lOSTNINA PLAČANA V GOTOVINI ♦ CENA 5 DINARJEV Zbor ruskih balalajk »Kremelj«, ki pod vodstvom g. Kalčenka (v sredini) često nastopa v ljublj. radiu in uživa med poslušalci splošno priljubljenost. J LET. ♦ OD 26. MAJA—1. JUNIJA 1929 ♦ ŠTEV. 2 /*> v v* Cescina. Poučuje konz. uradnik g. J. Novak. (38. lekcija. — 27. maja 1929.) Pokračovani članku: Lidske telo. Trup obsahuje28 prsa27 (hrud], zada28 s pateri1'" a bricho30. V prsou nachazi31 se srdce a plice32, ustroji dychaci33. Pater sklada se z obratiu34; pateri prochazi35 micha38. Bricho obsahuje žaludek37, kterv prijima38 a zaživa39 potravu40, jatra41, ledviny42, slezinu43 a streva44. Dutinu45 brišni4" oddeluje47 od dutiny hrudni48 blana4", ktera se jmenuje pobrišnice30. Končetiny jsou paže31 (ruce) a nohy. S telem je spojuji šlachy52, svaly53 a klouby34. Časti paže jsou: horejši53 paže, loket38, dolejši37 paže, zapesti a ruka. Každa ruka ma pet prstu: palec, ukazo-vaček38, prostredni prst, prstenik a maliček0". Sevrena"0 ruka jmenuje se pest"1. 26 obsahovati (obsegati) — 27 prsa (grudi) — 28 zada (hrbet) — 29 pater (hrbtenjača) — 30 bricho (trebuh) — 31 nachazeti se (nahajati se) — 32 plice (pljuča) — 33 dvchaci organ (dihalni organ) -— 34 obratel (vretence) —■ 35 prochazeti (prehaja) — 38 micha (hrbtenica) — 37 žaludek, mn. žaludky (želodec) — 38 prijimati (sprejemati) — 38 zaživati (prebavljati) — 40 potrava (hrana) — 41 jatra (jetra) — 42 ledvina, -y (ledvica) — 43 slezina (vranica) — 41 strevo, mn. streva (črevo) — 40 dutina (votlina) — 40 brišni (trebušni) — 47 oddelovati, -luji, -luješ, -luji (ločiti) — 48 hrudni (prsni) — 49 blana (koža, membrana) — 50 pobrišnice (potrebušnica) — 51 paže (roka) — 52 šlacha (kita) — 53 sval (mišica) — 54 kloub, -y (zglob) — 55 horejši (gornji) — 58 loket (laket) — 57 dolejši (dolnji), zapesti (zapestje) — 58 ukazovaček (kazalec) — 59 maliček (mezinec) — 80 sevrena (zaprta) — 61 pest, mn. pesti (pest). Konversačni vety (stavki za konverzacijo): U lekare (pri zdravniku). 56. Dojdete mi prosim pro lekare, jsem velmi churav. Idite, prosim, po zdravnika, sem zelo bolan. 57. Co vas boli? Kde citite bolesti? Kaj vas boli? Kje čutite bolečine? 58. Boli mne silne hlava, boli mne v krku. Boli me zelo glava, boli me v vratu. 59. Nemohu dobre polykati a težko dycham. Ne morem dobro požirati in težko diham. 60. Nachladil jsem se a nespal jsem pro kašel celou noc. Prehladil sem se in nisem radi kašlja spal celo noč. 61. Již nekolik dni nemam žadne chuti k jidlu. Že nekoliko dni nimam nobenega teka k jelu. 62. Mam zimnici a horečku. Imam mrzlico in vročico. 63. Včera jsem nekolikrat zvracel. Včeraj sem nekolikokrat bljuval. 64. Mam zkaženy žaludek. Imam pokvarjen želodec. Srbohrvaščina. Poučuje profesor g. I. Mazovec. (V sredo 29. maja ob 19-30.) Danes bomo govorili o še drugih stavkovih členih, ki jih je treba primerno porazmestiti v stavku. Najvažnejše je dopolnilo ali objekt, razen njega pa prilastek, ki oba potanje pojasnjujeta osebek, pa tudi povedek; v prvem primeru je tako dopolnilo objekt, n. pr.: seljaci oru n j i v u , — v drugem pa prilastek, n. pr.: marljivi seljaci oru njivu. Lahko se pa h takim dodatkom dodajo še drugi pojasnjevalni dodatki, n. pr.: vrlo marljivi seljaci oru š i r o k u njivu. Dodatki so iz vseh govornih razpolov, — n. pr.: dode mu jedi niča kči; življahu u ma-lom selu; to mu je deveta briga; čitaj ovu knjigu; s u t r a če mi gosti doči. Dodatki so torej lahko, kot smo spoznali, samostalniki (jedi- ^G SRAAf / \nt cm SC NAJPCPCINEJŠE Upofrcbltc Tungsram Darifcvc elehtronhe! STANE ZA JUGOSLAVIJO: ČETRTLETNO 4C DIN POLLETNO 75 DIN CELOLETNO. 140 DIN STANE ZA INOZEMSTVO ČETRTLETNO 50 DIN POLLETNO QO DIN CELOLETNO 17C DIN Naš radio. Naš radio postaja čimdalje bolj last širokih ljudskih plasti. List bo mogel njegovemu delu dati potrebno oporo, bo pa postal tudi vidna vez med postajo in poslušalci. Kot ena največjih slovenskih kulturnih pridobitev ima naš radio v prvi vrsti prosveten pomen. Naprosil sem zato za razgovor o našem radiu glavnega tajnika Prosvetne zveze, gosp. Vinka Zora, ki mi je rade volje dal zaželene informacije, za katere se mu na tem mestu zahvaljujem. Prosvetna zveza je mislila na slovenski radio že 1. 1925. po povratku g. Zora iz Ho-landske, kjer je imel priliko izvedeti, da ta-mošnja prosvetna Zveza pripravlja ustanovitev lastne radijske postaje. Začelo se je tudi pri nas zanimanje za radiofonijo sploh. Prosvetna zveza je osnovala lastno radijsko delavnico pod vodstvom g. Fr. Bizjaka in ko se je leta 1926. izvedelo, da dobi Slovenija lastno oddajno postajo, je bila radiofonija v Slovencih že precej razširjena. Radijskih naročnikov je bilo že precejšnje število in tehnična delavnica Prosvetne zveze je imela že obilo posla s sestavljanjem aparatov in posredovanjem pri nakupu za naše prosvetne organizacije, pa tudi zasebnike. Trebalo je le še lastne slovenske postaje. Po zaslugi sedanjega tehn. vodje ljubljanske postaje vseuči-liškega profesorja g. ing. M. Osane se je odločilo, da dobi Slovenija mesto sicer nameravane radiotelegrafske vendarle radiofon-s k o postajo. Prosvetna zveza se je pravočasno pobrigala, da je dobila postajo v lastno eksploata-cljo in lani majnika se je sklenila zakupna pogodba med njo in državo za dobo 15 let. Med tem se je postaja že gradila, avgusta 1928 so se vršili že prvi poskusi oddajanja, asi. septembrom se je pričelo oddajanje poskusnega programa, ki se je dobro obneslo. Celotno postajo vodi pod okriljem Prosvetne zveze tako zvana Radijska ekseku-tiva, ki ji predseduje d r. M o h o r i č, Za ogromne investicije je bilo treba seveda najeti primerno posojilo. Programe določa in splošno smer daje prosvetno-programski odsek, v katerem se nahaja med drugimi tudi zastopnik slovenske univerze, univ. prof. g. dr. Fr. K. Lukman, a načeluje temu odseku g. dr. Karel Capuder. Delo v posameznih panogah vodijo posebni referenti. Tako je prosvetni referent g. V. Zor, glasbeni referent g. dr. A. Do-linar, dramski referent g. F. Koblar (ki mu stoji kot režiser ob strani g, M. Skrbi n š e k). Postaja v Domžalah zaposluje štiri moči, studio v Ljubljani pet moči (dva tehnika, dve pisarniški moči in napovedovalca). Tehnični vodja postaje je, kot že omenjeno, g. ing. M. O s a n a. Odkar deluje ljubljanska postaja, kaže število naročnikov v Sloveniji sledeči porast. 1. sept. 1928 je bilo 2030 naročnikov, 1. oktobra 2507, 1. novembra 3197, 1. decembra 3679, 1. januarja 4245, 28. februarja 5233, 31. marca 5804 in 31. aprila 5862. Število naročnikov torej stalno raste. Zanimiv je pregled naročnikov po stanovih, kot ga kaže statistika z 28. febr. t. 1. Uradnikov je bilo takrat med naročniki 1830, obrtnikov 1169, posestnikov in zasebnikov 689, trgovcev 695, profesorjev in učiteljev 355, duhovnikov 194, zdravnikov in odvetnikov 171, društev 172, delavcev 176, dijakov 239. Najbolj je torej zastopano uradništvo, za njim pridejo na vrsto obrtniki, nato pa trgovci in posestniki. Statistika naročnikov po krajih je prav tako zanimiva: 28. febr. t. 1. je imela Ljubljana 1754 naročnikov, ostala mesta v Sloveniji 989, trgi 347, vasi 2673 naročnikov. Gorenjska je imela 1486, Dolenjska 1022, Štajerska s Slovensko krajino 1501 naročnika. Po vsej državi sega število radijskih naročnikov skoro do 30.000. Zagrebu jih pripada okrog 10.500, Belgradu 12.000, Ljubljani, kot že omenjeno, do 6000. »Komarjev« pa je najmanj 4000. Sorazmerno po številu prebivalstva smo Slovenci glede števila radijskih naročnikov pred marsikako večjo in »kulturnejšo« državo. Na 100 prebivalcev pride v Sloveniji 05 radijskih naročnikov. Zanimiva so taka razmerja drugod: Danska 6-6, Anglija 6, Av- tvori večino naročnikov žal še vedno samo inteligenca in srednje izobraženstvo, da se je torej posebno ozirati nanja, da pa je treba na vsak način posvetiti pozornost tudi ostalim stanovom in tako najti srednjo pot. Vsakdo dobi nekaj, kar mu ugaja, poslušalstvo pa je na splošno s programi zadovoljno. Misel, da bodi radio prava ljudska univerza, je docela točna. Zanimale pa so me smernice, ki vodijo Prosvetno zvezo pri ostvarjanju te zamisli. Letošnji program ljudske univerze se naslanja na načrt danskih ljudskih univerz. Vsa predavanja so razdeljena sistematično v štiri glavne oddelke. Prvi oddelek je namenjen skrbi za telo. Predavanja iz strija 4-7, Nemčija 41, Norveška 2'4, Francija 2-3, Češkoslovaška 1-7, Švica 1'7, Madžarska 1'4, Holandska 1-4, Irska 0"9, Litva 0-5, Španija 0-5, Belgija 0-3, Romunija 01, Italija 0-l itd. Za vso državo je odstotek seveda neprimerno manjši: Jugoslavija 0165... Postaja je kolikor toliko obvezana, da se ozira na svoje naročnike. Videli smo, da tega oddelka (higiena, telesne vaje itd.), po številu okrog 50, je prevzel higienski zavod. Drugi oddelek obsega spoznavanje snovanja prirode. Določenih je 110 predavanj iz živalstva in rastlinstva, kemije, fizike, do-movinoznanstva, tehnike, astronomije, Tretji