovanju rogov, poškodbi kopita in zakovanju, pri prisču med parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izclenje-nju, izpadu porodnice in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, dr ski, zapr ju, koliki, napenjanju goved in ovac, pri ujih predmetih v požira niku, pretresu možgan, solnčarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi ozebljenju, postopanju s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd. Vsak lastnik žival!, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36 50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 3 Napoleon Bonaparte O tem velikem možu obstoji že cela knjižnica literature. Najmikavnejše razkriva njegove dobre in slabe lastnosti, njegove javne in zasebne afere in doživi j aj e Conan Doylov roman Napoleon Bonaparte. Broš. velja Din 40 —, vez. Din 52'—. Nedavno ga je izdala v v Levstikovem prevodu Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani Šelenburgova ulica št. 3. Književne zbirke Tiskovne zadruge za leto 1931. dobite proti nizkim mesečnim obrokom: V ZBIRKI SODOBNI ROMAN: Rabindranath Tagore, Dom in svet. Prevel Vladimir Levstik. Fedin Konstantin, Mesta in leta. Prevel Josip Vidmar. (Ni več v zalogi.) Conrad Josef, Senčna črta. Prevel Oton Župančič. Baroja Pio, Pot k popolnosti. Prevel Stanko Leben. Mesečni obrok (12krat) znaša za broš. izdajo Din 14'—, v platno vez. 18'—, v pol usnje 22'—. V ZBIRKI MOJSTROV: Voltaire, Kandid. Prevel Oton Župančič. Flaubert Gustave, SalambO. Prevel Ante Debeljak. Mesečni obrok (12 krat) znaša za broš. izdajo Din 8'—, v platno vez. 11'—, v pol usnje 14'—. SLOVENSKI PISATELJI — KLASIKI: Fr. Maselj-Podlimbarski, Gospodin Franjo. Dve knjigi. Mesečni obrok (12krat) znaša za broš. izdajo Din 10'—, v platno vez. 12 50, v pol usnje 15'—. SLOVENSKI PISATELJI — SODOBNIKI: Juš Kozak, Šentpeter. — Kosovel Srečko, Izbrane pesmi. Mesečni obrok (12krat) znaša za broš. izdajo Din 10'—, v platno vez. 12'50, v pol usnje 15'—. Vse knjige so smotrno izbrane — trajne vrednosti — lepo opremljene in plačljive v ne- znatnih mesečnih obrokih. Skratka takšne, da jih ne morete pogrešati. — Naročite takoj pri TISKOVNI ZADRUGI V LJUBLJANI ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 3. Velika izbira najnovejših damskih klobukov po n a j n i z j i h cenah. Preoblikujem in popravljam v najkrajšem času Ida Škof-Wanek LJUBLJANA HOTEL SLON Telefon interurban 26-45 Brzojavke: SLONHOTEL Sloviti, prvovrstni hotel, moderno opremljen. Komfortne, dobre postelje. Pozorna postrežba, snaga v načelu. Centralna kurjava. Dunajski restaurant. Elegantna kavarna. V poslopju parne, kadue kopeli in kopeli na vroči zrak, kakor tudi maser in frizer. V središču prometa nasproti flavno pošte. Postajališče cestne železnice, ki vozi od olodvora na glavni trg. V bližini opere in promenade. Avto taksi, izvoščki, postrežčki pri roki. Sestajališče trgovskih krogov, tujcev in letoviščarjev. Avtobus za vse glavne vlake. — Cene solidne. Lastnika: HEDŽET & KORITNIK. KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO LJUBLJANA Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju) Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. Naslov za brzojavke: Kredit Ljubljana Telefonske Številke: 2040, 2457, -2548; interurban 2706, 2806 et mt idtidel ?(( To vprašanje je najbolj kočljivo za vsako mlado ženo, kadar začuti, da bo mati. Vse misli in želje so osredotočene na malo nebogljeno bitje, ki ga pričakuje. Vsak dan se veča skrb, kaj in kako bo. Zato stremi vsaka za tem, da bi bila dobro pripravljena na veliki trenutek, ko bo izročena mala dušica njej, da jo izoblikuje v nekaj lepega in popolnega. Zato ji ni nikdar naukov preveč. Otrok je naša največja zemeljska sreča. Ljubezen, ki jo goji mati do svoje dece, je tako vzvišena in čudovito lepa, da jo upravičeno opevajo vsi veliki pesniki. Kaj vse stori mati za svoje dete! Žrtvuje sebe, žrtvuje vse dobrine tega sveta za srečo tistega, ki mu je dala življenje. Zato je razumljivo, da se želi vsaka žena poučiti o postanku otroka, o njegovem rojstvu in razvoju. Naša knjiga Vam bo dala vsa pojasnila, ki jih kot žena, mati ali kot dekle potrebujete. Knjiga, ki je namenjena samo odraslim ženam, je prirejena po znani zdravniški knjigi, ki jo je spisala ugledna zdravnica dr. Fischer-Diickelmannova. Njeno knjigo je naročilo zaradi bogate poučne vsebine več milijonov ljudi. Knjiga „0 postanku otroka in njegovem razvoju“ ima 104 strani in nad 70 slik. Stane Din jo'—. Zato odrežite desni spodnji del in ga nalepite na dopisnico. Uprava »ŽENA in DOM" v Ljubljani Dalmatinova ulica 10/ Pošljite mi brezplačno opis slikami zdravniške knjige „Postanf otroka in njegov razvoj Ime: ......................... Bivališče :...... Zadnja pošta: POZNANO DOBRI ČEVLJI! LJUBLJANA, Dunajska cesta la. CELJE, Aleksandrova cesta 1. MARIBOR, Gosposka ulica 17. PTUJ, Slovenski trg XII. mednarodni vzorčni velesejem od 4. do 13. junija 1932. * Jesenska kulturna in gospodarska razstava od 3. do 12. septembra 1932. ZaM[vrdkeJejjde|ežbajTa_yelesejmujiajcene^ ki orna. Vsakokrat nad 100.000 obiskovalcev iz vseh d«iov držove in_jz_jnozem^a^Obi*kovajcemijwdi_vejiM«j®ni^^ priliko za nakup vsofeovrafrrih potrebščin po tovorrroBift) emoh. Okusna in zdrava je KOLINSKA KAVA Klavirje in pianine navedenih znamk prodaja izključno le on in tudi na obroke od 400 Din navzgor. Američan Herbert N. Casson Vam pa pokaže spretnost, kako se lahko povzpnete v življenju do boljšega položaja. Pove Vam, kako si lahko z razumom in svojo spretnostjo pridobite premoženje. Pokaže Vam smernice, da dosežete velike uspehe in Vam pokaže pot, ki vodi do cilja. Še danes pišite dopisnico na upravo revije za trgovsko vedo «USPEH», Ljubljana, poštni predal 291, Dalmatinova ulica 10/1, in zahtevajte, da Vam brezplačno pošlje brošuro. Klavirje in pianine, in sicer prve svetovne fabri-kste: Bfisendorfer, Steinway, FSrster, Petrof, HSlzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši in se odlikujejo po lahki, precizni mehaniki, nadalje najboljše violine, strune, citre, tamburice, kitare, telovadne rogove in sploh vse glasbeno orodje ima v veliki izbiri v zalogi £ ALFONZ BREZNIK sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice v LJUBLJANI Aleksandrova cesta 7 (vogal Beethovnove ni.). NA GLAVI STOJI . . . IN KAŽE SVOJO SPRETNOST * MNOGI NERVOZNI ki si domišljajo, da so bolni, ne ved6, da tiči prav v tel domišljiji kal vsega zli. Neprespane noči, nevralgija, bolečine in zbadanje po telesu, glavobol in šumenje v ušesih, tesnobnost in plašnost, nerazpoloženje do dela in jedi, razburljivost in notranji nemir, vse to so znaki, po katerih spo-znamo, da so naSi živci izčrpani In bolni. ZA ZDRAVJE JE SLEHERN DAN DRAGOCEN! Premagajte torej mučno in morečo neodločnost ter si izberite najkrajšo pot do ozdravljenja s tem, da zauživate splošno znani, tekom 25 let na klinikah in od zdravnikov preizkušeni krepilni preparat za živce DEMOTOGEN. DEMOTOGEN se prodaja v zavojih po 100 g in stane Din 52’—. Tako kakor vpliva Demotogen blagodejno na živčni sestav, tako Vam nudi pomoč proti splošni šibkosti, po operacijah, porodih in težkih boleznih, proti slabokrvnosti, bledičnosti in pomanjkanju teka vsestransko priznano REDILNO SREDSTVO LAUDABIS. Laudabis sestoji iz zmletih beljakovin, mineralnih soli in drugih redilnih snovi ter vsebuje v veliki meri zdravju potrebne vitamine. Najboljši dokaz za dobrino tega preparata je dejstvo, da pridobi telo že po dveh zavojih znatno na teži. Zavoj LAUDABIS, 200 g, stane Din 62*—. ------------ Oba preparata DEMOTOGEN in LAUDABIS se dobivata v lekarni »Pri zlatem jelenu** na Marijinem trgu v Ljubljani, ali se naročita direktno po povzetju: DEMOTOGEN-WERKE, BaAzar, Wien VI., Gumpendorferstrasse 118. Direktna naročila so carine prosta. Cenjeni radi neomejene trpežnosti in največje udobnosti so: HARLEY DAVIDSON ameriški motocikli Generalno zastopstvo za Jugoslavijo Harley*Davidson Motor Import LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 17 Telefon 5t. 27-28 ysj rezervni deli v zalogi! Telefon it. 27-28 Damsko in moško perilo bluze, damske torbice, razne nogavice, rokavice, kravate, naramnice, listnice, pletenine in kopalne potrebščine kupite dobro in naj e ene j e pri Šterk nasl. Miloš Karničnik, Ljubljana, Stari trg 78 FRANC SLAMIČ, LJUBLJANA. Tvomica mesnih izdelkov In konzerv. Velemesapija. Prodajalni« Gosposvetska cesta St. 6, Prešernova ulica št. 5. Telefoni Pisarna 29-73, podružnica 22-56, stanovanje 29-72. Brzojavni naslovi Slamič Ljubljana. Priporoča vse vrste svežega mesa od izbrane živine, svežo, debelo slanino in mesne izdelke dnevno sveže izdelave ter priznano najboljše kakovosti. Redno v zalogi pitana štajerska perutnina in razna divjačina po najnižjih dnevnih cenah. — Za turiste in sportuike so posebno primeren provijaut razne vrste mesnih konzerv iu paštet. PETER ANGELO družba z o. z. LJUBLJANA Dvorakova ulica št. 6/1 Vogal Dunajska cesta 25 Telefon 3301 * Vsakovrstni stroji za obdelavo lesa z jermenskim in brez-jermenskim pogonom. Ugodni plačilni pogoji. Siečko Poli in trei v Ljubljani Metelkova ulica 13 nudi: la malinovec, limonado, orangeado, vse vrste marmelade, razne esence za likerje, esence za rum, komp. itd. / Telefon 21-10 Felleijevo Elsa-ribje olje krepi vsakogar, zlasti še slabotne žene in otroke. Povzroča hitro porast teže in daje zdrav videz. Velika steklenica Din 20'—. Elsa-kina železno vino za slabokrvne in bledične osebe. Steklenica Din 16‘50. Elsa-Švedske kapljice (želodčni liker). Steklenica Din 13'20, Seehofer-kapljice Din 8'80. Elsa-zagorski sok proti kaliju in prsnim bolečinam, steklenica Din 18‘20. Apnenoželezni sirup Din 13'20. Čaj za prsa in zoper kašelj Din 6'60. Elsa* sladkorne pastile zoper gliste pri otrocih in odraslih, vrečica (10 pastil) Din 11*—. Elsa-mentolno črtalo (Migranstift) zoper glavobol pa tudi zoper žuželčji pik. Kos Din 10'—. Fellerjeve Elsa-kroglice delujejo zelo milo in hitro; odvajalno sredstvo, ki krepi želodec, ne draži črev in omogoča lahko prebavo. 1 zavoj (6 škatlic Din 12’—. Odvajalna sol za želodec Diu u 50, čaj z.g1ad 1 številko DRUŽINSKEGA TEDNIKA iROMANi i položnico. Če ista ne vrnem, ne vpilite kot naročnika. Naročnino bom »oravnal za ■/* leta naprej, za */i leta naprej, ca vse leto naprej*. .MALI TFAY£n-^> APRIL ii." 11 — ■ . — F prožnem, loku se vihti desnica: r „ Daj nam, oče, naš vsakdanji kruh; O v bajti čaka nanj otrok kopica in spet nova pride k nam sestrica Hugon 'MM Rihard Vincencij Fer. Viljem, op. Albert Viktor Justin Helena Rudolf Ema AAAAAA&AAA 11 12 13 14 15 16 • 17 18 19 20 Simeon Adalbert Jurij Marko ▲ A ▲ & A 21 22 23 24 25 Peregrin ▲ ▲ ▲ A A 26 27 28 29 80 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Hugon Frančišek Pavl.; Gojmir 1. povel. (bela); Riliard, šk. Izidor, šk.; Dušica Vincencij F.; Irena Viljem, op.; Sikst, op. Herman Jožef; Helena, kr. Albert, šk. Marija Kleofova 2. povel.: Ezekijel, pr. Lev I., p.; Rada Viktor; Julij I. Ida d.; Milutina Justin Helena, kr.; Teodor, m. Benedikt; Turibij 5. povel.; Rudolf, m. Apolonij, m.; Gradislava Ema, vd; Leo IX., p. Sulpicij; Neža Mont. , Simeon Soter in Kajetan Adalbert (Vojteh) 4. povel.: Jurij, m. Marko, ev.; Tugomir Klet in Marcelin Peregrin, sp.; Peter K. Pavel od kr.; Vital, m. Robert, op.; Peter m. Katarina Sienska, d.; Samorad Beležke. Dan je dolg od 12h 51' do 14" 28'. Dan zraste za lh 37'. Solnce stopi v znamenje bika dne 20. ob 8h 28'. @ Mlaj dne 6. ob 2h 21'. ^ Prvi krajec dne 14. ob 4h 16'. Ščip dne 20. ob 22h 27'. Zadnji krajec dne 27. ob I6h 14'. MAJ VELIKI TRAVE H Spominčice že sanjajo kraj brega, pesem, slavca se v večer preliva, vsa skrivnostna, sladka, zapeljiva , če ni še slajša — fantova prisega. Filip in Jakob Najdenje sv. križa Vnebohod Stanislav Gregorij N. &AAAAAA&A A 12' 3456789 10 Pashal, sp mg Binkošti Janez Nep. Servacij Antonin aaaa&aaaaa 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Julija 21 22 Urban Sv. Rešnje Telo Magdalena Angela Mer. ▲ A A 23 24 25 A A 26 27 28 29 80 31 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 5. povel.; Filip in Jakob, ml. ap. Atanazij, šk.; Živana Najdenje sv. križa Florijan (Cvetko) Vnebohod: Irene j, šk.; Pij, p. Benedikta; Janez Ev. Stanislav, šk. m. 6. povel.; Prikazen sv. Mihaela Gregorij Nacijan Antonin, šk. Frančišek; Mamert Pankracij, m.; Ahile j in Nerej Servacij, m. Bonifacij, šk. Binkošti (Duhovo); Izidor Binkoštni poned.:'Janez Nep. Pashal, sp. Erik, kr.; Venancij Celestin, pr.; Ivo, sp. Bernardin, sp. Feliks (Srečko), sp. 1. pobink.: Julija, Emil Deziderij, šk. Mar. Dev., pom. kr. Urban I. Telovo: Filip Nerij Janez, p.; Beda Čast. Avguštin, šk. 2. pobink.: Magdalena, p. Ferdinand, kr.; Angela, Mer., d. Beležke. Dan je dolg od 14h 31' do 15h 46'. Dan zraste za lh 15'. Solnce stopi v znamenje dvojčkov dne 21. ob 7h 56'. Mlaj dne 5. ob 19h 12'. ) Prvi krajec dme 13. ob 15h 2'. Ščip dne 20. ob 6h 9'. Zadnji krajec dme 27. ob 5h 55'. ni j Kam pa s panji v mlado zarjo, mož? Uj, s čebelami na letovanje, seup treba pašo bo dobiti zanje. Dal obilne jim, svetnik Ambrož! Klotilda Bonifacij Norbert & Ant. Pad. Medard Primož in Felicijan VjžSV ▲ ▲ A ▲ A 6 7 8 9 10 Vid Gervazij in Protazij Alojzij n A A A A 13 14 15 16 19 20 Ahac Janez Krstnik Ladislav Vidov dan 1389 Peter in Pavel A ▲ A 21 22 23 & 28 29 A A A A 27 28 29 30 1 S Fortunat; Radovan 2 C Erazem, šk., m. 3 P Klotilda, kr. 4 S Frančišek Kar. 5 N 3. pobink.; Bonifacij, šk. m. 6 P Norbert; Pavlina 7 T Pavel, šk.; Robert 8 S Medard, šk. 9 C Primož in Felicijan 10 p Marjeta, kr. 11 s Barnaba, ap. 12 N 4. pobink.; Janez Fakund, spoz. 13 P Anton Padovanskvsp. 14 T Bazilij, šk. 15 S Vid, inuč.; Sv. Trojica 16 č Janez; Franc; Jošt 17 p Adolf, šk. 18 s Efrem Sirski, c. uč. 19 N 5. pobink.; Gervazij inProtazij 20 P Silverij, p.; Milava 21 T Alojzij, Vekoslav 22 S Ahac, m.; Pavlin; Miloš 23 Č Agripina 24 P Janez Krstnik 25 S Viljem, op. 26 N 6. pobink.; Rudolf, šk. 27 P Ladislav; Hema, vd. 28 T Vidov dan; Leon, šk. 29 S Peter in Pavel, ap. 30 C Spomin sv. Pavla Beležke. Dan je dolg od 15h 48' do I6h 3'. Dan zraste do 21. za 19' in se potem skrči do 30. za 4'. Solnce stopi v znamenje raka dne 21. ob 16h 23'. Začetek poletja. Mlaj dne 4. ob 10h 16'. ) Prvi krajec dne 11. ob 22h 40'. Ščip dne 18. ob 13h 38'. ^ Zadnji krajec dne 25. ob 21h 36'. ,0 { Ji ^ -Att—-U MALI »SRPA 51 JULIJ Zlatolasa, polna je pšenica, rdečelična, brhka je ženjica, koscu v solncu kosa se blešči, Škrjanček poje himno tlobrih dni. Obiskovanje M. D. Urh Ciril in Metod Vilibald Elizabeta (S) Vincenc Pavl. Marjeta Moh. in Fort. & ▲ ▲ A ▲ A ▲ J. ▲ ▲ ▲ 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Magdalena Apolinarij Jakob Ana m 22 AAAiAAAAAA 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 P Teobald, pušč. 2 S Obisk. Mar. Dev. S » 7. pobi n k.; Lev II., p. 4 P Urh, šk.; Berta, dev. 5 T Ciril in Metod, šk. 6 S Izaija, pr.; Bogomila 7 C Vilibald, šk. 8 p Elizabeta (Špela), kr. 9 s Veronika Jul., dev. 10 « i. pobi n k.; Amalija, d. 11 p Pij I., p. 12 T Mohor in Fortunat 13 S Marjeta, d. m.; Dragan 14 Č Bonaventura; Just, m. 15 P Vladimir, kr.; Henrik, kr. 16 S' Dev. Mar. Karmelska; Bogdan 17 X 9. pobi m k.; Aleš, sp. 18 p Miroslav (Friderik) 19 T Vincenc; Avrelija 20 S Elija, pr.; Hieronim 21 č Olga, Danijel 22 p Magdalena, spok. 23 s Apolinarij, šk. 24 N 10. po bi n k.; Kristina, dev. 25 P Jakob (Radoslav) 26 T Ana, mati D. M. 27 S Natalija (Božena), m. 28 C Peregrin, sp.; Viktor, m. 29 P Marta, dev. 30 S Abdon in Senen, m. 31 N 11. polrink.; Ignacij (Ognjesl.) Beležke. Dan je dolg od I6h 3' do 15h 5'. Dan se skrči za 58'. Solnce stopi v znamenje leva dne 23. ob 3h 18'. Začetek pasjih dni. Mlaj dne 3. ob 23h 20'. Prvi krajec dne 11. ob 4h 7'. (J) Ščip dne 17. ob 22h 6'. Zadnji krajec dne 25. ob 14h 42'. VELIKI aSRPAIT 5°r AVGUJT Trudno, s/ačo klasje je požeto in v bahave, težke snope speto. Zdaj se cepec v pesem bo pognal, za življenje naše bo koval. Petra vezi Alfonz Lig. Dominik Marija Snežnica Lovrenc ▲ ▲ ▲ ▲ 12 3 4 O A 7 e Klara Veliki Šmaren Bernard Ivana Fr. Š. ▲ A A č_ A ▲ A A A A 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Timotej, muč. Filip Benicij Jernej Avguštin Obgl. J aneza 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Vezi Petra, ap. Poreiunkula; Alfonz Lig. Najdenje sv. Štefana Dominik, spoz. Marija Snežnica; Ožbolt, kr. m. Sikst, p. 12. pobi »k.: Kajetan, sp.; Donat Cirijak in tov., muč. Afra, m.; Emigdij Lovrenc, m.; J urica Tiburcij in Suzana, m. Klara, dev.; Hilarija, m. Kasijan in Hipolit, m. H. pobiuk.; Anastazija, dev. Vnebovz. Mar. Dev. (Vel. Gosp.) Rok, sp. Emilija (Milica) Helena; Agapit (Ljubo) Ludovik Tol., šk. Bernard, opat S4. pobiuk.; Ivana Fr. Šantalska Timotej, m. Filip Benicij (Zdenko) Jernej, ap.; Borivoj Ludovik, kr. Zefirin I., pap. Jožef Kalasan, sp. . Id. pobink.: Avguštin Obglav. Janeza Krstnika Roža Limanska, d.; Milka Izabela, d. Beležke. Dan je dolg od 15h 2' do 13h 28'. Dan se skrči za lh 34'. Solnce stopi v znamenje device dne 23. ob 10h 6'. Konec pasjih dni. Mlaj dne 2. ob 10h 42'. j| Prvi krajec dne 9. ob 8h 40'. I V' Ščip dne 16. ob 8h 42'. Zadnji krajec dne 24. ob 8h 21' Mlaj dne 51. ob 20h 55'. Ded starina drevje je sadil, cepil, čakal, a sadu ni vžil .. . Glej ga, svoji deci vnuk njegov težko nosi sadni blagoslov. Egidij Rozalija Regina Rojstvo M. D. Nikolaj Tol. Ime Marijino Notburga Pov. sv. Križa Ljudmila m wvc spl' & 12 A' A ▲ ▲ A A £ 11 12 13 14 15 16 17 18 Evstahij 19 20 Emeran Kozma in Damijan Mihael Matevž Hijeronim 21 22 27 29 30 AAAA&AAAAA 21 22 28 24 25 26 27 28 29 30 1 Č Egidij; Ana, prev. Beležke. 2 P Štefan, kr.; Antonin v A v Ci JI % • 3 S Doroteja, d. m. 4 N 16. pobink.; Rozalija 5 P Lovrencij Just., šk. 6 T Caharija, pr. 7 S Regina; Bronislava 8 Č Rojstvo Mar. Dev. (Mala Gosp.) 9 P Peter Klaver, spoz. 10 S Nikolaj Toledski, sp. 11 N 17. pobink; Erna, d.; 12 P Ime Marijino; Gvido, spoz. 13 T Notburga, dev. 14 S Povišanje sv. Križa; Ciprijan 15 e Nikomed, m. 16 p Ljudmila, vd. 17 s Hildegarda, ap.; Lambert, šk. 18 N 18. pobink.; Irena, muč. 19 20 P rp Januvarij, m. Evstahij; Morana T 21 S Matevž, ap. in ev.; Jona Dan je dolg od 13h 25' do llh 45'. 22 Č Emeran (Jerko) Dan se skrči za lh 40'. 23 p Tekla, muc.; Linus, p. Solnce stopi v znamenje tehtnice dne 23. 24 s Gerard; Mar. Dev., rešen. ujet. ob 7h 16'. Začetek jeseni. > 25 N 19. pobink.: Kamil in tov., muč. 26 P Ciprijan in Justina j Prvi krajec dne 7. ob 13h 49'. 27 T Kozma in Damijan Ščip dne 14. ob 22h 6'. ✓r 28 S Venčeslav, kr. 29 Č Mihael, arh. Zadnji krajec dne 23. ob lh 47'. 30 p Hijeronim, c. uč. ^ Mlaj dne 30. ob 6h 30'. Solnce v gorice razsipa zlata, grozdje se s trte prepolne smehlja. Čriček o vinski dobroti drobi, kdor ne verjameš mu, vina ne pij! Roženvenska Frančišek Ser. Brigita Dionizij Remigij Uršula Kalist Terezija in, .--V Klotilda Rafael Evarist Simon in Juda Volbenk A ► [> ► ► ▲ A A A £ A 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 s Remigij, šk. Beležke. 2 3 N P 20. pobink.: Angeli varuhi; Kandid, m.; Vitomir 4 T Frančišek Seraf inski 5 S Placid in tov., m. 6 C Brunon, sp. 7 8 p s Sergij, muč. Brigita, vd.; Benedikta, d. m. 9 10 11 N P T 21. pobink.; Dionizij; Svetina Frančišek Borgia, sp. Aleksander Sauli 12 S Maksimilijan, šk., m. 13 C Edvard, kr. angl. 14 P Kalist, pap. muč. s 15 S Terezija, d. 16 17 18 N P T 22. pobink.: Gal, op.; Florentin Jadviga, kr.; Mira Luka, e v. 19 S Peter Alkantarski 20 21 e p Janez Kancijan Uršula in tov., dev. muč. Kordula, d. m. 22 s Dan je dolg od llh 42' do 9h 59'. Dan se skrči za lb 43'. Solnce stopi v znamenje škorpijona dne 23. ob 16h 3'. 23 24 25 N P T 23. pobiuk.; Klotilda, dev. muč. Rafael, arhangel Krizant in Darija 26 27 28 29 S Č P S Amand; Evarist, p. m. Frumencij Simon in Juda, ap. Narcis; Ida, d. ) Prvi krajec dne 6. ob 21h 5'. Šeip dne 14. ob 14h 18'. Zadnji krajec dne 22. ob 18h 14', 30 31 N P 24. pobink.: Allonz Rodrig., sp. Volbenk, šk.; 0 Mlaj dne 29. ob 15h 56'. LIJTOPAD Tu našli so poslednji mirni dom, v naročju matere jim je toplo. Kako so srečni, da nič več za naše težke boje ne vedo. Vsi svetniki Verne duše Karol Bor. Lenart Bogomir Martin Stanislav Kostka Leopold Gregorij Čudod. Elizabeta a ▲ .i ▲ ▲ ▲ U 12 13 14 15 16 19 20 Dar. Marijino Cecilija Katarina Virgilij Andrej ▲ ▲ ▲ 28 29 30 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 God vseli svetnikov Spomin vernih duš Viktorin, šk., m. Karol Boromej, šk. (Dragotin) Emerik, vojv., spoz.; Caharija 25. pobink.; Lenat, o.; Ratislav Engelbert; Zdenka Bogomir, šk. Božidar (Teodor), m. Andrej A., sp. Martin (Davorin), škof Martin, pap. muč. 26. pobink.; Stanislav Kostka Jozafat, šk. m.; Borislava Leopold (Levko), kr. Otmar, o.; Edmund Gregorij Čudod., šk. Hilda; Odon, op. Elizabeta, kr.; Jelisava 2?. pobink.: Feliks Val. Darovanje Mar. Dev. Cecilija, d. m. Klemen, p. m.; Felicita, m. Janez od Križa Katarina, dev. muč. Konrad; Silvester, op. 1. adv.; Virgilij, šk. Eberhart, šk. Saturnin, m. Andrej (Hrabroslav), p. Beležke. Dan je dolg od 9h 57' do 8h 41'. Dan se skrči za l1’ 16'. Solnce stopi v znamenje strelca dne 22. ob 15h 10'. ) Prvi krajec dne 5. ob 7h 50'. (|P) Ščip dne 13. ob 8h 28'. Zadnji krajec dne 21. ob 8h 59'. Mlaj dne 28. ob lh 45'. Daljne zvezde svetijo na vas in na trudno, tiho, zasneženo polje ... S cerkvice samotne vabi glas: Mir l judem na zemlji, ki so dobre volje, Miklavž Barbara Ujedinjenje Frančišek Ks Ambrož Tomaž Lazar Spiridion £ A A A A A A £ A A 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 i Božič 21 22 Štefan Janez Evang. Ned. otročiči Silvester m c2± L.* A 23 24 25 26 27 28 29 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 C p s N P T S č p s N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S e p s Narodno ujedinjenje Bibijana, dev. muč. Frančišek Ksaverij 2. adv.; Barbara (Bara) Saba, op.; Stojana Miklavž (Nikolaj), šk. Ambrož, škof Brezmadežno sp. M. D. Peter Fourier, šk. Lavret. Mati božja d. m. 3. adv.; Damaz, p. Maksencij Lucija, d. m.; Otilija Spiridion (Dušan), op. Kristina, dekl. Albina, dev. muč. Kra!je\ roj.dan; Lazar, šk. 4. adv.; Gracijan, šk. Urban V., pap. Evgeaij in Makarij, m. Tomaž, ap. Demetrij, m. Viktorija, dev. m. t Adam in Eva; sv. večer Božič; Rojstvo Gospodovo Štefan, m.; Zlatka Janez Evangelist, ap. Nedolžni otročiči; Zorica Tomaž, šk., m. Evgenij, škof Silvester, p. Beležke. Dan je dolg od 8h 39' do 8h 25'. Dan se skrči do 21. za 19', potem zraste do konca meseca za 5'. Solnce stopi v znamenje kozla dne 22, ob 2h 15'. Začetek zime. ) Prvi krajec dne 4. ob 22h 45'. ^) Ščip dne 13. ob 3h 21'. Zadnji krajec dne 20. ob 21h 22'. Mlaj dne 27. ob 12h 22'. Poštne pristojbine. Pisemske pošiljke. š V tuzemstvu V inozemstvu1 % Vrsta pošiljk pristojbine Tek. i pristojbine H redne slučajne redne slučajne Pisma. do 20 g 10U par c - ., ‘ ® do 20 g 300 par 2 ca r- a Teža je omejena na 2 kg, „ 40 „ 150 „ (50 200 P ‘E* „ 40 „ 450 „ 60 „ 600 „ 5 s 1 razsežnost pa ne sme presegati v nobeni smeri 45 e.m. Pisma v obliki zvitka so do- ,, 80 „ 250 „ itd. za vsakih non a. —i rt ■—> • SJ c: 1 „ 80 „ 750 „ itd., za vsakih '•o vo a cc . . o* . . N M • • ,q • • voljena v razmerju 10x75 cm. , 20 g 50 par več. 1 5 M 20 g 150 par več. . . «J . . N Dopisnice, c- o 'o* O č* . •*■* * 5* «5 * . o 5 • 2 izdane po poštni upravi ali za- navadne 50 par 92 navadne 150 par* •1 I*®' • “ 2 * sebniku, morajo biti iz trdega z odgov. 100 „ 13 G, 2 z odgov. 300 „ . o m a . , r o papirja. Dolžina 15—10 cm, •2. s . <* • SS o, O-i oj »O) širina 10-5—7 cm. rz; >u >cn . . g © M o § *° a •* Tiskovine. 2- • ‘ S o o S . O Q Cn Največja teža 2 kg, v ino- cž . ^ o . c.* .2 = § rt • -|ra zemskem prometu 3 kg za S * . S d knjige, ki se odpravljajo po- N . g* . ® -0 ^ ca S rt sebej, razsežnost 45 X 45 cm, O - . 3 ffi ° v obliki zvitka 10 X 75 cm. » Jsf C O . 'C N 0Ž >CO -S _» 2 o •a’3 c Proste in nezložene v obliki |s.°i 5 °* S ° •= 'rt . O dopisnice 12 X 18 cm. .£.'<4 .2 ® m > ^ - N ei Se pošiljajo odprte. OS S N O ri (g ^ Pristojbina za <-knjižne oglase" o m o Ph Ph tJ Q in «cenike (kataloge)» je znižana '3 -5 >C)._ na 5 p za vsak posamezni izvod do 100 g. Geje izvod težji, se plača za vsakih nadal mih 100 g ali za del te do 50 g 25 par „ 100 „ 50 „ rt % S .2 08-c ri do 50 g 50par4 „ 100,, 100 „ teže še po 5 p. Noben izvod ne sme .. 150.. 75 .. t C- d, -2.2 „ 150,, 150 „ presegati 500 g. Ta pristojbina se „ 200,, 100 „ itd., za vsakih S ~ „ 200,, 200 „ a 3 plačuje ne glede nato,ali ima vsak izvod svoi posebni naslov ali pa gre >si 3 3 itd., za vsakih g 8 8 s s CZ "rt co o co ro več izvodov pod enim naslovom. 50 g 25 par več. N s 50 g 50 par več. Velikost teh pošiljk: kakor .2 „ J- ee g * • tiskovine. o * H- ^ . . cd Pristojbine se plačueo in za- „ o računavajo, kakor za časnike in « M O cj 2 ci, časopise, v gotovini. 10 c ® Za dovoliente, da se smejo • • • T5 'S* ,Q O razpošiljati kn ižni oglasi in ce- ...» o ^ D- niki po znižanih pristojbinah, je c a potrebna kolkovana prošn.a na • . ^ G) O >t> * * ■** 'S poštno ravnateljstvo • • • ^ 2, • -A ^ Naslovna stran oglasov in cenikov z znižano pristojbino mora imeti na levi zgornji strani opombo: «Kmižni oglas*, na desni strani pa: «Pristo bina plačana v gotovini*. • • • & ... S O . . fc. Ch . • . .N • -S ^ >m oj o S • .»s ^ • . s .s. .s = a Tiskovine za slepce . . s N • . n . (izboklo tiskane). • * g gT • -.2, *S o Največja teža 5 kg. Napis, • • c cu — • • o o M 8 ime založnika in druge označ- >03 si o • cž oj 4 be, ki se ne smatrajo za pis- do 1000 g 25 par * - N c S ež 4 do 1000 g 50 par d K H rt H ce meno sporočilo, smejo biti „ 20 0 „ 50 „ .S c .H „ 2000 „ 100 „ ’3-S | S pisane ali tiskane z navad- „ 3000 „ . 5 „ „ 3000 „ 150 „ o « fl ^ L i) ^ —» nimi črkami. Takisto tudi označba na napisni strani o ° p’ S s a.-g a, .pr cc ^ ^ l, g o “ rt o - f—. t-. -*-* S .2 u ^ O u- (»Tiskovina za slepce«) in tHPi S hH h h naslov. Se pošiljajo odprte. 1 Za tiskovine v republiko Češkoslovaško velja pristojbenik za tuzemstvo. 2 V prometu z Italijo znaša pristojbina za pisma do 20 g 2 I)in 50 par, za vsakih 20 g pa 150 par več. * V prometu z Italijo znaša pristojbina za navadne dopisnice 1 Din 25 par, z odgovorom 2 Din 50 par. * Za čafeopise in druge periodične publikacije in za pošil ke s knjigami, kadar jih pošiljajo izdajatelji ali knjigotržci in d gredo v ltalijQ, se plača za vsakih 50 g 25 par. Teža pošiljk s knjigami je dovoljena do 3 kg. Vrsta pošiljk pristojbine redne slučajne pristojbine redne slučajne Vzorci brez vrednosti. Največja teža 500 g. Razsežnost 30 X 20 X 10 cm, v obliki zvitka 30 X 15 cm. Zaviti morajo biti tako, da se vsebina lahko pregleda. do 100 g 50 par „ 150 „ 75 „ „ 200,, 100 „ „ 250„ 125 „ itd., za vsakih 50 g 25 par več. Mali paketi.1 Največja teža 1 kg. Razsežnost 45x20x10 cm, v obliki zvitka 45 X 15 cm. Vsebina: blago s prodajno vrednostjo razen dragocenosti. Zaviti morajo biti tako, da se lahko pregleda vsebina. Priložen sme biti račun in seznam blaga. v tuzemskem prometu niso dovoljeni. Poslovni papirji. ‘ Največja teža 2 kg. Razsežnost v ploščatem ovitku 45 X 45 cm, v obliki zvitka 10 X 75 cm. Za poslovne papirje se smatrajo spisi in listine, ki so docela ali deloma pisani ali risani z roko in nimajo značaja osebnih dopisov, n. pr. pravdni spisi, tovorni listi, nakladnice, računi, poslovni papirji zavarovalnic, rokopisne partiture, delavske knjižice itd. Pošiljajo se odprti. .o o O Cu O o ~ M ~ 'o* M N PO u O OJ ct ‘fl N 2,% >« — — 'O 'd 5 do 100 g 100 par „ 150,, 150 „ „ 200,, 200 „ „ 250,, 250 „ itd., za vsakih 50 g 50 par več Razsežnost: 45X20X10 V zvitku: 45X15. do200g 6—Din 250„ 7-50 „ „ 300,, 9-- „ „ 350 „10-50 „ „ 400 „12— „ „ 450 „ 13-50 „ „ 5u0„ 15-— » itd., za vsakih 50 g 1-50 Din več. _ d « o 3 -3 do 200 g 100 par „ 250,, 125 „ „ 300,, 150 „ „ 350,, 175 „ „ 400,, 200 „ itd., za vsakih 50 g 25 par več. Mešane pošiljke. Tiskovine (razen tiskovin za slepce), vzorci in poslovni papirji od istega pošiljatelja na istega naslovnika se .lahko skupaj zavijajo in odpošiljajo. Največja teža 2 kg. Vzorec v tako mešani pošiljki ne sme biti težji od 500 g. kakor za vzorce; če so pa poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. ci > N > š o c CD • — a c* a O a ■2 “ - s s 2 S o c. Ui — - G« N i-H C3 . N .2 e * a .S a >o o "Z O X — ? o,* .2“ K .* u M z PhKS. 'S « «T g M .2 >33 O ° S..2 do 300 g 300 par „ 350 „ 350 „ „ 400., 400 „ „ 450,, 450 ,, itd., za vsakih 50 g 50 par več. kakor za vzorce; če so pa poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. - a 5 °a5 3 Q p CO (O (O (O 1 N ~ O« -r* a a ^ a a a a ■ 'a ca 0j O, eU cj a a h o Ch a ti se lahko pošiljajo v tele države: Alžir, Argentinijo, Avstralijo, Avstrijo. Belgijo; Brazilijo, Ceylon, Ciper, , Dansko, Estonijo. Etijopijo, Francijo, Gdansk, Gibraltar, Grško, nizozemsko Indijo, Japonsko, Korejo, Li-ban. Luksemburg, Madžarsko, Maroko (francoski pas), Mehiko, Nemčijo, Nizozemsko, Novo Gvinejo, Palestino, Perzijo, Sirijo, Švedsko, Švico, Transjordanijo, Tunis, Turčijo, Veliko Britanijo, Zedinjene ameriške države in njene kolonije. 1 Mali paketi Češkoslovaško, Opombe: , Pisemske pristojbine - 1 za izterjavanje denarnih zneskov do 5000 dinarjev. a) Odkupne pošiljke. — b) Poštni nalogi. Odkupne pošiljke: 1. Tuzemske: pristojbine pri predaji: 1.) kakor za priporočene pošiljke brez odkupnine; 2.) pristojbina za pokaz ».0 par. — Dovoljene so samo priporočene pisemske pošiljke. Pristojbine pri izdaji: Od izterjane odkupnine se odbije na-kaznina za dotični znesek, cena nakaznične golice in eventualna izplačnina do 50 Din 50 par. do 1000 Din 100 par, do 5000 Din 200 par, ako sprejemna pošta pošiljke (naslovna pošta odkupne nakaznice) nakaznice izplačuje na domu. 2. Inozemske: pristojbine pri predaji: 1.) kakor za priporočeno pošiljko .brez odkupnine; 2.) stalna pristojbina 4 Din in 3.) nakaznična pristojbina, in sicer do 100 Din 50 par, do 200 Din 1 Din itd. za vsakih 100 Din ali del tega zneska po 50 par. Pristojbine pri izročitvi: odkupnina, preračunana v dinarje, in 1 % tega zneska za ažio. Odkupne/ pisemske pošiljke so v mednarodnem prometu dovoljene s temi državami: Avstrijo, Belgijo, Češkoslovaško, Francijo, Italijo, Madžarsko, Marokom, Nemčijo, Rumunijo, Svieo in Tunisom. Poštni nalogi: 1.) Pristojbine pri predaji: za pismo s poštnim nalogom pristojbina za priporočeno pismo in pristojbina za pokaz 50 par; 2.) pristojbine pri izdaji: kakor pri odkupnih pisemskih pošiljkah in eventualna finančna kolkovina. Poštni nalogi v prometu z inozemstvom še niso uvedeni. Pisemske pošiljke se ekspresno dostavljajo le v kraju, kjor je pošta, odkupne pošiljke in poštni nalogi pa se dostavljajo ekspresno samo tam, kjer izplačuje pošta nakaznice na domu, sicer se samo obreste. Ekspresno se dostavlja, oziroma obvešča samo med 6. in 21. uro, če je pa pošiljka odkupna, samo med uradnimi urami. Predalnina: ca navadne in priporočene pisemske pošiljke za predal brez ključa po 10 Din, s ključem po 15 Din na mesec. — Za pošiljanje za naslovnikom ali za vračanje pisemskih pošiljk se ne zaračunava nobena pristojbina. Kot porto se zaračuni dvakratni manjkajoči del franka. Pisemske pošiljke pod tek. št. 3 do 7 se morajo oddajati vsaj deloma frankirane, sicer se sploh ne odpravijo, v prometu z inozemstvom pa morajo biti popolnoma frankirane. Za nefrankirane ali premalo frankirane pismene pošiljke iz Inozemstva plača naslovnik dvojno manjkajočo pristojbino, a najmanj 100 par. Za pravilno frankirane pisemske pošiljke, ki se pošljejo za naslovnikom iz notranjosti kake države v drugo državo (inozemstvo), se plača samo čista razlika med tuzemsko in ino* zemsko pristojbino. Kazen za postno-dohodarstveni prestopek znaša lOkratni znesek predpisane pristojbine. Tz inozemstva došli oblastilo in podaljšanje izplačilnega roka 6 „ Opomba: Dovoljene so samo navadne poštne nakaznice do najviSjoga zneska 3000 Din. Brzojavne niso dovoljene. V Francijo tudi ekspresne niso dopustne. Za sedaj je otvorjen nakazniški promet z Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Češkoslovaško, Švico, Madžarsko. Italijo, Belgijo, Rumunijo, Alžirom, Tunisom, Marokom. Bolgarijo in Poljsko. Poleg nakazanega zneska, ki se preračuna v dinarsko valuto. mora pošiljatelj plačati še 1 % tega zneska za ažio in nakaznično pristojbino. Znesek mora biti napisan na nakaznici v valuti naslovne dežele, z besedami pa v francoščini. Z Veliko Britanijo. Kanado in Zedinjenimi ameriškimi. državami je uvedena nakazniška služba .preko poštne hranilnice. Znesek, ki v prometu z Veliko Britanijo ne sme presegati 3000 dinarjev, v prometu z Zedinjenimi ameriškimi državami in Kanado pa ne 100 ameriških, oziroma kanadskih dolarjev, se vplača po poštni položnici na ček. račun štev. 56.020. Pristojbina za pošiljanje denarja v Veliko Britanijo znaša do zneska 500 dinarjev 5 dinarjev, za vsakih začetih^ nadaljnjih 100 dinarjev pa po 1 dinar. V prometu s Kanado in Zedinjenimi ameriškimi državami znaša pristojbina za vsakih 1000 dinarjev ali del tega zneska po 10 dinarjev. Položnina velja 25 par. Vrednostna (denarna) pisma za tuzemstvo. Pristojbina težna vrednostna do- stavnina ob- vestnina do g par do Din par 20 40 fcO 80 itd., kih 50 p 400 450 500 550 za, vsa-20 g ir več. 100 500 1000 5000 potem ] vsakih 10 ali del te nosti š 100 p 100 200 500 1000 a za 00 Din vred-e po ar. Če je naslovljeno pismo v kraj, kjer je pošta cc In dostavlja pošta y vrednostna pisma na g' dom. 50 par o u c .