ka kšna usoda nas čaka Novinar Paolo Mieli bi rad gledal film o Pahorjevem življenju / 11 Rv' fr Zavo Jožefa Stefa nared za šolsko leto 2013/2014 na Ii I /6 Tudi gospodarstvo Furlanije-Julijske krajine v polni recesiji /4 Primorski dnevnik SOBOTA, 12. MAJA 2012_ Št. 111 (20.434) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € Druga plat naše krize Martin Brecelj Generalna skupščina ZN je leta 2000 slovesno sprejela Deklaracijo tisočletja in določila osem temeljnih razvojnih ciljev, ki naj bi jih na svetovni ravni dosegli do leta 2015. Kot je nedavno objavila Svetovna banka, je bil prvi izmed teh ciljev že dosežen, in to pet let pred zastavljenim rokom. Pred dvema letoma se je namreč prepolovilo število ljudi, ki so leta 1990 živeli v absolutni revščini (z manj kot 1,25 dolarja na dan). Kaže, da je podobno z uresničevanjem drugih ciljev tisočletja dohodkovne narave, medtem ko naj bi se zatikalo pri uveljavljanju ciljev kulturne in družbenopolitične narave. Ta dejstva nas opozarjajo, da gospodarska kriza, s katero se soočamo, v resnici ni svetovna, kot radi pravimo, ampak je kriza t. i. razvitega ali zahodnega sveta. V tem času namreč glavnina t. i. držav v razvoju gospodarsko izredno napreduje, saj beleži 6- do 15-odstot-no rast BDP, kot pravijo statistiki. Nekoliko zaostajajo predvsem nekatere afriške države, a tudi na Črni celini se marsikaj ugodno premika. Kriza Zahoda in vzpon razvijajočega se sveta sta pravzaprav povezana pojava. Gre za učinka glo-balizacije. Nekoč je Zahod imel monopol nad tehnologijo, kar mu je zagotavljalo gospodarsko in siceršnjo premoč. Globalizacija je to razbila. Nekoč zgolj evropsko teh-noznanost danes razvijajo tudi Kitajci, Indijci, Južnoameričani in drugi, ki povrhu razpolagajo s ceneno delovno silo. S tem se je staro (ne)ravnovesje porušilo. Lahko bi tudi rekli, da je Zahod izgubil svoj nekdanji privilegiran položaj, kar je najbrž tudi pravično, čeprav za nas boleče. italija - Včeraj protest pred Equitalio v Neaplju, pisemska bomba na njenem sedežu v Rimu Davčni izterjevalci vse bolj tarče napadov Anarhisti Fai prevzeli odgovornost za ponedeljkov atentat v Genovi gradišče - Skupina novinarjev obiskala center za priseljence CIE Kakor živali v kletki Prisluhnili smo nadzornikom ter zgodbam obupanih Maročanov in Tunizijcev GRADIŠČE - Zadnji novinar je prekoračil prag centra za identifikacijo in izgon priseljencev v Gradišču leta 2008. Razmere pa so se z nastopom nove vlade spremenile, saj je notranja ministrica Annamaria Cancellieri preklicala sklep njenega predhodnika Roberta Maronija in zamrznila prepoved vstopa za novinarje v tovrstne centre. Skupina sedmih novinarjev iz Trsta in Gorice se je včeraj lahko prebila v center, prisluhnila trpkim zgodbam »gostov« in se na svoje oči prepričala, kaj se skriva za sivim, na videz neprebojnim obzidjem. Na 14. strani RIM - Italija je bila včeraj priča novemu valu obračunov z davčnimi izterjevalci, ki so zadnjih nekaj mesecev pogosto tarča agresivnih ali pa zaradi gospodarske krize obupanih posameznikov. Pred sedežem Equitalie v Neaplju je bil oster protest, na njen sedež v Rimu pa je prispela pisemska bomba. Za ponedeljkov atentat na pooblaščenega upravitelja družbe Ansaldo Nuc-leare Roberta Adinolfija v Genovi pa je včeraj prevzela odgovornost t.i. Neformalna anarhistična zveza (Fai), ki je napovedala nove podobne napade. Tako vsaj piše v sporočilu, ki ga je prejel Corriere della Sera. Na 5. strani Magris, Jančar in Gauss o Evropi Na 2. strani SKGZ se pripravlja na skorajšnji deželni kongres Na 3. strani Prisrčen sprejem za Leljo Rehar Sancin Na 10. strani V Novi Gorici pričala Russova mati Na 16. strani V Gorici kmalu nov občinski odbor Na 16. strani Ulica Valdirivo, 42 - 34122 Trst - tel. 040 2418596 Braidotti Moto Oprema in oblačila Pričakujejo vas velike ugodnosti. Odprte čelade od 50,00 € do 127,00 € Perforirana poletna jakna Dainese od 119,00 € do 179,00 € Ulica Crispi 5/b - 34170 GORICA - Tel. 0481 533580 ŠTEVERJAN (GO) Petek, 18. in Sobota, 19. maja 2 Nedelja, 13. maja 2012 ALPE-JADRAN / maribor - V okviru Evropske prestolnice kulture Pisatelji Jančar, Magris in Gauss o tem, da Evropa ni samo evro Zmago v vojni finančnih interesov pa vidijo v negovanju vrednot, kot sta solidarnost in socialna država Pisatelji (od leve) Gauss, Jančar in Magris na včerajšnjem pogovoru v Mariboru epk MARIBOR - Pisatelji Drago Jančar, Claudio Magris in Karl Markus Gauss so se na včerajšnjem pogovoru v Mariboru strinjali, da smisel evropskega povezovanja ni le v skupni denarni enoti evro. Zmago v vojni finančnih interesov, ki smo ji zdaj priča, pa vidijo v negovanju evropskih vrednot, kot sta solidarnost in socialna država. Po mnenju Jančarja je razmišljanje, če bo propadel evro, bo propadla tudi Evropa, zelo neprijetno, če ne že nevarno. "Če ne bomo vedeli, zakaj živimo v tej Evropi, kaj nas povezuje, razen evra in ekonomije, ne bo dobro. Zdi se mi, da želimo pozabiti, zakaj smo se sploh našli v tem klubu." Ob tem je povlekel vzporednico z letom 1938, ki ga opisuje v svojem romanu Severni sij. Avstrijski literarni kolega Gauss se je strinjal, da obstaja veliko podobnosti s tistim obdobjem, ki je bilo prav tako priča veliki gospodarski krizi. Claudio Magris je šel še dlje in dejal, da je Evropa trenutno v četrti svetovni vojni. Za tretjo svetovno vojno šteje boj za prevlado med ZDA in Sovjetsko zvezo med letom 1945 in letom 1989 oziroma 1991, četrta pa naj bi bila vojna med evrom in ameriškim dolarjem. "Združena Evropa ni pogodu velikim gospodarskim silam," je pojasnil. Sam meni, da ekonomija ni zanemarljiva, saj ima v družbi zelo pomembno vlogo. Med drugim nudi možnost za izgradnjo šol, bolnišnic, z eno besedo socialne države, na kateri temelji Evropa. Po mnenju Magrisa mora zato v Evropi vladati "pravi evropski patriotizem s skupnimi, zavezujočimi zakoni, ki pa se morajo tudi izvajati". "Evro je pomemben. Za jezikom je denarna enota tista, ki omogoča človeku, da se povsod počuti doma," je pojasnil. Jančar je vztrajal, da je evro pomemben dejavnik za evropsko identiteto, vendar pa ni edini. "Poleg ekonomije, ki skrbi kot 'pater familias' za državljane, obstaja še neko drugo vezivo, ki ni čisto metafizično," je prepričan. Vzrok za gospodarsko krizo je po njegovem mnenju v današnji abstraktnosti ekonomije, kjer ni jasnega lastništva in posledično tudi ne skrbi za delavce. Zato je v nekem smislu ekonomija bolj metafizična oziroma neoprijemljiva. "Obstajajo tudi slabi očetje in ti danes ponovno pridobivajo na vplivu," je v kontekstu prevlade ekonomskih interesov Gauss citiral Sigmunda Freuda. Izpostavil je pomen socialne države, ki je trenutno najbolj na udaru. "V drugi svetovni vojni niso zmagali tisti, ki so imeli 'slabe' vrednote, ampak mi z 'dobrimi' vrednotami, kot so solidarnost, socialna država, inter-nacionalizem," je pojasnil. Tako tudi zdaj ne bi smeli popustiti pritiskom za razkroj teh vrednot. "Politiki nam dopovedujejo, da bomo vojno proti finančnim trgom dobili le, če bomo čim bolj popuščali zahtevam teh trgov. To je narobe. Če kot Evropejci želimo imeti prihodnost, ki se še izplača in se lahko opiše kot evropska, moramo negovati stvari, ki so bile pomembne za našo zgodovino, začenši s poudarkom na posamezniku in socialni državi," je poudaril Gauss. slovenija Državni zbor sprejel varčevalne ukrepe LJUBLJANA - Državni zbor je z 49 glasovi za in 31 proti sprejel zakon za uravnoteženje javnih financ, ki prinaša varčevalne ukrepe na številnih področjih. Za zakon, ki posega v okoli 40 drugih zakonskih ureditev, so glasovali poslanci koalicijskih SDS, Državljanske liste, DeSUS, SLS in NSi, nasprotovali pa v opozicijskih Pozitivni Sloveniji in SD. Varčevalni ukrepi posegajo na številna področja. Glede na dogovor, ki ga je vlada dosegla s socialnimi partnerji, se bodo plače z junijem znižale za osem odstotkov, hkrati pa se bodo odpravila pla-čna nesorazmerja. Iz zakona pa so poslanci z dopolnili izvzeli spreminjanje normativov in standardov v vzgoji in izobraževanju pa tudi sporno določbo glede spreminjanja upokojitvenih pogojev za moške. So pa včeraj v zakon vključili dopolnilo, ki predvideva zvišanje splošne stopnje davka na dodano vrednost v letu 2014, v primeru, da bo primanjkljaj državnega proračuna znašal več kot tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Pri tem se DDV ne bi smel dvigniti za več kot 3%. AVSTRIJA - EL, SJK, SGZ in SŠZ Poziv kanclerju v zvezi s komisijo za Slovence CELOVEC - Ustanovitev Komisije za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja na Dunja je še naprej predmet razprav in pobud znotraj slovenske manjšine na Koroškem. Potem ko je nekdanji predsednik NSKS Matevž Grilc zavrnil svoje imenovanje v komisijo, kjer naj bi zastopal NSKS, čeprav v organizaciji nima več višje funkcije, so se Enotna lista (EL), Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov (SJK), Slovenska gospodarska zveza (SGZ) ter Slovenska športna zveza (SŠZ) odločili, da v skupnem pismu zahtevajo od zveznega kanclerja Wernerja Faymanna, da jim zagotovi mesto v novi komisiji. Omenjene organizacije koroških Slovencev v pismu poudarjajo, da so reprezentativne in s strani pripadnikov manjšine močno legitimirane. EL ima 50 občinskih odbornikov v 22 dvojezičnih občinah, SJK tri svetnike v kmetijski zbornici za Koroško, SGZ je krovna in nad-strankarska zveza Slovencev na področju gospodarstva z 270 včlanjenimi podjetji in na relaciji Avstrija-Slovenija izvajalec največ čezmejnih evropskih projektov, SŠZ pa kot krovna športna organizacija slovenske manjšine, ki združuje 29 športnih društev z več kot 3000 člani. Omenjene organizacije zato tudi pozivajo zveznega kanclerja, naj kot člane komisije imenuje predsednike Vla-dimirja Smrntika (EL), Benjamina Wa-kouniga (SGZ) in Marijana Velika (SŠZ). Hkrati pa organizacije pričakujejo, da bo sestav komisije odražal aktualno stanje in potrebe slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Kot je znano, po pritožbi Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) proti sestavu narodnostnega sosveta za Slovence tega gremija pri uradu zveznega kanclerja že od leta 2008 uradno ni več. Ker pa bo treba v doglednem času mdr. razdeliti finančna sredstva za ustanove slovenske narodne skupnosti v Avstriji za leto 2012, so se pri uradu zveznega kanclerja sedaj - očitno iz formalnih razlogov - odločili za drugačno rešitev: svetovalni gremij, ki se ne bo več imenoval sosvet, temveč Komisija za slovensko narodno skupnost, na naslednjo sejo - predvidoma junija letos -pa so povabili nazadnje izvoljene člane sosveta. In to kljub temu, da nekateri od njih danes nimajo več nobenih funkcij v narodnostnem življenju Slovencev na Koroškem in na Štajerskem. Vrsta reprezentativnih organizacij pa v novi komisiji sploh ni upoštevana. Ivan Lukan idrijski rudnik - Vpis na Unescov seznam svetovne dediščine Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja pozitvno ocenil vlogo Idrije in priporočil vpis na seznam Antonijev rov je najstarejši del idrijskega rudnika BRUSELJ - Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja je včeraj objavil pozitivno poročilo o vlogi za vpis idrijskega rudnika živega srebra na Unescov seznam svetovne dediščine. To je pomemben korak naprej v dolgoletnem procesu prizadevanj za vpis rudnika na Unescov seznam. Odločitev bo sprejeta na sestanku Unesca v začetku poletja. Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je danes v Bruslju pozitivno oceno kandidature ocenil kot "dobro novico" in "pomemben korak". Obenem je opozoril, da to ne pomeni, da je proces končan in da je idrijski rudnik že uvrščen na Unescov seznam. "Lahko pa še z večjim optimizmom gledamo naprej," je poudaril. Slovenija je vlogo za vpis idrijskega rudnika na Unescov seznam pripravila skupaj s Španijo, ki kandidira z rudnikom Almaden.Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja (Icomos), neodvisni nevladni organ, je včeraj v poročilu ocenil, da njihova analiza upravi- čuje vlogo za vpis idrijskega in španskega rudnika na Unescov seznam svetovne dediščine, saj je dokazana izjemna univerzalna vrednost obeh rudnikov. Oba rudnika namreč po mnenju tega stro- kovnega telesa ustrezno predstavljata različne vidike kulture živega srebra, tako v tehničnem, industrijskem in gospodarskem smislu kot v urbanem, socialnem, okoljskem in toksikološkem smislu. Icomos tako "priporoča", da se idrijski in španski rudnik živega srebra vpišeta na Unescov seznam svetovne dediščine. Za zdaj je Slovenija na Unescov seznam vpisala Škocjanske jame, v skupnem projektu s Švico pa tudi kolišča na Barju. V načrtu za vpis na seznam je tudi Plečnikova Ljubljana, a kdaj bo Slovenija podala vlogo, za zdaj še ni znano. Slovenija je za vpis idrijskega rudnika na Unescov seznam v minulih letih že dvakrat kandidirala skupaj s Španijo in Mehiko ter obakrat za las zgrešila vpis na seznam. Mehika je nato od kandidature odstopila. Na dobro novico se je v sporočilu za javnost odzval tudi poslanec SD Samo Bevk iz Idrije, ki meni, da je pozitivno poročilo Icomos zelo dober znak, da nam bo končno uspela uvrstitev Idrije in španskega Almadena na Seznam svetovne dediščine pri Unescu. Vpis na ta prestižni seznam bi po besedah Bevka seveda pomenil velik dosežek spomeniško varstvene stroke ter kulturne politike pri promociji slovenske kulturne in naravoslovne dediščine. kriminal - Zaključna akcija najobsežnejše preiskave v zgodovini Slovenije Včeraj prijeti osumljenci naj bi predstavljali vrh organiziranega kriminala v Sloveniji LJUBLJANA - Posamezni osumljenci, prijeti v včerajšnji policijski akciji, naj bi predstavljali sam vrh organiziranega kriminala v Sloveniji, je v izjavi za medije dejal pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Marjan Fank. Osumljeni naj bi trgovali z orožjem in drogami, je še dejal. Po Fankovih besedah so včeraj preiskave na območju različnih policijskih uprav potekale od zgodnjih jutranjih ur, preiskavo pa je usmerjalo več tožilstev, od specializiranega tožilstva do kranjskega in koprskega okrožnega tožilstva. Šlo je za najobsežnejšo preiskavo v zgodovini Slovenije, je še dejal, samo v včerajšnji zaključni akciji je sodelovalo okoli 350 policistov in kriminalistov, prostost pa so takoj odvzeli 50 ljudem. S policije pa so pozneje sporočili, da so aretirali že več kot 60 ljudi. Čez dan so opravili okoli 60 do 70 hišnih preiskav, največ aktivnosti pa je bilo na območju Kranja, Ljubljane in Kopra. Na tem območju naj bi neu- Včerajšnjo akcijo je opisal pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Marjan Fank radno hišne preiskave dopoldne opravili tudi v Šalari pri Kopru in v starem mestnem jedru Izole. V Izoli naj bi po pričanju očividcev kriminalisti enega človeka pridržali. Pri akciji so sodelovali pripadniki specialne policijske enote, sploh pri vpadih v objekte, saj je bila akcija oce- njena z visoko stopnjo tveganja. Kot je namreč pojasnil Fank, so med preiskavo pridobili informacije, da so posamezni osumljeni oboroženi, prav tako so nekateri že bili obravnavani zaradi nasilnih kaznivih dejanj. Ugotovitve mednarodne preiskave, ki traja od leta 2010, so pokazale, da je domnevna združba delovala povezano in usklajeno, njena struktura pa po Fankovih besedah potrjuje, da gre za najvišjo raven organizirane kriminalitete v Sloveniji. Združba je delovala tako na območju Balkana kot Evropske unije, največ aktivnosti pa je potekalo po t.i. balkanski poti. Potrdil je, da naj bi osumljeni trgovali z vsemi drogami, ki so na trgu najbolj prisotne - kokainom, heroinom, amfetamini in hašišem. Tudi v včerajšnji akciji so zasegli večjo količino prepovedanih drog in orožja, je razkril Fank. Drogo so zasegli tudi v tujini, kjer so že prijeli in priprli več ljudi, ki naj bi skrbeli za prevoze, sicer organizirane v Sloveniji. Preiskava je včeraj potekala samo v Sloveniji, je pojasnil Fank, po njegovih besedah pa naj združba ne bi bila povezana z zadevo Balkanski bojevnik. Preiskava se bo nadaljevala, osumljence pa morajo v roku 48 ur od prijetja pripeljati pred preiskovalnega sodnika. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 13. maja 2012 3 tiskovno sporočilo - Zadnja seja deželnega vodstva SKGZ v tem mandatu O obisku podtajnika Ruperta in pripravah na deželni kongres Volilni kongres pod geslom SKGZ2020: vizija prisotnosti bo 18. in 19. maja v Trstu in Špetru FILM Evropska sredstva za film M. Turka TRST - Podtajnik na notranjem ministrstvu, odgovoren za vprašanja narodnih skupnosti, Saverio Ruperto bo prve dni junija obiskal našo narodno skupnost in bo gost obeh krovnih organizacij. Vladni predstavnik bo imel priložnost, da pobliže spozna stvarnost Slovencev v vseh treh pokrajinah, kjer smo zgodovinsko prisotni. Srečanje je zelo pomembno, saj kaže na odprt in pozitiven odnos, ki ga ima zdajšnja vlada do naše problematike, kar je že pokazala ob svoji umestitvi, ko je primerno rešila problem manjkajočih sredstev iz zaščitnega zakona, piše v tiskovnem sporočilu deželnega vodstva SKGZ po zadnji seji v tej sestavi pred občnim zborom, ki bo 18. in 19. maja. Slovenska kulturno-gospodarska zveza je prepričana, da bo Rupertov obisk pomenil tudi stvaren prispevek pri reševanju nekaterih odprtih vprašanj. Pričakovati je, da bodo vladni podtajnik in predstavniki manjšine obravnavali nekatera osrednja vprašanja, ki zadevajo umestitev vladnega manjšinskega omizja, sistemsko rešitev finančnega vprašanja, problematiko slovenskih medijev, v prvi vrsti Primorskega dnevnika, ter še nekaj drugih zadev, ki so vezane na izvajanje zaščitnega zakona in ki sta jih krovni izpostavili v posebni spomenici. Obisk Ruperta v Trstu, Gorici in Špetru se bo udejanjil v času pomembnih bilateralnih srečanj, tako na nivoju obeh Predsednik SKGZ Rudi Pavšič vlad kot tudi predsednikov obeh držav. Kot še piše v tiskovnem sporočilu, je deželno vodstvo SKGZ na svoji zadnji seji v tej mandatni dobi posebej obravnavalo priprave na deželni kongres zveze, ki bo 18. in 19. maja v Trstu oz. v Špetru. »SKGZ 2020: vizija prisotnosti« je geslo volilnega kongresa, na katerem se napovedujejo številne novosti. Že sami pokrajinski kongresi so bili značilni za bistveno pomladitev vodstev, kar so pozi- Podtajnik Saverio Ruperto tivno ocenili tudi na seji Izvršnega odbora. Dejstvo, da se vse več mladih približuje krovni organizaciji in prevzema v njej vodilna mesta je spodbudno in SKGZ zagotavlja kakovostno kontinuiteto. »Na kongres smo se pripravljali več mesecev in v tem času organizirali vrsto srečanj in posvetov, da bi se po-bliže seznanili in ocenili zdajšnjo stvarnost znotraj naše skupnosti. Posebno pozornost smo posvetili jeziku, kultu- ri, šolstvu in izobraževanju, gospodarstvu in finančnim problematikam, medijem, mladim in še posebej sami SKGZ in njeni organiziranosti. V zadnjih tednih se je razvnela polemika zaradi naših stališč o odnosu do narodnostni oz. identitete. Tem vprašanjem bomo posvetili posebno pozornost na našem kongresu in opredelili naše videnje in predloge, upoštevajoč stvarnost, ki se nam kaže na teritoriju in predvsem na naših šolah, kot izhaja iz raziskave Slovenskega raziskovalnega inštituta,« navajajo v sporočilu po seji. Kongres bo tudi priložnost, za resen razmislek o predlogu po spremembi imena organizacije, o neposredni izvolitvi deželnega predsednika ter o večji vlogi članic in članov posameznikov, predvsem na pokrajinskih ravneh. Govor bo tudi o odnosu do drugih in predvsem o vlogi SKGZ na tem območju, ki je zabeležilo epohalne spremembe. »Danes razpolagamo z zaščitnimi zakoni, tako na državni kot na deželni ravni. Odnos do naše skupnosti se spreminja v pozitivnejšo smer. Ponujajo se nam nove priložnosti za večjo uveljavitev naše narodne skupnosti. Zato so določena stališča po narodni zaprtosti in obrambi neprimerna in neperspektivna. Potrebujemo večjo samozavest in optimistični pogled v prihodnost, v kateri moramo odigrati vlogo protagonistov,« zaključuje svoje sporočilo deželno vodstvo SKGZ. Martin Turk LJUBLJANA - Na razpisih evropskega programa MEDIA i2i Audiovisual so slovenski producenti Gustav Film, Bela film in Arsmedia prejeli dobrih 45.000 evrov sredstev. Ocenjevalno komisijo je prepričal novi celovečerec režiserja in scenarista Vlada Škafarja z naslovom Mama, ki nastaja v produkciji Gustav filma, kateremu so dodelili 25.000 evrov podpore za razvoj filma. Na razpisu sta bila uspešna tudi debitantski celoveče-rec Martina Turka Nahrani me z besedami v produkciji Bela filma in novi film Marka Naberšnika Šanghaj, ki nastaja v produkciji Arsmedie. Turkov film bo prejel 11.684 evrov podpore, Naberšnikov pa 8606 evrov. GRUPPO di Mariano Kerpan & Figli Sne ul. Gambini 55/b - 34141 Trst TS Tel. 040395090 - Fax 040943771 info@barichascensori.it - www.barichascensori.it Dvigala nam omogočajo udobnejši in lažji način življenja. Podjetje Barich nudi načrtovanje, montažo, popravilo in vzdrževanje dvigal. Družba, dejavna več kot 50 let na področju dvižnih sistemov, ima kot glavni cilj zagotoviti dvigalo, ki najbolj ustreza potrebam različnih uporabnikov: izboljšati kakovost življenja, zagotoviti zanesljivost, trajnost in predvsem varnost proizvodov V sodelovanju s tovarno SELE Srl, ponujamo različne vrste dvigal: • strojnična ali brezstrojnična • osebna • panoramska • tovorna • hišna • nosilne strukture za dvigala • malotovorna • avtomobilska • ploščadi za invalide • stopniščni stoli za osebe z omejeno možnostjo gibanja SEL: ® www.selesrl.com Ekipa izkušenih monterjev zagotavlja pravočasno in natančno montažo. Strokovno usposobljeni tehniki pa skrbijo za vzdrževanje in popravila dvigal. S pomočjo dolgoletnih izkušenj svetujemo pri izbiri in opravljamo remonte zastarelih dvigal in vanje vgrajujemo novo tehnologijo,dotrajana dvigala pa zamenjamo z novimi. V primeru okvar nudimo hitro odzivnost, da čimprej odpravimo težave uporabnikov.S povezavo na naš Klicni center pa zagotovljamo pomoč 24 ur na dan za vse dni v letu. Svoje storitve neprestano izboljšujemo in jih prilagajamo zahtevam strank. Zanesljivo delovanje našega podjetja kot ponudnika tovrstnih storitev potrjuje tudi certifikacija ISO 9001:2008. Parkirne ploščadi -dva prostora v enem 4 Sobota, 12. maja 2012 GOSPODARSTVO gibanja - Po konjunkturni raziskavi Confindustrie FJK za prvo četrtletje Deželno gospodarstvo se se naprej otepa z recesijo Predsednik deželnih industrijcev Calligaris svari pred zvišanjem davka na dodano vrednost TRST - Confindustrija Furlanije-Julijske krajine je včeraj objavila rezultate konjunkturne raziskave za letošnje prvo četrtletje, izdelane na osnovi obsežnega statističnega vzorca približno 20.000 predstavnikov podjetij, ki so jih zbrale štiri pokrajinske organizacije sistema Con-findustria. Raziskavo označujejo pretežno negativni predznaki glavnih kazalnikov zdravstvenega stanja proizvodnih sektorjev v naši deželi, kar velja tako za med-četrtletno kot za medletno primerjavo. Splošna analiza pridobljenih podatkov, ki kaže na poslabšanje razmer glede na zadnje četrtletje 2011 in tudi glede na enako lansko obdobje, potrjuje bojazen, ki je bila izražena že v komentarju prejšnje konjunkturne raziskave za zadnje četrtletje 2011. Takrat je predsednik deželne Confindustrie Alessandro Calli-garis opozoril na možnost, da se začenja nova faza recesije, kar se je žal tudi zgodilo. Ta nova negativna faza pa je še toliko bolj znemirljiva, ker med oživljanjem gospodarstva, do katerega je izmenično prihajalo v zadnjih dveh letih, podjetjem ni uspelo niti nadomestiti težke škode, ki so jo utrpela v prvi fazi te dolge krize. V primerjavi za zadnjim četrtletjem 2011 je kazalnik proizvodnje v letošnjih prvih treh mesecih poglobil upad z lanskih -0,8% na -2,4%. Kazalniki prodaje so vsi trije negativni, potem ko so bili v zadnjem lanskem četrtletju rahlo pozivni: skupna prodaja je padla za 6,2% (lani+1,3%), ker se je prodaja na domačem trgu zmanjšala za 5,3% (lani +4,1%), prodaja na tujih trgih pa za 6,8% (lani +0,5%). Zaposlenost je v rahlo nasprotnem trendu, saj se je v primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem, ko je upadla za 0,4%, povečala za sicer komaj zaznavnega 0,1%. Primerjava glavnih kazalnikov iz letošnjega prvega četrtletja z enakim lanskim obdobjem pokaže žal vse indikatorje z negativnimi predznaki, čeprav so absolutne vrednosti nekoliko manj kritične kot ob koncu lanskega leta. Kazalnik proizvodnje ostaja negativen za 0,6% (konec leta 2011 je kazal -3,9%), prav tako kot je negativno gibanje prodaje. Skupna prodaja se je zmanjšala za 3,2%, od tega je prodaja na domačem trgu upadla za 3,4%, izvoz pa za 2,9%. Pozitiven je samo indeks novih naročil, ki se je z -3,2% konec decembra lani v prvem trimesečju letos povzpel za 2,7%. V medletni primerjavi pa je še vedno negativen, in to za 10% (v prvem četrtletju lani -6,9%). Kratkoročna predvidevanja, torej za drugo četrtletje letos, so naravnana na pretežno stabilnost, kar pomeni, da so manj pesimistična, kot so bila konec lanskega leta. Najbolj kritična so predvidevanja za notranje povpraševanje in za zaposlenost, kjer negativne napovedi za približno trikrat presegajo pozitivna pričakovanja. Kot je v komentarju rezultatov analize ugotovil predsednik Confindustrie FJK, se recesija nadaljuje, zato je po Cal-ligarisovem mnenju potrebno, da »nova vlada, ki državi vrača kredibilnost in z njo zaupanje investorjev, spodbudi konkurenčno oživljanje gospodarske rasti s pravočasnimi in dolgoročno zasnovanimi političnimi ukrepi«. Predsednik deželnih industrijcev se je zavzel za sproščanje spon, ki dušijo gospodarski razvoj, za omejevanje javne porabe in za ponovno investiranje privarčevanih sredstev v dotrajane infrastrukture. Še toliko bolj, če se bo s tem mogoče izogniti zvišanju davka na dodano vrednost, kar bi še bolj zmanjšalo že sicer okleščeno osebno porabo. Predsednik Confindustrie FJK Alessandro Calligaris na lanski okrogli mizi ob 65-letnici SDGZ arhiv družbe - Krilati lev se izvija iz lanske krize Četrtletni obračun skupine Generali boljSi od pričakovanj MILAN - Podatki o poslovanju zavarovalne skupine Generali v letošnjem prvem četrtletju so boljši od pričakovanj finančnih analitikov. Upravni svet družbe krilatega leva je včeraj v Milanu pod vodstvom predsednika Gabrieleja Galaterija di Genole odobril konsolidirano četrtletno bilanco, ki se je zaključila z 1,2 miljarde evrov skupnih dohodkov, kar je blizu odlični ravni iz primerljivega lanskega četrtletja. Skupna vrednost zbranih premij se je povečala za 6,1% na 19,8 milijarde evrov, od česar odpade 75,2-odstotni delež na poslovanje na tujih trgih. Rast zadeva tako škodno kot življenjsko zavarovanje. Posebno velika je bila medletna rast dohodka na področju škodnega zavarovanja (+3,8%) in v finančnem segmentu (+12,2%), izboljšal pa se je tudi trend na področju življenjskega zavarovanja. Čisti dobiček prvega četrtletja 2012 je znašal 567 milijonov evrov (v Giovanni Perissinotto arhiv enakem lanskem obdobju 616 milijonov), kar pomeni znatno rast glede na zadnja tri četrtletja lanskega leta. Čisto premoženje krilatega leva je 31. marca letos znašalo 18 milijard evrov (+16,3%). »Rezultati prvih treh mesecev kažejo na odločno rast na začetku leta glede na drugo polletje lanskega leta,« je komentiral izvršni direktor Skupine Generali Giovanni Perissi-notto. »Dohodkovnost se je povečala na vseh področjih poslovanja, na- ša premoženjska trdnost pa se je znatno okrepila. To je res dober začetek leta 2012, ki ostaja polno pasti, a v katerem bomo rasli. V naslednjih mesecih se bomo še naprej osredotoča-li na profitnost in učinkovitost, nadaljevali bomo razvoj na trgih z največjim potencialom in maksimizira-li dohodkovnost na naših središčnih trgih. Vse to nam omogoča potrditi naš cilj, ki je dosega dobička pred davki v razponu med 3,9 in 4,5 milijarde evrov,« je še povedal Perissinotto. Včerajšnji upravni svet krilatega leva je odobril tudi lansko bilanco okoljske vzržnosti, ki zadeva porabo energije, papirja, škodljivih izpustov ipd. in ki kaže dobre rezultate prizadevanj na tem področju. Potrjeno je bilo tudi imenovanje dveh novih članov upravnega sveta, Clementeja Rebecchinija in Claudia De Conta, v zameno za Alberta Ni-colo Nagla in Francesca Saverija Vincija, ki sta odstopila. sodelovanje - Predstavitev v Trstu Veliko zanimanjepodjetij za sodelovanje s Črno goro dežela fjk - Sklep Tondovega odbora Proračunski rebalans za 130 milijonov evrov TRST - Podjetja iz Furlanije-Julijske krajine se močno zanimajo za gospodarsko sodelovanje s Črno goro. Včerajšnje predstavitve deželnega projekta Adria 3 -Internacionalizacija z razvojem gospodarskih odnosov med Furlanijo-Julijsko krajino in Črno goro, ki sta ga v Trstu priredila deželna zveza zbornic Unioncame-re FJK in agencija Informest, se je namreč udeležilo kar 50 podjetnikov iz vse dežele. Po Istatovih podatkih je bil lanski izvoz iz Furlanije-Julijske krajine v Črno goro vreden osem milijonov evrov, največji delež v tem izvozu pa so imeli pohištvo, kovinski proizvodi in oblačilni izdelki. Po besedah predsednika tržaške Trgovinske zbornice Antonia Paolettija ostaja veliko prostora tudi za druge vrste izdelkov: »Pri tem nam lahko pomagajo naše izkušnje na Balkanu, kjer smo sistematično in operativno navzoči že vrsto let.« Italija in Črna gora sta leta 2010 sklenili sporazum o sodelovanju, iz katerega izhaja možnost decentraliziranega sodelovanja med Furlanijo-Julijsko krajino in Črno Goro, je spomnil deželni odbornik za mednarodno sodelovanje Elio De Anna. »Naša dežela igra močno geopolitično vlogo v Jugovzhodni Evropi, naša podjetja so naravno nagnjena k temu prostoru, ki ponuja plodna tla za naša podjetja, zato jih spodbujamo in zanje pripravljamo nov sporazum,« je povedal odbornik. Zgodovinske odnose in možnosti za njihov razvoj je potrdil tudi črnogorski gospodarski podminister Dragan Kujovič. »Odnosi so bili vedno odlični, poznamo obe gospodarstvi, vendar želimo sodelovanje še okrepiti, predvsem na področju majhnega in srednjevelikega podjetništva v obeh državah in na strateških področjih, kot so turizem, gradbeništvo, infrastrukture in še veliko drugih,« je dejal črnogorski gost. Včerajšnja predstavitev Črne gore v Trstu sodi v okvir projekta za kooperacijo Adria 3 - Krepitev in razvoj sodelovanja z državami na vzhodni strani Jadrana. Projekt je financiran po deželnem zakonu FJK št. 19/2000, njegov nosilec pa je razvojna agencija Informest. Poleg Črne gore sta v projekt vključeni še Albanija in istrsko-kvarnersko območje Hrvaške. AMARO - Rebalans deželnega proračuna za letošnje leto, ki ga je včeraj na zasedanju v Amaru na Videm-skem odobril deželni odbor, bo vreden 130 milijonov evrov, glavni cilj popravka pa je pospeševati zaposlenost in zagotavljati solidarnost ljudem in družinam v težavah. Od skupnega zneska rebalansa bo 15 milijonov evrov namenjenih za financiranje del prek Civilne zaščite, 20 milijonov bo šlo za prispevke za vzdrževanje in energetsko varčevanje v zasebnih stanovanjih, sedem milijonov za kompenzacijske prispevke podjetjem, ki plačujejo davek Irap, 15 milijonov je namenjeno aktivnim politikam za delo, 10 milijonov za javno koristna dela, pet milijonov bo prejela družba FVGStrade, trije milijoni so namenjeni področju kulture in mednarodnih odnosov, pet milijonov bo šlo za proizvodne dejavnosti in ravno toliko tudi za kmetijstvo. Za pobude na področju socialne solidarnosti je odbor rezerviral deset milijonov evrov, ki bodo razdeljeni glede na razvoj kriznih razmer. Za preostalih 12 milijonov evrov deželni odbor ni izbral destinacije, ampak jih je prepustil v odločitev deželnemu svetu. Lokalne ustanove bodo prejele 19 milijonov dodatnih sredstev iz deželnega proračuna, za delovanje deželne uprave pa sta predvideva dodatna dva milijona evrov. Med namenskimi postavkami je tudi 14 milijonov evrov za poravnavo izgube agencije Promotur. Kot dodatek k številkam rebalansa sta predsednik odbora Renzo Tondo in odbornica za finance Sandra Savino predlagala uporabo dodatnih sto milijonov evrov prek rotacijskih skladov, ki bodo služili kot dotacija za naložbe podjetij. Po besedah odbornice je rebalans skladen z usmeritvijo deželne vlade, da največ sredstev nameni za oživitev gospodarskih dejavnosti in za socialno solidarnost. EVRO 1.2944 $ -g/1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. maja 2G12 valute evro (povprečni tečaj) 11.5. 