Štev. 77 TRST, v četrtek 18. marca 1909 Tečaj XXXIV k** IZHAJA VSAKI DAN —M- teli »fe ffrfeijeh in praznikih ob 5-, eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. ^»siunUn? Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih M»oa*arnah v Trstu in ok-.lici. Gorici. Kranju, St. Petru. C««tojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ijC-inl, Dornbergu itd. Zastarele §ter. po 5 nvč. (tO stot.). -žfijlabi se RAČUNAJO NA milimetre v širok osti 1 CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, -**3nrtaice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaijna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-*x3Jtj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave _Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega druitva „Edinost" za Primorsko* V edinosti Jo rao*f NAROČNINA ZNAŠA mm mm vs*e leto 24 K, pol leta ,'2 K, 3 mesece 6 K; na »»- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. BUMBlna na ailtljak* lzAanJ* „SDIVOSTI" >tu« : ••!•> —— letno K 5-20, pol lota 3 BO — — Tai dopisi mg se pošiljajo na uredništvo lista. Kefranke- vaaa pisma m m »prejemajo in rokopisi tB >• vračaj Saročnino, oglaae-m reklamacije je pošiljati na upravo UaBDNIŽTVO: olloa Giorqio Gatattl 18 (Narodni dem) fedsgatelj i« odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik fem^orcij lista „Edinost-. - Natisnila tiskarna konsorcij* hsta „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. roStno-hran!htJ?nl ralun št 841 652. TELEFON St 11-57 Brzojavne vesti. Konferenca načelnikov klubov. DUNAJ 17. — Na današnji konferenci načelnikov klubov je ministeraki predsednik baron Bienerth na vprašanje posl. Chiari-ja izjavil, da ne more k včerajšnjim izjavam o uranjem vprašanju ničesar dostaviti. Sedaj ee gre za to. da ge od naše strani zopet odgovori na srbsko noto. Putem še le pride do nadaljnega razvoja k t. ar. Ministerski pred« aednik vporabi vsako priliko, da bo zbornico li formiral o Btanju stvari, Nikakega dvoma ni, da je položaj nevaren, četudi zamoremo upati, da bo konečna rešitev mirna. — Pob). Kramsr je izjavil, da ne bo njegova stranka ovirala niti uresničenja predloge o podržavljenju železuic ni:i rekrutne predloge, oziroma rešitev zatfgdila. Kotferenca načelnikov klubov je konečno sklenila, da se vojni in železniški odsek po možnosti še ncccj sestaneta, da imata jutri ves dan in oziroma v petek predpoiadne seje, nakar se bo potem v petek opoludne vršila prihodnja plenarna seja, ki fco razpravljala o obeh zakonskih predlogah. Povodenj na Ogrskem. SEGEDIN 17. (Ogr. biro). Velikanska mt-sa letu, ki je razdejala mott čez Tiso v S oinoku, pla^a nizdol TiEe in Ee bliža Sege-ditu. Leso%je je odnetlo seboj ladije in pre-vo ze. Pri mestecu M.ndsent je maBa lesa na-pravila veliko Škodo, razdejala je mline, la d'j e čolne in plavfce. Ukreniene so obširne oa redhe, k elgjoskemu mostu so odposlani i-iicrirji. da ustavijo velikanske mase lesa. M nogo tukčj usidranih ladij je kar najhitreie i.bečalo nizdol Tise, da se umaknejo preteči nevarnosti. Škcdo cenijo ca en milijon kron. Največ trpijo trgovci z lesom, kater h plavbe plavajo z gorenje Tise. Štrajk poštnih in brzojavnih urad nikov na Francoskem. PARIZ 17. Število štrajkuječih poštnih in brzojavnih uradnikov je razmerno malo. Doslej je bilo radi javnega vdeleževanja fetrr.jka odpuščenih 700 vslužbencev. Msd temi ]e število onih. ki podpirajo štrajk z zmernim Biužbovaujem, izlasti med t ilegratisti, ztlo veliko. Tako se je zamoglo v Parizu, kamor pr.haja in odkoder odhaja na dan 100.000 brzojavk, odpoalati včeraj skupaj le 12.000 brzojavk. Sinoči je imelo 1500 teiegrafistioj in telegrafistov &h:d, na katerem ho sklenili, da ustavijo danes delo. Iz pokrajinskih mest poročajo, da *o se tamošnji uslužbenci pridružili štrajku. Dunaj 17, „Fremdenblatt" poroča, da je grof Hennk Olam - Mamnic imenovan tajnim svetnikom. Dun^j 17. Neka tukajšnja korespondenca je priobčila vest, da imajo na Dunaju učeči se srbski dijaki že dlje časa v tukajšnjem inercatu za bosanske visokošolce tajna posvetovanja, da dajejo dobrovoljcem za slučaj vojne proti Srbiji tajna navodila. O i mero-dajne strani javljajo, da je omenjena vest popolnoma brez V3ake pcdlage. RUSIJA. Duma hoče. da se Rusija oboroži. BEROLIN 17. ..Ber). Tageblatt" poroča iz Petrograda : V dumskih krogih se govori, da je vojna neizogibna. Sodi se, da pnde do odločitve v kratkih dneh : ali vojna, ali kaka mirna rešitev spora. V očigled vojne nevarnosti se neprestano razpravlja o stanju ruske PODLISTEK. Z bombami za svobodo. — Povest iz makedonskega življenja. — Piše Niko Nlnić. Siedila sta mu na konju Lazo z Danico pred seboj in četnik, ki je bil žnjim v Hu-stjn-begovem konaku. Kam bo namenjeni ? Fatima je jokala in si ni mogla raztol-mačiti kaj se gt.di žnjo. Danica je bila zadovoljna in srečna, ker ie bila pri Lazu, a on se je topil v sreči, ker je dobil svojo Danico. Bil bi bil sledil Trajkoviču s svojim sladkim bremenom do konca sveta; zato ni vpraševal in ni si raz-bijhl glave z vprašanjem: kam ga vodi Trajkovič ? Imel je poleg sebe Danico, in to mu je zadoščalo. Četnik pa, ki je sledil obema, je znal samo to, da to, kar je ukrenil njego? voj-vods, je dobro ukrčnjenc. Za hrbtom jezdecev pa se je vali! debel dim ; nsd Oobir-kulo je švigal plamen. armade, ki je smatrajo vsi kakor žalostno, teko da bi bila aktivna intervencija Rusije izključena. Duma je sklenila, da bo imela posvetovanje z vojnim ministrom, na katerem bo razpravljala o potrebnih korakih, da se Rusija oboroži. Duma je pripravljena dovoliti vojnemu ministru tudi večje denarne svote. Proglas Homjakova in slavofifskih voditeljev. PETROSRAD 17. — Predsednik dume Hjmjakov in slavofiUki roditelji so izdali na evropske parlamente proglas. Ta proglai je pa radi svojega Avstro Ogrski sorražnega tona naletel tukaj na raznovrsten odpor. Svoje sodelovanje je odrekel celo slavefilski voditelj kadetov Rodičev. Avstrijski državni zbor. DUNAJ 17. — Zbornica ie nadaljevala prvo čitanje rekrutne predloge. Pesi. Kramar je iziavil, da bi ne bilo nikdar prišlo do konflikta s Srbijo, ako bi se ne bilo Avstro-Ogrsko vedno germaniziralo in madjarizira!o. Slovani Avstrije hočejo le, da se stori vse možno za ohranitev miru. Nikdar ni bi! avstrijski vladni zisteai, ki je mehto, da bi združeval vse narode, Slovane razdruževal in zatiral, pogubnnosneji in nevarneji, nego sedaj, ko 6e v trenotku unanje nevarnosti in v trenotku, ko se gre za jugoslovansko vprašanje, žali Čehe in Jugoslovane s sestavljanjem kabineta in z odredbami, ki kršijo njihove pravic?, ter te tira izrecno nemško-nacijonalno politiko. Zborn'ca je danes končala prvo čitanje rekrutne predloge, ki je bila izročena vojnemu odseku. Vsi govorniki so izrazili prepričanje, da stori Avstro Ogrska vse, da se sedan-i položaj mirno reši. — Posl. Dzieduszjcki je rekel, da je sedanji položaj zelo nevaren, vendar se nadeja, da se cbrani mir. Izrazil je prepričanje, da delajo vse velesile za ta cilj. Nevarnost je pa v javnem mnenju Evrope, izlasti Rusije. V deželni avtonomiji, utemeljeni v avstrijski ustavi, ki jo ima dobiti tudi Boana in Hercegovini, je bolje jamstvo nego v diplomatičnih spisih. Rusija ni opravičena, da se pritožuje o zatiranju Bosne in Hercegovine, ker so imeli narodi Avstrije in anektiranih dežel celo ob č£su okupacije več narodnih pravic in več avtonomije, kakor nevladajoči narodi Ra*ije. Govornik je izjavil, da je dolžnost, da 6e v sedanjemu trenotku, monarhiji, kar zahteva. Mi smo se potegorali za mir in nadejamo se Še vedno, da se mir ohrani. Posl. Daszjraski je pripoznal težavni položaj Srbije in je odrekal Rusiji pravico, da se pred Evropo postavlja za protektorico Bosne in Hercegovine. Izjasil je, da ie Avstrija r.e sme umakniti. Dovolj je pa, ako ostane pri dosedanjem vedenju, ker bi vojna utegnila privesti do kata»trcfe. Sredstvo, da estane Avstrija v neizogibno potrebnih odnešajih z balkanskimi državami, je v tem, da omogeči trgovinski in gospodarski razvoj istih s carinskimi in trgovinskimi pogodbami. — Koncem seje je posl. Kalina (češki radikalec) pokazal na enodušno željo vseh poslancev in narodov, ki jih zastopajo, da se chrani mir. Vprašal je predsednika, ako hoče biti na svoji ju-tršnji avdijenci pri cesarju tolmač teh čutstev. Predsednik dr. Pattai je odvrnil, da je prav tako velik prijatelj mru, kakor vsak poslanec zbornica- Vsa država upa, da sledi sklep o vojni in miru, ki je v rokah cesarjevih, na najmodreji način, kakor je to potrebno za blagor narodov in tudi države. (Živahna peljala). — Prihodnja 6eja v petek. „Veleizdolniški" proces v Zagrebu. 