PROSVETA Uradniški in uprovnUkl .prostori: MIT South Uwnd*U A v.. Offlco of Publlcotlon: Ml? South LawndaU An. TtUphone, Rockw.ll 490« ^ a jjjjjjffiin.....- < prosveta THE ENUCHTENMENT ^ SLAKU) I* LASTNINA SLOVSNSO NABOJU rODTOKNB JBDNOTS £ CW» |1ja m mU toft* » H « t* » __________for um 0»«U4 StM«. < M4 MM |tw, <*!«■«• Chf flM 9" I«" forrio -"»tri- HH r-r PROSVETA tMT-M S* Atc. MBMMB or TBK rBDBEATSD jjuJJJLrjri 11 11..................... D.U,. » n. pri~r, i—.. M Maisvn >wiili »Mi M • """m r«Mvita Jo i»wllM., 4. * H* r Glasovi iz I naselbin Problemi demokracije in delavci ^ Marsikateri zaveden delavec pravi: Cemu bi ae zavzemal za obrambo kapitolistične demokracije v Ameriki? ^ Nesreča je pač, ker ne moremo izločiti iz a-merlške politične demokracije kapitalističnega ekonomskega reda V naši miselnosti. Ze desetletja smo priučeni, da si ne morerpo misliti kapitalizma brez politične demokracije, kakor da je oboje nedeljivo, kakor da je U demokracija nemogoča brez kapitalizma, pa smo ji dali ime "kapitalistična" demokracij* in mislimo, če branimo to demokracijo, branimo tudi kapitalizem. Včasi Je iporda bilo to mišljenje upravičeno, toda danes nI več. Danes je položaj po svetu docela drugačen — in ta položaj nas je prehitel, prehitel je naše mišljenje, ki se ga moremo odvaditi prav tako počasi kot smo se ga polagoma navadili. In ker nova situacija drvi naglo, mi pa ne moremo tako hitro orientirati svojega mišljenja v smislu novih razmer, ne vemo, da smo v zmoti in konfuziji. Zaveden delavec nima nobenega razloga, da bi branil kapitalistični gospodarski red, če bi bil samo ta red v nevarnosti! To je pribito. Z mirno vestjo pa lahko vsak zaveden delar vec brani "kapitalistično" demokracijo, kadar je ta v nevarnosti — ne oziraje se na kapitalizem. To stališče delavec lahko vzame, ko spozna, da ameriška politična demokracija in ameriški privatni kapitalizem nimata ničesar SKUPNEGA, da bistveno nista avtentična in da lahko obstoj ita drug brez drugega. Ameriška politična demokracija j« starejša kot je ameriški kapitalizem. - ?6'Je zgodovinsko dejstvo. Kapitalizem se je razvil šele po civilni vojni, toda demokracijo ao že poudarjali JeCferaon, Jacksop in Lincoln ; abolicionisti, ki so pred sto leti vodlliboj za emancipacijo zamorskih sužnjev, ao se sklicevali na demokracijo. Ameriška demokracija je bila sprva agrarna ali poljedelska; to se pravi, da so takrat bili farmarji — t manjšino trgovcev in o-brtnlkov vred — vladajoči razred. Z razvojem velekapitala so premoč dobili kapitalisti ob sodelovanju farmarjev. Oboji so prikrojili politično demokracijo za*e. Zdaj smo v štadiju razvoja, ko se polagoma razkraja politična kontrola po velekapitalu In prehaja v roke industrijskih delavcev in malih farmarjev. Ta prehod bi bil veliko hitrejši, če bi bili Industrijski delavci vsaj 60% organizirani in če bi si znali poiskati kooperacijo malih farmarjev. Zdi se nam, da ta kooperacija pri-" de na političnem polju, ko bodo delavci in farmarji obsežno kooperirali na ekonomskem 7za-družnem) polju. Ameriška demokracija se iznebi kapitalistične nadyl*4e čim bodo delavci in mali farmarji dobro organizirani in ae dobro navadijo kooperacije. Kajti demokracija je prav lahko neodvisna od kapitalizma in prav lahko bo ekaiatiralu (In veliko boljša!), ko ne bo več privatnega kapitalizma. Demokracija je v bistvu le princip — je način življenja. Demokracija je le orodje, ki ga delavci prav tako lahko porabijo zaae kakor ga znajo porabiti kapitalisti zaae. In i emu ne bi ameriški delavci dane« branili tega principa, tega orodja, ki je že tukaj in katerega lahko vaak čaa .vzamejo v roke, aamo če hočejo? Dokler je bil položaj, da je v večjem delu Evrope demokracija alužlla za način polltič-- nega življenja, 1ft dokler nI bilo nobene nevarnosti, da bo ta način propadel, so bili a meriški zavedni delavci v pravem, ko ao na aprotovali vaaki vojni; aaj je bila vojna po takratnem njihovem ugotovljenju le ekonomskega ali trgovskega značaja, torej v Interesu kapitalizma in ne«miaelno-bi bilo, da bi bi U bnnlll kapitalist it in* intereae.. Danes je pa drugače. Evropaki totalitarni diktatorji so uničili politično demokracijo domala po vaej Evropi in pognali način življenja za atoletja nazaj. Ameriški kapitalizem, kikor je po avoje sebičen, požrešen In krut, je v primeri a totalitarizmom v Evropi — malenkostno zlo, napram kateremu je totalitarl zem vsake vrste mllljonkrat slabši. Ce se zavedamo tega d«J*lva, bomo i naj večjo vnemo Hranili ameriško demokracijo - ^ .;; (Dalj« * utaji koloni.) —Delo se izboljiulo Akro«, O. — Stavbinaki de-avci se veselijo, ker se jim obeta, da bo vsakdo zaposlen prihodnjo zimo. Na zadnji unijski seji (ADF) Je vodja poročal, da §o upo« le ni vsi Člani. Upanje je, da bo tako tudi Čez zimo, ker bo država gradila veliko municij-sko tovarno v Baveni, okrog 25 milj od Akrona. Pravijo, da bodo uposlili štiri tisoče delavcev. Tudi v tukajšnjih tovarnah se je delp malo izboljšalo. Moram pohvaliti naše člane v okolici Akrona, ker so tako pridni postalf kot bi bili vsi enega Sljenja. Nič več ne slišimo o kakih prepirih, am^ kljub temu bi morali kaj pilkM v Pro-•vetl, da ne bo kdo mislil, da smo pomrli. Se ni treba ntf bati, de caterega malo pokritizirate, saj še ni Hitlerja tukaj. Vsak član ma pravico razpravljati in kriti ziratl, pa če deta ali ne. Imamo tudi tukaj take rtagnate, ki bi radi vzeli vse pravice onim, ki ne delajo. Upam, da se jim to ne bo posrečilo. Zdaj pa |e nekaj, bratje in se« stre! Imamp še tri mesece časa, da kaj storimo za SNPJ, ki je ena najboljših organizacij za delavca. Nekateri mislijo, da je asesment previsok. Je ip ni, kajti 8NPJ vam tudi več za vaš de nad da. Ce se zavarujete samo za smrtnino, plačate pri naši je-dnoti manj kakor pri kateremkoli inšurencu. In pri SNPJ dobite odškodnino, operacijo in druge ugodnosti, zato je tudi malo večji asesment. Vzemite tudi matere. Ce je članica SNPJ, dobi za porod $20, in če otroka vpiše v jednoto pred enim letom starosti, dobi še pet dolarjev. In tako vidite, da je jedno-ta cenejša kakor druge organizacije. Vam nudi pomoč in tudi izredno podporo. Pristopite presno je prepozno. Martin Klarič, 170. vendar ni mogel prišparati po prvi svetovni vojni, ker, kakor sem slišal, še ni nikoli rad delal, ampak je bil v mlajših letih navaden "bum". Jasno je, da ga Je podprl svetovni kapitalizem. Temu sicer zdaj jamo koplje v taki obliki kakor je bil. Ampak gradi še hujši nestvor, to je državni totalitarni kapitalizem. Tudi v Ameriki se danes vsake vrste organizacije ustanavljajo. Koliko se je teh že ustanovilo po svetovni vojni, ne vem, vem pa to, da se jih je Že veliko in vse pravijo, da v korist ljudstva. V resnici pa ljudstvo le obirajo za denar, kar se je že mnogokrat pokazalo. EJdipa prav* organizacija je socialistična stranka, ki ima še najboljše principe in podlago. Zdaj hočejo pa še to razbiti, kakor vedno, ker kapitalisti imajo povsod dobro plačane in neplačane prefrigance. Kadar bo katera boljša stranka kakor je socialistična, potem bom tudi jaz z veseljem k njej pristopil. Louia Kocjan, 5. Narobe »vet Cleveland.