® o -A o « jv o C ~ Ch > .~ oj a •>-> o S 1 80.000 „ • • 11 124— „ 80.000 11 90.000 „ • 11 139— „ 90.000 11 100.000 „ • * .11 154— „ 100.000 11 125.000 „ • • 11 192— „ 125.000 1» 150.000 „ 11 230— „ 150.000 »J 175.000 „ • • 11 268— „ 175.000 200.000 „ • * 11 306— „ 200.000 11 250.000 „ 11 382— „ 250.000 11 300.000 „ • • 11 458— „ 300.000 11 350.000 „ 11 534— „ 350.000 11 400.000 „ • ■ 11 610— „ 400.000 V) 11 500.000 „ 11 760— „ 500.000 11 11 750.000 „ • 11 1010— „ 750.000 M „1,000.000 „• . . „ 1260'— „ 1,000.000 11 „1,250.000 „ 11 1760'— „ 1,250.000 11 od vsakih 1000 Din še po 1 Din. Znesek izpod 1000 Din se jeraije za polnih 1000 Din. NOVOLETNA Preštevaš v večnost padajoče dneve, ki v solncu kakor kaplje se blestijo na slapu časa, mečejo odseve resničnosti med nas in v molk drvijo, šumeč temno otožnih ur pripeve. Večeri polni mehkega žarenja ne vrnejo se, dnevi so zbežali, ne slišiš jutranjih vetrov ihtenja in pesmi zvoki so se izjokali. Še njenih ust ne čutiš več drhtenja. Nihče ne čaka nate več pred vrati preteklosti, nobena luč ne sveti v sedanjost, človek mora sam ostati, sam vase mora tiho dogoreti, v tegobi ur si dušo izjokati in sredi molka vase zledeneti. Anton Ocvirk Dr. I. L.: LEVSTIK IN VODNIK. (OB STOLETNICI.) Jubileje velikih mož slavimo zato, da se poglobimo v njih delo, da premerimo pot med njimi in nami, da damo obračun, koliko smo od tega, kar so nam dali, v življenju uresničili, in da na ta edino pravi način izkažemo hvaležnost njihovemu spominu. Če je kdaj kako kulturno slavje globoko odmevalo v narodu, je to bila Levstikova stoletnica, saj je Levstik oni mož, ki je dal Slovencem — lahko rečemo — njih ž i v 1 j e n s k i program in jih iz životarjenja dvignil k pravemu kulturnemu in političnemu življenju. On je tisti pravi in resnični slovenski človek, ki ga vsa tuja vzgoja ni mogla zmaličiti in prenarediti, ampak je prav zaradi te tuje vzgoje tembolj posegal sam v svojo notranjost in iskal ono bistvo slovenstva, ki hoče in mora živeti lastno življenje, če hočemo govoriti o sebi kot o narodu. Res je — bi rekli —, da en človek sam ne more izpolniti cele dobe in da razmere same pripravijo pot, ki vodi do velikih dejanj, a okoli Levstika se je nagrmadilo t o -lik o našega narodnega dela, da ga je mogel zmagati le tak duh, kot je bil Levstik, in le tak mož, kot je bil on. — Pot, ki jo je našel pred seboj, je bila tako težka in strma, s trnjem in kamenjem posuta, da jo je mogel zmagati le človek takšnega srca in poguma, kot je bil ta naš najklenejši, najtrši in najdalekovidnejši človek. Nič ni bilo Levstiku bolj zopernega kakor prazno hvalisanje, navdušeno proslavljanje in vdano klanjanje za tako zvane zasluge. Zato bi slabo slavili njegov jubilej, če bi ga častili na ta način. Kakor v vsem, je bil Levstik tudi v tem trezen in resen mož, ki je zahteval, da s 1 a -v i 111 o v e 1 i k e može s tem, da jih spoznavamo, poslušamo in hodimo za n j i m i. Zato je bilo zelo primerno, da smo vsaj v jubilejnem letu dobili začetek njegovih zbranih spisov, njegova pisma in še nekaj prispevkov, iz katerih se nam razodeva vsa mogočna Levstikova osebnost, njega ogromno delo in neprestani boj, s katerim je Slovencem odpiral «pot pravo v deželo duhov>. Opravičeno trdimo, da ui nobeden naših velikanov zaoral tako globoke brazde v zemljo slovensko kakor ta naš orač, ki je prišel po prvem jutranjem svitu na naše polje, da ga očisti sne- ti v e t u j e navlake in ga obseje z zdravim klenim zrnom. Vodnik — Prešeren — Levstik. Tri imena — tri dobe. Skoraj da imajo nekaj značilnega že v svojih imenih. Vodnik je vodni k, začetnik, prvi pevec ob jutranji zori, ki komaj more pogledati do dna domače zemlje, ki so jo zarastla stoletja; Prešeren, pesnik širokega poleta, visoko nad zemljo v svoji prešernosti, razgrinja obzorja in izginja v svetove najvišjega solnca; Levstik je človek levje nature, močan in bojevit, kakršen je bil potreben svoji dobi, da je pregnal nevarnost in škodo od domače setve. Pa boste rekli: saj Levstika poznamo vsi, nekaj njegovih pesmi in «Ubežnega kra-lja» čitamo v ljudski šoli in «Martin Krpan» je skoraj prva povest, ob kateri se ustavi slovenski otrok, ne le zaradi ogromne moči tega notranjskega junaka in zaradi groznega Brdavsa, ki straši po Dunaju, ampak tudi zaradi nenavadnega jezika in razgovora, ki ga ima Krpan s cesarjem in drugimi. Seveda to še daleč ni ves Levstik, čeprav moramo reči, da je v «Krpanu» toliko Levstika, da nam odpira prvi in pravi pogled v vse ostalo njegovo delo. Levstik je nastopil s svojim programom v našem kulturnem življenju baš ob času, k o se je slavila stoletnica Vodnikovega rojstva. To je bilo leta 1858. Vkljub temu, da je bil star šele 27 let, je imel za seboj že prvi del svojega nemirnega, trpkega življenja. Iz svojega rojstnega kraja je bil prišel kot ubožen deček v Ljubljano na latinske šole, kjer se je kmalu pokazala njegova izredna nadarjenost; bil je sprejet v Alojzijevišče in v tem zavodu je preživel svoja gimnazijska leta, polna mladostnega razmaha in pristne rib-niško-laške šegavosti. Zgodaj se je v njem oglasila pevska žila — že v četrti šoli je pisal pesmi — a tudi ona satirično-kritična in rezko zbadljiva žilica, ki ni prizanesla nobeni napaki in našla vselej duška v pesmi ali besedi, s katero je mladi Levstik na veliko veselje mladini, ki ga je oboževala, razkrival slabe strani svoje dobe, ne glede na to, da se je včasih obregnil tudi ob stvari in osebe, ki so jih drugi visoko spoštovali. Ko mu je bilo 17 let, je izbruhnila revolucija leta 1848. in njegov bistri duh je dobro razumel pomen velikih dogodkov. Bil je po duhu učenec Prešernov, zato je imel pred očmi jasno smer, v kateri bi se moralo razvijati vse naše narodno, politično in kulturno življenje. Kakor je bil samosvoj, tako je bil nekoliko svojeglav, kar je povzročilo, da on, ki je bil vedno odličnjak, ni napravil mature, kar je bilo usodno za vse njegovo življenje, čeprav si ne moremo misliti, kako bi se bil sicer razvijal njegov nenavadni talent. Usoda čudovito skrbi za velike ljudi. Posebno pri nas. Odšel je v Olomuc v nemški viteški red, kjer je imel priliko seznaniti se s češčino; študiral je slovanske jezike in skušal priti na univerzo, a medtem so izšle v Ljubljani leta 1854. njegove pesmi, ki jih je mladina radostno pozdravila, drugim pa so se zdele nevarne in «pohujšljive>:, in Levstik je moral zaradi de-nuncijacije iz Ljubljane zapustiti Olomuc. Odšel je na Dunaj, da bi tam poslušal našega slavista Miklošiča. Ker pa brez mature ni mogel biti reden slušatelj in ni imel sredstev za življenje, je moral oditi domov; postal je domači učitelj pri grofu Pacetu, na-posled pa se je naselil v rojstni vasi pri sosedu Iliji, kjer je pisal svoja znana dela: «N a -p a k e s 1 o v e n s k e g a pisanj a», «P o t o v a n j e od Litije do Čateža» in M a r t i n a Krpa n a;>. V sak drugi bi bil v njegovem p> ležaju najbrže izbral skozi življenje lažjo pot kakega pisarja ali skromnega uradnika; Levstik pa je bii človek, ki se ni znal klanjati, dasi mu ni bilo za posvetne časti, in se je tako sveto zavedal svoje dolžnosti in svojega poklica, da je v največji siromaščini nastopil nehvaležno pot kritika, in on, ki ni bil v javnosti nič, je začel slovenske rodoljube učiti — kako se piše slovensko. Naravno je, da so bili užaljeni, kajti zavedali so se svojega visokega dostojanstva in smatrali vsako kritiko za nepotrebno in škodljivo, češ: mi znamo, kar znamo, v šoli nas niso učili slovenščine, dovolj je, da se trudimo za zapuščeni slovenski narod. Ako se bomo kritizirali, kdo bo pa delal! Naše kulturno polje je še revno, vse je šele v začetku — popravljajmo pozneje, če bo kaj napačnega. Levstik pa je mislil, da je baš v začetku treba paziti, da se napake ne razpasejo. Leta 1858. je začel v Celovcu iz- hajati «S 1 o v e n s k i glasni k», ki naj bi zbral vse naše pesnike in pisatelje na skupno delo. Levstik se je oglasil koj v prvi številki in v Potovanju^ dajal nasvete, kje naj naši pisatelji najdejo zanimivih snovi za svoje povesti. Ob tem času torej so ljubljanski rodoljubi slavili stoletnico Vodnikovega rojstva in Vodnikovo ime je bilo med narodom tako znano, da je ta proslava precej močno odmevala tudi med ljudstvom. Začeli so se zbirati prispevki za spomenik prvemu slovenskemu pesniku. Velika proslava se je vršila dne 2. februarja v Ljubljanski čitalnici in drugi dan na pesnikovem domu pri Žibertu v šiški. Ne vemo, kako je Levstik gledal na to proslavo, ki je bila napol nemška, saj so se je udeležili tudi zastopniki vlade in se je predvsem poudarjalo, da je to naš «domovinski pesnik» (ein-lieimischer Dichter), torej nekak Kranjec, preprost in zvest, zato se je poleg slovenske pesmi glasila cesarska himna, in «Kje dom je moj» je bil ' prav tako navdušeno pozdravljen kakor «Radetzkymarsch». Svoje himne kakor tudi jasne slovenske zavesti takrat še nismo imeli. Vse je /bilo še v nekakem meglenem, nejasnem navdušenju, ki je bilo seveda prav tako zvesto avstrijsko kakor kranjsko skromno. ((Vodnikov alb u m», ki so ga izdali res na lepem papirju, nam priča o duhu njegovih častilcev in morda celo črnorumene platnice niso brez pomena. Slava, ki so jo izkazovali našemu pesniku ob stoletnici rojstva — tako se zdi — naj bi zatemnila Prešerna, kolikor že ni bil zatemnjen, kajti kranjski, slovenski in nemški, posebno pa še uradni častilci Vodnikovi, so samo jako neradi čuli Prešernovo ime, ki je začelo takrat pri mladi generaciji pridobivati svojo pravo veljavo^ Tudi njihov slavljenec Valentin Vodnik je imel svoj greh, in še celo velik greh, to je bila njegova «11 i r i j a oživljen a». Saj je bila ta pesem s stališča avstrijske državne zvestobe naravnost veleizdajalska. Res je, da se je našla med Vodnikovimi rokopisi tudi «1 lirija poveliča-na», toda oživljena Ilirija je bila res živa, tiskana in znana, poveličana pa ni še zagledala belega dne, vsaj takrat ne, ko bi bilo to Fran Levstik. S* potrebno. Naravno je, da so skušali Vodnikovi častilci prikriti ali vsaj opravičiti pesnikovo «zmoto» in to «opravičevanje> se je pri nas vršilo ob vsaki priliki — tudi pri šolskem pouku — vse do svetovne vojne. Saj je bila «Ilirija oživljena^ še med vojno konfisci-rana. Levstik pa je bil tudi v tem človek ravne postave, ki ni trpel polovičarstva, in v nedokončanem Vodnikovem življenjepisu sodi o tej zadevi popolnoma po svoje in to z besedami, ki nam prav tako po duhu v pravi luči kažejo Vodnika kakor Levstika, ki jih je zapisal. cJaz ne ume j e m,> pravi Levstik, «č e m u se zagovarja stvar, katera ne potrebuje zagovora. Vodnik ni bil izdajec nego domoljub i n o, kakor se vidi iz ,N o v i c‘, kader govori o Rusih, pravi panslavist, četudi ta beseda takrat še ni bila porojena, vendar je bil tak panslavist kakor pozneje Kopitar v predgovoru svoje novo-slovenske slovnice, kakor Preše-rin v pesmih, kakoršni smo vsi, katerim je v resnici do prave slovanske sreče, panslavisti, želeči, da bi se Slovani zedinili v jeziku ino v slovstvu, da bi se naši južni bratje osvobodili' turške sužno-sti ter da bi nam zasijalo solnce pravične ravnopravnosti: Če Vodnik še ni želel vsega tega, je bil kriv njegov čas, ne on. Poleg tega se je prečudoval bistroumnosti in moči cesarja Napoleona, katerega je 28 let starega na svoje oči videl v Ljubljani, gredočega iz Gradca nazaj na L a š k o.» V teh besedah tiče vodilne misli Levstikovega političnega programa, ki ga je res zaslutil že naš prvi pesnik. Dasi je življenjepis pisan nekaj let po jubileju, ni dvoma, da je kritični duh Levstikov že leta 1858. tako sodil o Vodniku, ker mu je bilo zoprno vsako slepomišenje z našimi narodnimi vrednotami. Dobro je razumel, odkod je rastel naš vodnik. (Levstik je bil zelo hud, če je kdo naglašal Vodnik, ker je za osebna imena zahteval isti naglas, kakor ga imajo občna imena v narodu, torej: Obl&k, ne Oblak, Sovan, ne Sovan itd., češ, da so naglas izpremenili tujci, ki našega jezika ne poznajo!) Razložil ga je takole: brez komentarja in življenjepisa, ki ga je tako dolgo pripravljal. Kakor zaradi Vodnikovega rokopisa, tako se je vnel zaradi Vodnikovih pesmi nov boj. Levstik je imel mirno vest, zavedal se je, da je izpolnil svojo dolžnost. Oni, ki niso poznali niti Vodnika niti njegove dobe, so se zgražali zaradi narodnih popevk, ki jih je bil Vodnik nabral po bohinjskih planinah, kjer «planšar z Mino po domačo misli in poje. Levstik je odgovarjal satirično in šegavo, kakor je bila njegova navada, včasih celo preostro. A vse to je bilo potrebno, da se je čistilo zadušno slovensko ozračje, ki je skušalo zadušiti najprej onega, ki ga je hotel čistiti. s prošnjo, naj «ostane vsa pisava», kakor jo je poslal, «ker je tudi zanimljivo» (namreč, kako je Vodnik pisal). Z Vodnikom v roki je dotrpel Levstik svoja najtežja leta, kajti leta 1872. je bil imenovan za skriptorja ljubljanske licejske knjižnice, kjer je našel naposled miren kot za svoje delo. «Levstikova pisma», ki jih je lani izdala Slovenska Matica, govore najbolj jasno o trnjevi poti Levstikovega življenja, ki nam bo ostalo kažipot za vso bodočnost. Naš narod in naša kulturna društva so se zavedali svoje dolžnosti v jubilejnem letu in s slavnostnimi prireditvami v Velikih Laščah, V Ljubljani in drugod poglobili razumevanje za Levstikovo delo in borbo. Velikemu bojevniku, častilcu Vodnikovemu in prosvetnemu delavcu se je v imenu svojih 20.000 članov poklonila tudi naša družba v Velikih Laščah z vencem, ki je imel napis: «Franu Levstiku — Vodnikova družba». KAKO NARAŠČA ČLOVEŠTVO. Letošnje, morda že lansko leto je utegnilo doseči število ljudi ogromno vsoto dveh milijard duš. Bistvene napake s tem gotovo nismo zagrešili, čeprav v vseh delih sveta o ljudeh ne vodijo točne statistike. Ljudskemu štetju posvečajo zadnje čase vedno večjo pozornost. Narodi zasledujejo svojo rast, države svoj polet, po številu prebivalcev merimo moč poedinih držav, jih med seboj primierjamo, sklepamo na njihovo vlogo v bodočnosti. Šele pred 250 leti so prvikrat skušali oceniti skupno število ljudi na svetu. Bile so pa to le bolj ali manj drzne domneve, ker točnih štetij, kot jih vrši danes večina držav, takrat še ni bilo. Prvo štetje vseh državljanov je izvedla leta 1749. Švedska. Leta 1790. ji je sledila mlada ameriška Unija. Ta zgled so posnele evropske države v prvi polovici 19. stoletja. Zadnja je bila Rusija, ki je popisala prebivalstvo celo šele leta 1897. Tudi dandanes so še ogromni predeli, kjer ni prebivalstva še nihče popisal. Sem spadata večina afriškega in najmanj polovica azijskega kontinenta. Glede ene tretjine človeštva smo še vedno navezani na približno cenitev. Posebno nedostatno smo poučeni o številu prebivalstva na Kitajskem; neredko si tu nasprotujejo cenitve kar za sto milijonov ljudi. Nekako do sredine 18. stoletja se je človeštvo v vseh delih sveta bolj ali manj enakomerno razvijalo. Naraščalo je polagoma. Določeno okrožje je moglo preživljati le izvestno število ljudi. Uboštvo deželanov in nezdrave razmere v tesnih mestnih ulicah so bili vzroki velike umrljivosti zlasti med otroki. Šele razmah industrije je prav pospešil porast prebivalstva. Razvoj medicinske vede je omogočil izboljšanje higienskih razmer, omejil umrljivost otrok in obenem znatno podaljšal povprečno človeško življenje. Število prebivalstva se je na posameznih celinah izza leta 1800. gibalo približno takole (izraženo v milijonih): Celina Leta 1800. 1850. 1900. 1930. Evropa 174 262 m * 403 500 Azija 520 675 896 1075 Afrika 55 80 113 145 Amerika 25 57 146 250 Avstralija in Oceanija 1 1-4 5-7 10 Skupaj 775 1075 1564 1980 Zaradi dotoka evropskih izseljencev se je prebivalstvo Amerike in Avstralije najbolj pomnožilo in v zadnjih 130 letih kar podeseto-rilo. Vendar je znatno napredovala tudi Evropa, čeprav je dala v tem času zgolj ameriški Uniji krog 35,000.000 svojih najboljših ljudi. Tudi dandanes je še Evropa najbolj obljudena celina, dočim je Avstralija, če ne vpoštevamo nenaseljene Antarktike, na zadnjem mestu. Povprečna naseljenost na 1 km2 znaša: v Evropi 50, v Aziji 25, v Ame- riki 6, v Afriki 5 ljudi, a v Avstraliji še komaj enega človeka. Množitev človeštva ni pri vseh plemenih enaka. Belo pleme sicer druga številčno nadkriljuje, a le polagoma narašča. Napredovanje prebivalstva se vrši v očiten prilog barvanim plemenom, najbolj rumenemu, ki se množi med vsemi najhitreje. Ta pojav je izredno važen; zaradi njega nastajajo vedne izpremembe v razmerju moči med plemeni, kar utegne postati svetovnozgodovinskega pomena. Belemu plemenu pripada krog tisoč milijonov ljudi, to je polovica človeštva. Glavno jedro živi v Evropi, kjer se deli jezikovno na tri velike skupine: Slovane, Germane in Romane. Prvi so kot kolonisti prodrli zlasti v Severno Azijo (Sibirijo), Germani so se osredotočili najbolj v Severni Ameriki in v Avstraliji, največ Romanov pa se je izselilo v Južno Ameriko in v južni del Severne Amerike. Druga najmočnejša skupina belokožcev so Indi in Iranci, ki jih je nekaj nad 300,000.000. Rumeno pleme ima skoro 600,000.000 pripadnikov. Najštevilnejši so Kitajci, kulturno in organizatorno najviše pa so se povzpeli Japonci. Mnogo manj je Zamorcev (110,000.000) in Malajcev (70,000.000). Od nekdaj mogočnega indijanskega plemena so se do današnjih dni ohranili le pičli čistokrvni ostanki. Večinoma so se Indijanci pomešali z drugimi plemeni. Z razprostranjenostjo plemen se često precej krije razširjenost nekaterih verstev na svetu. Belo pleme se skoro izključno prišteva h krščanstvu, ki šteje približno 700,000.000 pripadnikov. Budizem ima 600.000.000 vernikov, ki so večinoma Mongoli. Le izlam se je močno zasidral tudi med Zamorci, Indijci, Mongoli in Malajci, vendar ima le 240,000.000 pripadnikov. Toda niti ta najbolj razširjena verstva ne sestavljajo enotnih verskih družb, kajti pripadniki se cepijo na razne sekte. Kristjani n. pr. se dele na katoličane, protestante in pravoslavne. Prvih je 350.000.000, protestantov 200,000.000, najmanj številni pa so pravoslavni (140,000.000). Različno kretanje prebivalstva, ki smo ga opazili na raznih kontinentih in pri raznih plemenih, nahajamo tudi v posameznih državah. Za zahodne in sredozemske države v Evropi je značilno, da napreduje prebivalstvo znatno počasneje kakor v severno-vzhodni in južnovzhodni Evropi. Relativno najjačji porast ljudi iz leta v leto imajo baš slovanske države. Zato ni dvoma, da se pomika težišče prebivalstva v Evropi vedno bolj proti vzhodu. To potrjujejo tudi najnovejša ljudska štetja. Vsakoletni povprečnii prirastek prebivalstva je v posameznih državah približno takle: Država Prirastek prebivalstva v odstotkih Država Prirastek prebivalstva v odstotkih Rusija + 2 Portugalska + i-i Bolgarija + 1-8 Italija + 0-7 Jugoslavija + 1-6 F rancija -f 0 13 Poljska + 1-5 Nemčija + 0'7 Češkoslovaška + 08 Velika Britanija + 06 Romunija + 1-4 Švedska + 0-5 Španija + M Avstrija + 0'4 To se pravi: ob takem stalnem razvoju bi se prebivalstvo Rusije v 50 letih podvojilo. Istočasno bi se pomnožilo prebivalstvo Jugoslavije za 80 %, Italije za 35 %, a Francije komaj še za 6-5 %. Prebivalstvo ameriških držav se seveda še hitreje množi. Ondotno prebivalstvo ne narašča le naravno, to je po prebitku rojstev nad smrtnimi primeri, temveč v znatni meri tudi zaradi dohajanja svežih trum priseljencev. Najlepši zgled za to daje Brazilija, kjer se je prebivalstvo v zadnjih dvajsetih letih povečalo kar za 40 %. Številčno razmerje prebivalstva med posameznimi državami se torej prav hitro iz-preminja. Celo v kratkem povojnem času sta nastali v tem pogledu dve važni izpre-membi: Ameriška Unija ima že več ljudi kot evropska Rusija, Italija je že prehitela Francijo. Največje države so večinoma razvrščene ob Atlantskem oceanu in njegovih podaljških. Nad 30,000.000 ljudi imajo: ameriška Unija 126,000.000, na 1 km2 živi povprečno 16 ljudi; evropska Rusija 125,000.000, na 1 km- živi povprečno 27 ljudi; Nemčija 65,000.000, na 1 km2 živi povprečno 140 ljudi; Velika Britanija z Irsko 49,000.000, na 1 km živi povprečno 157 ljudi; Italija 42,000.000, na 1 km2 živi povprečno 136 ljudi; Francija 41,500.000, na 1 km2 živi povprečno 75 ljudi; Brazilija 36,C00.000, na 1 km2 žive povprečno 4 ljudje; Poljska 31,500.000, na lkm2 živi povprečno 81 ljudi. Gostota prebivalstva (koliko ljudi živi povprečno na 1 km2) je v posameznih državah zelo različna. Obe ameriški državi sta naj-redkeje naseljeni in imata zato še sijajne iz-glede v bodočnost. Nekatere evropske države, n. pr. Velika Britanija, pa se vedno bolj bli- žajo stanju preobljudenosti.. Obstoji nekako pravilo, da se prebivalstvo gosto obljudenih držav spričo izseljevanja v tujino in neznatnega prebitka rojstev nad smrtnimi primeri počasneje množi kakor drugod. Tu in tam je že nastopila stagnacija; tamošnje prebivalstvo postaja vedno bolj narod brez mladine. Slovanov se to še ne tiče. Ker se ti hitreje razmnožujejo kot Romani in Germani, postaja Evropa vse bolj in bolj slovanska. Dr. ROMAN SAVNIK: LJUDSKO ŠTETJE V JUGOSLAVIJI. Običajno vsako deseto leto izvedejo v državah točen popis prebivalcev in gospodarskega stanja. Tak popis se je izvršil v naši državi po desetih letih dne 31. marca 1931. Glavni statistični urad je že po preteku dveh mesecev mogel zbrati vse gradivo in objaviti prve predhodne rezultate ljudskega štetja. Po teh šteje Jugoslavija 13,929.988 prebivalcev. Glede na to, da so našteli pri prvem popisu dne 31. januarja 1921. 11,984.911 ljudi, znaša prirastek v zadnjem desetletju 1,945.077 prebivalcev. Prebivalstvo naše države se je torej pomnožilo za dobro sedmino, to je za 16-2 %. S tako pozitivno bilanco smo lahko upravičeno zadovoljni, kajti potrjuje nam, da je Jugoslavija, kar se tiče porasta prebivalstva, med prvimi v Evropi. Le Rusija in naše vzhodne sosede se morejo vzporejati z nami. Naravno se je zdaj tudi gostota naseljenosti precej povečala. Leta 1921. je živelo na 1 km2 povprečno 48 ljudi, zdaj jih živi 56. Vendar Jugoslavija še vedno ni med gosteje obljudenimi državami v Evropi. Celo od sosed jo znatno prekašajo kar tri: Madžarska, Avstrija in Italija. Zanimivo je številčno razmerje med moškim in ženskim spolom. Ta si nista v popolnem ravnovesju, temveč prevladujejo ženske, ki so jih našteli 141.806 več. To se pravi: na vsakih tisoč moških prebivalcev pride 1026 ženskih. Toda številčno razmerje med spoloma je v banovinah često prav drugačno. Kaže nam ga nazorno tale diagram: Na 1000 moških prebivalcev pride ženskih. /Jmvska banovina. 7074 Saivka banovina ; ; 1056 Donavska, banovina. Moravska, banovina \J042 j \o27 Primorska banovina : 1027 Zetska banovina Vardarska. banmina Drinska banovina 1010 1002 Vrbašfoi, banovina 991 900 \Hieograd z oko lico. 'XW Približno povprečno razmerje v državi obstoji le na ozemlju Moravske in Primorske banovine. Večinoma ženski spol prevladuje, najbolj v Dravski banovini, je pa v osrednjem delu države potisnjen celo v manjšino. Relativno najmanj žensk je v Beogradu in njegovi okolici. Vkljub temu je sedanje številčno razmerje med spoloma povoljnejše od prejšnjega, zakaj leta 1921. je znašal presežek žensk 230.229 duš. Mnogo je bila temu še kriva vojna, kajti takrat so bili moški najbolj v manjšini, ne sicer pri nas v Dravski banovini, pač pa na ozemlju bivše Srbije. Tudi gostota prebivalstva se v banovinah često prav razlikuje od povprečkfi v državi. Donavska Koliko prebivalcev živi povprečno na 1 km v vsaki banovini: Dravska. Savska Drinska. Moravska Vrbaska, Primorska Vardarska Zetska. | 1 § % |' f 1 •rt $ 766 70 3 702 57 2 J5‘4 493 45 6 42 6 296 . Sprednji diagram nam kaže devet kvadratov, ki predstavljajo devet km2. V vsakem stoji oseba, ki je tem večja, čim več ljudi živi povprečno na 1 km2 v dotični banovini. Od leve proti desni si slede vedno manjši možje. Najgosteje naseljena je Donavska banovina (76-6 ljudi na 1 km2), Dravska banovina je takoj na drugem mestu, dočim je zadnja, Zetska banovina (29'6 ljudi na 1 km2), v primeri z Dravsko skoro 2%krat manj obljudena. Seveda je bila pred desetimi leti naseljenost povsod manjša, kajti vsi deli naše kraljevine izkazujejo porast prebivalstva, čeprav ne v enaki meri. Tudi v tem primeru velja pravilo, da se prebivalstvo v gosteje naseljenih pokrajinah počasneje množi nego v manj obljudenih. Stanje prebivalstva v banovinah in v območju uprave mesta Beograda pred desetimi leti in sedaj ponazoruje sledeči shema: Upram Beograda. 152.6S8prej). Drinska banonna 1.354200preb. -H-25% ■ U,693.073 preb Yrbaška, banovina 828.556 preb Moravska, banovina 1,211.812 preb «$217% "tisSf Vardarska banovina. 1386.091preb Zetska banovina 782.972 preb. 1.008190 preb >-199Z\ 1,452.967 preb 881 11,656.3^8 preb. } 163^ 910.350 preb. 1 N g Primorska, banovina, 786.357preb >1231 882.920preb Savska, banavma. 2.336.730preb. 8% 1,120.549preb. 31.1 1921 Vsa država je razdeljena na deset pasov. Ti so v nečrtkanem delu enako dolgi, v črtkanem pa različni. Širina pasov je različna, odvisna je od absolutnega števila prebivalstva vsake banovine. Dravska banovina n. pr. ima za polovico manj prebivalcev kot Donavska, zato je dotični pas prav toliko ožji in s tem tudi površinsko manjši. Nečrtkani deli pasov predstavljajo stanje prebivalstva banovin po štetju iz leta 1921., črtkani deli pa relativni prirastek zadnjega desetletja. Najbolj je napredovala prestolnica in njena okolica. Beograd sam se je več ko podvojil; če pritegnemo okolico, je napredoval za 91 %. Kaj je tu omogočil mirni razvoj in vloga prestolnice v Jugoslaviji, nam kaže dejstvo, da se je pomnožilo prebivalstvo Beograda v času od leta 1910. do leta 1921. le za 24 %. Več kot za 20 % je napredovalo prebivalstvo v Drinski in Vrbaški banovini. Po legi je tu geografsko jedro države, zakaj to sta edini banovini, ki prav nikjer ne sezata do naših državnih mejnikov. Dolgo zadrževani polet nekdanje avstro - ogrske obmejne Bosne se je nenadno mogočno sprožil. Izgradnja novih prog in odkrivanje novih rudnikov omogočata v Vrbaški banovini vedno bolj izrabo njenih neizmernih gozdov in njenih vodnih sil ter ustvarjata prve početke industrije. Drinska banovina seza preko nekdanjega bosanskega okvira. Na vzhodu prehaja v valovito Šumadijo, na severu se zajeda v Mačvo in v Sremsko ravan. Gospodarske prilike so zelo po-voljne. Gorski in nižinski gozdi, preobilica sadnega drevja, prostrana žitna polja, predvsem pa bogati zemeljski zakladi, zlasti nahajališča premoga in železne rude podpirajo bolj kot kje drugje razvoj industrije in vse, kar je z njim v zvezi. Moravska in Vardarska banovina izkazujeta skoraj 20%en porast prebivalstva. Obe pokrajini sta med svetovno vojno prestali zelo kritične čase. Opustošena polja, zapaljena selišča, razdejane železnice, porušeni mostovi, krik osirotele dece — taka je bila bežna slika teh dežel pred dobrim desetletjem. Moravska banovina se je že krepko opomogla, približuje se predvojnemu stanju: otvorila je celo nova prometna pota, povečala produkcijo rudnikov, ustanovila nova industrijska podjetja. Vardarska banovina pa je šele zdaj našla možnost gospodarskega podviga. Preporod se vrši polagoma, a brez postankov. Omogoča ga splošna javna varnost, ki je ni poznala dežela dolga stoletja, ko je ječala pod turškim jarmom. Nekdanji gospodarji Turki odhajajo drug za drugim, zato pa prihajajo gruče kolonistov iz vseh delov našega naroda. Krčijo se pašniki, celo prej nemiren Albanec hodi v potu svojega obraza za plugom po Kosovem polju. Prostrana, po naravi bogata Vardarska banovina pa je še vedno prav malo naseljena in še daleč ni to, kar more postati. Najmanj obljudena Zetska banovina ne beleži tolikega porasta prebivalstva, kot bi ga sicer pričakovali. V tem oziru jo prekašajo kar štiri banovine, vendar je napredek vsaj tolik, kot velja povprečno za vso državo. Vzroki manjšega napredka prebivalstva so geografski in gospodarski. Zetska banovina je izrazito gorata, čeprav seza do južnega dela našega morja. Obrežje je strmo, notranjost težko pristopna. Med gorami so le manjše nižine, pretežno kraška polja. Tudi reke, ki teko navadno v ozkih globokih zase-kah, bolj ovirajo kakor pospešujejo promet. Gospodarsko stanje je šibko in še malo razvito, čeprav pokrivajo širne planjave nepro-dirni gozdi in krije zemlja še mnogo neraziskanih rud. Prometna sredstva so namreč zelo nedostatna. Železnic skoraj ni; zato utegne šele otvoritev tako zvane jadranske proge, ki bo vezala Beograd po najkrajši poti z morjem in bo držala preko te banovine h Kotorskemu zalivu, značiti novo epoho za te danes od ostalega sveta tako odmaknjene kraje. Vse ostale banovine izkazujejo podpovprečen prirastek prebivalstva. Najbolje se je še izkazala Primorska banovina, ki je zaradi svoje lege ob osrednjem delu našega Jadrana med najvažnejšimi členi Jugoslavije. Zato je usmerjen dotok ljudi na obal, v prvi vrsti na Split in njegovo okolico. Bolj zaostaja Savska banovina, a gotovo ne v vseh svojih območjih. Ne smemo pozabiti, da obseza dobršen del visok kraški svet, ki že od nekdaj podi presežek ljudi z domačih tal v tujino. Nasprotno nam izpričuje razveseljiv polet zlasti Zagreb, ki sicer beograjskega ne doseza, a se z njim sicer ne more kosati nobeno mesto Jugoslavije. Tudi obmorski kraji, zlasti Sušak, se lepo razvijajo. Donavska in Dravska banovina kot najbolj gosto obljudeni pa sta zadnji. Tu se ni prebivalstvo pomnožilo niti več za 10 %. Donavska banovina zavzema najplodnejše ravninske predele v našem Podonavju. Je najbogatejša *in najgosteje obljudena banovina. Na ogromnih poljih pridelajo več koruze, pšenice in lanu kot v vsej ostali Jugoslaviji skupaj. Tu pridelajo 80 odstotkov vse naše sladkorne pese in celo vinski pridelek je tolik kot malokje v državi. Značilno je, da je mestno prebivalstvo napredovalo v splošnem tako malo kot deželno. Subotica, tretje največje mesto v državi, izkazuje celo neznatno nazadovanje. Tembolj se je zato povzpel N o v i S a d, ki je, zahvaljuje se svoji odlični legi ob križišču lokalnih in mednarodnih potov, dosegel tak razmah, da se je prebivalstvo pomnožilo kar za 45 %. Zdaj je v vrstnem redu največjih jugoslovanskih mest že znatno pred Ljubljano (po letošnjem popisu ima 64.000 prebivalcev). V Dravski banovini se je prebivalstvo pomnožilo le za 8 %, to je za polovico manj kakor znaša povpreček v državi. Vendar je že tako napredovanje prav zadovoljivo. Pomisliti moramo, da je tu gostota prebivalstva že dolgo v nepravem skladu z zemeljskimi donosi. Polja zavzemajo komaj 20 % površja, gorski svet prevladuje nad nižinskim, gozd nad vsemi drugimi kulturami tal. Zato sili gospodarsko pasivna dežela, ki je navezana na uvoz živil, domačina k drugim pridobitnim opravilom ali pa v tujino. Bolj ravni vzhodni predeli banovine so često tako preobljudeni, da izkazujejo po novem ljudskem popisu komaj še zaznatno napredovanje. Le okolica Novega mesta se vidneje razvija, dočim je na teni ozemlju med Risnjakom in madžarsko mejo zaznamenovati v Slovenski Krajini celo upadek prebivalstva. Neindustrijska, izrazito agrarna nižina je zašla zaradi prenaseljenosti (na 1 km2 živi povprečno 100 ljudi!) v občutno krizo, ki se na zunaj odraža v ogromnem sezonskem, deloma tudi trajnem odseljevanju. Slovenska Krajina, ki je štela leta 1921. 