oddelek je določen človeku kot razumnemu bitju. Predavanja iz tega oddelka obsegajo zgodovino slovenskega na- tCSkA RVfl IA OI MJEXIKOO'l PERV O2 BELGIJA O"? IlPANllA O 5 LITVA 0'5 GHILE Of IRSKA OO FINSKA I I odftJKA 14 AROENT.I-6 INDIJA d®0Q& T/GOSLAVp65 KAPLAND lO 2 POLJSKA tO 4 BRASILIIA [05 JAPONSKA/Oo ESTONSKA 0'9 LETLAND / O 9 HOLLANB 141 TEVIIO m>io- AVgff Mnskg roda, zgodovino Jugoslovanov, narodno gospodarstvo, vzgojo, materinščino in tuje jezike. Četrti oddelek hoče odkrivati duhovne dobrine človeštva: umetnost, glasbo, literaturo, iilozoiijo, veroslovje, žensko vprašanje. V celoti je določenih 360 predavanj za to sezijo. Sporočila, ki jih dobiva postaja iz raznih krajev naše države in inozemstva, pričajo skoraj vsa o izvrstnem sprejemu. Mnogo sporočil prihaja iz dalmatinskih mest, iz Mace-donije, kjer bivajo številni Slovenci, iz raznih krajev Hrvatske in Vojvodine. Zanimiva so sporočila slovenskega mornarja Franca Viz-jaka, ki se nahaja na tovorni ladji .Srebreno«, katera vzdržuje zvezo Benetke — London. Izdelal je podrobno karto o sprejemu ljubljanske postaje na različnih točkah Sredozemlja m"r;i, ki deli tozadevno v več pasov . . . Mnogo prihaja sporočil iz Koroške ter iz Primorske, kjer moti edino zvečer oddajanje Morsejevih znakov med dnevnimi vestmi. Opazovanja g. Fr. Vizjaka. Fr. Vizjak je na poti iz Benetk v Glasgow poslušal ljubljansko postajo in o uspehih svojih opazovanj sporočil naši postaji to-le: I. pas: Sprejem od 17 do 19-30 dober, od 19-30 dalje odličen. II. pas: Od 19-30 sprejem dober. III. pas: Sprejem slabši od 19-30 naprej. IV, pas: Sprejem od 19-30 dober. V. pas: 19-30 naprej slabši sprejem. Poslušal je na trielektronskem aparatu na poti, ki jo označuje črtkana linija. Zanimiva so tudi priznanja inozemstva. Posamezni inozemci se izredno zanimajo za našo postajo (Anglež A. A. Gulliland ji je po svojem obisku posvetil članek v reviji »World Radio«, št. 2, 10. maja. str. 701). Znano je. da marsikateri Dunajčani raje poslušajo ljubljansko postajo nego dunajsko. Neki profesor pariške Sorbonne je veren in reden poslušalec slovenskih narodnih pesmi. Pisec sam je za svojega nedavnega bivanja na Poljskem mogel slišati izredno zadovoljstvo nad sprejemom v Warszawi ter izraze zadovoljstva nad razumljivostjo in lepoto slovenščine. Postaja dobiva sporočila iz Srednje Nemčije, Češke, Podkarpatske Rusije. Nad vse pa so razveseljiva sporočila Slovencev iz Porenja, Westfalske, Holandske, Francije. Najbolj oddaljena kra[a, odkoder je došel glas o sprejemu naše postaje, sta Chicago in Cali-1 o r n i a. V zadnjem času dobiva tudi »Put-nik« obilo laskavih priznanj o ljubljanski postaji. Kot zadnjo zanimivost pa naj še dodam, da je nedavno španska postaja San Seba-s t i a n pri izprehodih po evropskih postajah zvečer prenašala celoten spored naše postaje. Na vprašanje o načrtih za bodočnost mi je g. tajnik sporočil zlasti to, da namerava Radio Ljubljana v naslednji seziji postaviti svoje delo na kar najširšo podlago. Sodelovanje vseh naročnikov naj določi njegovo nadaljnje delovanje. Po vpraševalni poii ho namreč Radio Ljubljana povprašal vsakega naročnika, katerih jezikov pouk mu je zaže-ljen, da-li mu ugaja dosedanji sistem ljudske univerze, ali si želi bolj praktičnih strokovnih predavanj (knjigovodstvo, zadružništvo,' trgov-stvo itd.), katera predavanja je poslušal in kaj sodi o njih, kako mu je všeč umetniški program, ali ljubi opero ali dramo, ali mu ugaja komorna glasba ali si želi drugačnih koncertov. Ko bo s tem jasno razvidno razpoloženje poslušalstva, bo kljub sigurnim diferencam vendar laže ustvarjati programski načrt. Gotovo je ta način pravilen. Želeti je le, da bi postal radio res last vsakega, last še posebej našega kmeta in delavca. Statistika v tem pogledu doslej še ni kaj razveseljiva. Treba bo najti potov, da doseže radio z razširjenjem med najširše plasti, morda kakor časopis, dejanski svoj smoter. Doseglo bi se to že z znižanjem naročnine, ki je za proletar-skega človeka vendarle znatna. Radio v vsak naš dom, z njim vest-n i k , ki bo moral sčasom nujno postati ljudska kulturna revija! Niko Kuret. Praška radio konferenca. Ing. Marij Osana. (Nadaljevanje) Po dolgotrajnih razgovorih in pogajanjih se je konferenca oprijela naslednjih smernic, ki so bile vodilo pri določevanju valovnih dolžin za posamezne postaje: Posamezne valovne dolžine naj bodo najmanj za 9 kilociklov oddaljene ena od druge. Postaje, ki so krajevno blizu ena druge, pa naj imajo razliko najmanj 18 kilociklov. Uradno kontrolo nad valovnimi dolžinami naj vrši belgijska administracija v Bruxellesu ter naj motnje in sploh vsa opazovanja uradno naznanja posameznim postajam potom mednarodnega urada v Ber-nu. Novi, praški načrt razdelitve valovnih dolžin stopi v veljavo 30. junija 1929, tako da bi posamezne postaje imele priliko do takrat v sporazumu s sosedami spremeniti svojo novo določeno valovno dolžino, če bi jim ta nova razdelitev ne nudila dovolj ugodnosti. Dalje je konferenca stavila predlog, da se na bodoči radio konferenci, ki se bo vršila 1. 1932. v Madridu, posveti radiofoniji več pozornosti; ivashingtonska konferenca je ra-diofonijo veliko premalo upoštevala ter v svojih odločbah dala mnogo večjo prednost drugim panogam radio prometa (radiotelegra-fiji na kopnem, na ladjah in v zrakoplovstvu). Radiofonija je danes postala po vsem svetu tako eminentno kulturno sredstvo tudi za najširše sloje in zato v polni meri zasluži, da dobi na valovni skali širši prostor. Konferenca izraža željo, naj Comite Consultatif International Radio, ki se maja meseca prvič sestane v Haagu, podrobno določi delokrog odbora za kontrolo valovnih dolžin in mu označi način, kako naj to kontrolo vrši; ta Comite naj tudi razmišlja o vprašanju omejitve energije radiofonskih postaj v Evropi. Čul se je predlog, naj bi bila največja dopustna energija 60 KW telefonske energije v anteni. Sploh naj bi se CCIR intenzivno bavil s potrebami radiofonije, da ji pomore do napredka in izopolnitve ter nudi olajšave v izbiranju in uporabi valovnih dolžin. Po velikih težkočah je konferenca v dobrem razpoloženju zaključila delo v prepričanju, da je dosežen sporazum glede valovnih dolžin v Evropi. Ni bilo mogoče vsem ustreči, vendar je bilo v glavnem izvedeno načelo, da naj bodo valovi posameznih postaj oddaljeni med seboj za 9 ozir. 18 kilociklov, razen maloštevilnih izjem pri postajah, ki oddajajo z malo energijo in so krajevno zelo oddaljene ena od druge. Smemo torej upati, da bo 30. junij prinesel amaterjem boljše čase, pogoj seveda je. da bo bruxellski kontrolni odbor strogo in dosledno vršil nadzorstvo valovnih dolžin. Glede motenj od strani telegrafskih postaj na iskre naj omenimo, da smejo po določbi washingtonske konference take postaje biti v uporabi samo do 1. januarja 1930. Italijanska vlada n. pr. je že 6. dec. 1928 izdala zakon, po katerem morajo na italijanskem ozemlju postaje na iskre prenehati z obratovanjem 6. dec. 1929. Na zaključni seji 13. aprila je bil odobren nov načrt valovne razdelitve, ki ga v izvlečku priobčuji smo: Kc Met Država 167 1800 Finska (Lahti) 174 1725 Francija (Pariš) 183-5 1635 Nemčija (Zeesen) 193 1553 Anglija (Daventry) 207-5 1444 Zrakoplovstvo in Eiff. stolp 212-5 1411 Poljska (Varšava) 222-5 1348 Švedska (Motala) 395 760 Švica (Ženeva) 442 680 Švica (Lausanne) 527 572 Jugoslavija (Ljubljana) 563 533 Nemčija (Miinchen) 581 517 Avstrija (Dunaj) 590 509 Belgija (Bruxelles) 599 501 Italija (Milan) 608 493 Norveška (Oslo) 635 473 Nemčija (Berlin) 671 447 Francija (Pariš PTT) 680 441 Italija (Rim) 689 436 Švedska (Stockholm) 698 429 Jugoslavija (Belgrad) 707 424 Španija (Madrid) 716 418 Nemčija (Frankfurt) 734 408 Poljska (Katowice) 743 403 Švica (Bern) 761 394 Romunija (Bukarešt) 770 390 Nemčija (Hamburg) 779 385 Poljska in Italija (Genova) 788 381 Francija (Toulouse) 806 372 Nemčija (Stuttgart) 833 360 Nemčija (Leipzig) 842 356 Anglija (London) 860 349 Španija (Barcelona) 878 342 Češkoslovaška (Praga) 896 335 Poljska (Poznanj) 941 319 Bolgarska (Sofija) 959 313 Poljska (Krakow) 977 307 Jugoslavija (Zagreb) 1139 263 Češkoslovaška (Košice) 1175 255 Francija (Toulouse PTT) 1292 232 Jugoslavija Kaj moram vedeti o aparatu (Ing. R. Eržen.) Če pogledamo vso to obilico prejemnih radio-aparatov, ki nam jih ponujajo različne tvrdke pod najrazličnejšimi imeni, nam bo takoj jasno, da je laiku pač težko odločiti se za pravi sistem, ki bi najbolje odgovarjal njegovemu okusu in njegovi denarnici. Zato bomo v naslednjem skušali opisati posamezne vrste in kaj moremo od njih pričakovati. V splošnem razlikujemo dve vrsti prejemnih aparatov: detektorske in elektronske. Detektorji so oni enostavni aparati, ki imajo poleg tuljave in event. kondenzatorja, s katerima uglasimo aparat na oddajno postajo, še majhen kristalček s konico (kot kri-stalček služi največkrat kakšna svinčena