Letnik 1917.
*
Državni zakonik
za
! '
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CLXXIII. — Izdan in razposlan 28. dne septembra 1917.
Vsebina: (St. 388 in 389.) 388. Razglas o omejitvi porabe rotacijskega tiskarskega papirja časnikov v mescu oktobru 1917.1. — 389. Ukaz, s katerim se uravnava promet z melaso in osmozno vodo.
388.
Razglas trgovinskega ministra z dne 2ß. septembra 1917.1.
o omejitvi porabe rotacijskega tiskarskega papirja časnikov v mescu oktobru 1917. I.
Na podstavi § 3 ministrstvenega ukaza z dno 12. marca 1917. (drž. zak. št. 105) zanka* .zujem tako:
§ 1.
V §§ 1 in 2 razglasa z di\e 28. julija 1917.1. (drž. zak. št. 322) za mesec avgust 1917.1. odrejene omejitve gledé porabljanja rotacijskega tiskarskega, papirja po časnikih naj veljajo enako tudi za mesec oktober 1917. 1.
..82.
Ta razglas dobi moč 1. dne oktobra 1917. 1.
Wieser s. r.
389.
Ukaz urada za prehranjevanje ljudi z dne 27'. septembra 1917.1.7
s katerim se uravnava promet z melaso in osmozno vodo.
%
Na podstafi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se ukazuje tako:
8 1.
Nameni' središča za melaso in njega vodstvo.
Uravnanje prometa z melaso in osmozno vodo je poverjeno središču za dielaso (s. z. m.) v Pragi.
■1 ,.	\	'	v,
Središče za melaso je juristična oseba.
Urad za prehranjevanje ljudi imenuje za vodstvo opravil središča za melaso voditelja, ki zastopa središče na zunaj.
Za poslovanje središča za melaso izda urad za prehranjevanje ljudi pravilnik.
Središče za melaso je pod državnim nadzorom, ki ga izvršujejo vladni komisarji, ki jih je imenoval urad za prehranjevanje ljudi in finančno ministrstvo.
( tSlovenlBch.)
252
g a.
Pridani svet središča za melaso.
Središču, za melaso je dodan pridani svet, ki je sestavljen iz zastopnikov industrije cukra, industrij, ki podelujejo melaso in osmozno vodo, in kmetijstva, ki jih imenuje urad za prehranjevanje ljudi.
Voditelj središča za melaso posluje likratu za predsednika pridanega sveta.
Pridani svet sklicuje urad za prehranjevanje ljudi po potrebi. Sklicati ga je zlasti, ako to predlaga voditelj središča za melaso ali najmanj dva uda pridanega sveta.
Pridani svet mora podajati mnenja o vprašanjih razdeljevanja melase ter o vprašanjih poslovanja, ki jih stavi na posvetovanje vlada ali voditelj središča, in more v takih vprašanjih tudi samostojno podajati predloge.
Pridani svet je praviloma sklicevati na Dunaj. Ako zahteva poslovanje središča, se more sklicati pridani svet tudi v Prago.
Uiti ud pridanega sveta je častna služba. Zunanji udje prejemajo za udeleževanje sej pridanega sveta povračilo voznih izdatkov in dngv-ščine v isti višird kakor udje Industrijskega sveta.
s 3-	»
Naznanilu» dolžnost.
Cukrârne, obrtniške fabrike za špirit 1er fabrike stiskanih droži in krepkih krmil so dolžni» naznaniti svoje zaloge melase in osmozno vode po stanju 30. dne septembra '1017. I., oh ti. uri zjutraj, najdalje do 8. dne oktobra 1917. 1. nepo-srednje središču za melaso v Pragi ter navesti množino, kraj skladišča ter obratno leto izdelovanja.
Kdor ima sicer melaso ali osmozno vodo v zalogi ali v hrambi, je dolžen te zaloge, kolikor presegajo 100 q, naznaniti najdalje do 8. dne oktobra 1917.1. naravnost središču za melaso v Pragi po stanju 30. dne septembra 1917. L, ob 6. uri zjutraj,* ter navesti množino in kraj, kjer leži.
Množine, ki so 30. dne septembra 1917.1. na prevozu, mora naznaniti prejemnik središču za melaso takoj po prejemu.
Gukrarne morajo, dokler traja njihov obrat, 1. in 15. dne vsakega mesca naznanjati središču
za melaso množine melase in osmozne vode, ki so se izdelale v prejšnji polovici mesca in ki pripadejo najbrže v naslednji polovici mesca.
Na zahtevanje središča za melaso so cukrarne dolžne naznaniti množine pese in sirovega cukra. ki jih podelajo.