92.295 ljudi, ima po letošnjem ljudskem štetju le še 90.714 prebivalcev. V ostalem se je prebivalstvo Dravske banovine znatno pomnožilo le na treh mestih: v ljubljanski okolici in proti italijanski meji v logaškem srezu, v mariborski okolici in v ru-darsko-industrijski Mežiški dolini. Sami mesti Maribor in Ljubljana pa nista deležni tolikega razvoja. Prebivalstvo Ljubljane, ki se je od leta 1910. do leta 1921. povečalo za 14 %, se je v zadnjem desetletju pomnožilo le še za 12-1 %. Za prebivalstvo Maribora velja prej 9%en, zdaj 8%en prirastek. Napredovanje prebivalstva Jugoslavije je torej prav različno. V splošnem se najhitreje razvijajo osrednji predeli, najpočasneje gosto poseljene in gospodarsko napredne severne pokrajine, objadranski pas in južni del države pa korakata nekako srednjo razvojno pot navzgor. To je provzročilo že v tem desetletju precejšnje izpremembe v prebivalstve- nih razmerah banovin. Glede na gostoto prebivalstva je Moravska banovina zaostala za Drinsko, Primorska za Vrbaško. Po absolutnem številu prebivalstva pa je zaostala Var-darska banovina za Drinsko in Primorska za Zetsko. Ni dvoma, da bo tudi tekoče mirno desetletje potekalo v znamenju vsestranskega napredka v plemeniti tekmi med pokrajinami, ki bodo mogle nuditi novim dvem milijonom Jugoslovanov dovolj poštenega dela na lastni grudi. (Črteže je narisal Vlado Jordan.) Dipl. agr. A. JAMNIK: KAKŠNO JE NAŠE KMETIJSTVO. Tudi letos so pri nas časopisi mnogo pisali o našem siromaštvu, o naši krizi itd., pri čemer gre predvsem za stanje kmetijstva kot najštevilnejše obrti. Oglejmo si to še mi, in sicer v tem članku naše domače kmetijstvo, v članku na strani 46. pa stanje svetovnega kmetijstva. Naše kmetijstvo ni na najmodernejši stopnji urejenosti, vodstva in kontrole (nadzorstva) obijata, ampak je dokaj zaostalo. Prav tako ni na višku v tehnično-kulturnein (obdelovalnem, gojilnem) pogledu. V obeh primerih so ga čas in razmere prehitele. Na splošno je naš kmet še vedno preveč samo delavec-težak, a premalo podjetnik in res pravi vodja obrata. Svinčnik igra še vedno kaj podrejeno vlogo ali pa nobene. Zato je tudi gospodarski uspeh neugoden in življenski položaj naše kmetske družine slab, njen delovni zaslužek pa običajno manjši od dninarske mezde. Obstanek na grudi je vedno manj gotov in tudi čimdalje manj vabljiv. Zaradi tega je lahko umljiv beg z grude, ki ga še posebno pospešujejo za kmetsko oko tako vabljivi in cesto varljivi prividi mestnega življenja in boljša možnost šolanja otrok. Naš kmetovalec je preveč konservativen (nasprotujoč novotarijam), čeprav upoštevamo, da je konservativnost baš v tem stanu menda po vsem svetu največja. On ima premalo vpogleda v svetovno stanje kmetijstva kot proizvajalca, na svetovni trg in na ogromni razvoj tehnike tudi v kmetijstvu. Poleg tega je pri našem kmetijstvu preveč zavladala tradicija (stara navada), zasebne pobude, gospodarske podjetnosti, preračunljivosti in trgovinske zmožnosti pa je za danes premalo. Izobrazba našega kmeta je šla doslej vse preveč v humanistični (človečnostni) s m e r i, premalo pa v realistični (stvarnostni), življenjsko praktični. Tako kmet niti ni prav opazil, da je nekdanji rentni značaj kmetije kot vzdrževalke in zaposlevalke družine že pred dokajšnjim časom spričo mogočno izvedene gospodarske delitve dela prehajal, odnosno bi bil moral dejansko popolno preiti v značaj obrata, ki je tako kot vsak drug pridobitni obrat absolutno (brezpogojno) urejen in voden s tem ciljem končnega uspeha, da mora donašati — dobiček v denarju. Naše kmetsko ljudstvo se je na splošno sicer precej «nakulturilo> in je stremelo za tem, da bi čimbolj držalo korak z duhom časa, ni se pa istočasno gospodarsko tako usposabljalo, da bi bilo moglo to napredovanje tudi plačevati, to je, da zaradi tega ne bi nastajala neugodna finančna nesorazmerja glede njegovih gospodarskih dohodkov in izdatkov za zadovoljevanje življenjskih, kulturnih in gospodarskih (podjetniških) potreb, kolikor je obstojal pravi zmisel tudi za prave gospodarske potrebe. Posledica tega je, da je kmet postal in ostal finančno tako šibak, da se dostikrat niti ni mogel razvoju tehnike prilagodevati, četudi bi bil imel tak namen. Moral je gospodarsko zaostajati. Tudi zadružništvo mu ni moglo dovoljno pomagati, čeprav se je med Slovenci doslej precej močno razvilo. Toda dobro je razvito prav za prav le kreditno zadružništvo, ki je kmeta rešilo iz krempljev oderuhov, vse druge vrste zadružništva so komaj stoprav v povojih, posebno pa produkcijsko in v n o v-čevalno zadružništvo. Glede gospodarsko uredbenega stališča se pojavlja pri nas še posebna neugodnost, to je prevelika razkosanost posestev i n p r e m a 1 e parcele. Tako se porabi dosti zemlje za meje in za pota, razkosanost otežkočuje pregled dela, ekonomičnost dela in brez haska požre silno veliko časa, ki je že tudi pri nas — denar. Kaj malo se pri nas izvršujejo zemljiške zložbe in kaj malo je še razumevanja za njih izvedbo v svrho z a o k r o ž e n j a posesti, zmanjšanja števila in povečanja površine obdelovalnih parcel, ki prej in ren-tabilneje dovoljujejo uporabo strojev. Povprečno ima naša kmetija s kakimi sedmimi do osmimi hektari dostikrat do 80 in več parcel, dočim ima na primer kanadska farma v velikosti od 64 hektarov navzgor tako rekoč eno samo zemljiškoknjižno in terensko parcelo (popolnoma zaokroženo posestvo), ki pa jo potem gospodar glede na število gojenih kultur in na tip kmetije razdeli na kakih šest do šestnajst obdelovalnih parcel, ki so vse okoli dvorca. (Glej nariska, pomanjšana po uradnem na-risku, na straneh 44. in 45.) Vloga kmetice kot gospodinje, matere in vzgojiteljice otrok je vprašanje zase, katerega se tu ne morem podrobneje dotakniti. Dovolj naj bo ugotovitev, da tudi v tem pogledu nedostaja skoraj vsega. Zal je kmetica po večini vse preveč samo delavka za domača in gospodarska opravila, dekle za vse, ki rodi obenem otroke, za katerih vzgajanje je sama premalo vzgojena in za kar malone nima in ne more imeti potrebnega časa. Naš kmetijski obrat je s k o r a j izključno m a 1 o p o s e s t n i š k i, kmetski. Njegov glavni značaj ni poljedelski, ampak zaradi podnebnih in talnih razmer upravičeno živinorejski. Velikost polja na-pram travniku je malenkostna in tudi na polju se upravičeno prideluje doberšen del živinske krme. Delovno je naša kmetija razmeroma krepka, kapitalno pa ne. Vsekako pa je še jačja v enostranski, negospodarski izrabi zemlje. Naša zemlja po naravi ni slabša kot vobče, drugod po svetu, j /e pa močno izmozgana, izropana, g 1 a d n a. ✓ Vobče je poudarjati posebno tri glavne grehe naše kmetije, ki so: 1.) slaba gospodarska uredba s svojimi posledicami, 2.) slaba krma in slabo krmljenje, ki svr--ham ne ali manj ustreza, 3.) nepopolno in nerazumno gnojenje. O prvem grehu sem nekatere stvari že iznesel. Omeniti pa želim tu tudi neugodno dejstvo, da zaradi neurejenega pohajanja netipiziranega (neoznačenega) blaga na trg nujno morajo biti vnovčevalni uspehi slabi, blago n e more veljati za prvovrstno, ampak le za tretjevrstno, četrtovrstno itd., ki kupca ne privlači. Dokler naša produkcija ne bo že v temelju računala na to, da bi kupca z najboljši m, pri njem po propagandi in reklami priljubljenim blagom res tudi z a d o v o * 1 j i 1 a, toliko časa bo naše vnovčevanje slabo, gospodarski uspeh pa nezadovoljiv. Z organiziranim zbiranjem blaga, najbolj ekonomično izrabo transportov, sploh z dobro razdelitvijo bomo pa šele po predhodni propagandi in reklami mogli misliti na izboljšanje naše konkurenčne sposobnosti, oziroma nesposobnosti, kajti naša kmetija je absolutno navezana na produkcijo (pridelovanje) za prodajo in za izvoz. Nepopolno in nerazumno gnojenje je vzrok p r e m a 1i in kakovostno nepopolni produkciji. Še vse polno kmetov je, ki jim je vsako umetno gnojilo «štupa», ki ne vedo, kakšno hranilno snov z njimi dajo rastlini. Prav tako ne razločujejo in ne razumevajo dovolj. doziranja (mere in količine) in ne vedo, kaj rastlina potrebuje. Enostransko gnojenje ne more dati popolnega haska in neupoštevanje zakona o minimumu je dostikrat vzrok, da je pri nerazumnem uporabljanju gnojil zanje izdani denar tako rekoč proč vržen. Domači gnoj se slabo konservira in tudi gnojnici se ne posveča on'e pažnje, ki ji gre zaradi njene vsebine dušika kot najdražje hranilne snovi za rastlino. V umetnih gnojilih stane sedaj odstotek fosforja nad 6 Din, odstotek kalija nad 5 Din, odstotek dušika pa od 15 do 26 Din franko dvorec. Rekel sem prej, da se pri nas tudi spričo slabega krmljenja veliko greši. In tako je! Kmetovalec še vse premalo uva-žuje količine hranilnih snovi v posameznih krmilih in kakovost krmil vobče; Sestava krme še danes ni dosti boljša kot takrat, ko kmet ni gojil živine za prodajo, ampak kot naturalno-gospodarsko panogo le zaradi domačih potreb, zlasti zaradi pridobivanja gnoja. Dandanes gojimo živino zavoljo mesa, mleka itd., doeim zahtevamo od nje velike dajatve pri skoraj isti krmi kot takrat, ko s 111 o zahtevali od nje tako rekoč samo g n o j. In dasi je značaj naše kmetije izrazito živinorejski, se nobeni kmetijski panogi ne posveča tako malo pažnje kot trav-ništvu. Travniki so po večini zamočvirjeni, zapleveljeni in zelo mahoviti. Travna ruša je prav bogata zelišč in bilk, ki sploh niso za krmo ali pa samo za najslabšo, sladkih, ple- menitih, kakovostno za krmo visokovrednih raslin je premalo. Kmet še danes vse preveč računa s tem, da veliko nakosi, namesto da bi mu bilo na tem — kaj nakosi. Travnik je večinoma tak, kakršen sam hoče in more biti. Melioracije (izboljšanja) travnikov so redkost; izvrše se kvečjemu tedaj, kadar da oblastvo podporo. Črtkane parcele v tem narisku kakor tudi one v narisku na strani 45. pripadajo posestniku A. Posestnik A je imel 54 obdelovalnih parcel + 2 (stavbišče in vrt). Ozemlje pred zložbo. dr, Pri slabi krmi ne moremo od živine pričakovati največjega haska, dasi moramo stre-miti za njim. Dodajanje močnih krmil k dobri krmi je pri nas tudi še dovolj redko. Kako naj bomo tedaj tudi v živinorejskem pogledu sposobni za konkurenco (tekmovanje) v primeri s kmetijsko naprednejšimi narodi, odnosno državami! Naše kmetijstvo in ves narod trpita tačas zaradi dveh kriz, to je zaradi splošne svetovne gospodarske krize in zaradi naše domače agrarne krize ali prav za prav zaradi krize naše kmetijske konkurenčne sposobnosti, odnosno zaradi konkurenčne nesposobnosti. Ko Po zložbi ima vsak posestnik manj parcel, zato pa večje in bliže. Posestnik A ima sedaj 3 obdelovalne parcele + 2 (stavbišče in vrt). Vse tri parcele imajo sedaj približno isto skupno površino kot prejšnjih 54 parcel in so po kakovosti zemlje prejšnjim enakovredne. Parcele so dvorcu mnogo bliže kot prej. Tudi meja je mnogo manj. Pota so svrham primerno odrejena, zavzemajo manj površine, so krajša in bolje služijo. Pred zložbo je bilo vsega 1400 parcel, po zložbi pa samo 145. Razkosanost posestev se je skrčila za 88 %. Vrednost posestev se je s tem zelo povečala, gospodarski uspeh se je izboljšal. Vse zemljišče pripada 61 posestnikom in meri nekaj nad 762 hektarov. Ozemlje po zložbi bo minila svetovna gospodarska kriza, n a m še vedno ostane naša domača agrarna (kmetijska) kriza in še bomo trpeli in siromašili tako dolgo, dokler ne krenemo na prava pota in jih izgladimo. Kdor se želi v nakazana vprašanja in v vzroke naše agrarne krize in našega siromašenja bolj poglobiti, naj čita knjigo, ki sem jo izdal v samozaložbi pod naslovom: «V z r o k i našega siromaštva, poti in sredstva za izhod iz njega ter za dosego narodnega blagostanj a». J. A.: STANJE SVETOVNEGA KMETIJSTVA. V članku na strani 42. letošnje pratike sem nekoliko opisal stanje našega kmetijstva. Da to stanje prav spoznamo in ga moremo vzporejati s stanjem kmetijstva drugod, se moramo seznaniti tudi s stanjem svetovnega kmetijstva, ki proizvaja enake dobrine kot so naše, posebno se moramo seznaniti s stanjem kmetijstva tistih pokrajin in držav, ki v prvi vrsti prihajajo v poštev za nas kot odjemalke naših proizvodov, kakor tudi tistih, ki so nam na svetovnem trgu konkurenti nje (tekmovalke). * * „ Najprej si oglejmo stanje kmetijstva v bližnjih državah, ki so bile ali so še ali pa bi mogle biti naše odjemalke. Avstrija je po vojni svoje kmetijstvo močno dvignila in zaščitila in naš uvoz dovolj zavrla. Danes more do neke mere še biti naša odjemalka v glavnem za žito, sadje, zgodnejšo povrtnino, deloma za vino, odnosno za jajca in za mast, prašiče, klavno goved, kože in volno. V teh predmetih so nam na avstrijskem trgu bližnje tekmovalke Poljska (razen z vinom), Bolgarska, Rumunija in Madžarska, katerih kmetijstvo je približno v takem stanju kot naše. Nekatere teh držav imajo več sposobnega veleposestva kot mi. Posebno važne in jake konkurentinje pa so nam tu kakor tudi povsod drugod Amerika, Avstralija in Rusija. Mlekarski izdelki Avstriji sedaj ne le zadoščajo za domačo potrebo, temveč ji še pre-ostajajo za izvoz (maslo in sir), čeprav je tudi v tem pogledu še pred osmimi leti bila navezana na uvoz. Češkoslovaška ima zelo napredno in močno kmetijstvo. Predvsem moramo uvaževati njeno pridelovanje izvrstnega hmelja. Od nas razmeroma malo potrebuje. Vendar še uvaža žito, vino, povrt- nino, meso, mast, sir, volno, kože in drugo. Tudi ta država kakor skoraj vsaka druga stremi za samopreskrbo ter se obdaja s carinskimi obzidji. Enake obzire kakor do nas mora gojiti še do Poljske, Bolgarske in Rumunije. Italija doma ne pridela dovolj in uvaža žito, fižol, deloma sadje, klavno goved, jajca, prašiče in mast; je odjemalka tudi za volno, les, gobe in seno. Glede lesa, sadja, gob in jajc je večinoma bolj posrednica, odnosno prekupčevalka kakor pa direktna (neposredna) porabnica. Naše blago le sortira (prebira), etiketira (opremlja z značko) in ga kot italijanskega prodaja drugam. V sedanjih razmerah nam Italija ni naklonjena. Švica z visokorazvitim kmetijstvom prihaja za nas v poštev kot kupovalka, deloma tudi kot prekupčevalka za žito, prašiče, mast, perutnino, jajca, vino, volno in med. Francija, Anglija in Belgija imajo sicer dobro razvito kmetijstvo, pa bi vendarle mogle biti jake naše odjemalke za žito, fižol, sadje, klavno goved, drobnico, prašiče (bacone), perutnino, jajca, sir, maslo, kože, volno in med. Vendar je tostvarni promet z njimi dokaj malenkosten, ker naše blago po večini ni dovolj prilagodeno njihovim tržnim zahtevam in razmeram. Nemčija. Njeno kmetijstvo je na visoki stopnji in ga država, četudi je industrijska, prav posebno ščiti. Mogla in morala bi biti naša najboljša odjemalka. Toda njeno stremljenje za samopreskrbo in ne manj carinske ograde onemogočajo skoraj vsak naš izvoz v Nemčijo, dočim si hoče ona pri nas jačiti svoj trg za industrijske proizvode. Tako stanje je za zamenjavanje dobrin nevzdržno. Nizozemska, ki ima visokorazvito kmetijstvo, prihaja za nas za enkrat v poštev le bolj kot porabnica krmil, eventualno tudi sadja in vina. Za Dansko in Skandinavijo velja skoro isto. Zadružno je Danska najbolje organizirana in ima zelo razvito kmetijsko šolstvo, ki ga kmetovalci večinoma privatno (zasebno) vzdržujejo. Na jugu od nas prihaja posebno Grška v poštev kot porabnica žita, fižola, krmil, krompirja, hmelja, odnosno sadja, dalje živinorejskih, mlekarskih in sirarskih dobrin. V to državo bi se mogel naš izvoz še povečati in tudi glede plemenske živine bi utegnili pridobiti njo kot kupovalko. V Turčiji in Severni Afriki bi se — mislim — prav tako mogli uveljaviti s krmili, fižolom, hmeljem, zeljem, kumarčnimi in drugimi konservami, morda tudi z medom, sadjem, vsekako pa z mlekarskimi, odnosno sirarskimi proizvodi, lesom in ovčjo mastjo (pri mohamedancih). Doslej se za te trge nismo zanimali. Tudi v Španiji se polagoma začenja odpirati trg za nekatere naše kmetijske proizvode. Ta država in Le-vanta imata za nas ugodno lego, ker ju lahko dosezamo po ceneni vodni poti. Na vseh teh tržiščih pa je naše stališče dokaj težavno, ker na trg ne p r i h a j a m o s tipiziranim blagom, ki zato ne more veljati kot prvovrstno. Cene, ki jih s takim blagom dosezamo, niso najboljše in naše stališče na trgu ne more biti trdno. Ponekod veljamo tudi za dokaj nesolidne. * 5fC jje Ko smo končali svoje gospodarsko potovanje kot izvozniki — dobavitelji, pojdimo zopet po svetu in si oglejmo stanje kmetijstva tudi v tistih državah, ki so naše tekmovalke pri vnovčevanj u. Poljsko, Bolgarsko, Kumunijo in Madžarsko sem že omenil. Tamkajšnje stanje kmetijstva ustreza povprečno našemu državnemu po-vprečku. Kmetijstvo je še dovolj primitivno in v glavnem manj jako. Proizvaja skoraj vse tiste dobrine kakor mi. Življenjske razmere kmeta so razmeroma skromne. Češkoslovaška nam je jaka in sposobna tekmovalka posebno glede sadja in hmelja. Italija in Grška tekmujeta z nami predvsem s povrtnino, južnim sadjem in vinom. Švica, Holandska in Danska nam konkurirajo z jajci, absolutno pa z mlekarstvom in sirarstvom, potem s prašiči za angleški trg in s plemensko živino. Amerika, Avstralija in Rusija so v svetovnokmetijskem gospodarstvu čini-teljice, ki jih moramo upoštevati. Ameriko si oglejmo podrobneje. Južna Amerika, odnosno Argentina, je velikanska agrarna država, ki goji žitarstvo in živinorejo, oboje pa v primeri s Severno Ameriko razmeroma še dovolj priprosto. Njena žitna in živinorejska proizvodnja je tako velika, da smo mi samo palčki proti nji. Znana je tudi njena industrija zmrzlega mesa. Na svetovnem trgu igra važno vlogo. Letni časi so tam baš nasprotni od naših. Ko imamo mi poletje, imajo tam zimo. Žitna žetev pada nekako v januar in naslednje mesece. Za takrat vozi tja Italija sto tisoče svojih državljanov kot sezonske, žetvene delavce. Argentina ima veliko obširnega veleposestva (latifundij). Žita je tam že ponovno bilo toliko na preostajanje, da so ga uporabljali kot kurivo za stroje v industriji. Tudi v Argentini se kažejo stremljenja za popolno mehanizacijo. Severna Amerika, to je Združene države in še večja Kanada, se lahko postavlja s kmetijstvom v vsakem oziru. Njeno kmetijstvo je najmodernejše in kapitalno, delovno pa jako močno. Seveda igra glavno vlogo v kmetijstvu stroj. Zaostalega kmetovanja tam ni. Tudi kmetijstvo je nekaka industrija, ki se je lotevajo ne samo kmetje po rojstvu, ampak sploh podjetni in sposobni ljudje, ki imajo za dobro opremo kmetije dovolj denarja. Zelo obširnega veleposestva tam tako rekoč ni. Posebno ne v Kanadi, kjer je še sploh veliko zemlje na razpolago (tudi brezplačno). Najmanjši tip kanadske kmetije (kot žitarskega ali mešanega obrata) ima 64 hektarov površine. Naseljevanje se stalno vrši na tak način, da mora biti naseljenikov uspeh zagotovljen. Proizvodnja se bo tu še silno pomnožila. Neki deli teh dveh držav se v glavnem bavijo z žitarstvom, drugi s sadjarstvom in vrtnarstvom, tretji pa z mešanim kmetijstvom (poljedelstvom in živinorejo). Glede pridelovanja in vnovčevanja je tam vse dobro organizirano. V tem pogledu nas severnoameriško kmetijstvo nadkriljuje glede kakovosti tržnega blaga in njegove konkurenčne sposobnosti tudi pri cenah. Znani so med drugim ameriška in kanadska pšenica (tipizirana), kalifornijsko in kanadsko sadje (Kalifornija in Britska Kolumbija), ameriška živinoreja in mlekarstvo. Po podatkih, ki jih imam slučajno pri roki, je Kanada ponovno že dosegla svetovno prvenstvo s kravami-molznicami, ki so dale na leto po 27.198 litrov mleka s 1141 funti tolšče, potem s 26.396 litri mleka (v 305 dneh) s 1000 funti tolšče, dalje s 30.886 litri mleka s 1219 funti tolšče in slednjič s 33.477 litri mleka s 1529 funti tolšče. Krava, ki je dala v 305 dneh gori omenjeno količino mleka z največjo množino tolšče, je bila državi prodana za pleme za približno 550.000 dinarjev. • Za vnovčevanje severnoameriškega žita posebno skrbi kanadski pšenični pul, za vnovčevanje sadja pa kalifornijske in kanadske zadružne organizacije. V teh pridelkih je Severna Amerika tako rekoč gospodar položaja na svetovnem trgu. Važna pa sta tudi njeno pe- rutninarstvo in njena prašičereja (mast in špeh), dočim je konjereja usmerjena le bolj za zadovoljevanje domačih, ameriških potreb. Na splošno je gospodarska premoč severnoameriške kmetije v tem, ker je tam tako zvana najemnina, odnosno cena zemlje, v primeri z našo nizka in pa ker je vse kmetijsko delo že v naprej tudi od države najmodemeje urejevano, usmerjevano, organizirano in informirano. V denarnem oziru nudi kmetijstvu veliko pomoč zakonito urejena možnost lombar-diranja požetih pridelkov. K dobremu gospodarskemu uspehu pa znatno pripomore uradno proučevanje konjunkture, vršitev propagande, dobra tipizacija blaga in v ne mali meri tudi resno stremljenje severnoameriškega pridelovalca za tem, da z blagom dejansko zadovolji odjemalca. Kmetija v Severni Ameriki prvobitno ni sredstvo za ohranjanje rodu in družine, odnosno imena, ampak je obrat kakor vsak drug pridobitni obrat, ki mora podjetnemu in sposobnemu gospodarju dobro plačati njegovo telesno delo in njegovo delo kot vodje obrata in podjetnika, obrestovati v kmetijo investirani kapital in prometni kapital ter vrhu vsega tega donašati tudi primeren dobiček k.ot upravičeno nagrado za n j e - Mlekarska farma v Kanadi. Značilna sta stolpa (silosa) za silažo (konserviranje) krme. ■. i Kralj Peter I. Osvoboditelj (Glava s spomenika Lojzeta Dolinarja pred ljubljanskim magistratom.) Naša kraljevska rodbina ob desetletnici vladanja našega ljubega kralja Aleksandra L (V sredi prestolonaslednik Peter.) Kraljevi teden v Ljubljani: Foersterjeva opera «Gorenjski slavček* na prostem pred hotelom Tivoli. Slavnostni predstavi prisotstvuje s svojim spremstvom tudi kraljica Marija. Naša priljubljena vladarica pri otvoritvi velesejemske razstave: Ljubljana v jeseni. Kraljica Marija, velika ljubiteljica umetnosti, pred razstavo likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu. Nj. VeL kraljica Marija ogleduje spomenik kralja Petra pred ljubljansko mestno hišo. i2Ww:*> Odkritje spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju v Ljubljani Pogled na slavnostno okrašeni Mestni trg brž po odkritju. Zastopnik Nj. Vel. kralja, zastopnika vlade (mi nistra dr. Kramer in Pucelj), ban Dravske ba uovine in drugi odlični gostje na častni tribuni Zastopniki društev z venci. Bajno razsvetljeni starodavni rotovž. Ilirski steber v siju žarometa Ljubljanski grad kakor v pravljici... naša narodna galerija (K članku na str. 87.) Stralilova zbirka. pridobljena od Narodne galerije in Narodnega muzeja (skupaj 331 kosov). Levo zgoraj: Josip T o m 1 n c (1790—1866). Družinska skupina. — Levo spodaj: Kremser-b c li m i d t (1718—1801). Diana spremeni Akteona v jelena. — Desno spodaj: Ivana Kobilca (1862-1926). Dekle. govo podjetniško udejstvovanje, odnosno kot priznanje za njegov podjetniški riziko (tveganje). Naj bo industrijsko podjetje, trgovina ali kmetija — Američanu je prav vse «b u s i n e s> ali «k š e f t>, k a k o r s m o p r i nas navajeni sicer slišati, ne pa tudi u v a zevati, zlasti ne pri kmetijstvu. Vsako pridobitno gospodarstvo je v kapitalističnem svetu upravičeno usmerjeno in mora biti usmerjeno na — dobiček. Do-čim kmetijstvo v drugih delili sveta (zlasti kmetsko) uredbeno še ni dovolj usmerjeno na to, odnosno se te potrebe premalo zaveda, je severnoameriška farma brezpogojno zasnovana natej podstavi. Zato je tudi kmetovanje napredno, gospodarji se poslužujejo vseh pridobitev tehnike, ki bi jim mogle povečati rentabilnost, kalkulirajo, se prav nič ne ozirajo na kako morebitno tradicijo, sploh niso sentimentalni, drago človeško delo nadomeščajo s stroji, usmerjeno in racionalno pridelujejo kakovostne dobrine, organizirano delajo zanje reklamo, jih ekonomično vnovčujejo ter si prihranijo tako mnogotere nepotrebne stroške. Ker streme z vsemi sredstvi že v temelju za tem, da iz kmetije čim več iztisnejo, ne da bi škodili njeni proizvajalni sili, in da povečajo in pocenijo proizvodnjo, zato so na trgu najbolj zmožni konkurirati. Zato imajo tudi res človeka vredno, zavidljivo življenje, njihov živ-ljenski standard je visok. Tu o kmetu kot posebnem družabnem sloju kakor v starem svetu prav za prav ne more biti govora. Tega sloja ni. Farmerstvo je tu tako rekoč meščanska eksistenca, pridobiten poklic, ki se bavi z ukoriščanjem zemlje. Ze pred davnimi leti je tudi najmanjša severnoameriška farma v glavnem uporabljala vse mogoče stroje in motor, kolikor ga kot vlačilca in pogonsko silo ni mogla s primernim dobičkom uporabljati, nadomeščala z močnimi konji. Vse človeško delo je bilo potrebno tako rekoč le za vodstvo konj in strojev. Telesno trpljenje farmerjevo tedaj ni bilo težko in zato je lahko delal tudi po 14 ur na dan, ne da bi se pri tem bistveno utrujal, in tako tudi čas izvrstno izrabljal, kajti od nekdaj je Američanu tudi čas — denar. Pri taki gospodarski uredbi in taki najboljši izrabi časa je jasno, da so relativni proizvajalni - % Kombina — glavni stroj mehanizacije žanje, mlati, čisti itd., vse hkrati. stroški manjši kot bi bili sicer, žetev pa večja. Z vedno novimi izboljšavami strojev in delovnih metod je moči proizvajalni strošek vedno še bolj zniževati, povečevati pa konkurenčno sposobnost v tem zmislu, S ploščadi enega izmed vagonov vlaka za pospeševanje kmetijstva — nazorno predava strokovnjak o ovčarstvu. da podjetnikov dobiček kljub nižjim prodajnim cenam ne nazaduje. Danes, ko je posebno evropski kmetovalec po večini prisiljen, prodajati v izgubo, da sploh pride do denarja, severnoameriški farmer tega na splošno ne pozna in se čimdalje bolj mehanizira ter izloča človeško delo. Popolna mehanizacija (postrojenje) kmetijskega obrata (posebno rja velikih površinah) gre že približno eno desetletje za tem, da ta obrat postane nekaka tvornica. Predvsem velja to danes za žitarstvo. Močan motor-vlačilec (traktor) spomladi zabrni in vleče večglavi plug po polju. Na plug je pripeta posebna brana (poseben kultivator — duckfoot), na to sejalni stroj, na tega pa valjar. Vrše se oranje, brananje, setev in valjanje, torej vsa štiri opravila, istočasno, z enim mahom. Takih strojnih skupin ima podjetnik toliko, kolikor jih je razmerno z velikostjo posestva treba. Dela se noč in dan, ljudje se pri strojih izmenjujejo v treh «šihtih». Do žetve potem na polju ni nobenega dela več. Ko žito popolnoma (suho) dozori, zopet zabrni motor. Nanj je pripeta žetalica, na to mlatilnica s čistilnico, eventualno tudi žitni tank. Kakor puhajoča in ropotajoča pošast se vse to zakadi v neizmerno polje, žanje, mlati, čisti, polni vreče določene težine, jih zavezuje in spušča na strnišče, odnosno vsiplje očiščeno žito v žitni tank; zopet vse istočasno, na en mah. Polne vreče nakladajo na avtomobile in jih, odnosno polne žitne tanke, vozijo domov, na postajo v vagone ali pa v žitni silos. Delajo noč in dan. Za popolno in pravočasno opravi-tev vsega dela od oranja do pospravitve žita so potrebni samo štirje ljudje za 1000 hektarov polja (po zadnjih vesteh obdelajo in pospravijo s tem številom ljudi celo še večje površine). Take kombinirane stroje primerne velikosti uporabljajo tudi že manjše farme. Človeško delo je najdražje, posebno še v Severni Ameriki, kjer plačujejo dokaj visoke mezde. Zato se ga računajoči Američani od-križujejo brez vsake sentimentalnosti, kolikor le morejo. S stroji skušajo opraviti čim največ dela obenem, da znižajo pridelovalne stroške, da s tem povečajo svojo konkurenčno sposobnost pri prodaji ter povečajo ali vsaj ohranijo dosedanjo višino dobička. Na omenjeni način so veleobrati že dosegli, da jih stane pridelanih 100 kg pšenice okoli 70 dinarjev (čuje se celo o 50 dinarjih), dočim kar lahko trdimo, da imajo naši kmetovalci dejansko izgubo, ako prodajajo pšenico po 150 dinarjev za 100 kg. Seveda ima mehani- zacija tudi svoje senčne strani, ki se jih pa podjetni Američan ne straši ter jih skuša odpraviti. Mehanizacija kmetijskega pridelovanja se širi tudi po Angliji, Nemčiji, Avstriji, baje celo po Turčiji in Severni Afriki, posebno še po Avstraliji in Južni Ameriki, osobito v prav velikem obsegu pa v Rusiji. Rusija. Kolikor izvem iz nemške strokovne literature, se Rusija še več ko po ameriško mehanizira tako na državnih posestvih (sovhozih) kakor tudi na posameznikom prepuščeni zemlji (kolhozih). Baje ni redkost, da teče brazda po 80 km na dolžino. Posebne strojne postaje obdelujejo kolektivizirano zemljo sto tisočem kmetov proti plačilu v naravi z žitom kar od občine do občine. Rusija pa baje ne izvaja mehanizacije samo v žitarstvu, ampak jo uvaja skoraj v vse druge kmetijske panoge in sploh v vse narodno gospodarstvo, kar in kolikor je mogoče po današnjem stanju tehnike in sovjetske kupne, kreditne in samoustvarjajoče sile. Zgradila je že in še gradi nove gigantske tvornice. Po nemških poročilih preti ostalemu kmetijstvu ruska konkurenca razen v žitu tudi v lanu, živinoreji (mlekarstvu, sirarstvu, masti, mesu, jajcih, kožah, volni), vinogradništvu in gozdarstvu. Rado se poudarja, da je ruska konkurenca predvsem omogočena s suženjskim delom, češ, da je nagnala država ruskega človeka k takemu delu. Nočemo se vtikati v to, toda toliko si moramo biti na jasnem, da postaja Rusija resno nevaren konkurent našemu sedanjemu načinu gospodarstva in najsi se tam producira s plačanim ali suženjskim delom. Kon-kuienca, pa naj bo omogočena na kakršenkoli način, je vedno pač konkurenca, ki ograža donosnost našega gospodarstva. Vsekako je mehanizacija pridelovanja silo važen činitelj za njeno pocenitev in za dvig njene konkurenčne sposobnosti, kar nam dokazuje tudi Amerika, ki — kakor je znano — na vsem svetu delo najbolj visoko plačuje. Vse to nam mora biti resen opomin, da moramo napeti vse sile v tem zmislu, da tudi mi povečamo svojo konkurenčno sposobnost. Vsekako pa je način ruskega gospodarstva tak, da ga moramo vsaj opazovati in prouče- vati ter se usposabljati za srečanje z njim na svetovnem trgu, saj smo vendar agrarni producenti, navezani na izvoz svojih pridelkov. Tropičnega kmetijstva in njegovega vpliva na svetovni trg se nam tu ni treba dotikati, ker ono prideluje po večini le take dobrine, da posebno slovenskemu kmetijstvu na splošno ne hodi naravnost v zelje, pač pa povzročajo rastlinske tolšče, s katerimi zalaga industrijo tako na svetovnem kakor tudi na lokalnem trgu, manjšo porabo živalske masti. si« * * Spričo silnih ameriških in ruskih naporov za čim strožjo mehanizacijo kmetijstva se mi vidi, da se pojavlja na obzorju prikaze.n, ki utegne lice našega kmetijstva — posebno maloobrtnega — dokaj izpremeniti. Malo kmetijstvo bi tako čimdalje bolj moralo iskati svojo zaposlitev v takih načinih, takih panogah in takih kulturah, ki se ne bodo dale kar kratko in malo mehanizirati in ki bodo še vedno zahtevale veliko ročnega dela. To so pri nas zlasti sadjarstvo, deloma živinoreja in pa prehod k poljedelstvu bolj vrtnarskega značaja. Kakor so veletvornice nekdanjo cvetočo čevljarsko malo obrt že skoraj popolnoma izpodrinile (puščajo ji samo še krparstvo), tako bo tudi kmetijska mala obrt morala misliti na preorientacijo svojega delovnega udejstvovanja, ako ne bo mogla več konkurirati z agrarnimi veletvornicami, ali pa se bo — kolikor bo to možno — morala pravočasno na zadružni podstavi združevati v moderne obdelovalne veleobrate. Bodočnost bo prinesla rešitev tega vprašanja. Eno pa je gotovo: Tradicionalno, stoletno našo gospodarsko in pridelovalno pot mora naš kmet brezdvomno in neodložno zapustiti vsaj toliko, da bo stremil za tem, da postane pravi moderni podjetnik, dober kalkulant in soliden trgovec, odnosno da se začne temu vedno bolj približevati. Tako bo mogel s pridom gospodariti in tudi kaj prigospodariti ter iz svojega obrata kovati dobiček — denar, k čemur ga neizogibno silijo splošna kultura, silovito se razvijajoča tehnika in svetovna gospodarska delitev dela. DESET ZAPOVEDI ZA GOSPODINJO GLEDE PREHRANE. 1.) Sadje in zelenjad (posebno sirova) sta za prehrano važnejša kakor meso, kruh in močnate jedi. Daj torej svojim domačim vsak dan dosti teh živil, posebno sirovih. 2.) Sadje bodi vedno prvi del obeda, to se pravi, da začni s sadjem zajtrk, kosilo in večerjo. Šele za tem deni na mizo kuhana jedila. 3.) Ne uporabljaj iz napačne štedljivosti nikoli živil, ki niso sveža. Staro nagnito sadje in ovela zelenjad sta malo vredna; z mesom, klobaso, ribami in gobami, če so te stvari stare, pa se celo kaj lahko zastrupiš. 4.) Mlado zelenjad praži v maslu ali pa jo pari. Taka ima mnogo več redilnih snovi kakor pa kuhana. Kuhaj le bolj doraslo (staro) zelenjad, a kuhaj jo v malo vode in vodo porabi. Odlivanje vode od zelenjadi je zameta-vanje dragocenih hranilnih snovi. 5.) Vsako živilo pred uporabo skrbno osna-ži, to je otrebi in operi. Posebno skrbno čisti tisto, ki ga daš nekuhanega na mizo (solato, sadje). Nikoli ne deni na mizo sadja, preden ni umito pa lepo in čisto zbrisano. 6.) Krompir peci ali pa kuhaj v pari. Za prehrano je najboljši pečen, neolupljen krompir. 7.) Varuj se močnega solen ja živil, ostrega kisa in začimb (popra, paprike, gorčice). Posebno otrokom prizanašaj z njimi. Začni polagoma s pičlejšim solenjem, ki ga postopoma še zmanjšuj, da navadiš vse, ki jim pripravljaš hrano, na malo slana jedila. 