Govor tov. Kardelja v Črnomlju (N aaaljevanie s / stranii Nato je tov. Kardelj govoril o uspehih naše graditve, o petletnem planu ter o obveznostih, ki jih imajo poedinci glede na naš petletni plan. Z ozirom na odkup je dejal sledeče: Vzemimo primer odkupa. Vi veste, da država odkupuje kme-tijske pridelke in živino zato, da bi zagotovila nonnalno prehrano, prebi-valstva. Ce ne bi na sedanja način do-ma intenzivno odkupovali pridelkov, bi se morali odreči kupovanju marsikaie-rih nujno potrebuib strojev, ki jih po-trebujemo za na&e nove tovarne, in su-rovin, ki jih potrebujetno za na&o in-dustrijo. Planski odkup kmetijskih pri-delkov je potemtakem za nas sedaj nu-jen, od je sestavni del našib naporov v borbi za izpolnitev petletnega plana. Io kolikor bolje in pravilneje bo tekel ta odkup, toliko laže nam bo izpolniti petletni plan in toliko prej bomo lahko začeli olajševati odkupne obveznostL Delovni kmetje bi morali biti potem-taketn sami zainteresirani, da teb ne-kaj let, ki so za nas pač najtežja, dr-žava ne bo itnela velikib težav pri od-kupu. kajti od izvršitve petletnega pla-na bo imelo korist tudi samo delovno kmečko ljudstvo in ono celo v prvi vrsti. Pa vendar bdkup ne gre vedno tako, kakur bj moral iti. Gotovo je res, da je prvi vzrok težav pri odkupu v tem, da je naš plan odku-pa relativno velik in velikokrat za kme-ta že sam po sebi precej težak. Toda kljub temu ta plan vendarle obsega znatno manjše količine iita. mesa itd., kakor pa so bile količine teh pridelkov, ki jih je pred vojno prinašal kmet na trg. To pomeni. da te kolirine obstoje. Ce-tndi upoštevamo dejstvo, da potroši danes doma kmet več svojih pridelkov, kakor jih je potrošil pred vojno. ven-dar v celoti vzeto sedanje odkupne ko-ličine ne bi smele biti našetnu kmeč-kemu ljudstvu prcvelika obremenitev, ki ie ne bi mogel prevzeti brez škode za svojo kmetijo. Odkod torej izhajajo vzroki težav in nepravilnosti. ki se če-sto dogajajo pri odkupu? Po na&em mnenju sta tu dva glavna neposredna vzroka. Prvič je tako, da ogromna večina kmetov sicer pošteno izpolnjuje svoje obveznosti. toda manjši, špekulantski del, na vse načine poskuša izigrati uredbe ljudske ublasti in se' osvoboditi obveznosti. In kaj se potem zgodi? Država mora odkupiti zadostne koli-čine hrane. kajli milijoni delovnib ljudi v tovarnah, rudnikili. uradita itd. so odvisni od 4ega odkupa. Višji dr-iavm organi pritiskajo na nižje, da mo-rajo izpolniti pian odkupa. Te organe pa izigrava in goljuta ta špekulantska manjšina, o kateri sem prej govoril, ki skriva pridelke ali seje namesto pše-niue stvari, ki niso pod režimom od-kupa, ali redi eno svinjo namesto treb itd. In ker so se ti špekulanti izmuz-nili iz rok nižjih organov ljudske oblasti, ti sedaj povečujejo odkupne ob-veznosti tistemu delu kmečkega Ijud-stva, ki sicer želi poStcno izpolnjevati svoje obveznosti. To seveda ni prav, toda krivda ni samo na teb organiii, ampak predvsem na tistih špekulantib, ki izigravajo svoje obveznosti in s tem povecujeio obveznosti poštenim kme-lom. ln krivda je tudi, če bočete, na poštenih kmetlh, kj piso sami nagnali špekulante v svoji vasi, naj izpolnijo svoje obveznosti. Kako se dajo odpraviti te nepravil-nosti? Samo na en način, namreč s tem, da odkup nc bo samo stvar okraj-nega odbora in odkupnih organov, ani-pak stvar slehernega delovnega kmeta. Potrebno je, da vsa vas sodeluje v razdeliivi odkapnib obveznosti, ne pa d% posamezen kiuet misli, da njega nič ne briga, kako drugi izpolnjujejo svo-je obveznosti. Naši delovni Ljudje na vasi in v mestih se morajo nepresta-no zavedati, da se vsaka 6koda, ki jo &pekulanti