Šolski vrtovi. (Oboje mnenje.) Okraini poročevalci o stanju šolskih vrtov — novi vrtnarski oodnadzor- niki. Višji šolski svet naroča z odlokom z diie 22. februarja t. 1.. št 1927, da voli vsak okraj po enega ali več poročevalcev o stanju šolskih vrtov ki naj bi bili podrejeni in v pomoč nadzorniku za šolske vrtove. Le ti naj bi opravljali svoj »častni« posel brezplačno (prav (po učiteljski navadi) radi pomanjkanja denarnih sredstev. Dobili bi na ta način zopet nekake nove nadzornike, katere nam je pa milostno dovoljeno voliti po lastni volji — in tako bomo kmalo enaki bivšim meščaiiskim gardain, ki je imelo običajno več častnikov in podčastnikov nego prostakov. Krajni šolski svet roa, kjer bi imel tak poročevalec svoj sedež. dobi v svoiem letnem proračunu tudi novo rubriko pod »Tiskovine in pisalne potrebščine okrajnega poročevalca šolskih vrtov«. Sigurno se prav nič ne motimo, ako vnai.rej trdimo da se bo tako učitelj kot krajni šolski svet kljub obilni dobri volji za te častne službe in izdatke prav lepo zahvalil in to povsem upravičeno. vsaj ne more eden kot drugi premagovati že dosedanjih stroškov, pa si naj naprti prostovoljno še novih? In čemu? Ako uvidi država korist šolskih vrtov in nadzornlkov. naj iste tudi honorira. da bodo lahko neovirano vršili svojo službo — hodili od šole do šole. iz kraja v krai. dajali na licu mesta nauke in nasvete. prirejali predavanja, ker lOametna in poučna beseda več zaleže kot še tako učeno pisani akti, ki se jih napiše pri zeleni mizi. V /i>rvi vrsti ie treba izvežbati mlade podeželske učitelje za praktične vrtnarje in pa vcepiti naraščaju na učiteljišču veselje do vrtnarstva. ker sicer bodo zlasti sedaj ko \'pokojijo vse starejše učiteljstvo. kmalo vsi šoiski vrtovi brez vrtnarjev. Cemu nam bodo ioač še nadzorniki in podnadzorniki?! Naše mnenje je: »Država honoriraj najprvo dosedan.ia nadzornika, da. lahko stouita brez vsakdanjih življenskih skrbi ven iz pisarne h\ gre^.ta predvsem na učiteljišče v Ljubljani in v Maribor, kjer nai vcepita učiteljiščnikom veselje in znanje do vrtnarstva. za nilajše učitelje pa priredita 21etna obveana počitniška tečaja potem šele stopita na deželo, delajta načrte in nadzirajta. ko bosta imela kaj in koga. Dotlei oa naj delajo poroeila dosedanji okrajni šolski nadzorniki ob nriliki inšpekcije na šoli in se izognemo drugim stroškom Poznamo dobro vol_o in dclavnost obeh naših vrtnarskih nadzornikov. zato kličemo: »Država, plačaj svoje delavce. če hočeš, da bo njih delo imelo uspeh!« * Inicijativo za zgoraj oine.nj.eni odlok z dodanim pravilnikom in poslovnikom so da.i golniki, ki so odlikovali kot veščl vrtnarii in sadjarji, ki so s pridom poučevali mladino in odrasle kmetijstva zlasti sadiarstva ter bili tudi za odlične uspehe odlikovani. Tudi muoga učiteljska društva so od'ok preučevala, ker se zavedajo. da je nujna potreba prilagoditi pouk praktičnim potrebam naroda. Zlasti krajni šolski sveti se morajo zavedati važ nosti kmetijskega pouka. katerenui naj služi kot učilo urejen šolski vrt. Zanj morajo več žrtvovati kakor so do sedaj, ko ie bilo ro večini vse breme za šo.skj vrt naložeiio učiteljm vrtnarju. Ravno potom tega odloka s.e hoče izdatno pomagati iičitelju. Čuditi se moramo vnetemu zagovonriku krajnih šolskih svetov. Številke v proračunih so v istini visoke. a vrednostne vsote ne dosegajo proračunov iz mirnih časov. Starejši učitelji niso imeii boljše izobrazbe iz kmetijstva in vrtnarstva kakor jo ima sedanji naraščai. pa so kljub temu dobri vrtnarji in sadjarji, nied niimi nekateri pravi strokovnjaki. ki so si na tem polju iztekli velikih zaslug. Imeli so gotovo več smisJa za pravo narodovo izobrazbo, katere -manjka mlademu nara ščaju. Da je učiteljišče potretfno reforme, to je jasno. Pisalo se je v tem že veliko — storilo še nič. Gotovo je. da je treba učitelju več znanja iz kmetijstva in nar. irospodarstva, pa ie treba tudi volje in dela. S tečaji se ne doseže Bog ve kaj: Lanski se ni mogel niti vršiti — ker ni bilo udeležencev- Torej sploh nobene volje Odlok ne navaja nobenih novih nadzornikov ampak izroča skrb za povzdigo šolsk-h vrtov v roke delavnih učitel.iev, ki bodo v ožjem krogu tovarišev vzdignili zanimanje. Obveznosti ni nobene. Kdor noče dvigniti naš ugled med narodom bo izvršitev odklonil pa nrir besedi. Edina toeka bi bila potnina. Če bi bila ta nakazana, bi ne bilo tega pisanja. Gotovo upravičena zahteva ki se bo sigurno dosegla ko se razmere nekoliko urede. Že-leti bi bilo več resnega prevdarka in stvarne presoje.