8.) Črn, otrobov kruh je mnogo redilnejši od belega, ržen boljši od pšeničnega. Uporabljaj torej prav često črn kruh. 9.) Jemlji za zabelo rajši maslo in olje kakor pa mast. 10.) Kar kuhaš, kuhaj skrbno. Najpreprostejša jed je okusna, zdrava in redilna, če je pravilno in skrbno pripravljena. B.: NOVI TRINAJSTMESEČNI KOLEDAR Svetovni pokret za poenostavljenje koledarja je sedaj že tako daleč, da je v prihodnjih letih pričakovati, da bodo po vsem svetu uvedli nov koledar. Morda bo leto 1931. v zgodovini zaznamovano kot leto, v katerem se je sklenilo, da se spremeni koledar, ki ga je dokončno s 1. marcem leta 45. pred Kristom uvedel Julij Cezar, ker je za današnjo dobo nepraktičen in zastarel in je treba za določitev dni, tednov in mesecev uvesti boljši sistem. Jeseni 1931. se namreč sestane pri Ligi narodov v Ženevi svetovna konferenca zastopnikov vlad vseh držav, ki bodo sklenili, ali naj se uvede nov koledar in kdaj naj se uvede. Medtem po vsem svetu pridno deluje propaganda za novi koledar in je že dosegla prav lepe uspehe, kar le dokazuje, kako nujno je potrebna sprememba koledarja. Pred Cezarjem so imeli Rimljani netočni lunin koledar. Cezarjev koledar je egipčanski solnčni koledar, ki so ga pa pozneje ponovno spreminjali. Cesar Avgust je spremenil število dni nekaterih mesecev in pozneje so uvedli krščanski teden s sedmimi dnevi. V četrtem stoletju po Kristu so uredili koledar tako, kot ga imamo sedaj, namreč 365 dni in 12 mesecev z neenako dolžino (28, 29, 30 ali 31 dni), kakor tudi 52 sedemdnevnih tednov, z enim ali dvema posebnima dnevoma v prestopnih letih. Leta 1582. je papež Gregor ta koledar popravil; spričo prepogostih prestopnih let je bilo tedaj treba deset dni izpustiti, toda nepravilnost koledarja je le še ostala. Gregorijansko popravo koledarja je zapadna Evropa naglo sprejela, izvzemši Veliko Britanijo in Severno Ameriko, kjer so šele leta 1752. spremenili koledar. V pravoslavnih cerkvah je ta koledar ostal do časa po svetovni vojni, edino srbska pravoslavna cerkev ga še do sedaj ni sprejela. Z napredkom civilizacije se pa vedno bolj kaže, kako je tudi ta koledar neroden in nepripraven. Glavne neprilike našega sedanjega koledarja so sledeče: Posamezni deli leta (meseci, četrtletja in poluletja) so neenako dolgi. Meseci imajo 28 do 31 dni, četrtletja pa 90 do 92 dni. Prvo polu-letje ima 2 do 3 dni manj kot drugo. Koledar tudi ni stalen, temveč se spreminja vsako leto. Leto sestoji iz 52 tednov in enega ali dveh dni. Vsako leto se pričenja z drugim tedenskim dnem. Točno ponavljanje koledarskega leta nastopa šele vsako 28. leto. Zato se nikoli ne da točno določiti datuma redno vračajočih se dogodkov. V trgovskem svetu dela sedanji koledar precejšnje neprilike, ker imajo meseci različno število dni. Med številom dni v februarju in marcu je celo razlika 11 %, kar povzroča posebno v večjih obratih neprestane sitnosti. Prav tako neprijetne so te neenakosti pri znanstvenih statistikah, ker se ne dajo točno postaviti. Celo šolskim oblastvom, mladini in staršem ni prijetno, da nobeno leto vnaprej ne morejo vedeti, kdaj bodo prazniki in z njimi pouka prosti dnevi. Navedli bi še lahko celo vrsto takih neprilik v javnem in zasebnem življenju, ki so v zvezi s sedanjim koledarjem, na katere smo pa tako navajeni, da jih močno ne občutimo. Toda zakaj naj bi človeštvo vleklo naprej takšen koledar, ko se da čisto enostavno uvesti mnogo praktičnejšega in boljšega. Novi koledar, ki ga hoče Liga narodov uvesti po vsem svetu in ki so ga po mnogoletnem študiju sestavili strokovnjaki, je silno enostaven. Le poglejte ga: Vsak mesec — 4 tedni Januar Februar Marec April Maj Junij N. P. T. S. Č. P. s. „Sol“ Julij Avgust September Oktober November December 1 8 15 2 9 16 3 10 17 4 11 18 5 12 19 6 13 20 7 14 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsi dnevi na nepremičnem datumu. ^Prestopni dan“ 29. junija. „ Letni dan“ 29. decembra. Velika noč 15. aprila. Božič in prazniki na ponedeljek. Vsi meseci novega koledarja so popolnoma enaki, in sicer slučajno taki kot je bil v letu 1931. mesec februar, namreč F eb ruar N. P. T. S. Č. P. S. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Novo koledarsko leto ima trinajst mesecev po 28 dni. Novi mesec, imenovan SOL, kar pomeni v latinščini solnce, se vstavi med junij in julij ter sestoji iz 13 zadnjih dni sedanjega junija in 15 prvih dni sedanjega julija. Vsak mesec ima točno in vedno po štiri sedemdnevne tedne, torej 28 dni. Vsak tedenski dan pade torej vsak mesec na iste datume, n. pr. nedelja je samo 1., 8., 15. in 22. v mesecu in ne pade nikoli na kateri drug datum, kar si slednjič vsakdo prav lahko zapomni. 13 mesecev po 28 dni da pa samo 364 dni. Zato predlagajo, naj se vsako leto p- > zadnjem decembru vstavi pred 1. januarjem 1 >ko zvani «letni dan», ki naj bi bil izven ko! larja ter se slavil kot mednarodni praznik, i o bi bil 365. dan in bi torej padel na 29. divcmber. V prestopnih letih bi padel prestopni dan, ki je podaljšal doslej mesec februar za en dan, na 29. junij. Ta dan bi se kratko imenoval «prestopni dau» in bi bil enako mednarodni dan miru in počitka, saj pade baš v letni čas, ko je narava za slavljenje najprimernejša. Na prestopni dan, ki se vrača vsako četrto leto, že itak od nekdaj vsi letno ali mesečno plačani nastavljenci delajo zastonj. Kar se tiče cerkvenih praznikov, so strokovnjaki Lige narodov izdelali načrt, ki ga bodo po sprejetju koledarja predložili sv. Stolici v Rimu. Načrt kaže spodnji narišk. Načrt kaže, kako se bodo ustalile cerkvene slavnosti na nepremične datume. Vrsta predpisanega bogoslužja bi bila s tem zelo poenostavljena in bi ostala vsako leto ista. Velika noč bi bila vedno v nedeljo 15. aprila, bin-koštna nedelja vedno 8. junija in božič v ponedeljek 23. decembra, torej prav tako šest dni pred koncem leta kakor doslej. ADVENT,1.DEC 8 BARVE OBLAČIL „ A A LETNI DAN' 29.DECEMBRA B0ŽIČ,23.DECTyf SV. TRIJE KRALJI. PETEK o 15 22*1 8 i5 ’' 6.JANUARJA 1 o -SEPTUAGESIMA % i5^sexagesima % 22'rQUINOUAGESIHA , w 1 ‘QUATEMBER 1 2%>15\LAETARE / e »J tf " «Lj »'CVETNA S ® NEDELJA 'gffiMLIKANOC 1 ^ 8 mm: ;y\ 22/vnebohod , V^cetrjek^maja ^ M^JUNIJA binkošti ^ 22 15 81^ ^JU^1SVJR0JICA 721 _ 20 pd?;19 j 22 kol ib | «| 16 \15 m 15 £ \22 15 m PASIONSKIH NEDELJ 1 NEDELJ PO wVELIKI NI M ZELEKA ŠKR1ATNA BELA TEL0V0ČETRTEK19JUNIJA SAMO VPRESTOPNIU LETIM,PRESTOPNI4^29.JUNIJA Kar se tiče preračunavanja plač, najemnin roma plača na leto dvanajstkrat prvi dve vsoti, itd. na novi koledar, je že sestavljena silno po novem koledarju pa bo prejel, oziroma enostavna tabela, ki ni večja kot ena stran plačal trinajstkrat drugi dve vsoti. Celokupna naše pratike in po kateri more vsakdo takoj letna plača, oziroma najemnina ostane seveda najti, koliko naj po novem koledarju mesečno ista. dobi ali plača. Na primer: nekdo ima sedaj Novi koledar bodo uvedli z letom 1934. Po mesečne plače 3000 Din in plačuje za stano- vseh državah obstoje društva, ki propagirajo vanje mesečne najemnine 1000 Din. Po novem ta novi koledar, njih centrala je International bo imel mesečne plače 2769'23 Din in bo pla- Fixed Calendar League, London, 1, Regent čeval najemnine 923-08 Din. Sedaj dobi, ozi- Street. MARA NOVAKOVA: NEVARNOST OGNJA V GOSPODINJSTVU. Znano je, koliko škode lahko povzročijo požari, ki razen našega imetja terjajo pogostokrat tudi človeške žrtve. Ako bi navedli število požarov, ki so izbruhnili samo v teku enega leta v naši kraljevini, ter njih žrtve in škodo, tedaj bi se čudili velikim številkam. Mnogih teh izbruhov ognja pa je žal kriva nepazljivost in brezskrbnost v gospodinjstvu — strokovnjaki mislijo celo, da sta te dve lastnosti vzrok trem četrtinam vseh požarov. Pri opravku s kurjavo ali razsvetljavo je treba vedno precejšnje previdnosti, pa naj se uporablja petrolej, plin ali elektrika. Vsaka gospodinja bi torej morala vedeti, kako naj ravna s svetili, s kurivom in k njim pripadajočimi pripravami; s tem bi preprečila marsikatero nesrečo. Toda ne samo nepoučenost o teh rečeh, oziroma opravilih, temveč tudi nepazljivost in površnost sta dostikrat vzrok požarov. Koliko je samo primerov, ko so ogenj zanetili otroci, ki jih je bila pustila mati brez nadzorstva! Otroci od treh do desetih let imajo posebno veselje do plapolajočega ognja in se zato kaj radi igrajo z vžigali-c a m i. Zaradi tega moramo shranjevati vži-galna sredstva vedno na mestu, ki ga otroci nikakor ne morejo doseči. Pogosti vzrok ognja, ki ga pa z malce previdnosti kaj lahko preprečimo, je nepravilno odstranjevanje pepela iz peči in štedilnikov. V pepelu, ki se je le po vrhu popolnoma ohladil, se še vedno nahajajo tleči koščki žerjavice, ki ostanejo žareči po več ur v sredini pepelnega kupa. Če stresemo tak navidezno ohlajen pepel v lesen zabojček ali celo v škatlo od lepenke, tedaj se kaj lahko po daljšem času vname les ali lepenka, ki ga obdaja. Pepela ne smemo torej nikdar puščati blizu lesenih ali lahko vnetljivih predmetov in nikoli uporabljati zanj lesenih, temveč samo kovinaste zabojčke. Prav tako nevarno je, shranjevati leseno kurivo preblizu peči. Iskre, ki padajo iz peči, kaj rade vžgo les, ki smo ga naložili tik nje. Pa ne samo to! Tudi precejšnja vročina peči, ki trajno segreva les, naložen poleg nje, zadostuje včasih, da se ta vžge. Plamen preide potem tudi na leseno pohištvo — in ogenj je v hiši. Na tleh pod vratci peči imejmo vednokovinast podstavek (pločevinasto ploščo), četudi nam je morda pri snaženju tal v napotje! Kako kmalu nam iskre in žerjavica pokvarijo draga in lepa tla, ako nam nedostaja omenjena varovalna plošča. Nepremišljeno ravna tudi gospodinja, ki suši perilo ali obleke v skrajni bližini peči. Kolikokrat so se že vnela oblačila, ki so se sušila tik peči ali pa celo na njej! Kako pa naj ravnajo v gospodinjstvih, kjer so navezani še na petrolejko? Še dandanes naletimo na ljudi, ki brezskrbno prilivajo petrolej goreči svetilki, četudi so že neštetokrat čuli, da je tako početje skrajno nevarno. V svetilko, ki je skoraj prazna, se namreč nabirajo petrolejske pare. Ako dolivamo petrolej, ne da bi svetilko ugasnili, tedaj se te pare prav rade vžgo od plamena v cilindru. Ta plamen pa objame tudi petrolej v 'steklenici ali vrču in če nato v zmedenosti spustimo še posodo s petrolejem na tla, vname petrolej, ki brizgne okrog, pohištvo, morda tudi obleko, in mala neprevidnost zakrivi veliko nesrečo. Petrolej pa je tudi zelo nevaren, če ga vlivamo v peč ali štedilnik, da laže podnetimo ogenj. Tudi tu se lahko vžgo petrolejske eksplozivne pare (v peči) — posledica pa je, da nam raznesejo peg ali štedilnik. Pa tudi vsi kuhalniki na petrolej ali na špirit naj bodo vedno na podstavku od negorljive tvarine (n. pr. azbestnem). Še mnogo opasnejši kakor petrolej je b e 11 -c i n. Snaženje z njim v bližini luči ali štedilnika je smrtnonevarno. Ze samo prižgana cigareta je bila dostikrat vzrok, da so se vnele bencinske pare. Steklenice z bencinom eksplodirajo tudi, če jih pustimo stati na oknu, ki ga obseva solnce, ali v bližini peči ali štedilnika in sploh na pretoplem prostoru. Vso okolico pa spravljamo v nevarnost, če zlivamo bencin v stranišče ali kanal (eksplozija!). Jako pogosto nastane nesreča tudi zaradi nepravilnega ravnanja z električno napeljavo. Temu je navadno vzrok nevednost, oziroma nepoučenost o pravilnem ravnanju s tem predmetom. Ce pregori varovalka in ni pri roki nobene nadomestne, tedaj imajo ljudje navado, da zbašejo v varovalkin prostor štanjol, koščke žice in podobne kovinaste delce. S tem sicer dosežejo, da luč zopet zagori, vendar pa je tako postopanje nevarno, ker nastane lahko ogenj, in tudi kaznivo. Izmed električnih priprav povzroče lahko ogenj likalniki, kuhalniki, ogre-'valci in drugi aparati, če smo jih sklenili s tokom, potem pa pozabili nanje. Ne puščajmo torej teh priprav nikoli brez nadzorstva! Vroč likalnik postavljajmo samo na kovinast ali glinast podstavek, da se popolnoma ohladi. Mnogih nezgod je kriva tudi neprevidnost pri uporabljanju plina. Dogodi se n. pr., da pušča plinska cev. Če iščemo pokvarjeno mesto z gorečo vžigalico v rokah, je to silno nevarno početje in posledica — eksplozija plinske 'cevi. Prav lahko in brez nevarnosti pa poiščemo puščajoče mesto takole: Cev namažemo z milnico; tam, kjer dela milnica mehurčke, uhaja plin. Na plinske luči ne natikajmo prav nikoli senčnika od tkanine (n. pr. svilenega ali podobnega), ker se kaj rado zgodi, da se vname. Tudi požar v kleti ni redkost. Po največkrat nastane zaradi neprevidnosti ali nerodnosti stanovalca, ki hodi tja s svečo in vrže včasih v stran tlečo vžigalico. Pa tudi mimoidoči povzročijo lahko ogenj v kleti s tern, če vržejo gorečo vžigalico ali pa konec tleče cigarete, ki pade, namesto na tlak, skozi okno v klet. Na podstrešju so vžigalice, sveče in petrolejka tudi nevarne. Zato hodimo zvečer samo z električno žepno svetilko v te prostore (če niso opremljeni z razsvetljavo)! Tudi pokvarjen dimnik je neštetokrat vzrok požara na podstrešju. Ce ima dimnik razpoko, padajo iskre v podstrešni prostor in zanetijo ogenj. Isto se zgodi, če so vratca dimnika razjedena od rje, če se slabo zapirajo in zaradi tega propuščajo saje. Če smo jih vrhu tega založili še s šaro, shranjeno na podstrešju, je nevarnost še dokaj večja. Tako na-gromadeno blago se segreje od vročih vratc in se vname. Nič neobičajnega ni tudi ogenj v podstrešju, ki ga zanetijo že iskre, ki priletijo iz dimnika sosednje hiše skozi odprta okna v podstrešni prostor. Vse graje je vredna tudi brezskrbnost nekaterih kadilcev, ki izpraznjujejo pepelnike v koš za papir, kadijo v postelji itd. Koliko kadilcev se je že zadušilo, ker so med kajenjem zaspali in se je vnela posteljnina. Vsi spredaj navedeni zgledi nam kažejo, da more prav gospodinja največkrat preprečiti marsikje ogenj, ki uničuje narodno imovino in zahteva velikokrat celo človeške žrtve. Preprečitev ognja je kakor marsikaj drugega predvsem vzgojno vprašanje. POMANJŠAN SOLNONI SISTEM. Prijatelji astronomije morajo velikokrat raz-jasnjevati radovednim neastronomom velikanske dimenzije (razdalje) nebesnih teles v našem vsemirju, katere si pa ti zaradi velikih in dolgih števil prav težko predstavljajo. Zato hočemo v naslednjih vrsticah povedati, kako si na prav lahek in preprost način predočimo ogromne oddaljenosti posameznih zvezd, zemlje od solnca in lune in celo razmerja med njimi in posameznimi velikimi nepremičninami na naši zemlji. Način, ki mu pravimo po- manjšan solnčni sistem, obstoji v tem, da vstavimo namesto običajnih kilometrov pri pravih številih velikosti ali daljine milimetre in te preračunamo v metre; tako dobimo prav kratka števila, s katerimi na lahek način delamo poskuse (n. pr.: premer zemlje znaša 13.000 km — namesto km vstavimo mm, 13.000 mm = 13 m). Če pričnemo z zemljo, jo vidimo kakor kroglo s 13 m premera in 40 m obsega. To bi bil srednjevelik balon, v katerem bi imela do- volj prostora mala hiša ali večja šolska soba. Naše gore se dvigajo na tem balonu le dva do tri milimetre visoko, Gavrizankar, ki meri v resnici 8840 m, le okrog 9 mm. Velikan, ki bi se igral s to veliko žogo, bi prav malo čutil na njej tiste grbaste vzbokline, katere imenujemo mi majhni ljudje najvišje gore. Najgloblja prevrtina zemlje bi sezala v tem balonu le 1 do 2 mm globoko; vzlic temu pa sklepajo ljudje po teh neznatnih vbodljajih o toplini in notranjem ustroju naše zemlje. Komaj 1 mm visoko bi se dvignili letalci nad površino balona in najdaljša proga, ki so jo do sedaj preleteli Lindbergh in drugi brez pristanka, meri na balonu štiri metre preko prst globoke luže, ki jo imenujemo ocean. Luna se suče v oddaljenosti 384 m (prava oddaljenost približno 384.0C0 km) okoli balona — naše zemlje. To si predočimo na ta način, če si mislimo, da smo zemlja in da se vrti luna okrog nas. Te razdalje ne bo težko določiti, če znamo le nekoliko precenjati oddaljene predmete. Luna ima v našem sistemu premer 3Ys m; torej bi vanjo prav lahko postavili primerno vrtno utico. Da pride to nebesno telo enkrat okoli naše zemlje, mine 28 dni in v tem času se tudi sama enkrat zavrti okoli svoje osi, zato nam kaže vedno isto lice. Ker ima krog s polumerom 384 m okrog 2400 m obsega, premeri tako luna v našem pomanjšanem sistemu dnevno pot 85 m ali na uro približno 3% m. Na tem primeru vidimo, da napravi mesec vsako uro pot enega svojega premera ali z drugimi besedami, da se pomakne vsako uro za eno širino polne lune naprej. Časovno si predočimo oddaljenost 384 m takole: brzovlak preteče na našem zemljo predstavljajočem balonu v eni uri okroglo 80 mm (80 cm), to je v 24 urah približno 2 m, iz česar sledi, da bi prevozil progo 384 m v 192 dneh. Rabil bi torej pol leta, da bi privozil na luno. Raketa pa, ki bi se vsako sekundo dvignila 1 mm visoko nad zemljo, bi prišla v eni minuti 6 cm visoko, v eni uri 3 60 m in na dan 86 m. Tudi ta bi rabila za potovanje na luno malo več ko 4 dni. Naše s o 1 n c e bi bilo v pomanjšanem sistemu 1440 m visoka gora in oddaljeno od balona 150.000 m, to se pravi, da bi bilo oddaljeno od naše hišice v balonu kakor Ljubljana od Siska ali otoka Raba, ali Zagreb od Reke (zračna črta). Njegovo velikost v primerjavi z balonom si pa najlaže predstavimo z višino gore (1440 m), na kateri smo bili sami. Predvsem pa si poskušajmo predočiti z njenega vrha oddaljenost 150.000 m; kajti iz Zagreba ne vidiš na Reko, tudi s 1400 m visoke gore ne. Zaradi tega bomo tudi razumeli, zakaj se nam zdita oba, solnce in luna, iz našega balona enako velika (luna: premer SV2 m — je oddaljena 384 m, solnce: premer 1400 m — pa je 150.000 m daleč) in zakaj luna pri popolnem solnčnem mrku solnce docela pokrije. Določiti bi bilo po našem sistemu še na zemljevidu pot zemlje okoli solnca v oddaljenosti 150 km. Ce bi bila naša csolnčna gora» v 'Ljubljani, bi se zemlja (naš balon) pomikala v krogu preko sledečih mest in krajev: Gradec, Varaždin, Sisak, otok Rab, Pulj, preko beneške ravnine in preko meje med Tirolsko in Koroško. Končno lahko izračunamo še časovno oddaljenost solnca od zemlje: Za brzovlak smo že pri luni določili dnevno progo na balonu z 2 metroma; če bi torej vlak hotel pripeljati na solnce, bi romal 150.000 m : 2 m == 75.000 dni ali nekaj več kakor 200 let, da bi v neprekinjeni vožnji dosegel solnce. Raketa, ki napravi na dan 86 m, bi pa rabila še vedno 1700 dni ali štiri do pet let, da bi treščila v žarečo solnčno gmoto. Na podstavi tega sistema torej ne bo težko prijateljem zvezd izračunati še velikosti in oddaljenosti različnih drugih zvezd, predvsem planetov, in si s tem preprosto predočiti bajne oddaljenosti nebesnih teles vsemirja. (Po Friedrichu — S. K.) Dr. PETRIČ KAREL, v. d. šefa socialno-medicinskega oddelka Higijenskega zavoda v Ljubljani: O ASANAOIJI VASI. Naše uspehe in neuspehe merimo s števili. Ko vseje jeseni ali zgodnji pomladi kmetovalec pšenico, računa, kako mu bo poplačala zemlja njegov trud. Račun ni težak. Dolgoletna izkušnja ga uči, da je uspeh žetve tem večji, čim bolje zorje zemljo, čim bolje jo pognoji, zbrana in očisti plevela, če ga le Bog obvaruje neurja, toče in suše. Blagoslov zemlje ne izostane. Žetev mu prinaša na mernik posetve šest do sedem mernikov pšenice. Njegov trud je poplačan. Uspeh svojega dela izračuna kmetovalec v številkah. Toliko posetve, toliko žetve pri dobri obdelavi zemlje. Ve pa ludi, da bo vendarle nekaj žel, če bo njivo le posejal, a jo drugače zanemaril in pustil do žetve neobdelano. Pšenico prerasteta osat in plevel. Žetev prinese pšenico, osat in plevel; na mernik posetve mogoče le tri mernike pšenice. Truda, ki ga kmetovalec ne vloži v zemljo, mu zemlja ne vrača. Tudi svoj neuspeh lahko izračuna v številkah. Prav tako je z našim zdravjem. Če skrbimo zanje, dočakamo ono starost, ki nam jo je odredila narava, osemdeset do devetdeset let; če ga zanemarjamo, ležemo rano v grob. Isto, kar pomenita toča in suša za cvetoča polja, pomenita za naše zdravje nezgoda in nesreča, ki ga često uničita brez naše krivde. To pa je usoda. Ne smemo se pa izgovarjati z usodo pri raznih boleznih, ki jih z malo dobre volje in žrtvami lahko preprečimo v večji meri. Usodo za svoje zdravje delamo sami. To lahko dokažemo s številkami. Resničen primer: Poznam dve vasi. Obe imata enako število prebivalcev, enako podnebje, obdajajo ju enako rodovitno polje in gozdovi, Obseva ju isto solnce. Zaradi lažjega razumevanja in računanja naj imata vsaka po tisoč prebivalcev. Na leto se rodi v vsaki vasi po 30 otrok, umira pa v prvi vasi po 25, v drugi samo po 15 prebivalcev. To se vrsti leto za letom. Kje tiči vzrok toliko večjega umiranja v prvi kot v drugi vasi? Posetilec teh vasi hitro najde vzrok temu. Prva je neurejena in zanemarjena, nedostopna vsaki zdravstveni prosveti. Gospodarji druge vasi so si vas lično uredili, jo preskrbeli z dobro pitno vodo in živijo po svojih močeh po katekizmu zdravja. Z dobro voljo in s stremljenjem za zdravstvenim in gospodarskim napredkom bi si uredili lahko tudi gospodarji prve vasi svojo bolje. Krivo je temu tudi slabo gospodarsivo v prvi vasi, dasi ni niti prva niti druga vas bogata. Toda druga napreduje zdravstveno in gospodarsko. Takih primerov najdemo več. Z drugimi očmi pa moramo gledati enako visoko ali pa še večje umiranje kot v prvi vasi v mnogih naših vaseh, ki pa niso same krive te nesreče. Prebivalstvo teh vasi je dostopno zdravstveni prosveti ter bi si rado preuredilo vasi, če ne bi bilo gospodarsko tako šibko. Pomanjkanje polj ali pa njih ne-rodovitnost, pomanjkanje vsake vode — tudi pitne, suša za sušo, marsikdaj toča, slaba stanovanja, prehrana in pojavljanje nalezljivih bolezni sprečujejo zdravstveni in gospodarski napredek teh vasi. Prebivalstvo je prepuščeno svoji usodi — revščini, umiranju in tujini. Vsestranska pomoč tem vasem je potrebna. V prvem in drugem primeru navedene vasi se morajo asanirati. Kaj je asanacija, kaj in kako asaniramo. Beseda asanacija izvira iz latinskega glagola sano, kar pomeni zdraviti. Asanirati se pravi torej, nekaj, kar je slabo urejeno, popraviti, izboljšati, ozdraviti. V našem primeru govorimo o preureditvi — asanaciji vasi iz zdravstvenih ozirov, ker zdravstvenemu napredku sledi gospodarski napredek. Z asanacijo vasi hočemo odstraniti iz vasi kal onih bolezni, ki stalno ogražajo naše prebivalstvo in povzročajo neprecenljivo škodo s prerano izgubo mnogih ljudskih življenj. To so predvsem nalezljive bolezni. Kdo jih povzroča in kako se širijo, je popisano na drugem mestu. Nalezljiva bolezen se pojavi pri človeku le tedaj, kadar pride v dotiko z vzročnikom bolezni. Naša naloga je torej, da preprečimo stik med zdravim človekom in vzročnikom bolezni. Olajšano je to, če vemo, kje so vzročniki bolezni; lahko rečemo na kratko: povsod, kjer je bolan človek. Z njegovimi odpadki in izmečki preidejo pri telesni nečistosti lahko direktno na drugega človeka ali pa iz slabo zgrajenih in nepokritih stranišč, gnojišč itd. z gnojnico v bližnjo vodo, bodisi v potok, slabo zgrajen vodnjak ali slabo zgrajeno kapnico. Tu se razmnožujejo in prenašajo po okuženi vodi ali po muhi dalje. Dobre pogoje za razmnoževanje vzročnikov bolezni najdemo tudi v nezračnih, vlažnih, nečistih in prenatrpanih stanovanjih, ki so mnogokrat vzrok širjenja nalezljivih bolezni. Če hočemo preprečiti širjenje nalezljivih bolezni, moramo zgraditi ali preurediti svoja stanovanja in njih okolico tako, da ne bodo mogli priti vzročniki bolezni v dotiko s človekom in da ne bodo imeli pogojev za razmnoževanje. Pogojev za razmnoževanje nimajo vzročniki bolezni v prostornih, svetlih, suhih, zračnih in predvsem čistih stanovanjih, nadalje v vseh vodnih napravah, ki so tako zgrajene, da je dostop bolezenskih kali do vode sploh nemogoč. V zaprtih, pokritih in z vodotesno greznico preskrbljenih straniščih kakor tudi v vodotesnih gnojničnih jamah se bolezenske kali sicer lahko razmnožujejo, ne morejo pa priti v dotiko s človekom, ker jih loči od njega nepropustni zid — beton. Iz takih krajev ne morejo priti niti v' pitno vodo niti po muhi na hrano. Potrebna so torej asanacije slaba stanovanja, slaba stranišča in gnojišča, slabi vodnjaki in slabe kapnice, sploh vse slabe vodovodne naprave. Vse to se pa more izboljšati s tehničnimi pripomočki. Zaradi tega govorimo tudi o tehnični asanaciji, to je o izboljšanju ljudskih bivališč, njih okolice in vodopreskrbnih naprav s pravilno graditvijo. Ni moj namen govoriti na tem mestu o drugih asanacijah. Asanacije se morajo izvršiti po načrtih. Ni vseeno, ali obdamo greznico pri stranišču le z 10 cm debelim betonskim zidom in jo pustimo neoglajeno ali obložimo vodnjak le s kamenjem in razpoke zacementiramo, temveč greznični zid mora imeti predpisano debelino 25 do 30 cin in biti nato dobro spoliran, vodnjak vsaj 6 m globoko zabetoniran in popolnoma pokrit z betonsko ploščo. Pretenek zid skoro poči, posebno pozimi, in skozi razpoke pronica iz take greznice gnojnica, v tak vodnjak pa iz okolice nesnaga. Slabo asanirane naprave vidimo po deželi vsepovsod. Žalostno pri tem pa je to, da bi se naprave lahko z istimi sredstvi dobro uredile. Za slabo asanacijo izdan denar je proč vržen denar. Svojega namena taka asanacija ne doseže, ker ne obvaruje človeka pred boleznijo. Pot do asanacije. Uvidevši veliko korist asanacije za zatiranje nalezljivih bolezni, posveča država veliko pažnjo ure- ditvi vasi po navodilih in s pomočjo higijenskih zavodov, pri katerih so osnovani posebni sanitetno-tehnični oddelki, ki izvršujejo načrte za asanacije in tudi sami izvajajo asanacije iz državnih, banovinskih, občinskih in zadrugarskih sredstev. V teh oddelkih se izdelujejo brezplačno načrti za vodovodne gradbe, gradbe hiš, stranišč, gnojišč, vodnjakov in kapnic, za kanalizacijo odpadnih voda in za regulacijo potokov s posebnim ozirom na kraje, kjer se pojavljajo nalezljive bolezni. Tako je dogradil Higijenski zavod v Ljubljani v dobi zadnjih petih let. 17 vodovodov, preko 50 vodnjakov in kapnic, ter asaniral v raznih krajih večje število stranišč in gnojišč. Poseben zakon o podpori za asanacijo vasi zagotavlja vasem izpod 2000 prebivalcev brezobrestna posojila za dobo desetih let, povračljiva v letnih obrokih, če prispeva vas polovico gradbenih stroškov. Posojila se dovoljujejo za gradnjo vaških vodovodov, vodnjakov, kanalizacij, ljudskih kopališč, vzornih kmetskih hiš in za izvajanje tudi drugih del za pospeševanje higijene na kmetih. Drugo polovico gradbenih stroškov mora prispevati občina, ki najame posojilo, bodisi v delu, gradbenem materialu ali denarju. More pa dobiti občina, v kateri se vrše asanacijska dela, še posebno državno ali banovinsko podporo k drugi polovici gradbenih stroškov. Prošnje za podelitev brezobrestnega poso;ila se naslavljajo na Higijenski zavod, ki jih predloži s svojim mnenjem kr. banski upravi. Prošnje aa posojila morajo vlagati le upravne občine, ki tudi garantirajo za vrnitev posojila. Prošnje za podpore pri asanacijskih delih se pa vlagajo pri kr. banski upravi ali pa pri Higijenskem zavodu. Pot do izvršitve asanacije v kaki vasi s pomočjo Higijenskega zavoda in kr. banske uprave naj bi bil sledeči: Prebivalstvo, ki želi graditi vodovod, vodnjak, kapnico ali katerokoli drugo higijensko napravo, naj si izbere najprej iz svoje srede gradbeni odbor za to delo. V vaseh, kjer je že gospodarski odbor vasi, je le-ta lahko obenem gradbeni odbor. Izvoljeni gradbeni odbor naj izvrši vse priprave za asanacijo, to je zagotovi naj si predvsem del sredstev, ki jih je pripravljeno prispevati prebivalstvo k asanaciji bodisi v denarju, delu ali ma-terijalu, nadalje podporo od upravne občine, na vsak način pa prevzem garancije za vračila brezobrestnega posojila, če ga misli naieti. Po izvršenih pripravah naj vloži gradbeni odbor prošnjo pri Higijenskem zavodu ali kr. banski upravi, v kateri naj utemelji potrebo asanacije (zlasti zaradi poiave nalezljivih bolezni — tifusa, griže), navede, kolikemu številu prebivalstva bo namenjena nameravana naprava, koliko sredstev bo prispevalo prebivalstvo k izvršitvi, ali se bo zaprosilo za brezobrestno posojilo in sploh čim točnejše podatke o nameravani asanaciji. V prošnji naj se zaprosi za brezplačen ogled po strokovnjaku in za napravo načrtov, če jih nima vas že izgotovljenih. Če so načrti že gotovi, naj se prilože prošnji. Tudi višina zaželene podpore naj se navede. K prošnji za brezobrestno posojilo mora priložiti upravna občina: 1.) vse potrebne načrte in proračune za asanacijska dela; 2.) prepis zapisnika o seji občinskega odbora, s katerim se zavezuje občina: a) da prispeva najmanj 50 odstotkov vseh določenih izdatkov za asanacijo bodisi v denarju, bodisi v delovni moči, b) da vrne brezobrestno posojilo, ko bo dovoljeno, v desetih letih z amortizacijo, ki jo odobri po načrtu občine banska uprava, c) da pristaja na vsa določila pravilnika o izvedbi del za asanacijo vasi, č) da prevzame asanacijske naprave po izvršitvi za svojo lastnino in da jih bo vzdrževala po navodilih Higijenskega zavoda, d) da bo na svoje stroške izvršila popravila, ki se bodo sčasoma pokazala za potrebna. Po odobritvi brezobrestnega posojila zaprosi občina pri oblastvu za gradbeno dovoljenje. Za izvedbo asanacijskih del z brezobrestnim posojilom si izvoli odbor 3 do 5 mož, ki nadzirajo po navodilih Higijenskega zavoda izvrševanje asanacije. Asanacijska dela se izvršujejo v režiji občin, s pomočjo licitacij ali pa v režiji Higijenskega zavoda. Po katerem izmed teli načinov se bodo vršila dela, odloči kr. banska uprava po predlogu Higijenskega zavoda. Če izvaja asanacijska dela občina v lastni režiji, sklepa nabavke in akordna dela le z odo-brenjem Higijenskega zavoda. Po dovršeni asanaciji mora poslati občina Higijenskemu zavodu tudi končni obračun. Če občina ne izpolnjuje pri asanaciji prevzetih obvez, sme kr. banska uprava na predlog Higijenskega zavoda ustaviti nadaljnje izplačilo brezobrestnega posojila, že izplačane in potrošene obroke posojila pa mora občina v takem primeru v zakonitem roku vrniti. Asanacija vasi je potrebna. Poudarjal sem doslej le zdravstveni pomen asanacije, dasi je gospodarski pomen enako važen. Naše vasi ne smemo zanemarjati. Ona je baš tista, ki polni naša mesta s prebivalci. Daje umstveno in delovno moč. Od zdravstvenega napredka vasi je odvisen celoten zdravstveni napredek naroda. V zdravju naloženi kapital se dobro obrestuje. Naša zemlja je lepa. Ima vse pogoje za uspešni razvoj tujskega prometa. Marsikatera vas bi se razvila v tujsko-prometni kraj, če bi bila po pravilih higijene urejena. Tujski promet tvorijo predvsem mestni ljudje, ki so navajeni na dobro in zdravo pitno vodo, na čista stanovanja in stranišča in ki vzdržujejo osebno čistoto, kar je v mestih samoobsebi umevno in pogoj vsakdanjega življenja. Naša vas mora sle-diti mestu, če hoče preživeti svoje ljudi na lastni grudi, da ne bodo iskali grenkega kruha v tujini. (Slike k temu članku glej na prilogi v bakrotisku.) LOJZE POLJANEC: DROBNE ZANIMIVOSTI O BRITVICI V prejšnjih časih si moški niso brili brade in so tudi marsikaj žrtvovali, da je bila lepša in bujnejša. Zato se tudi alkimisti prejšnjega stoletja niso bavili samo z izumom umetnega zlata, temveč v veliki meri z izdelavo učinkovitih vod, kapljic, mazil in pomad za rast in nego brade. Danes pa moški zapravljajo čas in denar za vsakdanjo odstranitev lepega znaka možatosti nekdanjih časov. 