12. dan razprave. Nadaljevalo se je zaslišavanje obtoženca Vase L u k a č a. Drž. pravdnika Akkurtiia je nadomeBtoval namestnik drž. pravnika S to-ž i r. Prečitanih ie bilo več letakov, v katerih se agitira za „Privredaika". V enem istih «e ag'tira za „slovansko cirilico". Nadalje je bilo prečitanih nekoliko brzojavk, odposlanih obtožencu cd „Srbobrana", v katerih se poroča, da sta Pribičevića v Zagrebu, da ne pride Budisavljevič (poslanec) v Vrginmost in slična poročila vodstva stranke. Preds.: Iz dosedaj prečitaneg* je jasno, da je bil glavni namen „Privrednika" veliko-irb3ka propaganda. (Privrednik je glasilo srbskih poljskih delavcev). Obtož.: Jaz se nisem udeležil kongresa poljskih delavcev. Namest. drž. pravdnika: Ste-li bili proti ustanovitvi srbskih poljedelskih društev? Obto?.: Ne, kako bi to mogel. Nam. drž. pravdnika: Ali se vam ne zdi čudnr, da ste prodajali ume verižice s sliko kralja Petra in ste vao svojo hišo oblepili z njegovimi slikami, dočim niste imeli slike našega kral a. Obtoženec je to zanikal. Branitelj dr. Hinković ga je vprašal o „tajnih" sestankih v njegovi hiši« Obtož.: To so bile seje izvrševalnega odbora strankine organizacije. — Vendar niso bile ! „tajne" marveč v skupni gostilniški sobi. Od drugih gostov so bile oddeljene le s špansko steno. (Viharna veselost). Nadalje je obtoženec izjavil, da ni nikdar „priznal", češ, da se je na eeatankih agitiralo proti katolikom, kakor pravi to obtožnica, n&kar je dr. Hinković konstatirah da se obtožnica poslužuje neresnic. Preds.: Obtožnice ne dovoljujem kritikorati. Nameat. drž. pravdnika je izjavil, da se beseda „priznal" v obtožnici nanaša na obteževalno pričo ne pa na obtoženca. Bran. dr. Popović je vprašal, ako se je po aretaciji obtoženca vršila pri njem hišna preiskava ?! Nam. drž. pravdnika : Tega ne vem. Bran. dr. Popović: Kako je zamogla številka „Privrednika" od 19. novembra biti m^d aktom obtcž?oca, ki je bil spisan 11. novembra. Nsm. drž. pravdnika: Popolnoma slučajno, bržkone po pomoti. (Nemir med občinstvom). Bran. dr. Popović: So se li vršile seje srbske hranilnice v oni sobi, v kateri vise slike našega kralja ia kraljice P Obtož.: Da. Bran. dr. Popović: In se vam ne zdi čudno, da se seje hranilnice vrše pod sliko vladarja. Nam. drž. pravdnika: (je razburjen skočil po koncu). Konstatujem, da nahaja dr. Popović čudm, da visi v srbiki hranilnici slika našega vlad?"irja. Bran. dr. Popović: Tega nisem rekel, Hot^l sem nekai nagla-šati nekaj povsem druzega. To so podtikanja. To je sistem podtikanja, kar dela nam. drž. pravdnika. Preds.: — O tem ne dopuščam govoriti. Sledilo je potem zaslišavanje četrtega obtoženca „veleizdajnika", 42-letnega svečenika in župnika Nikolaja Milića. Obtoženec je iz obtožnice razumel Ie toliko, da je drž. pravdnik predlagal zanj vislice. (Nemir med občinstvom). Obtoženec ie člen srbske samostalne stranke, ni se pa udeleževal organiziranja stranke. V Vrginmost je hodil, ker ima tamkaj sorodnike. Bil je za Oreščaninom predsednik strankine organizacije v Vrgin-mostu. Z drug-'mi organizacijami stranke raznih okrajev pa ni bil v zvezi. Nadalje je pripovedoval, da je hotei v svojem okraju z nekaterimi prijatelji ustanoviti zavarovalnico goveje živine, ker sta v društvu, ki je tam XIII. Kakih šest ur hoda od Oabir-kule se je bil nastanil pred kakimi dvemi leti star, časti tljev hadžija1). Pripovedoval je — toli muslimane, ki so /.e molili na prerokovem grobu, kristijanom, kolikor mohamedanom — da se je že trikrat klanjal na prerokovem grobu, v svetem mestu Meka. Ko je bil tretjič na prerokovem grobu, je čul v molitvi neki glas, ki mu je zapovedal, da ima zapustiti svojo domovino, Malo Azijo ter oditi v kraj, kjer se je sedaj nastanil. On je tedaj vstal se za« hvalil Allahu in preroku za dobljeno zapoved, odšel v dotiovino, po prodal svoje imetje, vzel seboj svojo hanumo ter se napotil, kamor mu je bil naročil glas božji. Tako je prišel v te gore in se nastanil v siromašni koči. Čim je bila oblast doznala, da se je nastanil v njenem področju neki tujec, ki pravi, da je hadžija in doma iz Male Azije, poslala je do njega orožnike, da zahtevajo od njega teskere (dovoljenje, potni list). Mož je dokazal s svojimi listinami, da je resnica kar govori in od tedaj ga ni nikdo več nadlegoval. Živel je mirno s svojo hanumo, ki je ») Hadžija romar, častni naslov za one jako držala na zapoved bo^jo ter se ni nikdar prikazala drugače iz harema, nego popolnoma pokrite. Hadžija Hajrudim pa si je vsaki dan petkrat umival noge, roke in obraz pri bližnjem studencu, in petkrat na dan je molil Allahu in se klanjal njemu in njegovemu preroku Mohamedu. Ni od nikogar nič zahteval in nikogar nič vpraševal. Živel je popolnoma po zapovedi božji ; ni se brigal za svet in njegove pravde. Ljudje so tega moža spoštovali in sicer ne samo muslimani, marveč tudi kristijani. Govorili so sploh, da je hadžija Hajrudim svetnik. Med muslimani je kmalo zaslovel; ne samo radi svoje svetosti, ampak tudi radi temeljitega poznavanja islama'). Največkrat ao ga ljudje, ki so slučajno lli tod mimo, videli, kako je sedel pred kočo in čital koran. Radi tega so se muslimani večkrat zatekali k njemu po »vet, bodisi radi prepirov glede dedščine, bodisi, da se je kateri hotel izoebiti žene, katere se je naveličal. V takih slučajih so ie ljudje obračali najprvo ca hadžijo Haj rudi ma, in Šele potem, ko jim je Islam — mohamedanski verski nauki. že obstojalo, dva tujca gledala le na iastno korist. Preds.: Koga imenujete tujcem ? Obtož.: Vsakega, kdor ni Slovan. Nadalje je pripovedoval, da so ga aretirali ravno, ko ie hotel oživotvoriti zavarovalno družbo. Sestanke za to družbo so imeli skupaj s Hrvati. Preds.: V Vrginmostu so bili pa tudi še drugi sestanki ? Obtož.: Da, seje strankine organizacije. O teh imamo zapisnike, ki sem jih hotel tudi pokazati preiskovalnemu sodniku, ki jih pa ni hotel \ideti. Preds.: Ali pa so se storili še drugi sklepi, kakor oci zabeleženi v zapisniku ? Obtož.: Ne, za to jamčim. Delovanje srbsko-samostalne stranke je odprta knjiga in ni res, da so „pojave" o katerih govori obtožnica (to je srbske zastave in grbi, cirilica, srbske pesmi itd.) prišle na dan se le, odkar se je organizirala stranka. Od tedai se je razširjala med srbskim narodom le ideja ljubezni, sloge in skupnosti s Hrvati, Obtožnica vsebuje neresnice. Tako se opisu'e v obtožnici, kakor da bi obtoženci ne imeli nikakih razbremenilnih prič. Sicar ni nikdar videl izpevedb svojih obteževalnih prič. Na daljna vprašanja predsednika je obtoženec objavil, da se je Čutil vedno kakor Srba ;n da so Hrvatje in Srbi po njegovem mnenju en narod z dvemi imeni. Brata Pribičević pozna in na to je ponosen. Izjavil je, da je vsa kampanja proti Srbom sredstvo mrgotcev, da razrušijo hrvatsko-srbsko koalicijo. Nastića ne pozna in noče kakor dostojen in časten človek sploh videti te osebe! Po