1 G.5. ameriški dolar 1,2944 1,2961 japonski jen 103,48 103,31 kitajski juan 8,1681 8,1840 ruski rubel 39,0134 39,0370 indijska rupija 69,4250 69,1310 danska krona 7,4334 7,4335 britanski funt 0,80330 0,80180 švedska krona 8,9840 8,9448 norveška krona 7,5815 7,5575 češka krona 25,253 25,162 švicarski frank 1,2012 1,2013 madžarski forint 289,90 288,31 poljski zlot 4,2434 4,2292 kanadski dolar 1,2997 1,2945 avstralski dolar 1,2877 1,2801 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,4378 4,4190 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6978 0,6982 braziljski real 2,5305 2,5456 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3135 2,3135 hrvaška kuna 7,5027 7,5055 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 11. maja 2G12 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,23875 0,46685 0,72990 0,07500 0,11167 0,18500 0,397 0,691 0,978 ZLATO (999,99 %%) za kg 39.312,28 € -313/34 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 11. maja 2G12 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA PRVA KOTACIJA GORENJE 5,31 +2,12 KRKA 46,50 +1,09 MERCATOR 124,60 +0,34 +1,67 TELEKOM SLOVENIJE 72,00 -1,37 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 8,50 AERODROM LJUBLJANA 13,02 DELO PRODAJA 24,00 -3,56 ISKRA AVTOELEKTRIKA 15,80 - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,09 -0,32 KOMPAS MTS NIKA 2,70 5,90 -- PIVOVARNA LAŠKO 20,00 8,20 -- PROBANKA 5,40 7,50 -- SAVA 235,00 7,50 -- ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 70,53 13,47 -2,72 -0,19 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 11. maja 2G12 +G/18 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 0,5235 80,00 +6,21 +0,06 BANCO POPOLARE 1,00 -1,09 BCA POP MILANO 0,24 0,3546 -1,19 -0,14 ENEL ENI 0,8845 2,50 +0,51 +0,81 FIAT 3,594 +4,11 GENERALI 2,898 9,48 -0,55 -1,04 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,071 -1,47 LUXOTT1CA 27,63 +0,47 +1,47 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,234 -2,83 -1,22 PIRELLI e C 8,895 +4,34 SAIPEM SNAM SNAM 33,97 +0,32 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,458 4,09 -0,73 TENARIS TERNA 0,8335 13,69 -1,01 -0,94 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,78 0,0343 +0,14 UNICREDIT 2,50 2,812 -0,56 -1,06 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 95,89 $ -q/25 IZBRANI BORZNI INDEKSI 11. maja 2G12 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 581,96 +0,43 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.783,98 -0,62 FIRS, Banjaluka 1.778,47 -0,40 +0,51 SRX, Beograd - - NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.954,05 -0,88 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.848,38 2.629,12 -0,05 +0,49 S&P 500, New York 1.357,98 - MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.245,04 6.579,93 5.575,52 +0,34 +0,95 +0,57 CAC 40, Pariz 3.129,77 -0,01 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.015,00 909,70 2.254,54 +0,25 -0,24 +0,32 Nikkei, Tokio 8.953,31 -0,63 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.883,40 19.964,63 2.394,98 -0,70 -1,30 -0,63 Sensex, Mubaj 16.292,98 -0,77 / ITALIJA Sobota, 12. maja 2012 5 davki in kriza - Negativni odzivi na zaostritev boja proti utajam Vse več nasilnih obračunov z davčnimi inšpektorji in izterjevalci V Neaplju 200protestnikov pred sedežem Equitalie, v Rimu pisemska bomba, v Milanu nasilje nad inšpektorji RIM - Italija je bila včeraj priča novemu valu obračunov z davčnimi inšpektorji, ki so zadnjih nekaj mesecev pogosto tarča agresivnih ali pa zaradi gospodarske krize obupanih posameznikov. Premier Mario Monti je za prihodnji teden že napovedal obisk vodilnih Equitalie in agencije za prihodke. Pred sedežem davčne izterjevalnice Equitalia v Neaplju so se včeraj protestniki spopadli s policijo, na rimskem sedežu podjetja pa so policisti prestregli pisemsko bombo. Pismo bomba je vsebovalo eksplozivni prah, ni imelo pa detonatorja, tako da po oceni pirotehnikov ni bilo prave nevarnosti eksplozije. Kakšnih 200, pretežno mladih protestnikov je v Neaplju blokiralo promet pred sedežem Equitalie, pri čemer so izbruhnili spopadi s policisti. Protestniki so zahtevali zaprtje Equitalie zaradi nedavnih samomorov med posamezniki, ki so od agencije v zadnjih tednih dobili odločbe o davčnih dolgovih. Vodstvo podjetja poslovanja kljub protestom ni želelo prekiniti. Po izbruhu spopadov s policisti, v katerem je bilo ranjenih deset policistov ter protestnik, so poslovalnico Equitalie zaprli. Sedem protestnikov je policija prijavila sodstvu. Proteste proti Equitaliji in podobnim podjetjem, ki v imenu državne davčne uprave pobirajo davke, nameravajo protestniki organizirati tudi prihodnji petek, so napovedali. Zahtevajo pa ukinitev, kot pravijo, iz-siljevalskih pobiralcev davkov. Incident se je včeraj zgodil tudi v Milanu, v prostorih komercialista, ki sta ga obiskala davčna inšpektorja z namenom pregleda računovodskih dokumentov. Podjetnik je inšpektorja fizično napadel. V Viter-bu pa je policija vdrla na dom manjšega podjetnika, ki je po telefonu zagrozil, da bo pobil uradnike krajevne agencije za prihodke. Davčna uprava je v zadnjih mesecih močno poostrila nadzor nad utajevalci davkov. Tako so na primer pri nadzoru2000 posameznikov, ki sodijo med profesionalne poklice (odvetniki, notarji, arhitekti, zdravniki, komercialisti, inženirji ...), zgolj v prvih štirih mesecih leta odkrili za 190 milijonov evrov neprijavljenih prihodkov in za 32 milijonov evrov neplačanega davka na dodano vrednost. V Rimu je včeraj skrajna desna stranka Desnica proti politiki vlade Maria Mon-tija protestirala z razobešanjem v modre obleke oblečenih lutk na glavnih mostovih v centru mesta. V Italiji se letos vrstijo samomori med podjetniki in brezposelnimi zaradi finančnih težav, pogosto zaradi davčnih dolgov do države. Zgolj včeraj so samomor storili trije posamezniki. Član tajništva sindikalne zveze Cgil Fabrizio Solari je včeraj izrazil solidarnost z uslužbenci Equitalie, ki delajo svojo dolžnost, a so zaradi tega tarče hudih napadov. Podobno se je oglasil voditelj sindikalne zveze Uil Luigi Angeletti, ki pa je pristavil, da bi davčni izterjevalci lahko postopali manj strogo zlasti do manjših kršilcev davčne zakonodaje. Spopad med protestniki in policisti pred sedežem Equitalie v Neaplju ansa genova - Po ponedeljkovem atentatu na Roberta Adinolfija Odgovornost prevzela Fai Sporočilo anarhistov preiskovalci jemljejo resno - Upravitelj Ansalda včeraj odšel domov GENOVA - Za ponedeljkov atentat na pooblaščenega upravitelja družbe Ansaldo Nucleare Roberta Adinolfi-ja je prevzela odgovornost t.i. Neformalna anarhistična zveza (Fai). Tako vsaj piše v sporočilu s podpisom omenjene organizacije oz. njene »celice Olga« (morda poimenovane po 4. januarja aretirani anarhistki Olgi Ekonomidou), ki je prispelo včeraj na milansko uredništvo dnevnika Corriere della Sera in v katerem Fai napoveduje začetek »kampanje boja proti ubijalski hobotnici Finmec-canici« ter nove podobne pobude: le-teh naj bi bilo vsaj osem, kot je število zaprtih članov organizacije v Grčiji. Roberto Adinolfi ansa Prav tako, piše še v sporočilu, so člani organizacije Fai s to akcijo želeli dokončno začrtati mejo med seboj in »tistim anarhizmom, ki ga ogreva samo be- sedičenje«. »Svoje roke smo oborožili s prijetnim občutkom, z užitkom smo napolnili nabojnik. Zgrabiti za pištolo, izbrati cilj in mu slediti, koordinirati um in roko so bili obvezen prehod in logična posledica določene predstave o pravici,« piše še v dokumentu. Po mnenju varnostnih služb, ki se sklicujejo na svoje vire, je sporočilo verodostojno, gre pa za »kakovostni skok« v delovanju organizacije Fai, kar je »hudo in zaskrbljujoče«. Medtem pa so včeraj Roberta Adinolfija odpustili iz genovske bolnišnice San Martino in se je vrnil domov v varstvu dveh karabinjerjev. 2,3 milijarde za družbeni in gospodarski razvoj juga RIM - Zaradi vse bolj zaostrenih socialnih razmer je vlada na včerajšnji seji najbolj ranljivim skupinam, otrokom in starejšim na manj razvitem jugu zagotovila 845 milijonov evrov sredstev. V praksi bo to pomenilo več mest za otroke v otroških jaslih, za ne-samozadostne starejše pa predvsem socialno pomoč na domu. Tako je povedal predsednik vlade Mario Monti na tiskovni konferenci, ki jo je včeraj priredil po seji vlade skupno z ministri za teritorij Fabriziom Barco, za mednarodno sodelovanje Andreom Riccardijem in za delo El-so Fornero. Poleg tega je vlada namenila 1.498 milijonov evrov za spodbujanje gospodarske rasti, ino-vativnosti, znanstvenega raziskovanja in izobraževanja, in sicer v Kampanji, Kalabriji, Apuliji in na Siciliji. Vsa ta sredstva je vlada dobila z reprogramiranjem evropskih prispevkov v višini 2,3 milijarde evrov v korist omenjenih štirih italijanskih dežel. Po podatkih državnega statističnega urada Istat pod pragom relativne revščine živi prek osem milijonov oziroma 14 odstotkov Italijanov, pod pragom absolutne revščine pa okoli 3,1 milijona Italijanov. Precej huje je na jugu, kjer v relativni revščini živi 23 odstotkov Italijanov, v absolutni pa 6,7 odstotka. Preiskava zlorabe otrok v redu Kristusovi legionarji VATIKAN - V Vatikanu poteka preiskava proti sedmim duhovnikom, članom skrajno konservativnega reda Kristusovi legionarji, ki jim očitajo zlorabo otrok. Zlorabe naj bi se zgodile že pred desetletji, je povedal vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi. Ostalih podrobnosti Lombardi ni sporočil. Je pa bil v preteklosti obtožen, da ima nezakonito hčerko in da je zlorabil osem se-meniščnikov, tudi ustanovitelj gibanja, zdaj že pokojni Marcial Maciel. Ta je umrl leta 2008 v ZDA v starosti 87 let. Kristusovi legionarji so razcvet doživeli v času papeža Janeza Pavla II. in so trenutno navzoči v 22 državah. Njihov red šteje 800 duhovnikov, 250 se-meniščnikov in 7000 laikov. Red upravlja tudi z 12 univerzami. Papež Benedikt XVI. je leta 2010 odredil celovito revizijo redu. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Le Nouvel Observateur: Strukturne reforme so sicer potrebne, a še bolj spoštovanje zakonov Sergij Premru Tuji mediji so nedvomno namenili več pozornosti nedeljskim volitvam v Franciji zaradi preobrata, s katerim je Hollande nasledil Sarkozyja, in v Grčiji zaradi dramatično neodločenega izida, kot pa v Italiji, kjer je pravzaprav šlo samo za krajevne volitve. V resnici so tudi italijanske volitve imele pomemben politični naboj, saj so volivci hudo kaznovali politično navezo, ki je vodila državo do Montijevega nastopa: na volitvah sta Ljudstvo svobode in Severna liga sta bila poražena. Le Nouvel Observateur analizira italijanski volilni izid v komentarju s pomenljivim vprašanjem že v samem naslovu: »Je Super Mario v nevarnosti?« Občinske volitve namreč predstavljajo resničen potres, ki ni bil predviden, vsaj ne v tolikšni meri, saj je porušil predvidljive igre glavnih političnih strank, to pa bi lahko škodovalo ravnovesju treh glavnih komponent, ki sodelujejo s podporo Montijevi vladi. Berlusconi-jevo Ljudstvo svobode je doživelo pravi polom, razpolovilo se je število njenih glasov in že v prvem krogu je izgubilo županske stolčke v 45 mestih. Poraz je doživela tudi Severna liga predvsem zaradi škandala, ki je zajel stranko in njenega voditelja Bossija. Potemtakem bi pričakovali zmago Bersanijeve levice in Casinijevih sredincev, kar pa se ni zgodilo zaradi naraščajoče neudeležbe pri glasovanju, kar kaže na veliko nezadovoljstvo in na nezaupanje v politike. Okoristilo se je Grillovo gibanje anonimnih neprofesionalnih politikov, ki kritizira Montijev strogi recept za reševanje krize in se opredeljuje bolj za oporekanje kot za konstruktivne predloge, piše pariški tednik. Predlogi komika iz Genove pa, čeprav niso realistični, navdušujejo volivce, ki ne zaupajo več tradicionalnim strankam. Zato je pod vprašajem tudi Montijeva vlada, ki jo prav te stranke podpirajo, tudi pri reformah, ki so vse prej kot priljubljene. Gotovo nobena stranka nima v tem trenutku interesa, da bi vlada padla in da bi šli na predčasne volitve. Komentar francoskega tednika se konča z ugotovitvijo, da resnični problem Italije ni toliko v njeni zakonodaji in gospodarski strukturi, ampak v tem, da v Italiji zakonov ne izvajajo in jih ne spoštujejo. Davčna utaja povzroča milijardno škodo, pomanjkanje učinkovitih kontrol in kazni za utajevalce pa dokazujejo neučinkovitost dezorganizirane javne uprave. V Italiji so potrebne strukturne reforme, ampak tudi osveščanje javnosti, da je zakone treba spoštovati. Zaradi krize Italijani zategujejo pas, politične stranke še vedno prejemajo vrtoglavo visoke javne prispevke, politika pa se še vedno prepleta s korupcijo, piše Le Figaro. V sicer kratkem obdobju sodnih preiskav »čistih rok« na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja se je javnost na referendumu opredelila z več kot 90 odstotki proti javnemu financiranju strank, kar pa so v parlamentu kmalu izigrali z zakonom o t.i. povračilu volilnih stroškov. Pariški konservativni dnevnik ugotavlja, da so prispevki strankam predvideni za politične, evropske in deželne volitve, kot tudi za referendume, prejmejo pa jih v celoti tudi v primeru predčasnega razpusta parlamenta in jih dodelijo celo strankam, ki niso dosegle 4-odstotnega praga in torej nimajo parlamentarnega predstavništva. Npr. skrajno desničarska La Destra je na zadnjih volitvah leta 2008 dosegla samo 2 odst. glasov in zato nima parlamentarcev, v volilno kampanjo je vložila 2,5 milijona evrov, ima pa pravico do 6,2 milijona evrov povračila. Na zadnjih volitvah, na katerih se je uveljavilo Berlusconijevo zavezništvo, so stranke skupno potrosile 136 milijonov evrov, povračilo pa znaša 503 milijone, kar predstavlja 270 odstotni dobiček. Leta 2001 so strankam dodelili en evro prispevka za vsakega volivca, leta 2006 se je prispevek zvišal na 2,47 evra, dve leti pozneje pa na okrogle 4 evre. Samo Demokratska stranka je predstavila certificiran obračun, in sicer v skupni vrednosti 180,2 milijona evrov »povračila volilnih stroškov«, ki so v resnici znašali 18,4 milijona evrov, piše Le Figaro. »Die Euro-Lüge« evro-laž je naslov, s katerim nemški Der Speigel razkriva, da je Italija varala pri vstopu v sistem evra. Italijanski javni računi so namreč bili vse prej kot v redu, in predvsem so bili slabši od ti- stih, ki sta jih javno prikazovala takratni predsednik vlade Prodi in zakladni minister Ciampi. V letih od 1996 do 1998 so v Italiji izvedli »samo navidezne prihranke«, ki so sloneli na »računovodskih sleparijah«, piše Der Spegel, in so jih celo preklicali, čim so Italijo sprejeli v sistem evra, da bi si tako zagotovili podporo domače javnosti. »Italije ne bi smeli sprejeti v evro območje, njen vstop je predstavljal presedan, potrdilo za poznejši podoben sklep v zvezi z Grčijo, ki je imela še bolj ponarejene račune.« Nemški kancler Kohl je sicer bil seznanjen z dramatičnim stanjem italijanskih javnih financ, vendar je politična oportu-nost prevladala nad finančno strogostjo in je tudi zaradi francoskega pritiska pristal na vstop Italije v sistem evra. Kohl je »zaupal Ciampijevim melodioznim zagotovilom,« piše tednik iz Hamburga, da bodo italijanske javne finance do leta 2010 znižale javni dolg na 60 odstotkov BDP. Kot vemo, pa je šlo drugače ... Italijanski televizijski slon, piše The Guardian o Giulia-nu Ferrari, obilnem novinarju, ministru v prvi Berlusconijevi vladi in voditelju oddaje, ki je na sporedu v prvem večernem pasu takoj po glavnem televizijskem dnevniku prve Raieve mreže. Ne bi mu mogli zagotoviti vplivnejšega okna, meni londonski dnevnik, s katerega Ferrara po mili volji trosi vse, kar mu šine po glasi. Nedvomno gre za briljantnega komentatorja, ki pa je prav tako nedvomno tudi Berlus- conijev človek. V nobeni drugi evropski državi, razen morda v Belorusiji, se ne bi moglo zgoditi, da tako pristranski novinar komentira dnevne novice. Grotesken je tudi sam naslov oddaje - Qui Radio Londra - ki se sklicuje na medvojno oddajo BBCja, s katero so posredovali novice zasužnjenim evropskim narodom. Gre za očiten dokaz konflikta interesov, ki je kljub spremembam po padcu Berlusconijeve vlade še vedno prisoten v Italiji, Berlusco-nijev ustrahovalni medijski vpliv pa je še vedno neomejen in se ne bo zmanjšal do prihodnjih parlamentarnih volitev. Sicer mnogi ne sledijo več televizijski informaciji, eni ker raje sledijo programom Sky, drugi, predvsem mlajši, pa sploh ne gledajo televizije in se informirajo prek interneta. The New York Times poroča o izzivu novega italijanskega zasebnega železniškega prevoznika, ki je tudi prvi zasebni visokohitrostni železniški prevoznik v Evropi. Prvi vlak je stekel pet let po začetnem načrtu, terjal je milijardo evrov investicije, premostiti je bilo treba konkurenco in nasprotovanje javnih železnic. Novi vlaki pa tečejo 300 km/h in predstavljajo novo poglavje za evropski železniški prevoz. In to ne samo, ker je hitri Italo, tako so poimenovali nove vlake, pravi lepotec in nudi potnikom izjemno visok standard, ampak pa tudi ker vnaša konkurenco na področje, na katerem je doslej ni bilo. 1 4 Sobota, 12. maja 2012 APrimorski r dnevnik 1 Ulica dei Montecchi 6 r tel. 040 7786300 o faks 040 7786339 u u cu trst@primorski.it pokrajina - Ogled članov druge komisije pokrajinskega sveta Stavba zavoda Stefan nared za začetek šolskega leta 2013/2014 Sprejela bo lahko štiristo dijakov - Skoraj zaključena prva tranša del - Zadovoljstvo in pomisleki Stavba, ki stoji na Canestrinijevi ploščadi v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu in predstavlja sedež Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana, bo nared za začetek šolskega leta 2013/2014. To so včeraj dopoldne člani druge komisije tržaškega pokrajinskega sveta, ki je pristojna tudi za šolske stavbe, slišali iz ust vodje tehničnih služb Pokrajine Paola Stolfa med ogledom stavbe, kjer so se želeli seznaniti s potekom del. Poleg predsednika komisije Luce Salvatija so se obiska udeležili svetniki Sandy Klun, Matteo Puppi, Elena Legiša, Marcello Bergamini, Fabio Longo, Elisa-betta Sormani, Giorgio Ret, Claudio Gri-zon in Roberto De Gioia, ob njih pa so bili še predsednik pokrajinskega sveta Mau-rizio Vidali, odbornica za finance Mariella De Francesco, ravnateljica zavoda Stefan Milena Padovan, vodja uprave Tehniškega zavoda Žige Zoisa David Malalan ter pokrajinski funkcionarji in načrtovalci. Pokrajina je za obnovo poslopja namenila tri milijone evrov, dela pa so razdelili na dve tranši. Prva tranša je skoraj zaključena, predvidevala pa je ureditev notranjosti stavbe: tako so poskrbeli za novo električno napeljavo in sanitarije, dalje so vgradili nova vrata za učilnice, postavili so nov strop, z delno preureditvijo prostorov oz. odpravo nekaterih pregrad pa bo šola v pritličju po novem razpolagala tudi z zborno dvorano, v kleti pa z večjim prostorom za arhiv. Poleg tega, čeprav na začetku to ni bilo predvideno, so v okviru prve tranše del poskrbeli tudi za prenovo strehe, ki je bila že tako dotrajana, da je voda pronicala v stavbo. Za popolno ureditev notranjosti manjkajo še nekatera dela, kot npr. prepleskanje prostorov. Vsega skupaj je bila prva tranša del vredna 1.370.000 evrov, zdaj pa bo napočil čas za drugo tranšo del, ki predvideva ureditev zunanjosti stavbe. Na Pokrajini računajo, da bo postopek za dodelitev zakupa del stekel do konca poletja, morda pa bo treba k že obstoječi pristaviti še dodatno vsoto denarja, saj spomeniško varstvo utegne zahtevati npr. ponovno postavitev lesenih polken, kar bi terjalo dodaten strošek. Vedno spomeniško varstvo je tudi že zahtevalo ohranitev dosedanjih kamnitih tal na hodnikih in lesenega poda v učilnicah, prav tako se bo moralo že obstoječe zunanje protipožarne stopnice nekoliko odmakniti od stavbe, saj so preblizu oknom. Člani komisije so obiskali tudi začasni sedež Tehniškega zavoda Žige Zoisa kroma Trieste Coffe Cluster Novi upravni svet kavnega grozda Trieste Coffee Cluster je izvolil nove člane vodstva. Upravni svet sestavljajo naslednji člani: Franco Bazzara (družba Planet Coffee), Massimiliano Fabian (Demus), Walter Stanissa (Tržaška trgovinska zbornica), Giovanni Da-miani (Občina Trst), Enrico Pacorini (B. Pacorini), Alberto Polojac (Imperator), Fabrizio Polojaz (Primo Aroma), Vinko Sandalj (Sandalj Trading Company), Furio Suggi Liverani (illycaffe), Roberto Vidoni (Cogeco), Antonella Co-ciancich (Coffeecolours by Antorami). Predsednik in podpredsednik bosta še naprej Furio Suggi Liverani in Massi-miliano Fabian. Imenovali so tudi izvršni svet: potrjena sta bila Suggi Li-verani in Fabian, nova člana sta Alberto Polojac in Fabrizio Polojaz. Glasbena matica v botaničnem vrtu V botaničnem vrtu v Ul. Marchesetti št. 2 bo jutri od 10. do 14. ure sejem vrtnarstva Invasati, tutti pazzi per i fio-ri. Namenjen je zasebnikom in nepro-fitnim združenjem, velja pa za trenutek združevanja za ljubitelje cvetja in rastlin. Ob 11.30 bo tudi koncert gojencev Glasbene matice. Pod vodstvom Erike Slama bodo nastopili Marco Obersnel, Matjaž Zobec, Ivana Milič, Lucia Jankovski, Sara Bembi in Carlo Venier. V primerjavi s preteklostjo so bili res storjeni pomembni koraki naprej, so včeraj ugotavljali člani komisije. Prenovljena stavba naj bi po izračunih Pokrajine lahko sprejela okoli štiristo dijakov in mišljeno je, da bi postala sedež obeh slovenskih tehničnih šol, se pravi zavodov Stefan in Zois, ki trenutno oba delujeta v začasnih prostorih: zavod Stefan na Vrdelski cesti, zavod Zois pa v Ul. Weiss v parku bivše umobolnice, kjer so se člani komisije po končanem obisku v stavbi zavoda Stefan tudi mudili. Na obeh šolah pa imajo glede tega pomisleke, ki jih je pokrajinskim možem izrazila ravnateljica Milena Padovan: obstaja namreč bojazen, da kljub prenovi ne bo dovolj prostora za delovanje obeh šol v istem poslopju, saj so npr. potrebni tudi laboratoriji in uradi za dve samostojni šoli. Trenutno prostorska stiska najbolj pesti zavod Zois, kjer se pri pouku kemije in fizike morajo dijaki seliti v laboratorije na Vrdelski cesti oz. v prostore psihiatrične klinike v parku umobolnice, prav tako se mora eden od razredov oddelka za geometre stalno seliti, ker so eno od učilnic preuredili v risalnico, prav morajo dijaki pri urah telesne vzgoje v druge telovadnice, kar predstavlja tudi strošek za Pokrajino. (iž) Oddelek za urgenco v bolnišnici na Katinari kroma trieste trasporti - Skupščina delničarjev odobrila bilanco lanskega poslovnega leta Dobiček 3,7 milijona evrov Družba prodala 33 starejših avtobusov, ki jih bo letos nadomestila z novimi za skupno naložbo 9,2 milijona evrov odstotka, medtem ko so se stroški za Prevozno podjetje Trieste Trasporti je prodalo 33 starejših avtobusov kroma zdravstvo - Po skupščini glede preosnove deželnega zdravstva Sindikati zahtevajo uradna srečanja z vsemi župani v tržaški pokrajini Pokrajinski sindikati Cgil, Cisl in Uil bodo zahtevali uradna srečanja z župani vseh občin v tržaški pokrajini. Namen srečanj bo razprava o posledicah preosnove deželnega zdravstvenega sistema, ki jo pripravlja deželni predsednik Renzo Tondo, za zdravstvo na Tržaškem. Sindikati bodo od županov zahtevali jasno in javno stališče. Poleg tega bodo priredili tudi srečanja z deželnimi svetniki iz tržaške pokrajine, da bi skupaj analizirali problematiko in nakazali možne poti za spremembo ustreznega deželnega zakonskega osnutka. Sindikati bodo nenazadnje priredili več sindikalnih skupščin in tudi javnih srečanj, na katerih bodo seznanjali prebivalstvo s posledicami reforme za tržaški zdravstveni sistem. To je izšlo s skupščine z zaposlenimi v tržaškem zdravstvenem podjetju, ki so jo priredili sindikati Cgil, Cisl in Uil včeraj na Pomorski postaji skupaj s pa-nožnimi sindikati. Kot smo poročali, bo Tondova reforma po oceni sindikatov prizadela še predvsem Trst oziroma lokalne zdravstvene storitve. Na Tržaškem so namreč v zadnjih 20 letih mnogo vložili v storitve na ozemlju. Toda na podlagi preosnove bo mnogo pristojnosti podjetij za zdravstvene storitve spet prišlo pod okrilje bolnišniško-univerzite-tnih podjetij, drugače bo vse odvisno od enega samega deželnega zdravstvenega ozemeljskega podjetja. Na sindikalni skupščini so predstavniki zaposlenih izrazili hudo zaskrbljenost zaradi predvidenih sprememb, glede zakonskega osnutka pa so pokrajinski tajniki sindikatov Cgil, Cisl in Uil Adriano Sincovich, Luciano Bordin in Enzo Timeo podali zelo ostro enotno stališče. Tržaški zdravstveni sistem, pravijo, se bo zaradi deželne reforme v bistvu podrl. Sindikati bodo zato takoj zahtevali formalna srečanja z župani. Že v prihodnjih dneh bodo tri sindikalne skupščine, namenjene zaposlenim v bolniš-niško-univerzitetnem podjetju, in dodatna skupščina v pediatrični bolnišnici Burlo Garofolo. Do konca junija, ko bo nared dokončni zakonski osnutek, pa bo še vrsta srečanj in javnih razprav ter drugih pobud. A.G. Skupščina delničarjev prevoznega podjetja Trieste Trasporti je odobrila obračun poslovnega leta 2011, ki se je zaključilo z dobičkom 3.715.377 evrov. Skupščina je tudi določila izplačilo dividend lastnikom delnic (družba AMT Trasporti 60 odstotkov in Arriva Italia 40%), in sicer 120 evrov za dividendo za vsoto 4.080.000 evrov z uporabo dobičkov, ki so jih shranili v prejšnjih letih. Delovanje podjetja v zadnjem letu je predstavil včeraj pooblaščeni upravitelj Co-simo Paparo. Ta je še predvsem poudaril, da so avtobusi družbe Trieste Trasporti med najnovejšimi v Evropi in sploh najnovejši v Italiji. K temu je prispevala tudi prodaja 33 starejših avtobusov, ki je v blagajne prevoznega podjetja lani prinesla dodaten dobiček 2,9 milijona evrov. Povprečna starost avtobusov Trieste Trasporti je manj kot 4 leta, je dejal Paparo in dodal, da bo podjetje v prihodnosti kupilo še sodobnejše avtobuse. Letos bo tako v Trst prišlo 33 novih modelov, v katere je družba TT vložila 9,2 milijona evrov. Skupen dobiček podjetja se je lani v primerjavi z letom 2011 povečal za +1,7 proizvodnjo povečali za +1,5 odstotka. V stroških za osebje so vštete nagrade za produktivnost, ki so jih podelili uslužbencem v višini 1,4 milijona evrov, se pravi +16 odstotkov glede na leto prej. Avtobusi družbe TT so lani prevozili skupaj 13.041.432 kilometrov, medtem ko je openski tramvaj prevozil skupaj 139.720 kilometrov. Družba je na pomorskih povezavah lani pokrila skupaj 39.908 navtičnih milj, od katerih 28.022 na progi Trst-Milje in 11.886 na progi Trst-Barkovlje-Grljan-Sesljan. Na skupščini so tudi imenovali člane novega upravnega sveta in nadzornega sveta. Predsednik upravnega sveta je profesor na tržaški univerzi Giovanni Longo, ki je nasledil Daria Fisherja. Pooblaščeni upravitelj bo še naprej Paparo. Ostali člani upravnega sveta so Ambrogio Benaglio, Gianfranco Patuanelli. Marco Giovanni Piuri, Vittorio Alberto Torbia-nelli in Giuliana Zagabria. V nadzornem svetu so Pompeo Boscolo (predsednik), Ave Chinetti, Alessandro Pampuri, Tizia-na Pacifico in Rodolfo Pobega. / TRST Sobota, 12. maja 2012 7 zahodni kras - Obtožba rajonske svetnice Villi (Demokratska stranka) Križ: sramotno početje na vaškem pokopališču Povsem nespoštljivo prekopavanje grobov - Podjetje AcegaAps na zatožni klopi V Križu so jezni na podjetje Acega-sAps. Oziroma na podjetje, ki je na njegov račun prekopalo kakih štirideset grobov. Delavci so na pokopališču s pomočjo buldožerja odstranili marmornate nagrobnike, prekopali grobove in razmetali kose lesenih krst, oblačil in posmrtnih ostankov po tleh. Več marmornatih kamnov so razbili in se niso zmenili za ženice, domačinke, ki so jih rotile, naj se vendarle spoštljivo vedejo do posmrtnih ostankov. Sramotno početje je v pismu tržaškemu županu Robertu Cosoliniju in odborniku za podjetja, pri katerih sodeluje tržaška občina, Fabiu Omeru ožigosala za-hodnokraška rajonska svetnica Demokratske stranke Maria Grazia Villi. Zapisala je, da je dogodek razžalostil Križane, saj je kazalo, kot da bi morali delavci čim prej opraviti svoje delo, ne da bi se zmenili za spoštljivost kraja, v katerem so delali. Protestiral je tudi rajonski predsednik Roberto Cattaruzza. Že sredi aprila je v pismu odborniku Omeru zapisal, da zahteva podjetje AcegasAps plačilo od 2.200 do 2.700 evrov za prekop desetletnih grobov. Odločno preveč, saj morajo tako sorodniki dejansko plačati nov pogreb, je ocenil. Obenem se je obregnil ob govorice, po katerih naj bi podjetje AcegasAps ob novih pokopih zahtevale od svojcev umrlih tudi predhodno plačilo prekopa. »Če je to res, je zadeva sramotna, v podobnih primerih bi bili priča najgrši obliki špekulacije,« je poudaril. Zadeva je še toliko bolj sramotna, ker tovrstno upravljanje prizadene družine v najhujši gospodarski krizi, in je po svoje škandalozna, saj pomeni, da podjetje, ki se je v preteklih letih hvalilo po izjemnih dobičkih, špekulira na račun potrebnih, je menil predsednik zahodno-kraškega rajonskega sveta. Ta teden je Cattaruzza spet pisal Omeru. Tokrat mu je predočil stanje na kontovelskem pokopališču. V preteklih letih je rajonski svet predčasno pozval podjetje AcegasAps naj poskrbi za primerno ureditev pokopališča pred prvomajskim praznikom, saj na ta dan poteka na pokopališču komemoracija. Tako je storil tudi letos, a podjetje se ni odzvalo. Sploh ni dokončalo dela na vodovodni pipi, pokopališče je bilo neurejeno. Zato je Cattaruzza pozval Omera, naj vendar poseže pri podjetju AcegasAps, ker je njegovo ravnanje s pokopališči na Krasu res sramotno. M.K. Prekop grobov na kriškem pokopališču kroma občina devin-nabrežina - Po prvem srečanju koalicije V Nabrežini nič novega Deželna uprava sklenila, da bo naravni rezervat Devinskih sten še nadalje upravljala občina »Pomenili smo se, o imenih pa nismo govorili. To še pride, saj se bomo v prihodnjih dneh še srečali.« Tako, kratko in jedrnato, je novi devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja ocenil četrtkovo srečanje s partnerji le-vosredinske večine. Prav tako ni še določen datum prve seje novega občinskega sveta. Kukanja mora šele sklicati sejo, in to v roku desetih dni, seja pa mora biti v teku nadaljnjih desetih dni. To pomeni, da mora seja biti najkasneje do 28. maja, ni pa izključeno, da se bo nova skupščina sestala že prej. Do seje mora župan izbrati svojo upravitelj-sko ekipo, pomeni, da ima še dobra dva tedna časa za izbor. V pričakovanju novic o novem občinskem odboru predstavlja edino upravno novost v devinsko-nabrežinski občini sklep deželnega odbora s seje v Amaru v Karniji. Odločil je, da bo Občina Devin-Nabrežina še nadalje upra- viteljica deželnega naravnega rezervata Devinskih sten (na sliki Kroma). Občina je upravljala rezervat do zapadlosti konvencije o upravljanju 21. decembra lani. Prejšnja uprava je izrazila pripravljenost za še nadaljnje upravljanje naravnega rezervata, v kar je deželna uprava včeraj ugodila. železarna Analiza v» m v čistoče v koksarni Podjetje Lucchini je v ške-denjski železarni opravila biološko analizo na delavcih, zaposlenih v koksarni. V poštev so vzeli 89 delavcev koksarne in nekaj desetih zaposlenih v drugih oddelkih. Analize so pokazale, da je biološko stanje uslužbencev železarne povsem podobno stanju italijanskega prebivalstva. Kljub temu se je vodstvo grupe Lucchini vsoglasju s sindikalnimi organizacijami odločilo za povečanje zdravstvene zaščite uslužbencev. Tako bodo kombinezone delavcev v koksarni oprali trikrat tedensko, izboljšali bodo uporabo varnostnih naprav, kajenje bo še nadalje prepovedano, posebno pozornost pa bodo posvetili osebni čistoči zaposlenih in delovnim mestom. Praznik v Gabrovcu odpade Zaradi napovedanega vala slabega vremena so se v Gabrovcu odločili, da za današnji in jutrišnji dan napovedani vaški praznik odložijo za dva tedna. Slavje ob 110-letnici društvene gostilne bo torej zadnji konec tedna v maju, kot napovedano pa bo program zaobjemal poleg enogastronomske ponudbe tudi kulturne točke ter udeležbo domačih kmetov, obrtnikov in umetnikov, ki se bodo predstavili s svojimi pridelki in izdelki. Voden ogled Razprtih obzorij V nekdanji ribarnici na tržaškem nabrežju je na razstavi Razprta obzorja na ogled okrog 150 del slovenskih slikark in slikarjev. Jutri ob 11. uri se bo mogoče po razstavi sprehoditi v družbi strokovnega vodiča; tokratno vodenje bo v italijanščini, konzorcij Slovik in društvo Kons pa prirejata po predhodnem dogovoru tudi vodenja v slovenskem jeziku, ki so namenjena predvsem šolski populaciji. Razprta obzorja so do 17. junija na ogled od ponedeljka do petka, med 11. in 13. uro ter med 16. in 20. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 10. in 20. uro. Vstopnica stane 6€ (znižana 4€), za obiskovalce, ki niso še dopolnili 14. leta, pa je vstop brezplačen. Odprta vrata ustanove Enpa Zavetišče ustanove za varstvo živali En-pa v Ul. Marchesetti 10/4 bo danes med 10. in 18. uro imelo dan odprtih vrat, ko bodo na voljo vodeni ogledi živali, obiskovalci pa bodo spoznavali tudi navade živali, razloge za sprejem v zavetišče in način osvoboditve. Na ogled bodo tudi dvojezični didaktični panoji, ki so nastali v sodelovanju z dijakinjami liceja Slomšek, ki so opravljale prakso v zavetišču. Ob 16. uri bodo osvobodili nekatere ozdravljene živali. Dan bolničarja Ob mednarodnem dnevu bolničarja bo danes združenje bolničarjev Ipasvi med 10. in 19. uro imelo na vogalu med ulicama Dante in San Nicolo stojnico z informativnim gradivom in nasveti za pravočasno odkrivanje in ravnanje s ce-liakijo. Astrokids: danes zaključek V Domu glasbe v Ul. Capitelli 3 bo danes ob 17. uri zaključek manifestacije Astrokids, ki so jo priredili tržaški astronomski observatorij, knjigarna Feltrinelli, založba Scienza in Dom glasbe. Častna gostja bo astronomka Margherita Hack. Knjiga v Minervi V čitalnici knjigarne Minerva v Ul. San Nicolo 20 bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Lorenza Soresija Il ra-gazzo che cavalcava il vento. goldonijev trg - Danes in jutri Belo in belica Razstava belih vin, belušev in olja iz oljke belica Bianco, bianchi e bianchera je v italijanskem izvirniku naslov prireditve, ki bo potekala danes in jutri na Goldonijevem trgu. Poslovenjeno bi takole zvenelo: Belo, beli in belica. Vse torej v znamenju belega: belo vino, beli beluši in belica, paradna oljka tukajšnjega ozemlja. Pobudo šesto leto zapored prireja Združenje za ovrednotenje be-lušev Furlanije-Julijske krajine v sodelovanju z odborništvom za trgovino in obrtništvo tržaške občine ter pod pokroviteljstvom Deželne ustanove za razvoj kmetijstva. Prireditev so predstavili včeraj ob prisotnosti tržaške odbornice za trgovino in obrtništvo Elene Pellaschiar, podpredsednika Združenja za ovrednotenje belušev v FJK Carla Feruglia in tajnika deželnega združenja Cia-se-Coldiretti Andrea Luga. Prodajno razstavo belega vi-na,belušev in ekstradeviškega olja iz oljk sorte belica bodo odprli ob 9. uri. Na številnih stojnicah bodo pridelovalci iz raznih krajev dežele razstavljali, ponujali za pokušino in prodajali vse to »belo bogastvo«. Ob vzorcih belega vina, beluših in ek-stradeviškemu olju bo na pokušino tudi sveža skuta, proizvod številnih deželnih sirarn. Obiskovalci bodo lahko prejeli celo vrsto zanimivih informacijo proizvodnji belušev, olja, vina in sirov, ki predstavljajo pravo deželno prehrambeno bogastvo. Letošnja novost bo prisotnost proizvajalcev Konzorcija za zaščito in ovrednotenje fige znane z imenom figomo-ro. To je posebna sorta fige, ki uspeva izključno na območju Furlanije-Julijske krajine, in sicer v kraju Caneva pri Pordenonu. Obenem bodo člani društva deželnih someljejev pripravili pravcato pokušnjo deželnih belih vin in svetovali, katera vina se priležejo razstavljenim dobrotam. črna kronika - Na Fernetičih V kombiju ukradeno kmetijsko orodje Motorne žage, kosilnice, vrtnarske škarje, škarje za živo mejo, moto-kultivator, hrbtna tlačilka, varilnik, električni agregat in številno drugo kmetijsko orodje: vse to se je nahajalo v kombiju znamke ford transit z romunsko registracijo, ki ga je italijanska obmejna policija ustavila preteklo sredo ponoči na Fernetičih, ko je bil na poti v Slovenijo. Četverica romunskih državljanov, starih med 19. in 32. letom, je imela sicer veljavne dokumente, tovor, ki so ga prevažali in zaradi katerega so policisti ustavili vozilo, ki se jim je zdelo prekomerno natovorjeno, pa je bil veliko bolj sumljiv. Sum je postajal toliko večji, ker četverica ni znala dati jasnega odgovora na vprašanje, od kod vse to orodje, prav tako ni razpolagala z nobenim dokumentom o izvoru orodja. Na koncu se je izkazalo, da je bil del tovora že tisto noč ukraden lastniku na Goriškem, za preostali del tovora preiskovalci sumijo, da je bil ukraden prav tako na Goriškem ali pa v spodnji Fur-laniji. Policisti so vse skupaj zasegli in na prostosti ovadili četverico zaradi zbiranja ukradenega blaga, pa tudi zaradi nedovoljene posesti orožja, saj so pri Romunih odkrili tudi nož na vzmet z enajst centimetrov dolgim rezilom in plinsko pištolo z naboji. Policija pa vabi vse prebivalce prizadetih območij, naj preverijo, ali jim niso ukradli kmetijskega orodja, v primeru potrditve suma pa naj pokličejo postajo obmejne policije na Fernetičih (tel. št. 040-2158061). Peljali so ga v zapor Karabinjerji tržaškega poveljstva so včeraj dopoldne ob 10.30 aretirali 48-letnega Maura Skabarja, rojenega v Občini Repentabor, a bivajočega na Opčinah, in ga odvedli v koronejski zapor. Šlo je za izvedbo naloga tožilstva, saj mora moški prestati osemmesečno zaporno kazen zaradi kraje. Nadležni prodajalci Pripadniki občinske policije so na Borznem trgu ustavili 38-letnega moškega T.S. iz Turina, ki je poskušal mimoidočim prodati ovojnice s parfumom za ceno deset evrov in jih začel nadlegovati, če ovojnic niso hoteli kupiti. Moški je bil član skupine vsestransko »vztrajnih« prodajalcev parfuma, ki morebitnih strank niso hoteli kar tako pustiti oditi, kar se je zgodilo tudi na Velikem trgu in nabrežju. Turinčan, ki so ga policisti ustavili na Borznem trgu, je na zahtevo po izročitvi dovoljenja za opravljanje dejavnosti potujočega trgovca pokazal le kopijo dovoljenja, ki ga je bila izdala Občina Sesto San Giovanni v Lombardi-ji in pogodbo o sodelovanju z nekim tamkajšnjim podjetjem, poleg tega se je začel razburjati in žaliti policiste. Ob zasegu artiklov bo moral tudi odgovarjati za žalitve na račun javne osebe in metanja smeti na tla. Cigaretni ogorki na tleh Petdeset evrov: toliko bodo morali plačati 62-letni italijanski in 30-letni kitajski državljan ter 27-letno dekle, ki so jih občinski policisti na Velikem in Borznem trgu ter v Ul. Roma zasačili pri metanju cigaretnega ogorka na tla. 8 Sobota, 12. maja 2012 TRST / občina trst - Obisk v okviru projekta Comcita 2012 Vključevanje priseljenk Podžupanja Fabiana Martini je sprejela 25 tujk z otroki v dvorani občinskega sveta Tržaška podžupanja Fabiana Martini je v dvorani občinskega sveta včeraj sprejela 25 žensk, ki so se priselile v Trst iz različnih afriških, azijskih in evropskih držav. Srečanje so priredili združenje afriških žensk Donne Africa, Mednarodni dom žensk, Pokrajina Trst, tržaško podjetje za zdravstvene storitve in Združenje kulturnih posrednic. Pobuda je bila v okviru projekta Comcita 2012, ki ga je sprožila pokrajinska uprava. Njegov namen je spodbujati spoznava- prosek - Nocoj v Kulturnem domu Pomladanski koncert Nastopajo ženski zbor Prosek-Kontovel, moški Vasilij Mirk in Godbeno društvo Prosek Nocoj bo v Kulturnem domu na Proseku Pomladanski koncert, na katerem bodo nastopili ženski pevski zbor Pro-sek - Kontovel, moški pevski zbor Vasilij Mirk in Godbeno društvo Prosek. Koncert je mišljen kot pozdrav pomladi, ko se domača društva predstavijo domači publiki. Godbeno društvo Prosek bo predstavilo tekmovalni program, s katerim se bo 26. maja udeležilo na mednarodnem tekmovanju godb v Bertio- Članice in člani proseškega pihalnega orkestra, ki se bodo nocoj predstavili domači publiki z novim tekmovalnim programom lu pri Vidmu, torej bo šlo za nekako generalko pred tekmovanjem. Seveda je cilj godbenikov visoka uvrstitev, kar jim pod taktirko temperamentnega dirigenta Iva Bašiča tudi želimo. Izkupiček večera bo namenjen vzdrževanju spomenika padlim na Proseku. Letos poteka namreč 40-letnica njegove postavitve, julija meseca pa bo tudi proslava. Pomladanski concert se bo začel ob 20.30. Vabljeni! Včeraj danes Danes, SOBOTA, 12. maja 2012 PANKRACIJ Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.26 - Dolžina dneva 14.49 - Luna vzide ob 1.54 in zatone ob 13.10 Jutri, NEDELJA, 13. maja 2012 SERVACIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 27 stopinj C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 2 km na uro sever, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18 stopinj C. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647). U Kino CI3 Lekarne Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. maja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Dark shadows«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Tutti i nostri desideri«. CINECITY - 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »American pie, ancora insieme«; 17.50, 21.00 »Hunger Games«; 15.30, 18.40, 21.50 »The Avengers«; 18.00, 21.15 »The Avengers 3D«; 15.40 »Seafood, un pes-ce fuor d'acqua«; 15.35 »To Rome with love«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Chronicle«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »The dark shadow«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Special forces - Liberate l'ostaggio«. FELLINI - 16.15, 20.15 »Il castello nel cielo«; 18.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »To Rome with love«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »100 metri dal paradiso«; 22.15 »Gli infedeli«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.30, 20.30 »Il primo uomo«. KOPER - KOLOSEJ - 18.30 »Bes Titanov«; 18.20 »Bojna ladja«; 19.00 »Masaker«; 20.30 »Parada«; 20.40 »V deželi krvi in medu«; 21.00 »Varna hiša«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.45, 23.10 »Ameriška pita: Obletnica«; 15.50, 20.50, 23.00 »Talisman«; 19.20, 21.20, 23.30 »Projekt X«; 12.50, 18.10 »Bojna ladja«; 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Ulični ples 2 3D«; 11.10, 13.20, 15.20, 17.20 »Delfin (sin-hro.)«; 11.20, 13.40, 16.00, 18.15 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 12.20, 15.30, 18.20, 21.10, 23.59 »Maščevalci 3D«; 14.00, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 »Temne sence«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »American pie, ancora insieme»; Dvorana 2: 18.45 »The Avengers 3D«; 16.15, 21.15 »The Avengers«; Dvorana 3: 16.15 »Seafood, un pesce fuor d'acqua«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Hunger Games«; 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Chronicle«. SUPER - 16.40, 20.15 »Hysteria«; 18.30, 22.00 »Il richiamo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.10 »Dark shadows (dig.)«; Dvorana 2: 17.30, 22.10 »The Avengers 3D«; 20.15 »100 metri dal paradiso (dig.)«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Chronicle (dig.)«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »American pie, ancora insieme (dig.)«; Dvorana 5: 21.45 »Hunger games (dig.)«; 17.45, 19.50 »Il primo uomo (dig.)«. POMLADANSKI KONCERT DANES, 12.5.2012, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel Moški pevski zbor Vasilij Mirk Godbeno društvo Prosek SS^^EOJlLffi Izkupiček koncerta bo namenjen vzdrževanju spomenika padlim na Proseku H Čestitke Danes v Skednju naš MARKO rojstni dan praznuje. Z njim se veselimo, veliko sreče in zdravja mu iz srca želimo. Nona Marija in vsi domači. MIJA in DAMJAN, imejta se vedno tako rada kot se imata danes... Obilo sreče na novi življenjski poti vama želijo Kptanovi s Padrič. Pisana multietnična druščina v Trstu živečih žensk s podžupanjo Fabiano Martini nje ozemlja, na katerem živijo, in nuditi možnost izobraževanja ter uporabe zdravstvenih storitev priseljenkam oz. tujkam in njihovim otrokom. Podžupanja je ob udeležbi predstavnic omenjenih ustanov opisala glavne pristojnosti občinske uprave in govorila o zgodovinskih in kulturnih značilnostih mesta. Z obiskom te skupine žensk (ki so prišle v Trst iz Somalije, Sudana, Nigerije, Gvineje, Senegala, Alžirije, Kitajske, Bangladeša, Ukrajine, Turčije in s Kosova) se je tudi zaključila druga izvedba projekta Comcita. Danes združita svoji življenjski poti Mija in Damjan Obilo sreče, zdravja in večne ljubezni jima želijo nona Marija, Jordan, Cinzia, Ilija in Anna Mija in Damjan Želimo vama še obilo veselih skupnih trenutkov in neskončno nepozabnih občutkov! Klapa s Padrič in iz Gropade ter drugi prijatelji Mija in Damjan sta sklenila, da se bosta danes poročila. Sreča, zdravje in veselje, to so za vaju naše želje! Vsi pri AŠD Cheerdance Millenium Naša draga Marija Ražem še pri 97 letih trdno vztraja. Da bi bila še naprej tako pogumna, ji želimo vsi, ki jo imamo radi, še posebno pravnukinje Zala, Elzi, Živa in Neža M Izleti PODPORNO DRUŠTVO ROJAN obvešča udeležence izleta v nedeljo, 13. maja, v zibelko slovenske kulture in čebelarstva pod Stolom na Gorenjskem, da odpelje avtobus s trga Oberdan ob 7.30 in postanek na Opčinah (avtobusna postaja 39 na Dunajski cesti) ob 7.40. Prosimo za točnost! ZSKD organizira enodnevni izlet na avstrijsko Koroško namenjen članom kulturnih društev. Odhod bo v soboto, 26. maja, iz Trsta in Gorice, prihod istega dne zvečer. Rok prijave zapade v sredo, 16. maja. Informacije na tel.: 040-635626 tržaški ali 0481-531495 goriški urad. ENODNEVNI PUSTOLOVSKI IZLET V MOVIELAND (prvi park v Italiji posvečen filmskim uspešnicam) v organizaciji SKD Primorec bo v soboto, 16. junija (odhod s trga v Trebčah ob 6.30, prihod v večernih urah). Prijave in kotizacije zbiramo v četrtek, 17. maja, od 19. do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Info: 339-6980193. SPDT organizira v nedeljo, 20. maja, avtobusni izlet v Senovo na Bohorju, kjer si bomo ogledali nekaj naravnih in tudi kulturnih znamenitosti. Vpisovanje na izlet obvezno do četrtka, 17. maja. Informacije na tel. št. 3384913458. OGLED PIRANA Z OKOLICO - starodavno mesto s svojo zanimivo zgodovino v soboto, 19. maja. Občudo- vali bomo tudi okolico in obiskali najbolj vabljive točke. Informacije in vpis na tel. št.: 347-9322123. AŠD SK BRDINA organizira 10. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje do 30. maja. Informacije na 335-5476663 (Vanja). SLAVISTIČNO DRUŠTVO prireja izlet v Tersko dolino v nedeljo, 3. junija, z osebnimi avtomobili. Zbiranje na križišču pred Opčinami, odhod ob 9.uri, ogled Barda (Lusevera) in tamkajšnjega muzeja v spremstvu Viljema Černa, maša ob 11.30, kosilo v restavraciji Terminal v Zavarhu in obisk kraške jame. Informacije in prijave: 333-4546847 (Eva Fičur). SPDT vabi člane, ki se želijo udeležiti izleta na Dinaro od 23. do 25. junija, da se čim prej prijavijo. Vpise sprejema Livio: tel. št. 040-220155. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. IGOR CACOVICH je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni. OSMICO sta v Samatorci odprla Ervin in Marčelo Doljak. Tel. št.: 040229180. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milic. Tel. 040-229164. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta, na cesti za Slivno. Tel. 3383515876. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553. PRI PIŠČANCIH je Silvano Ferluga odprl osmico. Vabljeni. SALOMON v Rupi je odprl osmico. Tel. št.: 0481-882230. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! V REPNU »NA OREŠJU« smo odprli osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! V RICMANJIH št. 84 sta Zoran in Evina odprla osmico. V SAMATORCI so od 18. do 20. maja odprte sledeče osmice: pri Sonji in Ivanu, pri Cvetku in Zmagi, pri Ervinu, pri Davidu, pri Borisu, pri Sereni in Walterju ter pri Stanku in Almi. V ZABREŽCU je Mitja Zobec odprl osmico. Vabljeni. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Ošabnico ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče IP: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: De vin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ul. 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska c. 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Nedelja, 13. maja 2012 9 S Mali oglasi IŠČEM V NAJEM manjše stanovanje oziroma hišo na Krasu/v Bregu/v predmestju Trsta. Poklicati tel. št. 3455087930. KUPIM hišo potrebno popravil v Dolini ali Boljuncu, z vrtom ali dvoriščem. Tel. št.: 339-4551135. LETO starega steriliziranega mačka, tigrasto rdeče barve pogrešamo že 4 mesece (Stare Milje). Tel. št.: 3336802586, 040-330233. ODDAM V NAJEM na Proseku prostor, 45 kv.m. Tel. št.: 338-8066816. PODARIM mlade mucke. Tel. št. 3334463154. PRODAJAM stanovanje v centru Milj, sestavljeno iz dnevne sobe s kuhinjo, spalnice in kopalnice, 47 kv.m., prenovljeno v celoti leta 2003. Tel. 3483667766. PRODAM stanovanje v 4-družinski hiši v Boljuncu, 100 kv.m., dve spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, taverna, vrt in prostor za avto. Cena: 185.000 evrov. Tel. 040-228186. PRODAM AVTO renault new megane berlina 1.6 attractive, kupljen julija 2011, prevoženih 3.000 km, garancija renault, luči bixeno, z alarmno napravo in drugimi dodatki. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-212228. PRODAM SAMOSTOJNO HIŠO NA COLU (Repentabor) z urejenim vrtom. Vhod, kuhinja z jedilnim kotom, velika dnevna soba, 4 sobe, 2 kopalnici, garaža, pralnica, plinsko ogrevanje, klet. Zanimiva cena! Tel. št. 040-2171372. PRODAM dve malo rabljeni kolesi znamke bottecchia primerne za deklice od 4. do 7. leta. Tel. 333-9448295. PRODAM kompletni otroški voziček, sive in zelene barve. Tel. 338-6334861 SCOOTER malaguti firefox F15 lc, letnik 2003, prevoženih 5.000 km, prodam po ugodni ceni. Tel. št.: 348-1334399. V BOLJUNCU NA PLACU dajem v najem stanovanje z veliko teraso (proti Glinščici). Tel. št.: 348-3667765. a Šolske vesti MALČKI IN VZGOJITELJICI OV Palči-ca v Ricmanjih vas prisrčno vabimo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v prostorih našega vrtca v nedeljo, 20. maja, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Ü3 Obvestila PRAZNIK V GABROVCU ODPADE zaradi napovedanega vala slabega vremena, odložen bo za dva tedna. Slavje ob 110-letnici društvene gostilne bo torej zadnji konec tedna v maju, kot napovedano pa bo program zaobjemal poleg enogastronomske ponudbe tudi kulturne točke ter udeležbo domačih kmetov, obrtnikov in umetnikov, ki se bodo predstavili na stojnicah. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo odhod avtobusa za nastop v Celovcu danes, 12. maja, ob 13.30 iz Padrič, 13.35 iz Trebč, 13.40 izpred Centra Lanza; v torek, 15. maja, pa bo ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da se bo spomladanski tečaj baby bazena odvijal: danes, 12. in 26. maja ter 2. junija. Od 0 do 12. mesecev: 10.00-10.45 ali 10.45-11.30 v bazenu hotela Kariš na Pesku; od 12. meseca do 4. leta: 17.0017.45 v hotelu Danev na Opčinah. Info in prijave: urad v Ul. Cicerone 8 (ob pon. in pet. 9.00-13.00; ob sredah 16.00-18.00). Tel. št.: 345-7733569. V NEDELJO, 13. MAJA bo ob 17. uri na Pečah sv. maša. Iz Gorice v Bo-ljuncu odhod ob 15.45. Vabljeni ljubitelji športne in duhovne gimnastike. AŠD SK BRDINA vabi vse člane in vse tiste, ki bi se radi udeležili tekmovalne ali predtekmovalne dejavnosti na informativni sestanek, ki bo na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 v ponedeljek, 14. maja, ob 18.45 uri. Vabljeni! BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom, Ul. Gruden 72/1): ponedeljek, 14. in torek, 15. maja, od 16. do 20. ure ter v sredo, 16. maja, od 16. do 20. ure. Prijave na tel. 040-226386. www.primorski.eu1 DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 14. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na srečanje z zgodovinarjem in etnologom Irvinom Lukežicem z univerze na Reki, avtorjem knjige o slovenski prisotnosti na Reki Fluminen-sia slovenica. Gosta bo predstavila Marjana Mirkovic. Začetek ob 20.30. SKD SLOVENEC vabi vse vaščane in vaščanke v ponedeljek, 14. maja, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na sestanek za »42. Praznik vina«. Predstavili bomo program praznika in si porazdelili delo. KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na naslednje srečanje, ki bo v torek, 15. maja, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Do-nizettijevi ulici 3. Pridružite se nam! DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS sklicuje v sredo, 16. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, redni letni občni zbor, v prostorih Gregorčičeve dvorane v Ul. Sv. Frančiška 20. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v sredo, 16. maja, ob 18.30 v telovadnici na Kontovelu, št. 152. Na 3. točki bo srečanje z občani in ilustracija novega občinskega regulacijskega načrta - faza poslušanja. SLAŠČICE, SLADKE DOBROTE: kremne sladice, torte in piškoti. 15-urni tečaj bo potekal ob sredah (16., 23., 30. maja) v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Fernetičih. Info: Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@ad-formandum.org. ODBOR PASTORALNEGA SVETA OPENSKE DEKANIJE vabi na srečanje g. Škofa G. Crepaldija s predstavniki vseh slovenskih župnij in slovenskih župnijskih skupnosti v okviru priprav na Sinodo tržaške Cerkve, v četrtek, 17. maja, ob 20. uri v Ma-rijanišču na Opčinah. 8. MEDNARODNI MLADINSKI GLASBENI LABORATORIJ INTERCAMPUS v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb se bo odvijal v Dijaškem domu v Kopru od 15. do 22. julija. Namenjen je godbenikom od 12 do 20 let, ki že imajo izkušnje v igranju v orkestru. Od 17. do 22. julija se bo tudi odvijal seminar za predvodnike. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 18. maja. RAZPIS ZA DODELITEV PRISPEVKOV - Občina Zgonik sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine v Občini Zgonik, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek. V ta namen je treba predstaviti prošnjo, ki je na razpolago na www.comune.sgonico.ts.it - albo pretorio in v Uradu za socialno službo občine Zgonik, Zgonik, 45. Rok za vložitev prošenj zapade 18. maja, ob 13. uri. RAZPIS ZA IZPLAČILO PRISPEVKOV ZA ZNIŽANJE NAJEMNIN - Občina Zgonik sporoča družinam z bivališčem v občini Zgonik, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je na razpolago na www.comune.sgonico.ts.it - albo pretorio ter v Uradu za socialno službo, Zgonik 45. Rok za vložitev prošenj zapade 18. maja, ob 13. uri. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sklicuje 25. deželni kongres v petek, 18. maja, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu (Ul. F. Filzi 14) ter v soboto, 19. maja, ob 9.30 v Večnamenskem središču v Špetru (Ul. Alpe Adria 67). ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da do petka, 18. maja, sprejema prošnje za vpis otrok v poletne centre, ki so organizirani s prispevkom tržaške pokrajine, na podlagi deželnega zakona št. 10/88 in nad. spr. Brezplačno se lahko udeležijo otroci od 1 do 3 let, ki že obiskujejo jasli in od 3 do 12 let, ki izhajajo iz družin, katerih potrdilo Isee ne presega 12.000,00 evrov. Informacije in obrazci na www.provincia.trieste.it (welfare & cooperazione). Sprejem prošenj v tajništvu dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure. KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 19. maja, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. 30-LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 26. maja, v društveni gostilni v Gabrovcu ob 18.30. Rezervacije zbirata Monika in Jagoda do 20. maja vključno. Informacije na tel. št.: 333-8442509. OTROŠKE POLETNE DELAVNICE »Mala ustvarjalna akademija« v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bo na Livku pri Kobaridu od 27. avgusta do 1. septembra. Predvidene delavnice: plesna (z Jelko Bogatec), glasbeno-pevska (z Jano Drassich), likovna (z Jano Pečar), fotografska (z Mirno Viola) in pravljična (z Markom Gavrilo-skim). Na razpolago je še nekaj prostih mest. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL: posebna služba, kjer upokojenci dobijo informacije o njihovih pravicah in potrebnih postopkih, da lahko tudi na starost ostanejo doma (storitve za dostojno bivanje na domu; svetovanje za prejem prispevkov in predvidenih odtegljajev; pri pripravi pogodbe o zaposlitvi za osebo, ki upokojenca oskrbuje). Urniki: vsak torek 10.00-12.00 na sedežih: Barriera - Stara Mitnica 15, 040-767548; Sv. Ivan - Ul. S. Cili-no 44/A, 040-577062; Sv. Jakob - Ul. Frausin 17, 040-3474609; Sv. Ana - Ul. Zandonai 12, 040-823388; Rojan - Ul. Stok 9/A, 040-420622; Devin Nabre-žina - Trg Sv. Roka 103, 040-2024053. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA - Trst vabi na srečanje na temo: »Skrb in pomoč bližnjemu ter delovanje in pobude istrske Karitas«, z g. Francetom Prelcem, predsednikom in duhovnim vodjo Istrske območne Karitas, v sredo, 23. maja, ob 19. uri v dvorani župnije Sv. Vincen-cija, Ul. Ananian 5/A. PRIPRAVLJALNI ODBOR DNEVOV KMETIJSTVA, RIBIŠTVA IN GOZDARSTVA IZ TRSTA in Združenje strokovnih pokuševalcev OLEA, s pokroviteljstvom Pokrajine in občin tržaške pokrajine, organizirata tečaj za pokuševalce oljčnega olja. Tečaj se bo odvijal v Kulturnem Centru Anton Ukmar pri Domju od 23. do 26. maja in bo trajal predvidoma 35 ur. Informacije na spletni strani www.olea.info (e-mail: segrete-ria@olea.info), ali pa direktno pri g. Marisi Cepach tel. 328-768 23 65, email: marisa.cepach@regione.fvg.it. JEDILNIK LOW COST ZA USPEŠNE VEČERJE: od predjedi do sladice in večerja z velikim učinkom in nizkim budgetom je takoj nared! 15-urni tečaj bo potekal ob torkih (29. maja, 5. in 12. junija) v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Fernetičih. Info: Ul. Ginnastica 72, tel. 040566360, ts@adformandum.org. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Ekspresi-vne delavnice v maju: Likovne tehnike in Izdelava žigov. Informacije na tel. št. 040-299099 (Igralni kotiček Palček od pon. do sob. od 8. do 13. ure.) POLETNE DEJAVNOSTI pri Skladu Mitja Čuk - od 2. julija do 7. septembra 2012 za različne starostne skupine. Radovedno poletje od 3. do 6. leta. Zabavno poletje za otroke od 7. do 12. leta. Pustolovsko poletje za mladino od 13. so 15. leta starosti. Vpisi: Proseška ul. 131, 34151 Opčine. Tel. 040-212289, poletje@skladmc.org ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Živijo Kekec v Kranjski Gori, 10.-15. junij (do 5. razreda); jahalni Krpanova kobila v Sevnem, 17.-22. junij (od 4. raz. dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem, 17. junij-22. julij (od 4. raz. dalje); raziskovalni Naš Trst v Trstu, 24.-29. junij (od 4. raz. dalje); angleški Jezikajte! v Postojni, 19.-24. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Mišk@ (računalnik, šah) v Trstu, 27.31. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Poglej ptička! (biologija in fotografija) v Trstu, 3.-7. september (od 2. raz. dalje). Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja) ali zscirilme-tod@gmail.com. Število mest je omejeno. Prijave do 31. maja. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otro- zamenjali smo številko faksa TRŽAŠKE REDAKCIJE 9 nova ŠTEVILKA FAKSA 0039 040 7786339 ški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Na-brežini št.102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 8. junija. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Urad za šolstvo, telefon 0402017370. PIKAPOLONICA - Šc Melanie Klein obvešča, da bo poletni center potekal od 2. julija do 24. avgusta v otroškem vrtcu v Bazovici. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta starosti. Vpisovanje je možno na spletu (www.me-lanieklein.org) ali na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. Info: 3457733569, info@melanieklein.org. 42. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v organizaciji ZSKD in v sodelovanju z OŠ Vuzenica, Slovensko prosvetno zvezo (Avstrija) in Zvezo Slovencev na Madžarskem se bo letos odvijala na Gradini (Doberdob) od 19. do 25. avgusta. Namenjena je mladim od 11 do 15 let iz FJK. Informacije ali prijave: uradi ZSKD v Trstu in Gorici. PRIMORCI BEREMO 2012 - do 10. novembra so v Narodni in študijski knjižnici v Trstu in v Slovenski knjižnici D. Feigla v Gorici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije v obeh knjižnicah in na www.knjiznica.it. SS Prireditve POMLADANSKI KONCERT Ženski Pevski zbor Prosek-Kontovel, Moški pevski zbor Vasilij Mirk in Godbeno društvo Prosek vabijo na Pomladanski koncert, ki bo danes, 12. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Izkupiček koncerta bo namenjen vzdrževanju spomenika padlim na Proseku. SKD IGO GRUDEN vabi najmlajše na zadnjo Pravljično urico, ki bo v prostorih nabrežinskega Kulturnega doma danes, 12. maja, ob 15.30. Pravljico bo pripovedovala Marija Umek iz komenske knjižnice, sledila bo delavnica in izposoja knjig. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na seminar, ki ga vodi akademski umetnik Leonardo Calvo »Klimt-Jung: Ženski arhetip v umetnosti« danes, 12. maja, od 16.30 do 19.30 na sedežu, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Informacije: tel. 338-3476253 ali 040-774586. NA SEDEŽU TPK SIRENA V BARKO-VLJAH (Miramarski drevored 32) v nedeljo, 13. maja, od 10. do 18. ure, skupina »Včerajšnja dekleta« organizira razstavo ročnih izdelkov. Vabljeni vsi. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS Ul. Mazzini 64 v Trstu, tel. 340-3864889, vabi na predavanje »Tehnike za zgodnjo diagnozo raka« v ponedeljek, 14. maja, ob 17. uri v dvorano Centra prostovoljne dejavnosti (CSV - Centro Servizi Vo-lontariato), Galleria Fenice št. 2, 3. nadstropje, V Trstu. Predaval bo dr. Giorgio Mustacchi, odgovoren za Tržaško pokrajino v okviru deželnega screening-a rakastih obolenj. OB 30-LETNICI POIMENOVANJA OŠ F. S. FINŽGARJA iz Barkovelj (Ul. Cerreto 19) bo v sredo, 16. maja, v šolskih prostorih ob 16. uri otvoritev muzejske sobe in predstavitev raziskovalnega dela učencev »Sprehodi po Barkovljah: kako je bilo nekoč in kako je danes«. Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA TER ZALOŽBI MLADIKA IN ZTT vabimo na »Kavo s knjigo« v sredo, 16. maja ob 10. uri. Avtor Tone Frelih bo predstavil tretjo knjigo iz zbirke Umori »Zamolčana resnica«. OBČINA REPENTABOR vabi na predavanje dr. med. Dorjana Marušiča z naslovom »Srce in ožilje - kako jih varovati«, ki bo v četrtek, 17. maja, ob 18. uri v kulturnem domu na Colu. SPDT vabi člane in prijatelje na predavanje Nataše in Gordana Gladovič: Velika Dinara - najvišji vrh Hrvaške, ki bo v četrtek, 17. maja, ob 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. ODPRTE OSMICE V SAMATORCI V petek, 18. maja, ob 19.30 koncert Slavka Ivančiča in Klape Solinar; v soboto, 19. maja, od 9. do 19. ure na balinišču turnir v balinanju; ob 14. uri turnir v briškoli; v nedeljo, 20. maja, ob 11. uri start pohoda Pliskovica - Samatorca (2 uri); ob 14. uri v osmici pri Borisu turnir v šahu; ob 18. uri v cerkvici sv. Urha koncert MePZ Rdeča zvezda. V soboto in nedeljo: fotografski natečaj, nastopi potujočih glasbenikov, vožnja s kočijami, stojnice, razstave. Prireditelj Občina Zgonik v sklopu Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva. SKLAD L. IN Z. POLOJAZ IN VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU organizirata okroglo mizo z naslovom »Večkulturnost: starši govorijo o svoji izkušnji v slovenski šoli«. Srečanje bo v petek, 18. maja ob 17. uri v dvorani Bazlen, Palače Gopce-vich. Pogovor bo uvedla Vlasta Polo-jaz, povezoval pa bo Marijan Kravos. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonfata 6 s pokroviteljstvom ZKSD in Slovenske prosvete »... in navdušenje (še) traja«. Jubilejna veselica ob 30-letnici poimenovanja barkovljanske osnovne šole po F. S. Finžgarju in obnovitve domačega kulturnega društva. V nedeljo, 20. maja, začetek ob 16. uri z nastopom osnovnošolcev pred šolsko stavbo v Ul. Cerreto 19. Ob spremljavi Godbe na pihala s Proseka bo sledila povorka do sedeža društva, kjer se bo program nadaljeval. Vabljeni! UMETNIŠKA ŠOLA UNINT prireja ogled razstave Klimt: v znaku Hof-mana in Secesionizma - Benetke, v nedeljo, 20. maja. Informacije na tel. 338-3476253 ali 040-774586. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira in vabi na ogled fotografske razstave Mareta Lakoviča »V iskanju naših korenin - izgubljena ljudstva doline reke Omo«. Razstava bo na ogled v prostorih Bar Nanos na Razdrtem do nedelje, 3. junija. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Žive Pahor, Katerine Kalc in Liviane Poropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Prispevki V spomin na Viljema Žerjala daruje Anica Trento 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob 3. obletnici smrti drage mame Devane Pizziga daruje sin Igor 50,00 evrov za KD Ivan Grbec iz Škednja. V spomin na sestrično Vlasto daruje Marčelo z družino, 30,00 evrov za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Jelke Čok in Mariota Lorenzija darujeta Giuliana in Elisabetta Malalan 30,00 evrov za MlPZ Tončka Čok iz Lonjerja. V spomin na Nadjo Cosma daruje Stanislav 200,00 evrov za združenje Melania in 200,00 evrov za PD Slovenec - Boršt. V spomin na Nadjo Cosma daruje Fa-ni Adamič 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob izgubi članice MARGET MAZZONI izraža svoje globoko sožalje družini Odbor za spomenik padlim v NOB iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca 10 Sobota, 12. maja 2012 TRST / narodni dom - Predstavitev knjige Lelje Rehar Sancin Nojevo pero - rojstvo 20. stoletja v znamenju primorskih žena Knjiga je izšla pri ZTT - Prisrčno srečanje ob visokem življenjskem jubileju Devetdeset raznobarvnih vrtnic je včeraj pričakalo Leljo Rehar Sancin v Narodnem domu, kjer so ji številne slovenske organizacije in ustanove priredile sprejem ob visokem življenjskem jubileju. Založništvo tržaškega tiska pa ji je ob rojstnem dnevu »podarilo« knjigo Nojevo pero - zbirko ženskih portretov, ki jih je neutrudna preučevalka krajevne zgodovine pripravila za naš dnevnik. Vrtnice je slavljenki podaril Luciano Ferluga v imenu Italijanske ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture, v kateri je dolga leta poučevala. O knjigi, ki je nastajala tri leta, pa je uvodoma spregovorila urednica Alina Carli: v njej sta zbrali 41 portretov žensk, ki so se rodile pred letom 1901, zato ima knjiga podnaslov Rojstvo 20. stoletja v znamenju primorskih žena. Naslov Nojevo pero sta si izposodili pri Marici Nadlišek Bartol, novinarki in pisateljici, ki je v dar prejela takrat to zelo cenjeno pero. Nojevo pero je tudi simbol egipčanske boginje Ma'at, boginje resnice, pravičnosti in reda, večkrat pa je z njim okrašena tudi glava »popolne ženske« - boginje Izide. Slavljenka (daljši intervju z njo smo objavili v včerajšnji izdaji; op. nov.) je v pogovoru z Milico Kravos, ki jo je pred leti spodbudila k preučevanju in zapisovanju ženske krajevne zgodovine, spregovorila o nekaterih svojih junakinjah. Na primer o Angeli Rakar, ki je po drugi svetovni vojni prišla v Trst in tu pomagala postaviti na noge profesionalno gledališče. Za sabo je imela že preko trideset službenih let, a se je z velikim navdušenjem, ki je bilo značilno za tisti čas, lotila nove tržaške avanture. Danes smo vsi mlačni, je dejala avtorica, po tolikih letih fašističnega zatiranja pa je bilo navdušenje za prosveto res veliko: slovenska beseda je bila nekaj posebnega, ljudje so bili »lačni« knjižne slovenščine in so ji z veseljem prisluhnili. Otroci so vstajali tudi ob štirih zjutraj, da so lahko prišli pravočasno v šolo. Med takratnimi »prosvetarji« je bila tudi ona, ki je leta 1947 prišla v Trst in si tu ustvarila družino. V pogovoru z Milico Kravos je obudila tudi spomine na Društvo slovenskih umetnikov in Slovenski klub, ki sta nastala na pobudo zobozdravnika ter slikarja Roberta Hlavatyja. Društvo je združevalo slikarje, gledališčnike, pisatelje, ne glede na politično prepričanje; po mnenju Lelje Rehar Sancin bi nam tako društvo lahko tudi danes koristilo. (pd) S slavljenko se je pogovarjala Milica Kravos, prisluhnilo pa jima je veliko ljudi kroma manjšine - Junija Multimedijska delavnica Soba zrcal Združenje DROP OUT prireja konec junija delavnico Camera di Specchi/Soba zrcal, namenjeno uporabi novih avdiovizual-nih tehnologij. Pokrovitelj projekta je Deželni sklad za avdiovizual-ne medije/Fondo Regionale per l'Audiovisivo, finančno ga je podprla Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina, sodelujejo pa Alpe Adria Cinema, Italijanska skupnost Momjan/Comunita degli ita-liani di Momiano in Scenario Films Babylon. Delavnica bo potekala v Trstu in Momjanu od 24. do 30. junija 2012. Projekt je namenjen mladim pripadnikom evropskih manjšinskih skupnosti, starim od 18 do 30 let, med katerimi naj bi spodbudil socialno integracijo in izobraževanje v multietničnem kontekstu. Vabljeni so tako mladi, ki bi radi postali filmski ustvarjalci, kot tudi preprosti ljubitelje filmske umetnosti. Tisti, ki jih projekt zanima, lahko pišejo na e-naslov camera-dispecchi@gmail.com, več pojasnil pa najdejo na strani združenja na Facebooku (https://www.facebo-ok.com/cameradispecchi). Rok za prijave se izteče 15. maja, prostih mest pa zmanjkuje, zato je treba pohiteti. gospodarska kriza - Predstavili solidarnostni projekt Karitasa s podporo Fundacije CRT Socialni market za pomoč družinam Prodajalno na 350 kv. m površine bodo odprli do konca leta v Ul. Chiadino - S socialno kartico do hrane in vsega najnujnejšega Nekdanje župnijsko gledališče, kjer bodo uredili socialni supermarket kroma V današnjih časih smo vedno bolj priča pojavu nove revščine, ki dobiva nove razsežnosti in se je razrasla v različne plasti družbenega življenja. Materialna revščina tako še naprej ostaja zelo pereč problem, saj so danes ogroženi tudi številni ljudje, ki sicer imajo stanovanje in službo, a so njihovi prejemki prenizki, da bi prišli do konca meseca. Za ublažitev te revščine je italijanski Karitas po celotnem državnem teritoriju začel ustanavljati socialne super-markete, v katerih lahko ekonomsko ogroženi ljudje kupujejo vse, kar potrebujejo, pa vseeno nimajo občutka, da so odvisni od miloščine nekoga. Tako prodajalno bodo odprli tudi v Trstu, ambiciozni projekt pa so njegovi idejni snovalci predstavili na srečanju z novinarji. Projekt, imenovan Emporio della Solidarieta, koordinirata tržaški škofijski Karitas in fundacija CRTrieste, dela za otvoritev prodajalne pa bodo ste- znanost Včeraj dan odprtih vrat Visoke šole za napredne študije Sissa Spoznavanje nevroznanosti in matematike, a tudi parka, avditorija in glasbenih instalacij Obisk laboratorijev, srečanje z znanstveniki, pa tudi uživanje ob obisku velikega parka in poslušanju glasbenih točk v zborni dvorani: vse to je bil včerajšnji dan odprtih vrat Visoke šole za napredne študije Sissa, ki je sovpadal tudi z odprtjem parka, zborne dvorane in zunanjega avditorija javnosti. Uradni del je potekal v popoldanskih urah v nabito polni zborni dvorani ob prisotnosti direktorja šole Guida Martinellija in občinske odbornice Antonelle Grim ter ob nastopu godalnega orkestra konservatorija Tartini in jazz kvarteta Tre-beschi-Vallicelli-Bussi-Catacchio. Ob tej priložnosti so prisotni prisluhnili tudi predavanjem znanstvenikov Johna Nichollsa in Andree Frove. Približno tristo dijakov nižjih in višjih srednjih šol pa je visoko šolo Sissa in njen park pod Obeliskom obiskalo že v dopoldanskih urah, kjer so se lahko udeležili delavnic v laboratorijih za nevroznanosti in matematiko pod vodstvom tridesetih študentov-prosto-voljcev. Poleg tega so si lahko ogledali razstavo Nevzdržni, posvečeno štirinastim predmetom za vsakdanjo rabo s precejšnjim vplivom na okolje, prav tako so prisluhnili mladim raziskovalcem in študentom, ki so jim orisali delo znanstvenika. Obiskali so tudi 10.000 kvadratnih metrov velik park ter se poigrali s stalnimi instalacijami oz. glasbili, ki so od včeraj na voljo občanom. Nasmejane prostovoljke so ponujale tudi majice z logotipom šole kroma kla v prihodnjih dneh. Socialna prodajalna se bo nahajala v Ul. Chiadino št. 2, in sicer v bivšem gledališču župnije Beata Vergine delle Grazie v Trstu, kjer bodo prostore preuredili v lično opremljen supermarket, ki bo socialno ogroženim osebam in družinam nudil osnovne prehrambene proizvode in izdelke, ki so potrebni za osebno higieno. S 350 kvadratnimi metri površine bo ta supermarket največji market te vrste. Ob tem naj povemo, da ima Karitas trenutno sedem takih prodajaln, ki so razkropljene po celotni Italiji. Predstavitvene novinarske konference sta se udeležila tudi škof Giam-paolo Crepaldi in podpredsednik Fundacije CRTrieste Renzo Piccini, oba pa sta ocenila, da je v teh kriznih časih nujno potrebno pomagati drugim. Več o projektih Emporio della Solidarieta pa je povedal Marco Aliotta iz tržaškega Karitasa, ki je razložil, kako bo delovala tržaška socialna prodajalna. Slišali smo, da v tovrstnih marketih lahko kupujejo izključno posamezniki, ki imajo člansko izkaznico. Pogoji za članstvo so povsod enaki. Kdor si želi pridobiti izkaznico, se mora obrniti na Karitas ali na socialno službo pristojne občine, predložiti mora osebno izkaznico, dokument o stalnem bivališču in potrdilo o dohodkih (obrazec ISEE). Tistim, ki so zares potrebni pomoči, bodo dodelili izkaznice oz. kartice, ki bodo zelo podobne kreditnim karticam, s kartico pa bo imel kupec oz. gospodinjstvo pravico kupovati tudi večkrat na teden oz. do porabe vseh točk. Nakup bo torej omejen, izbira pa zelo izbrana, saj bodo na policah prevladovale le nujne stvari, je včeraj dejal Marco Aliotta in dodal, da je pomemben segment projekta tudi vzgojnoizobraževalna nota. Družine, ki zaradi nižjih prejemkov ne morejo priti do konca meseca, bo pomožno osebje ozaveščalo, kaj zares potrebujejo in česa ni potrebno imeti v naših hladilnikih. Večkrat se soočamo z družinami, ki sploh ne vedo, kaj je primerno za njihove majhne otroke, zato je oza-veščanje še toliko bolj potrebno, je o dodatni družbeni vlogi takšnih prodajaln dejal Aliotta. Solidarnostni projekt bodo v Trstu začeli izvajati v prihodnjih tednih, socialno prodajalno pa naj bi odprli do konca letošnjega leta, smo še slišali na včerajšnji predstavitvi. (sč) / KULTURA Sobota, 12. maja 2012 1 1 književnost - V Milanu predstavili avtobiografijo Borisa Pahorja Figlio di nessuno Paolo Mieli: Pahorjeva knjiga zasluži filmsko predelavo Veleposlanik Iztok Mirošič je Pahorju podelil priznanje ob 20-letnici samostojne Slovenije MILAN - Avtobiografska knjiga Figlio di nessuno (Nikogaršnji sin), ki jo je Boris Pahor napisal s Cristino Battoclet-ti, je knjiga evropskih razsežnosti, ki zasluži italijansko pozornost. Predvsem pa film, ki bi skozi bogato Pahorjevo življenje tudi širši javnosti približal del nepoznane italijanske polpretekle zgodovine. Tako meni Paolo Mieli, nekdanji odgovorni urednik dnevnika Corriere della Sera in sedanji predsednik založbe RCS, ki se je v torek udeležil milanske predstavitve najnovejše Pahorjeve knjige. V palači Morando je namreč potekala dvodnevna prireditev ob dvajsetletnici osamosvojitve Slovenije in evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Ob tej priložnosti je slovenski veleposlanik Iztok Mirošič pisatelju podelil priznanje ministra za zunanje zadeve ob 20. obletnici samostojne Republike Slovenije. Gre za priznanje, ki ga je novembra lani takratni minister Žbogar podelil tudi novinarju in parlamentarcu Dimitriju Volcicu; podelitve na tržaškem konzulatu se Pahor ni mogel udeležiti, zato so mu priznanje po- Z desne Cristina Battocletti, Mirošič, Pahor, Tatjana Rojc in Mieli m. maule delili v Milanu. Kot so poudarili, so se mu želeli tako zahvaliti za njegovo večletno prizadevanje pri krepitvi prepoznavnosti in mednarodnega ugleda Republike Slovenije v svetu. Boris Pahor se je na- mreč odločno zavzemal za slovensko suverenost, samostojnost ter zedinjeno prihodnost. A tudi za dobrobit zamejskih Slovencev in za pravice narodnostnih manjšin. Prispeval je k širjenju demo- kratičnih vrednot, zagovarjal sodelovanje med narodi in svobodno Evropo ter se zoperstavljal vsem totalitarnim režimom. Boris Pahor je svoje življenje in delo zaznamoval z iskanjem resnice ter zavzemanjem za svobodo in demokracijo. Milanska podelitev pa je bila, kot omenjeno, priložnost za predstavitev Pa-horjeve avtobiografije, ki so se je med drugimi udeležile soavtorica Battocletti, literarna kritičarka Tatjana Rojc in ministrica za Slovence po svetu Ljudmila Novak. 97-letni tržaški pisatelj je izrazil upanje, da bodo mladi vse bolj seznanjeni s polpreteklo zgodovino: pisatelji lahko pišemo, ampak knjige nas ne bodo zavarovale pred novim zlom, če ne bomo istočasno vzgajali tudi mladih. Posebno vesel je bil Mielijevih pomenljivih besed in voščila, da bi po njegovi življenjski zgodbi posneli film: vsak film o Pahor-jevem življenju pa se lahko začne samo pri fašizmu. Kdo ve, če bodo italijanski gledalci (po Srcu v breznu), lahko gledali tudi film Nikogaršnji sin ... (pd) film - SEEFEST Nagrajen Mazzinijev kratki film Obisk Pisatelj, režiser in scenarist Miha Mazzini je na Filmskem festivalu jugovz-hodno-evropskega filma - SEEFEST (South East European Film Festival) v Los Ange-lesu za film Obisk prejel nagrado za najboljši kratki film. Nagrado si je delil z madžarskim režiserjem Orsyjem Nagypalom, ki je slavil s filmom "Cold Shower". V kratkem filmu Obisk, ki je nastal po scenariju in v režiji Mazzinija, je dogajanje postavljeno v dom za upokojence. Vloge v filmu zasedajo Tone Partljič, Jernej Šugman, Jette Ostan Vejrup in Brane Završan. Kratka zgodba Obisk je ena od zgodb iz Mazzinijeve zbirke Duhovi, ki je pri novomeški založbi Goga izšla leta 2010. Zgodba je bila uvrščena v finale natečaja za nagrado 2011 Bristol Short Story Prize. Filmski festival SEEFEST je v Los An-gelesu potekal od 3. do 7. maja. Za najboljši igrani celovečerni film je bil izbran turški film "Future Lasts Forever" v režiji Ozca-na Alperja, po izboru občinstva pa je bil najboljši romunski film "Hello! How Are You?" v režiji Alexandruja Mafteija. gorica - Še danes in jutri razstava slik Roberta Faganela Življenje, naslikano v barvah ledu Doslej še nismo videli toliko življenja, naslikanega v barvah ledu. Najnovejši ciklus slik Roberta Faganela (na posnetku) je še danes in jutri na ogled v galeriji Studiofaganel v Drevoredu XXIV Maggio v Gorici. Po Havajih, Kanarskih otokih, indijski Kerali, Kanadi, Tuniziji se je goriški umetnik-popotnik odpravil do roba Patagonije na skrajnem jugozahodu Argentine in poiskal kraj, kjer se v tonih in poltonih ledeno belega in sivega začenja barva. Naslov ciklusa "50°29'S, 73°03'W" so zemljepisne koordinate Perita Morena, gigantske ledeniške gmote v neprestanem lomljenju in obnavljanju. Tam se človeku dozdeva, da je stopil na sveto zemljo, kjer se svet začenja in nastaja življenje. Nagle in krepke poteze čopiča nam razodevajo umetnika, ki ga poganja želja, da bi sliko nabil z bleščavo in mogočnostjo ledeniškega dragulja. V novembru lani je tam preživel tri tedne. Na kraju je naredil več deset skic. Kar naprej ga je ledenik privabljal. Zato se je vračal k njemu. Videno in doživeto je nato hranil v svojih očeh, dokler ju ni v svojem goriškem ateljeju sprostil v barvno materijo. Aprila je že bil pripravljen za razstavo. "Bil sem kot vulkan," nam je zaupal umetnik, ki je akvarele in olja na platnu, lesu ali kartonu naslikal v barvah ledu - beli, sivi in modri: "Pred tem teh barv še ni bilo na moji paleti." Vsak zamah čopiča razodeva njegovo izjemno spretnost mešanja barv. Sivi toni so najtežji. Lahko bi bili zamolkli in monotoni, a so pri Faganelu zvonki in polni odmevov. Barve spremljajo površino slike kakor svetloba, ki drsi po ledeni plošči, pogrezajo se v modre sence kakor pogled, ki je našel pot v soteske in razpoke. Lepota Faganelovih slik je prav v vsakem centimetru, ki je poln dogajanja, vse pa se dogaja v barvi, ki je polna življenja. Obiskovalcu galerije-okvirjevalnice Marka Faganela je na voljo spremni katalog s tiskarskimi značilnostmi, ki so neobičajne, vendar so posrečene do takšne mere, da zvezek na 28 straneh prispeva k oplemenitenju razstave; natisnjen je na papirju za akvarele v 300 izvodih, vsak je oštevilčen in nosi slikarjev podpis. Reprodukcije Robertovih slik v barvah ledu in vode so po videzu in ob dotiku kakor mali akvareli. "To je bil edini pravi papir," pove Marko, ki upravlja galerijo, ki je v Gorici ni enake, saj je odprto okno v svet umetnosti - naj bo bližnji ali oddaljen - in ponuja hkrati užitek zaradi estetske urejenosti kraja in skrbi za detajle. Ogled Perita Morena v oljih, akvarelih in grafičnih listih Roberta Faganela je možen še danes med 10. in 13. uro ter 16. uro in 19.30, jutri pa med 17. uro in 19.30. Igor Devetak TOMIZZEV DUH Bravar je bio bolji a Milan Rakovac Neki Hrvati i Slovenci i ostali „jugosi" opet su se 4. maja išli pokloniti Titu u Beograd. A neki Hrvati, uključiv šefove Helsin-škog odbora (!!!) u Zagrebu na Titovom trgu nosili su majice „Tito zločinac" i nastavili vi-šegodišnju kampanju da se ukine naziv Tito-vog trga. Ex-yu demokrati i „demokrati" posve gube živce, prokockali su nasljede i Kraljevine i Federacije, unesrecili i osiromašili vlastite narode, vide i sami da je „bravar bio bolji" , a bravar je Tito, naravno. Pa dovraga, pitaju se frustirani liberalci, kako to nezhva-lan narod hrvatski (i ostali...) štuje Tita, a mračni komunizam zaboravljaju? Pa, tako, mila i zatucana gospodo, ako je bravar bio diktator i antidemokrat, on je ipak od seljačke zemlje napravio modernu državu. I pritom stvorio sustav obrazovanja i kulture i znanosti i industrije i urbanizacije, a vi ste taj sustav ra-zorili i prigrabili narodno blago! Piše Mladina: „Na 32. obletnico smrti Josipa Broza Tita, zadnjega predsednika SFRJ, ki je umrl 4. maja leta 1980 leta v Ljubljani, je samo do poldneva njegovo grobnico v Hiši cvetja na Dedinju v Beogradu obiskalo več kot 700 ljudi iz vseh delov nekdanje Jugoslavije. Mnogi so nosili 'titovke' in pionirske rute, majice s Titovim likom in grbom nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Muzej zgodovine v Beogradu ob Hiši cvetja pa je najbolj obiskan beograjski muzej. Vstopnine v Hišo cvetja sicer ni, plačati je potrebno samo vstopnino za ogled muzeja. Grob Josipa Broza Tita je tudi danes prekrit s številnimi venci borčevskih organizacij in zvez antifašistov, ki še zmeraj spoštujejo njegovo zgodovinsko vlogo. Različne organizacije so se pod okriljem 'YU centra Tito' zbrale v zgradbi nekdanjega Muzeja '25. Maj' na srečanju 'Srečanje za prihodnost'. Udeleženci so se pripeljali z več kot deset avtobusi iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Slovenije, Makedonije in Srbije. Vse kaže, da so manjkali le avtobusi s Kosova. Beograjski Blic poroča, da je 'iz Slovenije prišlo deset ljudi oblečenih v uniforme nekdanje JLA ali v partizanske uniforme s trirogimi titovkami, kakršne so se nosile v tej republiki med drugo svetovno vojno'. Srbski časniki spominjajo, da je Tito vodil Jugoslavijo 35 let in da je imel brez dvoma velik ugled v svetu. Bil eden od ustanoviteljev gibanja neuvrščenih, ki je v času hladne vojne odigralo pomembno vlogo v svetu in še danes ostaja pomemben faktor v mednarodnih odnosih. Tito je bil rojen v hrvaškem Kumrovcu, v mešani slovensko-hrvaški družini. Kot vodja KPJ pa je v drugi svetovni vojni organiziral partizansko gibanje, ki je po okupaciji Jugoslavije sprožila NOB in vojno kon- čala na strani zmagovalcev. Na Titov pogreb v Beograd je prišlo 700.000 ljudi, 209 državnih in partijskih delegacij iz 128 držav sveta. V pogrebni povorki je bilo 41 šefov držav, 22 predsednikov vlad, štirje kralji, šest princev in enajst predsednikov parlamentov, kljub hladni vojni pa so na pogreb prišli politiki z vzhoda in zahoda. Od leta 1980 pa do danes je Hišo cvetja obiskalo več kot 17 milijonov ljudi." To bi bila, evo, statistička štorija, za na-šu dicu, i san je vrga tote zato ča naša dica po školan to ne znaju, a brižan narod koji ne pozna lastno zgodovino. Tako se bodo tudi „zamejski" otroci naučili nekaj o Titu. Se domi-slin da san ima bilu trirogu 1944 (pet lit dite-sino prez pameti), sprid je bila crvena zvizda velika kako i punja, a z boka je pisalo Ž.TITO. To mi je načinila baretu zrmana Pjerina, koja je potle živila u Portorožu, ča je u 16 litu svo-jen nasrid ceste Trst-Pula frmala fiat pun fašisti, i dovela ih u štab, pak je nisu virovali dru-govi da ih je ona zarobila. Kasnije, u JRM, če-sto sam bio oficir za vezu, kad bi dolazili u Split američki i engleski ratni brodovi, i zapadnjač-ki oficiri gajili su prema nama čisto oružano bratstvo, antifašističko bratstvo: Tito is a good story, rekli bi, sure, odgovarao sam, and Kennedy was a good story... Posvuda, od Triglava do Vardara, traju procesi i rasvjetljavnja osvetničkih zlodjela Titove vojske pred kraj rata, i poslije toga. Pije-tet žrtvama je neizbježan, kada gre za Istru, ci-lega živlienja pišen o ten ča su naši delali po Istri. I s time se treba suočiti i antifašizam, kao temeljno, formalno, konstitutivno nasljede i Europske Unije. Što se posvuda i čini. Ali isto tako treba održati pozitivnu tradiciju antifaš-izma, i pozitivno nasljede socijalizma; koji, uo-stalom, očito postaje i jedina alternativa glo-balnome liberal-kapitalizmu. Dakako, humanistični, parlametarni, pluralni socijalizam, ko-ji nastaje kao jedini moguci odgovor rasulu za-padnjačkom, propadanju cjelokupnog gospo-darskog sistema. Zdravi razbor upucuje nas na povratak kritičkoj misli, lijevoj, socijalnoj i so-cijalističkoj ideologiji, koja se ima inkorpori-rati u postojeci sistem, a ne odbaciti ga (kao što je Zapad odbacio socijalizam s padom ber-linskog zida, i ZATO došao na rub fojbe!). Naravno, „real-socijalizam" propao je baš zato što se nije mogao natjecati s kapitalizmom, kao što sada propada podivljali kapitalizam: razlog je isti - ekonomska neefikasnost!. Treba graditi izgradivo; neka to bude i „socijalistički kapi-talizam", ala scandinava, ala titina, - ako baš hocete, jer i Zapad je priznavao našu retoričnu definiciju „socijalizam s ljudskim likom", a ta-kav je opet moguc! priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom ^ za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Ni je čez naravno senco Nepreklicno prihaja dolgo obdobje sončnih dni. Po zimi in nekoliko muhasti pomladi se prvi sončni žarki in posedanje po mestnih in podeželskih kotičkih prileže. A ne bo preteklo precej časa, ko bo sonce pokazalo svojo resnično moč. Večina od nas celotnega poletja ne bo preživela na morju, kjer bi se lahko vsako minuto ohladila v vodi ali se umaknila v senco borovcev. Zato je skrajni čas, da vrt in dom pripravimo na prihajajoče vroče poletne mesece. Na voljo nimate le žaluzij, tend in senčnikov, pač pa tudi vse bolj priljubljena senčna jadra in seveda večne paviljone. Otroci bodo zadovoljni že s prostornim šotorom. Če še nimate zasajenih dreves na vrtu, razmislite kako bi lahko s krošnjami prišli do naravne sence. Škodljivi učinki pretiranega izpostavljanja soncu so znani. Podatki kažejo, da v Evropi za kožnim rakom oboli eden od 10.000 prebivalcev. Delež se vsako leto poveča za pet do sedem odstotkov. Zato strokvnjaki vse bolj intenzivno svarijo, da je treba kožo zaščititi in poudarjajo, da izpostavljanje UV žarkom ne povzroča le kožnega raka in malignega melanoma, ampak tudi številne druge neprijetnosti kot so opekline in različne reakcije ter okvarjen imunski sistem. Seveda so najbolj občutljivi svetlopolti ljudje in tisti z več kožnimi znamenji, a pretirano izpostavljanje sonce ne koristi prav nikomur. Sončni žarki so najbolj nevarni od desete do šestnajste ure. Tudi oblačno vreme ni nedolžno; takrat prodre do nas šestdeset odstotkov sevanja. Toda sonce le nima samo negativnih plati na zdravje in počutje posameznika. Znanost ve, da sončna svetloba deluje pozitivno na razpoloženje ljudi. Pod vplivom UV žarkov se namreč ustvarja za telo izjemno pomemben vitamin D. Po nekaterih ocenah je za nastanek vitamina D potrebnih od deset do petnajst mi- nut sonca na dan, zadostuje pa že izpostavljenost obraza in hrbtišča rok. Vitamin D ustvarja melatonin, ki ima številne pozitivne učinke na naše telo, tako na primer lajša nespečnost in pomaga pri premagovanju utrujenosti, je pa tudi an-tioksidant in s krepitvijo imunskega sistema pomaga v obrambi proti raku. Za zdravljenje nekaterih bolezni, na primer luskavice, se upo- AluCarso di SKABAR MARCO Proizvodnja in montaža aluminijastih vrat, oken, verand ter železnih delov Proseška ulica 173 - Opčine tel: 3490955671, fax: 040327459, e-mail: alucarso@gmail.com Mizarstva ■ \ w STOPAR Pohiitvo po men. kuhinje, stopnice, masivna notranja vrata ter okra in vrdTa ozniiena unien 14351 - t z mfižnoiljih 55% davif\e olajiave. zunanja t lako vah j a ■: d e c ki nti i ui KoiovH JQ - 31012 ftazDvica - Trti [llalijal lel/Fajc D4D ¿2bZSi - e-md-l b&taparfljhn it Železni na Terčon Naj bo vaš bazen vsak dan kristalno čist! rablja prav fototerapija. Znani so tudi primeri, ko izogibanje svetlobi lahko pomeni celo razlog za ponovni pojav rahitisa. Znanost je povedala svoje, zdaj ste na vrsti vi, da poskrbite za svojo zaščito. In za zaščito rastlin na vašem vrtu, ki vam bo v prihodnjih mesecih nudil varno pribežališče od ponorelega vsakdanjika. Na voljo imate številne možnosti, le ozrite se okrog sebe in izberite za vas in vaš dom z vrtom najbolj primerno rešitev. Upoštevajte tudi, da so senčila poleg zaščite, ki jo nudijo, lahko tudi uporabni elegantni dodatki za dekoracijo vašega doma. Žaluzije, senčniki in tende Veliko si lahko pomagate že s klasičnimi žaluzijami, če vam zunanje ne ustrezajo, se lahko odločite za notranje. Kakovostne aluminijaste lamele in profili jamčijo obstojnost oblike. Če vas žaluzije kot dodatni element v stanovanju motijo, se lahko odločite za takšne, ki so montirane v okenski okvir, če vam prostor to omogoča. Tovrstne žaluzije so diskretne in tako ni bojazni, da bi delovale kot tujek. Prav tako so zunanje žaluzije izdelane iz kakovostnih materialov, ki notranjost bivalnih enot ščitijo pred poletno vročino. Odlična rešitev za pridobitev in ohranjanje poletne sence so teleskopski senčniki, ki so resda precej veliki, a preprosti za uporabo in kar ni nepomembno: njihova življenjska doba je dolga, po nekaterih podatkih znaša tudi do 20 let. Za odpiranje uporabite ali vrtljivo ročico ali elektromotorni sistem. Tovrstni senčniki so primerni za zaščito vseh vrst teras pred različnimi vremenskimi vplivi, zato so tako priljubljeni. Materiali so običajno zelo vzdržni, oblike pa običajno okrogle ali oglate. Tkanine so barvno obstojne in vodotesne ter nudijo odlično zaščito pred škodljivimi UV žarki. Med glavne prednosti teleskopskih senčnikov strokovnjaki navajajo trdno konstrukcijo, kar pomeni, da senčniki opravljajo svojo funkcijo tudi v času neugodnih vremenskih razmer. No, če že ne opravlja funkcije v tem času, ker pač tedaj nismo na vrtu, je vsaj prednost, da senčnika ni treba vedno ob pojavu močnejšega vetra odmontirati in ob ponovnem soncu ponovno montirati. Senčniki se običajno pritrdijo na že obstoječo betonsko podlago. Če te ni, je treba izdelati temelj. Za tovrstno opravila boste potrebovali statika. p u ii i a b HRR na Opčinah ul. Carsia, 45, nasproti gasilske postaje, tel. 040.213579 info@kralj.it priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom pr,lo8° za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Brez tend je resnično težko preživeti poletje. Njihova prednost je v tem, da so primerna rešitev tako za manjše kot tudi večje površine, ki jih želimo zasenčiti enakomerno. Ponudba materialov in barv je skoraj brezmejna, tako da, kot vedno, upoštevajte le, da se bo skladala s siceršnjim ambientom. Tende odlikuje funkcija raztegovanja, kar pomeni, da vsakič lahko uporabimo le toliko tende kolikor prostora želimo zasenčiti. Kasetne tende vsebujejo kaseto, v katero se blago zvije in je tako dobro zaščiteno pred vremenskimi vplivi. Seveda je zaradi ohišja tovrstna tenda večja od klasične tende. Če vas moti ročno raztegovanje s pomočjo palice, imate na voljo elektromotor, s katerim bo odpiranje hitrejše in še enostavnejše. Če vas moti, da bi morali tendo postaviti na mesto, ki je precej izpostavljeno dežju oziroma vodi, imate na voljo aluminijasto strehico. Senčna jadra, paviljoni in šotori Med drevesa ali drogove lahko pritrdite vse bolj priljubljena senčna jadra. Odlikujejo jih materiali visoke kakovosti, ki po zagotovilih proizvajalcev odbijejo zelo visok delež, čez 90 odstotkov, škodljivih UV žarkov. Jadra so odlična, saj z njihovo izbiro niste omejeni na posamezen prostor ali del prostora. Lahko jih namestite nad ležalnike in počivalnike ali pa nad klubsko vrtno mizo s stoli, lahko pa jih razprostrete celo nad bazen. Na voljo so namreč jadra številnih velikosti in oblik. Prav oblike, poleg pestrosti materialov in barv, dajejo vsakemu jadru edinstven izgled. Pri izboru barve pazite le, da boste izbrali takšno, ki bo usklajena z okolico. Glede izbire materialov jader znate imeti nekoliko več dilem, ti se med drugim namreč razlikujejo predvsem po prepustnosti vode. Premislite do kdaj nameravate imeti jadra razpeta in se odločite za ustrezen material. Gre namreč za to, da določene tkanine nudijo ustrezno zaščito, a so vodoprepu-stne. Naklon jader sicer omogoča neprestano odlivanje vode, ki bi se sicer zadržala na njih, a če veste, da jader ne boste zapirali ob vsakem deževju, je morda bolje, da premislite o drugačnem materialu. Vrtni paviljoni so stalnica vrtov. Nikoli niso zamrli. V preteklosti so bili paviljoni nepogrešljivi na velikih vrtovih, danes pa si glede na ponudbo lahko, tudi če je vaš vrt velik le nekaj kvadratnih metrov, izberete svojega. Če ne želite, da bi si sosedi ogledovali vsak vaš korak in vaš vrt nima na meji zasajenih visokih rastlin, lahko paviljon zagrnete z do tal segajočimi zavesami. Paviljon je svojski prostor, namenjen druženju in posedanju. Na voljo imate različne vrste, osemkotne, trikotne, okrogle... Če se odločite za paviljon, ki vam ga naredijo po naročilu, imate seveda na voljo še več izbire. Mojstri vam lahko naredijo zaprte, polzaprte ali odprte paviljone. Če želite bolj adrenalinsko dogajanje na vrtu, ki bi vas spominjalo na poletja, ki ste jih preživeli kot otroci, lahko na vrt postavite šotor. Resda bodo poletni dnevi prevroči, da bi popoldan počivali v šotoru, a noči znajo biti zanimive. Tudi današnji otroci imajo radi šotore. Na voljo je ogromno modelov in vrst šotorov. Če boste poletje preživljali z vašimi najmlajšimi člani na domačem vrtu, se lahko za odlično rešitev izkaže družinski šotor. Sodobni šotori raznoraznih oblik in barv, kakor seveda tudi materialov, imajo integrirano dno, tako da se vam za morebitne mikro plazilce ni treba bati. Tehnološko obdelani materiali šotorov so odličen izolator pred soncem in toploto. Običajno so zunanji deli šotora narejeni iz mešanice zračnega poliestra in bombaža, imajo pre- stavljivo sprednjo steno in varjene šive, sprednja stena je prestavljiva. Zanimivi so modeli s panoramskimi okni, ob katerih so seveda tudi zelo potrebni zračniki. Iz mešanice zračnega poliestra in bombaža so običajno narejeni tudi notranji deli šotorov, čeprav so pri teh delih na voljo tudi številne druge kombinacije. Za udoben spanec v notranjih delih se je smiselno odločiti za čim bolj naravne materiale. Rastline in zid Drevesne krošnje znajo nuditi prijetno senco v vročih poletnih dneh in dihajo bolj od kateregakoli tehnološko najbolj dovršenega materiala. Seveda morajo biti drevesa, če jih želimo uporabiti za senčenje, posajena na primerna mesta in primerno negovana. Zato velja o vrstah in legah dreves razmisliti že pri načrtovanju. Poznavalci svetujejo zlasti listopadna drevesa in trte. Strokovnjaki za zasaditve vam bodo povedali, da je za senco primerno takšno drevo, ki razvije ozko krošnjo, primerno za senco, in ne zraste pretirano visoko. Med takšna sodijo sadna drevesa, če pa so vam ljubše okrasne vrste, strokovnjaki priporočajo izbor katere od avtohtonih drevesnih vrst, kot so breza, jerebika, javor, odvisno od lokacije, zemlje in želja. Le s takšnimi drevesi se boste namreč v prihodnjih letih izognili morebitnim sporom s sosedi. Ozka krošnja i iiinnn ii junu Vanja Devetak 1 r i o i mil i i 111 IZDELAVA, POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE OGREVALNIH, PLINSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV Alternativni in » obnovljivi • energetski viri Nabava, inštalacija in vzdrževanje peči na biomaso (drva,pellet...) znamke i— i ŠEMPOLHJ 1 /D6, TS TEL. 040-200312 MOB. 347-6282079 EDIL CARSO sne. GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 pa je pomembna tudi zato, da bodo čeznjo uspeli priti tudi zimski žarki. Seveda pa velja, da načrtujete primerno postavitev morebitnih zidov tako, da bo senca padala za vas najbolj ugodno. Na ta način vam ne bo treba zasaditi celotnega vrta, da bi pridobili senco. In ne bo vam potrebno kupovati tend, rolojev in podobnega v tolikšni meri. Ni je namreč čez naravno prijetno sen-co.o poleti, ampak tudi spomladi in jeseni. Zato se velja njegovi izdelavi še posebej posvetiti. Navsezadnje gre za element, ki vam bo služil za pripravo hrane, ob kateri se ljudje pogosto zbližajo. Obrtniška cona Dolina 507/11, TS, tel/fax 040228877 E-mail: info@sisli.it - leskonsi@gmail.com - www.sisli.it «f/Nj ^L*—; -M i v I BIk. OD PROJEKTA DO REALIZACIJE konstrukcije/strojna obdelava lesenih elementov - strehe na ključ ali po dogovoru - kritine - obnova odstrešja EDILEGNO SANTAGROCE SPI KRIŽ 9/A, DEVIN NABREŽINA (TS) Mob: 348 1403850, 346 9830373 drva za kurjavo - tudi na paleti peleti z visoko kalorično vrednostjo ■bri kemvz igalne | k0c ke ■ premogovni briketi, 0gljeni briketi glp jeklenka agip, pr0pan jeklenka agip KradbenmmateriaiB ¿z e l e z n i n a*z atgra d b e ni s tv0* zemlja v vreči, gnojila, hlevskitgn0j] ■qkrasne|ra?tun^^ vrtno pohištvo |D0^Av!vN7MM?