Poitnina plaian« v gotovini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena 80 c
DRUŽINSKI TEDNIK
■■■■■■■■■■■■■IH
Leto XIII.
V Ljubljani, 11. septembra 1941-XIX. štev. 37. (621)
l Otroci in norci resnico govore.
Slovenski pregovor.
.9
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izhaja ob Četrtkih. Dred nlltfo In uprava v Ljubljani, MikloSičeva 14/111. Pofitnl predal 8t 345 Telefon 8t 33-32. — Račun poStne hranilnice v Ljubljani 8t. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dop‘sov ne »prejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
1/4 leta 3 lir, */* leta 16 lir, vse leto 82 Ur. V tujin! 64 lir na leto. — Naročnino Je treta plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (viSina 3 mm in širina 55 mm) 2.70 lire; v oglasnem delu 1.70 lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: beseda OSO lire. Mali oglasi : beseda 0.40 lire Oglasni davek povsod 8e posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
danes:
Italijanščina za Slovence
(Gl. sir. 9.)
Odlične vojne operacije v severni Afriki
Italijanske posadke junaško kljubujejo vsem angleškim napadom
že: dežuje, tla so bolj in bolj razmehčana; nevihte se kar vrste in delajo letanje nevarno, vidnost slabo in opazovanje težavno. Včeraj opoldne je kazal toplomer komaj deset stopenj, čeprav se je bilo v kratek čas pokazalo sonce. To je bilo baš v trenutku, ko se je eskadrila naših lovcev dvignila, da v nizkem poletu napade kolono rdečih vozil.
Kakšna bo letošnja žetev v Evropi
»Mlada Evropa«, ki izhaja v hrvaščini v Berlinu, ob.avlja članek o letošnji evropski žetvi. V njem pravi, da gleda letos Evropa z mnogo večjim zadovoljstvom na žetev, kakor je mogla lani. Čeprav vreme nekaj časa ni bilo ugodno in je zadržalo neprijazno pomladno vreme zlasti ozimino, so topli tedni v začetku poletja mnogo pripomogli, da je bila žetev marsikje zelo dobra. Naglašajo celo, da smemo pričakovati izredno dobro žetev. Kmetijsko lice Evrope je zdaj povsem drugačno, kakor pred letom. Zdaj je mogoča enotna obdelava polja, kar je pokazalo že lepe uspehe.
Dežele v severni in zapadni Evropi so kljub vsem vojnim težavam posejale svoja polja v zadovoljivem obsegu. Te dežele so se v letih vedno večje industrializacije navadile kupovati kmetijsko blago v prekomorskih deželah, ki lahko producirajo ceneje. Zato je pridelek v evropskih deželah začel nazadovati in kmečko prebivalstvo je zašlo v hudo krizo. Kmečka mladina je odhajala v mesta, kjer je iskala zaposlitve v industriji in trgovini. 2e svetovna vojna je pokazala nevarnost takšnega razvoja in nova Nemčija je prav tako kakor fašistična Italija napela vse svoje sile, da bi se kmetijsko osamosvojila. Pospeševali sta svoje kmetijstvo na vseh področjih
in dosegli takšen napredek kakor nobena druga država z izjemo Nizozemske, ki je svojo produkcijo tudi silno povečala. Italija in Nemčija sta sedaj neodvisni od prekomorskega uvoza.
A tudi glede ostale Evrope je treba pristaviti, da kljub vsem težavam ni v toliki meri odvisna od prekomorskih zalog žita, kakor bi se morda zdelo tudi po statističnih podatkih. Vedeti je treba, da je največ prekomorskih življenjskih potrebščin kupovala Anglija, kar upošteva statistika seveda skupaj s kontinentalno Evropo. Kar se te same tiče, je "berlinski zavod za raziskavanje konjunkture dognal, da prideluje že 90"/o svojih potrebščin za prehrano sama. Za lansko leto pa je trpba imeti pred očmi, da je bila žetev izredno slaba tudi v jugovzhodnih evropskih deželah, ki normalno mnogo izvažajo v druge evropske pokrajine. Na drugi strani je Francija lani pridelala zaradi vojne le 40 odstotkov svoje normalne žetve. Končno so baltiške države prejšnja leta izvažale mnogo življenjskih potrebščin, a lani so bile že pod sov.etsko oblastjo ter je bil izvoz ustavljen. Letos so razmere v vseh teh pogledih znatno boljše in zato boljši tudi splošni izgledl na prehrano.
Letos bodo skoraj vse evropske dežele že pridelale dovolj glavnih kmetijskih sirovin, živeža in krmil. To velja predvsem za krompir in žito. Tako bo živeža dovolj za vse. Prejšnja jugoslovanska območja so imela letos posebno dobro. žetev, čemur je seveda mnogo pripomogla nemška organizacija.