ruda, naravna ali umetna), ki nam usmeri visokofrekvenčni tok, ki nam pride po anteni, ter ga tako spremeni v nizko-frekvenčnega, da ga moremo slišati v slušalkah. K takemu aparatu je treba priključiti poleg slušalk le še anteno in zemljo, pa že lahko poslušamo. Ne rabimo nobenih baterij ali akumulatorjev in z njim ni drugega opravka, kot da včasih očistimo ali zamenjamo kristalček, kadar postane neobčutljiv. Ti aparati so seveda najenostavnejši in najcenejši, imajo pa to slabo stran, da so le malo občutljivi in je vsled tega mogoč le sprejem lokalne oddajne postaje in še te le do odaljenosti ca. 30—50 km z dobro, visoko anteno. V bližini oddajne postaje, do 10 km, nam zadostuje tudi sobna ali kaka druga pomožna antena. Okvirna antena pa pri detektorju ne pride v poštev. Z detektorjem moremo sprejemati normalno le na slušalke, na zvočnik kvečjemu v neposredni bližini oddajne postaje. Včasih se sicer komu posreči, da sliši na detektorju tudi inozemske postaje, vendar je to le bolj slučajno in nestalno, ter je tak sprejem vedno odvisen v veliki meri od atmosferičnih pojavov, faain-gov etc. Zato s tem normalno ne moremo računati. Vedno pa je sprejem z detektorskim aparatom zelo čist in naraven. Elektronski aparati. Tu sem prištevamo vse ostale aparate, ki uporabljajo za usmerjevanje elektronko mesto detektorja, kakor tudi za ojačenje. Elektronka, ki je go-' tovo ena najepohalnejših iznajdb tega stoletja, nam omogoča, da z njo zaznavamo in ojaču-jemo najmanjša električna nihanja. Pa ne samo v radiotehniki, tudi drugod n. pr. v medicini in fiziki nam služi elektronka v neprecenljive svrhe. Pri prejemnih aparatih nam služi elektronka v tri svrhe: kot audionka kot oiače-valka visoke ali nizke frekvence in kot oscilator, to je kot proizvajalec visoke frekvence. Če govorimo o enoelektronskem aparatu, imamo predvsem v mislih tako zvani audion. Tu opravlja elektronka isto delo kot kristalček s konico pri detektorskem aparatu. poleg tega pa še istočasno ojačuje. Enoelektronski aparati so možni tudi v kombinaciji z detektorjem, n. pr. detektor in ena elektronka kot nizkofrekvenčni ojačevalec. Vendar ta vrsta aparatov ne pride v splošnem veliko v poštev. Kajti če si že enkrat nabavimo elektronko in zanjo potrebne baterije, je že pač boljše, da si omislimo audion, ki je v zvezi z rcakcijo neprimerno bolj občutljiv kot detektor. Sprejema ne samo lokalno postajo, ampak tudi inozemske, seveda le na slušalke. Občutljivost je ca. 600 krat večja kot pri navadnem detektorju. Reakcija ali kakor imenujejo Nemci »Ruckkopplung«, deluje na ta način, da dovajamo nekoliko ojačeno energijo nazaj v anteno ter s tem ojačimo prvotno energijo v anteni. Ta ojačena energija deluje Hadio-trgovina J. Nadišar, Tržič 97/1 IM——aWWBHM——MMM Dobavim in inštalirani vsake vrste radio-a parate najkidantneje. Zaloga znamenitih SEIBT« radio-aparatov, anodnih aparatov, zvočnikov ter drugih v to stroko spadajočih specijalitet. — \OVO 1 »Vniversal-PK/lzer->eil/l'0« najcenejši, prvovrsten radio aparat, kompleten s 4 žarnicami Din 5000'—. :-: :-: :-: Zahtevajte ponudbe! zopet na elektronko, ki jo znova še bolj ojači. To ojačenje se zopet ponavlja, toda le do gotove meje. Če dovajamo namreč preveč energije nazaj v anteno, nastopi trenotek, ko začne elektronka nihati, to se pravi začne proizvajati visokofrekvenčne toke. Nihanje aparata pa opazimo v slušalkah na ta način, da slišimo mesto govora ali glasbe le žvižganje. Naš aparat je postal oddajna postaja. Občutljivost aparata pa je ravno največja na oni točki, preden prične žvižgati. Vsako tako žvižganje, ki ga povzroča naš aparat, četudi ga. sami slišimo šibko, pa povzroča v sosednih večelektronskih aparatih že neznosno tulenje. Tak aparat je ravno najbolj nevaren, da pri neprevidni manipulaciji moti sosede. Zato torej pozor pri ravnanju z audionskim aparatom z reakcijo. Običajno so v rabi sledeči trije stiki reakcije: 1. Navadna reakcija ali Meifinerjev stik, kjer reguliramo reakcijo z medsebojnim premikanjem tuljav; 2. Reinartzov stik; 3. Hartleyev stik. Pri zadnjih dveh reguliramo reakcijo s pomočjo vrtljivega kondenzatorja. Reinartzov in Hartleyev stik sta modernejša in omogočata tudi boljšo selektivnost. Pod selektivnostjo razumemo namreč ono lastnost prejemnega aparata, da moremo z njim ločiti oddajne postaje, katere imajo majhne razlike valovnih dolžin, tako, da slišimo vedno le po eno postajo in ne po dve ali celo več hkrati. Veliko važnost na selektivnost prejemnega aparata moramo polagati v bližini močne oddajne postaje, kajti v nasprotnem slučaju se nam prav lahko zgodi, da slišimo lokalno postajo po celem kondenzatorju in je ne moremo izločiti. Enoelektronski aparat z reakcijo je gotovo eden najbolj selektivnih aparatov in moremo tudi v precejšnji bližini oddajne postaje sprejemati inozemstvo. Seveda pa je odvisna selektivnost v veliki meri od pre-jemne antene. Kajti čim daljša je antena, tem manjša selektivnost in nasprotno, čim krajša antena, tem boljša selektivnost. Zato naj bo prejemna antena kolikor mogoče visoka, da dobimo večjo jakost in ne predolga, da nam ostane večja selektivnost. (Nadaljevanje sledi.) Drobiž V ponedeljek, 20. t. m. so zopet nastopili Takoj s prvim svojim nastopom so ogreli vse poslušalce za svoje poskočne, domače viže, ki jih prednašajo v resnici z veliko rutino. Po-največ igrajo plesne komade, ki pridejo pri kmečkih -ohcetih- v poštev. Od radijskega trgovca do milijonarja. »Od časopisnega raznašalca do milijonarja« je bil doslej življenjski tek ameriških milijonarjev. Sedaj se je ta parola nekoliko izpremenila, »od radijskega trgovca do milijonarja«. Srečni radijski trgovec, ki je to do- segel, je Joseph Frank, predsednik ameriške Radio & Television Corporation, ki je bil pred sedmimi leti otvoril skromno trgovino z detektorji in slušalkami v 23. ulici v New-Yorku. Sedaj znaša njegov letni promet 6 milijonov dolarjev in njegovo podjetje ima 52 trgovin po vseh Združenih državah. (I. F. P.) Afriški »komarji«. V mislih imamo seveda radio - komarje, kakor jih je dobro označil humorist Milčinski. ne pa kakšnih strupenih afričc.nckih ":uželk. V južni Afriki ima vsak trgovec z r:. icapa-rati in potrebščinami dolžnost, da vsakogar, kdor pri njem kupi aparat ali pa le razne dele, natančno opiše ter opis z natančnim naslovom kupca pošlje na poštno upravo. Na ta način imajo javni kontrolni organi olajšano delo ter vsakogar, kdor ne prijavi aparata, poiščejo. » Tržič in okolica f« Od najmanjšega do največjega radio-aparafa vsestransko priznanih tovarn, ravnolako razne anodne aparate, žarnice, zvočnike naibojše kakovosti, vse radio potrebščine dobavlja najceneie in daje solidna pojasnita, ponudbe in navodila 'Radio Tržič. FRANC SCHVVICKERT - TRŽIČ - SLOVENIJA Radio Ljubljana na letošnjem velesejmu V svrho čimvečje popularizacije naše oddajne postaje priredi Radio Ljubljana o priliki letošnjega velesejma v času od 30. maja do 9. junija veliko radijsko razstavo. Razstava bo na velesejmskem prostoru v paviljonu »K«. Podala bo v nazorni obliki razvoj radiofonije v Sloveniji, dosedanje delo naše postaje v znanstvenem, izobraževalnem, vzgojnem, umetniškem in zabavnem smislu. Videli bomo pregled naših amaterjev od začetka do danes, njih razdelitev po krajih in stanovih itd. Pregledni zemljevidi bodo kazali, kako se sliši naša postaja doma in po svetu. Da ne bo manjkalo slik in opisov postaje same, je umevno. Vsporedno s pregledom postaje same in njenega dela bo Radio Ljubljana aranžirala veliko revijo modernih radijskih aparatov, ki jih v Sloveniji uporabljamo. Aparati bodo razstavljeni tako, da bo vsak obiskovalec lahko K sporedu Kaj nam bo povedala naša antena. Radio-abonenti so silno radovedni lja-dje. Zato si želijo, da bi tudi pri opoldanskem programu zvedeli novice. Njihovi želji bo radio postregel že bodoči teden. Koncem opoldanskega programa ob 13-30 se bodo oddajala najnovejša poročila iz vseh dnevnikov, ki dotični da,n izidejo. S tem bomo ustregli zlasti našim Primorcem, katere zvečer pri poročilih običajno moti škrat v telegrafu. O tekočem delu na njivah in travnikih bo predaval poljedelcem ing. Černe v nedeljo dopoldne ob 10-30. V ponedeljek, 27. maja ob 20 bo čital pisatelj Josip Pahor odlomek iz svojega socialnega romana »Medvladje«, ki je izšel v Trstu 1. 