—Danes je tako čudna civilizacija, da je največji profesorji niti največje zverine ne razumejo. Ne razumejo je menda vsled tega, ker je na eni strani tako visoka, da ne znajdejo, kaj se godi na tem pukla-stem svetu. Na drugi strani je pa tako zverinska, da je tudi najgrša zverina ne prekosi. Izgleda, da nihče ne ve, če hočejo res s to blazno kriminalnostjo svet enkrat za vselej! uničiti. Vsaj meni se tako vidi. Po moji skromni pameti ne bodo ljudje nikdar dosegli pravičnosti z orožjem, kajti kdor bo imel boljšo armado in orožje, tisti bo vladal in z ljudstvom pa delal, kar se mu bo zljubilo, pa naj bo še tako krivično. Svet se bo moral poslužiti drugih sred stev za dosego pravice, kakor pa moril nega orožja, ker s tem se le brutalizira in samega sebe uničuje. Do sedaj ho bili na krmilu posamezni kapitalisti, ki so vlada li avoj biznis kakor so ga hotel In znali. Tudi delavci ao od časa do Časa dobili kakšne drobtine Od njih. Zdaj gre vse skupaj en sam kapital, nad ta kapita pa postavijo diktatorje, ki vladajo čez ljudstvo, ne pa čez kapitaliste, Od kod pa je Hitler dobil toliko denarja, da ae je tako oborožil, da zdaj pravi, da se vaega aveta ne boji? Saj si ga O Fabjanovem dopisu Moon Run, Pa.—Ko sem v Pro-sveti čitala dopis br. Franka G*-bra, sem se vprašala, zakaj nisem prečital* dopisa Steva Fab-jana v 174. Štev. Prosvete. Grem gledat, če jo bom še našla in k sreči je še bila. Mislila sem si zakaj sem napiaala tisti dopi* o mojem obisku v IHinoisu, ker sem z njim užalila tako izobraženega moža kakor je rojak Fabjan. Ko sem prečitala njegov dopis pa videla, da ni nič boljši od mojega. On le sam sebe poveli čuje,.kaj da je, drugi pa niso nič vredni. Ako je reveš in nima de narja, po mojem mnenju ni tega sam kriv, ker slabe razmere so marsikaterega delavca v revšči no pripravile. Koliko jih je, V niso pijanci in so dobri delavc pa morajo vendar v revščini Živeti. Fabjan tudi piše, da bo moral urednik sam Čitati Prosve to, ako bo priobčaval take dopis Anton Garden KAM JADRA AMERlfU^vil. Ce so kovači ameriškega javnega mnenja, Člani mtfi ADF paradirajo pomnite si, da ni tako slabega človeka, da ne bi imel--prijateljev in tudi tako dobrega ne, da ne bi imel sovražnikov." Nekateri ljudje imajo te slabosti, da radi sami sebe hvalijo, češ kaj na defevaid iPHMOik.J pustiti, in pustil «em zastoppišt-ro Enakopravnosti. To je bilo | 'ebruarja 1962, v času največje epresije. Pa so me Še potem )rosili, naj še agitiram Ža fi. In cot delničar Tiskovne družbe E- boš ti, ker te nihče ne mara, me- nakopravnost (imam 28 delnic), ne pa vsi ljudje spoštujejo. Mislim, da bi bilo dobro, da bi vsakdo naj prvo pred svojim pragom pometel, potem naj bi pa šel drugam. Ali žalibog, svojega^je vidi, vidi le druge, fatdaj bo mogoče Fabjan zopet rekel, zakaj urednik priobčuje take dopise kot je ta in zakaj ga ne vrže v koš, Ce ga bo, mu ne bom nič zamerila, mogoče res spada v koš. Toda, kadar rojak Fabjan pošlje svojega, pa uredniki svetujem, naj ga pošlje koš. Pa brez zamere. Anna Skvarcha, 88. sem bil še toliko lojalen, da sem do sedaj raje videl, da obstoji i enakopravnost kot pa klerikalno | trobilo Ameriška Domovina, torej upam, da to za enkrat zados- ] tuje. Ko pridem s potovanja, pojasnim de bolj natančno. Anton Jankovich, zastopnik. božjih potih. Ali on kaj m sli; da so med člani 9NPJ tudi dobri verniki, ki hodijo v cerkev, kakor tudi člani, ki tega ne delajo? Zakaj torej tisto predbaci-vanje? Ako Fabjan nima rad vernikov, naj jih tudi ne sovraži. Po mojem mnenju bi bilo bolje, da jih pusti v miru. Pa ni treba misliti, da sem jaz kakšna tercijalka, ker sem šla na božjo pot. To sem storila vsled tega, ker so šli drugi, pa jim nisem hotela odreči in s tem pokazati, da jih sovražim. Mislila sem si: "No, sedaj bom i-mela priliko videti še enkrat starokrajske kapucinarje, jih nisem videla že 20 let." Rojak Fabjan naj bi pa Šel, da bi videl sestre uamiljenke, posebno kakšne mlade, in potem bi se ne jezil na dopisovalke, ker piše-jo-v Prosveti In ne v katoliškem Slovencu, kakor sfe je sam izrazil. Kot on piše, je še pri "ta mladih", ker še ni deležen sta-roatne podpore. Ko to pišem, mi pride na misel dogodek. Ko sem bila na o-bisku v Illinoisu in Ohiu, sem hotela obiskati še neke prijatelje. Pa mi neka oseba pravi, naj ne hodim k njim, ker jih nihče ne mara. Ker nisem ena tistih, ki vse verjamejo, odgovorim: "Za- Odgovor in pojasnilo Barbiču VVaukegan, 111. — Ker na potovanju ni časa za pisanje, bom br. Barbiču na kratko odgovori" in pojasnil glede "Čudne reči". Ker so na potovanju stroški, mora človek gledati, da dobi tudi copake. Torej agitacija je prva vse drugo, tudi dopisi, je postranska stvar. Vse to pride pozneje, tudi dodatni odgovor. Kar se tiče tistega predloga ki je bil predložen društvu Vodnikovega venca 147 SNPJ, katero ^ga je tudi sprejelo in predložilo elevelandski federaciji kjer ni bil zavržen ali vržen R3i, kot je pisal br. Barbič (ne vem, kje je to pobral), sem ga tudi jaz zagovarjal, in to posebno po zadnjem pisanju Enakoprav nosti proti uredniku Prosvete in drugim uradnikom SNPJ. Kar se tiče dvoma, da Barbi ču ne gre v glavo tisto moje naznanilo v E., v katerem je bilo rečeno, da grem za več tednov iz mesta (Clevelanda) na agita cijo za Prosveto, Cankarjev glas nik irt Enakopravnost, naj tuka, povem, da so tisto glede E. sam pridjali. Jaz tistega nisem zap sal niti jim dal dovoljenja, ker že dalj časa ne agitiram za orne njeni list, toliko manj pa Še po zadnjem napadu na Prosveto. Pred osmimi leti sem bil res zastopnik Enakopravnosti (tudi menda pošten, zanesljiv In uspešen zastopnik) poleg Prosvete Barbič in drugi naj vprašajo mr Vatra Grilla, ki je takrat absolutno rekel, da ne bcm več za sfopnik Enakopravnosti poleg Prosvete, čeprav so me prej za to zastopništvo direktno prosili. Torej sem moral eno ali drugo pota Mislil sem začasno zapustiti Minnesoto, toda mi je zdravnik prekrižal račune. To omenjam vsled tega, ker sem ? ,16. konvencije JSKJ prejel vprašanje, kdaj pridem v Waukeg*n, lil. No, vsaj do sedaj je malokatera konvencija minila brez moje navzočnosti. Ali radi zdravja, Jd se mi je sicer izboljšalo, mi je zdravnik odsvetoval, da je vsjed nfer-voznosti bolje, da ne grem in sem to torej opustil. Kratki* poročila pa dobivam oziroma sem jih dobival iz pri- branitelji "demokracije" m lastniki*Hfffl nega tiska" v pravem, tedaj s prisilno vojaščino najboljši in nat^ Gospodarji dežele, njih plačani m tudi ni M^nLTntl! 