Mnogo boljšo letino pričakujejo tudi na bivšem Poljskem. V Nemčiji sami je letošnja letina zelo dobra. Preskrba z mesom, mastjo in jajci je naloga bodočega dela. Poskušali bodo pridelovati čim več živinske krme, s čimer se bo produkcija mesa, masti in jajo znatno povečala, tako da bodo vsi sloji z njimi bogato založeni.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih objavil zadnje dni o uspelih „f;acUh italijanskih čet v Afriki m a v°jna poročila:
Na kopenski fronti v Severni in ziiodni Afriki ni nobenega omembe rednega dogodka.
Angleška letala so bombardirala žrt^°^’ 116 ^a k’ povzročila človeške iJ®' Vrgla so nekaj eksplozivnih mb v bližini Catanie, a ni bilo niti 2rtev, niti škode.
tai	na	6- september so naša le-
ta bombardirala letališče Nicosia na . 0KU Cipru. Ugotovljeni so bili požari
*n eksplozije^
f,V Prošli noči je protiletalska obve-^oevalna služba dala alarm v Rimu. „	’ baterij zunanjega protiletalske-
oge °1:>ramt>riesa Pasu -e dalo zaporni
*
V,N? ^onti pri Tobruku znatno delo-n nj? našega topništva. Italijanski in miki letalski oddelki so z uspehom bombardirala v Tobruku, Marsa Ma-
a,_ Džrabubii in Sidi el Baraniju adisča. municije, postojanke topni-
a,	stanovanja za čete in zbirališča “Vtomobihkih vozil.
■ Nemški lovci so napadli letališče v
1	. et Baraniju ter so na tleh uničili
lo	tipa Hurricane.
To noč so sovražna letala vnovič ‘detela nad Palermo in so odvrgla nekoliko bomb, ki pa so skoraj vse Padle v morje, škoda je majhna, žrtev t. Zrtve med palermskim prebivalstvom, ki jih je povzročil snočnji sovraž-‘,ov polet, so se pomnožile in znašlo 27 mrtvih in 58 ranjenih. Zadrža-e Prebivalstva je bilo zgledno, kar ‘e tiče miru ln discipline.
V Vzhodni Afriki so naši prednji oddelki iz utrdbe na sedlu pri Kulku-
bertu 6 t. m. izvršili izpad in razpršili sovražnika, ki jim je stal na-ietaf1' Na Obmodju Uolkefita je naše talstvo prizadejalo s strojnicami nasprotniku hude izgube.
V sredn.em delu Sredozemskega pja je sovražna podmornica poto-
u a Parnik »Esperia«. Skoraj vse ose-v ' 1^bajajoče se na krovu, s posadko et» so rešile edlnice, ki so to ladjo sPrernljaie
jGddelki Kralj, letalstva so preteklo letalska in pomorska opo-ft)| a ha otoku Malti, kjer so povzro-U. P°žare in mnogo škode. Eno naše 'al° se s poleta ni vrnilo.
bimeVerna Afrika: Na bojišču pri Sol-
-	d in Tobruku delovanje naprej bišt enih oddelkov in osnega top-nanVa- Nemško topništvo je pogodilo 8tanišče ^ skiadišča r tobruškem pri-
Odrfl? ^talstvo je bilo silno delavno. ^dfiKi lovskih letal so s sijajnim Vra* m v nizkem poletu napadli so-6« -letalska oporišča pri Sidi el ba h^u.’ ln pri tem ^gali pet letal ktala številne avtomobile. Druga UčijT tn prevozna sredstva pa so bila PJem Vito obsuta 8 strojničnim og-
topništvo je obstreljevalo utrd-P0' Paterije in naprave v Tobruku, la ločeni so bili obširni požari. Vrni-*o hu ^ VSa naSa letala, od katerih Ne nekatera zadeta.
mški bombniki so uspešno na-fctarg Stališča in važne naprave v eslj a Matruhu. Neka nemška lovska °ddeiv a’ k* se je srečala s sovražnim CUrtis°m' ie sestrelila letalo tipa
»taft?* letala so znova letela nad Uirai 111 Benghazijem in so bombar-rena,a.nekatere kolonialne vasi v Ci-ša Zraz’ ne da bi povzročila žrtve. Na-letai	obramba je sestrelila dvoje
bomi' Celotna posadka angleškega Pocičn t ’ ^stoječa iz častnika in pet BreteM °v, je bila ujeta.
ZapomH 0 n°d £o sovražna letala v lermo * h val°vih napadla mesto Pa-16 jv.', ed civilnim prebivalstvom je boseh- in 25 ranjenih, škoda ni
velika.
Se '“»dni Afriki sovražno letalstvo listanj	naPada naše zdravstvene
baden VC' ^ nizkem poletu je bila na-kt ^ a Slavna bolnišnica v Gondarju, ba “ iz več paviljonov, ki stoje
°tnem kraju in so popolnoma
vidno označeni z rdečim križem. Obžalovati je enega mrtvega in 15 ranjenih med zdravniki in bolniki.