1923. — Ob tej priliki opozarjamo poslušalce, da vsak drugi ponedeljek čitajo pisatelji iz svojih lastnih del. Ponedeljek je posvečen higijenski vzgoji našega naroda. Zelo razširjenja bolezen je brez dvoma rak. Človek se ne zna boriti proti temu zavrat-nemu napadalcu. Prof. dr. Zalokar ravnatelj Ženske bolnice bo podal način, kako se je treba organizatorično boriti proti raku. Z zgodovino naših prednikov seznanja radio-poslušalce prof. Silvo Kranjc v torek. Človek nikdar dosti ne pozna sosednih narodov. Da bi mi spoznali dežele in ljudstva, ki mejijo na našo državo, je radio upeljal ciklus »Naše sosednje države«. Predavatelj dr. Bo- dobil vpogled v celotno radijsko tehniko od najmanjšega detektorskega aparata do največjega superpozicijskega velikana z okvirno anteno. Vsaka naprava bo postavljena tako, da bo mogel vsak obiskovalec, tudi popoln laik v radiofoniji, takoj videti, kaj spada k eni napravi. Za informacijo bo na razpolago osob-je radijske postaje, ki bo dajalo vsa pojasnila glede delovanja, montaže, cen aparatov itd. Videti bo vse moderne aparate, med drugimi tudi take za priključek na omrežje, velike ojačevalce, zvočnike vseh tip in sistemov od navadnih elektromagnctičnih do silnih elektro-dinamičnih. Za časa velesejma bo prenašala Radio Ljubljana tudi več prireditev z velesejmskega prostora. Obisk razstave bo brezplačen. Vabimo naše amaterje, da si to razstavo gotovo ogledajo in pripeljejo s sabo tudi svoje bodoče kolege. tega tedna hinec nas bo seznanil z deželo in ljudstvom srednje Italije. Malčkom je posvečen otroški kotiček v sredo ob 18. Radio-tetka ima za to nabranih veliko mičnih otroških zgodbic. Takoj na to pa bo ga. dr. Piskernikova popeljala radio-poslušalce v kraljestvo božje narave, kjer bo z njej lastno ljubeznijo odkrivala tajno življenje naših cvetlic. »Dežela Kranjska nima lepšega kraja, kot je z okolica ta podoba raja.« Tako se bo po pravici imenovalo predavanje ravn. Pintarja, ko bo v nemškem, češkem in slovenskem jeziku predstavil krasoto Bleda Sloveniji in pa inozemstvu. Četrtek, 30. majnika, ko pozdravlja cvetoča narava svojega Stvarnika, bo tudi po radiu zadonel mogočen slavospev zvonenja. Popoldan bo pa v dveurnem programu nastopilo agilno • rokodelsko društvo ljubljanskih pomočnikov v študiju. Poleg dnevu primerne igre: »Stanovitni kraljevič« bo zapel njihov pevski zbor devet mičnih pesmic. Vmes pa bo kratkočasil njihov godbeni tercet poslušalce. Zaključi se ta nastop s predavanjem o rokodelskih društvih, katerega bo imel pesnik dr. Jože Lovrenčič. Gospodinje opozarjamo, naj nikar i.e zamudijo predavanja, katerega podaja gdč. Cilka Krekova ob petkih ob gospodinjskih urah. Oni pa, ki se zanimajo za petje in godbo, naj nikar ne odložijo slušalk pri predavanju dr. V urnika, ko podaja temelje glasbene umetnosti. Športnike opozarjamo na ciklus predavanj, katerega smo uvedli v sobotah pod naslovom: Šport. Znani strokovnjak na tem polju, prof. dr. Šarabon bo radio-poslušalce seznanil z zgodovino in z raznovrstnimi panogami športnega gibanja. Naslednji teden pa bo radio posvetil ljubljanskemu velesejmu, od koder bo prenašal poleg koncertov tudi Gašperčka in opis razstave. Anton Medved: Kacijanar. (Ob šestdesetletnici njegovega rojstva.) Anton Medved. 19. maja letos je preteklo šestdeset let, odkar se je rodil v Kamniku. Ker b o »Radio Ljubljana« skušal svoj prosvetni in umetniški program čim bolj strniti tudi s spominskimi dogodki, se bo v torek 28. maja izvajala v spomin šestdesetletnice A. Medveda njegova žaloigra Kacijanar. A. Medved je za slovensko slovstvo pomemben kot lirik tehtne miselnosti in kot eden najboljših naših dramatikov. Dva zvezka njegovih Poezij (I. 1. 1905., II. 1. 1909.) sta nam bogata zakladnica brušenih biserov, ki so se izoblikovali iz pesnikovega osebnega trpljenja in ki jih je pesnik, izkušen po lastnem trpljenju, kot modrosten mož nabral iz gledanja človeškega dejanja in nehanja. Zato je Medvedova poezija povsod trpko resna ali hudomušno iskrena; vedno pogleda življenje do dna in išče njegove zadnje vrednosti — zato so najmočnejši poudarki o njegovih pesmih: spoznanje, odpoved in vera: Ta časa ped, ta gruda zemlje, ta upov dim, ta kaplja skja ni vredno, da se kdaj s pekočo solzo v misel jemlje; s posmehom bi se naj! Kot dramatik je Medved dal Slovencem vrsto dram. Stari in mladi, Črnošolec, Za pravdo in srce — se z uspehom igrajo po vseh domačih odrih —• druge, krajše in daljše so manj znane (Na odru življenja, Posestrimi, Na ogledih itd.). Posebno težnjo je čutil Medved, da bi dal Slovencem zgodovinsko žalo-igro. Ta dela so predvsem Viljem Ostrovrhar, Kacijanar in Za pravdo in srce. (Dom in svet 1894—96.) Poslednji dve igri je v zrelih letih predelal in izdal v posebnih knjigah. Tudi drame Medvedove so polne globokih in ostro brušenih misli. Kacijanar. Junak žaloigre je nesrečni vojskovodja v vojni proti Turkom Ivan Kacijanar, kranjski deželni glavar in graščak na Kamnu pri Begunjah na Gorenjskem. Radi 'nesoglasja med poveljniki, nediscipline in vremenskih nezgod je bila krščanska vojska leta 1537. pri Osjeku hudo poražena in njen vrhovni poveljnik Kacijanar se pri cesarju Ferdinandu ni mogel opravičiti. Ko je večkrat zastonj prosil za milost, je začel zbirati okoli sebe nezadovoljne hrvatske plemiče. Ta zarota, ki je imela namen, osamosvojiti Hrvatsko in naše dežele, bi bila verjetno uspela, da se ni cesar Ferdinand pobotal z upornim ogrskim kraljem Janošem Zapoljo in da se niso Turki zapletli v vojsko z Benečani. Tako pa je postal nje žrtev Kacijanar. Ko se Kacijanar ni več čutil varnega na svojem Sosed-gradu, je pribežal k bratoma Nikolaju in Ivanu Zrinjskemu; tadva sta mu začasno odstopila grad Kostajnico. Ker pa se je Kacijanar navidezno ali resnično pogajal s Turki in jim hotel začasno odstopiti Kostajnico, sta ga Zrinjska 27. oktobra 1539 ali sama ali po svojih vojakih umorila. Medvedov Kacijanar je nesrečni vojskovodja, ki mu cesar dela krivico, ljubeč s iprog in skrben oče ter samostojen plemič, ki hoče svobodo svoje zemlje; da doseže svoj ci'j se za hip veže s Turki, ki so samo daljni sovražniki, da more potolči bližnjega sovražnika domačega cesarja. — Dejanje v žaloigri je sledeče: Hrvatski plemiči spoznajo, da so samo slepo Ferdinandovo orožje v boju zoper Turke, zato se odločijo za Jana Hunjada ogrskega kralja. V Kacijanarju pa živi misel svobodne Hrvatske; zanjo pridobiva zlasti Ivana Zrinjskega, ki mu obljubi tudi svojo hčer (I dejanje). Nikolaj Zrinjski, Ivanov brat, je neodločen za Kacijanarja; ko skušajo drugi pridobiti hrvatske plemiče proti Zapolju za Kacijanarja, se Nikolaj bolj in bolj nagiba k Ferdinandu. V tem pride vest, da sta se pobotala Ferdinand in Zapolja in da sta — Hrvatska in Slavonija pripadli Ferdinandu (II. dejanje). Zdaj se Kacijanar umakne v Kostajnico. Katarina Frankopanska podpihuje Nikolaja Zrinjskega, naj ne izroči Kostajnico Kacijanarju. — Nikolaj ji obljubi, da bo v Kostajnici »kraljevala« ona. Sultan, razsrjen radi miru med Ferdinandom in Zapoljo, vabi Kacijanarja v Carigrad in grozi, da z novo vojsko preplavi Slavonijo in Hrvatsko. Posamezni zarotniki se vračajo k Ferdinandu, brata Zrinjska dobita od Ferdinanda poziv, naj zapustita Kacijanarja. — Ivan se ne more odločiti, ker ljubi Skolasto, Kacijanarjevo hčer. Za Kacijanarja ni poti nazaj, zaman ga prosi,tudi žena, naj se vrne k Ferdinandu. --Kacijanar stoji sam z redkimi prijatelji (III. dejanje). V Kacijanarju dozori misel, da se postavi na lastne noge — s turško pomočjo, kakor so se pred njim prijateljili s Turki i Zapolja i Zrinjski. Katarina je iztrgala iz Sko-laste. da ne ljubi Ivana Zrinjskega; ko Ivan to sliši tudi iz njenih ust in ko v hudem razgovoru med Nikolajem in njim Kacijanar pove, da misli za nekaj časa prepustiti Turkom Kcstajnico, ga zapusti tudi on. Kacijanar je sam (IV. dejanje). Kacijanar pošlje iz Kostaj-nice svojo ženo in hčer. Zrinjska sta se prišla poslovit od Kacijanarja. Katarina vzpodbode zadnjič Nikolaja, naj obračuna s Kacijanar-jem. Kacijanar pade pod bodali slažabnikov Zrinjskega (V. dejanje). Kot osnovno misel, ki opravičuje Kacija-narjeva dejanja in njegovo tragično krivdo, je Medved postavil misel osvobojenja in južno slovanske skupnosti. Tedaj že, 1. 1910. in še prej, je položil Kacijanarju na usta besede: Naš dom je lep in plodna so mu tla. Od morja enega do drugega, od sivih Karavank do Carigrada zvene glasovi enega jezika. O, slutnja mi bodočnost lepo slika, da duh edinosti nekoč zavlada, da zopet se vzbudi Ilirija iz spanja dolgega mogočna, mlada. (II. dej.) Samo osem let po teh besedah in prav toliko let po Medvedovi smrti se je ta prerokba spolnila. Calderon: Stanovitni kraljevič. (V četrtek, 30. maja ob 15'30.) Igro priredi ljubljansko kal. društvo rokodelskih pomočnikov. »Stanovitni kraljevič se šteje med najbolj znane in najlepše umotvore velikega španskega dramatika Caldc-rona. Smeli bi ga imenovati najlepši cvet dramatike, saj je n. pr. Goethe pisal 1. 18C4. Schillerju: »Ko bi vsa poezija izginila s sveta, upam si jo iz te drame zopet zbrati in jo pokazati svetu.« Vsebina je sledeča: Glavni junak drame Don Fcrnando, portugalski kraljevič, odrine meseca avgusta 1. 1437. v spreni-svojega brata Don Enriqua z velikim portugalskim brodovjem proti mestu Tanger v boj zoper mohamedanske Mavre. V boju je nesrečen; kot talnik pride v roke leškemu kralju. Izrednega občudovanja je vreden njegov velikodušni in stanovitni upor, da bi se izročilo krščansko mesto Ceuta mohamedanskim Mavrom kot odkupnina za njegovo oprostitev iz sužfic,sti. Po hudih mukah v ječi umrje 5. junija 1. 