odmoru. Predseanik je vprašal obtoženca o srbskem geslu »Svoj k svome" Obtoženec je odgovoril, da so Srbi pač delo vali po tem geslu, vendar razumejo pod tem le bojkot tujcev. Hrvati in Srbi so pa ne narod. Pred?.: Nastić vas zelo obtežuje. Obtož.: Nastić laže. Vie kar pravi Nastić, jo velika neresnica, grozna neresnica. Pred*.: Vs9 to mu. boste zamogli lahko povedati. Obtož. : Ne, gotovo ne, kajti on ne pride sem. I u on ne pride sem, ker ni dobil denarja, ki ga je hotel imet?. Predi, (razburjeno): „O tem ne puitim govoriti*4, in je hotel prekiniti z a s 1 i š e-vanjez obtožencem. Obtoženec ga ie pa opozoril, da ni bil še vprašan o vseh točkah obtožbe. Da, res je, ou je b.l „duši poljedelskih društev", kakor stoji v obtožnie:. To je pa bil, ker bi bili sicer tujci vzeii v zakup vsa zemljišča in bi bili pregnali Srb^ in Hrvate; Hrvatska bi pa kmalu obstojala samo še po imenu. Srbska poljedelska drušfva so podpirala tudi hrvatike kmete, aki je bilo potrebno. Sicer je bilo prvo društvo ustanovljeno leta 1895 in sicer ga je ustanovil nje g. ekscelenca tajni svetnik nje g. veličanstva in predsednik najvišega sodišča d". L. Radivojević. Preda, je opominjal obtoženca, naj bo kratek. Obtož.: Tuje kreditne zavode je tukaj pri nas razširjal dr. Josip Frank, Preda, (zelo razburjen): O tem 11 dovoljujem govoriti, Obtož.: To je pa zel' važno. Preds.: No, to ni važno. Besedo ima namest. drž. pravdnika Stožir. Obtož.: Tako. ta ? Kje je pa drž. pravdnik Akkurti. Jaz bi mu rad gledal v oči, njemu, ki me je pustil medleti sedem mesecev v ječi. Nam- drž. pravdnika: Hočem le izjaviti, zakaj ni preiskovalni sodnik pregledal in zap'enil zapi;-nike sej srbsko-samostojne strank-e. liti so on dal potrebna pojasnila, so se obračali ra kadijo3). O takih prilikah hadžija Hajrudim ni zamujal, da ne bi bil one muslimane, ki so se zatekli k njemu po svet, opozarjal, kak ) nesmiselno je njihovo postopanje z rajo. Navadni cdgovor, ki ga je dobil na tako prigovarjanje, je bil, da so to gjavri (ce-verniki). Hadžija Hajrudim pa jim je dokazoval na podlagi korana, iz katerega jim je navajal na pamet kar cele vrste, da kristijani ni»o nikaki gjavri, ampak da so tudi kristijani prejeli pismo. Navajal jim jim je posebno 73 vrsto iz 5 poglavja korana, kjer je rečeno : Vsi, kristijani, Židje ter sploh vsi oni, ki bo prejeli pismo božje, bodo izveličani, ako bodo živeli po zapovedi. Muslimani, bogati agi ln begi, bo ste^r zmajevali z glavami, ker se jim je zdelo čudno, kako naj bi bilo možao, da bi oni skupno z gjavrako rajo uživali sladkosti raia in gledali obličje božje. Ali, ker jim je to pripovedoval hadžija Hajrudim, so ipak molčali in premišljevali o vsem tem. (Dalje.) • ( Kalija ==- turški «odnik. Stran II »EDINOSTc štev. 77 V Trc4u, dne 18. Marca 1903 ee nahajali med cerkvenimi k.jigaoii in teb te ni hotel dotakniti. Obtož.: Ta*o ? Odkod naenkrat ta blazen. V Srsri Gradiški je. preiskal celo jabelko na cerkvenem zvoniku. I (Xemir med občinstvom). Nam. drž, pra?d-aika: V koledarju „Vadar" se zatrjuje, daj spada Hrvatska k Srbiji. Obtož.: Zakaj pa: ni državna oblast tega koledarja zaplenila? — Potem je zopet prešal na preiskovalnega sednika: Ako so me že zaprli radi „veleizdaje, bi bili morali vse preiskati. Morda ko bile v onem kotu ravno bombe oziroma d: agi revolucionarni materijal. Po nekaterih drugih vprašanjih braniteljev o srbski samostojni stranki ia nje delovanju je predsednik odredil razpravo. * * * ZAGREB 17. (0*r. biro). — Obtoženec Živkivić se je branil na enak način, kakor prejšnji obtoženci. Obtoženec Peter Petrovič i ni hotel odgovarjati na stavljena inu^ vprašanja. Justitia reoiorum Mamentnin! Zgodovina naše monarhije pozna že mnogo listov, ki bi jih zdrav človeški razum težko umel. ker bi bilo težko izreči konečnoj sodbo, da-li jih je narekovala veča lahko-) milijenost, ali večji idijotizem. Rekord pa jej bil vsekako dosežen s sedanjim »veleizdajnikj Ikim" procesom v Zagrebu. j Kaj se hoče doseči s tem procesom ? Morda opravičiti aneksijo Bosne in Hercegovine pred Evropo ? Nočemo delati ekskurzije na državnopravno polje, niti nočemo tu oporekati pravu monarhije z meritoričnega stališča. Ali jedno smemo konstatirati na podlagi dogodkov, ki se vrše pred očmi vsega sveta. Simpatije svetskega javnega mnenja, ki so se začele polagoma obračati na str&n monarhije, so se obrnile zopet proti nam. Treba le či-. tati francozke, ru*ke, angležke in tudi itali-j l a ruke novine. Pomenjalo bi varati samegai sf'oe, — a to je, kakor znano, največe zlo ▼] politiki — ako bi si hoteli zatiskati oči predi dejstvom, da bi imela naša monarhija v slučaju oboroženega konflikta s Srbijo proti sebi. javno mnenje Evrope, v kolikor je zastopajo) te novine. < Topaje po velikem delu po-, sledica „veleizdajniSkega" pro-; c e s a. Ali ta proces so vrši v znamenju „či-; stega" Hrvatstva. Sam Frank ne bi mogel bolje] inscenirati vse te komedije, nego je to storil državni pravdnik v Zagrebu, Akurti. To bi bil pravi namen tega procesa:: oabujskati Hrvate proti Srbom. . { Kadar koli je bila monarhija v nevarnosti, so prihajali lahko mi Sij eni ali pa ne&po-i ttobni državniki s kako kostjo, ki so jo vrgli Slovanom, ki naj bi jo glodali. j Čim pa so Slovani storili svojo dolžnost, so konečno od istih državnikov dobili brco.i To je dejstvo, ki so je mnogokrat ponavljalo' v zgodovini monarhije na nja neizmerno škodo. Mesto da bi bili z ljubeznijo, s pravičnostjo, z jednako dobrohotnostjo do vseh pridobivali ljubezen teh narodov, vero ini zaupanje v državno upravo, in s tem utrj&li v LP.rodih vero, da so jim v tej monarhiji za-. g)tovljeni vsi pogoji za srečno življenje, vspešen napredek in svoboden razvoj, s čemer bi si zagotovili navdušenje narodov tudi za kritične čase, so se avstrijski državniki s t: iovratno&tjo nepoboljšljivih grešnikov oklepali mnenja, da za vladanje v tej monarhiji ]e najprimerneji princip: divide efc impera — razdvajaj in vladaj! S procesom v Zagrebu se zgodovina — ponavlja. S tem procesom se ponavlja stari modni greh. Namen procesu je več nego cčividen : nahujskati Hrvate proti Srbom! Ta namen ovaiajo se svojim divjanjem hrvatski frankovci, ki so so očitno postavili v službo barona Raucha, a ta je v službi... dr-: ravnikov, dacajskih in budimpeštamkih ! I Mari ne kriče frankovci po ulicah : n a v e -a a i a s srbskimi izdajicami?! Mari ni jeden vedij frankovcev „dokazoval" te dni ca javnem shodu, da Hrvatom ne grozi nevarnost ne od Nemcev, ne od Madjarov, ne od Italijanov, ampak le od — Srbov ?! Ti da so jedini sovražniki Hrvatov! Iz vsega „veieizdajskega* procesa je razvidno, da ga si insceniral ban Rauch iz lastnega nngiba, ampak da se je ta fulmi-nfntna ideja porodila vse kje drugje. Saj je baron Rauch le sluga, ali bolj diplomatično rečeno : eksponent madjarskih državnikov. Provzročiteljev tega procesa ne smemo iskati v banski palači v Zagrebu, ampak na I>iiaaju in v Budimpešti. In mi moramo le obžalovati, da so našli v Zagrebu sodnikov, ki so pripravljeni teptati zakon, pravo in Kumaniteto. Obžalovati moramo tu v imenu avstrij-sito-ogrskega Slovanetva in tudi ▼ imenu dr-< zave, ki jej taki procesi na eni strani ubijajo ugled pred cvetom, na dragi strani pa odpirajo propad med državno upravo in i a rodi. Cavaent consuleB ! ; Sola, iz katere so izšli tudi sedanji državniki avstrijski, mora izginiti. To zahtevajo narodi. Priti mera šola, ki bo vzgajala državnike, ki bodo umeii narode in njih stremljenja, ki bodo znali v srca narodov vcepiti čut varnc-iti glede svoje ekziBtence, ki bodo umeii, da države s tako sestavo, kakoršnjo ima avstro-ogrska monarhija, ni smeti vladati po principu: Difide et impera, ampak po principu ljubezni in pravičnosti — ki bodo znali praktično izvajati