Pri Uolchefitu je bil sovražni napadalni poizkus preprečen s takojšnjim našim protinapadom. Močen oddelek naših nacionalnih in kolonialnih čet od kulkvabertske posadke pod poveljstvom podpolkovnika Avg. Ugolinija
G. Luigi Cucco je v velikem milanskem listu •»Corriere della Sera« napisal zanimiv članek o sijajnih uspehih italijanskega letalstva na ukrajinski fronti. Iz članka povzemamo:
06. dne, ko so se italijanske zračne sile dvignile s svojega naprej pomak-
njenega oporišča na dnjeprski fronti in v prvem spopadu zadale sovražniku smrtonosen udarec, ni minil niti en dan, da ne bi bila fašistična krila letela po bol ševiškem nebu. Znani dnevni ukaz nemškega vrhovnega poveljstva, ki izpričuje sijajno vedenje naših letalcev, je pečat na prvem operativnem razdobju italijanskega zračnega orožja v Rusiji.
Lovski in ogledniškl letalci so se v zvezi z našimi četami in nemškimi bojnimi silami hrabro borili na ie.> občutljivi točki, ki je eden izmed glavnih teča.ev protiboljševiške fronte. Italijane so bili poklicali, naj prestrežejo gosto skupino rdečih bombnikov, ki so se v spremstvu lovcev bližali nemškim kolonam, da bi jih napadli.
V	treh krvavih spopadih je bil sovražnik pognan nazaj in se je moral po velikanskih izgubah umakniti, ne da bi bil predrl krilati jez naših lovcev. Po tej prvi zmagi je italijansko lovsko letalstvo stalno operiralo na tem odseku, tako v ofenzivi kakor v defenzivi
Ni si lahko zamisliti velikanske koncentracije sil, ki pritiska na ta odsek. Rdeči obupno tolčejo s svojim topništvom, ki mu učinkovito odgovarjajo nemški debeli kalibri in ki ga od zore do mraka napadajo težki bombniki. Sicer pa je oblika italijanske »Saette« sedaj že dobro znana na ukrajinskem nebu in po mnogih znamenjih bi se dalo sklepati, da se ruske letalske sile ogibljejo srečanja z našimi drznimi lovci.
Navzočnost italijanskih kril je očitno varstvo. Ni slučaj, da naše eskadre, naj so še toliko letale, od dne prvega boja niso več mogle obnoviti borbenega stika s sovražnikom, ki je že na prvi mah spoznal hrabrost naših ljudi in moč naših stro.ev.
Enako uspešni so bili strojniški napadi, ki so jih izvršile »Saette« v sodelovanju z zavezniškimi prednjimi ddelki proti sovražnim motoriziranim oddelkom in poljskim utrdbam. Nizki poleti nad boljše viškimi postojankami,
je izvedel drzen napad na sovražne postojanke v gorovju Dengel. Sovražnik je bil presenečen in po kratkem boju pognan iz svojih utrjenih postojank. Pustil je kakih 100 mrtvih, zajeli pa smo obilo orožja, streliva in raznega materiala ter živeža. Naše nacionalne čete in domačinske Askarije preveva najboljši napadalni duh.
strmoglavi napadi, vzponi in »veriga«, ki jo imajo boljševiki v zlem spominu še izza bojev v Španiji, so nekajkrat pometli prostor, kjer so letele »Saette«. Ogledniško letalstvo se je odlikovalo z dolgimi in nevarnimi poleti v srce sovražnega ozemlja in zbralo mnogo dragocenih podatkov o gibanju in kon-
centracijah čet in o umikanju rdečih pod grozečim pritiskom osi.
Pri tem svojem poslu so se morali naši dvomotorniki izkazati v nevarnih položajih in kljubovati zaporam protiletalskih baterij, ki jih tod mrgoli, boreč se proti nadmočnim lovskim silam in premagu.oč sovražnika z drznostjo zamisli in spretnostjo manevriranja. Ondan so nekega oglednika napadli štiri rdeči lovci, a se jih je sijajno otepel. Rdeča patrola je bila razpršena in letalo se je s prerešetanimi krili in ogrodjem vrnilo v naše črte. En član posadke je bil ranjen od eksplozivne krogle.
Tako poteka ta slavna vojna naših letalcev, ki zan.e ovire časa in kraja ne obstoje. Boj je hud. in ne pozna oddiha. Vremenske neprilike se mno-
Prepoved trgovanja z dragocenimi kovinami in kamni
V	rimskem »Uradnem listu« je izšel zakon z veljavnostjo od 3. septembra, ki ureja trgovino z žlahtnimi kovinami. Zakon se glasi:
1. Prepovedana sta nakup in prodaja in na splošno vsako dejanje odtujitve platine, zlata, srebra, biserov in dragocenih kamnov in izdelanih predmetov, ki vsebujejo del naštetih snovi. Poleg tega je prepovedan izvoz navedenih predmetov brez dovoljenja ministrstva. Za izmenjavo in valute ostanejo v veljavi, določila čl. 6, toč. 1 zakona z dne 14. novembra 1935-XIV.