napravijo državi z neizpol-njevanjem svojih obveznosti, nujno od-raža v povečanju težav in v poslab-6anju položaja ost&lega delovnega ljud-stva. Potrcbno je torej, da se za pra-vilen potek odkupa zares zavzamc vse delovno ljudstvo. Potrcbno je, tovariši in tovarišice, da nikoli ne ppzabite, da je treba odkupne plane — tudi kadar so zelo veiiki — prav tako nujno iz~ vršiti, kakor je nujno, da postavimo našo težko industrijo, če se hočemo osvoboditi nade zaostalosti. A brez iz-polnjevanja odkupnib planov ni in ne more biti ne težke industrije in ne vscga drugega, kar je zapisano v na-šem pctletnem planu. Ljudska oblast vas poziva, tovariši in tovarišice, da ji daste vso svojo pomoč tudi na pod-ročju pravilne organizacije in pravil-nega izvrševanja odkupnega plana. Seveda, tovariši in tovarišice, mi ne mislimo, da je naš sedanji način od-kupa najboljši in da je nekakšen so-cialistični ideal. Ne, nasprotno, mi od-krito govorimo, da je odkupni plan precej velik, da je za kmeta velikokrat močna obremenitev, da zahteva od njega tudi žrtve, skratka, tni mislimo, da naš odkup ne le da ni noben so-cialistični ideal, ampak da je v neka-terih pogledih v svojih sedanjih obli-kua iii n.uiu.uiah celo škodljiv za raz-voj našega kmetijstva. Zato se vlada dobro zaveda. da morsmo podvzeti vse ukrepe, da bi čimijrcj tahko prešli k takiin oblikam odkupa, ki bi bile bolj \ skladu z neposrcdnim ekonomskitn interesom delovnega kmeta. Toda danes, tovariši in tovarišice, v borbi za petletni plan. , ko napenjamo vsc svoje sile in ku vsak del na&ega delovnega Ijudstva prispeva svoj de-lež k naporom in žrtvam za skapno stvar, danes so sedanje oblike odkupa nujne, kajti brez njih ne bi mogli sa-dovoljiti uašfli prehrambenih potrcb. Leto« bomo le napravili snaten korak naprej v pogledu olajšanja odkapa. Zvezna vlada pripravlja uredbo o od- kupn letošnjih pridelkov, ki bo kme- i tom olajšala izpolnjevanje odkupnib i obveznosti. ZnaČilnosti te uredbe so ' naslednje: ] Prvič bo celoten odkup za vse ka- < tegorije kmečkih domačij pokrit z in- dustrijskitn blagom po vezanib cenahu 1 Jasno je, da bo polno kritje odkup- I ljenih kmetijskih pridelkov z boni za < industrijske izdelke po vezanih cenah občutno poboljšalo iivljenjske pogoje i za kmečko Ljudstvo. : Drugič pa bo nova aredba preklnila i dosediinje vsakoletne prepire o poraz- ] delitvi obveznosti. Uredba bo predvl- dela posebej »list kmetije«, kl ga bo imei vsak kmel v svoji hiši. Na osnovi Dodatkov o stanjo kmetije, bo ta list ' predvideval, ka) lahko kmet z normal- ' Dim gospodarjenjem, kf Je v veljavl ' v r,ekem kraju, pridela preko vseaa ' leta in na te) o^novi se bo določal od- kupii plan. Celoten sistem bo lorej po- : stavlje:, tako, da se bo vsaki domacifi ' v sk'ado z Djenimi možnostmi že v začetku leta točno določila količlna ob- : veznega odkupa za vs^ pridelke, kl pridejo v poštev. Te obveznosti se bo- : do vpisale v omen]eni stalni »list kme- Uje«, ki ga bo potrdil KLO, ko bo ugotovil, da domačlja obveznost zares lahko izpolni in da \e pravično dolo- česia. Z vslji, kai bo preko teh koli- ' čin, bo lahko kmet svobodno razpolagal. Prednost te^o. sistema bo predvsem v tem, da bo kmet že v začetku leta imel čiste raune o svojifa obveznostih in i bo potem lahko napravil tudi svoj lastnl plan. Ce bo povečal svojo proiz- vodnjo, bo imel večje presežke.in si bo poboljšal poloiaj. če pa bo zanemarjal proizvovir.jo, bo imeJ nanjSe presežke Iznad obveznosti tn mu bo &lo slabše. Po.ag tega bo ta slstetn aagnai tiste špekulante, ki k-žej težnje k zmanjSe- vanju, k abotiranju proizvodnje — da bodo pravilno