tisti globoko- smiselni opomia na vhodu na cesarski dvor na Daaaju, tisto geslo cesarja Frana I.: Justitia regnorum f u o d a m e n t u m ! DOGODKI NA BALKANU. SRBIJA. CARIGRAD 17. „Ojmau. Lloyd" pravi, da je srb*ki odgovor žaljiv in izzivajoč. Večjega roganja si ni misliti. Rusija je cd začetka motiia mir ia je lokavo imela svoje prste v igri. Javno sc Srbijo opomina, skrivaj pa ščuva. Izvolski igra nevarno igro. V vojni proti Avstro-Ogrski ne najde Rusija nikake p moči. Romunska naj se spominja, da ie za Plevno izgubila Besarabijo. Na Izvolskega pada odgovornost, ako zaide Srbija na kriva i pota in pride do vojne. CARIGRAD 17. V tukajšnjih srbskih; krogih se govori, da temelji vedinje srbske i vlade na edinosti naroda, torej tudi Srbov , izven kraljevstva; razun tega na simpatiji in ' moralni in diplomatični podpori skoraj vse Evrope in bržkone tudi na dejanski podporij Rusije. Če tudi bi ruska krona ia vlada ne hotela dati podpore, bi ju srbska vlada ob i izbruhu vojne prisilila, da jej pomagate. — j Francoski list „Stamboul" tolmači srbski, cdgovor v srbofilskem duhu pariških listov in j pravi, da je srbski kabinet podal doka s ve- i like diplomatične spretnosti. Položaj je ne* j varen in bati se je da pride do prekinjenja j dipjomatičnih odnošajev. — Mladoturški list! „Šuraj Urnet" pravi, da je Avstro-Ogrska, vlast, ki bi morala imeti prvo nalogo, da1 uredi vse balkanske stvari in si prizadeva, da ne bi prihajalo do protestov in konfliktov, i Zadnji korak Avstro-Ogrske ▼ Belemgradu. i BUDIMPEŠTA 17. — „Pester L'oyd" j poroča z Dunaja, da prihodnji korak, ki ga: stori Avstro Ogrska v Belemgradu ne bo ni- j kakor imel kakega značaja ultimatuma, ne bo j smel imeti niti videza kakega pritiska. Tako i bi Avstro-Ogrska hotela podati dokaz naj- i skrajnega potrpljenja in nuditi Srbiji možnost, j da spremeni svoj prvi odgovor na noto grofa j Forgacha. Posledice eventuelnega nevspeha. takega koraka bi izhajale same od sebe. LONDON 17. „Daily Graphic" pravi, da j je treba obžalovati ton srbskega odgovora | Avstro Ogrski, tako tudi, da so že, ukrenjene : vojaške odredbe. Dokler trajajo iste, je treba' z nezaupanjem vsprejeti vsa prijateljska zatrdila iz Belegagrada. Srbija naj odpusti svoje reserviste. S tem dokaže ne le odkrito- I srčnost svojih miroljubnih zagotovitev, ampak odvzane Avstro-Ogrski tudi vsako pretvezo za ( vojaško akcijo. — Telegraph* meni, ! da niti v izrazih srbske note niti v obliki, v kateri je bila izročena, se ne nahaja ničesar, j kar bi daio monarhiji najmanji povod, da. napade svojega malega soseda. V Belemgradu tiskajo vojne proglase, i BEROLIN 17. „Ljkal-Anzeiger" poroča1 iz Belegagrada: Kakor se zagotovlja, je dr- j žavna tiskarna že pričela tiskati vojne I proglase. BOSNA. j Bosanski frančiškani proti nadškofu Štadlerju. Mostarska »Radnička Obrana" je priobčila odprto pismo, podpisano od 10 frančiš- j kanov. * V tem pumu se cčita „Vrhbnsni" I glasilu nadškofa dr. Scadlerja, da je delal dr. j Štadler proti navodilom rim«ke kurije. Frančiškani so utrjeni proti sovražnim napadom dr. Š&adierja, kajti o njihovem delovanju in o njihovih zaslugah soli javnost. TURČIJA. SOLUN 17. Glasom ve3t; iz sandžaka, ; se ob meji nadaljuje z oboroževanjem srbskih kmetov, katerim so razdelili tudi bembe. V sandžak odputujejo še štirje bata-lijoni. SOLUN 17. GUsom najnovejih odredb ne bo vlada več dopuščala prevažati preko Soluoa vojni materijal za Srbijo. Srbska municija in razstrelilni materijal, nahajajoč se , v inuaicijskih skladiščih v Solunu, ostane,! kakor se zagotovlja tukaj, dokler ne bo avstro* cgrska-srbska afera rešena. — Vojni minister je ukazal, da se takoj ukrenejo priprave za sklicanje reservistov v kosovskem vilajetu. i HRVATSKA. Zagrebški nadškof proti odcepljenju Reke. Zagrebški nadškof dr. Posilovic je poslal sv. Stolici spomenico, v kateri je vsestransko pojasnil vprašanje odcepljenja Reke od senj- j ske škofije in se je z ozirom na vzroke navedene v spomenici, izjavil proti odcepljenju. Nadškof priporoča oh-anitev status quo. — Protestni Bhodi duhovščine v raznih okrajih . se nadaljujejo. Pozdravi došli »Društvu jugoslovanskih zelezniških uradnkov" povodom družabnega sestanka dne 7. marca 1909 v „Narodnem domu" v Trstu. PRAGA. Imenem praesidia radv kra-lovskeho hlavniho n.e;ta Prah} vyslovuii srdečnou radost' nasi nad založecloi s vazu jihoslovanekaho železoičniho iiredaictva, kteie zajiste mohutnym bude etražcem zajmu slo-van*kych v oboru železni čni'>n a volana uprhmne „živili*. — Starostu7 uradujfd prvin camč)tek dr. Stjcb. MLADA BOLESLAV. Vykonnv vybor Earodm' strarv svobodomyilce %fle vi a Bdru-žov&ai elovanakeho ufrednictra na zaklade myšlesky všaslovangkć, nosila pozdrav sjezau a pfeie jednain siozdove^iu nejlepšftn zdaru. — Pr^dseda dr. Tilclav Skarda. PRAGA. V prve valne hromadč shroiua-ž3e3ym kolegum jihoslovaaskyai bnmave nazdar neeht', družstvo mohutni ka eti na§i Iigy. Srdečny pozdrav SI o vencu m, Hrvatu m a Polakum. — Za slovanskou ligu: Hatelka, Maček. PRAGA. Pozdravuji radostne založeni jihoslovanske vetve železnični or^anisace a preji b^ se ji darila prace vnitini aby stala vždy verne pri lize a tim dala političke verejaosti pfi'klad jak železnični urednik chape slovanskou vza emnost'. V jednote je e:la, — iaženyr Karel Krepi u »ky Nymburk Cechy. LOIJN. Zdar bratrskemu spolku pri jeho ustaveof preje — Sirek, piidseda odboru Louny. PLZEN. V okamžiku kdy dra.I kolego?e jihoslovanšti vp!etaji' do veice slovanskeho svornost a iaiku Vatupu^ue v iady bojovniku za pra7o a spravedlnost, zaledne mysli k nim a volamo braterske Nazdar. — Odbor spolku šeskveh železoičoich ufedniku Plzen. KLADNO* Priiti v&Ši činnoBti k utuženi slovanske vzajemnosti prejeme mnoho zdaru. Bratraky pozdrav. — Odbor Českych uredniku železničnich Kiadno. BRNO. Pn j mete prajev našich vreljrch sympati'. Duši Vaši tionosti organiiačnf a stanovske provola^aane srdečoe a kolegfalnf „Zivio-, nemohonce pro nepredovi dane pre-kažkv vyilati naši již stanovec6 delegatj. — Odbor Spolku českjrch ždlezničnfch ufedniku v Brne. PRAGA. Ke eti a neochvejne oehran« zajmu stavovskych i narodsfch af zkveta ve verne vzajemnosti slovanske bratrske društfo jugoslovanskih železniških uradnikov. Drabvm kolegu in slovinskrm srdečne čeike na zdar. — UstradLl vvbor Spolku českveh. ČASLAJJ. — Mnoho zdaru bratrske mu spolku. — Uredniki stanica Ča slav. PRAGA. — Svornost' a bratrstvi budiž našim obapolcvm ci'iem! Kolegov e brati! — Krenovka. (Zvršetek pride.) Dnevne vesti. Volilni imeniki izloženi po političnem društvu „Edinost" so na upogled vsem narodnim volilcem in sicer se nahaja Centralni reklamacijski urad v prostorih Organizacije Via Lavatoio N 1, kjer se uraduje vei dan ; nadalje: za I. mestni okraj v gostilni Paniča na Rivi Pescatori št. 39; za IV. mestni okraj v prostorih „Tržaškega podpornega društa" Via Stadion številka 19; za V. mestni okraj gostilaa „Al Caccia-. torew Via Petronio Št. S; za VI. mestni okraj gostilaa konsumnega j društva pri Sv. Jakobu in v gostilni g. An- j tona Kreševiča Strada di Fiume N 10 za isti j ekraj in sosednji Rocol in slednjič v glavnih gostilnah konsumnih in gospodarskih društev okolice in sicer v R o j a n u v B a r k o v 1 j a h, pri Sv. 1£. M. Z g o r n j i,v pri g. M i k 1 a v c u Sv. M. M. Spodnja v Skednju, na Opčinab in v „Narodnem domu" pri Sv. Ivanu. C. kr. uslužbenci in politika. Vsakdo! bodi v svoji državi svoboden državljan. To se | pravi: vsakdo naj se v njej svobodno giblje in j dela, po svojem mišljenju, ako le ni nap3rjen ■ proti državi sami. Svoboda vsacega državljana ; je naravna posledica moderne konstitucijo-; oelne države. Vsaka država pa ima tudi ljuiij, ki jej j služijo in ki od nje žive. To so c. kr. u;luž*i benci. Vprašanje je torej: je-li tudi tak or-, gm d/žave svoboden človek? A zanimiro vprašanje je tudi: kako miBlijo c. k. uslužbenci sami ? 