250 kvadratnih centimetrov meri približno ploskev na obrazu moškega, kjer poganjajo bradne ko-cinice. Na vsak kvadratni centimeter te ploskve pride pri zelo bujni bradi približno 100 bodljic, tako da je, če hočeš imeti gladko lice, treba odrezati približno 25.000 dlačic. Če meri vsak lasič okrog ene desetinke milimetra, potem mora opraviti vsaka britvica delo, ki je enako razrezanju 1-8 cm debele in tesno stisnjene kite las. Ko pa je britvica desetkrat opravila svoje delo, postane skrhana in nima več veselja do dela. Uporabna je seveda še, toda britje z njo ni več užitek, temveč neprijetna muka. Po ugotovitvah angleškega metalurgista F. Kayserja, ki se je podrobno pečal s tem predmetom vsakdanjega življenja, lahko računamo — seveda samo, če smo si dobro namilili lice — za enkratno britje približno deset sekund; upoštevamo pa pri tem le čas, ko leži rezilo na koži. Življenjska delovna doba ene britvice traja torej 10 X 10 sekund = 100 sekund. Povprečna njena hitrost v eni sekundi je 10 do 20 cm, napravi torej vsaka stran britvice v celem pot 5 do 10 m, dokler ne postane skrhana; končno nam služi le še za ra-dirni nožič ali za šiljenje svinčnikov. Britvice izdelujejo vedno skupaj v velikih množinah. Zahteva se pa od vsake, da je izgotovljena kar najskrbneje, kajti na lastnem dobrem počutju ali bolečinah pri britju spoznamo nje dobro kakovost ali manjvrednost. Skoraj bi lahko rekli, da je poglavje o britvicah znanost za sebe. In če bo nekega dne prišlo na trg najidealnejše rezilo te vrste, bomo za ta dogodek dolžni hvale le mikroskopu, temu čudežnemu instrumentu, ki napravi iz majhnega veliko, ki naredi vidno najdrobnejšo stvar. Drobna zrnca, tako majhna, dsa jih vidimo celo pri 400kratni povečavi kot malo večja zdrobova zrnca, so odgovorna za dobro posrečeno britje. Ta najpoglavitnejša sestavina britvic mora ležati enakomerno v temeljni gmoti čistega jekla in ne sme štrleti iz nje. V nasprotnem primeru bi se pri rezanju zrnca odlomila in britvica bi postala zobata kakor žaga. Ta drobna zrnca v jeklu tvori posebna spojina železa in oglja ter se imenuje cementit. Kakovost je odvisna od tega, ali je jeklo v trakih, iz katerega so britvice iztolčene, lito pod pravilnimi pogoji in zvaljano pri pravilni temperaturi in pritisku. Tudi kaljenje izgotovljenih britvic se vrši pod najstrožjo kontrolo; kajti trije pogoji so za dobro britvico: zadostna trdota, dovoljna prožnost in žila-vost. Prav lahko pa se zgodi, da postane jeklo pri kaljenju krhko. Posledica tega je, da izgotovljene britvice že pri prvi uporabi postanejo topfe in nerabne, ker se je upognilo rezilo. Vprašanje, ali nastane skrhanje britvice zaradi izpada cementitnih zrnc ali pa zaradi razjedenih ležišč v jeklu, v katerem ta zrnca počivajo, je pa še nerešeno. Mogoče je tudi, da postane kovina «utru-jena», kar lahko odpravimo s počitkom. To se pravi, da postanejo rabljene britvice zopet porabne, če jim pustimo, da si odpotnorejo. Okoli neznatne britvice pa se suče še več skrivnosti. Neki ljubitelj, ki se je sam bril, je uporabil to prakso tudi za mikroskopične preiskave novih in starih britvic ter ugotovil, da je dosegel včasih pri britvicah, ki so imele v 500kratni povečavi brezhibno rezilo, prav slabo britje, dočim so druge, ki so imele nepravilno rezilno ploskev, izvrstno brile in po lokratni uporabi utrpele le neznatne poškodbe. Te britvice je vedno osnažil z mehko krpico, očistil z alkoholom in namazal z oljem. Kot najnavadnejše sredstvo za podaljšanje delovne dobe britvice priporočajo poleg brušenja redno menjavo obeh rezil. Napačno je, z rezilom na eni strani tako dolgo briti, da postane topo, in potem šele pričeti z drugo stranjo. Naše poglavje o britvicah je lep dokaz, da so tudi v najobičajnejših predmetih, ki jih vsak dan uporabljamo, skrite uganke, katerim izsledovanje našega časa še ne more prav do živega. SNAŽNA GOSPODINJA: ODSTRANJEVANJE MADEŽEV. Preden hočemo odstraniti z za to določenim sredstvom madež iz obleke, je vedno dobro, da najprej preizkusimo blago glede občutljivosti. To velja še prav posebno za barvasto blago. Poizkus napravimo na koščku istega blaga kot je obleka, če ga imamo; če ne pa na kakšnem na zunaj nevidnem delu oblačila (n. pr. na notranji strani roba, na obrnjenem ovratniku i. dr.). Vsak madež skušajmo odstraniti najprej z mlačno vodo in po potrebi z milom. Pri svežem in še vlažnem madežu se z vodo dostikrat mnogo doseže. Beljak: Odstranjujemo z mrzlo vodo. Belo vino, glej: Alkohol. Črnilo (tudi: rdečilo, kopirni svinčnik, tiskarsko črnilo): Svež, še moker madež splaknemo z mrzlo vodo, nadrgnemo s c i t r o -no ali citronovo kislino, denemo v mrzel persil-lug ali 1 u x o v o raztopino in skuhamo. Pri belih tkaninah uporabljamo lahko tudi klorovo vodo ali o k s a 1 n o sol. Iz občutljivih tkanin splakujemo v natrijevem pirofos-f a t u. Če se nam polije barva, črnilo ali mast, si pomagajmo prvi trenutek s pivnikom. Ne smemo pa nikdar vzeti cunje ter drgniti z njo po madežu. Z drgnenjem škodo samo povečamo. Suho blago rabi nekaj časa, da popije snov, ki je kanila nanje. Izprva je torej ta snov samo na hrapavem površju blaga in se da z njega otresti ali z nožem dvigniti. Pri snaženju z bencinom moramo podložiti pod mesto, katero snažimo, razne snovi, ki naj vsrkajo bencin. Take snovi so n. pr. glina, kreda, pivnik itd. Sicer je bencin v gospodinjstvu za snaženje madežev jako nevarno sredstvo, ker se silno rad vžge. Imamo pa na razpolago že druga enako učinkovita sredstva, ki ne gore, kakor Tetrapol, Spectrol itd. Dobro univerzalno sredstvo za odstranjevanje madežev je zmes bencola (pozor — vdihavati se ne sme!), alkohola in salmijakovega cveta v razmerju 2:1:1. V spodnjem seznamku ga bomo zaznamenovali z začetnimi črkami b — a — s. Ta mešanica je sicer tudi gorljiva, vendar manj hlapna in zato manj nevarna kakor bencin. Uporaba vodikovega prekisa (H„09) za perilo ni brez kvarnih posledic, posebno če po snaženju blaga dobro ne speremo z milom in vodo. Pri poznejšem pranju se na takih mestih rade pokažejo razpoke. Brez skrbi pa uporabljamo p e r h i d r o 1 (80%), ki ga prodajajo v lekarni. Ker je desetkrat močnejši kakor vodikov prekis, ga je treba temu primerno razredčiti, če ne kupimo že rajši razredčenega (3 %), ki ga dobimo brez recepta. Tudi klorovo apno in žaveljska voda nam pri odstranjevanju madežev dobro služita; samo te raztopini je treba precediti skozi krpo, preden ju uporabljamo, ker nam sicer koščki klorovega apna preluknjajo blago. Če se nam pri obedu polije prt s pijačo ali omaže z jedjo, nalijmo na madež nekaj kapljic glicerina, da se madež ne prisuši, potem pa mirno skončajmo obed. Madeže od rdečega vina pa potrosimo s soljo ali kredo, ki vpije tekočino. Iz občutljivih tkanin odstranjujemo manjše madeže z malim čopičem, s takim za tuš ali za slikanje. Seznamek madežev. Alkohol (pivo, belo vino): Odpravljamo iz vsakega blaga z v o d o. Pri občutljivih tkaninah podložimo pod madež pivnik ali vato in vlivamo vodo po kapljicah. Dežni madeži: Madež na mehki podstavi z mlačno vodo in gobico previdno podrgnemo. Jod: Iz perila: madež — malo vlažen — pomočimo v nekoliko kloroforma, ki ga imamo v skodelici. Če se naredi okoli politega mesta rob, ga speremo z milom. Iz občutljivih barvastih tkanin ne odstranjujmo madežev sami, ampak prepustimo to strokovnjaku. Kakao: Svež: z mrzlo vodo, star: z b—a—s. Kalijev permanganat - hipermangan: Iz bele volne ga odstranimo z žveplasto kislino, ki nastane pri sežiganju žvepla. Madež — vlažen — držimo nad gorečim žveplom, ga splaknemo in operemo z milom. Iz platna in bombaža ga odstranimo z v o -dikovim prekisom. Madež najprej okisamo, nato splaknemo in operemo v milnici. Katran: Blago napnemo in z noževim hrbtom ali žličko najprej odstranimo snov. Nato položimo pod madež vato in drgnemo s terpentinom (s čopičem). Če je treba, še z b—a—s ali z milnim špiritom (spiritus saponatus). Kava: b—a—s. Sveže madeže odstranjujemo z mrzlo vodo. Kolomaz: Pomažemo s presnim maslom, ostr-žemo in odstranjujemo potem s terpentinom ali tako kakor mastne madeže. Kopirni svinčnik, glej: Črnilo. Kotlovec: V posodi s kotlovcem skuhamo kis in pustimo stati čez noč; nato kotlovec lahko odstranimo. Solna kislina ga tudi odstrani, a je nevarna. Kri: Sveža: Navadno jo že odstranimo, če speremo madež z mrzlo vodo. Stara v perilu: Blago namočimo vsodoaliburnus (glej pripombe) in čez eno uro speremo; namočimo ga tudi lahko v persil-lugu in, če treba, skuhamo. Pri belih tkaninah (tudi volni in svili) uporabljamo vodikov p r e k i s, ki takoj učinkuje. Laneno olje: Za odstranjevanje rabimo organska topila, kakor aceton in bencin. Madeži od mastnih rok: Te odstranjujemo ali z mešanico, v kateri je 15 g mila, 100 g etra, 60 g salmijaka in 11 vode, ali pa z zmesjo 30 g boraksa in y21 vrele vode. Maščobe ali mastne jedi: Iz vseh tkanin: z b—a—s, nadalje z zmesjo bencina in žgane magnezije, ki jo namažemo na debelo na madež, suho pa skrtačimo. Ali pa posipamo po madežu apnenčev prah (nastrgano kredo ali ilovico v prahu), pokrijemo s pivnikom in polikamo, kar po potrebi ponavljamo. Ml oko, mlečna kava: b—a—s ali tetrapol (glej pripombe). Nesnaga muh: Madeže zbrišemo z mokro krpo, ki ji eventualno dodamo malo salmijaka. Olja: b—a—s ali tetrapol (glej pripombe). Oljnata barva: S terpentinom. Pečatni vosek: Najprej ga na madežu zdrobimo in odstranimo, nato pa mesto še ob-delavamo ali s špiritom ali z b—a—s. Pivo, glej: Alkohol. Pot (znoj): Odstranjujemo iz perila: z bur-nusom (glej pripombe). Iz volnenega blaga s kvilajevim izvlečkom (glej pripombe), žolčnim milom, mrzlim persil-lugom ali finim sunlight-izdelkom. Rdeče vino: Sveže madeže takoj potresemo s s o 1 j o, še bolje s k r e d o, pozneje jih obdelujemo s citronovo kislino; stare madeže odpravljamo z vodikovim prekisom ali klorovo vodo (glej pripombe), jih dobro splaknemo in operemo z milom. Iz volne in svile jih ne odstranjujemo s klorom, temveč jih rajši žveplamo. Barvastih tkanin pa ne smemo snažiti niti s klorom niti z žveplom. Rdečilo, glej: Črnilo. Rja: Madež napnemo na toplo pločevino, ga napravimo vlažnega in nanesemo nanj raztopino oksalne soli s čopičem; nato ga splaknemo in operemo z milom. Delati moramo hitro (splakovati), sicer dobi tka- nina luknje. Svežo rjo odstranjujemo ali s citronovo kislino, citronovim sokom in soljo ali z mešanico vinske in citronove kisline. Sadje: Madeže odpravljamo iz belih tkanin s žaveljsko vodo (glej pripombe), iz drugih pa s citronovo kislino, z b—a—s ali s tetrapolom (glej pripombe). Saje: Previdno otresemo ali pa z dvema nožema poberemo s tkanine in s suhim čopičem skrtačimo do čistega. Smola (drevesna): Odpravljamo s terpentinom. Stearin (sveča): Madež, kamor je kanil stea-rin, denemo med dva pivnika in likamo, dokler ne izgine; ostanek obdelavamo tudi z b—a—s. Tiskarsko črnilo, glej: Črnilo. Vodni madeži: Iz marmorja s petrolejem; iz pohištva z oljem in cigarnim pepelom. Zasmojcno perilo: S čisto vodo; bolj zasmo-jeno z vodikovim prekisom. Za zelo zažgano perilo ni pomoči. Zeleni madeži od trave: Odstranjujemo z b—a—s ali s špiritom. Iz platna z vročo vodo. / Znoj, glej: Pot. Pripombe k zgornjemu seznamku. Burnus je sredstvo za namakanje perila. Prašek je občutljiv proti vročini, tudi soda in ostro milo ga uničita. Čim bolj je svež, tem boljši je za uporabo. Rahlja nesnago. Klorova raztopina. 125 g klora poparimo zli kropa. Hladno raztopino precedimo in razredčimo; y8l raztopine pridenemo Vi 1 vode. Tako dobimo klorovo vodo. Kvilaja-izvleček. V drogeriji kupimo kvilaja-skorjo (Quillaja), jo namočimo, potem skuhamo in precedimo. Dobljeno tekočino uporabljamo posebno za pranje temnih volnenih tkanin in črnih predpasnikov. Tetrapol in vse druge tetra-snovi so preparati, v katerih so kot poglavitna sestavina klorirani ogljikovodiki s pridejanimi tolščami, mili itd. raznih vrst. Žaveljska voda (Eau de Javelle). 15 dkg klorovega apna, 15 dkg pepelike ali sode. Oboje, v vreli vodi stopljeno, zmešamo, pridenemo še 7V2 dkg solne kisline in nalijemo še toliko vode, da je vsega skupaj %1. L. K-j: KAKO SE V GOZDU VARUJEMO STRELE. Običajno je razširjeno mnenje, da je bivanje in vedrenje v gozdu med nevihto zelo nevarno. Toda to mnenje velja samo pogojno in to tudi le za ljudi, ki ne poznajo bistva gozda in njegovega odnošaja do strele in si zaradi tega izberejo ob nevihti docela nepripravne prostore, oziroma drevesa, kjer hočejo vedriti. Strela namreč teži k vodi in tudi udari najrajši le v vlažna mesta. Zatorej se moramo med nevihto v gozdu ogniti prostorov v bližini potokov, studencev, ribnikov, močvar in nižav, ki imajo v globokejših zemeljskih plasteh lahko vodno žilo, in si poiskati zavetišče rajši pod najnižjim drevjem (goščava, ga-jevina, grmičevje). Če nas pa zaloti nevihta pod starejšimi drevesi, potem se ne postavimo nikdar v zavetje pod najbolj debelo drevo. Če si lahko izberemo prostor, se izognimo vseh vrst drevja, ki ima iz zemlje štrleče srčne korenine, ker sezajo te globoko v zemljo in so v zvezi z vlažnimi zemeljskimi plastmi ali celo s podtalno vodo. Dognali so, da najbolj pogosto udari strela v topole, hraste, vrbe, jesene, breste, akacije in borovce. Redkeje postanejo cilj strele lipe, jabolka, črešnje (bolj pogosto hruške), orehi in pravi kostanji. Zelo redko pa trešči v jelše, jerebike, javorje, divje kostanje, bukve in gabre, v zadnje še celo nadvse redko, morda zaradi tega, ker ne postanejo nikoli tako visoki kakor njihovi sosedje. O nevarnosti, da trešči lahko tudi v breze, so pa mnenja zelo različna. Pri brezi igra namreč prostor sam, kjer to JOSIP ŠTREKELJ: CVETLICE 1. 0 lončnicah vobče. Okrasne rastline gojimo zaradi cvetja (nagelj), zaradi lepega listja (kraljeva begonija), zaradi prijetnega duha (rožmarin), zaradi plodov (razhudnik, Solanum Pseudo Capsicum) ali zaradi lepih oblik (kakti). Skoraj vse so bitja toplih krajev, zato ne prenašajo tukajšnje ostre zime. Sadimo jih v posode, najrajši v lončke, zato jim pravimo lončnice. Prezimujemo jih v kleteh ali v sobah. 2. Zemlja. Ker je lončnicam določen v posodah majhen, omejen prostor, jim moramo preskrbeti tako zemljo, kakršno potrebujejo. Kakor so cvetlice lončnice najrazličnejših vrst (družin), tako tudi potrebujejo različno zemljo. Nobena zemlja sama zase ni pripravna za cvetlice, ampak le mešanica raznih zemelj. Pravilno sestavljena zemlja je važen pogoj za uspešno rast cvetlice. V vrtnarstvu ločimo troje zemelj: lahko, srednjetežko in težko. Lahka zemlja je listna od iglastega in listnatega drevja, gozdna, drevesna drevo raste, zelo veliko vlogo, če je namreč vlažen ali suh. V najnovejšem času so strokovnjaki tudi ugotovili, da niso vzrok udaru strele v drevo samo njegove korenine, ki štrle iz zemlje, temveč tudi dalj časa trajajoča suša, ki lubje precej izsuši. V drevesa z velikim im raskavim lubjem, katerih korenine sezajo poleg tega še globoko v zemeljske plasti, gotovo bolj pogosto trešči, kakor pa v ona z gladkim drobnim lubjem, ki so pri močnem neurju hitro premočena do najmanjših korenin. Hrast in bor na eni strani in topol in bukev na drugi strani nam potrjujejo to pravilo. Da pa zadene strela včasi tudi bukev, je redka izjema. Bodi še omenjeno, da ima področje udara strele premer 80 m, zatorej moramo biti zaradi previdnosti od dreves, v katere rado trešči, oddaljeni vsaj 40 m. Na golih vrheh, pod katerimi lahko ležijo vodne ali tudi rudninske žile, se moramo izogibati samcato stoječih dreves. Najbolje je, da take vrhove, ko nastane nevihta, takoj zapustimo ali pa ee vležemo v kakšno zemeljsko vdolbino ali suh jarek. — Kmetovalec naj zapusti ob nevihti plug ali brano in odloži koso; tudi lovec naj se loči od svoje puške in jo, ko jo je zadostno zavaroval pred mokroto, odloži najmanj 40 m od prostora, kjer hoče počakati konca neurja. Tudi razpeti dežniki z železnimi palicami so med nevihto kaj izvrstna vaba za strelo. Če bomo upoštevali vse te varnostne naredbe, ki temelje na starih izkušnjah, potem bo možnost, da nas v gozdu zadene strela, prav majhna. LONCNICE. v gnilih duplih in barsko šotna. Srednjetežka je kompost, zemlja iz toplih gred in mešanica lahke in težke zemlje. Težka je travniška z ilovnatih travnikov. To si nabereš na krtinah po ilovnatih travnikih. Boljša pa je, ako tam narežeš travnato rušo in jo spraviš na kup. Po preteku dveh let, ako kup trikrat do štirikrat na leto premečeš, dobiš najboljšo težko travniško zemljo. Vsaki izmed navedenih zemelj moraš primešati V12 do Ve čistega, izpranega rečnega peska (mivke). Lahko mešanico zemlje potrebujejo tiste lončnice, ki imajo lasovite korenine, n. pr. praproti, ciklamni, acaleje. Srednjetežko, t. j. tako, da zmešamo V» do Va lahke in V* do 2A težke, tiste, ki imajo sred-njedebele korenine in ki močneje rastejo, n. pr. pelargonije, nageljni, fuksije, oleandri. Težko pa tiste, ki imajo debele mesnate korenine, n. pr. palme, čebulnice. Vendar je treba primešati težki zemlji nekoliko humusa in toliko peska, da se ne sprime v kepo, ako jo stisnemo. Tudi lahki in sred-njetežki zemlji primešamo V12 do Vo peska. Mešanico raznih zemelj in peska je treba temeljito premešati. Zelo koristno je, če primešamo obenem še nekaj rožene moke, prilično eno pest na škaf zemlje. Ob mešanju ne sme biti zemlja mokra, ne prašnosuha, ampak nekoliko vlažna. Vsako zemljo moramo presejati na rešeto ali na mrežo, ki ima 5 mm velike luknje, preden jo spravimo na kup za mešanje. B. Razmnoževanje lončnic. Lončnice razmnožujemo po naravni poti s semenom ali pa umetno z deli materne rastline. A. Razmnoževanje s semenom. Ker ima malokdo rastlinjak, si pomagamo na ta način, da sejemo lončnice v tople grede ali pa v lončke in lesene zabojčke. Na odtočno luknjo posode položimo košček črepinje in nasujemo do “/4 lahke zemlje, kateri je primešana Vo peska. To poravnamo in narahlo potisnemo. Povrh nasujemo seme, ki ga pokrijemo (posujemo) z enako zemljo trikrat tako globoko, kakor je seme debelo. Prav drobnega semena, kakršno imajo begonije, lobelije, ne pokrijemo, marveč le z deščico narahlo potisnemo. Za vse setve, tudi tistih rastlin, ki ljubijo težko zemljo, se poslužujemo samo lahke zemlje. Mnoga semena vzkale v nekoliko dneh, pri nekaterih (n. pr. semenu palme) pa traja kaljivost tudi po več mesecev. Pri teh je treba potrpljenja. Embrio v semenu potrebuje za razvoj, razen drugih pogojev, tudi toploto, sicer strohni. Zato bomo postavili posode, v katere smo zgodaj pomladi posejali seme, blizu peči na toplo ali ob solnčnih dneh med okna na solnce. Da se pa zemlja ne posuši, jo močimo po potrebi z mlačno vodo 20 do 25° C. Še bolje je, če pokrijemo posodo s šipo. Če je na solncu, jo zasenčimo s papirjem. Drobno seme bi z zalivanjem odplavili, zato zalivamo v takem primeru v podstavek. Zaradi kapilarnosti potegne zemlja vodo vase. Ne sme pa biti voda stalno v podstavku, ker bi se zemlja skisala. Ker voda hlapi, se na stekleni šipi nabirajo vodene kapljice. Te moramo sproti brisati, da ne kapljajo na nežno setev. Ko zapazimo, da je seme izkalilo, postavimo posodo, ki je bila doslej pri peči ali v temnem kraju, na okno za šipe, da se rastlinice privadijo svetlobi in da se ne pretegnejo. Vendar moramo paziti, da se ne prehlade in premrazijo, zlasti ponoči, kadar ne kurimo. Cvetlice lončnice sejemo zgodaj v februarju in marcu, da pravočasno dorastejo, so pa nekatere, n. pr. jegliči (primule), cinerarije, ki jih sejemo kesneje. Kadar dorasteta na posetvi, razen kaličnic, še edert ali dva lista, jih pikiramo, t. j. presadimo v drug zabojček, kakršne so pač vrste, po 2 do 4 cm narazen, da si razmnože koreninice in še nekoliko odrastejo. Potem jih posamezno presadimo v lončke v tako zemljo, kakršna je zanje najprikladnejša. Pri pikiranju enokaličnic, kakor n. pr. palmah, moramo paziti, da ne odpade semensko zrno, ki še brani rastlinico, in tudi korenine ne smemo pri- krajšati, ker bi rastlinica usahnila. Te pikiramo, čim doraste prvi list kakih 10 cm na dolgo, v posamezne lončke v lahko zemljo. Po treh letih jih pa posadimo v zanje prikladno težko zemljo. B. Umetno razmnoževanje lončnic. a) Razmnoževanje s potaknjenci. Nekatere lepotične rastline ne narede semena. Mnoge se pa iz semena vzgojene izprevržejo, navadno v manjvredne, kakor so bile materne rastline, od katerih smo nabrali seme. Zato razmnožujemo skoraj vse lončnice najrajši s potaknjenci. Potaknjenec je živ del materne rastline in iz njega vzgojena nova rastlina je popolnoma enaka maierni rastlini. Odrezani vršiček pripravimo za potaknjenca, da ga spodaj odrežemo tikoma pod popkom. Zaradi izhlapevanja mu odrežemo vse liste razen enega ali dveh vrhnjih. Pri nageljnih odrežemo spodnje liste, zgornje pa, ki so skupaj v šopku, prikrajšamo vse. Potaknjencem tistih rastlin, ki imajo mnogo mlečnega soka v sebi, n. pr. fikus, oleander, rane pred sajenjem izperemo. Zelo zeljnate, n. pr. pelargonije, narežemo en dan prej, da nekoliko ovenejo. Kalite pa sušimo po več dni, preden jih sadimo. Ko si pripravimo zabojčke ali cvetlične lonce, položimo na dno najprej drenažo (lončene črepinje) in nekoliko šotnega zdroba. Povrh nasujemo lahko, s peskom pomešano zemljo in posadimo potaknjence le ob robu posode. Ob sajenju jih primerno z zemljo ob straneh pritisnemo. Ker ugaja potaknjencem stisnjen topel in vlažen zrak, jih pokrijemo s stekleno šipo ali še bolje s steklenim zvonom, če so pa na solncu, jih zasenčimo s papirjem. Prevelika mokrota škoduje, zato jih samo zmerno zalivamo z ogreto vodo. Kadar začno odganjati in narede korenine, jih zračimo in utrjujemo s privzdigovanjem pokrivala ob toplih dneh. Po osemdnevnem do desetdnevnem zračenju odstranimo pokrivalo, nato pa jih posamezno presadimo v cvetlične lončke. Ker so dognali, da se ob robu lončka rajši primejo potaknjenci kakor sredi lončka, se poslužujemo dveh loncev, enega večjega, n. pr. s 14 cm v premeru, in drugega za polovico manjšega, torej s premerom 7 cm. V večjega položimo na dno drenažo, vrhu te nekoliko lahke zemlje ali še bolje šotnega zdroba, na to postavimo v sredo manjši lonec, ki naj sega zgoraj tako visoko, kakor je rob zunanjega večjega lonca. Prostor med obema loncema napolnimo z lahko, s peskom pomešano zemljo, v katero posadimo v krogu pripravljene potaknjence. Ko še zalijemo s toplo vodo, zasenčimo in pokrijemo s steklom. Nekateri vrtnarji začepijo odtočno luknjo v srednjem manjšem lončku s kitom. Ko nasadijo v prostoru med loncema v krogu potaknjence, nalijejo manjšega z vodo. Zaradi luknjičavosti lončevine uhaja v zemljo toliko vode, kolikor je je za potaknjence baš potrebno. Tudi v tem primeru je treba nasad pokriti s steklenim zvonom in ga ob žgočem solncu zasenčiti s papirjem. Potaknjence grmičastih okrasnih rastlin, n. pr. avkube, oleandra, fikusa, postavimo tudi v vodo v stekleničice ter jih zgoraj zamažemo in zamašimo s čebelnim voskom. Ko se čez nekaj tednov pojavijo koreninice, vzamemo potaknjence iz stekle-ničic in jih, da se koreninice ne odlomijo, previdno posadimo v lahko zemljo. Za uspešno razmnoževanje s potaknjenci je potrebna toplota 18 do 25° C, zato se bomo tega dela lotili bolj kesno pomladi, ko je tudi na prostem že dovolj toplo. b) Razmnoževanje z listi. Pripravi si, kakor za potaknjence, lahko peščeno zemljo in nasuj v lonček ali v zabojček do Va pod rob. Vrhu te nasuj izpranega peska do 2 cm pod rob. Odreži begonijev (Begonia rex) list in skrajšaj pecelj na 4 do 5 cm ter še prereži listne žilice spodaj tam, kjer se razdvajajo. Vtakni prikrajšan pecelj v pesek tako globoko, da leži list vodoravno na površini. Da se list ne bi premikal, ga obloži s kamenčki povsod tam, kjer ni žilic. Povrh položi zaradi obsenčanja list papirja in šipo ali steklen zvon. Kadar se naberejo vodene kapljice na šipi ali v zvonu, jih obriši, ker bi močenje lista provzročilo gnilobo. Iz tega vzroka moraš tudi zalivati v pod>-stavek. Čez nekaj tednov zraste iz peclja in žilic polno nežnih rastlinic, ki jih posamezno posadiš v lončke. Tudi ako razrežeš list na več manjših delov, ki pa morajo imeti kos žilice, ter jih gosto potakneš v tako pripravljeno zemljo, kakor je zgoraj rečeno, pokriješ in obsenčiš, boš imel prav tak uspeh. Z deli listov pomnožujemo razen begonije tudi lepo šarenopisano sanseviero. Liste pri tej razrežemo najprej vzdolž po sredi in potem počez na 3 do 4 cm dolge koščke ter jih posadimo in oskrbujemo kakor begonije. Tudi znano mastno-listno eheverijo, ciklamen in neumorno cvetočo, vijolici podobno sentpavlijo razmnožujemo z listi. Pri teh pa moramo odtrgati od materne rastline liste s celim pecljem in cele, nedeljene posaditi. c) Razmnoževanje s položnicami. Nareži nageljnovo mladiko kakih 10 do 15 cm niže od vrha vzdolž po sredi od člena do naslednjega člena navzgor, da narediš tako zvani jeziček. Nato odgrebi pod mladiko kake 4 cm globoko jamico in upogni narezano mladiko noter, da pride narezani del mladike v sredo jamice. Da bo mladika trdneje stala, jo pričvrsti z leseno kljukico in zasuj. Čez dober mesec dni se pogrobana mladika ukorenini in osamosvoji, da jo lahko ob materi odrežeš, izkoplješ in samostojno posadiš. Tudi druge okrasne rastline, ki imajo upogljive mladike, razmnožujemo s položnicami. Nekatere se vkoreninijo, ne da bi jim zarezali jeziček. č) Razmnoževanje z nastavki. Pri večjih grmičastih lepotičnih rastlinah, kakor so n. pr. limone, oleandri, avkube i. dr., od katerih želimo imeti čimprej večjo novo rastlino ali če se njih potaknjenci neradi primejo, navežemo na po- ljubno vejo nastavek. Ta sestoji iz dveh polovic cvetličnega lonca ali pa je iz pločevine zvita posoda, podobna loncu ali lijaku, ki jo navežemo na odbrano vejo. Na mestu, kjer navežemo nastavek, zarežemo mladiko od spodaj navzgor na 4 do 5 cm dolg, do sredie segajoč jeziček, pod katerega vtaknemo lesen klinček, da je rana odprta. Ko je posoda trdno privezana in, če je treba, tudi še k pomožnemu kolu pritrjena tako, da pride rana v njeno sredo, jo napolnimo z lahko zemljo. Da zemlja ne uhaja skozi morebiti preveliko luknjo v nastavku, jo začepimo z mahom. Tudi povrh zemlje v nastavku položimo nekoliko mahu, da zabranjuje prehitro izsušenje. Zaradi tega moramo redno zalivati, da je zemlja stalno vlažna. Nastavkov se poslužujemo tudi pri dracenah, aralijah in jukah, kadar zrastejo za okras v sobi previsoko, da tako skrajšamo deblo. Od pomladi do jeseni naredi veja v nastavku toliko korenin, da jo lahko odrežemo in posadimo samostojno. df) Razmnoževanje z delitvijo. Nekatere lepotične rastline se tako zelo razmnože in zgoste v lončku, da jih lahko razdelimo na več delov in posadimo potem same zase. Tiste, ki imajo gomolje in olesenele korenike (rizome), delimo tako, da ima vsak gomolj vsaj en popek. Morebitne rane na odrezanih gomoljih poštupamo z ogljenim prahom, ki zabranjuje gnitje. Delitev gomoljev in korenik opravljamo pomladi, preden jih sadimo. Čebulnice napravijo ob materni čebuli več čebulic, katere oberemo, kadar mirujejo. Take so hijacinti, tulpe, fresije, gladijole i. dr. e) Razmnoževanje s trakovi. Kakor vrtna jagoda, delata trakove tudi saksi-fraga in indijska jagoda, ki ju gojimo v obeskih kot viseči rastlini. Pri lističih, vzdolž po traku, zrastejo nove rastline, katere se, ako leže na zemlji, ukoreninijo brez naše pomoči. To lastnost ima tudi znana tradeskancija, ki ne dela trakov, toda po tleh plazeči odganjki se tako ukoreninijo, da jih lahko odrežemo kot samostojne rastline. f) Razmnoževanje s cepljenjem. V vrtnarstvu cepimo različne lepotične rastline, kar je važno za poklicne trgovinske vrtnarje. Ljubitelj cvetlic bo uporabljal cepljenje pri vrtnicah, limonah in pomarančah, od katerih si je divjake vzgojil iz pečk, in pri kaktih. Vrtnice cepimo na prostem le v popek, limone in pomaranče na vse poljubne načine, kakte pa v precep, v katerega vtaknemo na zagozdico pripravljen cepič in obvežemo. Okrogle kakte cepimo na glavo. To obstoji v tem, da podlago na vrhu odrežemo pravokotno in cepič prav tako na spodnjem koncu. Pri tem pazimo, da sta obe rani enako veliki in da se krijeta, ko cepič postavimo na podlago. Nato povežemo cepič s trakovi preko cepiča navzdol do roba lončka, da mirno stoji. V dveh tednih se cepič priraste, nato pa odstranimo obvezo. Rakeku V Ljubljani blagoslavljajo v spomin na lOletnico vladanja kralja Aleksandra temeljni kamen za veliko moderno mestno ubožnico. Zastopniki Vodnikove družbe Božidar Borko, dr. Pavel Karlin in dr. Ivan Lah z lovorjevim vencem pred spomenikom Frana Levstika v Velikih Laščah. Odkritje spomenika skladatelju Miroslavu Vilharju v Planini pri Prva vožnja s tramvajem iz Ljubljane na Vič Sokolski praznik v šiški Polaganje vogelnika za novo sokol sko trdnjavo. CVETLICE - LONČNICE (K članku na str. 62.) Zgoraj od leve proti desni: Jablana (celini) v lončku. — Asparagus Sprengeri. — Pravilno razmnoževanje s potaknjenci (Pelargonije). — V sredi od leve proti desni: Filodendron (Monstera deliciosa). — Palma Phonix. — Spodaj od leve proti desni: Palma Chamaerops excelsa. — Aravkarija (sobna smrečica). — Aspidistra elatior. Otvoritev novega mostu v Zidanem mostu. Naj večja letošnja požarna katastrofa pri nas: pogorela vas Nadlesk. Sokolski tekmovalci, ki so nas letos spet častno zastopali na mednarodnih telovadnih tekmah v Parizu. Jubilejna gasilska tombola v Kranju. Mlade gospodinje z meščanskih šol (gojenke 3. razr. mešč. šole v Št. Vidu nad Ljubljano. Letošnje plavalne tekme v kop&lišču športnega kluba dlirije* v Ljubljani. (K članku na'str. 56.) Pravilno asanirano stranišče z gnojiščem. Nehigijensko stranišče z nezavarovanim gnojiščem. Asaniran vodnjak z napajališčem. Higijensko urejen vodnjak. Asaniran vodnjak z urejeno okolico. Pravilno zajetje studenca v Gabvovčcu. 4. Presajanje lončnic. Najčešče presajamo cvetlice v cvetlične lončke, ki pa ne smejo biti glazirani. Večje okrasne rastline sadimo tudi v lesena vedra in lesene zaboje. Preden se lotimo tega dela, mora biti pripravljena mešanica take zemlje, kakršna je najpripravnejša za tiste rastline, ki jih namerjamo presajati. Čim čistejša kamenčkov in druge navlake je zemlja, tem boljša je. Zato jo že pred mešanjem in uporabo presejemo na rešeto, ki ima do 5 mm velike luknjice. Za presajanje mora biti zemlja nekoliko vlažna. Premokra ali presuha je škodljiva. Na samokolnico zemlje primešamo perišče rožene moke, ki je zelo uspešno in trajno dušikovo gnojilo. Kar imamo starih lončkov, jih pred uporabo dobro zunaj in znotraj umijemo, nove pa namakamo vsaj 24 ur prej v čisti vodi. V posodo položimo za drenažo vrhu odtočne luknje košček črepinje, pri večjih posodah tudi vež črepinj in drobnih kamenčkov, vrhu tega pa nekoliko zemlje. Nato vzamemo v roke lonec s cvetlico, katero smo se odločili presaditi, jo obrnemo navzdol in potrkamo na dno, da gre s kepo iz lonca. Omrežje korenin, ki je kakor tkanina ob straneh in pod kepo, obrežemo in postavimo rastlino v pripravljen lonček prav tako globoko, kakor je prej rastla. Ako je v lončku preveč zemlje, jo odvzamemo, ako je je premalo, pa jo doložimo. Nato obsujemo še cvetlično kepo in jo ob obeh straneh (ne v sredi lonca) primemo potlačimo s prsti. V velikih posodah potlačimo zemljo ob straneh z nekoliko topim klinom. Vrhu zemlje mora biti 1 cm prostora do lončkovega roba zaradi zalivanja. Čebulnice sadimo le toliko globoko, da gleda vrh čebule iz zemlje. Izjemo delajo le gladijole, ki jih zakrijemo 4 cm globoko z zemljo, in lilije, ki jih posadimo še globokeje. Ciklamnove gomolje posadimo tako, da je le polovica gomolja v zemlji. Palmam in vsem drugim rastlinam, ki imajo debele mesnate korenine, ne smemo ob presajanju korenin obrezovati, ker bi sicer usahnile. Korenine teh rastlin le očistimo, to je s klinom odstranimo z njih staro zemljo ob straneh in spodaj v kepi. Rastline posadimo potem tako, da izpolnimo ž zemljo vse praznine med koreninami in naposled zemljo ob straneh primerno potlačimo. Prevelike posode so za male rastline škodljive, ker ne morejo korenine prepresti preobilne zemlje, ki se zaradi tega skisa. Zato presajamo rajši pogosteje in vzamemo vsakikrat za 1 cm večji lonec. Največ cvetlic presajamo pomladi, ko se zbude in začno odganjati, tiste pa, ki potrebujejo mnogo toplote, t. j. take, ki jih moramo tudi pozimi imeti na toplem, pa šele v maju ali juniju. So pa izjemni primeri, da moramo presajati tudi med letom, zlasti kadar korenine zapolnijo in zamrežijo zemeljsko kepo ob loncu in kadar cvetlice obole. Znaki bolne rastline so orumenevanje listja, zaustavitev rasti, gnile korenine in neprijeten duh zemeljske kepe. Vzroki obolenja so prevelika posoda, slaba drenaža, solnčni ožig korenin, ki se pojavi, ako postavimo nezavarovane cvetlične lenčke na južno, žgočemu solncu izpostavljeno lego, zalivanje z mrzlo vodo, prepih, pretopla soba za tiste cvetlice, ki pozimi počivajo, n. pr. fuksije, pelargonije, aspidistre, fikuse, aralije in druge, suh zrak v zakurjenih sobah, presuha zemeljska kepa, premokra zemeljska kepa pozimi, pozeba in tudi ne-dostajanje hrane. Čim zapazimo, da cvetlica boleha, jo vzamemo iz lončka, razrušimo zemeljsko kepo in porežemo odmrle korenine. Nato vzamemo manjši umit lonček z dobro drenažo spodaj in vsadimo bolno rastlino v lahko zemljo, ki ji primešamo stolčenega lesnega oglja. Vse presajene rastline, bolne in zdrave, postavimo na toplo, med okna ali v mrzlo gredo pod steklo ter jih zasenčimo za nekaj dni, dokler se ne primejo. 5. Zalivanje. Pomladi in jeseni zalivamo cvetlice zjutraj, poleti zvečer; ob veliki vročini in tiste v lahki zemlji, ki se prej posuši, pa zjutraj in zvečer. Ako je zemlja v lončkih mokra, naj zalivanje prestane, vendar pa se nato ne sme čakati, da se zemlja popolnoma posuši. V zimskem času, ko večina naših lončnic počiva, zalivamo po malem vsak drugi ali tretji teden. Skrbeti je treba, da rastline ne venejo, da je torej zemlja vlažna, ne pa premočena. Poleti postavimo na oknih in balkonih, pozimi tudi v sobah pod cvetlične lončke, podstavke, da ne teče voda, kar je je odveč, po tleh. Ne smemo pa pustiti vode v podstavkih, temveč jo četrt ure po zalivanju odstranimo, da obvarujemo zemljo skisanja. Za zalivanje naj bo voda mlačna, 18 do 20° C. Pozimi prilijemo mrzli vodi nekoliko vroče, poleti pa zalivamo s postano in na solncu ogreto vodo iz bazenov. 6. Gnojenje. Že pri sajenju smo rekli, da je koristno, primešati zemlji ob sajenju roženo moko kot gnojilo, ker izčrpajo rastline v pičli količini zemlje kmalu redilne snovi. Rožena moka je dušikovo gnojilo, ki pospešuje rast. Potrebno je, da tudi kesneje poleti uporabljamo dušikova, kalijeva in fosforna gnojila. Vse te snovi ima v sebi gnojnica, ki si jo pripravimo, ako golobjek ali kurjek namakamo v kaki posodi r vodi toliko časa, da povre (zgnije). Če tega nimamo, naredimo gnojnico iz hlevskega gnoja. Na kmetijah dobimo gnojnico v vsakem vzorno urejenem hlevu in gnojniku. Ker je pa gnojnica močno gnojilo, ji moramo primešati polovico čiste vode, da se korenine ne zaduše. V sobah in na oknih ni to gnojilo pripravno zaradi smradu. Tu se poslužujemo umetnega gnojila. Tega pripravimo tako, da damo na vsak liter vode po dva grama nitrofoskala, ki ga nekaj dni namakamo. Gnojimo pa po enkrat do dvakrat na teden. Gnojenje s kavino goščo, toba-kovimi odpadki in cigarnimi ogorki je za lončnice strupeno. Z gnojenjem zategnemo presajanje, zlasti ako nimamo zemlje ali časa. Pomniti pa moramo, da pravkar presajenih lončnic, dokler se ne primejo, bolnih, dokler ne ozdravijo, in pozimi počivajočih ne smemo gnojiti. Tudi ne, kadar je v posodi zemlja suha, ne zjutraj, temveč zvečer. 7. Obrezovanje. Zaradi obilnejšega cvetja in košatosti lončnice obrezujemo. Zlasti je to potrebno pri mladih, iz potaknjencev vzgojenih lončnicah, ki rasto samo z eno mladiko kvišku. Čim dorastejo te 10 do 15 cm visoko, jim vrh odrežemo ali ga jim priščipnemo. Zaradi tega se razrastejo take cvetlice v grmič, cveto pa nekoliko kesneje, a zato bujneje. Da vzgojimo lepo obliko mirti, oleandru, vrtnicam, lavorju, evo-nimusu, limoni i. dr., dosežemo to samo z obrezovanjem. Ilortenzijam odrežemo samo šibke odganjke, močne pa pustimo neprikrajšane, ker so cvetni popki le na končnem popku močnejših mladik. Obrezujemo pa pomladi, čim pokažejo novo rast. 8. Škodljivci v cvetličarstvu. Kaj radi se naselijo v sobah na cvetlice uši in kaparji, zunaj pa zraven teh še gliste, prašički in polži. Uši zatremo, če poškropimo ali omočimo napadene dele v vodo, kateri dodamo 2 %, tobakovega izvlečka in 2 % mazavega mila. Ker ima pa toba-kov izvleček neprijeten vonj, vzamemo za sobne cvetlice rajši na liter vode 1 dkg kvasijevega lesa, ki ga namakamo 24 ur v vodi, potem dodamo še 2 dkg mila in pristavimo k ognju, da zavre. Ko se ohladi, precedimo in uporabljamo to tekočino kakor prej navedeno tobačno. Pri tem opravilu moramo cvetlične lončke poleči, da ne kaplja ta strupena tekočina na zemljo v lončku. Kaparje spiramo in oddrgnemo s ščetko, namočeno v milnici ali v prej navedenih mešanicah. Ko se navedene tekočine na rastlinah posuše, jih moramo oprati s čisto vodo. Gliste preženemo, ako zalijemo rastline z ohlajeno vodo, v kateri smo skuhali raztolčene plode divjega kostanja. Prašičkom in polžem nastavljamo izdolbeno korenje, v katero se skrivajo podnevi. Polže lovimo tudi v ponočnem času pri luči. Tudi nesnaga je lončnicam velik škodljivec, zato moramo pogosto lončke umiti in suho listje obrati. Ako se pojavi na površju zemlje plesen, je treba to gorenjo okuženo plast odvzeti in nadomestiti z novo, kateri primešamo nekoliko ogljenega prahu. Sobe, kjer je plinska luč, niso za cvetlice, ker je svetilni plin strupen. Naš splošen sovražnik pa je prah, ki zamaši dihalne luknjice na listju. Treba ga je pogosto z mokro gobo obrisati ali pa z brizgalnico sprati. 