obdelovali polja. Kajti Le n^kdo noče prldelati dovolj pridelkov, čeprav bi jih na svoji zeml|i lahko. po- tem ima ijudska skupnost par pravico vprašati ^akeaa špekulanta čemu ni lz~ polnil svoje obveznosti. Če mora vsak drug delovni flovek na svojem delov- neui mestu izpolnjevati svoje obvezno- sti i • če se bort. da bi ftm višje preko- rafi] delovne norme, potem peičici §pe- knlantov na vasi ne bomo dopustili, da bi roke držali v žepu, medtem ko bi njihova z mlfa ležala nezasejana tn ne- obdelana. c te:n pa seveda Se nt r&feno, da budo z novim slstemom odkupa vse te-iave odkupa same po sebl izginfle. Ne. naš odkup ]e letos §e precej visok ln mora bitl visok h razlogov, o katerih tem prej go oril. Toda ni tako visok, da ga ie bi mogli tzvršiti brez škode za gospodarstvo našib delovnih kmetov, pod pogojem seveda te bo naša ljudska oblast imela podporo delovnih kmetov samih. Oni sami morajo izvršiti potreben pritisk na špekulantsko nastrojene ljudi na vasi, kajti z vnašanjem nereda v slstetn odknpa imajo največ Skode satni delovni kmetje. To v prvl vrsti seveda veli3 t *di za sestavljanje sllsta kmeti-]e«. če ne bo vsak tak list plod skupne diskusije'cele vasi, potem se bodo še dogajalo nerednosti. Kjer pa bodo ti listi res sprejetl in določeni od cele vasi, tam bo narejen red In ne bo po-trebno večno pošiljati raznih kontrolnib komisH na vas. Prepričan sem, tovariSi in tovariSice, da boste tudi vi podprli te ukrepe naše Mudske oblasti in s tem tud{ zmagovito izpolnitev našega petletnega plana, ki bo najlepša nčjrada za naporno, toda veličastno in slavno delovno bitko, ki jo danet bi}e delovno ljudstvo me&ta in vasL . Seveda, temeliU preokret t našem kmetijstvu bodo napravile šele obdelo-valne zadruge. Starejše, že utrjene ob-delovalne zadruge so že danes pokazale, kai se da napraviti za napredek kmetij-stva z bolišo orsanizacijo deia in z višio tehniko na velikem zadružnem posestvu. Obstoječe obdelovalne zadruge je po-trebno čim hftreje utrjevati, da bodo s svojiml uspehi in s primerom, kako se poboljšuje živlienje delovnemu kmetu, pokazale ostalim kmetom, ki še z neza-upanjem gledajo nanje, da je obdelo. valno zadružništvo najboljša in naj. hltrejša pot k napredku našega kmetij. stva in k blasostanju vsakega našega delovnega ktneta. Pri vsem tem pa mo-ratn ponovno poudarltl, ne samo da ni-kogar ne sntemo silhi v zadruge, ampak da smatramo — kakor ie nedavno rekel tovariš THo —, da Je vsak pojav nepo-srednega a!I posredncga prisiljevanja v zadrugo — kar se žal pri nas še dogaja semtertja, tudi gospodarsko škodljiv. Mi Imamo dovolj izkušenj o tem, da Ijudje. samo tedaj dajejo pri delu velike rezul-tate, če zavestno delajo, če vedo, za kaj in za koga delajo, in če vedo, kakšni bodo rezultatl tega dela. Nam so torej potrebne take obdetovalne zadruge, kjer bodo vsi njeni člani zavedni aktivni borci za čim večje uspehe. NaŠim da-naštijtm zadružnikom, kl vsak dan jrdosegajo nove uspehe, velikokrat v zelo težkih pogolih, bo za vedno ostalo Castno in slavno ime pionirjev ki so smck> zaorall v ledino v času, ko je ve. čina še nezaupno gledaia na njihovo delo. Toda uspehi teh našlh pvonirjev socialističnega kinctlistva bodo postopno prav gotovo današnjo nezaupno večino iutri spremenili v tnanjšino, a končno bodo obdelovalne zadruge gotovo od. nesle popolno zmago, na srečo in blago. stanje našega kmečkega Ijtidstva. [>o tedaj pa mora pomoč naše Ijudske obla-sti veljati tako obdelovainim zadrugam kakor delovnim kmetom. ki se še niso odločHi. da bi vstopili v te zadruge. Tovariša Kardelja so zborovalci več-krat prckinili s ploskanjem ia odobra-vanjcm.