8 4.
% Zapora.
Vse zaloge melase in osmozne vode, kar jifc je dne razglasitve tega ukaza ter v bodoče izde- ' ! lane množine melase in osmozne vode se devajo pod zaporo. Zapora ima učinek, da se pod zapQro dejane tvarine ne smejo niti podelovati, porabiti, pokladati niti prostovoljno ali prisilno otujevati, ako se v naslednjem ne ukrepajo drugi zaukazi.
Zapora neha s tem, da središče za melaso odkaže tvarine porabniku ne krate pravice središča za melaso, da že odkazanc, pa še ne podelane ali porabljene melase in osmozne vode po uka-zilih urada za prehranjevanje ljudi vnovič dene pod zaporo.
Zaukazi, ki jih I je ukrenilo središče za melaso v obratnem letu 1916/17 o melasah, ki so iz obratnega leta 1916/17. ostanejo v moči.
Fabrike krepkih krmil, ki delajo za plačo za središče za krmila ali po naročilu c. in kr. voj- j nega ministrstva, smejo zaloge melase, ki leže pri njih 30. dne septembra 1917. !.. dalje podelovati po ukazilih središča za krmila, ozirom» središča za melaso.
Nadalje je cukramam dovoljeno najdalje do 31. dne maja 1918. 1. do 10 odstotkov melas, ki jih izdelajo v obratnem letu 1917/18, pokrmiti v svojih lastnih gospodarstvih (kmetijah) ali jih oddajati kmetovalcem — tem pa zgolj v nemeša-nem stanju — da jih poklada.jo, po ceni, ki ne presega K 20’7() za 100 ka (§ 7, odstavek 1), ako je melasa v polnilnih posodah. Vsakočasho za te namene oddane množine je središču za melaso zglasiti hkralu, ko se predloži v § 3. četrti odstavek predpisano naznanilo.
V ozira vrednih primerih more središče z« melaso dovoliti podaljšanje v sprednjem odstavku določenega roka.
§ 5.
"Razdeljevanje melase.
Izmed vseh melas, izdelanih v obratne»« letu 1917/18, se pridržuje 25 odstotkov za namene
krmljenja, dokler ne ukrene urad za prehranjevanje ljudi drugačnih odredb.
Te množine razdeljuje, ako jih ne oddajajo cukrarne v zmislu § 4, odstavek 5, svojim gospodarstvom ali kmetovalcem, središče za melaso po posebnih ukazilih urada za prehranjevanje ljudi.
Razdeljevati melase in osmozne vode, ki niso določene za krmljenje, je naloženo središču za melaso po ukazilih pravilnika (§ odstavek 4).
Razdeljujejo se tako, da jih središče za jne-laso izrečno odkazuje.
§ 6.
Uravnava porabe In porabljanj!'.
Središče za melaso je edino upravičeno in dolžno kupiti vse pod zaporo dejane melase in osmozne vode in z njimi razpolagati po tem ukazu.
Pravico uvažati melaso in osmožno vodo iz carinskega inozemstva in zasedenega Sovražnega ozemlja ima edinole središče za melaso. Središče za melaso ima pravico melaso in osmozne vode, ki so jih uvozile tretje osebe proti temu predpisu, dejati pod zapord in prevzeti po izvirni ceni, ako je pa višja nego v § 7 ustanovljena prevzemna cena, po prevzemni ceni od tuzemskega skladišča.
Izdelovalci, posestniki in hranilci pod zaporo dejanih melas in osmoznih vod in tisti porabniki, ki zahtevajo, da se jim odkaže melasa ali osmozna voda, so dolžni pokoriti se zaukazom in odredbam središča za melaso o dobavljanju id prevzemanju melase in osmôzne vode, zlasti tudi slušati uka-zila o podpisovanju sklepnih pisem in obveznost-nih izjav, ki se izdadö na 'podstavi pravilnika (§ 1, odstavek 4). Dolžni so središču za melaso na njegovo zahtevanje predložiti vse pomočke in izkaze, ki jih potrebuje za izvrševanje svoje naloge. Središče za melaso ima pravico posliniti se sodelovanja državnih oblastev, da se preskusi, ali so pravilni ti podatki.
Voditelju središča je * gledé vseh okohiosti, za katere zve ob svojem uradovanju, zlasti gledé opravilnih razmer izdelovalcev, posestnikov in hranilcev melase, naložena dolžnost brezpogojne molčečnosti. Isto dolžnost molčečnosti mora voditelj središča za melaso naložiti tudi vsem njegovim nameščencem.