80 8 to 2mggo pokiS sjlno moč moderne propagande, kateri Jfc b Udipjan skoraj ves tisk dežele in tudi rad Svoboda tiska" je na splošno veljala le 2a pt' pagendiste kgnstripcije, ki so večino prebival* stva prav pošteno strašili s - Hitlerjem' In kadar Uudi zastrašite, boste lahko doleSi svpj.cilj. To je znano posebno izvežbanim pro pagandistom v službi nekronanih vladarjev Da so propagandisti tako hitro uapeli z 0-sedlanjem dežele s konskripcijo v mirnem času, je vzroke seveda treba iskati v današnjem svetovnem položaju, predvsem v Hitlerjevem pedjarmljenju Evrope, ki mu je razen Angli. je padla pred noge kot zrela hruška. Vse, kar danes z gotovostjo vemo, je velika NEGOTO-VOST, kaj prinese jutrišnji dan. Najbrte sle-herni Američan čuti, da je nekaj v zraku, nekaj zločestega in s strahom obdanega. Proti tej nevidni pošasti se lahko postaviš v bran le z orožjem: z veliko armado, ki mora biti najbolje oborožena. In £e pravijo "tisti, ki vedo", da dežela potrebuje 50,000 — ali pa 600,-000 — bojnih aeroplanov, da mora podvojiti mornarico, ki je že sedaj najmočnejša na svetu, kpt je zadnjič izjavil sam mornariški tajnik Knox, in da je potrebna konskripcijaka armada — well, mora že tako biti, "ker oni že vedo." * Tak je približno splošen sentiment dežele, od kar je Francija tako senzacionalno kapitulirala pred pemškimi armadami. Prej su posebno tisti, "ki že vedo", pridno pripovedovali Ameriki, da je francoska armada najboljša na svetu in napovedovali siguren poraz Hitlerja. Dokazovali so s številkami, da Nemčija ne hio-re nikdar upati na pora* kolosalne gospodarska moči in bogastva angleškega in francoskega imperija. In ko je prišlo do zru&enja Francije po šestih te4nih vojskovanja, so prav tisti, "ki že vedo", naenkrat zagle^li, kako hitro izginja Atlantik izpred njihovih oči in da tudi Ameriki preti enaka katastrofa. Vso to katastrofo je pred vsemi onimi, "ki it vedo", najprej opazil predsednik Roosevelt. In če predsednik Združenih držav, ki povrhu It slovi kot odločen zagovornik demokracije in branitelj^zatiranih, vidi to katastrofo in prične strašiti in urgiraii deželo na čim večje in čim naglejše oboroževanje, kako naj se temu strahu jazne in gostoljubne naselblm ub^jani povprečen držaljan in navaden zemljan? Waukefean-North Chicago. Tam Mar predsednik bolje ne ve kot kdo drugi, v jn pomenljive I kakšni nevarnošti se nahaja dežela? Seveda ve! On mora vedeti! Vsakdo, ki mu ne sledi ali se še celo drzne pobijati militaristične načrte vlade, je — petokolonec! Tako je Amerika napravila velikanski skok v sodobni zgodovini tako rekoč čez noč. V treh mesecih Je preukrenila vso svojo gospodarsko poHtiko na polje vojne ekonomije. Skoraj brei vsega ugovora je kongres zkdnjih par mesecev odobril vse vojne apropriacije, ki do danes znašajo okrog osemnajst milijard dolarjev; za izvedenje vsega vojnega načrta pa bo najbrie potrebnih še toliko milijard. Zelo značilno pri vsem tem je, da so popolnoma utihnile vse zahteve za balanciranje budže- Niti en samcat fi- debate v Slovenskem narodnem domu, ki je v sredini obeh naselbin — prav za prav je ena. I Tam sem prva leta prihajal med slovenske naseljence. Takrat smo gazili po blatu po tisti farmi, ki je bila posejana le z redkimi hišami. Spominjam se, ko nam je voznik nekoč pripeljal piva s konjsko vprego, se mu je voz tako globoko pogreznil v blato, da smo ga komaj ven dobili. Danes so tamkaj krasni domovini z lepimi vrtovi in dreveai, mesto pa se je močno razširilo , ■ ta ali vladnega proračuna. ------ ^ Cez čas bom pisal o onem, kar nangnj ajj politični torij se ne oglasi proti Roo-~ »--»-i "atoi.Rn-1 ifiveltu g to jH^tevo. Njih sirenski glasovi so kar čez noč utihnili, kot utihne poletno reglja-nje žab v posušeni luži. Prenehali so s svojim regijanjem seveda iz golega — patriotizma Ce je "narod v nevarnosti", je pač treba pozabiti tudi na nebalanclrani budžet in ga še bolj rai- balancirati. Le na nekaj niso pozabili ti patriotje. k. ho drugače tudi v opoziciji proti Rooseveltu: nt sakonaki načrt ol™ ezne vojaške alttib*. nakar > Ml afrejel v koftgreau sem izvedel, da je pisal pater Za krajšek iz Ljubljane. On dela prav tako kakor tista babura* ki je svojega moža zabodla s škarjami. Ker pa tega ni hotela priznati, so živo vrgli v vodo, in ko se je potapljala, je še vedno stri-gla s škarjami. Ravno nekaj takega pošilja sedaj iz Ljubljane pater Zakrajšek. Kar je delal proti meni in še dela, mu ne dela nobene Časti. Saj v*do tudi na Elyju, da sva meseca septembra 1921 z Buhom pustila v tisti "Šen^i" mnogo starinske zbirke. (Pozneje sem izvedel, da je dal neki duhovnik baje vse odpeljati na smetišče.) Zakrajšek je kmalu po drugem odhodu iz Amerike poročal, da sem poiabil, da sem Buha o-kradel (imenuje tudi tisto "len-do"). Piše, da lahko pošlje potrdilo, da je to res. To je ponudil kmalu po prihodu v Ljubljano, kamor je jnoral pod Munde-leinovo škrfljsko upravo oditi. Seveda je zapustil U&A. radi— "bolezni", fli jo je drugače zapustil (ha4ia-ha). Poroča tudi, koliko je Cerne nabral. Gotovo s, pomočjo svojega zastavonoša A M? rdi ne iz Clevelanda. Naj mu bo pojasnjeno, kar se tiče moje zgodovinske zbirke, je na razpolago vsakemu slu, samo da mi predloži dokumente, kdo ga je pooblastil da mene vpraša, drugače pa ne. Kdor trdi o kaki tatvini, ali- Je trdil tako o meji zbirki, govori neresnico. To velja tudi mr. Jeriču, komjNUijonu patra Zakrajška, ki je nedavno v svojem, listu v Chicago zopet vlekel naprej v dopisu neke bure iz £iibcrta. Mina. (Babu-(bdjt aa t. ttraaM mastne profite, ki jih bodo kovali Iz oboroževalnega programa. Vojna naročila so toliko časa odklanjali, da je kongres preklical sprejeto omejitev profitov in jim dal svobodno roko, da lahko grabijo iz vladne zakladnice Kolikor hočejo. Povrhu pa so dobili še druge materialne ugodnosti v zvezi a programom - narodne obrambe. Ti ugledni možje in gospodar ji Amerike merijo patriotizem po dolarjih, su-ckerji" pa naj gredo v armado — in kam drugam — za $21 odnoano $30 na metsc. (Se nadaljuje.) (Iz Prosvete, 24. septembra 1920) Domače Enajsta redna konvencij. JSKJ je bila zaključena 28. »ep* I Delavske vesti. Delavci * pov**l jejo o zniževanju plač. Inozemstvo. Krha v Italiji narašča; v rinu so bili štirje delavci ubiti. Sovjetska Rusija, SoVjetaka vla* * ™ aka sta obnovili pogajanja za mir. (Dalje it pr*t k*«*) ■ pred vsako nevarnostjo totallu^f« ^ Branili bomo demokracijo v M^-ti. ® ^ dragoceno orodje, * katerim Uhko ii^JJJ demokratično žMjenje Amern« JB po se lahko prej ali slej iznebimo Ukorih | privatnem kapitalu. -^ctPTEMBRA --^—^^ lovice starega kraja WSK USODA pslužkinje f iborskim okrožnim „ končala v prvi in: iodninska tožba proti ki tijvartiarki in ic,, radi plačila od- din 96,000 in pkče va- , katero je bila služ-jnoma zavrnjena in še w plačilo stroškov v 9,500 zastopniku tožene in kuharice. padec s črešnje je tožila tovarnar-, kuharico radi tega, kuharica po narotf-poslala služkinjo obirati črešnje, na * je služkinji pri tem da je padla z dreve- ila hrbtenico in zlo-mko. Valed tega se . idravila v bolnišni- dni, dobila je še preja in bila prvi dve a dela nefcmožna, odstotkov, dalje za 50 in od 1. januarja 1937 30 odstotkov. • je trdila, da bi jo ne smela poslati na her je bila ob času ne-44 let in 8$ kg tež-tovarnarka sploh odgo-naročila svoje kuharice. iBji i zahtevki tja je trdila v tožbi, da-radi težke telesne po-Uromne bolečine. Skoro (ležala v mavčevi obve-sedaj na nespečnosti n\ia bolečine din 60,-iidatke, ki jih je imela Menjavanje izpovedb kuharice Služkinja je tožila za odškodnino tudi radi tega, češ, da sta obe toienki zakrivili zgub^ njene rente pri OUZiD, ker je kuharica preiskavi pred OUZD menjavala svoje izpovedbe glede dogodka pri obiranju češnje. To menjavanje izpovedovanja kuharice je sicer res dokazano, a sodišče je verjelo kuharici, da jo je K temu prigovorila le toš-nica — služkinja. Prenizko zavarovanje Služkinja je nadalje zahtevala s tožbo še odškodninski znesek din 25,000 iz razloga, da jo je tovarnarka prijavila v zavarovanje