9. Prezimovanje cvetlic. Ko ciklamni odcveto, začne listje veneti in se sušiti. Prav to opazujemo pri čebulnicah. Proti jeseni odpada listnatim begonijam listje, gomoljastim tudi stebelca. Umirajo sicer ne, ampak pripravljajo se na zimski počitek, da bodo prihodnje leto krepkeje razvijale svojo lepoto. Grmičevje zaustavi rast in tistemu, ki se pozimi goli, orumeneva in polagoma odpada listje. Ljubitelj naj rastlinam pomaga, da bodo mimo prenesle zimski sen. Čim se ta čas bliža, ponehavamo z zalivanjem. Tiste čebulnice in gomolj-nice, katere prezimimo brez zemlje, kakor hijacinte, gladijole, kane, dalije, pustimo v posodi, dokler se zemlja ne posuši, potem jih pa spravimo v škatle, v suh pesek ali na police v nepresuhi kleti. Druge čebulnice, n. pr. tulipane, lilije, narcise, žafrane, posadimo na stalno mesto že jeseni. Ciklamni, ki počivajo preko poletja, in begonije, ki počivajo pozimi, ostanejo v lončkih nemoteni, ciklamni do jeseni, begonije do pomladi. Takrat se zbude in začno odganjati. Čim to izpremembo zapazimo, jih presadimo in v začetku po malem zalivamo. V klet spravimo tudi vse druge zeljnate in grmičaste lončnice, ali tudi v hladno sobo, kjer je zanje najprimernejša toplota, samo 4 do 6° C. Ker je rastlinam potreben čist zrak, odpiramo ob lepih dneh okna, zvečer jih pa zapiramo, da jih zavarujemo pred pozebo. Prevelika toplota, ki sili cvetlice pozimi v rast, je škodljiva. Nekatere, toploto ljubeče lončnice imamo tudi pozimi za okras v topli sobi, n. pr. ara-lije, aspidistre, kakte, asparagus, acaleje, sobno lipo, aravkarijo, filodendron i. dr. Ko nastopi gorka pomlad, je prav, če sobne rastline prenesemo na vrt ali na balkon na zdrav zrak, da se okrepe. Na primernem kraju na vrtu zakopljemo lončke v zemljo tako, da gledajo robovi 3 do 4 cm iz zemlje. Pod lončkom naredimo z železnim drogom luknjo v zemljo, da se lahko voda odteka in da ne zaidejo škodljivci v lonček. Senčne rastline postavimo v senco, druge v polsenco, solnca željne pa, kakor so kakti, mastnice, lavor, oleandri, na solnčno lego. Razen za zalivanje, poskrbimo tudi za gnojenje in občutljivejše presadimo v avgustu, druge pa v septembru ali pomladi. 10. Pripravljanje cvetlic za okna in balkone. Kar ni bilo že jeseni presajenih cvetlic, jih presadimo pomladi, poslužuje se take zemlje, kakršna je za posamezne vrste potrebna. Ne poslužujmo se prevelikih lončkov. Prve dni po sajenju ne smemo čebulnic in gomoljnic zalivati, kesneje po malem, nikdar pa ne smemo politi čebule in gomolja, ker ju napade sicer gniloba. Za okna in balkone sadimo cvetlice v zabojčke, ker se bolje počutijo kakor v lončkih. Zabojčke pripravljamo iz 1 % do 2 cm debelih deščic. Ti naj bodo 16 do 18 cm visoki in prav toliko široki, njih dolgost pa naj se ravna po potrebi. Predolgi so pretežki, zato oskrbimo za daljše prostore več, pa krajših zabojčkov. Da deske ne popuste, obijemo konce zabojčkov z obročevino. Končno jih še pobarvamo z nevtralno belo ali rjavo barvo ali tudi z drugo, ako se ujema z barvo hiše. Dokler ni na prostem dovolj toplo, ne stavi cvetlic na okna in balkone, ker pomladi so cvetlice občutljivejše proti mrazu kakor jeseni. Za zabojčke, v katere nasadimo mešano razne cvetlice, je najprimernejša zemlja iz treh delov zemlje iz gorke grede, enega dela težke travniške in pol dela peska. Na srednjevelik zabojček primešamo še malo pest rožene moke. Ako je zabojček namenjen za južno lego, primešamo še Vo šote ter vso zmes večkrat premešamo. Na dno zabojčka, vrhu odtočnih lukenj, položimo črepinje in dva prsta na debelo šotnega zdroba. Šotni zdrob zadržuje vlago in posrka vodo, kar je je odveč, da ne teče ob zalivanju po tleh. Cvetlice, ki so v lončkih, na južni legi ne uspevajo, ker jim solnčna toplota ožge korenine, da od-mrjejo. Zato sadimo cvetlice za južno lego samo v zabojčke ali pa postavimo lončke v zaboje ter praznine med lončki v zabojčku zapolnimo s šotnim zdrobom ali vsaj z jelovim žaganjem. Za lepo uspe-vanje mora imeti vsaka rastlina dovolj prostora, zato ne zasajaj pregosto. Nekatere naše okrasne rastline ljubijo več solnca, nekatere delno, t. j. polsenco, so pa tudi, ki so najbolj zadovoljne v senci. Kadar postavljamo na okna posajene cvetlice, moramo to upoštevati. Večina jih spada v polsenčno lego, to so palme in druge tro-pične rastline. Na južno stran bomo postavili pelargonije, petunije, margarete, verbene, lantane, vse čebulnice in gomoljnice (razen begonij in glok-sinij), kakte, oleandre in mastnice. Na senčno, severno stran posadimo aspidistro, aralijo, hortenzijo, zvončnico (Campanula Mayi), praprote. Ako varujemo cvetlice pred ožigom korenin in zlasti v mestih pred prahom, bodo uspevale in razveseljevale okolico tudi na manj ugodnih legah. Na naših oknih, balkonih in v sobah vidimo le enostransko uporabo okrasnih cvetlic, po večini tiste, ki razgalijo svojo lepoto poleti. To majhno zbirko, ki prikazuje preveč enoličnosti, je treba povečati na še druge pomladne, poletne in jesenske, zlasti na tiste, ki jih brez težav prezimimo, n. pr. grmičaste: fuksije, acaleje, abutilon, kamelije, vrt- nice, mirte, hortenzije, daturo, heliotrop, Veronike, roženkravt, rožmarin; zeljnate: zvončnice, cinera-rije, pentstemon, primule, levkoje in jesenske krizanteme; viseče: izolepsis, viseče lobelije, verbene, zvončnice (Campanula isophylla in C. Mayi), viseče fuksije, zimzelen (vinca), indijske jagode. Od tistih, ki jih gojimo zaradi dekorativnega listja, naj se upoštevajo: aralija, avkuba, fikus, evkaliptus, koleus, palme, dracene, filodendron, kala, kaladium. Od iglavcev si bomo nabavili znano aravkarijo pa tudi navadne smrečice. Poleg že uvedenega in razširjenega ciklamna bomo sadili še druge čebulnice in gomoljnice, zlasti gomoljaste begonije, gloksi-nije, kane, amarilis, himenokalis, lilije, tulpe, morsko čebulo, valoto, hijacinte. Ne smemo pozabiti na kakte, ki so pozimi sobni okras. Tudi pritlikavo sadno drevje v posodah — limone, pomaranče, granatne jablane, hruške in jablane — je lepo v sredi okrasnih cvetlic. Ob verandah, hodnikih in nad balkoni uporabljamo obeske. V primerne lesene ali žičnate koške, ki jih ob notranjih stenah obložimo z mahom, da ne uhaja zemlja, posadimo take rastline, ki rasto navzdol, kakršne so kobeja, viseča zvončnica, gorenjski nagelj, viseča lobelija, verbena, petunija, viseča pelargonija, tradeskancija, viseča fuksija, kapucinarčki i. dr. Cvetje oživlja hišo in dela dom prijeten. Preden odcveto zadnje krizanteme, se že vrste za njimi in kosajo v lepoti ciklamni, primule, cinerarije, acaleje, razne gomoljnice i. dr. Med tem pestrim drobižem stoje ponosni filodendroni, zale aralije, mnogoprstne palme in še razne lepolistnate košatice; nizko doli pa ždijo ostarelih lic kosmati kakti. Preden se poslovijo oznanjevalke novega življenja pomladi, sledijo druge, še številnejše, tja do pozne jeseni. Krona urejene sobe, hiše in vrta so cvetlice. (Slike k temu članku glej na prilogi v bakrotisku.) STANKO TRČEK: «OLIMPIJADE.» To leto prinese onim, ki jim telovadba (v najširšem pomenu besede) ni le nepotrebno igračkanje, temveč del življenja, nekaj zanimivega: olimpijske tekme v Los Angelesu (Los endžiliz) v Združenih severnoameriških državah. Najboljši borci vseh narodov se bodo zopet zbrali k plemenitemu boju za naslov prvaka sveta v tej ali oni telovadni panogi. Prav kakor so se pred dvema tisočletjema vsaka štiri leta sešli Grki iz vsega Sredozemja k tekmam v Olimpiji, najznamenitejšem svetišču starega sveta. Z našimi «olimpijadami» le posnemamo stare, čuteč potrebo, da ustvarimo nekaj, kar bi bilo vsem narodom sveto in izven vsakdanje razritosti in vsakdanjega sovraštva. Enako potrebo je čutila Grška, še vse bolj izgrizena po bratomornih bojih. Ustvaritelji staroveške telovadbe so sicer prirejali mnoge in slavne tekme, toda vse so po sijaju in slovesu prekašale one v Olimpiji. Še danes, ko že iz ust otrok čuješ ime , jih je malo, ki vedo, kje in kaj je bila stara Olimpija. Ta kraj ni isto, kar je bil Olimpos, gora, kjer so živeli grški bogovi. Olimpija je bila v vseh časih vedno le svetišče in niti v obližju ni bilo nobene naselbine. Leži na zapadni obali Peleponeza, ob rečici Rufiji, nekoliko nad njenim izlivom v morje. Precej obširno ravnico obkrožajo nizki griči in ob vznožju enega, ki je nekoliko pomaknjen naprej, so si stari sezidali Olimpijo. V najstarejših časih je bil na tem mestu posvečeni gaj s številnimi žrtveniki, na katerih so prebivalci sosednjega mesta Pize darovali bogovom. Preprosto svetišče je že v zgodnji dobi grške zgodovine zaslovelo čez meje ožje domovine in dobilo naposled veljavo povsod, kjer so prebivali Grki: po vsem Sredozemju. V 8. stoletju pr. Kr. so se začele v Olimpiji dvigati prve stavbe in v teku dob je nastalo iz gaja obširno svetišče z mnogimi poslopji. Razkošje se je ugnezdilo zlasti za Aleksandra Ve- *• likega; prav posebno pa se je razpaslo za zasedbe po Rimljanih, ko so cesarski namestniki začeli znameniti kraj obsipati z darovi in ustanovami. S propadom telovadbe je kajpa začela propadati tudi Olimpija. Krščanstvo je njeno slavo že v 4. stoletju po Kr. čisto uničilo. Naprave so polagoma razpadale; docela razdejali pa so jih, kakor mnogo drugih krajev, hudi potresi v 6. stoletju. Rečica Alfejos (Rufija) in hudournik Kladeos sta ostanke pokrila z gruščem. Tu so čakali skozi veke na pridne roke učenjakov, ki so pred dobrimi 70 leti začeli izkopavati ruševine. Njim gre hvala, da so rešili pozabljenja plodove duha starih Grkov. Skozi več kot tisoč let je bila Olimpija prvo svetišče v Grški. V vseh časih pa je bila strogo ločena v dva dela: v sredini je bil gaj s templji, obzidan z nizkim zidom; okoli tega pravega svetišča je bil posvetni del: razna poslopja in razne naprave. Med poslednjimi so bile tudi take, ki so bile namenjene telovadnim in konjskim tekmam: stadion, dve telovadnici in dirkališče. Morda se bo komu zdela taka soseščina nekam čudna, toda spomnimo se le, v kako tesni zvezi sta bili grška telovadba in religija. Stari so zatrda verjeli, da so vse naprave v Olimpiji ustvarili bogovi. Zato je ugled tega kraja skozi stoletja ostal enako močan. Ves vdan višjim silam, jim Grk ni daroval le svojih pridelkov, temveč tudi samega sebe, svojo moč, lepoto in možatost v obliki plemenitih tekem. V prvih časih so tekmovali le v hitrostnem teku. Že po 14. olimpijadi* se je temu pridružil vztrajnostni tek, v letu 708. pr. Kr. pa sloviti pentatlon (peteroboj: hitrostni tek, skok v daljino, met diska, met kopja in borilno metanje). Očitno so bile te panoge tedaj že visoko razvite in udomačene. Pentatlon je bila najvažnejša tekma, saj se je po zmagovalcu v peteroboju imenovalo naslednje štiriletno razdobje (olimpijada). Leta 688. pr. Kr. so uvedli tekme v pestenju, leta 668. pa v pankracijonu, sestavi borilnega metanja in pestenja. Še kasneje se je pojavil tudi v Olimpiji tek z orožjem, na Grškem priljubljena točka verskih slavnosti. Podobno so se od preprostih začetkov razvile konjske dirke, ki so v vseh časih vzbujale silno zanimanje. Olimpijsko tekmovališče je bilo posuto z drobnim peskom, kar je vaje zelo oteževalo. Na obeh koncih so bile naprave za stek pri tekih, čisto podobne današnjim. Od tekov so poznali one na 200, 400 in 4500 m (vse mere so približne), od skokov pa le skok v daljino in morda triskok. Tudi Grki so skakali brez posebnih priprav za odriv. Ostale panoge so bile čisto podobne našim ali, rajši bi rekel, današnji načini so podobni starim. V Olimpiji se je kajpa smel boriti le prost Grk;, suženj se vobče ni smel ukvarjati s telovadbo. Znatni stroški za potovanje in življenje za časa zakonito obvezne dobe vadbe v Olimpiji so povzročili, da so tja prihajali večinoma premožnejši tekmo- * «01impijada> je Grku pomenila obdobje štirih let, od enih tekem do drugih. valci. Borili so se le možje; žene za časa praznika niso smele ne v svetišče ne v stadion. Dečki so tudi imeli svoje tekme, toda ne v vseh panogah. Kakor ostalo, tako tudi olimpijske telovadne naprave niso nastale naenkrat, marveč so se spopol-njevale v dolgih dobah. Že V najstarejših časih je nastal na vzhodni strani posvečenega dela stadion, ki je bil zelo preprost. Arena je bila pogreznjena; s tem so nastali poševni nasipi za gledalce. Sedežev ni bilo. Vznožje nasipa je bilo utrjeno s čisto nizkim zidom, ob katerem je tekla po kamenitem žlebu voda z bližnjega griča Kronosa, da so si tisoči v silni poletni vročini gasili žejo. Tekmovališče je bilo blizu 210 m dolgo in 32 m široko. Sčasoma so nasipe zvišali na 6 m tako, da je bil vhod na teka-lišče skozi predor iz svetišča. Prostora je bilo za 40.000 gledalcev. Na nasprotni strani gaja so kasneje postavili telovadišče in pokrito telovadnico za mladeniče, pripravljajoče se za tekme. Po 25. olimpijadi je zraslo poleg stadiona še dirkališče za konje. Olimpijske igre so se vršile vsaka štiri leta ob koncu junija, ob začetku julija ali pa v avgustu. Kaj natančnega o tem ne vemo, ker nam stari niso zapustili podatkov. Vsekako je bil to čas največje vročine in drugih poletnih nadlog južnih krajev. Slavnost je trajala v prvih dobah le en dan. Kasneje, ko so se množili gledalci, odposlanstva in tekmovalci in ko se je večal obseg tekem, so praznik podaljšali na pet ali šest dni. Kolikor vemo, so se vršile telovadne tekme 2., 3. in 4. dan. Prvi in zadnji dan sta bila namenjena bogoslužnim opravilom, procesijam, zaobljubam, pojedinam itd. Še pred tekmo so borci in sodniki prisegli pred bogovi, da se bodo pravično borili in pravično sodili. Vsak Grk si je silno želel biti zmagovalec v Olimpiji. V stoletjih, ko ljudstvo še ni bilo pokvarjeno, je mladce podžigalo le častihlepje ali tako zvani idealizem, priboriti si venec iz oljkinih vejic. Kasneje so bržčas močno vabile tudi gmotne nagrade. Le-teh zmagovalec sicer ni dobil v Olimpiji, pač pa v domačem mestu v raznih oblikah. Pa ugotovitvi zmagovalcev se je izvršilo ovenčenje, darovanje bogovom, obhod in skupno kosilo. Aka pomislimo na južnjaški značaj, si lahko mislimo, da so se ti obredi izvrševali z največjo slovesnostjo in največjim bleskom. V Olimpiji so kaj radi nastopali tudi pesniki, govorniki, modreci in vobče ljudje duha, saj je bila tu najlepša prilika, da jih je ljudstvo moglo poslušati. Ni pa verjetno, da bi se bile med njimi vršile kakšne tekme. Povedali smo že, da je bila Olimpija v vseh vekih samo svetišče. Tam so stanovali le oni redki ljudje, s ki so imeli opravka z rednim bogoslužjem. Vsaka • štiri leta pa je kraj za nekaj mesecev oživel z vsemi, ki so pripravljali tekme in svečanosti, in z borci, ki so morali mesec dni pred igrami obvezno vaditi in živeti pod sodnikovim nadzorstvom. Olimpiiske igre so imele v življenju Grške silen pomen. Očitno je to že iz tega, da so morali vsaka štiri leta po vsej Grčiji za mesec dni prenehati vsi prepiri in vse vojne med številnimi mesti in državicami. Vsaka štiri leta so se Grki, sicer silno raz-rvani, začutili en narod, ena skupnost. Vzporedno s propadom telovadbe in pravega grškega duha so začele nevidno propadati tudi olimpijske igre. Na zunaj se je to pokazalo v okol-nosti, da so po 5. stoletju pr. Kr. čedalje redkejši tekmovalci iz Grčije, a je čedalje več Grkov iz grških naselbin v Mali Aziji in Italiji in od drugod. V času okoli Kristovega rojstva je olimpijski duh že toliko padel, da so smeli tekmovati tudi Negrki. Igre so se spreminjale čedalje bolj zgolj v sijaj, razkošje in razkazovanje. Zmaga krščanstva je bila konec Olimpije. S preporodom telovadbe v novem veku se je zbudil spomin na Grkom sveti kraj, spomin na največje ljudske svečanosti v najlepšem pomenu be- sede. Najboljši ljudje so želeli, da bi se znova oživile. Toda šele koncem 19. stoletja je uspelo trdovratnemu delu Francoza barona Coubertina (Ku-berten) to doseči. Prve sodobne olimpijske tekme so bile leta 1896. v Atenah. Od tedaj se ta dogodek v telovadbi ponavlja redno vsaka štiri leta, a vsaki-krat v drugi državi. Njih spored je seveda mnogo pestrejši kot oni starih. Tekme v atletiki, borenju, orodni vadbi, vodnih in zimskih športih in igrah se vrše ves mesec. Tudi današnje olimpijade niso pomembne samo zavoljo svoje tehnične plati, temveč še zastran svoje misli-vodnice: združiti in zbližati vsaj za kratek čas narode vsega sveta v bratstvu in plemenitem boju za najlepše, kar imamo: za lepoto, moč telesa in možatost. Verujmo, da se bo ta misel v bodočnosti res ukoreninila in rodila sadove. Primarij dr. FRAN GOSTL: KDAJ IN ZAKAJ SO UMOBOLNI NEVARNI. Dasi sem že večkrat — v besedi in pismu — opozarjal na nevarnosti umobolnih, vendar ne bo odveč, ako vnovič o tem tudi v «Vodnikovi pratiki) pregledno razpravljam, saj vedno in vedno na novo čujemo in čitamo o raznih nezgodah in nesrečah, provzročenih po umobolnih, ki bi se dale po večini preprečiti, da so svojci primerno poučeni in dovolj pozorni. Umobolni so mnogokrat nevarni samim sebi in drugim; oboje je utemeljeno in provzročeno po bolezni. Pri izvestnih bolezenskih oblikah in v izvestnih časih so te nevarnosti izredno pogostejše in navadnejše, zato je tedaj potrebna tem večja čuječnost, ki pa se žal le premnogokrat zanemarja. Bolniki sami sebi lahko provzročijo razne poškodbe in zlasti poskušajo izvršiti samomor, oziroma ga izvrše. Samopoškodbe so posledica blodenj ali posledica čutnih prevar (halucinacij). Spričo blodenj o zagrešenju si domnevajo bolniki, da so dolžni v zadostitev ali v pokoro poškodovati samega sebe. Tako so, ko sem služboval na Studencu, privedli neko žensko, ki si je s škarjami odrezala velik kos jezika, češ, da je z jezikom mnogo grešila. Pogostejše so poškodbe zbog halucinacij. Taki bolniki slišijo kak ukaz ter ga izvrše. Tako je bila prav tam bolnica, ki si je doma s sekiro odsekala desno roko v zapestju, ker je čula božji glas, ki ji je to veleval. Neki bolnik pa je pri cepljenju drv čul vedno zapoved, naj se useka v nogo, tako da je to slednjič res storil, a se k sreči le neznatno ranil, ker je imel obute škornje, katerih usnje si je presekal pri zamahljaju s sekiro. Moj prijatelj, že umrli direktor velike dunajske mestne hiralnice v Lainzu, kjer so oskrbovali tudi nekatere blazne hiralce, mi je pravil, da so nekega jutra opazili pod neko posteljo veliko mlako krvi. Star liiralec je ležal mirno v postelji z veliko vzkrižno pre-rezo na trebuhu. Nikdo ni čul kakega ječanja, povsem heroično je prenašal težko poškodbo, ki si jo je prizadejal z nožem, katerega je kdo ve kje in od koga skrivoma dobil. Le kri, ki je prepojila žimnico in se nabrala na tleh, je izdala dogodek. Kljub težki in nevarni poškodbi so mu rešili življenje. Mnogo pogostejši pa so samomorilni poskusi in samomori. Mnogo duševnih obolenj se prične z otožnostjo in marsikak samomor je bil izvršen v tem pričetem stadiju bolezni, še preden je okolica bolezen kot tako spoznala. Zlasti pa so nevarni v tem oziru oni bolniki, ki imajo blodnje o zagrešenosti in pogubljenju, o pretečih nesrečah, ki bodo neizogibno zadele nje in njihovo družino. Taki nesrečniki si poskušajo dostikrat z veliko trdovratnostjo vedno na novo končati življenje, kar se jim žalibog včasi tudi posreči. Zategadelj je potrebno, da se taki bolniki že takoj ob pričetku oddado v zavod, kjer se z vednim nadzorstvom prepreči ta nakana, kar je v domači oskrbi težko dosegljivo, ter da se nikakor ne prevzamejo prezgodaj iz zavoda, najsi zato tudi vedno in vedno prosijo. Nikdo se naj ne da preslepiti od misli, da je dotičnik že toliko uvideven, da si ne bo storil kaj žalega ali da je toliko veren in pobožen, da se boji pregre-šenja in pogubljenja. Ako se itak smatra za pogubljenega, ga verski oziri ne bodo odvračali od dejanja. O tem naj navedem nekaj žalostnih pojavov iz svojih doživljajev, vsak zdravnik-psihiater pa bo vedel za mnoge druge iz svoje prakse. Ko sem služboval na kliniki vseučiliškega profesorja dr. Wagner-Jauregga na Dunaju, je bil ondi melanholik, za katerega so sprosili sorodniki zaradi nekega godu obisk na njegovem domu, kar se je dovolilo proti pismeni obvezi nadzorništva. A ni se več vrnil. Doma je iz stanovanja v tretjem nadstropju skočil skozi okno na dvorišče ter se ubil. Za časa mojega šestletnega službovanja na zavodu v Lainzu pri Dunaju so bile tri bolnice odpuščene v domačo oskrbo s pismeno obvezo sorodnikov, da bodo skrbno nadzorovane, a so vendar vse tri izvršile samomor. Ena se je ustrelila, ena skočila v Donavo, ena pa se vrgla pod vlak. Zelo žalostna je bila usoda mojega prijatelja, znanega izvrstnega šolnika in pisatelja strokovnih knjig, ki je obolel za težko melanholijo ter izražal vedno misel, da si mora končati življenje. Sorodniki so se kljub zdravnikovemu odsvetovanju vdali njegovi prošnji, ga vzeli iz zavoda ter ga odvedli v neki (sedaj ne več obstoječi) sanatorij, ki pa ni bil uravnan za oskrbovanje umobolnih. Ko je nekega dne prišel tja brivec, ga je bolnik naprosil, naj mu prinese kozarec vode. Brivec je brezskrbno pustil britev na mizi. Ko se je vrnil v sobo — je ležal bolnik mrtev s prerezanim vratom v mlaki krvi. Gotovo je žalostno, če si kdo predčasno konča življenje in to tembolj, ako se je smelo še pričakovati, da bolnik ozdravi ter še deluje v blagor svoje rodbine in svoje domovine; in gotovo so bridki in težki očitki, ki jih občutijo svojci zaradi svoje premale paznosti in neposlušnosti do zdravnika. In kolikokrat privedejo bolnika v zavod z navedbo, da si je skušal končati življenje, da je skočil v vodo, iz katere so ga komaj rešili, da je pil strup, ki le zaradi hitre in primerne zdravniške pomoči ni mogel teže učinkovati, da so mu še pravočasno prerezali vrv, na katero se je bil obesil; večkrat privedejo bol- nike v zavod z ranami, ker so se namerjali zabosti, ker so si prerezali žile na zapestju, ker so si skušali prerezati vrat ter se pri tem hudo poškodovali. Največ teh poskusov bi se onemogočilo, če bi se oddal bolnik pravočasno v zavod. Saj nas zlasti ne preseneti, ako si kdo, ki je prepričan, da je izgubljen in pogubljen, da mu ni več nobene rešitve, ali kdo, ki živi v največjem strahu pred namišljeno pretečo nesrečo, ki ga bo neizprosno zadela, skuša končati življenje in se tako rešiti iz tega zanj groznega trpljenja. In prav zato je v umobolnicah uvedeno najstrožje dnevno in ponočno nadzorstvo bolnikov, da se onemogoči vsak samomorilni poskus. Bolniki so pa tudi pogosto nevarni in nasilni nasproti svojcem in svoji okolici. Omeniti je predvsem, da zlasti melanholiki, ki se poskušajo umoriti, pogosto prej umore svojce. Tako mati, ki gre v smrt, pogosto prej umori svojega otroka. Umejemo, da to stori iz ljubezni do otroka, katerega hoče rešiti namišljene preteče nesreče ali pogube. Iz istega vzroka pokonča mož svojo ženo, svoje otroke, preden samemu sebi upihne življenje. Najstrašnejše rodbinske tragedije imajo največkrat svoj povod v duševnem obolenju dotič-nega morilca, oziroma samomorilca. Opozorim naj pri tej priliki še na detomore, ki se izvrše zlasti pri skrivnih porodih nezakonskih otrok, ne le iz obupanosti in strahu, temveč prav pogosto v duševni zmedenosti, ki se pojavlja pri porodnicah. Nasilnosti do drugih imajo pogosto vzrok v blodnjah. Ako se kdo smatra osovraženega ter meni, da ga je dotični sovražnik pripravil ob srečo, ob premoženje, da celo streže po življenju njemu in njegovim sorodnikom, je umevno, da iz maščevalnosti postane nasilen do njega. Pogosto so temu vzrok halucinacije. Pri potvarah sluha čuje bolnik zasramovanja, očitanja, žuganja itd., kar ga privede do jeze, sovražnosti in maščevalnosti. Primeri se lahko, da tak bolnik nenadoma koga napade na cesti, meneč, da je čul od srečevalca kako psovko ali grožnjo. Pri potvarah okusa smatra bolnik, da se mu jed onečeja ali zastruplja, meni, da ga hočejo tako pripraviti ob življenje ter se zato maščuje. Nekateri bolniki so zelo razdražljivi, tako zlasti epileptiki (božjastniki). Iz malenkostnega prepira vzkipe v silno jezo in postanejo nasilni. Božjastniki lahko zagreše v zamra-čenju nasilja in to pogosto taki, ki so sicer povsem krotkega in mirnega značaja. Tako smo v zavodu v Lainzu imeli v oskrbi ogrskega grofa, že precej dementnega (slaboumnega) božjastnika, ki je v stanju zamra-čenja na javni dunajski cesti zagrešil revolver-ski atentat. Sam je nato zelo obžaloval, da se je to zgodilo, seveda v zmedenosti, ko se dejanja sploh ni zavedel. Nekateri bolniki pa so sploh zelo sirove in nasilne narave, in to predvsem kronični alkoholiki. Da oni ne le v stanju pijanosti, temveč tudi trezni pretepajo ženo in otroke ter jih dostikrat na najsirovejši način mučijo, je obče znano. Neverjetno je, koliko mučeništva pretrpi včasi žena pri možu pijancu, ki kaže po večini tudi znake duševnega obolenja. Zalibog se baš pri alkoholikih zamuja pravočasna oddaja v zavode ter se prav zaradi tega pripeti mnogo nesreč. Posebno nevarni so alkoholiki v tako zvani psihotični ali patološki pijanosti, v kateri pri povsem zakaljeni zavesti izvrše dostikrat zelo težka, tudi, večkratna nasilja, poboje i. dr. Ne bom obširno navajal raznih po alkoholikih provzročenih nezgod in zločinov, omenim naj le, da je eden naših bolnikov s sekiro zamahnil po ženi, pestujoči otroka, tega ubil, njo pa ranil, in da je neki drugi bolnik, paranoik, pod vplivom alkohola ustrelil ženo in hčer, misleč, da sta ga zastrupili. Prav tako alkoholiki večkrat zagreše v prepiru lažje in težje telesne poškodbe ali pa iz maščevalnosti poškodujejo in uničijo razne naprave in tuje imetje ter zanetijo požare. Požigi so baš tisto, česar se narod upravičeno boji pri umobolnih. Pri mnogih, zlasti slaboumnih, opažamo nagon do požiga iz veselja do ognja. Pri drugih je požig čin maščevalnosti. Jaz sam sem imel pogosto priliko presojati duševno stanje požigalcev. Med mojimi zavodnimi bolniki jih je bilo dosti takih, ki so zakrivili, nekateri tudi po večkrat, ta zločin. Marsikateri teh so se znali dobro zatajevati in so pridno gasili, tako da so šele pozneje obudili sum. Ne bom navajal raznih zgledov, omenim naj samo enega. V Beli Krajini je brez dvoma umobolen (saj je bil že v nekem zavodu v Ameriki ter je tudi pozneje doma kazal očite znake umobdnosti) umoril in oropal moža, s katerim ^ ni val v zidanici, ki jo je potem zanetil, najbrž z namenom, da tako prikrije svoje dejanje. Mnogokrat so umobolni nevarni, ker poskušajo ali zagreše razna spolna nasilstva. Zlasti alkoholiki so spolno razdražljivi in v pijanosti ne poznajo nobenih ozirov dostojnosti niti nobenih zapovedi moralnosti. Pri marsikaterih umobolnih opažamo razne seksualne (spolne) pregreške do nedoraslih. Tako je psihično abnormalen katehet celo vrsto svojih učenk zvabil k sebi in jih zlorabil; tako je slaboumnež napadel neko starko, jo posilil ter nato ubil. Tudi homoseksualnost je pri umobolnih dobro znana in neki bolnik je pogosto vabil dečke, jih napajal in potem zlorabljal. Bil je zaradi tega že večkrat v umobolnici, žal, ne za stalno; prevzet iz nje, je vedno zopet zapadel svoji bolezenski strasti. Opozoriti moram še na gmotno škodo, katero provzročajo nekateri umobolniki. V razburjenju razbijajo in pokončavajo pohištvo in opravo, trgajo perilo in obleko. A vse večja in usodnejša so poškodovanja, katera učinjajo alkoholiki. Zapravljajo svoje imetje in za slepo ceno prodajajo vse, kar imajo, delajo dolgove, da ustrežejo svoji strasti. Zanemarjajo svoje-delo in upropastijo najlepše kmetije, zanemarjajo urade, svoje obrti, svojo trgovino ter pridejo ob kruh. Zato je nujno potrebno, da jih postavimo pod skrbstvo. Paralitiki, zlasti v pričetnih stadijih bolezni, nakupujejo v večjem številu povsem nepotrebne predmete, sklepajo neugodne kupčije, pogodbe, nabave in prodaje. Če se tudi včasi posreči, da se jih razdere kot neveljavne, se to vendar navadno doseže le po daljših pravdah in z velikimi stroški in denarnimi žrtvami. Da take sugestivne in nerazsodne alkoholike in paralitike večkrat izrabljajo ter jih ogoljufajo in namenoma osleparijo, je jasno. Iz vsega povedanega je očito, kolike važnosti sta pravočasno spoznanje bolezni in takojšnja bolnikova oddaja v zavod. SLAVKO VOJNIK: IZ ZGODOVINE SMODNIKA. Ni tole, kar boste čitali, fantazija, temveč naj- tejo. Njihove perjanice so plapolale, njihovo orožje čistejša resnica: Bilo je 430 let pred Kristovim se je svetilo v solnčnem svitu! Nenadoma pa se je rojstvom, ko so napadli Lakedemonci mesto Pia- pojavil med njihovimi vrstami — top, pravcati top! Na stojalu in na dveh kolesih je ležala podolgovata, z železnimi traki ovita cev. Stroj, ki je sličil našemu modernemu topu, so pripeljali težko oboroženi in z oklepi obdani hopliti (vojaki) v bližino mestnega obzidja — in že je izbruhnil iz njegovega ustja mogočen ognjeni zubelj, ki je zadel lesene utrdbe in jih užgal. Edino, v čemer se je razločeval ta način streljanja od streljanja v današnji dobi, je bila strahotna tihota, s katero se je sprožil ta top. To orožje je bilo v resnici pravcata «ognjena cev». V njenem ustju se je namreč nahajala mešanica žarečega oglja, žvepla in smole; na zadnjem koncu cevi so bili pa pritrjeni orjaški mehovi, ki so delali močno zračno strujo. Ta je izpreminjala žareče snovi v dolg plamen in ga metala daleč naprej. Tžko je bilo prvo zgodovinsko dognano orožje na ogenj, ki še ni poznalo demona-smodnika, ki so ga upravljali na podoben način kakor v današnjem času v primeru vojne metalce ognja. Eno stoletje pozneje. Aleksander Veliki prodre na svojem indijskem pohodu do rečice Hifasisa (današnja Satledž, levi pritok Indusa). Tu pa mu odpove, kakor poročajo zgodovinarji, utrujena vojska pokorščino in se brani dalje prodirati, ker so bili napori preveliki. Le Flavij Filostrat (170 do 250 po Kr.) navaja za ta upor drug vzrok. Onstran omenjene rečice je namreč stanovalo neko indijsko pleme, na-zvano «modrijani človeštva^. cV njihovo deželo,» tako piše Filostrat, Beli dan je zagledala še kot vojno dete leta 1918., brez sredstev sicer, vendar pa z velikimi upi in načrti za bodočnost; morala je živeti in doseči toliko, kolikor so dosegle literarne, glasbene in druge naše starejše kulturne naprave. Njena dosedaj prebita leta so bila sicer trda, ali uspehov bogata. Znanih je njenih 18 obsežnih razstavnih prireditev, njeno publicistično in propagandno delo, pridobitev mnogih umetnin, ugodna rešitev nastanitve v Narodnem domu, skrb za materialna sredstva in drugo. Pridobitev strehe je bilo odločilno dejanje za njen razvoj in za jamstvo, da je kos nalogi, združiti domače umetnine v enotni galeriji. V našem Narodnem muzeju se je v času njegovega stoletnega obstoja nabral številen inventar del likovne umetnosti, ki se zaradi nedostajanja prostora niso mogla uveljaviti; prav tako ne škofijska zbirka. Pred ustanovitvijo Narodne galerije sta bili te dve zbirki naša edina javna galerija ali — bolje — znanilka bodoče slovenske galerije; med zasebnimi je slovela Strahlova zbirka. — V letu 1930. so bili zaključeni dogovori za prenos muzejske in škofijske zbirke v Narodno galerijo; pridobljen pa je bil tudi obsežen del iz škofjeloške zbirke, ker je njen zadnji lastnik, vitez Karel Strahi, v oporoki določil, da si odberita iz nje muzej in galerija pred splošno razprodajo za domačo zgodovino in umetnost važna dela. S tem nepozabnim kulturnim činom je prešlo v narodno last 331 slik, grafičnih listov in izdelkov umetne obrti. Narodna galerija sedaj ureja in instalira v svojih prostorih ta združeni umetnostni material, ki naj pokaže dela likovne umetnosti šestih stoletij iz gotskega, renesančnega, baročnega, klasicističnega in modernega časa na domačih tleh. Prihodnje leto bo moči na tem mestu zopet govoriti o uspelosti tega podjetja. Gotovo pa je že sedaj, da bo mogla Narodna galerija uspešno služiti umetnostnim stremljenjem naše preteklosti in sedanjosti le tedaj, kadar bo njena eksistenčna možnost bolj urejena, kakor je bila doslej; sedaj, ko so premagane že mnoge začetne težave, se morajo najti tudi sredstva za vzdrževanje galerije, k čemur pomagajmo Slovenci — vsak po svoji moči — z besedo in dejanjem. Pogled v prostore Narodne galerije leta 1922. (Druge slike k temu članku glej na prilogi v bakrotisku.) Dr. P.: IZ IZUMITELJEVEGA ŽIVLJENJA. Po vsem svetu so znana nekatera ameriška imena, ki so tako rekoč simboli za raznovrstno in mogočno delavnost onkraj oceana, n. pr. Ford, Rockefeller, Carnegie, Wanamaker in drugi. V vrsto teh mož spada tudi izumitelj fotografskega aparata za navite filme, trgovinski genij in človekoljub George Eastman, čigar ime je izven Amerike manj znano ko n. pr. Fordovo, čeprav si je s svojimi fotografskimi aparati osvojil ves svet, preden je bil sploh izumljen avtomobil. Če je ime izumitelja in tvomičarja ali pa po drugi razlagi: cBodi pozdravljen, krasno cveteči lokvanj!