1443. v mestu Fez. Kmalu nato pripluje nekega večera druga portugalska armada na afriško obrežje, da reši kraljeviča. Fernandov duh se prikaže rojakom in jih pelje v zmagovalni boj. Premagani feški kralj izroči Portugalcem Fernandovo truplo. Kršč. sužnji neso v veri stanovitnega kraljeviča na svojih ramah proti brodovju. Vsa portugalska vojska odhaja za njimi med žalno godbo, da spremi velikega mrtveca v domovino. K muzikalnemu sporedu. V nedeljo izvaja Godba Dravske divizije mešani program, na katerem so: Dvorak, De-libes, Verdi, Schinzel, Jaki, Nedbal. V ponedeljek 27. maja nastopi prvič pevsko društvo »Slavec« pod vodstvom g. Re-povša. Iz zgodovine tega društva posnemamo: Ustanovljeno je 1. 1884. in obhaja letos svojo 45 letnico. Društvo šteje 74 rednih članov, 39 pevcev in 35 pevk. Zbor vodi z veliko požrtvovalnostjo njegov sedanji pevovodja g. Repovš, absolvent konserv., ki stremi za tem, da »Slavec« zopet po večletni pavzi oživi s pomlajenimi močmi. Zbor obstoji po večini iz mladih pevcev in pevk, po večini iz obrtnih in uradniških krogov. Zbor izvaja širokopotezno Premrlovo: Naša pesem« s klavirjem, Adamičev — April (Izšel v Pevcu), ki se topot prvič izvaja, Pavčičev zbor: Kaj ve misli?, Jenkov: Zbor Ciganov iz Vračara in Schwabovo: Dobro jutro. Sreda je zasedena z Akademskim oktetom, ki je postal priljubljen sodelo-valec v naši postaji. Opozarjamo na Ravnikov zbor: Solnce v zenitu, Gotovcev: Pod jorgovanom. Tisti, ki pravijo, da naša postaja dovolj ne odpira vrat slovenski pesmi, bodo v tem tednu razorožEni. Četrtek bo ves dan v polnem teku. Zvečer je venec evharističnih pesmi v počešče-nje tega najveličastnejšega praznika. Popoldan izpolni Društvo ljublj. rokodelskih pomočnikov. Petek je pevski večer gdč. Rohr-manove z vrsto pesmi in arij; vmesne točke izpolnijo citre z g. Loeskejem. Radio-orkester, ki se stalno bolj uveljavlja in izpopolnjuje, pripravlja za ta teden vrsto novih programov. Najugodnejši nakup RAOlO-materiiala in najnovejših lipov RADIO - APARATOV Vam nudi specijalna radio-trgovina |||II|AVA| MuDliana, Dalmatinova 13flg/lll| II l/lL mtr^j3fi3 Zastopstvo: L0EWE - RfiDIO BERLIN Uredništvo zelo obžaluje, da ne more postreei tudi s sporedi večji 1) postaj kot n. pr. Dunaj, Praga. Budimpešta. Varšava itd. Ovire so pri omenjenih postajah, ker nekatere pošljejo sporede tako pozno, da jih ne moremo več prirediti za list. z drugimi pa še vodimo pogajanja, da nam jih pošljejo. Uredništvo se ne ho strašilo nobenih stroškov, da temu nedostatk« odponiore, in upamo, da bomo že v prihodnji številki to vrzel popravili. Nedelja, 26. maja 522 kc Liubl: Vor^n-icn rraji-«* meščanske konjcnice, 2. Dvorak: ramazija yz op. Dimitrij", 3. Dvorak: Slovenski plesi št. 1 in 3, 4. Delibes: Intermezzo iz baleta »Naila , 5. Dvorak: Fantazija iz opere ;Trdo-glavci«, 6. Verdi: Himna in marš iz opere »Aida , 7. Schinzel: Ruske narodne pesmi, 8. Jaki: Jugoslovanske cvetke, 9. Nad-bal: Valček iz operete Poljska kri« 22.00 Časovna napoved Dnevna poročila 659 kc Belgrad 2-5 kW 12.10 časovna napoved 12.10 Simfonični koncert bel-grajskega opernega orkestra: Strauss, Šerenada 973 kc Zagreb 308*3 m 0 7 kW 11.30 Predpoldanski koncert 17.00 Prenos nogometne tekme z\ prvenstvo Zagreba med Gradjanskim in Haškom. Govori: Marjan Polič. 19.CO Iz klavirskih del starih mojstrov 19.45 Kulturne in društvene vesti 19.55 Uvod v sledeči prenos 20.00 Prenos opere iz zagrebškega Nar. gledališča. Med cdmori poročila in vremenska napoved 321*2 m 4 kW 937 kc Breslau 9.00 Reproducirana glasba 11.00 Katoliška jutranja slovesnost 12.00 Komorni koncert 14.30 Šah 15.10 Pet let radia v Šleziji. — Popoldanska zabava. — Nemške narodne 16.35 Vesel popoldan 19.00 Govorniki se zabavajo 19.52 Večerna zabava 20.15 Šlezka radijska slavnost. Nato ples (balet, narodni plesi, valčki) 22.10 Večerna poročila 22.30 Plesna glasba 892 kc Poznanj 336-3 m 1-5 kW O]). 7, Vinc. d' Indy, Chan-son et danse, op. 30, Dvorak, serenada, op. 44 17.00 »Narodno selo — narodna glasba, petje in plesi. Sodeluje tudi tamb. zbor vo j vodinskih št ud ento v 17.45 Prenos koncerta kr. garde izpred kr. dvorca ob izmenjavi straže 20.00 Srbske guslarske narodne sesmi. Predava J. Antoni-, evič 20.50 Koncert opernega kvarteta rogov: Abt: gozdna po-božnost. Schubert: Noč, Mendelsohn: Lovčevo slovo, Slovenske, srbske, češke narodne melodije. — Lovske pesmi itd. 21.50 Dnevna poročila 22.00 Radio Jazz-orkester 2?. Klavir Petrof 11.00 Religiozen prenos ob priliki kongresa kmetovalcev 15.15 Prenos simf. koncerta Varšavske filharmonije 20.15 Večerni koncert 829 kc Leipzig 361-9 m 4 kW 8.30 Orgel, koncert iz cerkve sv. Nikolaja 9.00 Jutranja slovesnost 11.00 Potovanje in izleti 12.00 Opoldanski koncert 13.00 Gospodarstvo 14:00 Glasovi inozemskega časopisja 14.30 Splošen pouk glasbe 16.30 Čehov: Medved 17.30 Chopinov valček 18,00 Ruski cerkveni kori 19.30 Vojaški koncert Plesna glasba 802 kc Stuttgart 374-1 m 4 kW 11.15 Evangeljska jutranja slovesnost 12.00 Koncert 14.00 Otroška ura 15.00 Vrt Epikura 16.15 Zabavni koncert 18.15 Pesniška ura 20.00 Večerna glasba 21.15 Wagnerjev večer. Izvaja orkester filharmonije 766 kc Hamburg 391-6 m 4 kW 8.-10 Gospodarsko predavanje: Za in proti špekulaciji 9.00 Fr. Marc v svojih pismih in programatičnih spisih 11.00 Prenos iz muzeja za ham- burško zgodovino 11.45 Koncert 14.00 Pevska ura 15.45 Moški zbori 18.00 Parlamentarizem kakor je in kakor bi naj bil 20.00 »Friihlingsluft opereta v 3 dej. 22.00 Aktualnosti 22.30 Zabavna in plesna glasba 739 kc Bern 1-5 kW 613 kc Ziirich 489-4 m 4 kW 12.čO Opoldanski koncert 20.30 Orkestralni koncert 21.00 Pevski večer. Jean Ernest, prvi bariton bernskega mest. gledališča 21.45 Violinski koncert. Virtucz Vasco Gandini 712 kc Frankfiirt 421-3 m 4 kW 16.00 Koncert 20.00 Pevski koncert dvojnega kvarteta moškega zbora Buchthalen 21.35 ca Prenos iz mestnega gledališča: Tretje dejanje iz opere: : Uie MeiStersinge1' v. Niirnberg (R. Wagner) 8.00 Jutranja slovesnost iz nem. ev. cerkve 11.30 Predavanje za starše 14.00 Koncert 15.00 Mladinska ura 16.30 Ura dežele 17.30 Koncert 20.30 1?. Presber bere svoje pesmi 21.00 Simf. koncert. Nato plesna glasba 559 kc Miinchen 536-7 m 4 kW 12.00 Mestna godba 13.45 Šah 15.00 Simfonični koncert Radio orkestra 17.00 Bralna ura 1 17.20 Švicarska pevska umetnost 20.30 Dorf Venus . šala s petjem v 3 dej. 22.05 Koncert in plesna glasba Ponedeljek, 27. maja 522 kc Liubliana 575 n. 2-5 kW 12.30 13.00 17.«:: l 18.30 19.00 19.30 20.00 20.30 Reproducirana glasba časovna napoved Borzna poročila Reproducirana glasba Koncert Radio - orkcsira: Novak: Parada palčkov. Kalman: Kraljica karnevala, Linke: V carstvu In-dre, Lecncavallo: Pagliac-ci, Leopold: Jugoslovanski Langer: Kresničiee češčina, g. Novak Francoščina, dr. Leben O organizaciji borbe proti raku, prof. tir. Zalokar Literarni večer gosp. Jože Pahor Koncert pevskega društva ■Slavec«: 1. St. Premrl: Naša pesem, mešani zbor s spremlj. klavirja, 2. F. Adamič: V snegu, 4. April. 5. J. Pavčič: Kaj ve misli, 6. Šopek slov. narodnih pesmi — moški zbor, 7. F. Adamič: Široko je polje Bosanska narodna, 8. F. Adamič: Sem si vzela — Prekmurska narodna, 9. A. Andžel: Dragi je daleko. 10. A. Andžel: Igra kolo mešani zbora, 11. 1). Jen- ko: Zbor ciganov iz spevoigre Vrača ra , 12. Dr. Sclnvab: Dobro jutro — — mešani zbori s spremlj. klavirja 21.30 Valčkov večer, izvaja Ra-dio - orkester: Waldteufel: Pa nikoli več, Feldmann: Egiptovske noči, Lehar: Zlato in srebro, Nedbal: Kavalirski valček, Lanner: Peštanski valček, Lehar: Eva valček 22.30 Časovna napoved Dnevna poročila 659 kc Belgrad 455 m 2-5 kW i2.(,0 Časovna napoved 12.10 Gr.mofonske plošče 12.30 Gosp. poročila. Borza 12.45 Radio- kvartet: Kalman: Čardaška kneginja, Palm-green: Labod, Inprecht: Podoknica, Strauss: Poslednji valček 13.15 Dnevna poročila 20.00 Glasba in življenje, predava dr. Felber, Telovadska morala, pred. dr. Dragic 20.50 VI. komočni koncert: glasba XVI. in XVII. stoletja, Pergolesi: Trio, Gaillard: Sonata a molli Veracini: Sonata, Locatelli: kvartet 22.00 Dnevna poročila 22.10 Raznovrstne anekdote 22.25 Jugoslovanske narodne pesmi, poje in spremlja s kitaro B. Nikolič 23.00 Koncert kr. garde: Narodne pesmi, koračnice, nlesi 973 kc Zagreb 30o8Aw la.JLO 1'iuscv. 13.45 Dnevna in vremenska porodila 20.00 Angleščina 0.15 Kulturne in društvene vesti 20.25 Uvcd v sledeči prenos 20.30 Prenos iz Prage v okviru srednjeevropskega izmenjavanja programov 22.30 Dnevna poročila — gospodarska poročila — vremenska napoved 937 kc Breslau T-S 16.00 (iozd v nemški umetnosti 16.30 Zabavni koncert 18.00 Ura staršev, predavanje 18.30 Ura glasbe, predavanje 19.25 H. Rredo\va šola: Kaj ima filozofija povedati za praktično življenje? Vir življenja — iskanje človeka! 