le z mesečno, mezdo din 1$0, čeprav je imela mesečno mezdo din 400 poleg proste hrane in stftnovanja. Ce pa bi bila pravilno zavarovana, bi bil$ dobila 'od OUZD mesečno rento za prvo leto po nezgodi v znesku din 000, potem pa po din 300 in na ta način dobila do vložitve tožbe znesek din 25,000. Sodišče pa je tožbo tudi iz tega naslova zavrnilo, ker je itak služkinja pridobila vse pravice iz §a 45 zzd že z nastopom službe napram' OUZD in je iste tudi uveljavila napram OUZD, toda bila je s svojim zahtevkom pra-vomočno zavrnjena. Pa tudi ta zahtevek je zastaran, Irer je morala služkinja zvedeti za prenizko zavarovanje najmanj 2e v prvem letu po nezgodi. iZakaj OUZD služkinji ni priznal odškodnine radi prenizkega zavarovanja, iz sodbe ni razvidno. Proti tej sodbi še lahko vloži služkinja, ki ji je sodišče določilo uradnega zastopnika, priziv na apelacijsko sodišče in nato še toe, za odhod na zaslpž- reviaijo na vrhovno sodišče v ožitve tožbe din 30,000, rji 1937 naprej me- Bto din 500. nori zastaranja ' i tovarnarka je s kuha-« Ugovarjala po svojem Eu,"da je odškodninski ie zastaran,, ker je na-todba že junija 1934 in tega tožnica vedela za in za osebe, ki so jo k več kot štiri leta tvijo tožbe. po zakonu o zavarovanju delavcev »ta nadalje ugovarjate« služkinja itak zava-akonu o zavarovanju •roti škodi, ki bi ji na-uibi, v takem slučaju po § 97 zakona o, iju delavcev ni dolžan fldnino, temveč le v to bi bil s kazensko sod-«1 krivim poškodbe. ' take kazenske prijavila. niti kdo drugi tovarnarka in kuharica ^»ojeni. •rta je tudi ugovarjanj naročila obirati •»pak da je hotela služ-a sebe obirati čreš- •frnil rento služkinje Okrožnega urada za delavcev je sodišče je služkinja v letu • Pri OUZD prošnjo * rente. S sodbo vr-** delavskega za ; 1* j« bila služkinja Vrnjena s svojim za- JMa «* je vpoHtop-PP dokazalo, da ni šlo **fod<>. temveč, da J1 izvr^vala posel za vršila lK» naročilu 1,1 v interesu obrata. proti OUZD pred •Hvakega zavarova-J*- i« nato vložila od-proti tovarnar-so- Ljubljani. K------- Poduk iz pr&vde? Vsako odškodnino za nezgode je treba-uveljaviti najpozneje v treh letih. Za taka uveljavljenja pa ne zadošča samo"opomin, kot se dostikrat napačno tolmači to zastaranje, ampak mora biti najpozneje v treh letih, ko se je ikoda zgodila, ali je oškodovani zvedel za škodo, že vložena tožba pred sodiščem. Skrbite pravočasno za pravilno prijavo zavarovane mezde. Kričeči primer pa nam zopet kaže, kako pomanjkljiv je zakon o zavarovanju delavcev. Lahko še toliko in tako dolgo pljuje za svojo nezgodo, pa bo vefidar le brez vsake podpore na stara leta ali že od mladih let naprej do smrti, če se ponesreči izven obrata, oziroma se mu pripeti nezgoda izven pota na delo ali z dela. Pravilno bi bilo, da je delavec zavarovan za vsako .nezgodo c svojim plačevanjem, naj.se mu zgodi kjerkoli v njegovem življenju, razen v pretepu, ki bi ga sam takrivil. Usnja me skrajno okužene a te-tanasovim bacilom Docent dr. Matko je pri -razpravi pred Sodiščem delavskega zavarovanja izpovedal, da je smatrati tovarno usnja tvrdke Lavrich kot obrat, katerega moramo Šteti med skrajno okužene s tetanusovim bacilom. Jurgec je delal neposredno pri predelavi živalskih I(<*ž. V takem obratu morejo biti okuženi s tltanuso-vim bacilom ne samo obratni prostori, marveč tudi cestišča tovarne, vrt, itd. O Jurgecu je dokazano, da je bil zaposlen, ne samo v obratnih prostorih, marveč tudi izven njih pri čiščenju cestišč, vrta obrata in drugod. Po pričah pa je dokazano, da Jurgec doma ni opravljal del, kjer bi se lahko okužil s tetanu-som. Tudi z drugo rano, ki je bila odprta,»se je lahko Jurgec okužil v obratu, katerega moramo po bistvu šteti med skrajno okužljive s tetanusovim bacilom. Smatrati je torej, ker kaka druga okužba ni dokazana, da se je Jurgec okužil v obratu, najverjetnejše s prvo rano, ki je ostala dalj časa odprta in dostopna ba-colm. S to rano je delal vso dobo do akutnega obolenja s teta-nusom. """ Sodišče se je zato pridružilo mnenju izvedenca, da se je Jurgec okužil a tfitanusom v obratu in umrl na posledicah obratne nezgode. Zato pri stoj a tudi vdovi iniičerki zakonita renta. Sodba Sodišče Je prisodilo vdovi vdovsko rento mesečno po din 221.25 od 26. novembra 1938 naprej do smrti ali ponovne možitve in hčerki t>o din 165.93 do izpopolnjenega 16. leta. Ze doslej je zapadlo vdovi "in hčerki okrog 8000 din, ki jih mora OUZD izplačati takoj po pravpmoč-nosti sodbe, proti kateri pa je še dopustna pritožba na Vrhovno sodišče. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje z 2. strani.) ra je v svojem dopisu zapisala, da niso oslički — naj ji pomaga pri tem tudi kakšen osliček.) Že prej sem ga opozoril, naj bo previden, sedaj pa sem mu sporočil, da pride na tehtnico Strica Sama glede vprašanja, kaj sme pošiljati po pošti. Čez čas v javnosti vse bolje razjasnim <0 patru Žakrajšku (kaj vse mi je pisal). Matija Pogorele. PROSVETA Gotovost uposlenja "Gotovost uposlenja" pomeni imeti delo in zadosti plače za preživetek. To bi pa seveda moralo pomeniti precej stalno delo in redno plačo. In bi moralo tudi pomeniti, da Človek ima nekaj za preživetek, ako izgubi delo in ni več plače. V svrho, da bodo delavci v tej deželi deležni ravno teh vrst zaščite, so vlada Združenih držav in poedine države ustanovile sledeče: Prvič, javne posredovalnice dela širom vse dešele, da se pomaga najti delo za ljudi, ki ga iščejo; Drugič, nezaposlenoatno zavarovanje, da morejo delavci dobivati tedenska zavarovalna plačila, kadar so brez dela. Javne posredovalnice dela so na prosto razpolago vaem onim, ki iščejo dela, in vsem delodajalcem. One dobivajo naročila za delavce od delodajalcev in sprejemajo prošnje od delavcev, ki hočejo dobiti delo. Potim skušajo namestiti vsakega delavca v tako sjužbo, za katero je najbolje sposoben. Te brezplačne posredovalnice dela"" upravlja vsaka posamezna država s pomočjo federalne vlade potom urada za uposlenje, ki spada pod Social Security Board. Nezaposlenoatno zavarovanje zasigura tedejraka plačila onim nezaposlenim delavcem, ki so do njih upravičeni v smislu državnih zakonov o nezaposlenost-nem zavarovanju. Zavarovalna plačila znašajo po navadi približno polovioo delavčeve polno-časne tedenske plače. Zakoni o nezaposlenostnem zavarovanju so pod upravo držav, ali federalna vlada potom Social Security Boarda plačuje za stroške uprave. Mlad filozof Mati kara sinčka, ker je prinesel slabo izpričevalo iz Šole: "Ali veš, kaj se zgodi z lenuhom, M se slabo uči?" 4iVem, mama, oženiti se mora z bogato nevesto 1" Kako naj ae človek poaluži jav nih posredovalnic dela Ako iščete delo, vam bo poma gala najbližja posredovalnica dela (public employment office). Imamo približno 1,500 takih javnih posredovalnic dela v Zdru ženih državah, ki so vas čas na delu. Zraven pa imamo več kot 8,000 drugih prostorov, ki jih potujoči zastopniki posredovalne službe redno obiskujejo. Ako tam, kjer živite, ni takega urada, niti nobenega zastopnika posredovalnega urada, ki tja prihaja, vprašajte na pošti, kje je najbližji. V javni posredovalnici dela se boste razgovarjali z uradnikom, ki vas bo vprašal, kaj znate delati, kaka je vaša izurjenost, izkušnja itd. On napiše popolen