2. Kdor krši prepovedi, se kaznuje z ječo od 2 do 10 let in denarno kaznijo 5:000 do 10.000 lir. Če se prekršek zgodi v trgovinskem ali industrijskem obratu ali sploh obrtnem obratu, je ječa od 3 do 15 let, denarna kazen pa od 10.000 do 100.000 lir. V vseh primerih je določena tudi konfiskacija v smislu čl 240. kazenskega zakonika. Ta konfiskacija je obvezna tudi v domnevah glede prve točke prvega člena. Prekršek je v kompetenci sodišč tudi v primeru po drugem stavku 1. člena.
3. Kdor ima predmete v 51. 1. za izvajanje svoje trgovske, industrijsko in obrtne delavnosti, mora napraviti inventar in ga ▼ dveh izvodih predložiti v 5 dneh po uveljavljenju tega zakona lokalni oblasti javne varnosti, ki lahko pošlje svojega odposlanca, da prisostvuje sestavi inventarja. Kve-stor lahko podaljša rok za predložitev inventarja in more tudi odrediti, da bi se zagarantirala izvedba prepovedi, določene v čl. 1., tudi začasno zaprtje lokalov, ki so namenjeni trgovini s temi predmeti.
4. Kdor ne predloži inventarja v določenem ali podaljšanem roku, bo kaznovan z zaporom od 3 mesecev do 3 let in kaznovan z globo od 1000 do
30.000	lir. Kdor predloži v celoti ali delno neresničen inventar, se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 6 let, in denarno globo 5000 do 50.000 lir. Če je dejanje po drugem stavku zagrešeno po pomoti, je kazen v globi od 500 do 20.000 lir.
5 S Kr. zakonom na osnovi čl. 3. št. 1 zakona z dne 31. januarja 1926 bodo na predlog ministra za korporacije v sporazumu z zunanjim ministrom, notranjim, ministrom za Italijansko Afriko, pomilostitve in pravde, za finance ter za izmenjavo in valute uveljavljene jrodrobne norme tega zakona. S temi se lahko uvedejo tudi izjeme glede prepovedi po čl. 1. in podrobnosti za njih uveljavljenje ter pogoji-
6. Navedeni zakon stopi v veljavo z dnem, ki sledi po objavi v Uradnem listu v Ilimu. Velja pa tudi v Ljubljanski pokrajini. Kajti zakon predpisuje, da stopi v Ljubljanski pokrajini v veljavo z dnem objave v »Službenem listu« te pokrajine.
----------—	«	m
Ustanovitev in imenovanje Pokrajinskega odbora za protiletasko zaščito
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, upoštevajoč potrebo, da se uredi in vzporedi na ozemlju pokrajine delovanje, ki se nanaša na protiletalsko zaščito, in smatrajoč za u-mestno, da se imenuje jtokrajinski odbor za protiletalsko zaščito in da se določijo naloge skladno s temeljnimi predpisi, ki veljajo v tem pogledu v Kraljevini, odloča:
Člen 1. Ustanavlja se Pokrajinski odbor za protiletalsko zaščito, ki jo sestavljen ltakor sledi:
Fronte Orientale: II Duce e il Fuehrer incontrano colonne motorizzate del Corpo di Spedizione Italiano in Russia. — Vzhodna fronta: Duce in Fiihrer ob srečanju motoriziranih čet italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji.
Italijanska krila na ukrajinskem nebu
w >:	v''
Duce e il Fuehrer sul fronte Orientale. — Duce ln Hitler na vzhodni fronti.
Visoki Komisar za Ljubljansko po krajino, predsednik, podprefekt, namestnik, podpredsednik,
zvezni podpoveljnik podpornih središč, član,
ljubljanski župan, Slan, en predstavnik mestnega poveljni-Stva, član, poveljnik mestnih gasilcev, član, inž. De Job Emanuel, vodja delavnic drž. železnic, član,
inž. Sonč Franc, ravnatelj mestne elektrarne, član,
dr. Kodre Anton, predsednik Gasilske zveze, član,
predsednik Pokrajinskega Rdečega križa,
dr. Ogrinc Franc, izvedenec, član, g. Praprotnik Avgust, predstavnik Zveze industrijcev, član,
g.	Frolich Ivan, predstavnik hišnih posestnikov, Član.
Odbor sme kdaj pa kdaj zahtevati, da se njegovih sestankov udeleže izvedenci in predstavniki drugih ustanov.