Podjetja, ki podelujejo melaso in osmozno vodo, so dolžna melase in osmozne vode. ki so
v njihovih obratih v zalogi ter ki jim jih je od-kazalo središče za melaso, podelati v obratnem letu 1917/18 v tistem obratu, za katerega so bile odkazane. Kolikor središče za melaso ne dovoli izjem od te dolžnosti, so podjetja, ki podelujejo melaso, dolžna s svojim obratom pričeti tako pravočasno in ga pb tem, kolikor se jim je od-kazalo melase, tudi nadaljevati, da je zagotovljeno, da se melase, ki so pri njih v zalogi in ki so jim odkazane, popolnoma podelajo v obratnem letu 1917/18.
Ako podjetje ne izpolni te dolžnosti, mu more središče za melaso določiti primeren rok, da izpolni svojo dolžnost; ako se v tem roku ne ustreže dolžnosti, more središče za melaso, ne krate določil § 11, drugače razpolagati z odkaza-nimi množinami, podjetje pa ne more zahtevati povračila stroškov, nastalih mu za hrambo, prevoz itd. množin, ki so se mu odkazale in pri njem vložile.
Tudi vsak drugi porabnik melase in osmozne vode je dolžen porabljati melase in osmozne vode, ki mu jih je odkazalo središče za melaso, edinole za namen, , ki je Vloločen v odkazu. Pravtako se smejo melase, ki jih oddajajo cukrarne kmetovalcem.po § 4, odstavek 5, porabljati edinole za krmljenje v prejemnikovih kmetijskih obratih. Vsaka druga raba, zlasti odplatno gli brezplačno prepuščanje melas, ki jih je odkazalo središče za melaso ali ki so jih oddale cukrarne (§ 4, odstavek 5), tretjim q^ebarn je prepovedano.
/
Ako porabnik ne sluša odredbe ali zaukaza središča za melaso gledé porabljanja odkazane mu melase in osmoznih vod, more urad za prehranjevanje ljudi na predlog središča za melaso odrediti, da se mu prisilno odvzamejo melasa in osmozne vode. To odredbo izvrši politično oblastvo I. stopnje.
S prisilno odvzeto melaso razpolaga središčp za melaso v okviru določil tega ukaza.
Za prisilno odvzelo melaso se povrne znesek, ki je za ti K na metrski stot nižji nego prevzemna cena, ustrezajoča določilom § 7. Od tega vračila se vrhutega odbijejo stroški prisilnega odvzetja.
• »
Prisilno odvzeto melaso mora dotlej, da se odpelje, zadnji posestnik brezplačno in skrbno hraniti.
Dobiček, ki se morda poda, če. se taka melasa dalje prodaja, mora središče za melaso položiti v zakladu, o čigar porabi odloča urad za prehranjevanje ljudi.
Kršenje določil odstavkov 5 in 7 tega paragrafa ima, ne gledé na pravne posledice, navedene spredaj, tako za krivičnega pridobitnika kakor tudi za krivičnega otujitelja melase posledico, da izgubi pravico zahtevali, da se mu odkažejo nadaljnje melase.
Zoper vse zaukaze in odredbe središča za melaso se morejo udeleženci pritožiti v enem tednu po naznanilu zaukaza središča na urad za prehranjevanje ljudi.
§ 7'
Prevzemna cena, dobavljanje, prevzemanje in plačevanje; prikladi.
4
Prevzemna cena pod zaporo dejane melase znaša, kolikor jo iz obratnega leta 1916/17, K 16-50, kolikor je iz obratnega leta 1917/18, K 20-— za 100 kg, podstava 50 odstotkov polarizacije, netto cassa brez skonta od dobavne postaje, ako se dobavlja v vagonih-kotlih. Gena za melase gališke in bukovinske provenijence iz obratnega leta 1916/17 znaša K 17-25,# cena za melase te provenijence iz obratnega leta 1917/18 K 20-75 za 100 kg odbivši voznino od dobavne fabrike, oziroma dobavne postaje v Olomuc. Ako se na zahtevanje prevzemnika dobavlja v polnilnih posodah, se zvišajo cene za 70 h za 100 kg. Potrebne vagone-kotle in polnilne posode mora priskrbeti prevzemnik franko na dobavno postajo.
Kadar se dobavlja osmozna voda, je dati v podstavo ceno melase tako, da je plačati za 100 kg osmozne vode za polarizacijsko stopnjo '/jo cene melase; pri tem je proporcionalno preračunih tudi ulomke polarizacijskih-stopenj.