zapisnik o vaši sposobnosti, tako da se. more istega poslužiti, kadarkoli kdo vpraša za delavca vaše vrste. Tedaj vas obvesti In vas pošlje k delodajalcu na pogovor. Da li dobite delo ali ne, je odvisno od vas in delodajalca. Več kot 3 in pol milijona služb, izurjenih in neizurjenih delav- oev, so posredovalnice napolnile lanskega leta. tT7 Slasti sedaj te Social Security Board obrača na vse delavce, ki so sposobni za nameščen je v industrijah, uposienih v delu za narodno obrambo, naj se registrirajo pri javnih posredovalnicah, in sicer pri uradu, ki je najbližji delavčevemu stanovanju. Tako bo vlada ali ladjedelnice, tovarne za municijo oziroma tovarne oblačil in drugih obrti, ki potrebujejo delavce za taka dela, znale, kje morejo najti delavce in najti jih takoj. Board poziva delodajalce, naj se poslužujejo javnih posredovalnic v svojem mestu in držijo te urade obveščene o številu in vrsti delavcev, ki jih potrebujejo. Posamezni posredovalni uradi pa so v vzajemnem stiku, tako da vedo, kje je povpraševanje po delavcih vaše vrste izurjeno* sti in izkušnje. Kako ae dobi nezaposlenoNtna zavarovalnin« Ako ste bili kje na delu, ki ga v vaši državi zakon o nezaposlenostnem zavarovanju pokriva, in.fete bili odpuščeni oiiroma ste izgubili delo, pojdite takoj k najbližji javni posredovalnici dela (publip. employment office). To je najboljši način, da zopet najdete delo, in je edini način, da dobite svojo nezaposlenostjo zavarovalnino, ako ne najdete dela. >Vi vložite prošnjo za izplačilo zavarovalnin istočasne, ko za-1 prosite za delo. Uradnik v i>osre-dovalnici vam pokaše, kako "se to stori. VI morate redno prihajati v urad posredovalnice, po navadi po enkrat na teden, kakor stoji zapisano v navodilih, ki jih vam tam dajejo. Ako niso našli dela za vas tekom dveh ali treh tednov (tekom takocvane "čakalne dobe") in ako državne oblasti za nezaposlenoatno zavarovanje odobrijo vašo prošnjo, boste takoj začeiMJobivati svoje tedenske zavarovalnine. Vaši prošnji pa se ugodi, ako ste "kvalificiran" aa plačila. To pomeni, da ste morali delati gotovo količino časa ali ate morali zaslužiti gotovo količino plače tekom zadnjega leta ali približno toliko v takih alužbnh, ki prihajajo pod zakon o nezaposle nostnem zavarovanju v vaši dr žavi. Javna posredovalnica vam pove, kaki so ti ppgoji. Niso pač isti y vseh državah. Vrste dela, ki so zavarovane, so službe v tovarnah, delavnicah, rudnikih, jeklarnah, prodajalnah, pisarnah, bankah in drugih obrtih in trgovina. (Vladne stofc-be — federalne, državne, okrajne in mestne — niso pokrite z zavarovanjem, niti niso poljedelska dala, hišna dela niti aluž-be pri dobrodelnih, verskih, prosvetnih in nekaterih drugih ne-dobičkonosnih organizacijah.) CharleH Fahy, pravni svetovalec federalnega delavskega od- mm* ■« Ko so Angleži hodili m Cerkniško jezero Tujskega prometk ne poznajo naši kraji in ljudje Šele iz zadnjih dvajsetih let, ko smo dobili "Putnika", Avtomobilski klub in skoraj v vsakem kraju kako tujsko-prometno društvo. Ljudi, ki jih mikajo znamenitosti in čudeži nafnve, so od nekdaj vabili naši lepi kraji iz najbolj oddaljenih dežel. Ut oh jih bržkone ne bo, tudi mi ne bomo hodili drugam, obiskovali se bomo sami med seboj — saj kako slabo se Še poznamo! — In pri tem se bomo naučili bolj ceniti domaČe lepote, ki se jih često nismo zavedali, dokler nas ni opozoril nanje tuj popotnik — ker prt nas je pač tako, da samj sebi manj verjamemo kakor drugim. Hočemo vam povedati zanimivo zgodbo iz leta 1861. Tedaj Je slovenski napredni kulturni in politični delavec dr. Valentin Zarnlk (1837-1886) napisal "Pisma Slovenskega turista", v katerih popisuje samo slovenske kraje. V sedmem pismu beremo med drugim: < "Bilo je prekrasno jutro septembra, ko sem >e po železnici is Trsta čez Kras in Notranjsko vozil ; . . Po silno dolgih postajah sem dospel na'Rakek, kjer je velika zal«*« les«, ki ga Notranjsko čez Trst v daljne kraje pošilja, Kno uro v stran prideš v Cerknico, ki sam veš* dragi bralec, zakaj po "vsem svetu slovi. Cerknica je velik, lep trg In včasih se je o blnkoštlh prav turistično oživel. Videti so bili povsod dolgi pa suhi možje z bledimi obrazi, katere kinčala je belkasta ali rudečelična brada. Nekateri so imeli zelena očala, vsi pa pri najlepšem vremenu dežnike pod pazduho In čez rame in prsa navzkriž pisane » meri s Švico in Italijo V temoti ustali, ako bodo naši gostilničarji tako kratkovidni in špeku-Intivni." Gotovo so se naši gostilničarji od tistih časov poboljšali, da vedo, da se gost spet rad Vrne, *če je dobro postrežen in s« mu predrago ne računa. To velja posebno še za domače goste, ki morajo vsekakor še bolj in bolj gledati na denar kakor petični Angleži. V istem pismu pile dr. Valentin Zamik tudi o vprašanju naših cest. Ko pride po tedaj na novo narejeni cesti is Cerknice v Begunje, pravi: "Dobre ceste so velike dobroto, to je res in nihče tega ne more tajiti; pa tudi to je res, da so naši predniki ceste delali, skoro bi rekel, včasih brez glave. Ali "est modus In rebus, sunt certi denique fines, ultra cltraque ne-quit cortslstere r^etum" — ali po naše "sila nikjer nI dobra",-Pri tem so morali ljudje takrat ogromno prispevati za ceste, ki so se delale večkrat "samo po lastni trmi jedne glav«, zoper katero ni bilo apelacije". Kajti Zamik pravi :> "Ako se gospodar, katerega premoženje s hišico in fivino vred je le 560 gld. vredno, mora z delom In blagom cesti darovati 200 gld., to je ven-hdar od sile!" Dr. Zamik je k temu napisal tele idealne misli: "Po taki poti, kakor dosihmal, se ne smejo več kan tonske ceste delati, pa tudi ne morejo, ako nočemo, da mursikateri soseščan ne bi potreboval ceste več aa vos svoj, ker bi moral |>eš hoditi s beraško palico. Kantoniike ceste morajo biti v rokah samostojne občine (srenje) in nihče drug ne sme kakor paša na Turškem zapovedovati o njih. Od občin pa nasproti tudi pričakujemo, kudar bodo na lastnih nogah stale, da ne bodo zanemarjalo" cestrki *o lil«, po katerih se ii-llva življenje za obrtnljo In kupčijo ter sto drugih |H>trcb. Nekdaj so naši stari nčetje tovori li — to Je bilo za tedanje čase dosti — pozneje pa so naprav-Ijali kolovoze In vozarili po njih, da je živina trpela In kola so se razdirals, da je bilo jojl — tedaj so potrebe drugačne In z umnim preudarkom jim bode treba zadostiti, seveda tako, ds ne bodo soseske pri lidelovanjl novih cest oboftale. Kaj dobra cesta pomaga ljudem, ako nimajo ničesar voziti po nji?" 1 Pn*d rednim Pa je njeno g* *«r J* bila služ-Pri OUZD in podajalec ni dol-ako ni ka-—■•I>fn r' dotične ne-dalje tožbo m radj zastaranja, •'"^'nja tožbo še-Lt: ko * bil po- (*7<» * končan, p. letih. . --nTTm i. u mrmd—drntk R««evelt podptnal koipInipriMi načrt CM leve na de«no Prizor v ^T^jnikTTru« re naMnik ko*gre*neg. «<■*. za —•«•- .