20.15 Gornje šlezki večer. Prenos iz Glehvitza. Petje, glasba, predavanja, recitacije 22.00 Koncert slavcev v parku 892 kc Poznanj 12.30 Poročila 13.05 Gramof. plošče 20.30 Večerni koncert 23.00 Koncert Radio-orkestra. 829 kc Leipzig 361-9 m 4 kW 12.00 Gramofonske plošče 16.30 Koncert radio-orkestra 19.00 Zgodovina poskusov v svrho ureditve vseh znanosti 20.00 Ljudski orkester, koncert 21.00 Simfonični koncert 22.00 Poročila: čas, vreme, časopisne vesti, šport 802 kc Stuttgart T„S 10.30 Gramof. plošče 16.15 Popoldanski koncert Radio-orkestra 19.15 Prof. Feuerlein: Nekaj o našem glasu 20.15 Klavirski koncert (Orkester filharmonije). Nato zabavni koncert fj /f/Vv/l aleumulatorske Katodne in A^ JCCICI J" a no fin e baierije proisvafa Domači »VMTU/l -Ji K I/MULA TOR« ^^ IZdoick i Ing. J. t£ F. Domlcelf, Maribor, Strossmayerfeva ulica štev. 3 Zagreb, Sajmište 55 766 kc Hamburg 17.30 Proč z napredkom! Letalstvo in radio moramo pobijati! 18.00 Radio-koncert 19.25 Delavska ura: Izobrazba delavca in njena kulturna naloga 20.00 Pevska ura 21.00 »Dorte Jessen -, bere avtor Kinau 406 m 1-5 kW 739 kc Bern 16.35 Koncert 19.10 Moderno dijaško življenje. <>015 Lahka večerna glasba 613 kc Ziirich 48rU 19.35 Sehmitz: Žensko vprašanje 20.00 Violina. Igra \Volfram Friedrich 20.45 (gostovanje Madlen Mad-sen. I. Moderne vesele pesmi. II. Dunajske pesmi 5367 m 4 k Vi 559 kc Miinchen 16.00 Popoldanski koncert 20.00 Trio. Veseloigra 21.30 Koncert 712 kc Frankfurt 421-3 m 4 kW 6.30 Jutranja gimnastika 15.55 Gospodinjstvo 12.55 Opoldanski koncert 15.30 Tehnične novosti 16.00 Čajni koncert 17.00 Bralna ura: L. Anzengru- ber: Gott verloren 18.10 Življenje dela 19.50 Zabavni koncert Radio-tria 21.20 Komorna glasba Torek, 28. maja 522 kc Ljubljana 575 m 2-5 kW 12.30 Reprodueirana glasba 13.00 Časovna napoved Dnevna poročila 17.00 Koncert Radio - orkestra: Rossey: The Handicap, Fe-tras: Mesec, noč na Alstru. Gade: Nočni zvoki iz Os-siana, Volkmann op. 44: Andante iz D-mol simfonije, Jessel: Deklica iz Črnega lesa 18.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec 19.00 Nemščina, gospa dr. Pi-skernik 19.30 Naše sosednje države: Italija, dežela in ljudstvo: Srednja in južna Italiji:, dr. Botiin js 20.00 Anton Medved: Kacijanar, žaloigra v 5 dej. Za 60 letnico Medvedovega rojstva izvajajo člani nar. gled. 21.30 Koncert Radio - orkestra: 8. Ziehrer: Ponočnjaki. Beethoven: Adagio canta-bile, Malv: Slovenska 22.00 Časovna napoved Dnevna poročila 20.25 Srbski ciganski orkester s • svojim kapelnikom Gru-jičem 21.15 Dnevna poročila 21.25 Br. Nušič v radiu 22.00 Radio-kvartet: Wagnerjev večer 23.00 - Petrof" klavir 973 kc Zsgreb 308-3 m 0 7 kW 13.io fiosce 13.45 Dnevna in vremenska poročila 17.00 Popularen popoldanski koncert radijskega kvarteta »Šidaka«: Goldmark, Predigra k op. »Merlin : Gilet, Loin du Bal, Lalo, Prelude in serenada iz Baletne Suite; Fetras, Mesečna noč na Alsteri; Ire-dier, La Paloma; Hubav: a) Vision, b) Arie (violinski solo, Karel šule); Gil-let, Eternelle ivresse; .lose, Seniha; Charles, Fox-trott; Cadmen, \iy !?sire; Blou koračnica 659 kc Belgrad 455 m 2-5 kW 12.45 Gramofonski koncert 17.00 Vloga žene kot matere, predava prof. dr. Milojevič 17.25 Branje iz Tolstojevih del 17.15 Radio-kvartet 18.35 Nemščina 20.00 Delo in naloge »Jadranske straže", predava p. Lukič, vojni kurat 937 kc Breslau 321-2 m 4 kW 14.35 Otroška vesela ura 16.30 Zabavni koncert 18.00 Domovinoznanstvo 20.15 Koncert. (Bruchner in H. Pfitzner.) Simf. plesi 22.00 Prenos iz Berlina: Časopisni razgled. — Koncert slavčkov iz brezslavskega parka 892 kc Poznanj 7.00 jutranja gimnastika 13.05 Gramof. plošče 17.50 Popoldanski koncert 19.15 Recitacije 20.00 Prenos za vojake 20.15 Prenos Varšavske filharmonije 829 kc Leipzig 361-9 m 4 kW 12.00 Gramof. koncert 13.45 Voščili] i klici 14.00 Radio vesti. Nato branje. 16.30 Glasbeni popoldan 18.05 Razgled žene po svetu 19.00 Šport in dražilo 20.05 »Mordaffare Dupplei-22.00 Poročila. Nato plesna glasba 374-1 m 4 kW 802 kc Stuttgart 10.30 Gramof. plošče 15.30 Žensko predavanje: Proste počitnice 16.00 Popoldanski koncert 20.00 »Mordaffare Duppler 21.30 Nova glasba. Nato do 0.00 zabavna glasba 391-6 m 4 kW 766 kc Hamburg 11.30 Plesi in rajanja. Predavanje. 16.15 Radio-orkester 20.00 Herbert-Jansen konceri 21.00 Muzikalične komedije 739 kc Bern 406 m 15 kW 16.00 Koncert 16.30 Gospodinjska ura 17.00 Koncert 20.00 Intervju s cellistoni Ha- raldom Barthom 21.30 Lahka večerna glasba 712 kc Frankfurt T-S la.bO Gramof. plošče (operetni šlagerji) 17.00 Koncert Radio-orkestra 19.10 Šah (dr. Mannheimer) 19.30 Prenos iz avtomobil ne tvornice 20.00 »Mordaffare Duppler 21.30 Nova domača glasba 613 kc Ziirich 489-4 m 4 kW H.uO noncert domačega kvinteta 20.00 Vesel Senff-Georgi večer. Sodelujejo: Senif- Georgi ia hišni orkester 559 kc Miinchen 536-7 m 4 kW 11.20 12.35 13.20 14.45 16.00 17.45 18.05 20.00 21.00 Gramof. koncert Z mikrofonom na modernem kolodvoru Opoldanski koncert Žensko predavanje Zabavni koncert Radio-tria Oblike življenja Koncert tria Koncert 13 letnega violinskega virtuoza Schneider-hana Kar vsak zna. ■— Koncert Radio-orkestra S rede O) CM 1. maja 522 kc Ljubljana 2-"kS | 973 kc Zagreb 30o873kw 802 kc Stuttgart 374-1 m 4 kW 12.30 Reproducirana glasba 13.(X) Časovna napoved Borzna poročila Reproducirana glasba 17.00 Koncert Radio - orkestra: VVachlin: Zračna pošla. Lndsay: Poranek, Kal-mann: Grofica Marica, Nel-son: Rdeči mlin 18.00 Otroški kotiček, radio-tetka 18.30 Iz rastlinstva, ga dr. Pi-skernik 19.00 Bled in okolica. Propagandno predavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku, sestavil ravnatelj Pintar 19.30 Srbohrvaščina, prof. Ma-zovec 20.00 Koncert akadem. okteta: Jereb: O kresu, Jereb: Pelin roža, Pavčič: Pesem o kapitanu, Adamič: Poloni-ca. Ravnik: Solnce v zenitu, Dev: Kvišku plava moje hrepenenje, Adamič: Kregata se baba in de-vojka, Schwab: Večer na morju. Gotovac: Pod jor-govanom 21.00 Nemška glasba II, izvaja Radio - orkester: Weber: Divji lovec, Beethoven: Adagio iz sonate Patheti-que, Mayer: Kraljica lutk, Kuhlan: Anda"nte iz sonate op. 55, Urbach: Iz Mozartovega albuma, Wag-ner: Sigmundovva ljubav-na pesem, Kockert: Ljubimkanje 22.00 Časovna napoved Dnevna poročila 659 kc Belgrad 455 m 2-5 k\V 12.45 Radio - kvartet, Kalmann: Cirkuška princesa, Alleter: Serenada, Neswadba: Lo-relei, čajkovskij: Na vasi 20.00 Umetno gnojenje, predava g. Obrenovič 20.25 Milanče cincarče s harmoniko 21.00 Dnevne vesti 21.10 Radio - kvartet, Beethoven, 2. stavek, Haydn: Serenada, Debussy: Petite Suite, Beethoven: Turška koračnica 22.15 Jazavac pred sodiščem, Kočieeva enodejanka. Komedija 22.50 Iiidio Jazz-orkester 23.40 »Petrof« klavir 13.15 Plošče 13.45 Dnevna in vremenska poročila 19.45 Predavanje Zagrebškega zdravniškega društva: Dr. Steffi Winter, Kako varujem dojenčke poleti driske? 20.00 Angleščina 20.15 Kulturne in društvene vesti 20.30 Simultanski prenos iz Ljubljane 22.30 Dnevna in vremenska poročila 937 kc Breslau 321-2 m 4 kW 16.00 Mlad inska ura 16.30 V narodnem duhu, glasba 18.00 Raziskovanje in pomen pravljic 18.25 Športna mladina pred mikrofonom 20.00 »Etagenhaus«. — Paličeva igra. Nato različna glasba 22.00 Mikrofon posluša pomlad: Slavčevo petje iz breslav-skega parka 892 kc Poznanj 336-3 m 1-5 kW 13.05 Gramof. koncert 17.55 Ljudski koncert vojaške godbe 20.15 Poljska glasba 829 kc Leipzig 361-9 m 4 kW 10.50 Gospodinja in štedlji-vost 12.00 Gramof. koncert 16.30 Koncert Radio-orkestra 18.05 Poročilo z delovnega trga 20.00 Klavirski koncert (v treh stoletjih) 21.15 Schonlauf bere svoja dela 22.00 Poročila. Nato plesna glasba 10.30 Gramof. plošče 12.00 Promenadni koncert, nato plošče 16.00 Zbiranje znamk za mladino 16.35 Nova plesna glasba 17.00 Polaganje osnovnega kamna berlinskega radio doma 18.15 Radio in jezik 20.00 Ljudski koncert filharmo- ničnega orkestra 16.00 Pesmi G. Mahlerja 17.00 Komorna glasba 18.00 Zabavna glasba 19.25 »Undine , opera v 4 dej.. Prenos iz Hanovra 739 kc Bern 16.00 Koncert 20.00 Francosko zgodovinsko predavanje 2D.30 Prenos iz Lausanne »Zabavni koncert , godba in moški zbor 712 kc Frankfurt 421-3 m 4 kW 10.40 Šola kuhanja 13.15 Gramof. plošče (Haydu) 16.35 Koncert Radio-orkestra: Nova plesna glasba 18.10 Književna ura 19.10 Novodobna tehnika 2015 »Schelme und Vaganten , prednaša L. Hardt 21.15 Prvenci 613 kc Ziirich 489"' 4 17.15 Za mladino: »Pro iuven-tute« 20.00 Iz del živečih komponistov. Kari Theo Wagner poje pesmi Richarda Straufia. Pri klavirju: Rich. Straufi 20.50 »Iz drugih šopkov.« Orkester 559 kc Miinchen 5367 m 4 kW 12.55 Opoldanski koncert 15.30 Spominski dnevi tedna 16.00 Zabavni koncert kvarteta 17.45 Mladinska ura 19.00 Pevska ura 20.00 Mornar, še en dan . . . 