Posle tajnika odbora opravlja tajnik kabineta Visokega komisariata.
Člen 2. Naloge odbora za protiletalsko zaščito obsegajo:
a) organizacijske priprave: zatemnitev, alarm, kamuflaža, zaklonišča;
b) odredbe za iaurjenje dodeljenega osebja, pomožnih oddelkov in prebivalstva ;
c) odredbe za zaščito umetnostne in znanstvene imovine;
d) odobravanje načrtov za protiletalsko zaščito, ki jih morajo pripravili javne in zasebne ustanove v zvezi z državnimi interesi; nadzorstvo nad njihovim izvajanjem;
e) neposredni ukrepi proti učinku letalskih napadov za zdravstveno in protiplinsko zaščito in zaščito proti požarom.
Člen 3. Predpise za ureditev protiletalske zaščite v pokrajini izda z na-redbo Visoki Komisar, predsednik Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito.
Ti predpisi bodo obvezni za vsakogar, ki je na ozem\ju pokrajine.
Člen 4. Ta odločba je izvršna takoj in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 26. avgusta 1941-XIX.
Visoki komisar EM1LI0 GRAZIOLI
Obvezno prijavljanje rojstev
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na svoji naredbi z dne 12. avgusta 1941-XIX, št. 84 in z dne 15. avgusta 1941-XIX, št. 87, ki se nanašata na uvedbo in voditev registra prebivalstva v občinah Ljubljanske pokrajine in na statistiko o gibanju prebivalstva, in smatrajoč za potrebno, da se preprečijo zakasnitve v prijavljanju rojstev, odreja:
Člen 1. Dolžnost novorojenčevih staršev je, da prijavijo njegovo rojstvo pristojnim civilnim cerkvenim oblastvom, ki opravljajo posle vodje civilne matice, najkasneje v desetih dneh po rojstvu, in to ne glede na dan, ko morda nameravajo priredili krst. Prijaviti morajo tudi mrtvorojene.
Prav tako sta dolžna napraviti prijavo iz prednjega odstavka tudi zdravnik in babica, ki sta prisostvovala porodu.
Člen 2. Kršitelji te naredbe, ki stopi ▼ veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se ka-
Listek »Družinskega tednika*
Bol proti bolečini
Boj proti bolečinam traja že sto in stoletja. Baje sega celo v trinajsto stoletje. Naposled so zdravniki vendar ugotovili blagodejno moč etra in njegovo uspavalno zmožnost. Se danes je etrova maska nenadkriljiva povsod, kjer bolnika ni mogoče prepeljati v bolnišnico, temveč ga je treba takoj operirati. Zal ima pa tudi škodljive posledice, tako slabost, draženje pljuč in z njim v zvezi pljučnico.
Napredni zdravniki niso bili z etrom nikoli prav posebno zadovoljni, prav tako tudi pacienti ne. Zdravniki so vedeli, da imajo v rokah moč, bolnika uspavati in mu tako največje muke spremeniti v miren spanec, vendar so se bali posledic etra. Zato so v vseh svetovnih klinikah iskali sredstva, s katerimi bi ljudi brez škodljivih posledic uspavali. V zadnjih desetih letih so zdravniki odkrili toliko omamnih sredstev, da lahko operaterji izmed njih izberejo vsakemu bolniku kar najprimernejše.
V	eni izmed največjih ameriških klinik so preteklo leto napravili šest sto operacij, vsako z različnim narkotičnim sredstvom. Ta narkotična sredstva so izbrali iz seznama, na
znujejo v smislu člena 27. naredbe z dne 12. avgusta 1941-XIX, št. 84.
Ljubljana, dne 26. avgusta 1941-XIX.
Visoki komisar EMILIO GRAZIOLI
Imenovanje izpitne komisije za graditelje
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino
na podstavi določbe § 39. ob. z. in čl. 2. uredbe o opravljanju izpita za graditelje visokih in nizkih zgradb in
upoštevajoč, da je graditeljski izpitni komisiji pri bivši banski upravi^ imenovani z odredbo z dne 11. februarja 1938, VIII. št. 242/4, pretekla poslovna doba in se mora obnoviti, odloča:
Člen 1. V graditeljsko izpitno komisijo so imenovani za člane tile gospodje: 1. inž. Porenta Josip, tehnični višji svetnik, za predsednika komisije,
2. inž. Černivec Josip, tehnični višji svetnik, za namestnika predsednika;
3. inž. Dekleva Maks, tehnični svetnik, inž. Kotlušek Ivan, tehnični svetnik, inž. Glanz Vinko, tehnični višji pristav, prof. univ. inž. Foerster Jaroslav, prof. univ. inž. Hrovat Alojz, prof. tehn. srednje šole inž. Dimnik Stanko, poobl. inž. Kregar Rado, po-obl. inž. Goljevšček Milovan in pobi. graditelji Zupan Miroslav, Bricelj Iv., Battelino Angel, Kavka Karel, Gabrijelčič Just, Curk Matko in Furlan Franc za člane.