^^R^ErZtŽERJAV0Ml URNIK: ponedeljek - petek od 8.00 do 17.00 sobota od 8.00 do 12.00 1 4 Sobota, 12. maja 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it gradišče - Skupina novinarjev obiskala center za priseljence CIE Zatišje pred viharjem? V center prihaja nov val »gostov« V centru je danes samo 24 priseljencev, struktura pa jih lahko sprejme 248 - Vojska, policija in karabinjerji nadzorujejo dogajanje v centru Zadnji novinar je prekoračil prag centra za identifikacijo in izgon priseljencev v Gradišču leta 2008. Od takrat je bil naši kategoriji vstop vanj zakonsko prepovedan. Da ne bi širili resnice o tem, kar se tam noter dogaja, oziroma da ne bi poročali o nečloveških razmerah, v katerih so primorani živeti priseljenci. No, razmere so se z nastopom nove vlade spremenile, saj je notranja ministrica Annamaria Cancellieri preklicala sklep njenega predhodnika Roberta Maronija in zamrznila prepoved vstopa novinarjem v tovrstne centre. Na pobudo prizadevne kolegice in v okviru državne kampanje LasciateCIEntrare se je tako skupina sedmih novinarjev iz Trsta in Gorice z novinarko in operaterjem državne mreže Rai končno lahko prebila v center in se na svoje oči prepričala, kaj se skriva za sivim, na videz neprebojnim obzidjem. 24 »gostov« v kletkah Novinarje je sprejel namestnik direktorja Vittorio Isoldi in jih v spremstvu predstavnika prefekture in policije pospremil na ogled centra. Center za priseljence CIE je razdeljen na tri oddelke - na rdečega, ki gosti danes 24 oseb (po zmogljivosti pa jih lahko sprejme 68), modrega, ki so ga komaj obnovili, potem ko so ga približno pred letom dni priseljenci iz protesta zažgali in torej popolnoma uničili, in zelenega, ki ga bodo v kratkem prenovili. Center lahko sprejme v celoti 248 priseljencev, največ, preko 200, jih je bilo takrat, ko je na otoku Lampedusa prekipelo in so ljudi pošiljali po številnih centrih posejanih po italijanskem škornju. Povprečno ostajajo v centru od 60 do 90 dni (po zakonu do največ 18 mesecev), temu pa sledi izgon. »Od leta 2006 je iz tega centra državo zapustilo 1500 priseljencev.« 42 evrov na osebo Za vsakega priseljenca v centru v Gradišču odšteje država dnevno 42 evrov, konvencija z upravitelji centra pa narekuje, da mora država, kljub temu da je danes v centru le 24 oseb, kriti stroške za 123 oseb - se pravi 50 odstotkov zmogljivosti centra. 42 krat 123 pomeni 5166 evrov dnevno, s katerimi krijejo stroške za osebje, za podjetja, ki imajo v zakupu obnovo infrastruktur in podobno, so nam včeraj pojasnili. Današnji »gostje« so povečini mladi Ma-ročani, Alžirci in Tunizijci, med 25. in 30. letom starosti. In kaj so zagrešili, da so jih pripeljali v center CIE? »Nekatere izmed njih so ravnokar izpustili iz zapora in v pričakovanju na izgon so zaenkrat nastanjeni tu, večino pa so agenti med rednim nadzorom zasačili brez ustreznih dokumentov, se pravi brez dovoljenja za prebivanje, zato morajo kot nezakoniti priseljenci zapustiti našo državo,« so nam povedali. rojce - Občina Za varnost na stadionu 900.000 evrov Goriška občina bo v nogometni stadion na Rojcah, kjer domuje športno društvo Pro Gorizia, vložila 900.000 evrov. Znesek bodo krili z deželnim in pokrajinskim prispevkom, sredstva pa bodo porabili predvsem za za prilagoditev objekta varnostnim normam, obnovo protipožarnega sistema in popravilo stranišč. Stadion bi sicer potreboval temeljitejši poseg, denar pa zadošča le za izredna vzdrževalna dela. Kdaj se bodo dela začela, še ni znano. Tik pred volitvami je goriški občinski odbor odobril dokončni načrt, ki ga je pripravil arhitekt Sandro Vanello, pred odprtjem gradbišča pa bo moral sprejeti še izvršni načrt in razpisati dražbo za izbiro izvajalca. Priseljenci za ograjo iz pleksi stekla, spodaj pa še za rešetkami; fant nam kaže znake garij, drugi pa ležišče SM Kakor živali za rešetkami Za »goste«, ki so zaprti v kletkah kakor živali v zoološkem vrtu, skrbi od leta 2008 kakih 70 operaterjev zadruge Connecting people iz Trapanija, ki upravlja tako center CIE kot sosednji center za prosilce azila CARA. Morda velja opozoriti, da so v centru CIE priprti le moški, medtem ko najdemo v centru CARA tudi ženske in otroke (žensk je danes 9, otrok pa 8 in vsi obiskujejo krajevne šole). Center CIE stalno nadzira vojska, ki naj bi skrbela le za nadzor notranjega obzidja, ob njih pa ne gre prezreti kakih 30 policistov in karabi-njerjev, ki se izmenjujejo v kabini za video-nadzor. Struktura razpolaga z dvema ambulantama, vsako s svojim zdravnikom in bolničarjem. V eni od dveh sta nas včeraj sprejela zdravnik in medicinska sestra, ki sta nam zagotovila, da so zdravstveni pregledi redni in skrbni, predvsem v tem obdobju, ko je »gostov« relativno malo. Osnovne zdravstvene usluge nudijo morebitnim pacientom kar v strukturi, drugače pa pomoč poiščejo v goriški bolnišnici, kjer pa žal naletijo na marsikatero oviro. V centru so občasno prisotne tudi kulturne posrednice, ki nudijo »gostom« potrebno podporo in uteho. Zatišje pred viharjem? S prihodnjim tednom se bodo gostje krepko pomnožili, saj bodo odprli obnovljen modri oddelek. Nadzorniki so že pripravljeni na nov izbruh neredov, saj je priseljencev vse več in vse bolj obupani so ... Sara Sternad gorica Zmagal projekt za monitoriranje uporabe zdravil Minister za teritorialno ko-hezijo Fabrizio Barca se bo v ponedeljek dopoldne na goriškem tovornem postajališču udeležil nagrajevanja zmagovalcev natečaja Premio innovazione 2012, ki ga je razpisala Trgovinska zbornica v sodelovanju z ustanovo Area Science park in na katerem sta prvo mesto osvojila mlada farmacistka Silvia Us-sai in inženir Riccardo Petelin. Njun projekt se imenuje Info-struttura, posvečen pa je inova-tivni obliki monitoriranja uporabe zdravil. gradišče - Obupan klic na pomoč »To je zapor, obravnavajo nas kot zločince, čeprav smo nedolžni« »Svo-bo-da, svo-bo-da«, je ob našem prihodu odmevalo na z rešetkami in pleksi steklom ograjenem dvorišču. »To je zapor in obravnavajo nas kot zločince, čeprav smo nedolžni in ničesar nismo zagrešili ...« Ob našem prihodu so se mladi moški drenjali ob rešetkah in vsak je hitel pripovedovati svojo zgodbo, ki se tu pa tam ni skladala s tem, kar so nam prej funkcionarji povedali. V njihovih očeh smo razbrali zaskrbljenost in strah, celo obup. »Pred dnevi so fantu, ki je spal z nami, diagnosticirali garje in so ga odstranili. Njegove obleke, vzmetnica in rjuhe, na katerih je ležal, pa so pustili v sobi.« Ker so garje nalezljiva kožna bolezen, vlada med »gosti« prava panika pred okužbo. 22-letni bolnik je namreč v samici preživel tri dni, brez hrane in brez pomoči, sedaj pa se stalno praska. Garje pa niso edina mora: drug za drugim nam kažejo namreč ekceme po stopalih, saj se vsi umivajo pod isto prho, mnogi pa se pritožujejo zaradi zobobola, ki pa ga v centru zdravijo le s »takipirino«. »Za naše zdravje se še zmenijo ne.« »Počutim se kot kriminalec, brez vsakršne pravice,« nam je v dobri italijanščini povedal 48-letni Tunizijec Ahki. Že 25 let prebiva v Italiji, plačeval je davke in prispevke ter si tako zagotovil zdravstveno varstvo. Ko pa je zaradi gospodarske krize izgubil službo pri gradbenem podjetju v Padovi, so ga odpeljali v center v Gradišču, kjer je že pet mesecev. »Pred dnevi sem se odločil, da se vrnem v domovino, kjer me čaka družina. Utrujen sem, boleham za kilo in nečloveškega ravnanja res ne prenesem več,« nam je obupan zaupal. Kaj pa ostali? Kaj jih zadržuje na italijanskih tleh? Skoraj v en glas so odgovorili, da je to beda. V domovini nimajo več ničesar, ne družine, ne stanovanja, tako da je življenje zanje tam nepojmljivo. Izbire pa žal nimajo in prej ali slej se bodo morali vrniti domov. Eh, pravica še zdaleč ni za vse enaka, vzdihuje Maročan Omar in ugotavlja, da je celo v zaporu bolje kot v centru. Za rešetkami je namreč v Brescii preživel nekaj mesecev zaradi uživanja mamil, sedaj pa že šest mesecev biva v centru. Svoje napake je drago plačal. Da je povsem nedolžen, pa nam je zatrjeval Maročan Hassan, ki nikoli ni zagrešil prekrška, v centru pa je pristal samo zato, ker je bil ob službo (delal je najprej v hotelu, nato kot skladiščnik pa tudi kot negovalec starejše osebe) v Trevisu. Zanimalo nas je, kakšno je življenje v centru. Primerjava z živalmi v kletkah se je kar sama po sebi ponudila. Na zunanjem dvorišču lahko preživijo samo 10 minut dopoldne in ravno toliko popoldne. Vročina je bila včeraj tam skorajda neznosna. Na dvorišču je bilo 30 stopinj, sence pa nikjer, zato se moški zatekajo v sobe. Večina sogovornikov je strastnih kadilcev, v centru pa jim zagotovijo le pet cigaret dnevno. »Čeprav imamo pri sebi nekaj denarja, si tukaj ničesar ne moremo privoščiti. Še v zaporu si lahko nabaviš nekaj hrane ali cigarete.« Kaj pa hrana? Tako za kosilo kot za večerjo ena in ista. Hladna in skromna, vedo povedati. Pa tudi pitne vode dobivajo le dva litra na osebo. Mnogi so nam včeraj zaupali celo sum, da hrana vsebuje kako drogo, saj so po obedu neznansko zaspani. Kako je s čistočo? Že dalj časa je pralni stroj pokvarjen, pravijo, tako da imajo na sebi umazana oblačila. Za nameček pa se iz njih norčujejo tudi vojaki. Kaže namreč, da poleg nadzorovanja zunanjega obroča, vstopajo tudi v center in »zapornike« hujskajo ter snemajo s telefončki. »Kaj pa boste vi s svojimi posnetki,« jih je zanimalo. Zagotovili smo jim, da bodo njihove zgodbe jutri (danes op.av.) objavljene. »Vive l'Italie!« Sara Sternad / GORIŠKI PROSTOR gorica - Kaj ostane otrokom po ločitvi staršev? Nevidna brazgotina ali rana, ki se ne zaceli Psihoterapevt Aldo Mattucci:»Z bolečino se moramo soočiti, ne smemo je zanemarjati« »Ločitev je kot rana. Od njenega zdravljenja bo odvisno, kako jo bomo občutili. Bo skoraj nevidna brazgotina ali pa se ne bo nikoli dokončno zacelila.« Tako poudarja priznani psihoterapevt Aldo Mattucci, ki je v četrtek vodil tretje predavanje iz ciklusa Šola za starše v priredbi Dijaškega doma Simon Gregorčič. Mat-tucci je spregovoril o posledicah, ki jih lahko otroci imajo zaradi ločitve staršev. Poudaril je, da morajo k čim manj travmatični ločitvi prispevati čisto vsi osebki, od odvetnikov in sodnikov do vseh drugih oseb, ki so neposredno oziroma posredno vezane na starše in otroke. »Če otrok ne pokaže nikakršne posebne spremembe po ločitvi, nekaj ni v redu. Pri ločitvi so določene spremembe čisto normalne, tako vedenjske (nenavadni strahovi, nočne more, močenje postelje itd.) kot fizične (bolečine v trebuhu, glavoboli, slabosti itd.). Pri otroku nam ti simptomi povedo, da v svetu odraslih nekaj ne gre. Če se kaka od teh sprememb pojavi, je bolje, saj drugače ostane skrita v notranjosti otroka in bo prišla na dan v drugem življenjskem obdobju, ob neuspehu ali ob kakem ne povsem veselem dogodku, kasnejše zdravljenje pa je veliko težje,« je povedal Mat-tucci in pojasnil, da se moramo soočati z bolečino in je ne smemo zanemariti. Vsako otroško obdobje ima svoje specifične simptome: pri treh-petih letih otroci ponovno prevzemajo stare navade (npr. Udeleženci srečanja (zgoraj); psihoterapevt Aldo Mattucci (desno) bumbaca sesanje prsta), pri šestih-devetih letih se sprašujejo, ali imajo pravico biti žalostni, pri osmih-desetih letih doživljajo določene fizične slabosti in so raztreseni v šoli, med adolescenco pa imajo agresiven odnos do starša, ki se je odločil za ločitev. »Večkrat so otroci tisti, ki skrbijo za starše, ko pa bi moralo biti obratno. Ze- lo pogosto se zgodi, da se otroci postavijo na stran šibkejšega starša oziroma tistega, ki več trpi, pri tem pa drugega sploh ne sovražijo, kot si večkrat predstavljamo,« je razložil psihoterapevt, ki je nato demantiral določena zmotna prepričanja. Sploh ni res na primer, da starejši otroci lažje premostijo ločitev: »Manjši otroci so gorica Izobraževalno ■ •V v sredisce do konca leta Srečanje s psihoterapevtom Aldom Mattuccijem smo izkoristili, da smo ga vprašali za morebitne novosti glede izobraževalnega središča za psihologe in psihoterapevte, ki bi ga morali odpreti v Gorici. »Žal se je postopek uresničevanja tega projekta zataknil. Sicer smo že določili prostore, ki bi lahko gostili sedež za družinsko terapijo in v katerih bi lahko nudili tečaje, s katerimi bi formirali psihologe in psihoterapevte, nato pa smo morali projekt zamrzniti. Zato upam, da bomo tovrstni center predali namenu pred koncem leta,« je pojasnil Aldo Mattucci. (av) veliko bolj fleksibilni in predvsem potrebujejo oba starša. Ko pa otrok odrašča, lahko enega izmed staršev tudi črta iz svojega življenja. Otroci razumejo mnogo stvari, tudi ko starši hlinijo, da je vse v redu, medtem ko v resnici samo čakajo, da otrok odraste in se nato ločijo. Ne smemo nikoli lagati otrokom.« Mattuc-ci je nato tudi demantiral prepričanje, da je ločitev brez otrok lažja: »Sploh ne. Ko imata otroka, oba starša vesta, da obstaja neka vez, ki ju bo vezala večno. Ko pa otroka ni, nastopi bojazen, da ne bo ostalo nobene vezi. Kot tudi ni res, da so otroci ločenega para veliki lažnivci. Poleg tega bi rad dodal, da po ločitvi ni priporočljivo ponovno srečanje med starši v družbi otroka, saj otrok živi v iluziji, da bosta lahko starša spet skupaj. Otrok je namreč kot "Hooligan navijač", ki se lahko vede na zelo neumen način, ker mu je družina zelo pri srcu«. Kako pa sporočiti otroku, da se starša ločujeta? »Laž ima kratke noge. Z otroki je treba biti odkritosrčni. Otroku je treba jasno povedati, da starša se ne ljubita več in da otrok nima pri tem nobene odgovornosti, ne glede na starost otroka. To morata sporočiti oba starša skupaj, mama in oče«. Naj dodamo podatek, da se je srečanja udeležilo trideset oseb, med katerimi je bilo sedemindvajset predstavnic nežnega spola, tri pa (če izvzamemo poročevalca) moškega. V razmislek. Albert Voncina Nedelja, 13. maja 2012 1 1 Internet je lahko nevaren Nevarnosti, ki se skrivajo na svetovnem spletu, bodo v središču simpozija, ki ga v torek, 15. maja, prirejajo na sedežu Videmske univerze v Ulici Diaz v Gorici. Na vprašanja o računalniškem piratstvu, kaznivih dejanjih in pasteh na internetu bodo odgovarjali izvedenci poštne policije iz Trsta in Gorice. »Spleta se poslužuje vedno več uporabnikov, le-ti pa niso vedno informirani o raznih nevarnostih in pravnih aspektih,« podčrtujeta vodja policijskega oddelka Francesco Di Lago in asistent Luca Fonzi. Seminar bo potekal v okviru tečaja sociologije mobilne komunikacije in novih medijev, ki ga vodi profesor Nicola Striz-zolo. Srečanje se bo začelo ob 9. uri. Pohod na Škabrijel Danes bo z odhodom iz različnih smeri - Kekec, Kromberk, Ravnica in Prevala - potekal spominski pohod na Škabrijel. Na vrhu bo ob 10. uri slovesnost, na Slemenu bo sledila uro kasneje, ob 11.30 v vasi ob spomeniku NOB in ob 12. uri ob spomeniku Tankovski četi. Osrednja slovesnost s kulturnim programom bo v Ravnici, slavnostni govornik bo Vasja Klavora. Dogodek prirejajo krajevna skupnost Ravnica, območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica, območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Veteran Nova Gorica, policijsko veteransko društvo Sever, Združenje slovenskih častnikov Nova Gorica in društvo Soška fronta. (km) Nove kamere v Ronkah Občinska uprava iz Ronk je v letošnji proračun vključila 20.000 evrov za varnost in 19.000 evrov za izboljšanje prometne signalizacije. Štirim kameram, ki že delujejo v mestnem središču, bodo pred koncem tekočega leta dodali še dvanajst naprav za videonadzor, ki jih bomo namestili na strateških točkah. »Para20« na ogled »Para20« je naslov likovne razstave, ki jo bodo danes ob 17.30 odprli v pokrajinski galeriji v Ulici Diaz v Gorici. Na ogled bodo likovna dela, ki so jih pacienti skupnosti La Tempesta izdelali ob koncu celoletne delavnice pod vodstvom Luciana de Gironcolija. Razstava čipk v Gorici Danes bodo v galeriji Maria Di Ioria v državni knjižnici v Gorici odprli razstavo čipk »Trasparenze - Un merlet-to per imprigionare il vuoto«. Na ogled bodo dela čipkaric iz Gorice, drugih krajev dežele FJK in iz tujine, ki so se udeležile mednarodnega natečaja »Il Merletto a Gorizia«. Odprtje bodo obeležili s slovesnostjo, ki bo ob 11. uri v avditoriju v Ulici Roma. sovodnje - V občinski knjižnici srečanje s Cirilom Zlobcem Med politiki premalo kulture Slovenski pesnik s kančkom grenkobe ugotavlja, da danes obstajata le dva družbena razreda: zaposleni in nezaposleni Ciril Zlobec in Martina Kofol bumbaca Srečanja s pesnikom Cirilom Zlobcev vselej veljajo za nekaj posebnega. Tako je bilo tudi v ponedeljek v občinski knjižnici v So-vodnjah, kjer so znanega slovenskega kulturnika pričakali številni ljubitelji poezije. Prvenstveno je bil večer namenjen predstavitvi zadnje Zlobčeve knjige »Vse daljave niso daleč«, potek srečanja pa je ubral pot, ki je peljala k temeljitemu razmišljanju o vlogi kulture v vseh odtenkih našega življenja. Zlasti je bila poudarjena dokaj žalostna ugotovitev, da je v današnjih političnih krogih prisotno premalo kulture, ki bi vedno morala biti temeljnega pomena pri razvoju neke civilizirane družbe. Slovenci, je poudaril Zlobec, smo zelo navezani na kulturno izročilo, saj gojimo skoraj sakralen odnos do poezije. To nas je rešilo pred pogosto krutimi zgodovinskimi dogodki, ki so nam stregli po življenju. Mnogi, dosti večji narodi, so že zdavnaj izginili prav zaradi prešibke sposobnosti uveljavljanja in postavljanja lastnega jezika v knjižno obliko. Slovenci ne moremo biti enakopravni velikim narodom, smo pa lahko enakovredni, je zatrdil Ciril Zlobec. Del večera je bil namenjen tudi Zlobčevim stikom z italijanskim kulturnim svetom. Predstavljena knjiga se veže prav na to tematiko. V svojem zanimivem in s pristnim humorjem obarvanem pripovedovanju je pesnik s Krasa razkril marsikatero malo poznano anekdoto lastnih stikov z italijanskim literarnim svetom. V svojem dolgem življenju je spoznal in sodeloval z Albertom Moravio, z Giuseppejem Ungaretti-jem, z Leonardom Sciascio, z nobe-lovcem Salvatorem Quasimodom in s številnimi drugimi. Veliko njihovih del je Zlobec prevedel v slovenščino. V italijanščino pa je prevedel kar ne- kaj svojih pesmi in bil pri tem deležen številnih italijanskih priznanj. Tudi prevajanju je bil namenjen del sovodenjskega večera. Zlobec je na začudenje vseh prisotnih zatrdil, da so slovenski prevodi tuje literature med najboljšimi na svetu. Izpostavil je predvsem podatek, da se maloka-teri narod lahko pohvali s kar tremi integralnimi prevodi Dantejeve Božanske komedije. Na koncu je pesnik, ki je obenem tudi predstavnik naroda in države, iznesel nič kaj razveseljivo stanje v današnji družbi. Še nedolgo tega so se ljudje delili na družbene razrede. Danes sta ostala le dva: zaposleni in nezaposleni. Nezaposlenost pa hudo načenja človeško dostojanstvo, je z grenkobo ugotovil Zlobec. Pogovor s pesnikom je vodila Martina Kafol, predstavnica založniške hiše ZTT, pesnika in prisotne pa je nagovorila tudi sovodenjska županja Alenka Florenin. (vip) 16 Nedelja, 13. maja 2012 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Nadaljevanje glavne obravnave zoper Alexa Russa gorica - Romoli »V začetku lanskega leta Odborniška ekipa je se je moj sin začel spreminjati« ^skoraj Mladenič je po končani metadonski terapiji doživijai izbruhe jeze in govoril, da ga vsi gledajo in mu sledijo pripravljena »Alex je prijazen fant. Ima veliko srce, zelo je občutljiv na težave drugih. V začetku lanskega leta pa se je začel spreminjati. Začel je govoriti absurdne stvari, da ga vsi gledajo, da mu sledijo. Z njim imam sicer odličen odnos, a takrat je začel žaliti tudi mene. To ni bil več moj Alex, doživljala sem veliko travmo,« je včeraj na novogoriškem okrožnem sodišču pred sodnim senatom povedala mati Alexa Russa. Na prostor za priče je stopila na predlog obrambe, da bi razjasnila, kaj se je z obdolženim poskusa štirih ubojev dogajalo lani od začetka leta do napadov v parku ob novogoriški avtobusni postaji kjer je, kot je priznal, čeprav proti njemu ni bilo materialnih dokazov, avgusta z nožem porezal štiri ljudi. Zaradi pa-ranoidne psihoze, ki naj bi jo povzročila odvisnost od mamil, naj bi bil med napadi bistveno zmanjšano prišteven. Russova mati je povedala, da se je sin v začetku prejšnjega leta resno odločil pristopiti k odvajanju od odvisnosti od drog, kar je v preteklosti sicer že večkrat poskusil. Zdravil se je v goriškem centru SERT, kjer je bil podvržen metadonski terapiji, katero je zaključil tik pred napadi v parku. Po končani metadonski terapiji so mu zdravniki predpisali sredstvo za sprostitev mišic in tablete za spanje, ker ga je mučila nespečnost. Lani januarja se je za polovičen delovni čas zaposlil v podjetju s sadjem in zelenjavo. V tistem času so domači postali zaskrbljeni zaradi nenavadnih nihanj v njegovem obnašanju: poleg občutka, da ga nekdo opazuje in mu sledi, je doživljal izbruhe jeze. Vzrojil je tudi na domače, na mamo, njenega partnerja in bil ob takih priložnostih ves spremenjen, kot da je nor, je povedala mati. Ko je šlo vse mimo, pa se je za svoje obnašanje opravičil, češ da ne ve, zakaj to počne. Prav maminemu partnerju je Russo po prvem napadu prvemu zaupal, da se je v Sloveniji z nekom stepel v parku in da je nekoga porezal z nožem. »To me je zelo šokiralo. Odpeljala sem se na črpalko v Slovenijo in kupila časopis, če v njem kaj piše v zvezi s tem. Ker nisem nič zasledila, sem se tolažila, da se že ni zgodilo kaj hudega. Ko sem nekaj tednov kasneje v italijanskem časopisu prebrala, kaj se je dogajalo, sem ostala odprtih ust,« je povedala mati, ki je osvetlila tudi del Russovega otroštva. Oče in mati sta se ločila pri Russojevih 11. letih, odtlej s še enim sinom živi s partnerjem. Najprej je družina živela v centru Gorice, pred šestimi leti so se preselili v Ločnik. »Tako se je Alex končno oddaljil od prijateljev iz otroštva, ki so bili tudi narkomani. Zaradi te družbe se je vedno zapletel v kakšen problem,« se spominja mati, ki pa zanika, da bi kdo od njih umrl zaradi droge. Tisti pa, ki so, so bili zgolj sinovi znanci. Iz sinovih ust tudi ni- Policista spremljata Russa iz sodišča v zapor foto km. Russova mati, v ozadnju njen sin foto k.m. koli ni slišala tega, da bi se rad komu maščeval, zanikala je tudi možnost, da bi se, kot je trdila ena od prič, sin udeležil Rave partija v Zelenem Gaju in se vrnil domov šele zjutraj. Sin v tistem obdobju ni hodil veliko ven, v diskoteke pa že leta ne. Pojasnila je tudi sinov odhod na Sicilijo po napadih, o čemer so pisali mediji. Zatrdila je, da so to bile počitnice, za katere je bila kupljena povratna karta, zanje pa so se odločili, da bi pred začetkom obiskovanja večerne šole v septembru - želel se je izučiti za varilca -spremenil okolje. Včeraj sta pred sodnim senatom pričala še dva iz skupine, ki se zadržuje v parku, a česa bistveno novega za razjasnitev okoliščin nista povedala. Naslednja obravnava je na vrsti 22. maja, ko bosta pričala še izvedenec sodno-psihiatrične stroke in specialist za psihiatrijo. Zagrožena kazen za uboj je 5 do 15 let, za poskus uboja je lahko kazen tudi milejša, se pa kazni za vsako kaznivo dejanje seštevajo. »V tem primeru gre za dve bistveni olajševalni okoliščini: poleg tega, da gre za poskus uboja, gre tudi za bistveno zmanjšano prištevnost obdolženega v času, ko je izvršil kazniva dejanja,« je pojasnil obdolženčev zagovornik, odvetnik Damijan Terpin. V Sloveniji je sicer najvišja možna zaporna kazen 30 let. (km) nova gorica - Evropska pomoč 148.000 evrov za razvoj goriškega podeželja Furlanska komedija gorica - Danes v Ulici Duca D'Aosta Ponovno trgovino odpirajo z barvami n m mm .ržff^r ÇPLQfrMg V torek bo v Ulici Duca DAosta v Gorici spet odprta trgovina z barvami in laki Centro colori. Za odprtje trgovine, ki jo je do lanske jeseni vodila zdaj pokojna kulturna delavka Alba Gurtner, se je odločil 30-letni Luca Maroni, ki mu bosta pomagala še dva uslužbenca. »Glede na to, da trenutno v mestu to- vrstne trgovine ni, sem sklenil, da poskusim,« je povedal Maroni in dodal, da se je v ponudbi odločil za kontinuiteto. Strankam bodo na voljo artikli znamk, ki jih je že prodajal prejšnja upravitelji-ca. Uspehu nove dejavnosti bodo nazdravili danes ob 18. uri, od torka dalje pa v trgovini pričakujejo stranke. V četrtek sta Lokalna akcijska skupina jugozahodnega dela severne Primorske in RRA severne Primorske, kot upravljavec LAS, z nosilci projektov, usmerjenih v razvoj podeželja petih goriških občin, sklenila pogodbe o sofinanciranju le-teh s sredstvi Leader. Za njihovo izvedbo je slovensko ministrstvo za kmetijstvo in okolje namenilo omenjeni Lokalni akcijski skupini (LAS) 148.000 evrov sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja - ukrepi Leader. LAS jugozahodnega dela Severne Primorske je organizirano ja-vno-zasebno partnerstvo za učinkovitejši razvoj podeželja petih občin -zaokroženo podeželsko območje obsega mestno občino Nova Gorica (nižinski del brez mesta Nova Gorica), občino Brda, občino Šempeter-Vrtoj-ba, občino Miren-Kostanjevica in občino Renče-Vogrsko. Organiziranje LAS po pristopu Leaderje bil tudi pogoj za pridobitev finančne podpore iz ukrepov Leader, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. »Na osnovi odločbe slovenskega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bila namreč naša LAS upravičena do sofinanciranja projektov v obdobju od leta 2007 do leta 2013,« pojasnjuje Fabjana Medvešček iz omenjene RRA. Na lani objavljen javni poziv za oddajo prijave projektnih predlogov za izvajanje »Lokalne razvojne strategije jugozahodnega dela Severne Primorske« za leto 2011, je prispelo 10 vlog, izbranih in potrjenih pa je bilo šest projektov, na osnovi katerih je bil izdelan Načrt izvedbenih projektov za leto 2011. Vanje so vključeni projekti Kupujmo goriško, Spodbujanje pridelave in trženja špargljev, Obujamo spomine -puščamo sledi, Od vrtnine do umetnine - goriški radič, Medeni krog, Zgodovinsko in turistično informativne table v Šmartnem. (km) V Kulturnem domu v Gorici bo v torek, 22. maja, ob 20.30v okviru festivala komičnega gledališča »Komi-go 2012« komedija v furlanskem jeziku »Venti di risate«, ki jo je ob svoji 20-letnici delovanja pripravila skupina Trigeminus iz Manzana pri Vidmu. Maro in Bruna Bergamasca bo spremljal orkester Beach Band iz Li-gnana. Za vse informacije se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kulturnega doma (tel. 0481-33288). Vstopnice stanejo 10 evrov, znižane 8. Naslednja, šesta predstava v abonmaju Komigo, bo v sredo, 30. maja, ob 20.30, ko bo na vrsti komedija Čistil-ka in predsednik uprave. Ettore Romoli, ki so mu Goriča-ni pred petimi dnevi poverili drugi županski mandat, bo v kratkem predstavil svojo novo odborniško ekipo. Župan se je v zadnjih dneh sestal s predstavniki strank, ki so ga podprle na volitvah, pri pogajanju pa ni imel lahkega dela. Na podlagi doprinosa, ki so ga dali pri zmagi v prvem krogu, liste in posamezniki zahtevajo mesto v odboru, »stolčkov« pa je le osem, zato bo župan s težavo zadovoljil vse. »Ekipa je bolj ali manj sestavljena, dokončne odločitve bom sprejel do prihodnjega tedna,« je povedal prvi občan. Romoli, kot je po izvolitvi sam potrdil, bo zase obdržal resor za javna dela, ki ga je vodil tudi v minulem mandatu, gotovo pa je tudi, da bo v odboru ostala Silvana Romano, ki je prejela 150 preferenc. V prejšnjem mandatu je Romanova skrbela za šolstvo, socialo in zdravstvo. Resor za finance naj bi kljub temu, da je s 94 preferencami šele enajsti na listi izvoljenih iz vrst liste »Il popolo di Gorizia«, obdržal tudi Guido Germano Pettarin, potrjen pa naj bi bil tudi predstavnik Severne lige Stefano Ceretta. Župan je namreč v ponedeljek priznal, da je Bossijeva stranka odločilno pripomogla k zmagi v prvem krogu. V tem primeru bo Ceretta po vsej verjetnosti obdržal resor za jezikovne skupnosti, ki ga je vodil v zadnjih petih letih, morda pa bo nagrajen tudi s kakšno »težjo« funkcijo. V ekipi naj bi ostal še eden izmed prejšnjih odbornikov: več možnosti naj bi imel Francesco Del Sordi, bivši odbornik za okolje, čeprav je bivši podžupan Fabio Gentile bil deležen višjega števila preferenc. Romoli ne more prezreti niti visokega števila glasov (174), ki jih je prejel bivši predsednik občinskega sveta Rinal-do Roldo, ki je prav tako član Ljudstva svobode. »New enry« med pripadniki Ljudstva svobode naj bi bil odvetnik Dario Obizzi: Romoli mu je v prejšnjem mandatu kot občinskemu svetniku že zaupal nalogo, da je pobliže sledil vprašanju univerze, z njim pa bi tudi pomladil svojo odborniško ekipo. Mlajši obraz v odboru bi ob njem lahko bil še bivši občinski koordinator Ljudstva svobode Roberto Sartori, ki je pred meseci zapustil stranko in vstopil v Casi-nijevo UDC, na eno odborniško mesto pa bi lahko računali še stranka Upokojencev (5,4 odstotka glasov) in Tuzzi-jeva občanska lista Per Gorizia (5,09 odstotka glasov). Presenečenj seveda ni mogoče izključiti. www.primorski.eu1 gorica - Na Korzu Verdi Štandreski dvojčici prenovili svoj bar Upraviteljici bara z mlajšo sestro Ambro in prijateljico foto s.f. Rossella in Sibilla Makuc, dvojčici iz Štandreža, sta včeraj odprli svoj prenovljeni bar Galleria na Korzu Verdi, ki ga upravljata že celih deset let. Pred tem sta bili šest let v Raštelu, vendar jima bolj ustreza sedanja lokacija, saj je na Korzu Verdi odločno več sprehajalcev, še predvsem se je njihovo število povečalo, potem ko so ulico zaprli prometu. Upravitelji-cama bara je včeraj prišlo čestitat veliko ljudi, kar nedvomno priča o njuni prijaznosti. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 12. maja 2012 17 Koncert zbora Ipavska E3 Čestitke V ponedeljek, 14. maja, ob 20.15, bo v veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma nastopil komorni zbor Ipavska pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka in ob spremljavi organista Gregorja Klančiča. Koncert pod naslovom Zaliv dveh skladateljskih govoric bo zadnji abonmajski večer v letošnji sezoni. V programu se prepletajo skladbe dveh sodobnih glasbenih ustvarjalcev, Ambroža Čopija in Marca Sofiano-pula. (km) Festival vrtnic Danes bo v sklopu letošnjega novogoriškega Festivala vrtnic najprej potekalo predavanje na temo Zakaj vrtnice tako lepo dišijo, ki bo na sporedu ob 10. uri v konferenčnem centru Perla, predava Matjaž Mastnak, ob 14. uri bo v hotelu Sabotin v Solkanu izdelovanje vrtnic v tehniki intarzije v sodelovanju z Rezbarskim in intarzijskim društvom Solkan. Do 20. maja pa so ob 11. uri vsak dan na voljo vodeni ogledi zbirke starinskih vrtnic burbonk v vrtu Frančiškanskega samostana na Kostanjevici.(km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. ~M Gledališče www.primorski.eu] Danes je 90 let, odkar je prijo-kala na svet ROZIKA. Vse najboljše ji želi družina Ferlez. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »Dark Shadows«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Chronicle«. Dvorana 3: 17.30 »The Avengers« (digital 3D); 20.40 »Hunger« (filmski trak 35 mm). DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Masaker« (Filmski teden Evrope; vstop prost). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Dark Shadows«. Dvorana 2: 17.30 - 22.10 »The Aven-gers« (digital 3D); 20.15 »100 metri dal paradiso«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Chronicle«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »American pie: ancora insieme«. Dvorana 5: 17.45 - 19.50 »Il primo uo-mo«; 21.45 »Hunger Games«. ~M Koncerti OB 60. OBLETNICI DELOVANJA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA FRANČIŠEK BORGIJA SEDEJ iz Števerjana bo v nedeljo, 13. maja, ob 18. uri v cerkvi Sv. Florijana v Števerjanu maša in koncert »Tebi pojemo v čast«. GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v sredo, 16. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici bo nastopil pianist Allessandro Villalva, študent na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici pod vodstvom Sijavuša Gadžijeva; vstop prost. Razstave GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: danes, 12. maja, ob 17. uri in v nedeljo, 13. maja, ob 17. uri »Sogno di una notte di mezza estate« (William Shakespeare), nastopa laboratorij Terzo Teatro iz Gorice; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). OPERA V KINU: v tržiškem Kinemaxu bodo preko satelita predvajali lirične in baletne predstave z najbolj prestižnih svetovnih odrov: 15. maja ob 19.30 balet »Romeo in Julija« iz pariške Opèra; informacije in rezervacija po tel. 0481-712020. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 12. maja, ob 10.30 zaključna gledališka igralnica z Nevenko Vrančič za otroke od 5 do 11 let; ob 20. uri slavnostna podelitev primorske gledališke nagrade Tantadruj (Neda R. Bric) »Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič). V soboto, 19. maja, ob 20. uri (Simona Semenič) »24ur«. V soboto, 26. maja, ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. prej do novice V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo v soboto, 12. maja, ob 11. uri odprtje razstave z naslovom »Trasparenze. Un merletto per imprigionare il vuoto«; na ogled bo do 31. maja od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30; vstop prost. V nedeljah 13, 20 in 27. maja med 15. in 18. uro bodo organizirani brezplačni vodeni ogled s čipkarico Antinisco Vicentini (prijave po tel. 0481-386463). V VEČNAMENSKEM CENTRU V UL. BAIAMONTI v Gorici je na ogled razstava izdelkov udeležencev umetnostnih laboratorijev univerze za tretje starostno obdobje (UTE) v Gorici; še danes, 12. maja, 9.00-12.00, 15.00-19.00. V MUZEJU SV. KLARE na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici je na ogled fotografska razstava akrobatske eskvadrilije Frecce Trico-lori; do 3. junija od torka do nedelje 10.00-19.00; vstop prost. V PALAČI ATTEMS je na ogled razstava v organizaciji združenja Graphiti. Razstavljajo Giuseppina Mastrovito, Paul David Redfern, Enzo Tedeschi, Klemen Brun in Etko Tutta; do 13. maja od torka do nedelje 10.00-17.00. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava slik in grafik Davida Ličena z naslovom »Prostor in barva«; do 19. maja 9.00-12.30, 15.30-19.00. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je na ogled razstava z naslovom »Dosežki ameriških Slovencev: prispevek kulturam dveh domovin«, ki sta jo uredila Joe Valenčič iz Cleve-landa in Mirjam Milharčič Hladnik z inštituta ZRC SAZU; do 23. maja od ponedeljka do petka 17.00-19.00 ter ob prireditvah v domu. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo do 25. maja na ogled grafični opus Božidarja Teda Kramolca ob 90-letnici rojstva, s 1. junijem pa bodo na ogled izbrani grafični listi iz zbirk Pi-lonove galerije. Ob tej priložnosti bodo šli v prodajo ponatisi grafik Vena Pilona iz originalnih grafičnih plošč, ki jih hrani Pilonova galerija; od torka do petka 8.00-16.00. DIJAŠKI DOM S. GREGORČIČ IN SLO-VIK organizirata za dijake slovenkih višjih srednjih šol iz Gorice v sredo, 30. maja, z odhodom ob 17. uri iz Gorice voden ogled razstave z naslovom »Razprta obzorja«, ki je na ogled v Trstu; informacije in prijave info@di-jaskidom.it, tel. 0481-533495. V NEKDANJIH KONJUŠNICAH PALAČE CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Delle mie gioie ed oggetti d'oro... Le mode e gli affetti nei gioielli dei conti Co-ronini Cronberg di Gorizia«; do 2. septembra od torka do sobote 10.0013.00, 14.00-19.00, ob nedeljah 10.0013.00, 15.00-20.00; ob sobotah in nedeljah ob 16. uri bodo ponujali brezplačne vodene obiske, vstopnina znaša 3 evre, za študente 1 evro. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v palači Della Torre v Gosposki ulici 2 (Ul. Carducci) v Gorici je na ogled dokumentarna razstava o zgodovini goriške zastavljalnice v obdobju 1831-1929 ob 180. obletnici odprtja zastavljalnice in ob 20-letnici svoje ustanovitve; do 30. septembra od torka do petka 16.0019.00, ob sobotah in nedeljah 10.0019.00, ob sobotah in nedeljah ob 17.30 bodo ponujali brezplačne vodene obiske; vstop prost. H Šolske vesti ZDRAVA ZELENA KUHINJA: od aperitiva do sladice z uporabo zelenjave, sadja in povrtnin. 15-urni tečaj bo potekal 19., 26. maja ter 9. junija v gostilni Primožič; informacije: Ad for-mandum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org). SLADICE, PRAVE DOBROTE: kremne sladice, torte in piškoti. 15-urni tečaj bo potekal 16., 23. in 30. junija v gostilni Primožič; informacije: Ad for-mandum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org). VINO IN PIVO, DEGUSTACIJA IN ABI-NACIJA: 15-urni tečaj bo potekal 7., 14., in 21. junija na Ad formandumu v Gorici; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org). 8. MEDNARODNI MLADINSKI GLASBENI LABORATORIJ INTERCAMPUS 2012 v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb bo potekal v Dijaškem domu v Kopru od nedelje, 15. julija, do nedelje, 22. julija. Namenjen je godbenikom od 12. do 20. leta starosti, ki že imajo nekaj izkušenj v igranju v orkestru. V okviru Intercampusa bo od torka, 17. julija, do nedelje, 22. julija, potekal seminar za predvodnike. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 18. maja; informacije v goriškem uradu ZSKD. 42. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v organizaciji ZSKD in v sodelovanju z osnovno šolo Vuzenica, Slovensko prosvetno zvezo (Avstrija) in Zvezo Slovencev na Madžarskem bo letos potekala v centru Gradina v Doberdobu od nedelje, 19. avgusta, do sobote, 25. avgusta. Kolonija je na- Popravek k objavi Predračuna Pokrajine Gorica, objavljen dne 10. maja 2012 v Primorskem dnevniku. Točni podatki o tretjem sklopu so sledeči: Pokrajina Gorica V skladu s 6. členom zakona št. 67 z dne 25. februarja 1987 objavljamo naslednje podatke o ZAKLJUČNEM OBRAČUNU za leto 2010 (1): 3. Končne postavke iz obračuna na dan 31. decembra 2010: (v evrih) ■ Upravni presežek iz obračuna za leto 2010 ■ Zapadli pasivni ostanki ob koncu poslovne dobe za leto ■ Upravni razpoložljiv presežek na dan 31. decembra 2010 ■ Višina izvenbilančnih obstoječih dolgov razvidnih iz seznama, priloženega obračunu za leto 2009 3.256.220,82 0,00 3.256.220,82 0,00 (1) Podatki se nanašajo na zadnji odobren obračun PREDSEDNIK GORIŠKE POKRAJINE Enrico Gherghetta menjena mladim od 11. do 15. leta iz FJK; informacije ali prijave v uradih ZSKD v Trstu in Gorici. M Izleti 13. POHOD TREH MOSTOV bo v nedeljo, 13. maja, z odhodom ob 9.30 izpred športno rekreativnega centra (bivša karavla) v Solkanu. 10 km dolga proga bo peljala do solkanskega mosta, zatem skozi kmečki mejni prehod v Štmavru, Pevmo in pevmski most, nazaj skozi industrijsko naselje do karavle v Solkanu. Organizirajo krajevna skupnost in turistično društvo Solkan in okrožni sveti Pevma-Štmaver-Oslavje, Stražice in Sveto-gorska četrt-Placuta v sodelovanju s KD Sabotin. KULTURNO IN REKREACIJSKO DRUŠTVO SICILIJANCEV s sedežem v Gorici prireja osemdnevni izlet na Sicilijo in Eolske otoke od 20. do 27. septembra. Odhod iz Benetk do Ca-tanie z letalom, potovanje do Palerma in drugih zanimivih krajev bo vodil vodič Salvo; informacije in prijave po tel. 0481-390688 (Saverij Rožič). SPDG prireja v nedeljo, 13. maja, izlet na Snežnik (1796 m); zbirališče ob 8. uri na parkirišču Rdeče hiše v Gorici, informacije po tel. 349-3887180 (Gabijel). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi udeležence izleta na Dunaj, naj poravnajo zadnji obrok plačila v sredo, 16. maja, od 10. do 11. ure na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. Obenem sporoča, da se vpisovanje za izlet nadaljuje. Prijave po tel. 0481-882203 (Eda L.) ali 0481532092 (Emil D.). Na račun 200 evrov. KULTURNI IZLET NA KOROŠKO v organizaciji ZSKD bo v soboto, 26. maja, in je namenjen članom kulturnih društev; odhod iz Trsta in Gorice, prihod istega dne zvečer. Rok prijave je sreda, 16. maj; informacije, rezervacije po tel. 0481-531495 (goriški urad) ali tel. 040-635626 (tržaški urad). SPDG prireja v sodelovanju z goriško sekcijo CAI kolesarski izlet na Trstelj v soboto, 19. maja. Predstavitev izleta bo v četrtek, 17. maja, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v ulici Rossini. Zbirališče v soboto, 19. maja, ob 8.30 na parkirišču goriškega sejmišča. Dolžina proge približno 45 km, obvezna čelada, tura je zahtevna; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), zaželjena je prijava udeležencev. SPDG vabi člane na vsakoletno srečanje planincev, ki bo 10. junija pri Erjavčevi koči na Vršiču v organizaciji PD Jesenice. Ob priložnosti bo društvo poskrbelo za avtobusni prevoz. Avtobus bo predvidoma odpeljal iz Rožne doline, ob 6. uri. Prijave v četrtek, 17. maja, od 19. do 20. ure na sedežu društva. Ob prijavi se vplača strošek prevoza. Ü3 Obvestila ZSKD organizira delavnice o družinskih postavitvah danes, 12. maja, od 15. ure do 18.30 v KB Centru, na Korzu Verdi, 51 v Gorici (v 3. nadstropju v Tumovi dvorani). Delavnico vodi te-rapevtka Silvia Miclavez, več na www.alcicostellazioni.it; prijave na gorica@zskd.org ali po tel. 0481531495, 327-0340677. Delavnica bo v italijanščini. ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 sporoča, da bodo okenca CUP v Gorici in Tržiču v ponedeljek, 14. maja, predčasno zaprli eno uro prej in sicer ob 18. uri. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK prireja v soboto, 19. maja, ženski mednarodni balinarski turnir s pričetkom ob 8. uri na balinišču v Štandrežu. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA sklicuje redni letni občni zbor v sredo, 23. maja, ob 18. uri v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi vse člane in kulturne sodelavce na občni zbor volilnega značaja, ki bo potekal v ponedeljek, 28. maja, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicu v prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah. 0 Prireditve KNJIGA OB 18.03: v dvorani APT v goriški železniški postaji: danes, 12. maja, bo predstavitev knjige »E se« Giorgia Mosettija. Z avtorjem se bo pogovarjal Marco Girardo. DELAVNICE ZA OTROKE V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) za otroke med 5. in 11. letom starosti: v nedeljo, 13. maja, ob 11. uri »Il tesoro piu grande del mondo«. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v sredo, 16. maja, ob 18. uri Paola Co-solo Marangon predstavila svojo knjigo »Nahila ha le ali«. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sklicuje 25. deželni kongres v petek, 18. maja, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu (Ul. F.Filzi 14) ter v soboto, 19. maja, ob 9.30 v večnamenskem središču v Špetru (Ul. Alpe Adria 67). V OKVIRU PRIREDITVE »GOAL A GRAPPOLI« bo v soboto, 19. maja, ob 18. uri v občinski dvorani na Trgu 24. maja v Krminu predstavitev knjige o življenju Bruna Pizzula z naslovom »Una voce Nazionale« Francesca Pire in Mattea Femie. Prisotna bosta avtorja in Bruno Pizzul. Pogrebi KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je občinska uprava začela postopek priprave novega splošnega občinskega prostorskega načrta, zato vabijo vse zainteresirane, da vložijo prošnjo za spremembo namembnosti najkasneje do 30. junija t.l. Občina ne bo upoštevala prošenj, ki bodo predstavljene po tem datumu; informacije na občinskem tehničnem uradu ob ponedeljkih in petkih 12.00-13.00 in ob sredah 16.00 -17.30. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. PET PROMIL ZA SPDG. Kako lahko pomagate Slovenskemu planinskemu društvu v Gorici? Tako, da ob izpolnitvi davčne prijave namenite 5 promilov davka na dohodke fizičnih oseb društvu. Dovolj je, da na obrazcih za prijavo dohodkov v posebno, za to predvideno polje, vpišete davčno številko društva, ki je 80004000313. DANES V GORICI: 8.15, Onderigia Marega vd. Tonizzo iz splošne bolnišnice, sledila bo upepelitev; 9.25, Sofia Matelic iz splošne bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču; 10.30, Silvan Kerševan iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija, sledila bo upepelitev. H Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56 AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN SAN MARCO PETROLI- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN SAN MARCO PETROLI- Ul. Man- zoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 1 4 Sobota, 12. maja 2012 APrimorski r dnevnik TUDI TRETJIČ PRAZNIH ROK SOFIJA - Slovenska odbojkarska reprezentanca je izgubila tudi tretjo in zadnjo tekmo kvalifikacijskega turnirja za uvrstitev na olimpijske igre. Po Bolgarih in Špancih so jo v bolgarski prestolnici Sofiji premagali tudi Srbi, in sicer z izidom 3:1 (-22, 18, 25, 15). Izbranci Veselina Vukoviča so proti Srbom, ki so jih s 3:1 premagali tudi na lanskem evropskem prvenstvu, na katerem so pozneje postali evropski prvaki, osvojili edini niz na turnirju in zasedli zadnje mesto v skupini. včeraj s 3:0 (16:25, 20:25, jo. Finale bo jutri. DO OLIMPIJSKIH IGER NAJPREJ PREKO SRBIJE SOFIJA - Italijanska moška odbojkarska reprezentanca je v tretjem krogu zanesljivo premagala Slovaško s 3:0 (25:23, 25:13, 25:22) in se tako uvrstila v današnji polfinale. Italija je v skupini B osvojila prvo mesto. »Azzurri« se bodo v prvem polfinalu (ob 16.30 po Raisport 1) pomerili s Srbijo. Drugi polfinale bo med Nemčijo in Bolgarijo, ki je 16:25) premagala in izločila Špani- Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.it V FINALU RUSKO-GRŠKI OBRAČUN CARIGRAD - Igralci ekipe CSKA iz Moskve so v polfinalu zaključnega turnirja košarkarske evrolige v Carigradu premagali Pa-nathinaikos, branilce naslova, s 66:64 (15:29, 32:34, 51:55). Odločilna je bila zadnja četrtina, ki so jo Rusi dobili s 15:9. V večernem polfinalu je Olympiacos z 68:64 premagal katalonsko Barcelono, pri kateri je Slovenec Erazem Lorbek dosegel 9 točk. CSKA in Olympiacos se bosta za evropski naslov pomerila jutri ob 20. uri. nogomet - Udinese v zadnjem krogu A-lige na gostovanju na Siciliji Le točka za ligo prvakov LE ŠE TOČKA - 90 minut pred koncem prvenstva Udineseju zadostuje le še točka za osvojitev tretjega mesta in uvrstitev v predkrog lige prvakov. Za Fur-lane bi bila to tretja kvalifikacija v najelitnejši evropski pokal, čeprav je doslej le v sezoni 2005/2006 črnobelim uspelo prestopiti prag predkroga in se uvrstiti v fazo po skupinah (malokdo med furlanskimi navijači je pozabil na dvojni nastop proti Barceloni, ki je tudi preprečila Furlanom, da bi se uvrstili v osmino finala). Lani je Udinese nekoliko nerodno izgubil proti Arsenalu; moral se je takoj posloviti od lige prvakov in se nato zadovoljil z igranjem v evropski ligi. A preden lahko začenjajo razmišljati o ligi prvakov bodo morali Guidolinovi varovanci narediti še zadnji korak jutri (pri-četek ob 20.45) proti Catanii. Pod Etno sicer nimajo več nobenega cilja v tej sezoni. Montella je na Siciliji naredil vrhunsko delo in plavordečim omogočil predčasen obstanek v ligi; ko Catania ne bi popustila v zadnjem delu prvenstva, bi se lahko celo vključila v boj za mesto na evropski sceni. Na stadionu Massi-mino se bo najbrž Catania želela posloviti od svojih navijačev neporažena, tako da je najbolj verjeten neodločen izid, ki bi bil več kot dobrodošel za obe ekipi. Za Udinese se zaključuje že sedemnajsto zaporedno prvenstvo v A-ligi. Ta številka je dodatno potrdilo, da je postalo furlansko društvo ne le sinonim za dobro upravljanje, a tudi eden izmed stalnih članov elite italijanskega nogometa. Za jutrišnjo tekmo bo trener Gui-dolin imel na razpolago vse najboljše igralce, izjema je seveda Isla, ki je že zdavnaj zaključil zanj nesrečno sezono. V napadu bosta igrala Di Natale in Fabbrini, v vezno vrsto se vrača Pinzi. Montella je želel tako in tako dati možnost tudi nekaterim manj uporabljenim igralcem, da se na zadnji prvenstveni tekmi izkažejo. Odsotnost kar sedmih igralcev ga je pri- Po Nesti zapuščata Milan tudi Gennaro Gattuso (na sliki z Milanovim trenerjem Allegrijem) in Filippo Inzaghi ansa silila, da je opravil še očitnejšo rotacijo. Tako bo v napdu igral Catellani, saj so odsotni Lodi, Bergessio in Suazo. Po dveh letih zapušča prestol najboljšega strelca A-lige Antonio Di Natale, ki pa ostaja glavni strelec furlanskega moštva. Priljubljeni Toto' je v tej sezoni dosegel 22 zadetkov (v prejšnjih dveh letih je bil uspešen 29-krat oziroma 28-krat), a objektivno je bil letos Ibrahimo-vic (28 zadetkov) težko premagljiv. Morda pa bo tudi tak izkupiček Totoju dovolj za (zaslužen) vpoklic v reprezentanco. Na evropskem prvenstvu bi bil Prandelliju še kako koristen. V intervjuju za televizijsko oddajo kanal Udinese Channel je Di Natale celo izjavil, da bi bila zanj uvrstitev v ligo prvakov celo bolj pomembna kot osvojitev svetovnega prvenstva. Od ostalih tekmecev v boju za tretje mesto se bosta Lazio in Inter klala med sabo. V primeru neodločenega izida na tej tekmi bi lahko edinole Napoli dohitel Udinese (Furlani so v medsebojnih obračunih v prednosti le nad Laziom, medtem ko sta Inter in Napoli boljša). In res ni težko napovedovati, da bodo Mazzarrijevi varovanci brez večjih težav po hitrem postopku odpravili z že rešeno Sieno. GENOA KOT UDINESE - Na dnu razpredelnice je situacija Genoe popolnoma enaka Udinesejevi. Moštvu iz Li-gurije zadostuje točka za obstanek v ligi. Sicer bodo na dnu razpredelnice odločitve dokončne šele poleti, ko bodo znane dokončne sodbe za vse klube (in tudi posameznike), ki so vključeni v pod-kupninsko afero. Med A-ligaši sta v najtežji situaciji Siena in Lecce, a tudi Novara je delno vpletena. PRAZNOVANJE - V Turinu bo jutri drugi del praznovanja naslova. Juventus gosti Atalanto in želi zaključiti ne-poražen prvenstvo. Nato bo za novope-čene prvake na vrsti še finale italijanskega pokala proti Napoliju, 20. maja v Rimu. NAŠA NAPOVED 38. (ZADNJEGA) KROGA - Jutri ob 15.00: Fiorentina - Cagliari 4:3 (40%, 35%, 25%), Juventus - Atalanta 3:1 (50%, 35%, 15%), Milan -Novara 4:1 (50%, 40%, 10%), ob 18.00: Cesena - Roma 3:3 (25%, 45%, 30%), Parma - Bologna 2:0 (50%, 30%, 20%), ob 20.45: Chievo - Lecce 1:2 (30%, 30%, 40%), Genoa - Palermo 3:1 (60%, 30%, 10%), Lazio - Inter 1:2 (30%, 35%, 35%), Napoli - Siena 3:0 (55%, 30%, 15%), Catania - Udinese 2:2 (20%, 50%, 30%). (I.F.) atletika - V Dohi Diamantna liga: trije stometraši pod 10 sekundami DOHA - Martina Ratej, slovenska rekorderka v metu kopja, je na uvodni atletski diamantni ligi sezone v Dohi zasedla sedmo mesto (60,80 m). Zmagala je svetovna prvakinja Rusinja Marija Abakumova z najboljšim letošnjim izidom sezone na svetu (66,86 m). Marija Šestak, druga slovenska rekorderka, je bila v troskoku prav tako sedma (13,56 m). V troskoku je bila najboljša svetovna podprvakinja Olga Ripakova iz Ka-zahstana (14,33 m). Poleg Abakumove so najboljše izide sezone dosegli tudi LaShawn Merritt iz ZDA na400 m (44,19), Kenijci David Rudisha na 800 m (1:43,10), Silas Kiplagat na 1500 m (3:29,63), Augustine Choge na 3000 m (7:30,42) in Paul Kipsilie Koech na 3000 m zapreke (7:56,58), Grk Dimotrios Chondrokoukis v skoku v višino (2,32 m), Kenijki Pamela Jelimo na 800 m (1:56,94) in Vivian Cheruiyot na3000 m (8:46,44) ter Ja-majčanka Melaine Walker na 400 m ovire (54,62). Na 100 m je trojica tekla pod desetimi sekundami, Američan Justin Gatlin (9,87) pa je za stotinko premagal Jamajča-na Asafo Powlla (9,88), tretji pa je bil še drugi Jamajčan Lerone Clarke (9,99). HOKEJ - SP, elitna skupina: Kazahstan - Zda 2:3, Finska - Kanada 3:5, Italija - Češka 0:6, Rusija - Švedska 7:3. V DOBERDOBU - V Doberdobu in Dolenji bo danes in jutri državno prvenstvo v orientacijski vožnji z gorskimi kolesi Mountain Bike Orienteering. Danes bodo v Doberdobu startali ob 14.30. Jutrišnja pre-eizkušnja v Dolenji pa se bo začela ob 10. uri. kolesarstvo - 95. kolesarska dirka po Italiji Malori v rožnatem Šesto etapo je osvojil Kolumbijec Rubiano - Nekoliko bolj razgiban teren in visoke temperature RIM - Kolumbijec Miguel Angel Rubiano (Androni) je zmagovalec šeste etape 95. kolesarske dirke po Italiji, rožnato majico vodilnega v skupnem seštevku pa je oblekel včeraj drugou-vrščeni Italijan Adriano Malori (Lam-pre). Tretje mesto je na 207 km dolgi preizkušnji med krajema Urbino in Porto SantElpidio zasedel Michal Golas (Omega Pharma).Gregor Gazvoda (AG2R La Mondiale), edini slovenski kolesar na Giru, je v včerajšnji etapi zasedel 130. mesto (+15:40), v skupni razvrstitvi pa je na 124. mestu (+16:33). Kolesarska karavana na italijanski pentlji se je po pretežno ravninskimi preizkušnjami prvič spopadla z nekoliko bolj razgibanim terenom in kar visokimi temperaturami nad 30 stopinj Celzija. V etapi, ki se je končala v mestecu Porto SantElpidio ob Jadranskem morju, sta se najbolj izkazala Rubiano in Malori. Kolumbijski specialist za gorske preizkušnje in manjša skupinica kolesarjev je že po Adriano Malori (Lampre) ansa dobrih dvajsetih kilometrih ušla glavnini, dobrih trideset kilometrov pred ciljem pa se je Rubiano odločil za samostojen pobeg in ga v celoti izpeljal. Južnoameričan je v cilj prišel z minuto in desetimi sekundami prednosti pred drugim današnjim junakom Ma- lorijem. Italijan je imel v «kolesarskem četveroboju» - za drugo mesto v etapi so se potegovali še Poljak Michal Golas, Kazahstanec Aleksander Djaš-čenko in Italijan Cesare Benedetti -največ moči, z dodatnimi 14 sekundami bonifikacije pa je tudi oblekel najbolj prestižno rožnato majico. Brez nje je ostal doslej vodilni Ramunas Na-vardauskas. Litovski kolesar ni bil kos razgibanemu terenu, odstopila pa sta Norvežan Thor Hushovd, sicer svetovni prvak iz leta 2010, in Španec Pablo Lastras Garcia. Norvežan se je od Gira poslovil zaradi izčrpanosti, Garcia pa po padcu na spustu. »Bilo je naporno, a moj trud je bil poplačan. Ko mi je vodstvo ekipe dejalo, da imam priložnost obleči rožnato majico, sem stisnil zobe in dal vse od sebe,« je po včerajšnji etapi dejal novi vodilni v skupni razvrstitvi Malori. Danes bo na sporedu gorska preizkušnja med krajema Recanati in Rocca Di Cambio v dolžini 205 km. nogomet na mivki - Klubsko SP Michele Leghissa v Braziliji proti Didi Michele Leghissa Nelson de Jesus Silva Dida ansa Slovenski nogometaš Michele Leghissa, doma iz Medje vasi, bo danes začel z nastopi na drugem svetovnem klubskem prvenstvu v nogometu na mivki v brazilskem Sao Paulu. 36-letni Medvejec bo tudi letos branil barve lizbonske ekipe Sporting Clube Portugal, s katero je v Braziliji igral že lani. Portugalska ekipa se je na lanski izvedbi svetovnega klubskega prvenstva uvrstila v finale in nato izgubila proti brazilski ekipi Vasco da Gama. Leghissa, ki ga je portugalska ekipa najela samo za nastop na svetovnem prvenstvu, bo danes na stadionu v kraju La Represa de Guarapiranga pri Sao Paulu igral prvo tekmo proti Corinthiansu. V drugem krogu, že jutri, bo portugalski Sporting igral proti moskovskemu Lo-komotivu. V zadnjem krogu prvega dela, v torek, čaka Leghisso in soigralce še tekma proti Al Ahliju. Nato bodo na sporedu četrtfinalne tekme. Finale bo 19. maja. V Braziliji bodo poleg omenjenih ekip igrale še Flamengo, Santos, Sao Paulo, Milan, Boca Juniors, Barcelona in Seattle Sounders. Za Milan bo nastopil tudi nekdanji A-ligaški vratar in brazilski reprezentant Dida. Za Barcelono bo igral nekdanji kapetan katalonskega kluba, že 49-letno Jose Mari Bakero. Leghissa, rekorder v številu nastopov z italijansko izbrano vrsto v nogometu na mivki, bo po brazilski preizkušnji, odpotoval naravnost v Kijev, kjer ga z državno selekcijo čaka nastop na etapi evropskega pokala (BSWW Kiev Cup 2012). (jng) / ŠPORT Nedelja, 13. maja 2012 19 nogomet - Jutri v Repnu odločilna tekma za napredovanje Veselje ali žalost, D-liga ali (le) končnica Napetost je na višku. Kras si v jutrišnjem zadnjem krogu rednega dela elitne lige ne sme dovoliti spodrsljaja. V igri je namreč napredovanje oziroma povratek v D-ligo rdeče-belih. Nasprotnik je Fontanafredda, ki se prav tako še bori za napredovanje v najvišjo amatersko državno ligo. Furlanska ekipa ima le točko manj. Alejnikovovi fantje si lahko »privoščijo« dva izida: zmago ali neodločen izid. »Ne smemo pa izgubiti, drugače bo v višjo ligo napredovala Fontanafredda,« drži pesti predsednik re-penskega kluba Goran Kocman, ki pričakuje, da bo jutri v Repnu polna tribuna: »Upam, da nam bo vreme prizaneslo, da ne bo deževalo. Napovedi niso najboljše. Po tekmi bomo za navijače pripravili družabni večer, ne glede na to, kako se bo končala tekma.« Trener Sergej Alejnikov bo imel na razpolago skoraj vse nogometaše. Nared ni le njegov sin Artur, ki bo mogoče sedel na klopi. »Vsi ostali so pripravljeni. Ta teden so vsi redno trenirali. Napetost je na višku. Igrati moramo zelo zbrano, ker bodo gostje skušali na vse načine zmagati,« opozarja Kocman. Kakorkoli že ena od dveh ekip bo jutri slavila napredovanje v višjo ligo. Drugouvrščeni bo imel težak popravni izpit, saj bo skušal napredovati s pomočjo dodatnih tekem. Poraženec z jutrišnje tekme bo junija (3. in 6. 6.) v prvem krogu igral proti drugouvrščeni ekipi iz skupine B lombardske elitne lige. V primeru zmage pa se bodo pomerili še na odločilnem srečanju (prva tekma 13., druga pa 17. junija) proti zmagovalcu tekme skupina B Lacij in skupina B Toskana. Pri Krasu si ne želijo nove izkušnje v končnici prvenstva, saj so jo že (uspešno) preizkusili pred dvema sezonama. Bila je zelo naporna. Zdesetkana Juventina za play-off točke V promocijski ligi si mora štan-dreška Juventina še zagotoviti mesto v play-offu. Rdeče-beli bodo odšli na tržaško gostovanje zdesetkani. Odsotni bodo diskvalificirani Secli in Sellan ter poškodovana Pantuso in Trangoni. Pod vprašajem je tudi Giannotta. »Osvojiti moramo vsaj točko, saj bo petouvrščeni Capo-riacco najbrž premagal Reanese. Trieste Calcio je že rešen in nima drugih ambicij. Nam vsekakor tekme na umetni travi niso pisane na kožo,« je povedal športni vodja Juventine Gino Vinti. Če se bo Juventina uvrstila v play-off bo v skupini za napredovanje igrala proti Pro Fagagni in Rivignanu ali Chionsu. Vesna bo letošnje nastope v promocijski ligi končala z gostovanjem v Martignac-cu, kjer bo igrala proti Unionu, ki je letos zbral le 2 točki. »Plavi« bodo skušali sezono končati na najlepši način, z zmago. Primorec v Vižovljah, Sovodnje doma V 1. AL bo Primorec gostoval pri Sistiani, ki se še bori za obstanek (le z zmago se lahko še izogne play-outu). Domača ekipa nujno potrebuje zmago. Podobno rdeče-beli, ki sicer lahko zgolj teoretično še osvojijo prvo mesto. Vodilni Isonzo, ki ima tri točke prednosti, bo danes na domačem igrišču gostil izpadlo Medeo, ki je predzadnja na lestvici. Cormone-se, ki ima enako število točk kot ekipa trebenskega društva (medsebojna obračuna sta izenačena - 1:1, 0:0 -, ekipa iz Krmina pa ima dva gola več od Primorca 51:49), bo igral v gosteh pri San Giovanniju. Krasov zvezni igralec Rok Božič. Na prvi tekmi proti Fontanafreddi v gosteh so rdeče-beli zmagali z 1:0. Zmagoviti gol je dosegel Favero kroma Sovodenjci se bodo od rednega dela prvenstva poslovili pred domačim občinstvom. Trener Coceani proti Azzurri ne bo imel na razpolago Jurija Devetaka, Tomšiča in Erosa Kogoja. Pod vprašajem je tudi drugi vratar Demitrij Devetak, tako da bi lahko celo znova oblekel dres »zimzeleni« Sandi Gergolet, ki trenira vratarje. Belo-modri bodo v končnici prvenstva igrali proti ekipi Fiume Bannia (2. v skupini A) in proti Risa-neseju (49 točk) ali Torreaneseju (46 točk, v skupini B). Primorec (osvojitev 1. mesta je maloverjetna) pa bo v končnici prvenstva igral kot 2. ali 3. uvrščena ekipa. Tudi v 2. in 3. AL se bodo ekipe naših društev, ki že nekaj krogov igrajo brez vsakršnih ambicij in motivacij, poslovile od letošnje sezone. Pred domačim občinstvom bo igral le Breg. Druge pa (Primorje, Zarja in Mladost) bodo igrale v gosteh. NAJMLAJŠI - Na Goriškem Nepravi pristop Sovodenj AŠD Sovodnje - Audax 0:4 (0:3) Sovodnje: De Bianchi (Pahor), Pavletič, Terpin, Piva (Frandolič), Persolja, Janez Petejan (Peric), Čav-dek (Trevisan), Lazareski, Bruzzec- hese, Černic, Leban (Glessi). Rdeč karton: Terpin. Začetek tekme ni nakazoval kasnejšega poteka dogodkov na igrišču. Domači igralci so preko Bruzzeche-seja nekajkrat lepo prodrli in prišli pred gostujoča vrata, a bili premalo konkretni. Gostje so iz prve prekinitve iz prostega strela in odbite žoge od živega zidu povedli. Domači igralci pa so potem delovali nezainteresi-rano in premalo požrtvovalno. Gostje so to izkoristili, si na precej lahek način priborili še dva prosta strela iz razdalje in šli na odmor z veliko prednostjo. Menjave igralcev in nekaterih posameznih igralnih mest znotraj domače ekipe so prinesle nekaj več želje na igrišču. Po drugem nepotrebnem rumenem kartonu in posledično predčasni poti v slačilnico branilca Terpina je bilo seveda domačih upov konec. Gostje so dosegli še en zadetek in imeli v sodnikovem dodatku možnost iz 11-metrovke doseči še višjo zmago, a je kazenski strel vratar Pahor ubranil. Pogled na igralno površino je samo potrdil dejstvo, da je nogomet kolektivni šport, kjer mora kolektiv strogo prevladovati nad individualizmom in tako smo bili tokrat priča zasluženemu porazu domače ekipe. košarka - Deželni finale under 15 Jadran A uspešen tudi na drugi tekmi Jadran A - Roraigrande 63:46 (12:15, 23:22, 37:33) Jadran A: Zidarič 20, Coloni 2, Cettolo 11, Škabar 2, Krevatin 2, Grgič n.v., DellAnno n.v., Ušaj 15 (2 trojki), T. Daneu 9, Tulliach 2, Furlan, A. Daneu. Trenerja: Gerjevič in Šušteršič. V boju za deželni naslov v kategoriji do 15. leta starosti so košarkarji Jadrana slavili zmago tudi na drugi tekmi. Z novo zmago so dodali še en kamenček v mozaiku do osvojitve deželnega naslova. Zadnjega bodo skušali dodati danes zvečer, ko bodo zvečer v Tržiču igrali še proti Villanovi. Prve tri četrtine so bile izenačene. Tudi po Jadranovi zaslugi. »Nasprotniku smo omogočili, da drži stik z nami. V napadu smo imeli preveč izgubljenih žog in tudi obramba ni delovala brezhibno. Odločilni udarec smo jim zadali v zadnji četrtini, ko je prišla na dan naša boljša tehnična in fizična priprava,« je ocenil trener Danijel Šušteršič. ODBOJKA Mossa presenetila Sočo Govolley 1. ŽENSKA DIVIZIJA - Finale končnice za napredovanje (prva tekma): Soča/Govolley - Mossa Siča Govolley-Mossa 2:3 (29:31, 25:21, 25:18, 20:25, 11:15). Povratna tekma bo v torek ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. V kriškem medsebojnem obračunu letos Gurenci boljši od Dulencev Gurenci - Dulenci 2:1 (0:1 ) Strelci: v 33. David Candotti; 60. Cristian Germani, 73. Luka Ghira. Gurenci: Sandy Štefančič Zovnov, Erik Gruden Štefanov, Marko in Cristian Germani Olarjevi, Simon Košuta Beljan, Ivan, Goran in Albert Kerpan Krajčevi, Danjel Milano Povenčica, Alex Majcen Krajčevi, Elija Prinčič Škržadn, Luka Ghira Županov, Silvano Sedmak Jašč, trener Mauro Guštin. Dulenci: Fabio, David in Roby Candotti, Sandro in Alexander Tretjak Bibc, Gregor Košuta Županov, Erik Tence Čeretovi, Dean Guštin Puhovi, David Sosič Kunčkov, Stefano Sulli Nenka, Jan Košuta Procesija, Rudi Fermo, trener Valter Purič. Sodnik: Val-ter Ridolfi. Tradicionalna vaška prijateljska tekma med Gurenci, prebivalci zgornjega dela Križa, in Dulenci, vaščani spodnjega dela vasi, vsako leto privabi na tribuno kriškega nogometnega igrišča veliko število ljudi. Zmago so tokrat slavili Gurenci, ki so bili z 2:1 boljši od Dulencev. Obe ekipi sta igrali zelo požrtvovalno, nekateri posamezniki so tudi pokazali kar solidno tehnično nogometno znanje. Zelo lepa sta bila dva od treh zadetkov, ki sta ju s prostima udarcema dosegla David Candotti za Dulence in Cristian Germani za Gurence. Zmagoviti zadetek za prebivalce zgornjega dela vasi je malo pred koncem srečanja dosegel Luka Ghira. košarka Breg brez popravnega izpita Breg bo nocoj v Dolini v četrtfinalu play-offa deželne C-lige še tretjič igral proti Pro Ro-mansu, ki ga je pred tednom dni premagal s 95:83, v sredo pa je v gosteh izgubil s 70:55. Današnja tekma ne dopušča popravnega izpita. Kdor izgubi, je izločen. Bregov trener Tomo Kra-šovec ne bo imel večjih težav s poškodbami. Pod vprašajem je le nastop Michaela Robbe, ki je lažje poškodovan. Vsi ostali so nared. Vodstvo dolinskega kluba pričakuje tudi običajno podporo s tribune. Bor Radenska si je medtem že v sredo zagotovil nastop v polfinalu končnice prvenstva. Domači šport Danes Sobota, 12. maja 2012 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA 20.30 v Dolini: Breg - Romans (četrtfinale končnice) UNDER 15 MOŠKI - Deželni finale v Tržiču, 19.00: Jadran A - Villanova ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 17.00 v Repnu: Sloga - Val Imsa; 20.30 v Morteglianu: Basiliano - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje ŽENSKA C-LIGA - 20.45 v Latisani: Latisana -Zalet C UNDER 16 MOŠKI - 19.00 v Trentu: Trentino Volley - Olympia (meddeželna faza) UNDER 13 - 16.00 v Sovodnjah: Soča Lokanda Devetak - Ronchi (polfinale) 18.00 v Nabrežini: Sokol - Breg NOGOMET ZAČETNIKI - 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje -Isontina; 15.15 v Križu: Kras - Altura NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 15.00 v Terniju: končnica za napredovanje, nastopa tudi Kras ZKB TENIS UNDER 16 ŽENSKE - 15.00 v Codroipu: Pol. Codroipo - Gaja Jutri Nedelja, 13. maja 2012 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 na Opčinah: Jadran Qubik - Cormons (četrtfinale končnice) ODBOJKA ŽENSKA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Zalet D -Codroipo UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Trentu: Uisp Volley Bolzano Volley - Olympia (meddeželna faza) SOŠKI POKAL - 11.00 v Sovodnjah: Soča - Lucinico UNDER 14 MOŠKI - 10.30 v Monterealeju Valcellina_ Vvil - Olympia Ferstyle UNDER 13 - 15.30 pri Briščikih: Kontovel -OMA A UNDER 12 - 16.00 v Trstu, Judovec: Sokol -Poggivolley; 18.00 Altura - Sokol NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 11.30 v Terniju: končnica za napredovanje, nastopa tudi Kras ZKB TENIS D3-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - San Marco B NOGOMET ELITNA LIGA - 16.30 v Repnu: Kras Repen -Fontanafredda PROMOCIJSKA LIGA - 16.30 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Juventina; 16.30 v Martignaccu: Union Martignacco - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Azzurra; 16.30 v Vižovljah: Sistiana -Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Dolini: Breg -Begliano; 16.30 v Tržiču: Romana - Primorje; 16.30 v San Giovanniju al Natisone: Centro Sedia - Zarja 3. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Villi Vicentini: Villa - Mladost Ü] Obvestila AŠD SK BRDINA vabi člane in tiste, ki bi se radi udeležili tekmovalne ali predtekmovalne dejavnosti na informativni sestanek, ki bo na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, v ponedeljek, 14. maja, ob 18.45. SPDT organizira v nedeljo, 20. maja, avtobusni izlet v Senovo na Bohorju. Vpisovanje na izlet obvezno do četrtka, 17. maja. Informacije na tel. št. 338-4913458. AŠD SK BRDINA organizira 10. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno do 30. maja. Informacije: Vanja 3355476663. 20 Sobota, 12. maja 2012 RUBRIKE ta teden edinost pred 1gg leti Edinost je tokrat opisala zanimiv dogodek v Križu: »Prejeli smo dopis, v katerem se dopisnik huduje, ker je pred dnevi čul, kako je pod sv. Križem neka okoličanska godba opetovano svirala koračnico sv. Justa.« Dopisnik pripominja: »Kdor ve, kakšen izzivalen pomen dajajo tržaški italijanski krogi tej koračnici, se ne more dovolj načuditi, da se v slovenskem sv. Križu tako navdušujejo za to koračnico!« Je že res, da italijanski fanatiki to koračnico zlorabljajo v demonstrativne in izzivalne namene. Ali le - zlorabljajo. Ravno zato pa ne soglašamo mi z mnenjem gospoda dopisnika, da naj bi rečeno koračnico izključali iz naših krogov in družb. Narobe! Mi bi zahtevali nasprotno. Mi moramo tej koračnici odvzeti strup, ki ga jej dajajo naši sovražniki. Koračnica sv. Justa ni koračnica tržaških Italijanov - ka-mo-li le italijanskih liberalcev - ampak je to himna Tržačanov! A Tržačani smo tudi Slovenci! Na to sta- lišče se moramo vedno postavljati. Vedno moramo manifestirati svoje domovinsko pravo na tej zemlji ter afirmirati svojo ekzistenco, zahtevajoč brezpogojno in vsakem pogledu jednako in pravno življenje z Italijani. Kakor ker si hočemo zagotoviti sogo-spodstvo v Trstu, si moramo usvojiti tudi himno tega mesta. Če Italijani dajajo tej kompoziciji strupa proti nam, pa paralizujmo mi ta strup. A to dosežemo najizdatneje s tem, da na svojih slovenskih prireditvah javno sviramo tudi to koračnico. Za to našo trditev govori praktični efekt, ki so ga naši ljudje dosegli proti neki drugi izzivalni in zasmehovalni pesmi: Patria di Rossetti - docet. Dolgo so se naši ljudje jezili, razgrevali in celo pretepali radi te pesmi. Potem pa so prišli na pametno misel, da so napevu predložili slovenski tekst s slovensko kadenco in prepevali to pesem po javnih lokalih. S tem je bil strup odvzet. Prepevanje Patrie de Rossetti je začelo postajati redkeje in danes je skoraj več ne čujemo. TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED SG LETI PRIMORSKI DNEVNIK Tako kot danes so tudi pred petdesetimi leti v Dolini praznovali Majenco: »Lepo vreme, predvsem pa sloves, ki so si ga dolinski fantje in vaščani pridobili s svojim že tradicionalnim praznikom »Maj«, sta privabila številne Tržačane in prebivalce okoliških vasi v prijazno Dolino. Za Dolinčane je »majenca«, ki je prva nedelja v maju, največja vaška prireditev v letu. Majenca ji pravijo zato, ker je to praznik pomladi, mladosti in veselja. Zato se na ta praznik Dolinčani že dolgo skrbno pripravljajo. Največ dela pri pripravljanju »majence« so imeli tudi letos domači fantje in dekleta. Pripravili so visok mlaj, ki so ga postavili na Trgu padlih za svobodo v sredi vasi. Mlaj je letos nekoliko nižji od lanskega, je pa zato širši ter je okrašen z nič manj kot štiristo petdeset kilogramov pomaranč, jabolk in kolačev, ki so jih dekleta navezala na mlaj. Ponoči so mlaj razsvetlili z rdečimi žarnicami, tako da so ga videli daleč naokoli. Glavni praznik je bil popoldne, ko so se fantje zbrali pod mlajem in je domača godba začela igrati vesele poskočnice. Nato je godba odšla na konec vasi, kjer je sprejela štiri fante, ki gredo letos k vojakom - Dušana Pangerca, Elia Marego, Egidija Pečarja in Bruna Di Donata, in ki so bili v belih srajcah, z litrsko steklenico domačega vina v rokah. Skupno so odkorakali proti trgu, medtem ko je godba zaigrala koračnico »Pomlad«. Fantje so se postavili pod mlaj in so, kot je navada, ponudili godcem vino. Nato je nastopil petčlanski Dolinski kvintet, ki je zaigral »Veseli Begunčani«, domači fantje pa so ot-vorili ples pod mlajem. Za zabavo sta skrbela še pridna Dario in Darko, ki sta zapela več priljubljenih popevk, med katerimi je bil prva Avsenikova »Zazve-nele so orglice«. Dobra pijača, ki so jo prodajali pri kiosku, je napravila razpoloženje še bolj prijetno in veselo in nikomur se ni mudilo domov.« FILMI PO TV Sobota, 12. maja, Rai Movie, ob 13.50 Uno scomodo testimone Režija: Peter Yates Igrajo: William Hurt, Sigourney Weaver, Christopher Plummer in James Woods Prepričljivi William Hurt pooseblja tokrat Da-rylla, nočnega vratarja mestnega poslopja, v katerem neznanci umorijo vietnamskega poslovneža. Daryll si že dalj časa želi spoznati televizijsko novinarko, ki sledi kroniki in nič hudega sluteč odloči, da se ji bo predstavil kot priča umora. Zaljubljeni namišljeni očividec pa postane kaj kmalu tarča zločincev, ki ne vedo, da ni Daryll videl ničesar. Nedelja, 13. maja, LA 7, ob 21.30 Julie & Julia Režija: Nora Ephron Igrata: Meryl Streep in Amy Adams Meryl Streep je Julia Child, Amy Adams pa pisateljica Julie Powell. Pred Ino, pred Rachael, pred Emeril je bila Julia, ženska, ki je za vedno spremenila način kuhanja Američanov. A leta 1948 je bila Julia Child samo še Američanka, ki živi v Franciji. V Pariz jo je pripeljala moževa služba. Njen neutrudljivi duh pa hrepeni, da bi se s čim zaposlil. 50 let kasneje Julie Powell živi v Queensu, dela v skupinski pisarni. Medtem ko njene prijateljice dosegajo osupljive uspehe, se ona loti na prvi pogled norega načrta, v katerega bo usmerila svojo energijo. Julie se odloči, da bo v natanko letu dni skuhala vseh 524 receptov iz knjige Julie Child Mastering the Art of French Cooking - in o svoji izkušnji pisala blog. Nedelja, 13. maja, Rai Movie, ob 21.15 City of God Režija: Fernando Meirelles Igrajo: Matheus Nachtergaele, Seu Jorge in Alexandre Rodrigues Brazilski film City of God je resnična zgodba, posneta po istoimenski knjižni uspešnici Paula Linsa, o surovem odraščanju temnopoltega dečka Buscapéja, ki uspe ubežati nasilju okolja s pomočjo fotoaparata ... Glavni lik v filmu City of God pa ni oseba, ampak kraj. Gre za revno stanovanjsko naselje, ki so ga zgradili v šestdesetih letih. Dvajset let kasneje se je spremenilo v enega najnevarnejših predelov Ria de Janeira. S pomočjo številnih likov je v filmu opisana zgodba tega kraja. Torek, 15. maja, Rete 4, ob 00.25 Testimone a rischio Režija: Pasquale Pozzesere Igrajo: Fabrizio Bentivoglio, Claudio Amendola in Margherita Buy Trgovski potnik Pietro Nava je imel 11. septembra 1990 sestanek s sicilskim sodelavcem. Na državni cesti v bližini Palerma pa je ravno v trenutku, ko se je pripeljal mimo, prišlo do mafijskega umora. Neznanci so ubili sodnika Livantina. Pietra Navo je dogodek tako presunil, da se je odločil, da bo navkljub vsem nasvetom in prigovarjanju sodeloval z oblastmi in postal glavna priča Livantinovega umora. Tovrstna odločitev pa mu je dobesedno uničila življenje. Četrtek, 17. maja, Rete 4, ob 00.45 La scorta Režija: Ricky Tognazzi Igrajo: Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Carlo Cecchi in Ricky Memphis Tognazzijev celovečerec je nekakšen poklon nekaj tisoč članom italijanskih varnostnih služb, ki se dnevno posvečajo spremstvu številnih bolj ali manj zaslužnih osebnosti. Varnostniki, o katerih pripoveduje rimski režiser, so sicer tisti, ki verjetno tvegajo največ, saj varujejo sodnika, ki raziskuje zapletene mafijske pokole. De Francesco, v družbi »stražarjev« Angela, Andree, Fabia, Raffae-leja in Nicole kaj kmalu izve, da so pri teh nezakonskih poslih posredno vpletene tudi politične in policijske oblasti. (iga) SLIKOVNA KRIŽANKA - naši kraji REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO EVROPSKA DRŽAVAZ GL. MESTOM LIZBONA VNETJE SLEPIČA LEPOTICA, MATI DIOSKUROV SLANO JEZEROV KAZAHSTANU IGRA S KARTAMI IVAN CANKAR ALKALOID V LISTIH TOBAKA IME DVEH POVELJNIKOV PRED TROJO SLUŽBA IN čast volilnega grofa V STAR. VEKU KIRURŠKI POSEG PAZNIK SLOVENSKA TENIŠKA IGRALKA SREBOTNIK KLADA ZA SEKANJE DRV DEL NOVE GVINEJE TRMASTA ŽIVAL član RIMSKI CESAR TIP. NACIST. IDEOLOGIJE MORSKI SESALEC PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK ITALIJANSKA IGRALKA LOLLOBRI-GIDA AVTOMOBILSKA OZNAKA REKE SAMOVOLJEN OBLASTNIK "ZIMSKI" MOŽ JAVOR (LAT.) izguba čiste TEŽE ŽUŽELKA, MRČES čustveno pesništvo KRILO RIMSKE LEGIJE NAŠ NEKDANJI SENATOR SPETIČ KILOMETER KORITO NA DNU HRVAŠKI SKLADATELJ (MARIO) AVTOMOBILSKA OZNAKA KRANJA SPALNO OBLAČILO KRAJ PRI ŽELEZNIKIH PRISKLEDNIK, ZAJEDAVEC AMERIŠKA IGRALKA (SHARON) VAS, NASELJE ŠAHOVSKA RANG LISTA NAŠA VAS NA KRASU VODLJIV ZRAKOPLOV NEKDANJI FRANCOSKI VOZNIK F1 (ALAIN) BERI PRIMORSKI DNEVNIK KALCIJEV OKSID SL. PEVKA PINTERIČ PERUNIKA (BOT.) IT. PISATELJ (GIAM-BATTISTA) AFR. DRŽAVA DELOVNO PODROČJE TRENER LAZIA (EDY) VZDEVEK AMERIŠK. KOŠARKARJA JORDANA FRČANJE VZRAKU ZMAGA V ŠAHU PACKA JUTRANJI SVIT OZEK KOS BLAGA ORNA ZEMLJA RICHARD OWEN "VEČNO MESTO" ZAČETNIK SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI TRUBAR SL. PISATELJ IN DUHOVNIK (JANEZ) PAULANKA UPOKOJENI UNIVERZITET. PROFESOR ROD LAVER ROMAN IVANA CANKARJA GRŠKI BOG SONCA; DNEVNI METULJ TRAVNIŠKA ALI VRTNA RASTLINA BODEČ PLEVEL FRANCOSKA IGRALKA (ANNA) ANGLEŠKA IGRALKA (ELIZABETH) BRIGA, SKRB SLOVARČEK - ALLAN = angleška igralka • IRIAN = indonezijski del Nove Gvineje • KINEL = hrvaški skladatelj, publicist in prevajalec • SORICA = rojstni kraj Ivana Groharja pri Železnikih • ZALOKAR = slovenski pisatelj in duhovnik / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 12 . maja 2012 2 1 SLOVENIJA TA TEDEN Etapni dosežek Vojko Flegar_ Četrtek je bil dan, kakršnega že dolgo ni bilo in ga zelo verjetno tako zelo kmalu spet ne bo. Sindikalni voditelji in ministri so se gledali prijazno, drug o drugem govorili naklonjeno in sploh bili videti zadovoljni s seboj in svetom okrog sebe. Po dolgih tednih medsebojnih očitkov in obtoževanj je bil to nenavaden prizor, toliko bolj, ker so eni in drugi v pogajanjih o varčevalnem svežnju popustili v marsikateri točki, ki so jo poprej razglasili za »nedotakljivo«. Kompromis, dosežen s pogajanji o zakonu o uravnoteženju javnih financ in rebalansu proračuna, je vlado »prikrajšal« za kakšnih 200 milijonov evrov oziroma četrtino sprva načrtovanih prihrankov pri proračunskih izdatkih, v precejšnji meri zaradi »zgolj« 8-odstotnega linearnega znižanja plač v javnem sektorju (vlada je šla v pogajanja s predlogom za 15-odstotno znižanje in je vse do predzadnjega dne vztrajala pri 10-odstotnem), v zameno za to pa je dobila odpoved sindikatov referendumu. Sindikati so na drugi strani morali vsaj deloma popustiti pri porodniških nadomestilih, brezposel-ninah, nadomestilih za vrtce, regresu za dopust, povračilih potnih stroškov in še kje, vlada pa se je med drugim odpovedala višanju normativov v šolstvu in zaostrovanju nekaterih pogojev pri upokojevanju, s katerimi bi v bistvu podaljšala delovno dobo. Ustavili smo poskus sesuvanja socialne države in uničevanja javnega šolstva ter s tem ustavili smer sprememb, ki je bila škodljiva, je v četrtek, po podpisu sporazuma z vlado izjavil glavni pogajalec sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, mi- nister Andrej Vizjak, glavni vladni pogajalec, pa, da gre za prvi pomemben korak k izhodu iz krize v Sloveniji, vendar pa ni zadosten. Konec dober, vse dobro? Vsekakor sta sporazum in plačni dogovor odvrnila neposredno nevarnost politične paralize in celo nestabilnosti, na papirju pa omogoča tudi prepolovitev lanskega proračunskega primanjkljaja z več kot šestih na tri odstotke bruto domačega proizvoda. Glede na to, da je Slovenija ponovno v recesiji, pa je jasno, da varčevalni sveženj sam ni dolgoročna rešitev. Sindikati in vlada se glede tega, da so zdaj nujno potrebni ukrepi za oživljanje gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest, resda prav tako strinjajo, a vprašanje je, ali imajo tudi enake poglede na to, kako to doseči. Gre seveda za tako imenovane strukturne reforme, za sprostitev trga delovne sile, zdravstveno reformo, tudi reformo pokojninskega sistema ..., torej v bistvu tiste reforme, zaradi katerih je pravzaprav padla prejšnja, le-vosredinska vlada. Načeloma naj bi se socialni partnerji že do konca junija o bistvenih potezah ukrepov za gospodarsko rast dogovorili z novim socialnim sporazumom, kar pomeni, da bodo dovčerajšnji pogajalci skorajda brez premora znova sedli za mizo. Spet z bistveno drugačnimi izhodišči in težko uskladljivimi stališči. Toda pogajanja o kratkoročnem varčevalnem svežnju so pokazala, da se je v zadnjih letih vendarle marsikaj spremenilo. Javnomnenjske poizvedbe, denimo, kažejo, da državljani varčevanju ne nasprotujejo tako zelo odločno kot še pred letom ali dvema. Ne zato, ker bi bila sedanja desnosredinska vlada kaj bolj »priljubljena« od prejšnje, ampak zato, ker je dogajanje v »evropski okolici« veliko ljudi očitno prepričalo, da se je vendarle bolje pravočasno sprijazniti s kakšnim bolečim ukrepom kot priti v situacijo, ko nuja ne bo več izbirala sredstev. Čeprav je bila tako, denimo, grožnja sindikatov z referendumom ves čas pogajanj prisotna in realna, ti zato niso mogli več računati na zanesljiv uspeh. Paradoksalno, a zdi se, da prav zaradi negotovega izida morebitnega referenduma tudi vlada ni napenjala loka do konca. Navzlic sporazumu socialnih partnerjev vlada z varčevalnim svežnjem v parlamentu ni mogla računati na podporo opozicije. Toda te niti ni potrebovala. Drugače bo pri vnosu fiskalnega pakta v ustavo, kajti za spremembe ustave je potrebna dvotretjinska večina. Vlada torej potrebuje najmanj tri glasove iz opozicijskih vrst, pri čemer pa je že vnaprej jasno, da jih ne more dobiti od največje opozicijske stranke Pozitivna Slovenija. Socialni demokrati nekdanjega premiera Boruta Pahorja pa so razklani. Del poslancev okrog Pahorja ustavno omejitev zadolževanja podpira, del mu nasprotuje, nekateri pa se še odločajo. S stališča vlade je jasno, da mora že oblikovano ustavno določbo spraviti skozi parlament še ta mesec, kajti v začetku junija imajo socialni demokrati kongres, na katerem se bodo skoraj zanesljivo odločili za močnejši zasuk v levo in - novega predsednika. Z drugimi besedami, če zlato fiskalno pravilo, ki mu, mimogrede, sindikati odločno nasprotujejo, ne bo sprejeto maja, ni gotovo, da sploh bo. heavy metal - Jutri na stadionu Friuli v Vidmu Koncert skupine Metallica, enega najpomembenjših bendov vseh časov Poletna glasbena sezona je pred vrati, naša dežela pa spada tudi letos med njene protagoniste. Videm, točneje stadion Friuli, bo tako jutri gostil enega najpomembnejših bendov vseh časov, prav gotovo pa najslavnejšega na heavy metal sceni, to je skupino Metallica! Ameriška legendarna zasedba bo v Vidmu nastopila v sklopu evropske turneje ob dvajsetletnici tako imenovanega Black Albuma. Plošča velja danes za enega najboljših »trdih« albumov sploh, v dvajsetih letih pa je bilo prodanih več kot petindvajset milijonov kopij. Na videmskem stadionu bodo ameriški rokerji prvič zaigrali celoten album, od prvega do zadnjega komada, nato pa še druge starejše in novejše uspešnice. Prava poslastica torej za vse ljubitelje kalifornijskega benda. Skupino Metallica sta pred tridesetimi leti ustanovila pevec in kitarist James Hetfield ter bobnar Lars Ulrich. Bend se je kmalu uveljavil na takratni, novi kalifornijski metal sceni in bil med ustanovitelji tako imenovanega trash oziroma speed metalja. V dolgi glasbeni karieri so Hetfield in njegovi izdali deset plošč, Black Album pa je prav gotovo najbolj uspešna. Komadi kot so Enter Sandman, Sad But True in pa predvsem Nothing Else Matters so danes splošno znani ne le ljubiteljem metal glasbe. Skupino sestavljajo poleg že omenjenih Hetfielda in Ulricha še drugi kitarist Kirk Hammett in basist Robert Trujillo. Glasbeni dogodek prirejata organizaciji Azalea Promotions in Live Nations s podporo občine Videm in dežele Furlanije-Julijske krajine. Koncert bo zelo verjetno razprodan, saj je bilo do danes prodanih že osemintrideset tisoč vstopnic, zadnje pa so na voljo v prodajalnah Azalea Promotions in Ticket One (od 45 do 75 evrov). Vrata stadiona Friuli bodo organizatorji odprli ob petnajsti uri, pred skupino Metallica pa bosta nastopili še dve metal zasedbi, francoska Gojira in ameriška Machine Head. Velik nedeljski koncert bo drevi v videm-skem parku Cormor uvedla serija dogodkov. Ob osemnajsti uri bo angleški novinar Joel McIver predstavil knjigo, biografijo benda Metallica »Justice for all«, ki je žela veliko uspeha. Večer se bo nato nadaljeval z nastopom cover-benda Orion in skupine Dead Poets Society. (R.D.) koper - V galerijah Meduza in Loža Razstava o življenju Ottavia Missonija V koprskih galerijah Meduza in Loža ter na sedežu Skupnosti Italijanov "Santorio Santorio" so včeraj odprli razstavo z naslovom Ottavio Missoni - Mojster barv, ki je bila že na ogled v Mariboru v sklopu meseca italijanske kulture EPK. Na odprtju v Kopru sta bila prisotna tudi Ottavio Missoni in njegova soproga Rosita Missoni. Razstava obsega tri sklope, ki znanega modnega oblikovalca predstavljajo kot športnika, umetnika in kot stilista. "Z ogledom razstavnih eksponatov pa se bo gledalcu sočasno odstirala še njegova biografska pripoved. Ogled razvoja Missonijevih ikonografskih motivov in barvnega kalejdoskopa mu bo odkril tudi mojstrovo izjemno kombinacijo talenta, discipline in strasti," so zapisali v Obalnih galerijah Piran. Razstavo je pripravila Italijanska unija v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran, Tržaško ljudsko univerzo, Fundacijo Ottavio in Rosita Missoni, Italijanskim središčem Carlo Combi iz Kopra in Skupnostjo Italijanov "Santorio Santorio" iz Kopra. Nastala je pod pokroviteljstvom predsednika Republike Italije Giorgia Napolitana. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Olajšati šolsko delo Šola naj bi, ker niso vsi otroci enako učljivi, prilagajala po novih smernicah svoje metode in oblike dela zmogljivosti vsakega učenca. Ponekod sama šola po zakonu zagotavlja obiskovanje dopolnilnega pouka; šolska svetovalna služba je v tesnem sodelovanju z učitelji in starši in zagotavlja še izvedensko pomoč tako na individualni kot na skupinski ravni. Mnogi starši pa si morajo pomagati sami z zasebnimi inštrukcijami, pri nas npr. šolske svetovalne službe ni, lahko pa poiščejo pomoč pri javni sociopsihope-dagoški službi ali pa zasebno pri raznih izvedencih. Specifične učne težave se kažejo lahko pri učenju in uporabi govora in jezika, pri učenju in uporabi branja in pisanja, pri dojemanju osnovnih logično-matematičnih pojmov, učenju tehnik računanja, pri splošni učljivosti in pri razvoju oziroma pridobivanju motoričnih spretnosti. Značilne so še težave pozornosti, pomanjkanje koncentracije, nemirno in nepredvidljivo vedenje, impulzivno odzivanje in reševanje nalog, moteno pomnjenje, slaba organiziranost pri delu, velikokrat izredna počasnost in ročna ter na splošno telesna nespretnost. Težave pri učenju se navadno razvrščajo v specifične motnje branja in pisanja, motnje računanja, motnje motoričnih spretnosti in specifične govorne in komunikacijske motnje. Poleg vsega, kar smo navedli v prejšnjem članku, mnoge težave izvirajo iz samih otrokovih osebnih značilnosti. Morda gre le za problem slabe ureditve dnevnih obveznosti, kar ne dopušča primernega »vsrkanja« učne snovi. Ali pa ima otrok preveč lukenj v predznanju. Lahko da si sam ni znal zastaviti konkretnega učnega cilja, ker si ga ne zna predstavljati in postaviti saj ne vidi bistvenih učnih zahtev: kadar ne uvidi aplikacije tega, kar se mora učiti, pri praktični uporabi. Mnogi otroci so preveč zadovoljni sami s seboj in so prepričani, da so naredili več kakor pa so dejansko. Za druge pa je značilna popolna negotovost, kako naj se učijo, ker ne vedo, kako bodo videti vprašanja preizkusne naloge ali izpraševanja. Tako se ne morejo izbrati načina učenja. Včasih gre za osebne probleme razumevanja snovi ali za probleme prilagajanja šoli in učnemu procesu. Težave so lahko tudi drugačnega, lahko bi rekli družbenega izvora. Čeprav so vztrajnost, vzdržljivost in zagnanost pozitivne lastnosti, mora človek paziti, da jih ne zamenjuje s pretirano zagrizenostjo in napačno ambicioznostjo. V nekaterih primerih je bolje, če se zna ločiti od preteklih ciljev, načrtov in sanj. Kadar namreč človek spozna, da nečesa ne bo mogel doseči ali da si tega ne želi več tako močno, se mora znati tudi odpovedati staremu in se na novo usmeriti v drugo. Škoda je namreč zapravljati svoj čas in sile za nekaj, kar pravzaprav človeku nič več ne pomeni. Vsakdo se mora nenehno spraševati, kaj mu je v resnici v tistem trenutku v življenju najbolj pomembno. Potrebna je torej tudi nekakšna mentalna elastičnost. Pri mnogih težko učljivih otrocih lahko izboljšamo način učenja, tako da bodo postali hitrejši, učinkovitejši in uspešnejši, vendar le takrat, če dejansko spoznamo njihove učne težave in je tako mogoče zastaviti drugačne cilje za učni uspeh. Pri tem starši naletijo na različne ponudbe za učno pomoč, zlasti ob terminih za ocenjevanje ali proti zaključku pouka. Zelo pomembno je ugotoviti, katera učna pomoč je najboljša in najbolj učinkovita. Naj se namreč ne zadovoljijo s katerokoli učno pomočjo, pač pa naj iščejo možnost, da se posvetujejo in z izvedencem ugotovijo, kaj je njihovemu otroku najbolj potrebno. Iz pogovora mora jasno izhajati, kaj si starši iz te oblike učne pomoči pri- čakujejo: si želijo, da bi njihov otrok temeljito utrdil svoje šibke toče in rešil svoje osnovne učne probleme ali gre le za to, da bi našli način, kako naj bi se čim bolje odrezal pri zaključnem izpraševanju. Starši se pri takem posvetovanju ne smejo izogibati vprašanjem, ki jih mučijo, saj jim bo dober svetovalec za učne težave rad pojasnil prav vse majhne in velike nejasnosti. Pomembno je tudi, da ima inštruktor, ki bo z otrokom utrjeval snov, stalno navezavo s šolo in z učitelji oziroma profesorji, ki otroka poučujejo, in naj se z otrokovimi starši občasno pogovoril o napredku ali dodatnih težavah njihovega sina ali hčerke. Vsekakor pa ne smejo starši nikoli pozabiti, da so zelo pomemben del učenčevega uspeha tudi dobro opravljene domače naloge. Nasvetov, kako naj bo domače delo najbolje organizirano, ni nikoli dovolj. Tako bomo znova obnovili nekatere predloge, ki naj bi otroku olajšali delo. Vse potrebščine, ki jih učenec (dijak) potrebuje za svoje domače delo, naj bodo dobro organizirane in pri roki. Pomembno je, da je delovno okolje primerno, to se pravi optimalno: preprečiti ali umakniti je treba katerokoli motnjo, izdelati je treba v sodelovanju z otrokom neko učno strategijo. Kadar otrok piše naloge ali ponavlja in se uči, naj na mizi ne bo prostora za predmete, ki ne spadajo v to delo, saj bi otroka samo odvračali od dolžnosti. Za učinkovito delo je pomembno, da se pripravi domači učni načrt. Tudi knjige, priročniki, slovarji in vse, kar bi lahko otrok potreboval, naj bodo urejeno spravljeni v domači knjižnici. Pomembno je tudi, da imajo domače naloge točno določen in odmerjen čas na dnevnem urniku in zlasti naj ne pride do odstopanja (brez potrebe) in naj bodo starši dosledni. Otrok mora spoznati, da je čas za učenje jasno ločen od časa za igro in za druge dejavnosti. Če starši na začetku otroku pomagajo, naj se skušajo kasneje umakniti in ga navajati na čim bolj samostojno delo. Ko je domačih nalog več, naj starši otroku pomagajo določiti, po katerem vrstnem redu jih bo opravil. Takrat je tudi primerno, da zaradi daljšega časa, ki ga bo otrok potreboval, naredi pri delu odmor. Izredno pomembno je, da starši pomagajo otroku preverjati znanje, da mu svetujejo tudi z navajanjem načina, kako so sami delali domače naloge in da ga pri delu spodbujajo. Včasih lahko otrok prevzame vlogo učitelja in predava staršem o učni snovi, ki se je je moral naučiti. Nikoli pa naj se starši ne nadomeščajo otroku pri pisanju nalog in naj mu raje samo svetujejo. Če bodo starši otroku pri domačem delu, ki ga nalaga šola, dovolj blizu, bodo zelo verjetno hitro spoznali, ali otrok potrebuje še dodatno pomoč in za katere predmete. Tako bodo ustrezno pomoč tudi pravočasno poiskali. Vsekakor pa morajo biti starši ne le seznanjeni z domačim delom otrok, pač pa si tudi zapomniti, kaj je otrok delal in se zavedati, kako napreduje: kakšne so njegove ocene, kako se vede in kakšno je njegovo počutje. Za domače naloge je zelo pozitivno, če jih starši na nek način povežejo z otrokovimi interesi ali s področji, ki bi ga lahko zanimala. Včasih se lahko na snov iz domače naloge navežejo tudi konkretno v dani življenjski situaciji, ki je za to primerna. Kakor je bilo že večkrat rečeno, je treba otroka, ko doseže zastavljene cilje obvezno pohvaliti in ga nagraditi z manjšo nagrado, ki mu daje zadovoljstvo. (jec) 22 Sobota, 12. maja 2012 SVET / grčija - Vodja socialistov Venizelos bo predvidoma danes vrnil mandat predsedniku države Propadel tudi tretji poskus sestave vlade Nemški finančni minister Schäuble: Območje z evrom lahko prenese izstop Grčije ATENE - Vodja grških socialistov Evangelos Venizelos je včeraj sporočil, da ni uspel sestaviti koalicijske vlade, potem ko je ključna levičarska stranka Siriza zavrnila vstop v vlado, ki podpira varčevalne ukrepe. "Predsednika republike Karolosa Papuljasa bom v soboto popoldne seznanil in upam, da bo na tem sestanku vsaka stranka prevzela svojo odgovornost," je dejal Venizelos po pogovorih o oblikovanju vlade po predčasnih parlamentarnih volitvah. Venizelos, ki je bil zadnji od vodij treh strank, ki so po nedeljskih volitvah skušali oblikovati vladno koalicijo, je dodal, da bo mandat za sestavo vlade predsedniku vrnil v soboto. To je dejal, potem ko se je srečal z Aleksisom Ciprasom, predsednikom levičarske stranke Siriza, ki je bila na volitvah druga. Cipras je dejal, da njegova stranka ne bo sodelovala v nobeni vladi, ki bi nameravala še naprej izpolnjevati pogoje dogovora o mednarodni finančni pomoči. Na volitvah je največ glasov prejela Nova demokracija, 19,6 odstotka glasov, Evangelos Venizelos Wolfgang Schäuble ansa kar je bil sicer njen najslabši rezultat. Na drugo mesto se je uvrstila Siriza. Nekdaj mogočna socialistična stranka Pasok je zasedla komaj tretje mesto s 13,31 odstotka podpore. Zlata zora, ki se ji je prvič v skoraj 40 letih uspelo uvrstiti v parlament, je prejela 6,9 odstotka glasov. Skupno je vstop v parlament uspel sedmim strankam. Medtem pa je nemški finančni minister Wolfgang Schäuble včerajd ejal, da območje z evrom lahko prenese izstop Grčije. Dodal je, da si Nemčija sicer želi, da bi Grčija ostala država z evrom, a možnosti prisile seveda nima. ansa "Evropa ne bo potonila tako zlahka," je Schäuble v pogovoru za časnik Rheinische Post odgovoril na vprašanje, ali območje z evrom lahko prenese izstop Grčije. "Želimo, da Grčija ostane v območju z evrom. A si mora tega tudi sama želeti in izpolniti svoje obveznosti. Nikogar ne moremo prisiliti," je poudaril. Kot je dejal nemški finančni minister, se je območje z evrom v preteklih dveh letih veliko naučilo in zgradilo ustrezne varovalne mehanizme. S tem se je zmanjšala možnost širitve negativnih vplivov na druge države z evrom, je menil. Poudaril je še, da Grčiji nihče ne grozi, vendar pa "ne obstaja druga pot od tiste, ki smo jo izbrali skupaj". "Mi smo že veliko naredili," je spomnil na dva rešilna paketa za Grčijo. "Grčija mora razumeti, da mora v zameno izpolniti svoje obveznosti." Podobno stališče je včeraj v nemškem parlamentu