1 Kajti mnogo jih je, ki odgovarjajo : „Jaz, kakor c. kr. človek ne sm^m delati politike!" Jaz pa si mislim stvar drugače. M.ualii so časi, ko je bilo na svetu ljudi, ki niso: smeli — misliti in imeti svoje volje, ki torej j niso bili gospodarji nad samimi sabo. To so; bili sužnji. V sedanji prosvetijeni dobi pa ne | sme biti sužnjev niti med uilužbanci države.' Nekdaj so vzgajali ljudi za suženjstvo io zato ! tudi niso občutili verigo, ki so jih tiščale, j Moderna naša doba pa vzgoja moderne ljudi,; ki jim je suženjstvo — mučeništvo. Ti zahte- j vajo za-se svobodo mišljenja ia volje. Tudi uslužbenec države je sin svoje dobe. V službi sami se mora seveda pokoriti službenim predpisom, iz?ea službe hoče biti svoboden človek. Temu dosledno sme zahtevati pravico tudi do lastnega političnega mišljenja — seveda v okvirju države. Pokažite nam kakov zakon, ali kaka zakonite predpise, ki prepovedujejo državnemu uslužbencu slovenske narodnosti, da ne sme izjavljati, da je — Slovenec in da ne sme tudi na volitvah manifestirati k slovenskemu narodu! Ne, tudi vi c. kr. uslužbenci niate sužnji 1 In ako ste, ste največ sami krivi, da ste, ker vam nedostaje energije, da bi brauili svoje človeško dostojanstvo, svoje ustavne in politične pravice. Na kratite si sami, kar vam nudi zakon 1 Nikdo drugi ne Bine zahtevati od tm, da prenehate biti Z7esti sinovi svojega naroda, ali da ne smete delovati zanj! Tudi vi smete delovati v tem smislu politike, ako le ne zanemarjate s tem svoje službe. Nikdar naj ne prihaja iz vaših uit nevredni izgovor: ; Kikor c. k. uslužbenec &e ne Em?m peča i * i politiko. S—c. Železniška služba v Tratu. V časa oJ j 3, do 5. t. m. so se v Trstu vrSile med na-I stopniki uprave državnih železnic, južne železnice in ukladišč končne razprave o nač t; pogodbe glede vršenja železniške služba v svobodnem območju pristanišča tržaškega, ra železnici ob obrežju in na napravah prista-niščnega obrata v carinskem obnnčju tržaškem. O tem so se od strani imenovanih dveh železnic dovolila upravi javnih skladišč znatno olajšave glede časa rabe vozov. Iz železničarskih krogov smo prejeli: Dao 15. marca smo imeli nekak železničarji sestanek : sestali so se premikati državne železnice v gostilni pri mestu „Celovec". Razpravljalo se je o raznih stvareh v nemškfim jeziku da-3i 89 premikači skoro sami Slovenci, Bilo je precej neprijetno, kt: neprestano so se zbadali eden druzega, kakor je že navada med nagimi sodru?i. Posebao sd imeli na piki nekega sodruga, ki je člen personalne komiiije za utlažbence. Da ali eo g t radi obljubljenih poletnih hlač. Siromak 8-3 kar potil, kakor bi hribe prekladal. Raz srdi i se je in zahteval basado. Ali ni je dobil z lepa. Najprej se je jezil po nemški, a konečno. ko je videl, da ni druga5e, je ia nekoliko jecljal tudi po slovensko.l Sicer ne bi bili slišali niti besedice slovenske, da ni neki zvest pristaš socijalne so druge pozival navzoče „naj držimo skupiju. Seveda: mi premikači naj bi bili za večno peto kolo na vozu — Nemcev. Prišla je v razgovor tudi volitev dveh členov v personalno konisjo. — Nekateri so godrnjali, da Iti morali voliti dva taka zastopnika, ki znata vsaj nekoliko slovensko. A'i „voditelji" bo komandirali, da ne — in določili so za izvolitev dva trda Nemca, da trših niso mogli!! Za zabelo so si končno privoščili še pred sednika N. D. O., ker je ta odločni in žilavi mož našim socijalnim demokratom najbolj na poti. Čado da niso še razpisali nagrade na njegovo glavo ! Premikač. Podpirajmo svoje. Prejeli smo: Znano je, da obstojajo v Trstu tri pogrebna podjetja, pa dve sta v laških rokah eno pa v rokah slovenskih podjetaiko7 in nosi naslov „Novo pogrebno podjetje". Nihaja se v ulici Vinceazo B mileni St. 13, (_>o-leg cerkve sv. Aotona novega). Žal pa, da naši ljudje, posebno meščaui, povodom žalostnih družinskih dogodjajov le preveč prezirajo — oaš9 domače podjetje ia hodijo raje k našim narodnim nasprotnikom, vzlic znanemi dejstvn, da je eden lastnikov takega laškega podjetja ob svoii smrti zapustil zdatno svoto denarja v prilog Lega na-zionalo! 1 Na ta način, ljubi mi sorojaki, pomagamo neposredno, ne da bi pomislili, kaj delamo, svoje otroke polaščevati, — ter da se svojim denarjem povioešnjemo delo za odtujevanje mladine svojemu narodu. Osobito bogatejši slovanski aloji v Trstu, rekli bi skoraj ostentativno prezirajo imenovano naše podjetje, kakor da bi bili nekako prepričani, da isto na more prirediti dostojnega pagrč b .. To mnenje pa je krivo ia krifično za naše podjetje. Na svoje oči smo so mi prepričali, da podjetje poseduje b">gito zalogo vsakovrstnih voz in je preskrbljeno z vso pogrebno opravo kakor drugi dve ptuji podie: i. Nadejamo se, da ta le opomin pade na rodovitna narodna tla in da bo rodil saJu tudi za našo družbo sv. Cirila in Metodija. Roditeljski večer v Rojanu. Pooblaščeni smo odgovoriti na rama uprs;šan;a, da se bodo roditelj iki 7ečeri v Rjjanu pričeli zop:t po končanih občinskih volitvah v Trstu in okoliai. Ker so osobito nuši narodni mož:o v sedanTih časih zaposleni v volilnih predpripravah, sodimo da je umesteu ta skiep. . Ko izdane sledaji odmevi volitev, nadajamo se, da ae naši roditelji v tam večjem številu i a n tim večjo vnemo povrnejo k tem sestankom, toli važnim za vzgojo našega naraščaja. Tržaška mala kronsk i. Mož in žena iskala smrt v morju. Včeraj ob 7*15 zvečer je mehanik Ludvik Dreccgnp, star 40 let, iz Pule, oženjen s 30-letno Ido in cče pstero nedoraslih otrok, s pomoU sv, Tereze skočil v morje. Soproga, ki mu je •lčdiia par korakov za njim je hotela storiti isto, ko je pritekel redir Josip Turk, ki so je po srečaem naključju nahajal tam v bližini, in je še pra?očisaa zgrabil žensko 7a pas, Oaa pa sa je s skrajno močjo hoteia oprostiti redarjevih rok in kmaiu bi b:la oba skupaj padla v morje. Djlgih 15 minut s3 jo moral z njo boriti, nesrečaica je bssn-j otepala tkolo sebe in kričala : „Pustite >u . moj mož se je utopil, h?-5em tuii umreti". Konečno se je naporu r dar;a p j*:ečilo užu gati jo. M-d tem se c mož borii z valovi. Josip Todoro, mag.zin-r italijanske ladi „Armelia" ia ng'.ar Angolo Toppi iz Bolonje sta urni vkrcala v barčico, priveska z ▼so siio uaaproti potapljajooemu se možu in spravila ga na varno. Oba zakonska so potem privedli na ekspozituro policijo pri državni postaji ia tu se je vršil nepopisno ganjiv prizor, ki so odteguje javnosti. Soproga je patem šla domov in se p07rnila s suhimi oblačili za moža. Ko sta se nekuliko pomirila sta skupaj šla domov. —:Nista hotela povedati, zakaj da »ta iskala skupno smrt. Nasilnost zavrženega ljubimca. — Jos p Maluia, star Ut iz Kovinja, sladščičar, sta- V Trstu, dne 13. marca 1909 >EDINOST« štev. 77 Stran IFf luj^S 2 očetom v nI. F«_-i:c3 Veuezian it. 27,1 ie svoj čas zavedel 15'.3tno Humherto, neza-! koasko hčtr Helene vd. Diana iz Rovereto in Piano (pri Vidmu). Ker je pa preteklost Malusa bila precej sumljiva in temna, sta mu mati in hči, ki sta o tem izvedeli, pokazale d ari. A Malusa je nasiino zahteval, naj dekle ljubimkuje z njim še nadalje. — Pred-siuočnjem se je Malusa podal v hišo, kjer btanuje Dians, kar trikrat od ene ure do treh ponoči. Vsakikrat je pnskmil vdreti vrata njunega stanovanja in kričal ženskama: Kupil sam 6i revolver, ustrelim se in ubijem." Prestrašeni ženski sta z okna kričali na pomoč. Pritekli so redarji in druge osebe, ali Malusa je med tem pobegnil. — Včeraj zjutraj ie bil toliko nepreviden, da se je povrnil ravnotja, pa je bil aretiran in odveden v ul. Tigor. Ranjena ženska, Natakar Angelo Orcicio, s:ar 58 let, resnikolo, se je včeraj skregai z