Poslovna doba komisije traja dve leti, nakar se mora obnoviti.
Člen 2. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 25. avgusta 1941-XIX.
Visoki komisar EMILIO GRAZIOLI
Nagrade carinskemu osebju za opravila izven uradnih ur
Visoki Komisar za ljubljansko pokrajino
na podlagi zakona z dne 12. maja 1922, št. 16, objavljenega v št. 103 Službenih novin bivše kraljevine Jugoslavije za leto 1922.,
glede na svojo naredbo št. 60 z dne
5.	julija 1941-XIX in
smatrajoč za umestno, da se carinskemu osebju nagrade za opravila izven uradnih ur, zunaj okoliša in na praznične dni prilagodijo višjim življenjskim stroškom,
odreja:
člen 1. Pristojbine, ki so jih dolžne plačevati stranke carinskemu osebju za izredna carinska opravila, se določajo takole:
A, — Strokovnim carinskim uradnikom in uradnikom finančne kontrole:
1. za	opravilo do 2 ur	. .	L.	10.—
2. za	vsako nadaljnjo	uro	L.	3.50
Najvišja nagrada:
1. za opravila v območju
občine...................L.	28.—
2. za	opravila zunaj	ob-
moč.a občine, brez prenočevanja ...................L.	38.—
3. za	opravila zunaj	ob-
močja občine, s prenočevanjem ....................L.	50.—
B. — Zvaničnikom, služi tel jem in organom finančne kontrole:
1. za opravila	do	2	ur	.	.	L.	6.—
2. za vsako nadaljnjo	uro	L.	1.75
katerem je bilo napisanih nič manj ko šest tisoč narkoz.
Dandanes ni na svetu bolnika, ki bi ga neomamljenega odpeljali iz bolniške sobe v operacijsko dvorano, ga privezali na mizo in ga šele potem narkotizirali. Prav tako tudi najbolj živčnemu in sitnemu bolniku ne pride več na misel strah, da bi narkotično sredstvo sredi operacije odpovedalo in bi moral trezen prenašati strašne bolečine. Še preden se bolnik sploh zave in se sam sebi zasmili, že dobi injekcijo avertina v črevo. Že po nekaj minutah sproščeno zaspi in pride miren v operacijsko dvorano.
Ko se naposled bolnik zbudi, v veliko začudenje opazi, da že mimo leži v beli postelji, prav nič mu ni slabo, niti ga ne mučijo nikakšni spomini na operacijo. Z izboljšanim narkotičnim sredstvom je prav tako tudi zmanjšana možnost pljučnice in nevarnega pokašljevanja.
Bolnik sam je navadno začuden, ko mu znanci, ki ga obiskujejo pravijo: »Siromak, saj vem, kaj ste morali prestati,« čeprav prav dobro ve, da med operacijo ni prav nič prestal, ker je ves čas spokojno spal. Šele ko svoje začudenje nad popolno brezčutnostjo med operacijo pove zdravniku, mu ta razloži, da se ima za to zahvaliti samo avertinu, ki mu je sprostil mišice. Avertin, ki ga zdravniki poznajo pod imenom tri-bromathyalkohola, sta leta 1923. sestavila dva nemška kemika.
Po neki drugi zdravniški metodi je možno bolniku omamiti samo spodnji del telesa, tako da njegovi možgani mirno delajo dalje. Zdravnik bolniku kratko in malo vbrizga
Najvišja nagrada:
1. za opravila v območju
občine......................L.	18.—
2. za opravila zunaj območja občine, brez prenočevanja ....................L.	25.—
3. za opravila zunaj območja občine, s prenočevanjem .....................L.	34.—
Za opravila ob prazničnih dnevih se zvišajo te pristojbine za 50°/».
člen 2. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu. Ljubljana, dne 26. avgusta 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Pri nas veljavni prazniki
Z novo odredbo je Visoki Komisar določil praznične dneve, ki veljajo za
Ljubljansko pokrajino. Ti dnevi so sledeči:
vse nedelje, ntfvo leto,
6.	januar — Sv. Trije kralji,
19. marec — praznik Sv. Jožefa, Velika noč,
Vnebohod,
Sv. Rešnje telo,
29. junij — Sv. Peter in Pavel,
15. avgust— Vnebovzetje,
1.	november,
Vsi svetniki,
8. december — Br. Sv. Marije Devico,
25. december — Božič, Rojstvo Gospoda,
Razen zgoraj omenjenih dni ne pridejo v poštev drugi prazniki.
*
S	to odredbo Visokega Komisarja je določen za Ljubljansko pokrajino novi koledar praznikov. V vseh ostalih dneh leta, torej tudi v dnevih, ki so prej veljali za praznike, se bo delo v javnih uradih, trgovinah, delavnicah in obratih redno in normalno opravljalo.