21.25 Koncert Jazz-orkestra Na letošnjem ljubljanskem velesejinu od 50. maja do 9. junija razstavi RADIO LJUBLJANA serijo aparato\ od preprostega detektorja do razkošnega superpozicijskega aparata. — Obiščite paviljon K. Četrtek, 30. maja 522 kc Liubliana 575 m 2*5 kW 10.80 Dela v vinogradu, zatiranje škodljivcev, F. Kafol 11.00 Koncert Jonny Jazzband 15.00 Reproducirana glasba 15.30 Calderon: Stanovitni kra-ijevie-drama v 3. dej. Izvaja ljublj. kat. društvo rokodelskih pomočnikov 16.30 Petje ljublj. katol. društva: 1. Jenko: Rojakom, 2. Vo-dopivec: Na poljani, 3. Vo-dopivec: O večerni uri, 4. Ipavic: Imel sem ljubi dve, 5. Schwab: LTsehli cvet, 6. Mir k: Na trgu, 7. Krek: Ljubezen in pomlad, 8. Hajdrih: Slabo - veča je brlela, 9. Kocjan-čič: Popotna pesem, Vmes godba terceta ljublj. katol. društva 18.00 O pomenu rokodelskih društev, predava prof. dr. Ježi Lavrenčič 20.00 Evharistični oratorij, izvaja cerkveni zbor iz Viča: 1. Gollor: Slavospev, 2. Sattner: O Jezus naših src radost, 3. Hochreiter: Praznika sveta, 4. Mav: Moli zemlja. 5. Hochreiter: Beseda večna, 6. Dr. Kimo-vec: Srce Kraljevo, 7. Premrl: Do Marije, 8. Sattner: Vijemo ti vence, 9. Vodopivec: Imaculata, 10. Bunc: Spomni se, 11. Sattner: Zdrava morska zvezda, 12. Rihar: Zbogom dairs Marija pravi 21.00 Religiozna glasba, izvaja Radio-orkester: Schubert: Prošnja, Gounod: A ve Marija. Noren: Aria Religio-sa, Schubert: Ave Marija, Beethoven: Narava slavi Boga. Kreutzer: To je Gospodov dan, Mozart: Zbor duhovnov iz op. Čarobna piščal, Mendelsohn: Bar-tho!dy, Liszt: Consolation, Chopin: Preludij 22,00 Časovna napoved Dnevna poročila 659 kc Belgrad 455 m 2'5 kW 12.45 Gramofonske plošče 17.!J0 Otroška ura, čonič bere pravljice 17.25 Iz naših izdanj in časopisov, predavanje 17.45 Prenos gardne godbe ali radio-orkester IS.25 Srbščina, jezikovne vaje 20.(H) Novosti iz biologije, vseui. prof. dr. B. Milojevič 20.25 Dr. Kašanin bere svoje .novele 20.50 Dnevna poročila 21.00 Musica saera . Cerkveni koncert iz katoliške cerkve, Orgle: Preludij, Bach: Sonata za violino, Grego-rijansko petje, Matheson: Air, Mozart: Ave verum, Handel: Sonata, sopr. poje g. Adamovič, Korno petje, Nardini: Andante, Orgle: Postludij 973 kc Zagreb 308-3 m 0 7 kW 11.30 17.00 19.15 19.20 19.30 21.39 21.40 Dopoldanski koncert Prenos nogometne tekme Kulturne in društvene vesti Uvod v sledeči prenos Simfonični koncert češke filharmonije. Prenos iz Prage Dnevna in vremenska poročila Lahka večerna glasba 937 kc Breslau 321-2 m 4 kW 12.00 Opoldanski koncert. (Prenos iz Glehvitza.) Fantazije iz »Tosce« (Puccini), Ekstaza (Gaune), Legende d' amour (Becce), Fantazija iz »Marthe« (Flotov). List iz albuma (Wagner) 16.00 Ura knjig: Poročila in referati 16.30 Nove otroške pesmi 17.20 Duhovne pesmi 18.00 Ženska vprašanja: Ženski svetovni kongres 1929 18.25 Abt: Žena bere časopis 19.30 »Knez Igor*-. Prenos Bo-rodinove opere iz mestnega gledališča 892 kc Poznanj 336-3 n 1-5 kW 13.05 Gramof. koncert 17.55 Popoldanski koncert 19.15 Kmetijsko predavanje 1 20.30 Orgelski koncert j 23.00 Koncert Radio-orkestra 829 kc Leipzig 361-9 m 4 kW 12.00 Gramof. koncert 16.30 Koncert Radio-orkestra 18.05 Veslaška poročila 19.00 Westheim: I. Umetnost, okus, moda 19.30 Jenssen: Bebel IT. 20.00 Koncert ljudske akademije v Dresdenu 21.00 Iz svetovne literature 22.05 Poročila 802 kc Stuttgart 374-1 m 4 kW 10.30 Gramof. plošče 15.45 Botanična ura 16.15 Popoldanski koncert Radio-orkestra 18.15 Predavanje: Žena na odru 18.45 Zdravilna moč in nevarnosti hipnoze 19.15 Predavanje: Žena v umetnosti 20.00 »Willis Frau-, veseloigra v 3 dej. 21.45 Koncert Radio-orkestra 766 kc Hamburg 3Tkw 16.15 Koncert za dva klavirja, osmerc ročno 19.25 Človek in solnce. Predava dr. Dohrn 20.00 Koncert harf 21.00 Internacionalna glasba in radio. Predavanje in predvajanje 739 kc Bern 406 m 15 kW 16.00 Popoldanski koncert 20.00 Rensko veselje. Petje, recitacije, orkester 21.30 Večer Mozarta in \Vagner-ja. Orkester 712 kc Frankfurt 421-3 m 4 kW 12.30 Gramof. plošče (korna glasba) 15.05 Mladitlska ura 16.35 Koncert Radio-orkestra 18.30 Nasveti za mater in otroka 19.00 Angleški volivni govori 21.15 Simf. koncert 21.45 Koncert Radio-orkestra 613 kc Ziirich 489-4 m 4 kW 11.(10 Koncert hišnega kvinteta 17.15 Za deco pripoveduje Nellv Schmid: »Mar! i« 20.00 Paul Haller: Večer. Ob desetletnici njegove smrti priredi Ženska švic. zveza književnikov. Sodeluje Freie Btihne, Ziirich 559 kc Miincben 536'7 m 4 kW 10.00 Katoliška jutranjica. fcit. Lippert: Bližina Boga 12.00 Jutranji koncert 15.30 Alpske nezgode in kako se jih obvarujemo 16.00 Čajni koncert Radio-tria 18.00 Klavirski koncert 20.00 Mendelsonovi oratoriji 21.35 Gramof. plošče Petek, 31. maja 522 kc Liubliana 575 m 2-5 kW 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved Borzna poročila Reproducirana glasba 17.00 Koncert Radio-orkestra: Dellinggr: Don Cesar, Ertl: Velikomestna deca, Flotov: Fantazija iz opere Martha, UM: Dunajski bo-heme 18.00 Primerjajoče veroslovje, vseuč. prof. dr. Ehrlich 18.30 Gospodinjstvo, gdč. Cilka Krekova 10.00 Francoščina, dr. Leben 10.30 Iz glasbenega sveta, dr. Vurnik 20.00 Pevski večer gdč. Rohr-mannove, 1. Škerjanc: Pred ogledalom, 2. Škerjanc: Počitek pod goro, 3. Tschaikowsky: Naj pade tvoj glas, 4. R. Strauss: Tajni poziv 5. J. Pavčič: Uspavanka, (i. Dvorak: Ru-salka, 7. Leoncavallo: Ba-jazzo: Nedda, 8. Halevy: Židinja: Romanca Rehe, 9. Weber: Čarostrelec, Vmesne točke izvajata na citregg. Loeskeja: 1. Gozdni odmevi, 2. Girlov valček, 3. Zlata Elza, 4. Dunajski izvoščki, 5. Večerni spomini — fantazija, 6. Mlinarica — valček, 7. Venček slovenskih pesmi, 8. Lepa naša domovina. Koncert Radio-orkestra: Urbach: Per aspera ad Astra, Strauss: V ljubezenskih sferah, Rossini: Semiramis, Beethoven: Andante iz 3. simp. Brown-Ayer: Ohio Trik-Trot 22.00 Časovna napoved Dnevna poročila 659 kc Belgrad 455 m 2"5 kW 12.45 Gramofonske plošče 13.15 Dnevna poročila 20.00 Življenske slike in anekdote iz antike, predava prof. dr. Budimir 20.25 Tamburaški zbor vojvodinskih študentov 21.15 Branje iz Dostojevskijevih del 21.40 Radio-kvartet s sodelovanjem g. Vere Gorske (alt), Thomas: Mignon, Debussv- 973 kc Zagreb 308*3 m 0 7 kW Plošče Dnevna in gospodarska pc-ročila Ivo Šrepel: Vodstvo po Zagrebških umetniških ateljejih (Uvodno predavanje vodstva radijske postaje za 2. junija) Lahka večerna glasba Dnevna in vremenska poročila 22.00 Lrhka večerna glasba (Nadaljevanje) 13.15 13.45 20.15 20.30 21.50 937 kc Breslau 321-2 m 4 kW 9.30 Šolski radio 16.00 Nasveti za gospodinjo. — Predava El. Hoffmann IG.30 Josef Haydn. Glasbena prireditev ob 120 letnici njegove smrti 18.15 Glasba 19.00 Šlezija ima besedo 19.25 Socialno zavarovanje ali prisilno hranjenje 19.50 Maj v pesmi. Radio-kro-žek 20.50 Z mikrofonom po Breslavi Smehljajoči se mikrofon 892 kc Poznanj 336-3 m 1-5 kW 13.05 Gramof. koncert 17.05 Predavanje o žensk, volilnem gibanju v Franciji 17.55 Ljudski koncert 20.15 Koncert poznanjskega konservatorija 22.15 Večerni koncert 829 kc Leipzig 361-9 m 4 kW 12.00 Gramof. koncert 16.30 Ilavdnov popoldan 18.05 Esperanto 19.00 Novosti o radiu 20.00 Simf. orkester: Iz italijanskih oper 21.00 Klengel s svojimi deli 22.00 Poročila. Nato plesna glasba 802 kc Stuttgart 374-1 m-4 kW Hčerka, Gounod-Bach: A ve Maria, Leoncavallo: Ba-jazzo 22.45 Dnevna poročila, Šah 10.30 Gramof. plošče 16.15 Po^jldanski koncet Radio-orkestra 18.00 Koncert Radio-reklame 20.05' .Mamzelle Nitouche«, opereta v 3 dej. 766 kc Hamburg 391-6 m 4 kW 11.30 Takt in ritem v glasbi — dr. Brehmer 16.15 Plesna glasba 18.00 Večerni koncert 20.10 Guarneri kvartet 21.10 Ples na prostem 739 kc Bern 406 m 1-5 kW 16.00 Popoldanski koncert 20.00 Ljudski večer 21.00 Pren. iz Mcnireuxja, Orkestralni koncert 712 kc Frankfurt 421-3 m 4 kW 12.15 Gramof. plošče (ruska glasba) 16.35 Gospodinjski popoldan 17.15 O zakonu. (Predavanje Ženske zveze) 17.45 Radio-orkester: Iz modernih oper 18.45 Ura Radio-kluba 19.45 Napredek znanosti in tehnike 20.05 20.15 Tedenski filmski pregled Mamzell Nitouche 613 kc Ziirich 489-4 m 4 kW 13.30 Turistično izvestje švic. avtomobilnega kluba 17.45 Vremenska poročila; poročilo o cenah na curiškem trgu 20.00 Iz oper R. Wagnerja in v. Meyerbeera 21.00 Koncert domačega kvinteta orkestra 559 kc Miinchen 536'7 m 4 kW 11.20 Gramof. plošče 12.55 Opoldanski koncert 14.45 Ženska ura: Kako pomagam otroku pri šolski nalogi 16.(K) Zabavni koncert (ljudska operetna glasba) 17.05 Dan ministra, kramlja min. svetnik Goslar 19.00 Moj sosed in jaz. Iz prava vsakdanjega življenja 19.35 Rigoletto Sobota, 1. junija 522 kc Liubliana 575 m 2-5 kW 1'2.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved Borzna poročila Reproducirana glasba 17.00 Koncert Radio-orkestra: Rosey: Kralj Karneval. Waldteufel: Čar siren, Oou-nod: Fantazija iz opere Faust, Vmesne speve poje zbor Mestne žen. realne gimnazije 18.00 O športu, dr. Šarabon 18.30 Nemščina, gospa dr. Pi-skernik 19.00 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec 19.30 Delavska ura 20.00 Koncert Radio - orkestra: Weber: Euryanthe, Čaj-kovsky: Andante iz pete simpli. 