* Kakor vidimo, niti učenjaki niso na jasnem glede pomena navedenih besed, še manj pa jih razumejo seveda Tibetanci. Molijo pač mehanično kakor Milenca, ko izgovarja vsako jutro še miže svoj «Oce nas...» Preden govorimo kaj več o veri in molitvi Tibetancev, moramo vedeti, kdo so Tibetanci, kje žive in kakšna je njih domovina. Ta se imenuje Tibet ter je na zemlji največja in najvišja planota, ki leži sredi Azije in meri 1,200.000 kma. Dasi je torej skoro petkrat večja ko Jugoslavija, ima vendar komaj 6% milijona prebivalcev. Planota je visoka 3000 do 5000 m; vanjo poseza do 7500 m visoko gorovje Kvenlun, a na jugu jo obdaja najvišje gorovje na svetu, Himalaja. Njen zapadni del je brez stalnih rek in ima obširna slana jezera. Podnebje je celinsko, z vročimi poletji in ostrimi zimami. Padavin dobiva planota zelo malo, posebno njen zapadni del; tudi snega pade malo. Vzhodni del planote je rodovitnejši od zapad- nega. V okolici Lhasse, glavnega tibetskega mesta, v višini 3630 m, torej v višini, v kakršni leži pri nas večen sneg, uspevajo še pšenica, grah, krompir, bob itd. Pa tudi drugod ni planota brez življenja, nasprotno: polna je življenja povsod, kjer poganja le borna trava iz zemlje. Jaki, ki so jih tudi že udomačili in ki nadomestujejo našo govejo živino, nadalje divji osli, antilope, volkovi, medvedi in razni glodavci se gonijo včasih v ogromnih čredah po obširnih planotah. V južnem Tibetu je prebivalstvo večinoma stalno naseljeno in se peča poleg živinoreje tudi s poljedelstvom, na severu pa žive v klobučinastih jurtah pastirji ali nomadi, ki potujejo s čredami iz kraja v kraj. Tibetanci so primeroma vejica ogromnega mongolskega plemena, ki mu pripadajo med drugimi Kitajci, Japonci in sosedje Tibetancev Mongoli v ožjem pomenu besede. Po visokosti, telesni moči in resnosti se odlikujejo od ostalih mongolskih narodov. Polti so vobče rumene, ki pa postane pri delovnih slojih na obrazu in rokah popolnoma temna, dočim imajo premožnejši sloji skoro tako svetlo polt kot Evropci. Temna polt izvira le deloma od vetra, v večji meri pa od nesnage, ki se nabira na obrazu in rokah. Še temnejšo polt imajo žene, ker si mažejo obraz in roke 'z mastjo in drugimi pridatki, ki naj varujejo kožo pred ostrimi vetrovi. Življenje tibetanskih nižjih slojev je precej borno. Njih glavna hrana je poleg sira in mleka opečni čaj, ki velja po vsej srednji Aziji za plačilno sredstvo ali denar. Dobivajo ga iz Kitajske v zameno za sol. Pripravlja se iz čajnih odpadkov, ki se stisnejo v opečno obliko. Ta čaj ne služi toliko za pijačo nego za jed. Kuhajo ga skupno z ječmenovo moko, soljo, sirovim maslom, mlekom itd. Za Ev-ropca baje ta godlja ni, toda použiti jo mora, če se mu tudi obrača želodec, ker ne sme žaliti gostitelja. Vsakemu gostu nalije namreč gospodinja za prvi pozdrav v leseno skledico, kakršno nosi vsak Tibetanec vedno na vrvici krog vratu, vročega opečnega čaja. Gost vzame nato od gospodarja žličico moke in jo strese v čaj. Srečen tisti, ki ume moko zmesiti v cmok, da laže zdrsne po grlu kakor napol sirovi lep, ki sicer nastane. Premožnejši sloji uživajo tudi meso, dasi jim njih vera prepoveduje ubijati živali. Klanje in pobijanje živali je dovoljeno le posebni kasti (posebnemu stanu). Za kurivo uporabljajo Tibetanci posušeno blato domačih živali, ker se les le težko dobi in je zelo drag. Čeprav je pokrajina zelo bogata najrazličnejših rud in draguljev, vlada v njej vedno vobče revščina, zakaj od naravnega bogastva imajo Tibetanci le malo dobička, ker jih le preveč izkoriščajo Kitajci in mnogoštevilni samostani. To bi bil kratek opis Tibeta in njega prebivalcev. Omenjeno naj bo le še, da je Tibet že izza prastare dobe delno odvisen od Kitajske. Za kratko dobo je prišel leta 1900. pod rusko pokroviteljstvo, če- prav so preprečili Angleži sestanek ruskega prestolonaslednika, poznejšega carja Nikolaja II., s ti-betskim cerkvenim in obenem posvetnim vladarjem. Rusija je izgubila to pokroviteljstvo, ko so pridrli Angleži leta 1904. kot prvi Evropci do glavnega mesta Lhasse in prisilili tibetskega cerkvenega glavarja, Dalai-Lamo, k begu. V novejši dobi je postal Tibet dobro znan po spisih slavnega raziskovalca srednje Azije, Sven-Hedina. Star tibetanski duhovnik z molivnim strojčkom v roki. Sedaj pa se vrnimo k veri in verskim obredom Tibetancev! Tibet je pod kitajskim okriljem stoječa budhistična cerkvena država. Vladajoči stan so menihi — svečeniki — lame, ki žive v samostanih in tudi izven njih. Vsaka osma oseba je menih. Dqsi je tudi precej ženskih samostanov, vendar prevladuje število menihov. Nekateri samostani so kar mesto zase s 300 do 400 stavbami in s 3000 do 7700 menihi. Največji izmed njih so v okolici mesta Lhasse, v Lhassi sami pa so našteli čez 18.000 menihov. Vsi ti menihi, lame imenovani, žive od beračenja. V samostanih se nabira ogromno bogastvo. Tibetanci so, kakor že mimogrede omenjeno, pripadniki Budhove vere. Budha je nastopil v 6. stoletju pred Kristom v Indiji kot oznanjevalec nove vere. Učil je, da je vse na svetu ničevo, torej tudi življenje. Rešitev človeštva je mogoča edino v uničenju hrepenenja po življenju in uživanju. Tisti, ki se je otresel in znebil vseh posvetnih poželenj, je dosegel «nirvano», to je oprostitev vsega po-zemeljskega. Človeku, ki se je povzpel do tega poslednjega cilja človeštva, se ni treba bati, da se po smrti njegova duša ponovno rodi ter preseljuje v razne živali in človeška bitja tako dolgo, da je popolnoma očiščena. Ta poslednji cilj dosežejo najlaže menihi. Odtod torej ogromno število menihov v Tibetu. Budhova vera se ni mogla v Indiji ustaliti, toda razširila se je po vsej srednji in vzhodni Aziji. Seveda so jo povsod po svoje priredili in pokvarili mnogo lepih Budhovih naukov. Budho časte dandanes kot boga. V Lhassi je sedež najvišjega cerkvenega poglavarja, Dalai-Lame, ki predstavlja učlovečenega Budho. Po nazorih Tibetancev se preseli Budhova duša v telo vsakega Dalai-Lame, in sicer vedno takoj po smrti Dalai-Lame v telo dvoletnega do triletnega dečka. Iz 20 do 30 dečkov, ki pridejo v tem oziru v poštev, določijo bodočega Dalai-Lamo z žrebanjem. Drugi način določitve je ta, da postane Dalai-Lama tisti deček, ki se ne-opozorjen dotakne trupla mrtvega Dalai-Lame. Seveda se pri tem lahko malo pogoljufa. Jasno je, da dvoleten ali trileten, pa tudi starejši deček ne more vladati, temveč vladajo zanj drugi višji svečeniki. Poleg Dalai - Lame uživajo čast učlovečenega Budhe še trije drugi visoki verski dostojanstveniki z imenom Kutuhta. Molitev Tibetancev je popolnoma mehanično delo. Med vsemi najbolj priljubljena je na čelu tega spisa navedena: «Om ma-ni pad-me, hum». Molila se je prvotno v čast bogu Padmani. Ponavljajo jo po tisočkrat na dan. V ta namen imajo posebne rožne vence s 120 kroglicami. Pri vsaki kroglici izgovarjajo besede te molitve in ko pridejo do 120. kroglice, začno zopet iznova. Molitev se vidi napisano na vseh hišah, spomenikih, drevesih itd. Po stokrat in stokrat se jo najde napisano na dolgih trakovih, napetih od drevesa do drevesa ali celo od hriba do ELEKTROTEHNIK: RAZVOJ .Brez ovinkov lahko trdimo, da je električna žarnica v sedanji obliki na višku tehničnega razvoja. Kolikor moremo sklepati naprej, so že cilji, ki jih je na tem polju tehnika izvršila — namreč največja gospodarska vrednost, oziroma štedljivost in dolga življenjska doba žarnice —, v taki meri doseženi, da bi jih komaj še mogli prekoračiti. Mogoče pa vodi pot električne razsvetljave v bodočnosti do čisto drugih razsvetljevalnih teles, v katerih ne bodo žarele žice ali niti, temveč različni plini? Za reklamno razsvetljavo si je ta vrsta svetilk sicer že osvojila precejšnje polje; toda preden bodo te nove luči izpodrinile žarnico z njenega vplivnega mesta, bodo morale napraviti še dolgo razvojno pot. V današnji dobi, ko je cilj, na katerem osnovna oblika žarnice prevladuje svetovni trg, že dosežen, hočemo navesti samo kratek zgodovinski pregled njenega tehničnega razvoja. Prvi poskusi, uporabljati beložareče kovina-ste nitke kot svetlobni vir, segajo daleč nazaj hriba. Ti trakovi se majejo na lahko v vetru in molijo namesto njih lastnika. Pri vsaki hiši imajo razen tega posebne molivne strojčke. Vsakdo, ki gre mimo hiše ali vstopi v hišo, zavrti tak stroj, ki moli za dotičnega, dokler se ne vstavi. V rokah nosijo strojčke, ki se vrte sami od sebe pri hoji, večje pa nosijo pritrjene na rami in jih poganjajo z vrvico. Prav velike molivne stroje goni voda ali veter. Seveda so na vseh strojčkih trakovi z napisanimi molitvami. Nadalje imajo še molitvne zastave na visokih drogih in kovinske ali usnjene valje. Poganjajo jih z vrvicami; pri vsakem obratu pa se oglasi zvonček. Enake molivne strojčke imajo tudi v sosedni Mongoliji in sploh povsod, kjer je razširjena Budhova vera. Budhi in svetnikom v čast se vrše vsak dan obširni verski obredi s petjem in molitvami, razen tega jim prinašajo trikrat na dan, to je ob solnč-nem vzhodu in zahodu in ob luninem vzhodu daritve, sestoječe iz moke, sirovega masla, žita, cvetic itd. Petje spremlja godba na pihala. Ob določenih praznikih so slavnostne procesije. Med vsemi molitvami se največkrat ponavlja spredaj omenjena. Glasi se v slavnostnem koralnem petju lam in neprenehoma jo ponavlja navadni Tibetanec na svojem rožnem vencu. Veter se poigrava z molivnimi trakovi, zastavami in stroji in tujcu se zdi, kakor da se zgrinja vsa obširna tibetanska planota v skupno skrivnostno molitev: cOm ma-ni pad-me hum». ŽARNICE. v leto 1840. Prve uporabljive žarnice je napravil leta 1854. v Ameriki živeči Nemec Goe-bel. Po dolgotrajnih poskusih je vstavil oglje-ne nitke iz zogljenelih bambusovih vlaken . namesto kovinastih žic ter jih postavil, da bi preprečil pregorenje niti, v brezzračen steklen zvonec. Ta izum pa se ni mogel uveljaviti, ker je nedostajal takrat še prvi pogoj za rentabilno uporabo žarnice, namreč proizvajanje električnega toka v večjih množinah. To se je zgodilo šele pozneje, okoli leta 1870., ko je bil zgrajen prvi stroj dinamo. Kmalu nato, leta 1881., so prišle v promet tudi prve žarnice — brezzračne steklene hruške, v katerih je žarela ogljena nitka in na katerih tehnični izpopolnitvi sta delovala zlasti izumitelja Edison in Swan. Njih gospodarska vrednost pa je bila glede na današnje doseženo stališče zelo majhna. Te žarnice so bile v rabi skoro 20 let in med tem časom so jih že znatno izboljšali. Predvsem so jih popravili tako, da so jih izdelovali za na- petosti do 250 voltov, medtem ko so bile prvotne urejene le za napetosti do 130 voltov. Leta 1905. je napravila žarnica še korak naprej: ogljene nitke so izpremenili s posebnim postopkom v grafitu podobno snov. Žarnice, opremljene se temi nitkami, ki so jih imenovali metalizirane niti, so porabile veliko manj toka kakor prve zgoraj (2 do 2-5 wata). Toda ta napredek je padel že v dobo, ki ni bilo več težko napovedati žarnici z ogljeno nitjo propasti in konca. Kot prva in zelo uspešna tekmovalka tej žarnici je prišla leta 1900. v promet Nernstova žarnica (Walter Nernst, fizik in kemik, leta 1921. odlikovan z Noblovo nagrado), v kateri ni bilo žarilno telo niti žica niti oglje, temveč le kratka palčica od kovinskega oksida. Te žarnice so gorele v hruški z zrakom in so za-znamenovale napram zgoraj omenjenim starim uvaževanja vreden napredek glede na gospodarsko vrednost. (Žarnice z metalizira-nimi nitmi takrat še niso bile izumljene.) Ta žarnice je porabila samo 1-5 do 1'8 wata, toda imela je velik nedostatek. Nernstova luč namreč ni takoj svetlo zagorela, temveč se je morala palčica šele segreti. Sicer se je zgodilo to takoj, ko se je vključil električni tok, vendar je trajalo skoro eno minuto in še to je bilo odvisno od zračne temperature. Dve leti pozneje so poskusili z novo vrsto svetilke. Gospodarska vrednost žarnice zavisi narmeč zelo od toplote žarilnih niti. Zato so poskušali, da bi našli snovi, ki bi bile primerne za žarilne niti in ki bi morale imeti visoko tališče. Kemik Auer pl. Welsbach (umrl na Dunaju leta 1919., izumitelj cerovega železa za kamenčke na vžigalnikih in plinskega gorilnika, ki se imenuje po njem Auerjeva luč) je predlagal kot najbolj pripravno kovino osmij (jeklenosiva rudnina, ki se dobiva v platinovih rudah; največ jo pridobivajo v Tasmaniji) in leta 1902. je prišla na svet osnujeva žarnica. Po gospodarski vrednosti se je prav lahko merila z Nernstovo svetilko; imela je celo to prednost, da te takoj zažarela, kakor hitro je bil vključen električni tok. Toda njena trpežnost ni ustrezala potrebnim zahtevam. Zarilna nit namreč ni bila iz vlečene žice, ker se osmij ne da izvleči v fine nitke, temveč so morali v prah stolčeno kovino šele izoblikovati v tenke žice. Zaradi tega se je nitka kaj rada pretrgala, če je bila žarnica izpostavljena sunkom in tresljajem. Te napake pa ni imela več tantalova žarnica, ki je bila izgotovljena leta 1905. Njena nitka je bil izvlečen košček žice od kovine, imenovane tantal (bela, raztezna kovina, ki se pridobiva iz rude tantalita, tališče pri 3000° C, iz nje izdelujejo različne fizikalne instrumente); sicer pa je bila njena gospodarska vrednost neznatno manjša od osmijeve žarnice. Tako je ta žarnica prekašala vse ostale, in sicer: ogljeno žarnico po štedljivosti, Nernstovo po tem, ker je takoj zažarela, in osmijevo zaradi tega, ker se ni zlomila njena nitka pri sunkih in tresljajih. Toda še prihodnje leto jo je premagala wol-framova svetilka, seveda samo v tem oziru, da je bila bolj štedljiva. V času, ko je porabila tantalova žarnica 1-6 watov, je porabila wol-framova le 1 do 1*2 wata. Vendar je bila tudi ta žarnica nedostatna. Kovina wolfram (krhka kovina, tališče pri 2800° C) se namreč ni dala vleči v žice, temveč je morala biti nitka zopet umetno sestavljeno. Wolfram je namreč prvina, ki ima izmed vseh kovin razmeroma zelo visoko tališče. Zato je popolnoma razumljivo, da so se tehniki baš za to kovino najbolj pobrigali. Če bi se posrečilo, kovati iz nje žice porabne ten-kosti, bi bilo vprašanje vseskozi porabne žarnice rešeno. Štiri dolga leta je kljubovala ta Prva Edisonova žarnica (1879). kovina vsemu trudu združenih podjetij, ki so se pečala s to nalogo. Naposled se je to leta 1910. posrečilo vzlic temu, da tega niso pričakovali. S posebnim postopkom so napravili iz \volframa v posebnih strojih žice, ki so zadostili vsem zahtevam tako, da je bila ob koncu koncev oblika žarnice zagotovljena. Vsa druga svetila so izgubila svoj pomen; vse velike tovarne, ki so izdelovale takrat razsvetlje-valna telesa (Siemens, Osram itd.), so se združile za skupno izdelovanje te žarnice. Tako gospoduje še dandanes wolframova žarnica po vsem svetu. Wolframa kot material za nitke namreč ne more prekašati nobena druga kovina; vendar pa ne smemo v brezzračni hruški temperature žarilne niti prekomerno zvišati, ker se lahko zgodi, da se wolfram pri zelo visokih toplinah razprši v prah. Naslednji uspeh na tem polju je bila plinska žarnica, ki je zagledala luč sveta leta 1913. Pri njej ne gori nitka v brezžičnem prostoru, temveč v kemično težkem plinu. Pritisk tega plina na kovino \volfram učinkuje namreč tako, da se tudi pri visoki toploti niti ne more razpršiti. To bi gospodarsko vrednost žarnice jako povečalo, če ji ne bi grozila od druge strani prav znatna izguba energije; celotna energija namreč, ki jo oddaja plinska žarnica, je žarkovna energija, to je energija, ki je deloma svetloba, deloma izžarjena toplota. Pri žarnici, napolnjeni s plinom, pa se ogreje plin v notranjosti hruške, se pomika poti steklu in oddaja toploto navzven; ta izguba je tako pomembna, da bi ne bila plinska žarnica prav nič boljša, če ne bi prišel francoski fizik Langmuir na prvovrstno idejo. Dokazal je, da pojema oddaja toplote plinu, če zvijemo žarilno nitko v ozko spiralo, v istem razmerju, v kakršnem je dolžina spirale proti dolžini žarilne niti; kajti za oddajo toplote prihaja v poštev le zunanja stran spirale, ki se torej smatra kakor ozka cevka v notranjosti steklene hruške. Popolna izraba svetlobe pa je odvisna od dolžine nitke. S tem ^e je posrečilo, zmanjšati toplotne izgube tako, da je dandanes gospodarska vrednost te žarnice res zelo velika. Svojo polno korist nudi ta vrsta luči le tedaj, kadar gre za zelo močne svetlobne vire. Z velikim uspehom je izšla ta žarnica iz boja z obločnico, ki jo je prekosila skoro na vseh uporabnih poljih. O KOKAINU. Povečana poraba omamnih sredstev in strupov zavzema v novejšem času že preteč obseg in zasluži prav resno uvaževanje. Pohlep in poželenje po novih senzacijah in užitkih sta število mamil znatno pomnožila. K modnim strupom prištevamo dandanes predvsem kokain, ki je že zavladal po vseh večjih evropskih državah. V vseh velemestih se je njegova poraba v zadnjih letih občutno povečala; v mnogih temnih kotičkih mest in v posebnih kavarnah trgujejo prav živahno s tem blagom, ki se imenuje v preprostem trgovskem narečju «koks» ali na Francoskem , je rekel. «Pa ti prinesem sladkih orehov.» — «Orehov imam sama dovolj v zalogi. Ampak prav rada vama pokažem pot. Kar za menoj pojdita.> Veverica je skočila z drevesa in z drobnimi koraki skakljala dečkoma ob strani. Lazar in Fric sta ji veselo sledila. Pot se je vila med nizkim leskovim grmičjem. Kmalu pa so zavili v temen bukov gozd. Veličastna tišina je vladala tam notri. Nič drugega ni bilo slišati kakor šelest listja in zamolklo potrkavanje žolne. Ko so prišli na nekoliko vzvišen paro-bek gozda, se je veverica poslovila od dečkov, rekoč: «Zdaj pa moram nazaj. Ko prideta iz gozda, bosta kmalu zagledala krčmo pri ,Solnč- nem zatonu*. Poti ne moreta zgrešiti. Ne bodita preveč radovedna, toda prijazna z vsakomur, ki ga srečata. Zbogom!> In veverica je odskakljala po poti nazaj, komaj ji je še Lazar zamahnil z roko v pozdrav. — Dečka sta stopala, za roko se držeč, po bukovem gozdu naprej, dokler nista dospela do kraja, kjer se je gozd nenadoma končal. Pred njima se je širila prekrasna poljana, vsa obžarjena od rdeče solnčne zarje. Široka, bela cesta je vodila med travo in pestrimi cvetlicami, na koncu bele ceste pa je žarel nad veliko zlato palačo obročast napis Krčma pri «Solnčnem zatonu». Dečka sta od začudenja obstala in nista mogla drugega izpregovoriti kakor: Ah, kako lepo! Bleščeča svetloba se je razlivala vsepovsod. Na cesti pa je vladalo tako vrvenje, kakršnega Lazar in Fric še svoj živ dan nista videla. Komaj sta bila namreč stopila na cesto, že sta se morala umikati na desno in na levo. Lahkotne kočije, v katere so bili vpreženi krasnobarvni veliki metulji, so drsele sem in tja. V teh kočijah so se vozili dvorjaniki Njegovega Veličanstva Solnca, ki se je pravkar peljalo v zlatem vozu s svoje celodnevne poti proti domu. Fric je bil silno radoveden in bi bil najrajši vsakega mimoidočega ustavil in povpraševal, toda Lazar ga je vedno pravočasno po-* tegnil za roko in ga opomnil, kaj jima je naročila veverica. Počasi sta stopala dečka po prekrasni cesti in sta bila dospela že tako blizu krčme, da sta lahko slišala godbo, ki je prihajala iz nje. Kraljevski godci so namreč igrali na čast Solncu, ki se je vračalo domov. Nasproti je prihajal voz, v katerega so bili vpreženi bakreni hrošči z velikimi svetlimi očmi. Na vozu je sedel suh možiček, jedva ped visok. Imel pa je še enkrat večja prozorna krila, s katerimi je neprestano plahutal. V roki je držal dolgo, tanko palico, ki je na gorenjem koncu gorela z velikim svetlim plamenom. To je bil kraljevski prižigalec zvezd, princ Netopir, ki se je vsak dan ob mraku odpravljal z doma, da prižge zvezde na nebesnem svodu. Takoj za njim pa se je peljala v dvovprežni srebrni kočiji kraljica Luna v spremstvu mnogoštevilnih dvorjanikov in pažev. Lazar in Fric sta bila vsa zadivljena in se nista mogla načuditi vsej tej lepoti. Malo je manjkalo, da ni radovednega Frica povozila kočija kraljice Lune, ko je ves očaran hotel skočiti pred voz in se pokloniti vladarici noči. O pravem času ga je Lazar zgrabil in potegnil vstran. Kraljica Luna pa se jima je prijazno smehljala in jima zamahnila z roko v pozdrav. Dečka sta dospela do krčme pri «Solnčnem zatonu». Zlat napis nad vrati je žarel v taki svetlobi, da jima je skoro vzelo vid. Ob vratih je slonela prijazna rdečelična krčmarica, pre-pasana z zlatim predpasnikom. Bila je gospa Zarja. Prijazno se je nasmehnila popotnikoma in vprašala: «Kaj pa vidva, mlada gospodiča, iščeta v teh krajih? Odkod prihajata?» Lazar se je opogumil in odgovoril: «Dobra veverica nama je v zahvalo, ker ji nisva storila nič žalega, pokazala pot tu sem.» «A, tako! Veverica je pa naš stalni gost. Zalaga nas tudi z orehi, ki jih potrebujemo za potice in drugo pecivo. Gotovo sta lačna? Kar idita na vrt in tam sedita, takoj pokličem natakarje, da vama postrežejo.) Lazar in Fric sta bila že silno utrujena in sta izmučena sedla k belo pogrnjeni mizi na vrtu. Zdajci je prihitelo nebroj urnih natakarjev in vsak izmed njih je nosil jed na zlati tasi, nekateri pa so imeli na tasah rujno vince, čistejše od zlata. Pristopili so k mizi in dečka sta jemala od vsake jedi, kolikor in kar sta si poželela. V kristalne čaše so jima natakali zlatega vina. Godba v notranjosti krčme je še vedno igrala. Prve zvezdice so zasijale na nebu. Gospa Zarja se je zopet pojavila na pragu. Nasmehnila se je prisrčno in dejala dečkoma: «Ali vama dobro tekne večerja?> Lazar in Fric sta oba hkrati odgovorila: «Hvala, izborno !> In Lazar je še vprašal: «Povejte no, ljuba gospa, ali lahko vidiva prežlahtno Solnce ?» Gospa Zarja se je prestrašeno ozrla naokoli: «Pst! Če bi vaju kdo slišal! Njegovo Veličanstvo Solnce — moraš reči. To je vendar naš kralj! Popolnoma nemogoče je, da bi ga videla, ker sedaj se zopet odpravlja na pot v Ameriko.> «V Ameriko ?» se začudi Fric. «Seveda! Solnce nikoli ne počiva, ker mora vladati vesoljstvo. Samo nekaj sekund se oddahne, nato pa odide takoj spet na potovanje po svojem kraljestvu. Jutri zvečer se zopet vrne v svoj grad.» Bolj in bolj se je mračilo, brez števila zvezd je že migljalo na nebu in tudi kraljica Luna se je že bila povzpela na nebesni svod. Lazar in Fric sta postajala zaspana. Pročelje krčme jima je izginjalo izpred oči, gospa Zarja se jima je samo še smehljala in tudi izginjala. Iz daljne daljave se je komaj slišno čula godba; sladka utrujenost je legala dečkoma na oči. Zaspala sta. Ko sta se prebudila, sta ležala na mehkem mahu pod košatim gabrom. Mela sta si oči in se nista mogla dovolj načuditi, kam sta izginili krčma in vsa lepota, ki sta jo bila užila sinoči. Urno sta skočila pokonci. Lazar se je oziral naokoli in zapazil, da sta na istem mestu, kjer sta včeraj srečala veverico. Toda veverice sedaj ni bilo nikjer. Tedaj pa sta jo ubrala dečka po poti nazaj proti domu. Noč brez spanja in težke ure skrbi so preživeli roditelji izginulih dečkov, ko so ju iskali vsepovsod po gozdu. Sedaj, ko sta se vrnila, je bilo zopet vse dobro. Lazar in Fric sta še nadalje ostala prijatelja. Fric se je poboljšal, ni bil več ošaben in je posebno ljubil živali. Ko sta dorasla, sta šla študirat in postala učena gospoda. Lazar je bil doktor modroslovja, Fric pa doktor pri-rodoznanstva. In sta živela srečno še mnogo let. Krčme pri «Solnčnem zatonu» pa sta se vedno z veseljem spominjala. FRAN ROŠ: ŽABA NA GOLEM VRHU. Bilo je v davnih časih, ko je na Golem vrhu še stal grad z visokim okroglim stolpom, obdan z obzidjem. Izmed vseh graščakov, ki so kdaj tam prebivali, je bil Konrad najkrutejši. Brezpravni kmetje treh vasi so mu dajali mnogo desetine tudi ob slabih letinah in mu hodili na tlako polovico dni v letu. Grajska hči Juta je imela usmiljeno srce, branila je kmete, a skoro nikoli ni mogla omehčati zakrknjenega očeta. Bolele so jo krivice, ko je v nočeh poslušala jok in krik kmetov v grajskih ječah. In je odšla v tujino. Bridka so bila leta, stokalo je ljudstvo. Nekoč je prišel mimo gradu popotnik, star človek z dolgo sivo brado. Iz daljnih krajev je bil in nikomur ni povedal svojega imena. Poln sočutja je poslušal ljudi, ki so mu tožili svoje veliko gorje. Srdit je krenil proti gradu, da bi govoril z graščakom. Pred obzidjem so ga zgrabili grajski hlapci in vedli na dvorišče. Priklicali so graščaka in oskrbnika. Pogumno je izpregovoril starec: «V daljne kraje je segel glas, da se tu kmetom hudo godi. In sem prišel, da pomagam ubogemu ljudstvu. Prosim vas, gospod Konrad, da odprete vrata jetnikom, ki nedolžni trpe v grajskih temnicah.» Razkoračil se je graščak v togoti: «Kaj si drzneš, norec in potepuh! Slecite ga in na-batinajte ga do krvi, da bo vedel, kdo je tu gospodar! Potem ga poženite odtod! Kaj še čakate, hlapci? Mar se bojite te stare žabe?» Planili so nanj, da ga prodro na tla. Toda starec je ves potemnel v obraz, iz oči so se mu zasvetili jezni bliski, vzrasel je in bil je višji od vseh. Hlapcem so omahnile roke. Tedaj se je sam graščak pognal vanj, a se je zgrudil kakor zadet s strelo. Starec je dvignil roko nad njim: «Bodi žaba sam!» Graščak je v hipu kakor skopnel v lastni obleki in izpod nje se je prikazala debela zelena žaba. Le njene temne, osorne oči so še bile graščakove. Oskrbnik in hlapci so vztrepetali, nato pa plaho odstopili. Neznanec pa je velel: cOdprite ječe! Prosti naj bodo vsi jetniki!» In kmalu so jeli prihajati iz podzemskih grajskih prostorov kmetje, mnogi izmed njih bolni in do kosti sestradani. Nekaterim, ki niso mogli več hoditi, so pomagali drugi. Zakrivali so si uboge oči, ki niso mogle prenesti nenadne svetlobe. Niso vedeli, kaj se zdaj zgodi z njimi. «Prosti ste in pojdite domov !» je dejal starec. Opotekali so se mimo njega plašno, kakor da ne morejo razumeti vesele vesti. Priklanjali so se mu in stopali k vratom v grajskem obzidju. Nekdo izmed njih je mimogrede s škornjem zadel v žabo, ki je tam lezla. Zapenil se ji je široki gobec v grenki nemoči. Starec je vodil kmete navzdol v vasi. Žaba je sunkoma zakrekala: «Velika sramota me je doletela. Fej! No, kaj me gledate tako čudno? Jaz sem mogočni graščak Konrad, v moji službi ste. Nesrečen človek sem. Treba bo ubrati lepše strune. Oskrbnik, teci za starcem, ki je gotovo čarovnik! Lepo ga povabi nazaj v grad! Hočem ga nagraditi z zlatom, da mi vrne človeško podobo. Na kolenih ga prosi usmiljenja! Brž, brž! Saj vendar ne morem tako ostati za vselej! Fej! Gnusoba! Uuub Oskrbnik je hitel za kmeti in starcem. Pred njim je zdrknil na kolena in ga prosil, naj se usmili graščaka. Neznanec pa je odvrnil: «Jutri v jutro pridem v grad. Dotlej naj gospod Konrad premišljuje o krivicah, ki jih je delal, in o kazni, ki jo je prejelb Oskrbnik je te besede javil nestrpni žabi. V jezi je visoko poskakovala po dvorišču in za-hreščala zeleno se peneča v sramoti: «Ostudni čarovnik, kako si je drznil tako ravnati z menoj, grajskim gospodom? Kako naj me zdaj spoštujejo podložniki? Fej? No, grenka bo njegova pokora !> Oskrbnik je vzel svojega gospoda žabo v naročje in jo ponesel mrzel in sluzasto v grad. V sobi jo je položil v mehko posteljo. Ta dan je hodil starec do noči po vaseh, ki so bile podložne Konradu. Slavili so svojega rešitelja, ki jim ga je sam Bog poslal. On pa jih je bodril za bodočnost. Nikomur ni povedal svojega imena. Skrivnosten je bival med njimi in mirno se mu je smehljal obraz iznad bele brade. Na gradu se je žaba vso noč premetavala po mehkih pernicah. Ni mogla spati, tako težke so ji bile sramotne ure. Komaj se je zdanilo, že je pozvala k sebi oskrbnika in hlapce. Stali so ob postelji, ki je na njej čepel v malo, sluzasto žival izpre-menjeni grajski gospod. Na krakih je sedela ter s povzdignjenima sprednjima nožicama in srepim pogledom ukazovala, kako bo treba prevarati in kaznovati neznanca, ko dospe v grad. Treba mu bo dati kup zlatih cekinov, da izpremeni žabo zopet v človeka. Ali potem, ko zapusti grad, ga pri izhodu najmočnejši hlapec iznenada ubije z mečem, ki naj bo tam dobro skrit. Saj mrtev čarovnik nima nobene moči več in se ne more maščevati. In vse zlato ostane graščaku, ki bogato poplača hlapce za zvesto službo. Hlapci so se gospodarju ponižno priklonili in molče odšli na delo. Oskrbnik pa je žabo v naročju ponesel na prag grajskega poslopja, odkoder je na visoki blazini sedeča opazovala, kako se izvrše njeni ukazi. Pripravili so debelo mošnjo zlatega denarja. V travo pred grajskimi vrati so skrili težak meč. Čuden glas se je začul z zraku. Izpod oblakov je bila priletela nad grad velika ptica in se spustila na strešico nad lino grajskega stolpa. Bila je bela čaplja z dolgim vratom, ostrim kljunom in visokimi nogami. cUstrelite jo!> je velela žaba. Toda ni bilo več časa. Zakaj preden so mogli izvršiti ukaz, je javil stražnik izpred grajskih vrat: «Starec je tub Žaba je zakrekala: «Storite z njim točno tako, kakor vam je ukazano! Bogato bo moje plačilo.> Neznanec je vstopil. Ponižno in sladko ga je pozdravila žaba z blazine: «Dobri mož, zlatnikov vam dam, kar jih premorem, samo vrnite mi človeško podobo, prosim vas! Ne morem več prenašati strašne sramote, s katero ste me kaznovali za moje grehe.» «Pridobite si samo ljubezen svojih kmetov! Ravnajte z njimi človeško in vrnem vam človeško podobo !> «To hočem storiti», je dejala žaba, toda tudi zdaj je bila njena misel: «To se maščujem nad kmetib «Ko mine ura, boste zopet človek, ako dotlej ne bo zle misli v vas.> «Toda ne morem več prenašati te nesreče, odvzemite mi takoj to gnusno podobo, saj vam obljubljam vse, prisegam vam!> Trudoma je pokleknila in dvignila desnico. cRešite me tega telesa, vse moje bogastvo naj bo vaše, usmiljenja vas prosim!* «Rekel sem. Ko mine ura, boste zopet človek, ako dotlej ne bo hudobne misli v vas. Ako pa bi kdaj zopet uganjali stare krivice, vas zadene še težja kazen.