Za dobavljanje, prevzemanje in plačevanje melase iij osmozne vode v prometu med središčem za melaso in cukrarnami, veljajp, ako ta ukaz ali pravilnik (§ 1, odstavek 4) ne določa nič drugega, ]>o stojališču dobavljajoče fabrike uzanse praške in dunajske borze z izpremembo, da se more melasa pod 46 odstotki polarizacije dobavlja i z običajnim odbitkom cene. „	1	*
Za dobavljanje, prevzemanje in plačevanje melase in osmozne vode v proriietu med središčem za melaso in porabniki veljajo določila sprednjega- odstavka z izpremembo, da se mora kupnina za melaso po pozivu, naj se priskrbé vozovi-kotli ali polnilne posode, dajaje v podstavo 50 odstotno polarizacijo, kupnina za osmozno vodo, dajaje v podstavo 30odstolno polarizacijo, plačati naprej proti poznejšemu zaračunu, da je
nadalje, ako se dobavlja od fabrike za špirit, preračunih odškodnino za večjo polarizacijo na odstotek čez 50 'odstotkov z i/50, za manjšo polarizacijo na. odstotek pod 50 odstotkov do 45 odstotkov z ‘A»'	T'5 odstotkov do 43 odstotkov 2 ys0
in pod 43 odstotkov z '/.lu cene K 16-50 oziroma K 20-—.
Ako središče zb melaso vklada melase ali osmozne vode in jih odkaže drugemu prevzemniku nego vkladniku, more od prevzemnika pobrati stroške, ki so mu nastali z vkladanjern, voznino, izpraševanjem in napolnjevanjem s sesalko, obrestimi itd.
Središče za melaso more nadalje za melase in osmozne vode, ki jih je odkazalo, pobirati prildade k določenim cenam, za kojih višino je treba odobrçnja urada za prehranjevanje ljudi.
Od tistih množin melase in osmozne vode, ki jih središče za melaso odkaže iz cukrarne njej pripadajoči, na dan razglasitve- tega ukaza že obstoječi fabriki za krmila, špirit ali stiskane droži, se ne morejo pobirati prikladi.
§ X.
Dolžnosti obrtniških fabrlk za špirit in stiskane droži.
Obrtniške fabrike za špirit in fabrike za stiskane droži, ki zahtevajo, da se jim odkaže melasa ali osmozna voda, so dolžne na poziv središča za melaso, pripraviti svojo vozove-kotle in skladiške prostore (reservoarje) za prevzemanje in vkladanje vseh melas in osmoznih vod, ki se izročč v obratnem letu 1917/18.
Nadalje so dolžne prevzeti melase in osmozne vode, ki se vložijo pri njih, in s prikladi vred plačati začasno pripadajoče cene središču za melaso.
Ako odkaže središče za melaso melase in osmozne vode, ki jih je vložila fabrika za špirit ali stiskane droži, drugemu podjetniku nego vložniku, mora plačati središče za melaso po ukazilih pravilnika dotični fabriki za špirit in stiskane droži ceno, ki se poizve po § 7, z obrestimi in primerno odškodnino za prevozne stroške, stroške skladanja in druge stroške.
Višino teh odškodnin ter obresti določi središče za melaso z odobreujem urada za prehranjevanje ljudi.
§ t».
Razveljava pogodb.
Vse pred veljavnostjo tega ukazu sklenjene kupne, prodajne in dobavne pogodbe o melasi in osmoznih vodah iz obratnega leta 11)17/18 se razveljavljajo.
Veljavnost dolžnosti o dobavljanju melase, ki so obsežene v pogodbah o dobavljanju pese, nadalje veljavnost kupnih pogodb, ki jih je sklenilo središče za melaso o melasah in osmoznih vodah is obratnega leta 1916/17. se s tem ne izpre-minja.
g 10.
Komisijske pristojbine in provizije.
Med cukrarnami in njihovimi komisijonarj in agenti obstoječe pogodbe se ne izpreminjajo
Iz c. kr. dvome
gledé komisijskih pristojbin in provizij, ki jih je plačevati.
§ M.
Prestopki; kazni po političnih oblastih.
Prestopke tega ukaza in vsako sodelovanje ob preprečenju dolžnosti, ustanovljenih v tem ukazu, kaznujejo, ako se ne kaznujejo kazcnsko-sodno, ptolitična oblastva I. stopnje z denarjem do 20.000 K ali po preudarku z zaporom do šest mescev.
§ 12.
Začetek veljavnosti.
Ta ukaz dobi moč dne razglasitve.
Höfer s. r.
državne tiskarne.

jv '(
■
V 'i
\
>

le

P',

•>

M

fr ' :
m .
/
f- •

;
vy

/