neko Emilijo Rauber, staro 44 let, in jo ranil z dežnikom na licu. Voz in sod vkradena. Na trgu Cormelia R a znana je pred dnevi stal voz s sodčkom olja brez gospodarja. To blago ie ponudil c^kdo na prodaj trgovcu Josipu Kuković v ulici Fabri št. 8, ali ni hotel kupiti, ker je sumil tatvino. Gospodar lahko dvigne voz in sedček na policiji. Pod vozom. Enajstleten Mirij U§aj, stanujoč v ul. Comerciale št. 5, je bil včeraj pri cbokih Chiozza, povožen in dobil precejšnje rane. Velika tatvina salama in gnjati. Predsi-r.očnjem so tatovi udrli v prekajalnico Ar-tura Amadei v ul. Capitelli št. 26. Vkradli eo: 300 kg domačega salama, 60 kg ogrskega in 17 kg gnjati, skupaj v vrednosti 1000 kron. Na trgu Trauner so potem našii več s^lamov, ki so jih tatovi zgubili med begom. Koristonosno je zamenjal 1 Gcsp. Ari-atoden Verbich se je predvčerajšnjem zveče? nahajal v karni „Stella Pclare". Odložil je svojo suknjo v vrednosti 130 K in svoj novi klobuk na običajno kljuko. Ko pa je uro potem hotel oditi, je na istem mestu stal dru» razcefran zimnik v vrednosti, par kron in tudi klobuk je bil zamenjan na slabše. Naznanil je stvar policiji. Loterijske številke izžrebane dne 17. in^rca 1909. Praga 13, 54, 53, 57, 48 L v o v 28, 85, 58, 18, 1. Koledar in vreme. — Danec : Ciril Jeruz. škof. — Jutri : Jožef žan. Marije devica. Temperatura včeraj ob 2. uri nepoludae -h 8 0 Cels. — Vreme včeraj : lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Hladni veprovi. — Temperatura malo spremenjena. Z>pŠ3 vreme, a ne stanovitno. Naše gledališče. Jutri v petek, na praznik sv. Jožefa ob d. zvečer. „Pri belem konjičku" š loigra v treh dejanjih. Prvič in zadnjič v tej sezoni. Ta šaloigra ie velezabavna tako po pestrih prizorih, kakor po tipičnih in ob enem komičnih osebah, ki v obilnem številu ra stopajo o tej jako veseli igri. Torej je pričakovati v petek obilne vdeležbe. Začetek ob S., konec kmalu po 10. uri. V nedeljo 21. t. m. ob 8. uri zvečer drugič in zadnjič v sezoni velezabavna burka „Veleturiat". Z dnjič je elabo vreme mnogim onemogočilo obisk gledališča, torej naj pridejo v nedeljo, sabare bo mnogo !______ Tržaška gledališča: VERDI. Danes „Rensko zlato". Včeraj prišla v Trat slavna Gemma Beilincioni, ki bo nastopila v „Salome" FENICE, Danes predata7S cirkma Bes-sini. Jutri dve predstavi. EDEN. Novi vapored je^na sploh ugajal .L nogu broj nem u cbčinstvu. Šansonetke niso posebno ugajale; ugajali pa bo kolesarji v zraku, mednarodna plesalka, komik Polley ar:d Dag in drugi. Danes tudi predstava. GLEDAL1ŠČNA DVORANA ,APOLLO: 'li.ca Domenico Ropaetti 4. Marijonetiitična drurba. — Danos (četrtek) predstava ob :n pol. Društvene vesti« PredScdništvo pevskega društva „Zarja" v Rojanu javlja tem potom v^ean gg. pevcem ,n gespicam pevkam, da je nocoj ob navadni uri pevska vaja; ob enem se naznanja vsem gospodom, ki so bili toiiko uijudoi, da so sprejeli vloge za igro, da pridejo nccoj v „Konsumno društvo" v R jan, kjer se bo vršila skupna vaia. Pogrebno društvo v Rojanu bo imelo H7oj redni občni zbor v nedeljo dne 21. t. ni. v prostorih „Konsumnega društva" v Ro-ianu. Začetek ob 10. uri predpoludne. V slu-"aju nezadostnega števila članov, vršil se bo < bčni zbor uro pozneje in sicer ob vsakem številu navzočih članov. .Podporno društvo" za slovenske visokošolce na Dunaju je razdelilo med uboge slovenske dijake meseca januvarja 805 K, fe-ij uvarja 1005 K in marca 1000 K. Da bo društvu tudi v bedoče možne, veliko bedo med našimi dijaki izdatno olajšati prosi isto ilov. občinstvo daljnih prispevkov, katere vsorejema blserainik Ivan Luzar, v?li revident v p,, Dunaj, III/3 Raisneratrasae 27. Darovi. Za ve!iki Ciril-Metodov ples združene j slovanake mladine dopoelaii so potem ugl. Jadransko banke: gg. Dr. M. Pretner odvet- i trik v Trttu K 20 «1. glavarstvo Občine Do- j brin j K 6. 1 Vsem vrlim rodoljubnim darovateljem iskreča hvfcla. Nadaljne prispevke prosi se dopoši!jati na ugl. „Jadransko banko" v Trstu ali na g. Vladko Ternovec t. č. blagajnik Trst Fontana 4. — Moški podružnici dražbe sv. Cirila in Metoda v Trstu so podarili v Borštu gg. E. Čeh, A. Kljun, A. Kosmač in J. Kosmač 3 krone 60 stot. Srčna hvala. Vesti iz Goriške. Nedeljski počitek so uvedli v Gorici z minolo nedeljo. Strela. V Brjah je 14. t. m. pepolunoči treščilo v zvonik podružnice sv. Martina ter pokvarilo uro, stopnice in potrgalo zvonovom vrvi, pa razoralo tlak v zvoniku. Strela je šinila potem v bližnji hlev Frana Lična in mu ubila vela. prodrla zid in na drugi strani v sosednem hleva ubila kravo. — Na zvoniku je strelovod, ki pa najbrže ne deluje prav. — Po dolgotrajni suši je sedaj nastopilo deževje z nevihtami, gromom in bliskom. Iz Sežane. — Tukajšnja občina nam je pred kratkim po posebnem prizadevanju g. šolskega nadzornika M. Kan te t a ustanovila ljudsko knjižnico. To je že druga knjižnica na Goriškem, ki jo je ustanovila občina in ne kako privatno društvo. Odveč bi bilo, ako bi hoteli razpravljati o tem, kakega pomena so postale ljudske knjižnice za narodno prosveto. To so že izprevideli veči kulturni narodi, n. pr. Angleži in Švedi, pri katerih ima že vsaka vasica lastno knjižnico. Ni čuda, torej, da ta naroda korakata danes na čelu evropske prosvete in da v njima sploh ni analfabetov 1! V zadnjih letih je tudi med Slovence prodrla ideja ustanavljanja ljudtkih knjižnic, propagirana bolj intenzivno cd narodno - radikanega di-jaštva, ki je ustanovilo že celo vrsto ljudskih knjižnic. Tem balj razveseljivo je, da so ee te ideje oprijele tudi občine, ki morejo z malimi stroški narod kulturno visoko povzdigniti. Drnglm, vsaj večim občinam na Goriškem in posebno na Krasu, pa priporočam, naj posnemljejo vzgled sežanske občine in naj imajo večino pred cčmi resnico, da le kulturen in izobražen narod bo zamogel vspešno tekmovati z drugimi večimi naredi* Tebe pa, sežanska mladina, poživljam, da se pridno poslužuješ knjižnice! Koristi od tega boš imela ti in ves narod! Ljudski knjižničar. ^ac—» -»g >1 T iru l lTT LT—, i--■--------- Mowo pogrebno poletje pisarna in prodajalna ttia Viazznzo Bellini š*. 13. Telefon št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon št. 1402 Zaloga oprave ulica Massimo D' Aseglio St. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do n Rje le ga u t ne; se vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mriiČe, kakor : kovinaar.« in lepo okrašene lesene rakvo; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovino, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Za slučaj potrebe se uljudno pripoioČajo Cene nizke, da se ni bati konkurence. HENRIK STIBELJ in dru£l. tA- ... ^ r Aurelio HerMj Civilni geometer. — flvtoruovani zaprisežen ec Trstf Corso štev. 30 •prejme merecja, ekskorporacije, Intakicijc Itd. splutao tu geometrična dela, OKAVICE prve vrste iz usnja in blaga po jako zmernih cenah v • PRODAJAL- NICI ROKAVIC Pisarna • • dr. Rybara in dr. Rbrama išče spretnega © m & © # IR. EUBMRfiri ® Trst, Corso 19 - Ustao. leta 1865. ^ stenografa Vstop takoj. Plača po dogovoru. 