zagovarjal nemški zunanji minister Guido Wersterwelle. "Želimo pomagati Grčiji in ji tudi bomo pomagali. A Grčija si mora želeli pomoči. Če se oddaljijo od dogovorjene reformne poti, izplačilo nadaljnjih tranš posojila ne bo mogoče," je poudaril. V luči novih težav v Grčiji je zahtevana donosnost na nemške 10-letne referenčne obveznice na sekundarnem trgu upadla na novo rekordno nizko vrednost zadnjih nekaj let, in sicer 1,518 odstotka, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Donos na francoske 10-letne obveznice se giblje pri 2,81 odstotka, na italijanske pri 5,48 odstotka, na španske pa vztraja nad šestimi odstotki. (STA) Poljska zvišala starostno mejo za upokojitev VARŠAVA - Spodnji dom poljskega parlamenta je včeraj sprejel sporni načrt vlade, ki za večino Poljakov postopno zvišuje starostno mejo za upokojitev na 67 let. Zakon mora sprejeti še zgornji dom parlamenta in podpisati predsednik države. Zviševanju starostne meje pa so odločno nasprotovali sindikati, ki so pred parlamentom priredili množične demonstracije. Spodnji dom parlamenta je zakon sprejel z 268 glasovi za in 185 proti, dva poslanca pa sta se glasovanja vzdržala. V požaru v Veliki Britaniji umrlo pet otrok LONDON - V požaru, ki je davi zajel hišo blizu mesta Derby v osrednji Angliji, je umrlo pet otrok. Kot je sporočila policija, so bili v požaru poškodovani še en otrok in dva odrasla, ki so jih prepeljali v bolnišnico. Zaradi suma umora pa so že aretirali neimenovano žensko. Vzrok požara še ni znan. Gasilci so bili o požaru obveščeni davi okoli 4. ure po krajevnem času (5. ure po srednjeevropskem). Otroci, ki so v požaru izgubili življenje, so bili stari med pet in deset let, v bolnišnico pa so prepeljali 13-letnika. Policija je sporočila, da so prijeli žensko v dvajsetih letih. Identitete osumljenke niso razkrili. O požaru že poteka preiskava, zakaj je izbruhnil ogenj, pa še ni znano. (STA) eu - Italija in Slovenija bosta letos beležili 1,4-odstotni padec BDP Evropskemu gospodarstvu se obeta počasno okrevanje BRUSELJ - Evropskemu gospodarstvu se obeta počasno okrevanje, ocenjuje Evropska komisija v gospodarski napovedi, objavljeni včeraj v Bruslju. Območje evra naj bi prihodnje leto beležilo enoodstotno, celotna EU pa 1,3-od-stotno rast. Poleg tega komisija območju evra na splošno napoveduje izboljšanje stanja v javnih financah. Za letos je komisija tako za območje evra kot za celotno EU potrdila februarsko napoved glede rasti - v območju evra se bo bruto domači proizvod (BDP) skrčil za 0,3 odstotka, v celotni uniji pa bo rast ničelna. "Okrevanje je na vidiku, toda gospodarske razmere ostajajo krhke, med članicami unije še vedno obstajajo velike razlike," je napoved komentiral komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn in pozval k nadaljnjemu odločnemu ukrepanju. Evropsko gospodarstvo je sedaj v blagi recesiji, a kljub finančni in gospodarski negotovosti je odločno politično ukrepanje sprostilo napetosti na finančnih trgih in nekoliko utrdilo zaupanje, ki naj bi se še okrepilo, poleg tega se pričakuje pospešitev globalne rasti, je komisija pojasnila svojo oceno. Za letos je napoved za rast najslabša za Grčijo, ki naj bi beležila 4,7-odstotno krčenje BDP. Sledi Portugalska s 3,3-od-stotnim padcem BDP, za njo Španija z 1,8-odstotnim krčenjem BDP, četrto najslabše mesto v uniji pa si z 1,4-odstotnim padcem BDP delita Slovenija in Italija. Prihodnje leto naj bi padec BDP beležila le še Španija (0,3-odstotnega). Stanje v javnih financah se na splošno izboljšuje. Javnofinančni primanjkljaj v območju evra se bo po napovedi komisije s 4,1 odstotka BDP v lanskem letu letos znižal na 3,2 odstotka BDP, prihodnje leto pa na 2,9 odstotka, v celotni EU pa s 4,5 odstotka v lanskem letu na 3,6 odstotka oziroma na 3,3 odstotka BDP. Pravila zgornjo mejo primanjkljaja opredeljujejo pri treh odstotkih BDP. Najvišje primanjkljaje bodo letos in prihodnje leto beležile Irska (8,3 oziroma 7,5 odstotka BDP), Grčija (7,3 oziroma 8,4 odstotka) in Španija (6,4 oziroma 6,3 od- stotka), precej visokega pa tudi Francija (4,5 oziroma 4,2 odstotka). Javni dolg, ki je s pravili omejen na 60 odstotkov BDP, pa se bo še zviševal, a počasneje. Območju evra komisija za letos napoveduje javni dolg v višini 91,8 odstotka BDP, prihodnje leto pa 92,6 odstotka BDP, v celotni EU pa 86,2 oziroma 87,2 odstotka BDP. V petih članicah unije bo javni dolg letos in prihodnje leto presegel 100 odstotkov BDP - najvišji bo v Grčiji (160,6 oziroma 168 odstotkov), sledijo Italija (123,5 oziroma 121,8 odstotka), Irska (116,1 oziroma 120,2 odstotka), Portugalska (113,9 oziroma 117,1 odstotka) in Belgija (100,5 oziroma 100,8 odstotka BDP). Tudi brezposelnost bo ostala visoka. Območju evra komisija za letos in prihodnje leto napoveduje 11-odstotno brezposelnost, celotni EU pa za obe leti 10,3-odstotno. Inflacija ostaja zmerna. Območju evra komisija za letos napoveduje 2,4-od-stotno, za naslednje leto pa 1,8-odstotno, celotni uniji pa za letos 2,6-odstotno, za prihodnje leto pa 1,9-odstotno. (STA) alžirija - Islamisti poraženi Na volitvah zmaga vladajoče stranke ALŽIR - Na četrtkovih parlamentarnih volitvah v Alžiriji je zmagala doslej vladajoča Nacionalna osvobodilna fronta (FLN), ki je zasedla 220 od 462 poslanskih sedežev. Zmerni islami-sti, ki so upali na zmago, so na drugi strani doživeli poraz, volitve pa že označili za poneverjene in nevarne za državo. Vladajoča FNL je število sedežev v novi, razširjeni skupščini - ta je pred tem štela 389 poslanskih stolčkov - povečala s prejšnjih 136, kažejo uradni izidi volitev, ki jih je včeraj predstavil notranji minister Daho Ould Kablia. Volilno zavezništvo islamistov Zelena Alžirija je zasedlo 48 sedežev, skupaj s še štirimi islamističnimi strankami pa le 66 sedežev ter tako pristalo na tretjem mestu. Pred islamiste se je z 68 sedeži uvrstil nacionalistični Nacionalni zbor za demokracijo (RND) premeira Ahmeda Ouyahie, ki je blizu vojski in zvest predsedniku Abdelazizu Boutefliki. FNL, ki je Alžiriji priborila neodvis- nost od Francije in ki je leta vladala sama, ima tako skupaj z RND večino v skupščini. Doslej vladajočo koalicijo je sicer ob FNL in RND oblikovalo še Islamsko gibanje za mir (MSP), alžirska veja Muslimanske bratovščine, ki pa jo je januarja zapustilo in skupaj z manjšima strankama Ennahda (Preporod) in El Islah (Reforme) oblikovalo blok Zelena Alžirija. Volilna udeležba je bila okoli 43 odstotkov, kar je občutno več kot na volitvah pred petimi leti, ko je znašala 36,6 odstotka. V Alžiriji je sicer 21,6 milijona volilnih upravičencev. Za sedeže v skupščini so se potegovali kandidati 44 strank, od katerih je bila skoraj polovica ustanovljenih v zadnjih mesecih. Predsednik Bouteflika je namreč lani sprejel sveženj političnih reform, s katerimi je omogočil ustanavljanje novih strank in poskušal tako preprečiti, da bi se val uporov iz drugih arabskih držav razširil tudi na Alžirijo. (STA) nemčija - Po javnomnejskih raziskavah naj bi največ glasov dobili socialdemokrati Nedeljske volitve v Severnem Porenju-Vestfaliji veljajo za nekakšne »mini« parlamentarne volitve DÜSSELDORF - V nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija bodo v nedeljo potekale predčasne deželne volitve. Ker gre po številu prebivalcev za največjo nemško zvezno deželo, volitve veljajo za "mini" parlamentarne volitve. Vladajoči Krščanski demokratski uniji (CDU) nemške kanclerke Angele Merkel sicer grozi najslabši rezultat v tej deželi. Volišča se bodo odprla v nedeljo ob 8. uri, zaprla pa ob 18. uri, ko bodo tudi znani prvi izidi vzporednih volitev. Do polnoči pa naj bi objavili uradne rezultate. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah naj bi vstop v deželni zbor v Düsseldorfu uspel petim strankam. Največ glasov, 37 odstotkov, naj bi dobili trenutno vladajoči socialdemokrati (SPD), CDU bi dobila 30 odstotkov, koalicijski Zeleni 12 odstotkov, Piratska stranka 8,5 odstotka, liberalci (FDP) pa šest odstotkov. Na volitvah 2010 je CDU kljub velikim izgubam vendarle dobila največ glasov in sicer 34,6 odstotka, SPD pa 34,5 odstotka. Podpora se je takrat zelo povečala Zelenim, ki so dobili 12,1 odstotka. Majhen porast podpore je zabeležil tudi FDP. Zanj je glasovalo 6,7 odstotka volivcev. Prvič pa se je pred dvema letoma v deželni parlament uvrstila Leva stranka, ki je prejela 5,6 odstotka glasov. Letos tega uspeha naj ne bi ponovila, saj ji javnomnenjske raziskave napovedujejo zgolj 3,5 odstotka podpore, za vstop v deželni zbor pa je potrebno dobiti najmanj petodstotno podporo. Tako CDU in SPD sta imeli po volitvah pred dvema letoma v 181-članskem deželnem zboru po 67 poslancev, Zeleni 23, FDP 13 in Leva stranka 11 poslancev. Do takrat vladajoča koalicija med CDU in FDP je izgubila večino v deželnem zboru, po dolgotrajnih koalicijskih pogovorih pa so vlado brez večinske podpore v deželnem zboru sestavili SPD in Zeleni. Za podporo posameznim zakonom je bila tako vlada pod vodstvom socialdemokratske predsednice deželne vlade Hannelore Kraft vedno prisiljena iskati podporo pri drugih strankah v deželnem zboru. Možnost predčasnih volitev ali preoblikovanja vlade je tako vedno visela v zraku, realnost pa je postala po odločitvi de- želnega ustavnega sodišča, ki je v do takrat precedenčnem primeru rebalans deželnega proračuna za leto 2010 razglasilo kot neveljavnega, saj je novo zadolževanje preseglo višino deželnih investicij. 14. marca letos so tako opozicijske stranka zavrnile proračun deželnega ministrstva za notranje zadeve in komunalo, po oceni nekaterih pravnikov pa je to pomenilo, da so stranke zavrnile celoten proračun. Poslanci so še isti dan sprejeli odločitev o razpustitvi deželnega zbora in s tem odprli pot predčasnim volitvam. Glavni tekmec Kraftovi na tokratnih volitvah je vodilni kandidat CDU, minister za okolje Norbert Röttgen, ki je poskušal volivce prepričati, da tokratne volitve ne bodo glasovanje v podporo ali proti evropskemu varčevalnem načrtu Merklove, pač pa naj imajo volivci v mislih predvsem zadolževanje dežele pod vodstvom Kraftove. Pomen tokratnih volitev za zvezno raven je nedavno poskušala zmanjšati tudi kanclerka sama, ki je dejala, da nedeljske volitve ne bodo usodne za zvezno in evropsko politiko. S kandidaturo Röttgena za novega ministrskega predsednika Severnega Po- renja-Vestfalije so sicer povezana velika pričakovanja. Velja za tistega, ki modernizira, in tistega, ki bi lahko utrl pot črno-zeleni koaliciji v deželi. V izzivalcu Kraf-tove njegovi pristaši vidijo tudi naslednika nemške kanclerke Angele Merkel, česar tudi sam ne zanika. Ne strinja pa se, da bi bil karierist. "Politiko sem vedno opravljal s strastjo," opravičuje svoje številne ambicije diplomirani pravnik, ki s svojo iz-brušeno retoriko in razumom velja za enega najbolj nadarjenih nemških politikov. Volitve v Severnem Porenju-Vestfaliji bodo odločilne za njegovo kariero. Doseči bo moral, da bo CDU ponovno sodelovala vsaj v veliki koaliciji, čeprav stranki glede na javnomnenjske raziskave ne kaže najbolje. Hkrati je malo verjetno, da bi bil Röttgen pripravljen prevzeti vodenje opozicije v deželnem zboru. Predčasne volitve v Severnem Pore-nju-Vestfaliji so po podatkih spletne enciklopedije Wikipedia skupaj z volitvami v Posarju in deželi Schleswig-Holstein, ki so potekale pred tednom dni, tretje predčasne lokalne volitve v letošnjem letu. V Schleswig-Holsteinu je pred tednom dni slavila CDU, ki je dobila za okoli 5000 glasov več kot socialdemokrati, imata pa obe stranki v deželnem zboru enako število poslancev, 22. Slednji naj bi imeli več možnosti, da sklenejo vladajočo koalicijo z Zelenimi in stranko danske manjšine, Volilno zvezo Schleswiga (SSW). Koalicijski pogovori še potekajo. Ustanovna seja deželnega zbora v tej deželi je predvidena 5. junija. Volitve predsednika deželne vlade pa naj bi bile teden dni kasneje. Za nemško zvezno vlado so deželne volitve pomembne zaradi razmerja sil v bun-desratu. Nemška vlada ima v zveznem parlamentu trenutno 25 glasov podpore, opozicija 26, nevtralni blok pa 18. Po napovedih se razmerje sil v bundesratu, kjer je podpora koaliciji pomembna za sprejetje ključnih zakonov, po nedeljskih volitvah sicer ne bo bistveno spremenilo. Nemška vlada je namreč večino v bundesratu izgubila že po volitvah v Severnem Porenju-Vestfaliji maja 2010. Parlamentarne volitve v Nemčiji bodo sicer jeseni prihodnje leto. Maja Lazar Jančič (STA) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 12. maja 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka - Prvi aplavz: Simon Kra- vos in Max Zuliani 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.05 Dnevnik - Dialogo 9.30 Dnevnik L.I.S. 10.05 Rubrika: Rai Parlamento Settegiorni 10.55 Rubrika: ApriRai 11.05 Vremenska napoved 11.10 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Mixitalia 14.40 17.45 Variete: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.20 Show: E' stato solo un flirt? (v. A. Clerici) 23.40 Dnevnik - kratke vesti 23.45 Aktualno: Cinematografo 0.50 Nočni dnevnik in Focus 1.05 Film: Feast love (rom., ZDA, '07, r. R. Benton, i. M. Freeman) V^ Rai Due ^ Rai Tre 7.55 Film: Stella solitaria (western, ZDA, '52, r. V. Sherman) 9.30 Aktualno: Paese-Reale 10.30 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.00 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 11.30 Šport: Si gira 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il Set-timanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik 14.45 Aktualno: Tg3 Pixel 14.55 Šport: Magazine Champions League 15.25 Kolesarstvo: 95° Giro d'ltalia, 7. etapa, prenos 17.00 Kolesarstvo: Processo alla tappa 18.05 Šport: 90° minuto Serie B 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Film: Tuttottoto - Toto a Napoli (kom., It., '67, r. D. DAnza, i. Toto) 21.05 Film: Agente 007 - Licenza di uccidere (voh., V.B., '62, r. T. Young, i. S. Connery, U. Andress) 23.10 Dnevnik in deželni dnevnik 23.30 Dok.: Amore criminale 0.30 Dnevnik in Rubrike u Rete 4 6.20 Dnevnik 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.35 Variete: Vivere meglio 9.50 Nan.: Carabi-nieri 3 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo (i. A. Lansbury) 13.50 Variete: Il tribunale di Forum 15.05 Nan.: Perry Mason O Italia 1 7.00 Risanke: Cartoon Flakes Weekend 9.00 Nan.: The Latest Buzz 9.30 Nad.: Grachi 10.15 Rubrika: Sulla via di Damasco 10.50 Aktualno: ApriRai 10.55 Aktualno: Parlamento Territori 11.35 Variete: Mezzogior-no in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 13.45 Šport: Pit Lane 14.00 Avtomobilizem: F1, VN Španije, kvalifikacije, prenos 15.30 Nan.: Squadra speciale Lipsia 16.20 Nan.: Squadra speciale Stoccarda 17.05 Rubrika: Sereno variabile 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Show: Crazy Parade 18.35 Nan.: Sea Patrol 19.30 Nan.: Il Clown 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: Body of Proof 22.40 Šport: Sabato sprint 23.30 Dnevnik in Rubrike 7.25 12.20 Risanke 10.55 Film: Tom & Jerry - Il film (ris., ZDA, '92, r. P. Roman) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanke: Simpsonovi 14.35 Film: Mars Attacks! (fant., ZDA, '97, r. T. Burton) 16.40 Film: Fratello scout (kom., ZDA, '10, r. M.L. Taylor) 18.30 Dnevnik 19.00 Rubrika: Bau Boys 19.25 Film: Air buddies -5 cuccioli alla riscossa (kom., ZDA, '06, r. R. Vince, i. S. Pearce, T. Wright) 21.10 Film: Puzzole alla riscossa (kom., ZDA, '10, r. R. Kumble, i. B. Fraser, K. Jeong) ^ Tele 4 17.00 Nan.: Monk18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Nan.: The Mentalist 0.00 Film: Net 2.0 (akc, ZDA, '06, r. C. Winkler, i. N. Deloach, C. Bozkurt) 1.55 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb. odd.: Loggione 9.45 Nan.: Finalmente arriva Kalle 10.45 Film: Il mio primo bacio (kom., ZDA, '94, r. H. Zieff, i. D. Aykroyd) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Sara perche ti amo (kom., Fr., '09, r. P. Pouzadoux, i. S. Marceau, D. Boon) 16.35 Film: Amori in corsa (kom., ZDA, '04, r. A. Cadiff, i. M. Moore, M. Goode) 17.50 Nan.: Belli dentro 18.50 Igra: Il brac-cio e la mente (v. F. Insinna) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.00 Aktualno: Striscia la notizia (v. Ficarra e Pico-ne) 21.10 Talent show: Amici (v. M. De Fi-lippi) 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.30 Nan.: Zivago 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.10 Aktualno: Prossima fermata 11.25 Nan.: In Plain Sight 12.25 Motociklizem: WSBK iz Doningtona, kvalifikacije, superpole, prenos 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Non uccideva-no mai la domenica (western, ZDA, '69, r. H. Levin, i. V. Edwards, J. Palance) 16.05 Motociklizem: WSBK iz Doningtona, superpole, prenos 17.10 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Dok.: Impero (v. V. Massimo) 23.55 Nočni dnevnik in športne vesti 0.05 Aktualno: m.o.d.a. 0.50 Film: L'esercito del po-tere (dram., Fr./Izr., '90, r. J. Irvin, i. D. Sutherland, A. Archer) |r Slovenija 1 6.00 Kultura in Odmevi (pon.) 7.00 Igr. nan.: Zgodbe iz školjke 7.20 Poučna odd.: Iz popotne torbe 7.45 Risanka: Deželica Pimpan (pon.) 7.50 Gled. predst. za otr.: Pipi in Melkijad (pon.) 8.30 Igr.-lutk. nan.: Bine (pon.) 8.50 Odd. za otroke: Studio Kri-škraš 9.35 Ris. nan.: Palček David (pon.) 10.05 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.45 Kratki igr. film: Kaj je tam? (pon.) 11.00 Nad.: 2012, leto nič - Dnevnik 11.30 Film: Kino Kekec (ZDA) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Tednik (pon.) 14.20 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 15.00 O živalih in ljudeh 15.30 Na vrtu -odd. Tv Maribor 16.00 0.40 Dok. odd.: Ogroženi raj polarne lisice 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.301.35 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 2.05 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.30 Film: Konica kopja 23.35 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 0.00 Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture 0.15 Nan.: Pri Pearsonovih (pon.) 1.40 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 2.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.55 Infokanal Slovenija 2 8.40 Skozi čas (pon.) 9.00 Pogledi Slovenije (pon.) 10.30 Posebna ponudba (pon.) 10.55 Slovenci v Italiji (pon.) 11.25 Univerza (pon.) 11.55 Osmi dan (pon.) 12.30 Dok. serija: Slovensko olimpijsko stoletje (pon.) 13.25 Kajak kanu na divjih vodah: EP, C1 (m) in K1 (m), polfinale, posnetek iz Augsburga 14.00 Kajak kanu na divjih vodah: EP, C1 (m) in K1 (m), polfinale, prenos iz Augsburga 15.10 Avtomobilizem: F1, VN Španije, kvalifikacije, posnetek iz Barcelone 16.30 Kajak kanu na divjih vodah: EP, K, ekipna tekma, prenos iz Augsburga 17.25 Športna oddaja 19.15 Londonski vrtiljak (pon.) 19.55 Nogomet: Prva liga, Maribor - Olimpija, prenos iz Maribora 21.50 Gimnastika: EP, mnogoboj, ekipna tekma (ž), posnetek iz Bruslja 23.30 Sobotna glasbena noč: Festival Hurricane 0.15 Bleščica, oddaja o modi (pon.) 20.45 Na lepše (pon.) I.10 Brane Rončel izza odra (pon.) 2.45 Zabavni infokanal Slovenija 3 23.00 Film: Superhero movie (kom., ZDA, '08, r. C. Mazin, i. D. Bell, S. Pax- ton)0.30 Šport: Studio Sport XXL 1.30 Show: Pokerlmania 6.00 Tvd Maribor 6.35 Primorska kronika 7.15 21.30 Žarišče 9.10 Studio City (pon.) 10.20 Evropski premislek 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 15.40 Tedenski pregled 16.30 Na tretjem... 17.10 Aktualno 17.50 Kronika 18.15 20.00 Satirično oko 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.15 Politik, to sem jaz! Koper 7.00 8.30 Dnevnik 7.30 22.35 Dok.: Picco-la grande Italia 7.55 12.55 Dok.: Borgo Italia 11.15 Film: Venere e il professore (glasb., ZDA, '48, r. H. Hawks, i. D. Kaye, V. Mayo) 13.20 Aktualno: L'aromista 13.30 Dnevnik 13.55 Dok.: Gioielli nascosti 15.35 SMS -Solo Música e Spettacolo 16.30 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.15 Videomotori 19.30 Dnevnik 19.55 Aktualno: Miti e leggende di Trieste e din-torni 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: Il favoloso Andersen (biog., ZDA, '52, r. C. Vidor, i. D. Kaye, F. Granger) 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.25 Glasb.: Voci dal Ghetto 0.25 Variete: A tambur battente 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Glasb. odd.: Boben 15.20 Srečanje z... 15.50 Ciak Junior 16.20 Iz arhiva po vaših željah 17.25 Vsedanes - Aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10, 0.35 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska oddaja 20.00 Tednik 20.30 Film: Element zločina 22.25 Mednarodni pokal v plesih 23.20 »Q« - Trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 0.05 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV 11.05 Nan.: Zasebna klinika 12.00 Nan.: Razočarane gospodinje 12.55 Film: Nezlomljiva mama (ZDA) 14.35 Čari molekularne kuhinje (resnič. serija) 15.35 Opremljevalci vrtov v zasedi (resn. serija) 16.05 Družinski kamp razvajencev (resn. serija) 17.05 Film: Zaupanje (Kan.) 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Kot v nebesih (ZDA) 21.45 Film: Zaljubljeni Shakespeare (V.B./ZDA) 0.10 Film: Laži v Ameriki (ZDA) 2.05 24UR (pon.) A Kanal A 7.50 Tv prodaja 8.05 Nan.: Pogumna čaro-dejka 9.00 Nan.: Najstniške zdrahe 9.30 Dok. film: Smrt električnega avtomobila (ZDA) 11.10 Nan.: Merlinove pustolovščine 12.05 Jaz sem pa Earl (hum. nan.) 13.05 0.10 Šerifova pravica (nan.) 13.55 Film: Bilko Debilko (ZDA) 15.40 Film: Zmeljko v akciji (ZDA) 17.25 Igrače za velike (zabav. serija) 18.00 Svet - Povečava 18.30 Volan (av-tomob.) 19.00 Zabav. serija: Pazi, kamera! 19.35 Naj posnetki z interneta (zab. serija) 20.00 Film: Zadnja velika avantura (ZDA) 22.20 Film: Orožje v Ameriki (ZDA) 1.00 Batman - Pogumni in drzni (ris. serija) 1.30 Love Tv Tv Primorka 11.00 Dnevnik - Tv Primorka, borzno poročilo, vreme in Kultura 11.30 Tv prodajno okno, Videostrani 16.00 Tv prodajno okno 16.30 Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) 17.30 Mavrica: OŠ Izola 18.30 Kmetijska oddaja 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Primorski tednik (pon.) 21.00 Otroški Fens 2011 22.15 Evropski večer Lojzeta Peterleta 23.15 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno, vi-deostrani 6.30 Tv prodaja 7.00 7.25, 7.55 Igra vlog (otroška zabavna serija) 7.05 7.30, 8.00 Risane serije 10.10 Nan.: Peklenske mačke RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.10 Music box; 10.15 Odprto za srečanja; 11.30 Tedenski intervju Studia D; 12.00 Ta rozajan-ski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Komedija solz - izvirna radijska igra v režiji Marka Sosiča; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.009.00 Jutro na RK; 5.30, 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol; 10.00 Festival vrtnic v Novi Gorici; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Evrotip; 15.30 DIO; 16.20 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 21.00 Kantina v živo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna kabala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi radio in tv; 10.35, 13.35, 22.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 11.35 Play list; 12.00 Kratke vesti; 12.01 Collezio-ne musicale di RC; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih, Hot Hits; 18.00 London calling; 20.00 Proza; 20.30 L'Italia e fatta; 21.00 Radio Indie Music Like; 22.00 Glasba RC; 23.00 Etnobazar; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kul-turomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni ve- čer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nok-turno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.25 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 13. maja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika TOLMEČ O 9/26 O GRADEC 13/27 ÓS TRBIŽ O 8/25 CELOVEC O 10/21 VIDEM O C/SW- 12/29 O PORDENON 13/28 o 10/21 KRANJSKA G. O 13/24 S. GRADEC ČEDAD O 13/28 GORICA O 15/29 O N. GORICA 16/26 O TRŽIČ 12/25 _ O KRANJ O LJUBLJANA 13/27 POSTOJNA O 14/25 KOČEVJE CELJE n/2j MARIBOR 014/26 PTUJ O M. SOBOTA O 14/27 N. MESTO 10/26 O ZAGREB 14/28 O REKA 14/26 ^NAPOVED ZA DANES Zjutraj bo povsod rahlo oblačno in še vedno toplo, popoldne pa pretežno oblačno vreme. V gorah bodo padavine in krajevne nevihte bolj možne v popoldanskih urah in bodo zajele tudi obalne predele. Pihala bo močna burja. Danes bo dopoldne in sredi dneva še sončno in zelo toplo. Popoldne bodo padavine in nevihte najprej zajele severno Slovenijo in se zvečer razširile na večji del države. Pihati bo začel severovzhodni veter, na Primorskem v noči na nedeljo zmerna do močna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 17, najvišje dnevne od 22 do 29 stopinj C. Od danes popoldne do jutri zjutraj, bo naša dežela pod vplivom hladne fronte iz severa. Od ponedeljka dalje pa bodo pihali sveži, vendar zelo suhi tokovi iz severovzhoda. Nad srednjo in južno Evropo je območje visokega zračnega tlaka. V višinah priteka k nam topel in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.26 Dolžina dneva 14.49 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.54 in zatone ob 13.10 A BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo krepila, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepili se bodo tudi bolezenski znaki. Spanje v noči na nedeljo bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 1.02 najnižje -6 cm, nižje -28 cm, ob 18.55 Jutri: ob 1.37 najnižje -17 cm, nižje -29 cm, ob 19.28 ob 5.07 najvišje 2 cm, ob 11.32 naj-najvišje 37 cm. ob 6.52 najvišje 7 cm, ob 12.36 naj-najvišje 42 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 18 stopinj C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........25 2000 m ..........10 1000 m ..........20 2500 m............8 1500 m ..........15 2864 m............6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v visokogorju do 10. O GRADEC 8/16 CELOVEC O 6/14 TOLMEČ O 2/13 TRBIŽ O 1/12 o 2/10 KRANJSKA G ¿3 VIDEM O 8/18 O PORDENON 9/17 ČEDAD O 9/17 O TRŽIČ <^6/14 O N. GORICA 9/17 o 5/12 S GRADEC PTUJ O CELJE 7/14 LJUBLJANA 8/14 N. MESTO 7/10 POSTOJNA O ^^ O 5/10 /v --- MARIBOR O 8/14 M. SOBOTA O 9/15 O KRANJ ZAGREB 8/14 O K (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno s posameznimi padavinami in kakšno krajevno nevihto, možne bodo tudi razjasnitve. Predvsem ob morju bo pihala močna burja. Jutri bo sprva oblačno, deževno in hladno. Zjutraj bo meja sneženja na okoli 800 metrov nadmorske višine. Čez dan bodo padavine postopno ponehale. Ponekod se bo že delno zjasnilo. Na Primorskem bo še pihala burja. gvatemala - Star naj bi bil okoli 1200 let Odkrili najstarejši majevski koledar doslej Sonce po galaksiji potuje počasneje, kot so domnevali WASHINGTON - Sonce skozi pline galaksije Rimska cesta lebdi počasneje, kot so znanstveniki doslej domnevali. To so pokazale meritve vesoljske sonde ameriške agencije Nasa. Naš celoten sončni sistem se tako skozi galaksijo premika 11.000 kilometrov na uro počasneje, kot so trdile prejšnje ugotovitve. Naše osončje leži v tako imenovani heliosferi. To mehurjasto strukturo v tanki plasti plinov Rimske ceste oblikujeta stalen, enakomeren tok sončnega vetra in magnetno polje. V tej heliosferi skozi medzvezdni plin potuje celotno osončje. Več desetletij so znanstveniki domnevali, da heliosfera v tem medzvezdnem prostoru pred sabo potiska udarni val, podobno kot nadzvočno letalo v zraku. S hitrostjo 83.000 kilometrov na uro je na naše osončje prepočasno, da bi vzpostavilo takšen val. "Medtem ko pri številnih drugih zvezdah obstaja udarni val, ugotavljamo, da ga pri našem osončju ni," je dejal David McCo-mas iz raziskovalnega inštituta v ameriškem San Antoniu. Pomen manjkajočega udarnega vala še ni popolnoma jasen, je dejal McComas. Vendar je dodal, da bi raziskave v tej smeri imele velik pomen za vesoljska polete s posadko. V Zagrebu umrl »oče« Cedevite Martin Stankovic ZAGREB - V Zagrebu je v 80. letu starosti umrl magister farmacije Martin Stankovic, ki je sestavil recept za prašek za napitek Cedevita. Oče ene najbolj znanih in originalnih hrvaških blagovnih znamk je živel in umrl v anonimnosti, za priljubljeno mešanico pa nikoli ni dobil nobenega uradnega priznanja. Od Stankovica so se v časopisih poslovili uprava in delavci podjetja Cede-vita, ki je del Atlantic skupine. Ob tem so izrazili zahvalo "za blagovno znamko, ki je obeležila celotno časovno obdobje" ter napovedali, da jo bodo še naprej "skrbno razvijali". Figure na odkritem Stankovic je Cedevito "izumil" konec 60. let prejšnjega stoletja, prašek za prilju-majevskem bljeni napitek pa se je na trgu prvič pojavil leta 1970, in sicer z okusom poma- koledarju ranče. Do leta 2010 so razvili osem okusov priljubljenega praška za pripravo os- vežilne pijače, ki so jo v začetku prodajali zgolj v lekarnah. (STA) ansa NEW YORK - O starodavni ma-jevski civilizaciji letos marsikdo govori, saj so ti nekdanji prebivalci jugovzhodne Mehike za 12. december 2012 napovedali konec sveta. Ameriški raziskovalci pa so sedaj v Gvatemali našli tudi najstarejši majevski koledar, ki to napoveduje. Star naj bi bil okoli 1200 let. Ta daleč najstarejši doslej odkriti koledar so ameriški raziskovalci našli na severu Gvatemale, in sicer na stenah neke stavbe v starem majevskem mestu Xultun, ki je sedaj v ruševinah. Koledar naj bi bil okoli 400 let starejši od koledarja, ki je doslej veljal za najstarejšega. Več delov koledarja so sicer v preteklosti poškodovali roparji, vrsta znakov pa se je ohranila. Strokovnjaki so tako lahko s koledarja razbrali Lunine mene, nekatera znamenja pa so povezali z Marsom, Merkurjem in Venero. Rdeči in črni znaki so sicer majhni ter take oblike, kot je doslej strokovnjaki še niso poznali. Po navedbah arheologa Williama Saturna iz bostonske univerze so Maji poznali različne kole- darske sisteme: ceremonialne koledarje z 260 dnevi, sončne koledarje s 356 dnevi in koledar glede na gibanje Venere in Marsa s 584 in 780 dnevi. Mesto Xultun, v katerem je nekoč živelo več deset tisoč ljudi, so sicer odkrili že pred okoli sto leti. Sama stavba, na kateri so odkrili koledar, je pozornost strokovnjakov prvič pritegnila pred dvema letoma, s pomočjo družbe National Geographie pa so profesor Saturn in drugi znanstveniki nadaljevali raziskave in odkrili tudi koledar. Majevski koledar sicer za letos prerokuje konec sveta. Njegovi bolj optimistični tolmači pa poudarjajo, da leto 2012 ne pomeni približevanja konca sveta, ampak zgolj konec cikla v koledarju, ki so ga uporabljali Maji. "Maji so potem preprosto začeli znova," poudarja Anthony Aveni iz ameriške univerze Colgate. Majevska civilizacija, ki je obstajala med letoma 300 in 900 našega štetja, sicer slovi po modrosti in odličnem poznavanju astronomije. (STA) velika britanija - Knjiga Johna Morrisa Po novi teoriji naj bi bil »Jack Razparač« v resnici ženska LONDON - Zloglasni množični morilec "Jack Razparač", ki je konec 19. stoletja umoril najmanj pet londonskih prostitutk, bi lahko bil ženska. Tako v knjigi z naslovom "Jack the Ripper: The Hand of a Women" (Jack Razparač: Ženska roka) trdi avtor John Morris. Identiteta "Jacka Razparača", ki je leta 1888 v desetih tednih ubil pet prostitutk v Londonu, namreč še vedno ni znana. Avtor nove knjige John Morris trdi, da je bila morilka Lizzie Williams, soproga zdravnika kraljeve družine Johna Williamsa, ki je bil med glavnimi osumljenci. Soproga, ki je umrla leta 1912, glede umorov ni bila nikoli zaslišana. Avtor John Morris ocenjuje, da gre v prid njegovi tezi to, da Lizzie Williams ni mogla roditi. Glede na to, da je trem žrtvam še sedaj neznani morilec odstranil maternico, naj bi po njegovi oceni dokazovalo, da se je hotela maščevati tistim, ki so lahko rodile. Po umorih naj bi doživela živčni zlom. Njegovo tezo naj bi podpiralo tudi dejstvo, da nobena žrtev ni bila spolno napadena in da so v kaminu zadnje žrtve Mary Jane Kelly našli koščke ženskega ogrinjala, krila in klobuka, ki jih ona ni nosila. Kellyjeva naj bi bila tudi ljubimka njenega soproga Johna Williamsa. (STA)