-JtaSZarmad«**, štab* la amater Morris Hheppard, načeTaik finega odsek* » miUtarlsti^ zade.e. Kaj dobite Ako ste upravičeni do nezaposlenostih zavarovalnin, boste po nsvsdi dobivali približno polovico svoje tedenske, polnočasne plače; nikdar se pa ne izplačuje več kot $15 na teden v večini drŽav, pa naj bo redna ptača še tolika. Koliko tednov boste dobivali ta plačila, je odvisno od zskona vsše države. Večina držav izplačuje zavarovalnine 14 ali 16 tednov, ako ne dobite zopet dela pred tem. Tedenska nezaposlenostna zavarovalna plačila se Izplačujejo iz državnega sklada za nezapo-slenostno zavarovanje. Ta sklad se nabira od prispevkov delodajalcev, znesek katerih je določen 110 zakonu. v nekaterih državah morajo tudi delavci prispevati k temu državnemu skladu. Vsaka država upravlja svoj lastni zakon o nezafK>sleno«t-nem zavarovanju sli federslns vlada plačuje za stroške uprave. Ncmiko taborišč* pri Bmlgradu Belgradi 28. sept. — Veliko nemško taborišče v Zemunu ob reki Savi na drugI strani Bel-grada je bilo pravkar zgrajeno. V taborišču se bodo začasno nastanili Nemci Iz ResaraMje In severne Bukovi ne. Prva grupa 1800 Nemcev bo do«p«la tja v sredo Okrog 120,000 Nemcev Iz pf*Wlnc, ki sta prišli pod oblast novjeUke Rusije, ae bo Izselilo v Nemčijo na podlagi dogovora s sovjetsko vlado. V taborišču pri Belgradu Je prostora za 12,000 ljudi. ' r njegove vlade, Nmmiki poslanik zapustil Moskvo Moskva, 28. sept^Orof Frle-drlch von der Hchulenburg, nemški poslanik, Je včeraj od|>oto-val v Berlin. Nemški diploma-tičnl krogi pravijo, da J« bil pozvan domov, da se posvetuj« z zunanjim ministrom. Poslanik si bil v Nemčiji od zadnjega februarja. Pttain udaril 1 - po socialistih Vichy, Francija, 28, sept. — Maršal Petaln Je isdal dekret glede razpusta socialističnih . u-prav V petih velikih francoskih mo«tih. Ta so Marsellles, Lyons, Toulous«, V len ne in Montlucon. Oblast županov tsh mest Je blls suspertdirans. Petaln Je udaril pd teh socialističnih trdnjavah, "plaide"; govorili so mslo; šepe-|4ter jilso simpaliziratr-s politiko tsnja s« Je pa dosti slišalo "yes" In "no". Tudi družic so pripeljali sel>oM:M^aMtlml in rude-čimi lasmi", kNo večJidol krasili snežnobeli, nežno izrezan obrsz z velikimi modrimi očmi n«i>o-plsne lepote, ki jih je radovednežem skoro v«dno zeleni tsnj pokriv«!. Celo krdelo z brltan-skih otokov z veliko Lahov In Francozov vred j« romalo iz Postojnske jsme v Cerknico oglo-dovst si drugI naravni čudež naše domovine. Bilo Jllrfe včasih toliko, da so morali v *rpdi trga pod milim nebom okolu košate lipe na otepih prenočevati. Ali «4*daj z železnic«, namesto ds bi njih množics vsako leto rssl«, se grozno |MimsnJšuJ«. AH so okoliščine časa krive In pomanjkanje denarjev sploh, ali pa so gostil^ nlčarjl hoteli.na vrst na no§*>bo~ gatetl In so popotnike preveč odirali, ds so celo Angleže s str«-hom In grozo pred J«mo napolnili, ne bom z« gotovo rekel; mogoče je oboje, Preprostim nsšlm krčmsrjem s« še daleč ne sanja n«, da Anglež take odrtije do pl-Člce v svoj "dlary" (dnevnik) zapisuje In iiotsm domov prišed-šl vi "Times", "I>ally News", "ft«turd«y Reviaw" Itd. plat zvona bije, da se prihodnjič angleški turisti, ki po Kvropl največ denarja - ftrosijo, taclh krajev oglbljejo. Isto tako se v BohlnJI na Gorenjskem v neki glssovltl gostilni*i god±T*skor sem čul, I za Angleža Jedna škatijlea žvep-lenk stane J<*d«*n goldinar. Naj bodo naši kraji še lepši kak** raj, naj nekdanji predsednik an- fleškega društva znanosti sir fumphrejr DavJs šft tisoč in tl-sočkrst svetu šznanjuje, ds gši razun Bleda nI lepšegs kraj« na svetu, bodemo vendsr le v~pri Francija naznanila * gradnjo javnih d si Vlchy, Francija, 28. sept, — Okrog 200,000 brezposelnih delavcev bo dobilo zaslužek pri gradnji jsvnih del v neokupi-rani Frsnclji, se gl«si naznanilo l*etainove vlade, Program Javil«! uključuje gradnjo novih mostov In železniških prog. Nsmci kaznovali iidovskega odvetnika Berlin, 2% sept, — Neki od-vetnik v Hamburgu, ki Je uspešno skriv«l svoj« židovsko pora-klo več let, je bil pred nacljskim sodiščem obsojen n« tri leta za- l*>rs. MMIVKNKKA NA HODNA l*ODf*OHNA JKDNOTA liSsJa MMikarO* 1» |«J lUt PriMV*!« M kmrimii. Ur sgltadl« S««lUv in #Im*1#s kr m »r^R.MU Mrl Nlhak«r H M H prafiiui« SraglS pušsirslh »fCaaiMrU Vmšs nrgMliaH)« Ims obt/ajiu, tUail«. T«r»J .flUU- rl/nl 4*pU\ iS M*««*fl* SrsfIh M* •rff»«4a«rl| I« m)tk Sr«*Uf «s| HSIjaJ« IU4* Pr^Sa HOLLYWOODSKA ZVEZDA ROMAN IZ ŽIVLJENJA AMERlflKE FILMSKE METROPOLA Spisal E. Stilgeb Starka je obmoklila kot bi odrezal. Astorina spalnica, ki je detektiva zelo zanimala, je ustvarjala videz kot bi se imela njena lastnica vsak čas vrniti. Na veliki mizi, ki je stala skoro sredi sobe, je bila množica lepo-tilnih sredstev in predmetov, ki jiK je" detek-. tiv pazno pregledoval. Njegovo pozornost je vzbudila majhna usnjata škatlica. Detektiv je vprašal starko, kaj je v nji. "Poglejte!" se je glasil njen odgovor. -Detektiv jo je ubogal in našel v škatulji majhno morfijsko brizgljo, kakor je bil pričakoval. „ "O tako!" je vzkliknil. "Potemtakem je res, kar se je govorilo, da je bila namreč Astori ljubiteljica morfija in da mu je nazadnje podlegla." Njegove v naprej preračunane besede so i-mele nenaveden učinek na starko, ki je Jiroko razprtih, preplašenih oči nazadnje odgovorila: "Moja gospa je res včasih .rabila to brizgalko, gospod. Ampak laž je, da je umrla na njenih posledicah!". "Laž? To trdite a tako gotovostjo? Saj so vendar o tem piaali časopisi, ki so povedali, da so zdravniki potrdili, da je nastopila smrt kot posledica zastrupitve z morfijem! Kako morete torej s tako gotovostjo trditi, da je ta navedba lažnjiva?" Ada Negrini je stisnila ustnice. Bilo je očitno, da se je v nji odigravala huda notranja borba. Cheers je bil prepričan, da se je borila s skušnjavo, izdati njemu skrivnost, o kateri je verjela, da ji je znana. Da ji pomaga 40 odločitve, kakršno je želel, jo je bodrilno vprašal: "Kako pa veste to?" Tedaj je starka odgovorila: 'To sem zvedela od signore Astori same, s katero govorim sleherno noč v ti sobi." Stuart Cheers je mirno dejal: "Ce vas prav razumem, tedaj spadate med redka bitja, ki jim je dano, biti v stikih z mrtvimi?" Odgovor se je glasil: "Ne z vsemi. Potreben je poseben pogoj, preden je to mogoče." "In ta pogoj je?" "Duša, s katero govorim, ne sme najti večnega počitka, temveč mora brez pokoja tavati po sveta." (Dalje prihodnjič) stvo. Ko so opazili, da ni nič več točen, da je raztresen in da celo dela pogreške, so ga začrnili pri najvišjem. Lovro je moral na zagovor, kjer je dejal, da ima večkrat nujne opravke in da mu naj ne zamerijo. Ko pa se je grešnik ponudil, da bo.za tistih bore nekaj minut vedno rad navrgel kar trideset, mu je starešina prijateljski stisnil roko. Tovariši so mrko molčali in čakali, da se osvestijo . . . (Nekega dne se je tisti Strel sredi najlepšega miru široko razkoračil. "2e spet imamo napako! Dve uri sem jo iskal, da sem jo našel. Tako je vedno, če je nekdo preveč zaljubljen Lovro, Lovro, kaj bo s teboj? 