3 prodaja iz konkurza. Iz konkurzne mase zapuščine Avgusta Benigarja, bivšega trgovca v Ljubljani, se proda trgovinska zaloga v inventurni vrednosti.........K 12.189-16 obstoječa iz čaja, ruma, konjaka, likerjev in drugih spiri-tuoznih pijač, in inventar v skupni inventurni vrednosti . „ 504-— skupaj torej v inventurni vrednosti ...........K 12.693 *lt> Ponudbe za inventurno vrednost, ali nad njo ali pa tudi do 10°/0 pod inventurno vrednostjo se brezpogojno uvažujejo 8 tem, da se sprejme najvišja ponudba. O ponudbah, Ki bodo nižje nego 10% pod inventurno vrednostjo, si pridržuje uprav-nistvo mase posebej sklepati, ako ne bo višjih ponudb, in je \*3ak ponudnik za svojo ponudbo vezan do 6. aprila t. 1. Ponudbe naj se blagovolijo izročiti kon-kurznemu upravitelju gospodu Dr. Franu TominSeku, odvetniku v Ljubljani, Sodnijske ulice 8, najpozneje do 1. aprila t. 1. dopoldne ob 12. uri. Vsak ponudnik mora ob izročitvi ponudbe položiti vadij 10 inventurne vrednosti t j. K 1.269-32. Ponudbe se odpro 1. aprila popoldne ob 4. uri; čigar ponudba se sprejme, mora takoj, ko se mu to naznani, položiti celo skupilo, odračunši položeni vadij, in mora tekom 3 op. in od 4. d«j It. S*ira dobroznano dru*tra Q| A\/III f< obstoječe U 5 ,|OL/A V U L. ila-ji in 3 g<>-epot t koetuuiih, pod rodstrom gosp. V. IiEBEItSKEOA, nala*č povabljeno iz Nemčij«. — Gostilna je preskrbljena z izvrstno italijansko in Demflko kuhinjo, kak>.r tudi z izhra^iin tuzemskioi in inozemskim vinom. Sprejmejo se naročila ua koeilo in večerjo po zmeraih cenah. Zajntrek po 28 stotink. V nadi, da me slame oličir.stvo po«'aeti v obilnem SieUiu priporočam sa udani Giovanni Caisutti, t>oelovodja. Tovarna železa za zgradbe in artistične predmete TH. DEUTSCh, Graz sprejme po jako zmernih cenah toliko za tazemstvo kolikor za inozemstvo vsakovrstna fina dela kakor n. pr. železue ograje, štecillii<> peci, vsake vrste dela v Železu za zgradbe, kakor tudi železna okna in železne rouleau. TV8DKA fkdon Kosforis skladišče oblek za moške in dečke Trst; via S. Giovanni 16, I. n. (zraven Restavracije CooperutlT.t ex Hackeri prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleka in površnike za moške, perilo i. t. d. flaj do govorne] še eene. Umetni zobje Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez s a vsake bolečino v zobozdravniškem kabinetu Dr. Čermak in g. euseher TR,ST ulica della Caserma štev. 13, II. eadst __fOBBS! Ugodna prilika! | Nova prodajalnica manifakturnega blaga Eugeiiio Della Torre prej agent tTrdk F. CASTELLITZ e Successori G. SCANTIMBURGO Trst, ulica Stadion 11, tik pekarne Covacich. Novi dohodi za pomladansko sezono. Perkal, zefir, platna, Oxfordt za moške srajce, volneno blago, trliž, blago za pohištvo, in zavese. Velika izb era perila »a porodenke. ce*e. da se wi bati ionkubemce G Sifan IV »EDINOST« iteT. 77 V Trstu, 18. Miarca 1909 S Tolminskega. Zakon od 8. februarja 1869. § 29, točka 6.. nalaga okrajnemu Sol. nadzorniku dolžnost fckrbeti: „ali dobiva redno učitelj zagotovljeno pU-i ou. Naš okrajni šolski nadzornik se je vEtmu delovanju cdpovedsl, iz-,zemši rednemu potegovaDju plače, nagrade in dijet. Za nas se pa ne zgane tudi, ako bi učiteljstvo brez plače — poginilo 1 Tako se godi sedaj v bovškem sodnem okraju, kjer še sedaj nismo prejeli piače za ta mesec. Pač pa tkrbi naš šolski nadzornik, kakor sirGO orodje svojega šefa, z vso vnemo za preganjanje učiteljstva. Dva sta v disciplinarni preiskavi (svet bo strmel, ko izve tičeve vzroke); lednemu pa, ki je glasom spiičeval, občinskega in okrajnega zdravnika, nevarno bolan na želodcu in ki je bil na pc tu domov zdravit se, je naš šolski nadzornik z£ povedal ca postaji Sv. Lucija, naj se vrne ta evoje mesto Strmec na pobočju Prediia itt kraj je zameten z visokim snegom) in naj tfcra čaka rešitve prošnje za dopust! Tako nchumanno postopanje presega že itak škodljivo birokratsko in prehaja v srednjeveške razmere. Ali smo zaslužili to, ker smo g. nfdzornika rešili z glasovito narcčeno zaupnico ? !! _ Vesti iz Kranjske. Nove občinski volitve v Idriji se bodo vršile 26. in 27. t. m. Snežilo je včeraj po Notranjskem in po Gorenjskem, izlasti po hribib. Ustanovljene brzojavne službe na poštnem uradu 'irahevo pri Cirknic*. Dne 11. marca t. 1. se je uvedla ca poštnem uradu Grahovo pri Cirknici politični okraj Logatec brzojavna elužba z rmejenim dnevnim službenim 5asom. _ Vesti iz Šajerske. Na otrpnjenju tilnika je umrl ein bra- ije\ca Vojska v Gaberju. Potijuje se, da sta v domobranski vojašnici v Gaberju umrla dva vejaka na otrpnenju tilnika. Velika nesreča pri streljanju na golobe, V ponedeljek popoludne kta dijaka celjske £ ranazije 141etni Ferd. Ctmpyrek in 15!etni E^on pJ. Sokoli stala na terasi vile „Falken-tuim" v Celju in hotela streljati ca golobe. Egon p). Sokoli je imel težko lovsko dvr. cevko, nabasano z drobnim lovskim svinčen?. Dečka sta stala blizu skupaj ; Sokoli je pu^ko najprej poskušal in napel petelina, na to pa jo je pestavil k nogi in gledal za golobi. Naenkrat pa se je puška spi ožila ; ali se je petelin zadel ob nogo ali ob kak diugi predmet, to se ni moglo dokazati. Le toliko je gotovo, da je dečko migal s puško semin-tja. Učinek strela je bil strašen : Cempvrku je odnesel ves zadnji del lobanje s temenom *red v zrak. Fant je bil na mestu mrtev. Sokoli je tekel po mater, katera je hitela z vedo na verando, mielečs, da se gre le za obstrelbo. a je omedlela, ko je zagledala razne i-ar j en o glavo ponesrečenca in možgane po tleh. Mrliča so zvečer prenesli v mrtvašnico. Gospodarstvo. ,,Trgovsko-obrtne zadruge" v Trstu bilanca ra leto 1908 izkazuje prometa K o.604.738'11 ; in sicer med prejemki : gotovina K 6757-79; posojila vrnjeno K 328.015 35; hranilce vloge, vloženo K 1.400.478 38 ; obresti od posojih 36.221*40; obresti za-rruone K 618 93: upravti troški, vplačano K 7903 87: deleži vplačani K 1196 ; rezervBi :akiad : vstopnica K 584 : rezerv, zaklad za p*ertue!ne izgube : vplačano K 2178'62. Razci denarni zavodi: čv gojeno K 1,004.891*88: prehodni /retki : % plačano K 9684*38; tiske-«ice : plač: no K 232 60; biSs : prejeto K 13.242*75 : vkupaj K 2 812.005 95 ; izdatki : posojila . izplačano K 726 603*35 ; hranilne vloge : vzdignjen^ K 1,027 655*57 ; obresti od krfcn. vlog: izplsčar.o K 845 51; upravni trožki izplačani 7866 51 ; razci denarni zavedi ; vložeco K 953 456*21 : prehodni zne-fki : izplačano 6756 02 ; ti.kovine : kupljeno K 460*— ; davek : plačan K 648'76 ; divi-di nda : izpltčara K 60*—; razdelitev čistega dobička K 4631*42 ; rezervni zaklad za eventualne izgube K 1488 57 ; rezeiv. zaklad splošen K 560 ; in ventar : kupljeno K 702*80 ; h)ša: izplačeno K 60.997*44; blagajna 31^ cec. 1908 K 19.273 79; skupaj torej K 2.812 005-95. Račun izgube in dobička kaže med izgubo : izplačane obresti hranilnih vlog K 845 51 ; kapitalizovane obresti hran. vlog K 23.796 ; upravni troški izplačani K 7.866*51 ; 5'/. odpis inventarja K 191.10 ; zaostale obresti I. 1907 K 1591*23; predplačane obresti posojil K 6 572.09 ; davek za 1. 1907 plačan K *48 76 ; davek za J. 1^0« zaostal 373.53; ustanovni troški III. 1. 3. v poravnavo K 199.62; zaostali upravni troski za 1. 1907 K 179.18; čisti dobiček K 8 64b.32, Med dobičke m imamo: prejete obresti posojil K .'{6.221,40 ; zacsthle obresti kron 2.759.45 ; prejeti upravni troški K 7.903 87 ; prejete zamudoe obrati K 61H.93; nevzd. obresti cal. denarja in vrednosto. papirjev K 1156.27; minclega leta predplačane c brest j posoiil K 1.451.96 ; upravni troški zao t tal i K 473.68 ; rentni davek in pristojbine za 1. 1907 K 220.76; tiskovine, prebitek K 105.53 skupaj K 50.911.85. V bilanci imamo med aktivi: blagajna K 19.273-79 ; posojila K 774.414.24 naložen denar K 1.634.; inven.. vrednost po 5% odbitku K 3.631.08; »rednoitni papirji in nevzdig-njene obresti K 4.344 50 : obresti zaostala K 2.759.45 : upravni troški zaostali K 473.68 hiša, investirano K 47.754 69; skupaj kron 859.092.15. Med pasivi pa čitamo : hranilne vloge z obrestmi in rezervna zaklada K 831.338 13 ; deleži K 6242.-—; rezervni zaklad splošen, vstopnina 1. 1908 K 584.—; rezerv, zaklad za ever tuelne izgube K 2.178 62; predplačane obresti K 6.572 09; rentni davek in pri stoj b. zaostale K 373*§3 ; prehodni zneski K 3.036*46 ; nevzdignjer.a dividenda za 1. 07 K 119.