Maksimalne cene na živilskem trgu
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konzumentov, prodajalcev in producentov je mestni tržni urad zopet predložil Visokemu Komisariatu najvišje cene za tržno blago ter jih je ta odobril.
Z odlokom št. 873 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokraijno določene najvišje cene veljajo od ponedeljka 8. t. m zjutraj do prihodnjega ponedeljka 15. septembra zjutraj, kc bodo stopile v veljavo v petek 12. t. m. določene cene. Najvišje cene. ki je dovoljeno po njih prodajati blago v Ljubljani, so naslednje:
Domači krompir 1.10 L. na drobno, koleraba 1 L; rdeča pesa 1 L ; nizki stročji fižol 1 L.; visoki stročji fižol
2	L., fižol kifeljčar v stročju 2.50 L.; novi luščeni fižol 2.50 L.; rdeči korenček brez zelenja 2 L.; rumeno korenje
0.50 L.; repa na drobno pod 10 kg 0.70 L., na debelo 0.50; zeljnate glave na drobno 0.70 L.; zeljnate glave na debelo 0.50 L.; ohrovt 0.80 L.; glavna la solata 2.50 L.; endivija 2 L.; kumare 1.20 L.; večje kumarice za viaganje, ki jih gre 30 na kilogr urt, 3 L. majhne kumarice za vlaganje, ki jih gre okrog 125 na kilogram 8 L.; jedilne buče 0.50 L.; domača čebula 1 L Opozarjamo, da je prepovedano prodajanje domače rdeče čebule po ceniku bele uvožene čebule. Šalota 2 L.; česen, ki gre 25 glavic za kg, 2.50 L.; liter luščenega graha 3.50 L.; kilogram
injekcijo percaina v spodnji del hrbtenice, od tega trenutka dalje bolnik ne čuti več svojega spodnjega telesa. Takšno narkozo pred vsem dajejo zdravniki bolnim na srcu in takšnim, ki imajo slaba pljuča. Pri tej narkozi, kakor rečeno, ostanejo pljuča in možgani nedotaknjeni, kar je bolniku samo v prid.
Spet druge vrste narkozo dobi bolnik v kri. Zdravnik mu vbrizga v glavno žilo spojino evipana ali pen-tothala in čez nekaj minut bolnik sladko spi in se ne zbudi prej, dokler ni operacija končana.
Nekoliko kratkotrajno narkotizira-nje je vbrizganje narkotičnega sredstva v komolec. Pri takšnem narkoti-ziranju zdravnik navadno reče: »Povejte mi, ko boste postali zaspani.« Navadno bolnik tega nima več časa povedati. Takoj zaspi, ko da bi bil zelo utrujen in se zbudi točno po tridesetih minutah, ko je njegova operacija že gotova.
Posebno pereče vprašanje je omi-ljenje bolečin porodnicam. Narkoza z novocainom ali parcainom v hrbtni mozeg ni zadovoljiva. Lahko namreč povzroči nevšečnosti v možganih ali v hrbtnem mozgu ali celo škoduje srcu. Tudi eter ni priporočljiv, ker jemlje krvi matere in otroka kislino.
V	vseh svetovnih klinikah delajo poskuse, da bi olajšali porodne bolečine. Zdravniki zdaj preizkušajo neko novo omamno tekočino, ki jo vbrizgajo med hrbtenični mozeg in zunanjo steno hrbtenice. V ta del vbrizgajo destilirano vodo z intracainom ali pa-tocainom. S tem, d*» .okopljejo' živčne vozle na tem mestu, prenehajo bolečine v maternici, vendar s tem
graha v stročju 2.50 L.; mehka špinača 2.50 L.; trda špinača 1.50 L.; kislo zelje 2.50 L.; liter lisičk ali parkeljcev
1	L.; kilogram štorovk 2 L.; kilogram velikih razvitih jurčkov z odprtim klobukom 6 L.; saj je treba razrezati najmanj 10 kg zdravih jurčkov in jih posušiti za en kilogram suhih gob, ki jih sedaj trgovci plačujejo po 65 L.; majhni juTČki za vlaganje z zaprtim klobukom 10 L.; liter suhih namiznih malin 3.50 L. j kilogram mokrih malin za vkuhavanje 3.50 L.; domača namizna jabolka I. vrste 3 L.; II. vrste 2 L.; domača jabolka črviva, obtolčena, nagnita in nedozorela za vkuhavanje 1.50 L.; domče breskve 3 L.; domače slive 3 L.; domače rumene slive 3 L.; domače češplje 3 L.; domači ringlo