> In starec je krenil k izhodu. Kričali so za njim žaba in hlapci, naj se vrne, ali zaman. Komaj pa je prestopil prag obzidnih vrat, je dvignil za zidom skriti hlapec meč in zamahnil krepko na glavo starcu. Toda kakor da je bil zamahnil po nevidni steni, ki ga je čuvala, je ob njej zdrknil meč na tla. In starec je mirno stopil po griču navzdol. «Nikar, ne še!» so vpili žaba in hlapci nespametnemu hlapcu, ki je hotel izvršiti povelje, čeprav graščak še ni bil rešen žabjega telesa. In so hiteli za neznancem, da ga prosijo odpuščanja. Žaba je bila v silnem razburjenju padla z blazine; obupno je krekala in poskakovala zdaj na grajskem dvorišču. Caplja, ki je ves čas stala na grajskem stolpu, pa se je nenadoma spustila k tlom. In že se je približala žabi, ki ji je zdaj strah ustavil vso sapo. Odprl se je dolgi, krepki čapljin kljun. Id žaba je v njem izginila. Priskočil je hlapec, ki se je bil prvi vrnil v grad. Prepozno. Čaplja se je bila dvignila s pogoltnenim plenom preko obzidja, preletela je vas in se za gozdom skrila očem. Hlapci so se vrnili in se čudili vsemu, kar se je zgodilo, nazadnje pa so dejali: «Zaslužil je tako usodo. Tudi nam ni bilo dobro pri njem. Na treba, da bi žalovali za njim. Še nas bi bil kmalu spravil v nesrečo. Ii bi bili še mi izpremenjeni v žabe.» Niso šli iskat gospodarja. Bilo bi tudi že davno prepozno. Rajši so si priredili veselo gostijo. Saj se je bila tudi čaplja imenitno pogostila z mogočnim in slavnim grajskim gospodom. Starec se je bil napotil dalje po svetu. Kmalu se je vrnila v svoj rodni grad Juta, milosrčna grajska hči. Kmetom je bilo zdaj dobro in ljubili so svojo lepo gospodarico. Niso pa pozabili starca, ki jih je bil rešil gorja. Tako so ugibali: «Morda je bil sam kralj Matjaž, ki nikoli ne zapusti slovenskih kmetov. Prav on je bil.» Danes samevajo na Golem vrhu razvaline. Bršljan jih prepeleta in poleti se modrasi solnčijo na njih. Spodaj v dolini pa se belijo lepe, vesele kmečke vasi. DANILO GORINŠEK: ZIMSKA. Trda zima — huda reč marsikomu nič ni všeč. Sneg zasul je gore, dole... — Ko le ne bi bilo šole, deček iz srca vzdihuje. Crna vrana pa modruje: Ker nikjer nič noče rasti, — brez zamere — moram krasti! DANILO GORINŠEK: KAVKAŠKA PRAVLJICA. Je bila nekoč revna zakonska dvojica in je imela svinjo. Svinja pa je bila takšna svinja: zazijala je, vzela vedro v rilec, šla k potoku, napolnila vedro z vodo in se vrnila domov. Snažila je hišo, umivala posodo, sploh — bila je izredno gospodinjska. Nekoč si je nadela perilo in je šla v temen gozd. Tam jo je opazoval lep kraljevič, ki je bil na lovu. Videl je, kako je prišla do potoka, skočila iz svoje svinjske kože in postala tako čudokrasna mladenka, da je njen blesk svetil čez hribe in doline. Kraljevič ji je pogledal v njene lepe in globoke oči. Ona pa je oprala perilo, se izpreme-nila spet v svinjo in jo mahnila domov. Kraljevič ji je sledil in vstopil v kočo, kamor je spadala svinja. Dejal je gospodarju, da bi rad prenočil pri njem. Kočarju je bilo nerodno in se je izgovarjal na vse načine: da nista z ženo vredna visokega obiska, da nimata ničesar, s čimer bi mu postregla, in tudi ne pripravne postelje, ker sta revna kočarja. ju je potolažil kraljevič, «nič ne marajta za to, posteljo in večerjo mi prineso moji služabnikih In res — kraljevič je pri njima prenočil. Naslednje jutro je ponudil kraljevič kočarju deset zlatnikov za svinjo, ali brezuspešno. Kmet se je praskal za ušesi: «Svinja naju preživlja, kaj naj počneva, če je ne bi bilo več?» Kraljevič je ponudil dvajset zlatnikov in kočar je pristal. Ko sta prišla kraljevič in svinja domov, je zaprosil kraljevič očeta — kralja, da bi smel vzeti svinjo za ženo. Oče se je razhudil: «Ali si znorel, svinjo bi vzel za ženo? Tako sramoto hočeš naprtiti sebi, meni in vsemu kraljestvu?) — «Oče, to bo moja sreča, kaj hočem!) je odvrnil sin. Oče pa ni črhnil več besede in sinova je obveljala ... Dodelili so jima sobo, starinsko in najslabšo v gradu. V tej sobi se je svinja spet izpremenila v čudo-krasno mladenko, da je je bil kraljevič kar vesel. Vse to pa so videli ministri, ki jih je poslal kralj na prežo za kraljevičem. Stekli so h kralju in mu povedali, kar so bili videli. Tedaj pa je že pristopil kraljevič in ž njim je bila prelepa kraljična. Kralj se je razveselil, ju blagoslovil in ju kronal za vladarja. Le vezirja je hudo grizla kraljevičeva sreča. Sam zase je godrnjal: «Tako drobno svinjo, edino, ki jo je imel kočar, si pripelje domov, pa se hudik izpremeni v tako lepo mladenko, kot je še ni videl svet. Jaz pa bom izbiral iz ogromnih čred, izbral največjo in jo bom kupil!) Tako je tudi storil. Stikal je pri vseh svinjskih pastirjih in kupil največjo svinjo. Privezal jo je na konja in zdirjal domov. Svinja pa je zagnala velik vrišč, celo s konja se je osvobodila in ušla spet k svoji čredi. Vezir pa je tekel ponjo in jo z velikim trudom pripeljal domov. Potem jo je zvlekel k poroki. Ali svinja je pač bila svinja, prevračala je sveče, podila se med duhovnikom, ženinom in povabljenci. Naposled pa so jo vendarle poročili. Tedaj je bil vezir ves srečen in je prosil svojo novo ženo: «Daj, postani zdaj mladenka! Kaj se obotavljaš?) Svinja pa je postala besna, ker ji je vezir božal vrat. Ko je ponovno prosil in jo prijel za rilec, mu je pregrizla vrat. Svinja se je spet vrnila domov, vezirja pa so nesli na pokopališče. Tako se je končala vezirjeva poroka!... REŠITEV KRIŽANKE V VODNIKOVI PRATIKI ZA LETO 1981. Navpično: Ion, 2 dd, 3 re, 4 os, 6 na, 7 breskev, 8 aa, 9 koledar, 10 Triglav, 12 lr, 13 Turčija, 14 um, 15 ta, 18 so, 19 sir, 20 dim, 21 Ana, 23 boa, 27 aj, 29 en, 30 ji, 32 ve, 34 že, 37 ol, 39 ko, 41 ti, 43 na, 44 na, 46 en. Vodoravno: 2 dinar, 4 od, 5 en, 7 bas, 9 hrt, 11 alt, 14 ura, 15 to, 16 ro, 17 Rus, 19 sme, 20 daljina, 22 rob, 24 ski, 25 nič, 26 rak, 28 medalja, 31 Iva, 33 jež, 35 na, 36 ai, 37 oje, 38 vek, 40 rov, 41 tla, 42 on, 44 ni, 45 arena. nemev: Rešitev Kesilev: H; Li~f 1 Hehtev: IGRE ZA POTRPEŽLJIVOST. Za dolge zimske večere so igračke za potrpežljivost kaj prijetna zabava starih in mladih. Na risbah na strani 102. vidite štiri take drobnarije, ki jih sami napravite takole: A. Košček žice zvijte v obliko obročka in ga na enem mestu upognite, kakor kaže št. 1. Nato napravite iz še enega koščka žice tudi obroček, mu zvijte s kleščami zanjko, vtaknite nanj prvi obroček, drugi konec pa vtaknite v zanjko in ga zazanjkajte (št. la), da ne moreta zanjki izdrkniti druga iz druge. Naloga obstoji v tem, da oba obročka (št. Ib) ločite drugega od drugega, ne da bi razdrli ali zožili zanjki. * B. Iz debelega kartona ali še bolje iz lesa za izrezovanje izžagamo dvakrat obliko št. 2. Nato položimo malo daljšo dvojno vrvco preko ene oblike, potegnemo od zadaj oba konca skozi eno luknjico in potem še skozi drugo (št 2a). Končno povlečemo še oba konca vrvce skozi obe luknjici druge oblike, potegnemo en konec pod obema deloma vrvce in ju zvežemo skupaj. Tako visita oba koščka lesa na enak način na vrvici (št. 2b). Ločiti je treba oba dela lesa od vrvce, ne da bi jo prerezali ali raz-vozljali vozel. * C. Najprej si izrežemo iz papirja oba škornja (št. 3), nato kvadrat (št. 3 a) in pravokotnik z dvema zarezama (št. 3b). Nanizamo ju drugega na drugega, kakor kaže slika št. 3b. Precej premišljanja in. potrpljenja bo moral imeti vsakdo, ki bo hotel vse tri dele ločiti. * Č. Nadaljnja igračka (št. 4) sestoji iz kosa trde lepenke, ki ima dvoje zarez in luknjico. Vrvca, na kateri sta pritrjeni na obeh koncih dve okrogli lepenki, je napeljana skozi obe zarezi in luknjico. Kako ju ločite, vidite na sliki! KOLEDAR ZA LETO 1932. V URL Z uro, ki jo kaže slika, lahko določiš, na kateri dan tedna pade katerikoli datum leta 1932. Rimske številke (v krogih) pomenijo mesece: januar (I), februar (II), marec (III), april (IV), maj (V), junij (VI), julij (VII), avgust (VIII), september (IX), oktober (X), november (XI) in december (XII). S pomočjo manjših, debelo tiskanih arabskih številk (prištevkov), kakor jih vidiš poleg mesecev, pa določiš, na kateri dan pade v dotičnem mesecu poljubni datum. Napiši si jih na uro. Zgled : Vedeti želiš, na kateri dan v tednu pade v letu 1932. sv. Jožef (19. III.) Na uri poiščeš rimsko številko III, ki pomeni mesec marec, in k datumu (19. marca) dodaš prištevek (arabsko številko 1, ki jo vidiš na notranji strani poleg dotične rimske številke III) takole: (datum) 19+ (arabska številka ali prištevek) 1 = 20. To število vselej deliš s 7. Gre 2krat in 6 ostane. Nas prav nič ne briga, kolikokrat se nahaja sedem v kakem številu, temveč nas zanima samo ostanek. Ostanek 1 pomeni ponedeljek, ostanek 2 torek, 3 sredo, 4 četrtek, 5 petek, 6 soboto, 0 nedeljo. Sv. Jožef torej pade na soboto. Ako datum s prištevkom (arabsko številko) vred ne doseže števila 7, tedaj je to v vsakem takem primeru smatrati za ostanek po spredaj povedanem. Še nekaj zgledov: Kres (23. VI.): 23 + 2 = 25 : 7 - 3krat in 4 ostane, pade na četrtek. Narodni praznik (1. XII); 1 + 3 = 4 : 7 = Okrat in 4 ostane, pade na četrtek. Svečnica (2. II.): 2 + 0 = 2 : 7 = Okrat in 2 ostane, pade na torek. Božič (25. XII.): 25 + 3 = 28 : 7 = 4krat in 0 ostane, pade na nedeljo. — Itd. Za leto 1933. veljajo drugi prištevki in jih bomo priobčili prihodnje leto. 3nar~~ DROBNE ZANIMIVOSTI. ČLOVEŠKO TELO. Normalna teža moža, starega 25 let in visokega 170 cm, je 70 kg; žene istih let in višine 165 cm pa tehtajo povprečno 60 kg. človeško telo ima 7 do 8 litrov krvi. Človeški možgani tehtajo pri moškem 1300 do 1500 g, pri ženski povprečno 125 g manj. V sedmem ali osmem letu dobe možgani že velikost in težo, ki ostaneta nadalje vedno enaki. Človek živi lahko 54 do 58 dni brez hrane. Smrt nastopi tedaj, ko se je zmanjšala telesna teža približno za polovico prvotne teže. Prav tako kakor pobledi Evropec od strahu, postane zamorčeva polt, če se ustraši, čisto siva kakor pepel. Človeško telo sestoji do dveh tretjin iz vode in izločuje na dan tri četrtine litra sline. Največjo hitrost mišic doseže goslač, ki napravi 600 prstnih gibov v eni minuti (10 gibov v eni sekundi). Pianist, ki igra Chopinov «Minutni valček», mora udariti v eni minuti 740 klavirskih tipk. Veliki virtuozi dosežejo to celo v 40 in 35 sekundah. K najbolj izvrstno organiziranim in izurjenim mišicam našega telesa prištevamo govorilne mišice, s katerimi lahko dosežemo 25 gibov v eni sekundi. Ta rekordna števila pa ne dosezajo niti desetine mišičnih utripov, ki jih napravi muha s svojimi krili (330 kretenj v eni sekundi) in doseže s tem hitrostni rekord med vsemi letečimi bitji. Imenovali bi jo lahko prvaka zrakoplovstva. IZ ŽIVALSTVA. Po statistiki nemškega učenjaka dr.Wolfa živi na zemlji 465.000 različnih živalskih vrst. Leta 1886. so jih poznali samo 272.000. Največji prirastek zadnjih štirih desetletij odpade na žuželke, ki jih je skupaj 385.000. Okoli severnega tečaja živeči grenlandski kit je največji sesalec. Njegova teža znaša 2000 stotov in je enaka teži 1400 srednjetežkih ljudi. Njegovo telo daje 30 stotov ribje kosti v vrednosti 700.000 dinarjev in 480 stotov ribjega olja. Največji sesalec na kopnem je žirafa, katere sprednji del z vratom vred meri 6 m, zadnji pa 3 m. Prvo žirafo je pripeljala v Evropo leta 1844. neka potujoča menažerija. Najmanjši sesalec je miška-hrčica (Crocidura etrusca), ki živi ob Sredozemskem morju. Dolga je 2 cm. Najmanjša ptica je mušji ptiček, vrsta kolibrijev. Meri 35 mm in tehta l-2g. Govedo potrebuje 47 dni, konj pa 60 dni, da dobita dvakrat tolikšno težo, kakor sta jo imela ob rojstvu. Človek doseže dvojno težo šele po 180 dneh. Slonova samica rodi samo enega mladiča-sloniča, ki doraste šele po 25 letih. Za prehrano potrebuje na dan 7 stotov različne rastlinske hrane, ki tehta malo manj kakor desetina njegove telesne teže. Življenjska doba različnih živali je takale: Želva živi do 300 let, slon 250 let, žerjav in orel 100 let, papige, krokarji, gosi, sove, štorklje in sokoli 60 do 70 let, golobi 40 do 50 let, konji 30 do 40 let, potočni rak 20 do 30 let, goveda 20 do 25 let, pijavke 20 let, kanarček 20 let, mravlja 15 let, psi, ovce in koze 10 do 15 let, črvi 10 let, čebela-matica 5 let, čebela-delavka nekoliko mesecev. Krt, največji požeruh med živalmi, požre na dan (črvov, ogrcev, polžev) toliko, kakor je sam težek. Krt vzdrži samo 12 ur brez hrane, vrabec 2 dni, krastača pa 2 do 3 leta. Sviloprejka naprede po dvodnevnem do tridnevnem delu tenko, 1000 do 3000 m dolgo nit, ki jo vleče iz ust in ovija okoli telesa. Za življenja (6 do 7 tednov) potrebuje 12 kg murvinih listov. Na enem hektarju zemlje živi približno 150.000 črvov. Ker rahljajo zemljo, so za poljedelstvo neprecenljive vrednosti. Krapova samica, ki tehta 3 kg, znese približno 600.000 do 700.000 jajčec. Škrjanček se dvigne do 600 m visoko v zrak; že pri 300 m ga ne vidimo več, temveč samo slišimo njegovo žvrgolenje. Če bi imel človek isto mišično moč v nogah kot bolha, bi skočil lahko čez 100 m visok stolp. Izvrsten skakalec je tudi kobilica, ki skoči 30krat dalj, kakor je sama dolga. Lev preskoči tri svoje dolžine, skakač (vrsta miši) pa 15 svojih dolžin. Kako velikansko moč imajo nekatere žuželke, kažejo nastopne številke: Največji hrošč, ki živi v Južni Ameriki, tehta 6-5 g, lahko pa nese na svojem hrbtu kamen, težek 2-5 kg — breme, pod katerim bi se človek v primeri z njim ne samo zrušil, temveč bi ga tudi popolnoma zmečkalo. 0 TOBAKU. Po najnovejši statistiki pokadijo največ tobaka v Holandski, kjer odpade na posameznega kadilca 11*20 kg na leto. Holandski sledi Amerika z 11 kg, Belgija z 10 kg, Švica z 9'20 kg, Nemčija s 7-20 kg, Rusija in Francija s 3-80 kg, Italija z 2-80 kg in Anglija z 2-40 kg. Tobakovo rastlino so prinesli v Evropo leta 1558. Do leta 1848. je bilo kajenje na ulici povsod strogo prepovedano. Kdor je šel s tlečo cigaro mimo straže, je moral plačati tri tolarje kazni. Nikotin, strup, ki je v tobaku, se imenuje po francoskem poslaniku v Lizboni, Jeanu Nicotu, ki je vpeljal tobak v Francijo. Po njem je dobila tudi rastlina ime (Herba nicotiana). Turški sultan Amurat IV. je ukazal podložnike, ki so jih zasačili pri kaji, javno bičati s skozi nos vtaknjeno pipo in jih dal, če so jih znova zalotili, obglaviti. , ! 'j i I VESTNIK VODNIKOVE DRUŽBE. (Z DRUŽBENEGA V. REDNEGA LETNEGA OBČNEGA ZBORA.) V pojasnilo in potrdilo, kako častno in smotreno napreduje Vodnikova družba, nudimo v naslednjem njenim članom važnejše odlomke iz posameznih poročil, podanih na družbenem občnem zboru dne 31. marca 1931. Iz govora predsednika ravn. R. Pustoslemška. Vodnikova družba zaključuje prvo p e 11 e t j e svojega delovanja. Uspeh, ki ga je dosegla v tem kratkem razdobju, dokazuje, da je bila njena ustanovitev zares prava kulturna potreba. Ko s ponosom in zadoščenjem zremo na plodove petletnega njenega uspešnega udejstvovanja, nam veleva čut hvaležnosti, da se v ljubezni in spoštovanju spominjamo moža, ki je dal pobudo za ustanovitev naše družbe in ji bil do svoje prerane smrti nesebičen prijatelj, podpornik in zaščitnik, nepozabnega dr. Gregorja Žerjava, čigar ime ostane z zlatimi črkami zapisano v povestnici naše družbe! V težkih in kritičnih časih se je rodila Vodnikova družba. Surov materializem je obvladoval takrat vse naše javno življenje in za idealna stremljenja je imela javnost le malo smisla, še manj pa razumevanja. V takšnih razmerah seveda ni bilo lahko delo, ki ga je prevzel nase prvi odbor. Iz nič je bilo treba ustvariti organizacijo, treba je bilo poiskati poverjenike za nabiranje članov, treba je bilo žive časopisne reklame in propagande, podrobne agitacije in vse to brez vsakih gmotnih sredstev! Vse bi se bilo lahko ponesrečilo, toda neomajna vera v plemenito stvar, trdna volja, vztrajnost in požrtvovalnost so premagale vse ovire. Sad truda naših soborcev in plod dela družbenega odbora je, ako stoji pred nami Vodnikova družba danes, ko stopa v šesto leto svojega obstanka, utrjena na znotraj in na zunaj, v krepki zavesti, da ima za seboj mogočno armado 21.000 članov. Nočemo se hvaliti, ugotoviti pa smemo, da je ni v naši kraljevini organizacije, ki bi v tako kratki dobi zbrala pod svojo zastavo tako vojsko. In to številno njeno članstvo je dokaz, da je družba na pravi poti in da je v polni meri izpolnila nade, ki so jih stavili vanjo njeni ustanovitelji in vsa narodna naša javnost. Po tej poti navzgor bo Vodnikova družba stopala tudi v bodoče, krepko se nadejajoč, da ji ostanejo zvesti vsi njeni dosedanji prijatelji in da stopi v njen krog še na tisoče novih. Oprta na močno falango svojih poverjenikov in na tisočglavo vojsko svojih članov, bo Vodnikova družba z uspehom lahko izvrševala svoje vzvišeno prosvetno poslanstvo in bo, ko bo slavila svojo prvo desetletnico, o tem smo prepričani, lahko s ponosom rekla o sebi: V mojem taboru je zbrano vse, kar pri nas misli narodno — slovensko in jugoslovensko! Iz poročila tajnika dr. P. Karlina. Odbor Vodnikove družbe je imel v poslovnem letu 1930. osem rednih sklepčnih odborovih sej. V teh sejah se je razgovarjal podrobno o splošnih smernicah in potankostih družbene organizacije, o njenem književnem programu za minulo leto in za naslednja leta ter rešetal in reševal razna važna družbena gospodarska in finančna vprašanja. Družbena pisarna je odposlala v poročilnem letu spet na tisoče prošenj, sporočil, opominov, pozivov in bodrilnih dopisov in bila tako v stalnih in živahnih stikih z vsemi številnimi poverjeniki naše družbe, ki nesebično in trudaljubivo vrše svoje podrobno organizacijsko delo po vsej naši ožji domovini in še preko njenih meja. Prisrčna in iskrena jim hvala in častno priznanje njihovemu delovanju! Zahvaliti se moram prav toplo ob tej priliki tudi naprednemu časopisju, ki je vsikdar in povsod bilo takoj pripravljeno, pripustiti naši družbi svoje stolpce za drobne reklamne beležke, vsakovrstna poročila in tudi obširnejše članke, in ki je s tem družbi zgledno pomagalo pri njenem težkem informacijskem in organizacijskem delu. Omenim naj še, da se je Vodnikova družba v minulem letu po svojih zastopnikih udeležila mnogih kulturnih praznovanj in prireditev drugih naših udruženj in zaslužnih posameznikov. Tako sta se književni referent in tajnik poklonila spominu velikega Cankarja ter položila na njegov vrhniški spomenik v družbenem imenu krasen venec. Ko je posetil dravsko banovino predsednik ministrskega sveta kraljevine Jugoslavije, g. armijski general Peter Živkovič, so se kot odposlanci Vodnikove družbe zglasili pri njem predsednik, tajnik in književni referent ter mu izročili krasen, v usnje vezan in z zlatom potiskan izvod naše knjige se nanje Kupujte le pri doma« precizno najboljše igra. — Ne kupujte prej harmonik iz inozemstva, dokler tvrdki i si niste ogledali naš najnovejši model. Modna manufakturna trgovina JANKO ČESNIK Uigm ljdbljANA st,gH Zaloga za moške! Zaloga za ženske! Modne in sportpe obleke, površniki, raglani, sukno za pelerine, lovski lo-den, sokolsko in smučarsko blago samo češkega in angleškega izvora. Opreme za neveste in ženine. Modno blago za obleke, kostume, plašče. Pliš, baržun, rips. Perilni baržun in barhent. Jugo-češka perilna svila »Dagmar*. Životno perilo znane češke tovarne B. SCHROLL sinovi. Zaloga preprog in tekačev, linoleum, pliš, tapestri in jute. Madras-zastori. Etaminasta posteljna pregrinjala. Garniture, prešite odeje lastnega izdelka- Največja izbira svilenih, volnenih in ženilastih rut ter šerp. Poštenost mojega podjetja je znana. AFUMA pastile so odlično sredstvo za popolno ali delno odvado Škodljivega kajenja za vse, ki bolehajo na srcu, pljučih, iivcih, 'želodcu. Dr. Simič, advokat v Karlovcu, piše: Za časa vojne sem postal strasten kadilec in se nikakor nisem mogel odvaditi ta strasti, dokler nisem začel uporabljati vaSih pastil *Afuma». Od tedaj kadim komaj četrti del, in se počutim jako dobro. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah škatlica po 80 Din. --- Rešite blagostanje svoje družine, svojo svobodo, čast, imetekl Odvadite se pijančevanja! Zelo dober uspeh v obrambi zoper pijančevanje dosezate z uporabo sredstva „ALCOOL-TOOTH“ Dajte ga v kavo, juho ali drugo tekočino pijancu, ki tega niti opazil ne bo in mislil, da mu škoduje prekomerno pitje. Cena škatlici 50 Din. JUNIPER Zelen vinski cvet z borovim ekstraktom je odlično domače sredstvo, ki ne bi smelo manjkati v nobeni hiši. Deluje izredno pri revmi, bolečinah v kosteh, pretegnjenih žilah, prehladu, glavobolu, zobobolu, želodčnih bolečinah in slabostih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah, steklenica po 10 Din. Vsa ta sredstva izdeluje in pošilja po pošti: Lekarna Mr. ALFRED BLUM SUBOTICA« pri glavni pošti. Zahtevajte brezplačne prospekte! Tudi Vi igrate vsak instrument če le hočete, kajti sposobnosti za to imate prav gotovo. Ali ,, dober* mor i biti instrument, ker kakršno glasbilo taki glasba in dandanes dobimo vendar za tako majhen ‘den tr zelo dobre instrumente direktno i>. skladišča sve-tovnoznane klingenthalske tvornice MEINEL & HEROLD. Samo kratek primer: O fr •e * 9 B B ■ X* • N m • ■ O* 1. Tamburice od Din 2. Gitare . . „ 3. Violine „ 4. Mandoline „ 5. Klarineti „ 6. Trombe „ 7. Gramofoni „ k; 98-— dalje 199— „ »9-- „ 129- „ 120*- » 48°- - 380— „ - - 8. Ročne harmonike (nemške) od Din 85*— 9. Ročne harmonike (dunajske) „ „ 179*— 10. KromatiSne harmonike . . „ „ 1590'— Vsak instrument 8 dni na poikninjo! Popolna garancija) Dosedaj preko 1 milijona kupcev! Popolnoma brezplačno prejmete najnovejši, bogato ilustrirani KATALOG, ako se sklicujete na naš koledar in ga zahtevate od:, MEINEL & HEROLD tvornlca glasbil, gramofonov In harmonik podružnica Maribor, štev. 220-A. Jm tak način si pridobiš najlepše szobe * ................................... aaažv\\\N a drugim nudiš veselje s Tvojim smehljanjem. Ohrani zdravje svojih zob, daj jim belino bisera, pomagal Ti bo Sargov KALODONT J& ep si x ob ji ‘JUGOSPORT » r. z. z o. z. prej «GRAMOFON» A. Rasberger LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 34 * NAJVEČJA IZBIRA Radio aparatov in zvočnikov, gramofonov, I v v plosc, fotografskih aparatov in potrebščin, sklopnih čolnov in šatorov. Prvovrstna kvaliteta, nizke cene. Lastna mehanična delavnica za popravilo gramofonov. ZAHTEVAJTE CENIKE! Pozor, iivinorelci! Mnogo težkih bolezni pri živini se ubranite, sko ji pravočasno in redno pokladate redilno in zdravilno ribje olje za živino, kajti to ribje olje je za živino neprecenljivo redilno in zdravilno sredstvo. OBobito pri praiičih preprečite marsikatero nevarno bolezen, ako ga živalim smotreno in redno pokladate. Mnogi odlični živino-zdravnlki odkrito priznavajo, da okrepi ribje olje radi svoje bogate vsebine vitaminov, ki so vsakemu telesu nujno potrebni, organizem živali, da more že sama kri zamoriti kali raznih kužnih bolezni. Skušnje učijo, da so kužne bolezni pri praiičih, ki uživajo redno in v zadostni meri ribje olje, jako redke. Redilno in zdravilno ribje olje za živino pokla-dajte osobito mladi nedorasli živini, da se ji utrdi in učvrsti okostje, da ne postane mehkužna in bolehava, kajti ribje olje je najboljše in najuspešnejše zdravilo proti rahitlčnoati. ŽIVINOREJCI! Pokladajte redno in pravočasno živalim redilno in zdravilno ribje olje za živino, ki je najcenejše zdravilo in ima tudi čudovito redilno moč — in v svojih hlevih in svinjakih ne boste imeli mršavih, driskavih in rahitično bolnih živali! — Pošilja se po poštnem povzetju: 1 ročka 5 kg franko vsaka pošta 100 Din. Vaša širina Vam bo v veselje in ponos! Malenkosten izdatek se Vam bogato izplača! Glavna zaloga pri tvrdki A. VOLK, Ljubljana, Resljeva cesta 24. krat tako dolgo 3 kot drugo vrste trajajo štrange, uzde, vrvi za seno povodci in drugo vrvarsko blago od Tovarne motvoza in vrvarne d. d. Grosuplje pri Ljubljani. To blago se razlikuje cd dragih po tam, da ima privezano rdečo oznako, kakor jo kaže tale slika (pajk je z mrežo in z napišem: GROSUPLJE). PV* Prepričajte se in zahtevajte pri Vašem trgovca vse vrvarsko blago s tako marko in zadovoljni boste in ai prihranili mnogo denarja. To blago je priporočeno za kmetovalce od Kmetijski Sele na Grmu. Ta varstvena znamka garantira za najboljšo kvaliteto. • Zahtevajte vse vrvarske izdelke samo s to znamko. Štrang e Moderne, lepe in poceni so prave švicarske ure, dragulji, zlato In srebrno blago, nakit, gospodinjski predmeti, ki jih v ogromni izbiri najdete v velikem ilustriranem krasnem ceniku stare strokovne tvrdke H. Suttner v Ljubljani št. 627. Darila za svatbe, krst, sv. obhajilo, god, rojstni dan, dobite za vsako ceno v tem divnem ceniku, ki Vam ga na zahtevo pošljemo brezplačno. Tu vidite majhen izvleček iz tega cenika: Št. 5350. Ovratnica iz amer. double zlata lepo izdelana in trpežna Din 54'—. Prave Švicarske URE za dame in gospode v ceniku I Št. 6838. 14karatni zlat prstan z lepim zelenim, belim ali rdečim kamnom Din 160*-. St. 6813. Hka-ratnl zlet prstan s 6 belimi kameni Din 88'—. St. 6636. Amer. double zlato Din 24'—. St. 7871 Amer. double zlata zapestnica, zelo lepo in fino izdelana, elegantna Din 29*—. St. 6638. Amer. st- 5352- Ovratnica double zlato, pravi , amer. donele kamen Carnuol zlata, lepo Izdelana Din St'—. ln trpeina Din 54*—. Velika izbira St. 7105 14karatno zlato Din 128--St. 7005 Amer. double zlato Din 35*- St. 7866. Amer. double zlata zapestnica z lepim kamenom, najfinejše izdelana, dolžina 19>/a cm Din M'—. cenika 1 Razpošilja po povzetju ali za naprej poslani denar. Rizika ni, ker takoj zamenjam ali pa vrnem razločno na specialno tvrdko H. SUTTNER, Ljubljana, št. 627. Že 34 let priljubljen vir mnogo tlsočev zadovoljnih odjemalcev. Že naše ime „OMNJA“ Vam pove vse. Vse kakrSnekoli predmete za gospodarstvo, hišo in vsakdanjo rabo dobite pri nas po priznano nizkih cenah. — Naša specialiteta so jedilni pribori iz alpaka-kroma, ki jih imamo vedno v velikih množinah v zalogi. Namizni prti iz damasta in platna od 35 Din navzgor. Trgovinska hlia ..Omnta", Ljubljana, Miklošičeva cesta 14. Mestna hranilnica v Kočevju edini pnpilarnovarni zavod y srezn Kočevje. USTANOVLJENA LETA 1882. „S TAEL 0“ tvornlška in komisijska zaloga stekla tvornlce AKC. SPOL. PRVNI ČEŠKA SKLARNA, KYJ0V (ČSRj. B. T O B E R Telefon 34-68 Brzojavke: STAKLO, Ljubljana Pisarna in skladišče: Ilirska ulica 36 Tekoči račuu: Češka industrijama bauka, Podruž. Ljubljaua Ima v zalogi: opletene demijone, čaše in vse drugo steklo. Priporoča se modna trgovina T. EGER LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 2 HIGIENIČNA PRALNICA IN SVETLOLIKALNICA FRANC ŠIMENC LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 8 Kemično snaženje oblek. I. BONAČ SIN Ljubljanska kartonažna tovarna, Ljubljana Tovarna za papir in lepenko, Količevo -Domžale. Točna postrežba! Zmerne cenel Oglašujte v „ J UTRU«, pa Vam bo Vaša obrt, trgovina ali industrija izvrstno uspevala. Modna in športna trgovina za dame in gospode P. Magdič - Ljubjana Aleksandrova cesta 7. Nasproti kavarne „Emonau Telefon int. 2438. Čekovni račun 10.790. Damska konfekcija, vedno zadnje novosti, svila, perilo, nogavice, rokavice, torbice, dalje za gospode klobuki, fino perilo, kravate, naramnice, palice, dežniki in vse potrebščine za šport in turistiko. — Posebni oddelek za športne in turistovske potrebščine ter oddelek za perilo po meri, ki se izdela Oglejte si izložbe! v naJ^raJ^em času. Nizke cene I DROGERIJA »ADRI JA“ Mr. Ph. S. Borčič LJUBLJANA Šelenburgova ulica št 1 * Droge, kemikalije, toaletne in fotografske potrebščine, bolniško-oskrbna sredstva. Kemikalije za kmetovalce, za izdelovanje usnja in za druge obrti. — Barve za živila in barvanje oblek. „S A N TVORNICA ČOKOLADE HOČE—MARIBOR izdeluje vse vrste čokolad, bonbonov in desertov v prvovrstnih kvalitetah in ustrezajočih cenah. Poskusite našo mlečno čokoladol Mestna hranilnica Novo mesto pupilarno varen denarni zavod. Ustanovljena leta 1894. Pod trajnim državnim nadzorstvom. Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun. Za hranilne vloge jamči mestna občina Novo mesto z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilni in posojilni konzorcij Kreditna zadruga državnih uslužbencev Ljubljana Gajeva ulica štev. 9, v lastni palači, sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 5 do 7*/0 brez odbitka rentnega davka. Varčevanje v malem. Najmanjši vložek 50 Din. Državnim nameščenceji daje posojila po 7in to do 10.000 Din mesečno, proti poroštvu in zaznambi. IVAN BIZOVIČAR nmetni in trgovski vrtnar Ljubljana, Kolezijaka ulica št. 1.6 priporoča cenjenemu občinstvu avojo bogato opremljeno l, vrtnarstvo, kakor tudi vence, šopke in trakove. Dalje Ima na razpolago: Magnolije in Klematia v raznih bar ah, kakor tudi večjo množino dekoraoiiaklh drevi s za dvorane in balkone. V zalogi so tudi cepljene vrinite, visokodeb. Ine in nizke, v raznih barvah. — Imam tudi vsakovrstne sadike najžlahtnejših eveUio in zelenjadi. Vsa naročila za Ljubljano in izven nje ae izvrimjejo točno in solidno. Brzojavke: Bizovičar, vrtnar, Ljabljaaa. Uspehi „JUTROVIH“ MALIH OGLASOV nnnmminnnnimnmnmnnnnmTiiiiiiMiininiiii Posteljo preprosto, svetlo, z modroci, omare, divan, umivalnik, mize, kredenco, stole, slik« in preproge prodam. Naslov pove oglasni oddelek „Jutra“. sssu Naročnik oglasa nam je zadovoljen sporočil, da je vse in dobro prodal. Prodam hrastovo trodelno omaro, otomano, nov šivalni stroj in drugo. Naslov v oglasnem oddelku „Jutra“. 33375 Zglasilo se je mnofo kupcev in je bilo že prvi dan vse prodano. Majhno hišico z zemljiščem, za trgovino ali gostilno pripravno, v prometnem brezkonku-renčnem kraju kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek „Jutra" pod značko „Dom“. 83J65 Mož je prejel številne, prav ugodne ponudbe in si kupil posestvo. Lutzovo peč belo, dobro ohranjano kupim. Naslov pove oglasni oddelek „Jutra“. 33340 Gospa nam je zatrdila, da je dobila več ponudb ter da je za majhen denar dobila zaželeno peč. RE GLEJTE VSE KOTE V HIŠI gotovo imate predmete, ki jih ne potrebujete več. „Jutrovi“ mali Oglasi jih bodo vnovčili. JUTROVI" MALI OGLASI Vam preskrbijo vse. Priobčite svoje želje, prejeli boste ugodne ponudbe. IVI ARKO ROSNER, Mapibop, Manufaktura na veliko! Slovenska ulica 13 Telefon 22321 Vsakovrstne ure, zlatnina, srebrnina itd, v največji izbiri in po n a j n i ž j i h cenah pri Alojziju Fuchsu Ljubljana Šelenburgova ulica it. 4 Radio-aparate vseh znamk ter vse potrebščine za radio Vam nudi v veliki izberi po naj nižjih cenah RADIOVAL LJUBLJANA Dalmatinova ulica Slaščičarna EMAN ILICH, MARIBOR. Slovenska ulica 5, in podružnica Aleksandrova cesta 40. Vsak dan sveže pecivo. Ob sezoni sladoled. Zaloga vsakovrstnih slaščic, čokolade, finih bonbončkov. Naročila za gostije, Najnižje cene ! veselice, itd se sprejemajo in točno izvršujejo. Solidna postrežba ! Naj starejši domači zavarovalni zavod VC R O A T I JSL«« zavarovalna zadruga v Zagrebu. Podružnice: Beograd, Ljubljana, Osijek, Sarajevo in Split. Prevzema pod ugodnimi pogoji vse vrste zavarovanj, kakor: življen ska zavarovanja, zavarovanja proti škodi, povzročeni po požaru, streli, eksploziji, vlomu toči. a posledice telesnih nezgod, proti razbitju stek enih plošč, chomage (plazovom), za transp rt na suhem in vodah ter avtotakso. Zadružna imovina znaša nad 100,000.0(0 Din. Doslej izplačane odškodnine zavarovancem znašajo nad 100,000 000 Din. L , PoT«rjeiiki in SMtepniki „CreatU“ so v y«akem Težjem irajn. KIPI R e L I J E F I ORNAMENTI CERKVENA IN STAVBNA DELA UMETNI KAMEN OKVIRI ITD. MAVZOLEJI GROBNICE NAGROBNI JAVNI SPOMENIKI OGRAJICE VAZE ITD. J U B J N TELEFON 27-»7 HOTEL „BELLEVUE“ V L J U B'L JANI Priznano izborna vina in prvovrstna kuhinja, najlepša razgledna točka, krasni prostori za sestanke, večerje, bankete itd. Lepo urejene tujske sobe, pension Din 65'—. Kopel v hiši. Avto-garage. Postrežba točna, cene zelo zmerne. Telefon interurb. 3042 PoBt&l&liSSe cestne železnice n tTCDIf PriP°roča 86 r. ul trt n, restavrater in lastnih hotela. VABIMO VAS, o slecite se pri nas! Po svojem okusu si izberita oblačilne potrebščin« za majhen denap. Nudimo olajšana plačila. A. PRESEER LiUBLJANA, Sv. Petra cesta 14 U KlISAVANJE IN ZLATENJE NAPISOV PORCELANSKE SLIKE SV ETI L J K E POPRAVE ITD. FRANJO KUNOVAR KAMNOSEŠKO-KIPARSKO PODJETJE POKOPALIŠČE SV. KRIŽ Vse lahko moremo, samo poskusiti je treba! Kako bi na primer mogli muzicirati, če ne bi bili nikoli poskusili igrati na kakem instrumentu? Ko. liko in koliko muzikaličnih talentov ostane na veke pokopanih v ljudeh, ki niti ne slutijo, do kakšne umetniške popolnosti bi se lahko povzpeli, ako bi kdaj poskusili igrati na kakem instrumentu. Na »dobrem* instrumentu seveda, od katerega je prav za prav odvisno vse. Instrumentom na primer od svetovnoznane klingenthalske tovarne glasbil Meinel & Herold (prodajna podružnica Maribor št. 220»D) se hitro in lahko prilagodimo, zato na» bavljajo glasbeniki vsega sveta svoje instrumente najrajši pri tej tvrdki. Tudi naši bralci dobe naj« novejši katalog brezplačno, zraven pa še poučno knjižico cKako postanem dober godbenik«, ako ga zahtevajo od zgoraj imenovane tvrdke in ae sklicujejo na našo pratika Pogoste slučaje obolenja zaradi prehlada je treba iskati tudi v pomanjkljivem negovanju te* lesa. Motne mišice, zdravi živci z dnevnim nego« vanjem so najboljša obramba. Tudi pri kihanju, hripavosti, vratobolu, kašlju, hripi, pri raznih živč. nih in revmatičnih bolečinah uporabljajo Fellerjev Elsa=Fluid na zunaj in na znotraj že 35 let, ki je dober prijatelj v zlih dnevih. Dobiva se povsod: poskusna steklenica 6 Din, dvojna 9 Din. Ako ga nimajo, naročite ga po pošti za vsaj 62 Din narav« nost pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja št. 726, Savska banovina. A kot čistilno sredstvo dobite: Elsaskroglice, šest škatlic 12 Din. NARODNA TISKARNA Izdeluje vsakovrstne tiskovine v vsaki množini, In sicer: vizitke, kuverte, cenike, račune, memo-rande, okrožnice, lepake, letake, osmrtnice, hranilne in zadružne knjižice kakor tudi vse uradne in bančne tiskovine Izvršitev tiskovin točna in po najnižjih cenah v LJUBLJANI Knafljeva ulica št. 5 Telefon št. 2304 * Knjige Tiskovne zadruge v Ljubljani. (Cene v oklepajih veljajo za vezane knjige.) Povesti May K.: Old Surehand, I. del . . . . 48— (64—) H. del . . . . 48— (64—) Nansen: V noči in ledu 86— (46—) Vašte: Umirajoče duše 52— (62—) Dostojevski]: Selo Stepančikovo . . 44— (56—) Sven Hedin: V azijskih puščavah . . . 86— (46—) L«v N. Tolstoj: Rodbinska sreča . . . 26— (36—) Juš Kozak: Boj za Mount Everest . . 86— (46—) Janko Kersnik: Testament 18— (28—) Dr. Pavel Brežnlk: Junaki prekooceanskih poletov 86— (46—) Jaroslav Hašek: Pustolovščine dobrega vojaka Svejka I 46— (56—) n 46— (56—) Cankarjev zbornik 20— (80—) Dr. Ivan Lah: Knjiga spominov . . . 80— (40—) Pr. Milčinski: Drobiž 14— (20—) Anton Novačan: Samosilnik 80— (88—) Dr. Ivo Šorli: Zadnji val 80— (42—) Damir Peigel: Tik za fronto 14— (20—) Dr. Ivan Lah: Angelin Hidar .... (20—) Simon Jenko: PeBmi 6— (12—) Mirko Pretnar: V pristanu 24— (82—) Igo Kai: Dalmatinske povesti .... 6*— (14—) Jos. Stari: Lisjakova hči 6— (16—) Dr. Hinko Dolenc: Izbrani spisi . . . 10— (20—) Jos. Stritar: Sodnikovi 10— (20—) Julius Zeyer: Tri legende o razpelu . . 16— (20—) A. S. Puškin: Kapetanova hči ... . 20— (80—) Janko Kersnik: Cyklamen 20— (80—) Janko Kersnik: Agitator 18— (28—) Pastuškin: Križev pot Petra Kuplejnika 16— (26—) Dr. Pr. Zbainik: Žrtve 24— (34—) Lafcadio Hearn: Knjiga o Japonski . . 28— (88—) Marija Kmetova: Večema pisma . . . 16— (24—) Kunaver: Zadnja pot kapitana Scotta . so- (46—) Maupassant: Povesti iz dneva in noči . se- (40—) Meško: Kam plovemo sk— (44—) Edmond de Goncourt: Dekle Eliza . . 10— (20—) Miguel Cervantes: Tri novele . . . . 8— (16—) Anatole France: Pingvinski otok . . . 10— (18—) Henri Barbusse: Ogenj 20— (80—) Leonid Andrejev: Plat zvona .... 10— (16—) Andrej Strug: Jutri 10— (16—) Charles de Coster: Uleaspiegel . . . 40— (56—) Sv. Hurban-Vajanskjr: Leteče sence . . 20— (28—) Anton Fogazzaro: Svetnik 40— (56—) A. P. Cehov: Sosedje in druge novele . 6— (14—) H. Slenklewicz: Z ognjem in mečem . . 80— (94—) H. Slenkiewicz: Potop, IB