— čisti dobiček K 8.648*32. Iz teh podatkov, ki izidejo v kratkem času tudi tiskani s posebnim poročilom, se naše občinstvo lahko prepriča, kako lepo napreduje ta naš najmlajši in odločno naroden denarni zavod. Da „Trgovsko-obrtna zadruga" v Tri tu tudi zasluži vsega zaupanja, kaže veliko žtevilo zadružnikov (do danes 983), ki jamčijo z vsem svojim premoženjem za varnost hranilnih vlog. Svoje cdločno narodno 6tališče je pa dokazala nele z nakupom hiš, ki so namenjene v prvi vrsti za narodne kulturne potrebe, smpak tudi s tem, da je darovala od čistega dobička letos za prepotrebno trgovsko šolo K 2 500"— za „Dramatično društvo" K 500*— in za „Di'aško podporno društvo" K 100*— Dtužbe »v- Cirila in Metoda se pa zadruga spomni pri odmerjanju stanarine, kar je že deloma omenjeno v p< godbi med „Zadrugo" ia moško podružnico diužbe. Razne vesti. 2000 izvodov srbske zgodovine od dr. S. ŠrangevićB, ki so bili namenjeni naročnikom po Ogrski in Hrvatski, so na pošti v Zemunu ra ukaz sodišča sežgali. Ustavljen železniški promet v Bosni. Radi velikih snežnih žametov je bil te dni osebni premet ca vseh bosaeskih železnicah ustavljen na nedoločen čap. Veleizdajstvo v masni knjigi. Ogrski škof Parvi je zaplenil slovaško kniižico, ker se mu je zdela pesemca „Marija zaščitnica Slovakov" veleizdajca in nevarna. Zadnje brzojavne vesti. Železniški odsek. DUNAJ 17. Železniški od?ek je imel poj zbornični seji sejo, ca kateri je sklenil preiti ^ v specijalno debato o predlogi podržavljenja železnic. Potem so bili nespremenjeno vspre jeti členi 1 do 4 po vladni predlogi. Odda 0q goba meblirana in mala sobica, ulica SC Ga-pare Gozzi 3, II. vrata 5. (546 PoQ izvrsten prepeličar, lepe postave, dresiran, v ■ 155> tretjem letu, se preda za 300 kron. — Kje? pove Inseratni oddelek Edinosti. I naiČPfi blizu P08taje» poldrugo uro vožnje iz LU'IObCI Trsta, se cdda ra 6 let v zakup. — Poslrelja se na leto 10 do 15 Brn, 70 do 80 zajcev, 40 do 50 poljskih in skalnih jerebic, 10 — 12 klu-načev, mnogo golobov itd. Vrednost postreljene divjačine krije zakupnino. .Lovska koča, dobre gostilne na razpolago. Prednost dam slo vensk i.m lovcem. Ponudbe do 1. aprila na InseratDi cddelek Edinosti.__o45 sprejmem stalno. Naslov pri Upravi Edinosti._ Inoin Cfnlfa mizarski mojster, Trst, ulica JUoip OIUITCI Belredere štev. 8, izvršuje vsakovrstna mizarska dela* 38 PrnHa CP zemljišče za zidanje blizu ceste r rUUd bU -via Commerciale, Škorklja, I. nad. 540 Vrtnarja štev. 539. Dl*nHo CO hiia ali zilališče do 1. nadstropja I rUUd ou po pogoju. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti._519 7q nit Ifrnn °dda se takoj v najem me-£mCii tU KlUlI blirana soba, tudi hrano, cena po dogovoru. Via dei Fabbri (tik cerkve sv Antona ptarega* 5t. 1, 11. nadgtropje._717 Mlarioriijt ^ePe zunanjosti, išče službo polte-IvIloUClIIU žaka ali sluge v kaki pisarni. Govori slovensko, nemško in italijansko. Ponudbe pod „E. P." na Inseratni odd. Edinosti._816 Izredna prilika. da se mala prcdajalnica manifakturnega blaga in raznovrstnih potrebščin, police in svetilk*. Ulica Gavuna 4. 532 flnhl*Q šivilja, ne premlada, mora držati perilo UUUrd v reflu, stanovanje in hrano v hiši, dobi stalno službo v Hotelu Balkan. Predstaviti se 6.-8. 527 Mladenič 14—IG let star dobi službo v Hotelu Balkan. Predstaviti se 6.—S. _526 Proda se lovska psica [pT„'S: kurzhaar] izvrstno dresirana, v drugem polju, <11 nos apel. Cena 350 kron. Na ogled pri grajskem lovcu Andreju Veble, Kapele pri Brežicah, štajersko 520 elektrotehniku istočasno strojevodjo, zmožnega voditi elektrarno vsprejme takoj „Tržaška posojilnica in hranilnica". Ponudbi sprejema ter daje pojasnila v službenih pogojih Dr. GUSTAV GREG0RIN, odvetnik v Trstu (ul. G. Galatti 18, lil.) MH TISKARSKEGA učen ca. »55 sprejme TISKARNA EDINOST. Zahteva se najmanj dve srednji šoli. - Prednost imajo zdravi 14-letni dečki. Na« 4Q-'oten vspafc "M PASTIGLEE PIHEKDIlil •d •KQ>aBjona slklk* iktrj* iaajd!t«lj In izdajatelj P. PRENDINI v Trata Počaič«B» s kolajnami ia dipUna* ZdfarBiSko priporočane pri gritierti, kalij* hrlpavostl, katara. Padeljajcjo pevcem ia (OTornikom 6Ut gla*. Zaloga v lekarni PiiENDINI Ia v vaak boijiih lekaraati v Trsta Ia Evrap«-Paš iti ji na nepoiitna fonartianja ZAHTEVAJTE VEDNO „PASTI6LIE PHENDIMf". Mesnica Ivana Petelin ulica Rojan • Škorklja štev. 612 j? vedno preskrbljena n avežim volovskim in telečjim meeom. Prodaja tudi vampe. Za ve!ikoooane praznike velika Izbera kokoši po zmernih cent h Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marije »a. Salarmi Ponte della Fabra 2 j ul. Poste Nuove (vogal Torrente) Ailu cittž. di Londra Velik izbor izgntovljenih oblek za mo£ke in de-^ke kostumi za otroke. PovrSniki, močne jope, kožuhi in rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Deiav^ke i obleke. Tirolaki loden. Nepremočlji.i plašči ipriatr.; i angleški) 8pocijaliteta : blago tu- in inozem-kib > tovarn. Izgotovijajo ae obleke po meri po najnovejši ' modi, točno, solidno in elegantno po nizkih csnai. Engenia Cossovel prej ravnateljica Tržaškega grafih zavoda (Stabilimento grafico Triestino ejc n. G. Salom) časti ae naznaniti slav. občinstvu in cenj. klijentom, da je odprla r ulici delle Poste št. 6 Prodololnlco novih !n rabljenih pisalnih stroleo vseh zlstemov. Aparati reprodukterji vseh zistemov. — Potrebščine. — Čiščenje in poprave. — Pečati in table. Gramofoni in slovenske, italijanske in nemtke plošča tini in navadni iz najboljših tovarn. — MENJAVA RABLJENIH PLOŠČ. — Telefon 6-82. P. Pertofi urar J. v.-ate Tisi, nL fiel'e Poste 9 S r^SfSfSfSf&SfSfSfStSfSfSfSfSf I Ifž®^®®®®®®®®®®®®^ | Novici m Novice 1 (S ne zamudite obiskati dobpoznano slascicapno iZ | Natteo StoppaiN Trst P ulica S. Giacomo št. 7 (Coarso) fg Filijalka: Via Giuseppe Caprin štev. 9 ® kjer najdete bogato in veliko izbero Konfetov bomboniere in Ife sladščio po zmernih cenah. — Vina in lieerji prav dobri v S botilkah. Telefon 1464 dhu&erija Josip Zigon ni c s FILIJALKA NA PROŠEKU ŠTEV. ;4C Izbor drog, barv, Čo.ol6av, pokott; parfumov, fin. milo. — Zaloga mineralni vod r voska za parfcets, na mrilo prlpravljesr.^a fllrapa, tamartnda, mallnovoa itd itd. Pekarna Josip Stritof Trst. uliea S. Giusto ?* Zaloga na debelo ulica S Giusto it. 1 FllijaUa Piazza Veoohla it. 6 (Ratarlo) svež kruh trikrat na dan Ang.eiki in uarclni >•(].'■! (>•;.»' • lini) 'Postr> if>.-» na »lom . Je»tv!n- :u v:,»i,>:iija;uii IjIj-,; ». naj-.jljsko i" 'lOitiujskv z.nitsi - r tm.lt« i/ . i ogrskih mlinov. — OLj>, Je'.ii, m..u.iJ. Pošljejo se poštno posi'jatve cd 5 kg naprej. ; a Toči se Istrsko, dalmatinsko, vipavsko pristno vino ; PIVO DBEHER prve vr.te. DOHAOA KUHINJA. KRIŠKI TEB AS. AHDK2J FURLAN, lastnik. Grostilna „Al buon rifro^ro TRRT — Ulica Stadion št. 19 ST z lepim hladnim vrtom. „Tržaška posojilnica in hranilnica" registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Plazza della Caserma št. 2, I. 11. — TRST — V lastni hiši. (Vhod po glavnih stopnica h J — TELEFON št. 95 a Hranilne vlogo sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/n—nu raenjice po na zastave po 5V»°/o »n na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9.—12. ure dopolndne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. 3ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja stediti s v« j o deco. Poštno - hranflnični račun 816*004 v/^//,///,// Umetni |ofogra|ični atelje pri sv. Jakobu ulica IUvo št. 42 (pritličje) TRST. Irvrinj« T«sko fotografi5no delo k»koi ladi rKEglede posnetke, notrknjoat{lokaloT,por-cei«caste,ploBĆe zk spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsačatere fotografije. Radi udobnosti P. N. nare&slktv »pr»-J«aa aaroobi Is jih Irvrinjt m Imi aJI zMoaJ aesta. Bogomil Fmc iiifši a;ar t Sežti ima svojo nouo proda lalnlco v u t -i KSTIi ul. Vinc. Bellini I □aspsotl cerkve ivet Antona novega Vsakovrstne veri! po pravih tov. cer £ : t