20.30 Prenos zagrebškega programa 22.00 Časovna napoved Dnevna poročila 659 kc Belgrad 455 m 2-5 kW 12.30 Gospodarske vesti. Borza 12.4.5 Radio-kvartet. Glinka: Dvom, Puccini: Tosca 13.15 Dnevna poročila 17.00 Otroška ura. Miea Bandič bere pravljice 17.25 Plesna ura radio Jazz-orkestra 18.35 Veslaški šport v Jugoslaviji, predava M. Stefanovič 20.00 Narodozdravstvena ura, O kužnih klicih, predava dr. Saulič 20.25 Radio-kvartet s sodelovanjem tenorista Gabajeva, Sidney: Geisha. Carosio: Povratek, Castaldon: Mu-sica proibita, Waldteufel: Drsalka 21.25 Dnevna poročila 21.35 »Najemnina«, Scena iz B. Nušiča 22.10 Srbski ciganski orkester pod vodstvom kapelnika S. Grujiča 973 kc Zagreb 308-3 m 0-7 kW 13.15 Plošče 13.45 Dnevna in gospodarska poročila 19.30 Iz svetovne književnosti: Ž i v k o B e r t i č: Iz knjige: Usode žena 20.15 Knjižna ura 20.30 Simultani prenos po Ljubljani: Slovanske melo- drame. Sodelujejo V lka Podgorska, članica zagrebškega narodnega gledališča in Melitta Pozajič (Klavir): Zdenek Fibich: Sveti večer. — A. S. A renski: Dve melodeklamaciji: 1. Kako lepe, kako sveže so bile rože... 2. Lazurno kraljestvo. — Zdenek Fibich: Povodnji mož 21.50 Dnevna in vremenska poročila. — Športni teden 22.10 Lahka večerna glasba 937 kc Breslau 321-2 m 4 kW 15.45 16.15 17.45 18.30 19.25 19.50 20.15 22.30 Nove Reklamove izdaje klasikov (Fontane, Meyer) Iz dunajskih operet. Različni in priljublj. šlagerji Film tedna. Referira Bahlinger Lekarna v javnem življenju Razgovor z lekarnarjem g. Schubertom Vzhodno evropsko vprašanje. Predava profesor dr. Hanisch Od stotega do tisočega Vesel konec tedna. Radio-orkester in petje Prenos plesne glasbe iz Berlina 892 kc Poznanj 13.05 Gramof. koncert 16.30 Pogovor o skavtih 17.10 Predavanje o časopisju 17.30 Pesniške recitacije 20.30 Prenos iz Varšavske opere 24.00 Nočni koncert 829 kc Leipzig 802 kc Stuttgart 336-3 ti 1-5 kW 361-9 m 4 kW 12.00 Gramof. koncert 16.00 Šah (Blumich) 16.30 Koncert Radio-orkestra 19.00 Renesansa klavirskega koncerta 19.30 O zbiranju znamk 20.00 Prenos iz Hamburga: Va- riete za orkester 22.30 Poročila ter napoved nedeljskega programa 374-1 m 4 VN 14.30 >Don Carlos«, izbrane scene 16.35 Popoldanski koncert: I. K 120. smrtn. dnevu Havdna. II. Stara plesna glasba 18.45 Za in proti amerikanizmu 20.30 Slavnostna prireditev ob 700 letnici mesta Horb. (Filharm. orkester). Nato Die Fahnemveihe zu Kraglfing", Funkbrettl in plesna glasba 766 kc Hamburg 391-6 m 4 kW 16.15 Moderni dirigenti 16.35 Danzig - Poljaki in Nemci. (Dr. Recke). 17.00 Nova filmska glasba 19.00 Tranzitni promet živeža v hamburškem pristanišču 20.00 Variete za orkester 22.20 Plesna glasba 739 kc Bern 406 m 1-5 kW 16.00 Popoldanski koncert | 20.00 Športno predavanje j 20.30 Popularen večer 712 kc Frankfurt 421-3 m 4 kW 13.15 Gramof. plošče (Ljudski koncert) 16.35 Koncert Radio-orkestra: (k Haydnovi stoletnici) 18.00 Svečanost v zbornični dvorani mestne hiše 19.45 Glasba kot vzgojni faktor 20.15 »Djamileh«. opera. Nato »Die Riesemvelle«, Radio-cabaret. — Potem pa do 24.30 plesna glasba 613 kC Ziirich "fts 16.00 Koncert seksteta harmonik 19.00 Zvonenje curiških cerkva 19.50 Koncert elitnega zbora madolinskega orkestra »Carmen- Curih 20.30 Nastop odra ?Die Freie Biihne; Curih v sluhoigri: »Pisalni stroj! Pisalni stroj! 21.20 ca. Godbena zabava. Jo-dlerduett gospa Spiihler in W. Rubin; pri klavirju F. Bohler jr. 22.10 Narodni zbor: »Eeho aus Burgerstoek 559 kc Munchen 536 7 m 4 kW Opoldanski koncert Zabavni koncert komornega kvarteta 17.30 Znamenitosti našega planeta Komorna glasba Koncert s kitarami Pester večer; proizvaja Radio-orkester Koncert in plesna glasba lo 0.30 14.30 16.00 18.00 19.30 20.00 20.05 niča), pridevniki (malo m), števniki (deveta), zaimki (o v u) in prislovi (s u t r a). Razen teh govornih razpolov opravljajo službo dodatkov ali dopolnil tudi deležniki in nedoločniki, — n. pr.: žeteoci žanju p j e v a -juči; došavši Marko k meni sve mi reče; popesmo se na brdo, obraslo jelama; vratio sam ti pročitanu knjigu; naposled pa še primer za infinitiv: učenci stadoše č i t a t i. Dopolnilo se rabi pretežno v četrtem sklonu, n. pr.: seljaci oru n j i v u ; ta raba se najbolje opaža pri prehajalnih glagolih. Razen tega imamo dopolnila tudi v drugih sklonih, n. pr.: bojim se nesreče; sin vjeruje o c u ; Bog se brine s i -r o t a m a. Včasih se pa tudi akuzativ ali četrti sklon (tožilnik) pridruži tudi dopolnilu v kakem drugem sklonu, n. pr.: oslobodi nas nesreče; dao sam bratu knjigu; Živko završi pismo o v i m r i j e č i m a. Često imamo tudi dopolnila s samostalniki in predlogi, n. pr.: izidoše iz grada; dodite k meni; uvenu vijenac od r u ž a ; ljubav prema narodu moramo hvaliti; Luka kopa s Markom, Nekaj nenavadnih rab: desnica ruka; je-dinica kči, siromasi ljudi; vsa ta dopolnila, ki so samostalniki, lahko spremenimo v pridevnike, — n. pr: desna ruka, j e d i n a kči, siromašni ljudi. Pristavek ali apozicija se javlja v eni ali več besedah, n. pr.: u ono je vrijeme vladao hrvatski kralj Zvonimir; to je odredio b 1 a -gorodni gospodin načelnik; živio je u Rimu, glavnom gradu Italije; mene starca, ovom poslu vješta, poslušajte! Sledi konverzacija po Serbokroatisch-Deu-tsches Gesprachsbuch od Vladimira Čoroviča, Sammlung Goeschen. Nemščina. Poučuje prof. ga. dr. A. Piskernik. (V torek ob 19 in soboto ob 19 30.) Der Weg zum Unterricht. 1. Die Kinder sollen lernen. Sie miissen fleiBig sein. Sie konnen bald lesen, rechnen, zeichnen und schreiben. Dann diirfen sie spielen, singen und springen. Einige vvollen zum Unterrichte laufen; sie mogen nicht langsam gehen. Sie diirfen aber nicht laufen und miissen langsam gehen. Auch ihr diirfet nicht laufen. Lasset die Biicher nicht zu Hause. Die Biicher und die Helte sollet ihr nie bekritzeln. Fritz muB zum Unterricht, aber das Buch und das Heft, das Papier und der Federstiel, der Bleistift und das Lineal sind ihm zu schwer. Oft lafit er sie zu Hause. Auch heute ist der Himmel so schon und die Vogel zwitschern im Garten; Fritz will nicht zum Unterricht. Fritz hat einen Bruder und sagt zu ihm: »Otto, ich vvill heute nicht lernen, ich will nicht rechnen, ich vvill nicht lesen; willst du mit mir spielen, singen und pfeifen?« Der Bruder antvvor-(et: »Nein, ich kann heute nicht spielen, ich mufl dem Vater helfen; ich mag auch nicht pfeifen.« 2. Da belit der Hund Karo. »Lieber Karo«, spricht Fritz zum Hund, »du solist mit mir spie- len, du hast nichts zu tun.« »Was sagst du?« beherrscht' sich der Hund, »wer bevvacht die Rin-der und die Schafe und gibt acht auf Haus und Hof? Ich habe genug zu tun, ich mag und dari nicht spielen.« Dort fliegt ein Vogel, »Guten Morgen, lieber Vogel «, gruBt Fritz den neuen Freund. »Willst du mit mir spielen? Magst du mit mir pfeifen und singen?« »Ich singe«, antwortet stolz der Vogel, »nur fur mich und meinen Schopfer und will und kann dein Gekrachze nicht horen. Auch mufl ich Nester bauen, mufl Futter suchen und mufl fiir meine Kinder sorgen. Fritz, auch du solist jetzt nicht pfeifen und spielen.« Fritz bittet nicht niehr zum Spiele. Er griiBt und lafit den Vogel ziehen. Nun will er arbeiten. Frohlich eilt er zum Unterricht und lernt flei(3ig. Naklonski pomožni glagoli (die Hilfszeitwor-ter der Aussagevveise) so: diirfen, smeti; miissen, morati; konnen, moči, znati; mogen, marati, hoteti; sollen, morati, treba je; vvollen, hoteti; lassen, pustiti. Spregatev teh glagolov (Die Konjugation dieser Zeitworter): ich darf muB kann mag du darfst muBt kannst magst er darf muB kann mag sie darf muB kann mag es darf muB kann mag wir diirfen miissen konnen mogen ihr diirfet miisset konnet moget sie diirfen miissen konnen mogen ich soli vvill lasse du solist vvillst lassest oder laBt er soli will laBt sie soli vvill laBt es soli vvill laBt wir sollen vvollen lassen ihr sollet vvollet lasset sie sollen vvollen lassen Besedni zaklad. der Federstiel, peresnik das Gekrachze, kričanje, krokanje das Lineal, ravnilo das Nest, gnezdo der Schopfer, stvarnik das Spiel (špil), igra der Unterricht, pouk laufen, teči, dirjati; ich laufe, du laufst, er lauft. . . bekritzeln, počečkati; ich bekritzle, du bekritzelst. . . bevvachen, stražiti, čuvati; ich bewache, du bewachst. . . zvvitschern, žvrgoleti; ich zwitschre, du zwitscherst,.. pfeifen, žvižgati helfen, pomagati; ich helfe, du hilfst... sich beherrschen, obvladati se; ich beherrsche mich, du beherrschest . . . horen, slišati sorgen, skrbeti ziehen lassen, pustiti; ich lasse ziehen, du lassest oder du laBt ziehen, er laBt ziehen . . . zu, pre- zu schwer, pretežak nichts, nič frohlich, vesel, radosten LIST IZHAJA VSAK PETEK - IZDAJA KONZORCIJ »RADIO LJUBLJANA" (V. ZOR) — UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 5 (FR. BIRK) — ČEK. RAČUN POŠT. HRANILNICE 15.228 NAČRT OVITKA IN VINJETE: ING. ARCH. IVAN PENGOV - TISK JUGOSLOV. TISKARNE (K. ČEČ)