2e ke in ovire na pot? Nič ni preu spet *i zamenjal dvoje številk!" "Ha-ha! Kajpak, ker je zaljubljen!" Mize so oživfele, vseh oči so se upori le vanj. 2alosten se je ozrl po tovariših ter brez besede šel, da popravi napako. Nihče se ni zanj zavzel. Pa to ga ni bolelo, grizlo ga je. le, da se posmehu Je j o čustvu, ki ga je neskončno osrečevalo, pa je še mislil, da je njegova največja tajna. Tudi so ga osupnili zlovešči pogledf z vseh strani. In so res Šala z zaljublje- nim srcem - Anton Adamič Vsako jutro in vsako popoldne jo je srečal, ko je tUdI ona hitela v službo ali kam, Napeto jo je motril in zdaj že li^ar občudoval. Prav tako lepo povita je, vitka in ravna, tako droben obrazek ima. kakor bi bila lik ii torakot*. Hinjezelene oči z dolgi mi, črnimi tre|>alnicami so kakor dva |H>redna vragca it bru senega malahita. In tako ne je zgodilo, Ha so ga njena pojava, bujna svežina lic in ko češnje rdeče ustnice kmalu tako omamile, da je zagorel zanjo v IJu-tieini, ki je dosihmat še ni |io-znal. 2e teden dni ae je ta čaro-dejka noč za nočjo naslanjala nanj. ga objemala in poljubhva-la. za zdaj še samo v sanjah. Kakor bi ne bil nič več na tem ave-tu. ki ga je obdajal a kopami fo-liantov', papirjev in nadležnih računov, ampak ne je kakor zanesenjak zagledal v ntbo ter prisluškoval melodijam nebeških harf, ki so nanje brenkali angel-ct, nagri krilatci, smehljajoč ae na purpurnih oblačkih. Daji se mu Jo oboževana očit- no izzivalno nasmehnila, popoldne »pet. Ko je drugi dan, ohrrf-l>ren zavoljo nedvomnega znamenja naklonjenosti, premagal še poslednji cemper boječnosti, jo je s šibkim glasom nagovoril: "Ali dovolite, da vas spremim?" "Prosim, me bo prav veselilo." "tap dan bo danes." Da bi le bil do večera, ah. Kako zvonek je njen glas ... In gledal jo je. kar gledal. Bila je reanično krasna, kajti umela se je mično počesati, opeti se z obleko, da jf uveljavila svojo ženskost, ter -si posvežiti lice, zaokrožiti obrvi, pordečiti ustnice, da je bila ko cvetoča pomlad. Pred hišo z mnogimi izveski in zlatimi napiai na črnem steklu mu je ponudila ročico z rožnatimi nohti. "Zbogom, gospod!" • "Klanjam ae, gospodična! Do svidenja jutri!" . * Pokimala mu je. Pontal je. da so ae zaprle za njo hišne duri. Naslednji dan jo je apel apre--mil; zvedel je tudi. da ji je ime Klza in da je v piaami. "Jaz pa aem Lovro," Je rekel in *S poklonit. Toda že Je prihltel na delo pet minut prepozno. Tovariši za mi sali. Ko pa je bilo že spet in spet nekaj zamude, so bili prepričani, da se je moralo nekaj pripetiti. "Zaljubljen je!" Je viknit nekega dne tovariš Strel. Obsto-pili so ga, nakar jim je na vsa usta razložil, kaj je videl, zvedel in dognal. "Zaljubljen je," je šlo od mize do mize. nejšo zanko. Ker mu med štiri ml stenami niso mogli do živega, so ga ujeli in spodnesli na cesti. Zgodilo pa se je takole in prav zares: Bilo Je v juniju, ko so zaduh-tele vrtnice po vrtoviji. Lovro se je v zatohli sobi sklanjal nad pi-salnikom in se zdaj pa sdaj koprneče oziral skozi okno, od koder so lili zlati žarki na prašfai lino-lej. Kazalec na uri je bil kakor kovan. Kdaj bo minil ta tuž-ni popoldan? In šele jutri bo spet ugledal svojo izvoljenko! Vse misli je posvetil njej, ki ji bo jutri tudi povedal, kaj Čuti zanjo. Seveda, razodeti ji mora, povedati, da jo ljubi, da brez nje ne mor^jpebiti samotnih, otožnih ur. Toda ali liaj ji pove vse to kar sredi ceste? Prav za prav nemogoče. Ah, v mraku, zvečer bi bilo prelepo ... Da, tako bo: jutri jo bo povabil za zvečer, prosil jo bo za sestanek. Saj mu ne bo odklonila . . . Lovro je v trdni veri, da ga tudi Eliza ljubi, koval smele načrte in zidal gradove y oblake. Ko je naposled le od)?il& ura ter so bili že vsi odšli, je moril še posedeti, da je z dvojnim poplačal, kar je bil davi zakasnil. Pa tudi to Je minilo in že se je odpravljal, kar mu prinese postrešček ozko, belo in dehteče pisemce. Lovro ga hlastno odpre in bere: "Prosim Vas, pridite zvečer ob osmih v pasažo Viktorije, pred cvetličarno. Je zelo važno. Pozdravlja Elisa." Svojim očem ni hotel verjeti. Elza mu je pitala! Ali je res? Pa saj ima njeno pismo tukajie v rokah! Zmeden in razviharjen je spet in spet prebiral vrstice. Ves blažen in srečen bf bil najrajši zavriakal, zaplesal. Planil jena cesto. Torej ne jutri, ampak kar že danes zvečer. Kolika sreča! Da, ona ga ljubi. Ali je sploh kdaj dvomil? Tudi njej je srce prepolno, zato zdaj hiti, ga izpodbuja, mu ponuja priliko, da čuje besedo, po kateri prav tako tudi sama hrepeni. Lovro je bil kakor izmučen in žejen popotnik v puščavi, ki biti aa blodnim prividom.! Točno ob minuti je že stopal pred cvetličarno sem in tja. Hi tro je sopel. se nemirno oziral na vse strani. Kje si, ljubljena? Iz prodajalne za gramofone je za-donel s plošče spev ljubezni. Po vsej pasaži je oril strastni, drgetajoči glas Pole Negri: "Ich liebe dich und du liebst mich . Zmagovita pesem ae je po žare- prvo pismo prinesel. Kakor j* sla prinesla noč, tako ga je tudi vzela. Niti zmislil se ni, da bi ai ga podržal in povprašal, od kod to poslanstvo. Ni tudi utegnil, ampak je hitel brati pri svetlu luči iz izložb: "Dragi moj! Prosim, pridite rajši k meni na Breg št. ..prvo nadstropje, levo. Prosim, takoj ! Vaša Elza." 8trmel Je v vrstice. Prav razumljivo se mu je »delo, da je dobil tako sporočilo. Bilo je tudi opravičilo, da ne bo čakal po nepotrebnem ... Ali naj sploh kaj okleva? Saj ga kliče kakor na pomoč. Zakaj ? Morda pa že mečejo njuni mladi ljubezni zapre- - Lovro je bil mlad, nežen, za upljiv dečko, ki ga življenje h*Lt\ vijugi zdajci pognala v nebe- ni naučilo, da bi umel spihati pleve od zrnja ter ločiti pravega prijatelja od nepravega. Ni mu bilo dano, da bi resno premišljeval o zavisti in škodoželjnosti, ki že od pamtiveka davita in ubijata svet. Pač pa je bil sam precej čisfv pa je sodil druge po sebi. Lovto tudi še nI vedel, da je gredica resničnega prijateljstva strašno tesna in neznatna, a še ohilokrat pregažena. Res, hudo je razočaranje v ljubezni, ah, in. bridki), kadar pohodijo cvetko prijateljatva: toda trikrat gorje tiatemu, ki ao mu poteptali gre-dičko Ijultzni in prijateljstva hkrati. * Živel je v veri, da ao mu tovariši v pisarni naklonjeni, dobri in iakreni, pa ao mu bili že davno gorki; ieaila jih je njegova resnost in veščina, ko je nekatere nadkrilJevaU zbadalo jih je p« tudi zaupfcnje. s kate- Ške višave, kjer se je utrnila liki raketa. Ko so zamrle poslednje rdeče, bele in sinje lučee, je spev utihnil, mimo pa Je hitela ne ubrana govorica zgolj nepoznanih ljudi. Kje ii vendar, Elza? Čakal je in čakal, postajal, pa ae spet poganjal proti prihajajočim. Raz čelo si je briaal znoj. Kar ao se znašli Strel in še dva druga pole« njega. "Ho, kaj pa tako verno čakaš? Sestanek z dekletom?" Tako Je bil presenečen, da ni ničeaar odvrnil. - "I pa.mu dajmo mir." sta hli-nila onadva obzirnost in odvlekla Strela za rokav. Ta pa se Je odhaja je posmehoval: "Sestanek ima in res jo čaka. Kar počakaj, saj pride. Pa dobro se imej. adijo!" darjal, temveč se je dal zanesti na krilih nebrzdane domišljije. Srce mu je burno utripalo, ko se je pognal za skrivnostjo ter br-zel na Breg. Hitro je našel hišo, v kateri Je bila tudi gostilna. J V prvem nadstropju jf pozvonil. Odprlo mu je dekle z belo ovijačo na glavi. — Ali ne stanuje tukaj neka gospodična Elza? Ne, dekle ne ve; je komaj teden dni v hiši; morda bodo vedeli gospa. Potem je iaf čluštni nekaj zašumelo.* Kmalu nato je spet prišla dekla, naj vstopi. Oddahnil se Je ter se dal odvesti v sobo t lestencem, ki je jarko obseval svetlo pohištvo. Nepremično je* sedel v naslonjaču in čakal, kdaj se mu razkrije skrivnost. Neizmotao razburjifttije so izdajaH SAffio nemirni prsti in pa oči, hrepeneče zroče v vrata, ki se riforajo zdaj zdaj odpreti. "O, kje si, draga Elza!" Vrata so se zdajci res odprla toda v sobo ni vstopila srčno zaieljena, nego prvi knjigovodja iz banke, že starejši možakar, ki ga je, široko se hahljaje, pozdravljal: "Me prav zelo veseli, čast mi je. 8 čim naj vam uatrežem?" Lovro je jecljal: "Ah, oprosti te, to mora biti pomota . . . Za» šel sem t napačno hišo, napačna vrata ... Ali res ne stanuje tukaj ona... gospodična Elza Cvetek?" Elza Cvetek?" se je prekomerno začudil gospod. Lovro pa se je poklonil, oprostil ter se okrenil, da bi odšel. Medtem pa je že vstopila gospa s steklenico likerja in kozarčki na steklenem pladnju. Gospa, ki jo je nesrečni Lovro poznal, se mu Je ljubeznivo smehljala, ga pridržala ter mu natočila, pa še možu. "Ali morda ti poznaš neko Elzo Cvetek, ki naj bi stanovala v tej hiši?" Gospa je odkimala. Ne, tega imena ne pozna in se ga tudi ne spominja. Potem pa se je domislila in rekla: "Morda Je pa tako ime natakarici, spodaj v gostilni ? Mož, povej!" : • Mož jo je bistrtf pogledal in si pogladil nos. Nasmehnil se je. Ne, tisti deklici je bilo ime Re-zika. Lovro je postavil neizpraznjen kozarček na mizo. — Le čemu je še tu! Ali ga je omrežil zli duh? . . . Morda pa je napačno bral in se zmotil? . . . Vpričo obeh je potegnil pismo iz žepa in spet prebral. — Toda tu je črno na belem, da je Elza v tej hiši . ..Je tudi hišna številka prava? Je ... Potemtakem se je morala Elza v naglici pomotiti. Najbolj pametno je, da se oprosti in odide. Rekel je ie zbogom, se zasukal na peti, se skoraj spotaknil, potem pa je omahovaje odšel. Hudo mu je bilo, da je kar stokal. Gospod ga je spremil do hišnih duri. Toda ondi, pred gostilno Je že prežal Strel . . . "Oj, kaj pa išče Lovro v tej hiši?" In že ga je držal ta rokav in ga šiloma vlekel v krčmo. Gosti, zdaj tovariši, so zagnali velik vrišč. Nikoli ga še niso imeli v družbi, danes pa jim Je prišel še posebno pogodu. Vsi vprek so ga spraševali, kaj ga je saneslo v to hišo. Ni jim odgovarjal, ampak se Je kakor ptiček v kletki ves zbegan oziral na vse strani in prežal na priliko* da bi pobegnil. Tako je bil poklapan, poparjen in zagrenjen v turobne misli, da ni niti najmanj opazil grdih senc, ki se liki režeči se Zlobci poskakovali z obraza na obraz vseh teh prevejancev in da ni ne čul pa tudi ne razumel norčij in namigavanj. na kar Je omizje prasnilo v smeh. Preveč Je bil zatopljen v misli, a zdaj ga Je tako tiščalo v prsih, tako se Je rasbolel. se počutil nesrečnega in zapuščenega, da ai Je moral poiskati tolažbe. Ah. kar k sosedu Strelu ae Je nagnil in ga v trd ilone vse mesto in vse ljudi. Zaupljivo pobarani pa j« hinavski zasukal oči in odgovoril na ves glas, da so ga čuli vsi: "Oj, reva, veš, da se mi smiliš. Zdi se mi, da jo res poznam. Toda, moj dragi, ona stanuje prav na drugem koncu mesta." Imenoval je ulico na skrajnem koncu predmestja. "Oh, hvala ti," je dejal Lovro, ki je imel oči uprte samo v bur-keža. In že se je dvignil, pograbil za klobuk; da mora nemudoma ven, da ima še neodložljive opravke in nujno pot. Voda, v kateri bi gotovo utonil, ga je kanila odplaviti, da ga zdajci ni prvi knjigovodja udaril po rami ter ga prisilil, da je zopet sedel. V gospodu se je nekaj zganilo, nemara vest, kajti skoraj osorno je ukazal: "Dovolj, tovariš Strel! Mi: slim, da je že več ko dovolj. Pika, konec in zdaj kaj drugega." Lovro se je preplašen ozrl po omizju, potem se je kar sesul in prijel za čelo. Zatemnilo se mu je pred očmi, nakar so se jele megle, ki jih je neusmiljeno tr gala svetloba, razkrajati' in se razgubljati. Naposled so mu od padle luskine, da je spregledal. "Imeli so te za norca!" mu je zahrumelo po glavi. Zdaj pa ga niao mogli več zadržati. Govori čili so, da niso mislili nič slabega z nedolžno šalo, pa jih ni niti poslušal. Sel, kar bežalje naravnost domov. Po prečuti noči sta mu zagrnila srce srd in zaničevanje nad tovariši ter stud in sram nad sani irfrseboj. Ah, le kako naj ae maščuje za vse ponižanje, sra- motenje in razžaljeoje? D. klza ne zvedela! Prstenega lica, prtpad4,n naslednjega d nt »tiTS Dobro jutro! Ali jezni ker so ae tovariši , P« »o res Kdo vam je povedal'" . "V** Strel! Ravh0 prej j« vse povedal. Ta jeJS reden." Jjlajbo> "Vi ga poznate?" Novol je zazijalo pred njim. "Pa še dobro ga poznam no si izmisli kaj posebne« Pisma in kar z mojim iln< ha-ha! In kako so vas od Poncija do Pilata, ha Tako prisrčno .se je smeja si je morala z robčkom pre Lovra pa je »peklo pri nujše od žerjavice. Toliko kobe in razočaranja se je madilo v njem, da/ ga je zadušiti. In zdaj fra se de sramuje in se posVehuje koval pa je" vse Itaj dni Odprl je usta, da U ji zalu obraz. Kaj? Psovko, pa i su rti izdavil iz grla. Pač kar zletel preko ceste in ni go stran. Bežal je, kakor kamenje metali za njim. E je zresnila, malo je Se post gledala za njim, potem pa svojo pot. Tovariši so se predat« potuhnili, molčali so, kaki bi se ne bilo nič pripetilo, mal jih je prav iz srca zan Tudi z Elzo se nista njč vd čala. Ali ste naročeni na da "Proaveto"? Podpirajte svo Lovro ae Je globoko oddahnil. | nem prepričanju, da mu Je prijatelj in mu bo tolaftnik. vprašal. ali morda ne pozna neke E1-ze Cvetek, ki stanuje nekje tu- ko so ae zarea pobrali. Tedaj pa je kakor duh le pristopil drugi moški ter mu v roke potisnil pi- žami ao se spogledovali, se mu- rim ga je odlikovalo starešin- semce. Bil Je prav tisti, ki Je že kaj na Bregu ... Saj on pozna KNJIGE CANKARJEV DRUŽBE 1 Cankarjeva družba v Sloveniji je za le I 1940 izdala sledeče tri knjige: v 1. KOLEDAR, povečan in z bogato v* bino• ^ 2. MARSEUEZA, gpual v $pomin IS letnice francoske Velike revaluci, r— Herman WendeU 3. SLOVENSKI POLITIČNI PR0BLI\ Ml. Spual Anfan Dermota. Vse te tri knjige dobite poštnine pro»t Velika zaloga drugih knjig v sloventkei j[ in angleškem jeziku. Pišite po cenik Knjigarna Proletarca 2301 So. Lawndale Ave. - Chicago, lllinoi naročite si dnevnik prosveh Pa sklepu 11. rada« konvencij« m lakka priAteje ed.n. dva. trt. štiri aH pet Mf U «. nini. Llat Prcrata iUm aa vsa maka. aa «aae .U nrfltn« H eno letno aaročntao. Ker p. flaal la pla«a|o '"i tednik, ee Um to prišteje k naročalni. Torej -d«) nI Jo list predrag aa flane 8NPJ. Ltot «WHe J« ^'"J gotovo Jo v raaki drašiai nekdo, Id U rad fltal ltot mk 1 Mata Proereta Je: , j U ZdrnL tfriare ta KaaaSo.fMO Ctoero in Chi««» i* 1 tednik ta.............4M 1 tad®»< ............... t tednika In............9M t tednlj« |a....... t tednik, ta............Mt • tedn k« a....... i tednike ta............ lJi 4 toda k« in....... I tednikov ta........... ali • tednlkor , le Evropo Je............ Pojeenlle:—Vselej kakor hitro kateri teh Banov prrneh. b | SNPJ, ali 6. m pr~ell prod od druiln. to bo uh^. «-;^ tednik, bode morel Kiti ttoa to dottfne dn,linf; k' nJr.vnlltru U* naročena na dnevnik Prometa, to takoj aain.n.u opra£>« ^ in oben.m doplačati dotidno vsoto lirto Pro.v«ta. Akou* tedaj mora upravnlitvo snlftaU datum ss to vsoto aaroen P ROS V BT A, SNPJ, M»t Se. Ubadal. Ave. C Mr.r°. ,lL Priložene poMjani naročnino se Ust Presto » n tmm ..........ČL dre*" Naalov p........( 1 ••♦••«•• Ustavite tednik ta ffa pripMto k -I« -rrfnto« -d ,.Cl dm#r> ......... .. : dre*«" *....... ^ .......CL dre*tvs *....... » ______ ______ Drta*. Nov