3	L.; domače hruške od 2 do 4 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo vse cene za kilogram.
Na novo opominjamo prodajalke in gospodinje na red pri kupovanju in prodajanju, predvsem pa na to, da je dovoljeno prodajati in kupovati po nižjih cenah, nikakor pa ne prodajati in tudi ne plačevati po višjih cenah kot so določene. Tako prodajalke kot kupovalke so se pa tudi že prepričale
o	strogosti vseh protidraginjskih uredb, odlokov in predpisov, saj iz listov lahko vsak dan zvedo za vedno višje kazni. Posebno pa opozarjamo tudi prodajalce sadja, predvsem pa jabolk, da morajo imeti cene prav tako napisane kot branjevke. Listke s cenami že ves teden dele živilski nadzorniki prodajalcem brezplačno ter ne bo prav nobenega izgovora, če bi zalotili kako prodajalko 6 sadjem brez vidno naznačene C""
/
Zato poiumjamo, da morajo biti cene sadja napisane in, če kdo ne more takoj napisati, dobi pravi listek brezplačno pri živilskem nadzorniku. Sadje brez vidno označene cene bo zaplenjeno in prodajalec najmanj odstranjen s trga. Gospodinje naj same pomagajo delati red na trgu, obenem so pa oblasti poskrbele za najstrožje nadzorstvo in tudi za najstrožje kazni, da bo na ljubljanskem živilskem trgu izkoriščanje prebivalstva gotovo v najkrajšem času popolnoma odpravljeno.
Posebno naj se pa gospodinje mirno zvrste, da ne bo gneča onemogočila kupovanja in prodajanja. Tudi domačega krompirja je sedaj že dovolj na trgu po določeni maksimalni ceni, prav tako je pa dosti vsega drugega bla^a, da se ni treba puliti za blago in ga preplačevati, kar je prav tako strogo prepovedalo kot prodajanje nad maksimalnimi cenami. Seveda pa te cene ne veljajo samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, temveč veljajo prav za vr-o ljubljansko mestno občino m torej tudi vrtnar ali kmet v Drav-Hah, na Barju, v Mostah in kjer koli drugje tostran občinske meje ne sme svojega blaga prodajati draže.
Zopet pa moramo podčrtati, da je krošnjarjenje z živili in prodajanje po hišah nrepovedino po obrtnem zakonu in tudi po mestnem tržnem redu. Marsikatera prodaialka in marsikateri nrekunec a t"di ta ali ona gospodinja bo bridko obžalovala, ko bo občutila težko globo.
Mestni preskrbovalni urad bo razdeljeval krompir
Mestni ljubljanski preskrbovalni urad bo priskrbel prebivalcem Ljubljane zadostno količino krompirja za vso zimo. Da bo pa urad lahko o pravem času nabavil zadostne količine krompirja, mora takoj zbrati podatke
o	potrebi krompirja. Zato naj vsi družinski poglavarji, ki si §e niso zago-
ne uničijo živcev, ki novorojenčka potisnejo iz maternice v nožnico.
Porodničar lahk-o izbira precejšno množino omamnih sredstev, izmed katerih nekatera dalj časa učinkujejo, druge manj časa.
Posebno znana in ena najboljših metod doslej je Gwathmeyeva metoda, ki sicer porodnice popolnoma ne omami, vendar pripomore, da se nje bolečine toliko zmanjšajo, da jih vsaj lahko prenaša. Porodnici vbrizgajo v črevo eter in kinin, poleg tega mora pa še zaužiti neko lahko uspavalno sredstvo.
Zdravniki morajo pa večkrat omiliti bolečine tudi bolnikom, ki jih ne morejo, ali ne smejo operirati. To so kronična vnetja, sklepna revma ali zastarele angine. V tem primeru mora zdravnik omiliti bolečine na enem samem mestu, često omamiti eno samo mišico. Zdravnik kratko in malo vbrizga na boleče mesto mešanico percaina in alkohola in bolečine takoj prenehajo. Sicer omiljenje bolečin ne traja posebno dolgo, vendar vsaj za nekaj časa bolniku vrne dobro voljo in izboljšanje.
Pri operacijah obraza ali grla uporabljajo pa zdravniki pripomočke, ki omamijo samo živčevje na tistem mestu, tako da bolnik ne občuti nobene bolečine. Isti pripomoček uporabljajo tudi zobni zdravniki, ki operirajo zobne korenine ali navrtajo zob. Aparat, ki bolniku prežene vse bolečine pri vrtanju zob, se imenuje analgezija. Zobozdravnik bolniku vbrizga s pomočjo gumijaste cevi v nos narkotično spojino, potem mu pa mirne duše lahko vrta zob kolikor ho-
tovili krompirja za to zimo, naznanijo pri svojem trgovcu količino krompirja, kri jo potrebujejo. Na četrtino pole papirja naj napišejo svoje ime, priimek in stanovanje, število družinskih članov in potrebo krompirja. Prijav naj ne vlagajo oni, ki so krompir sarm pridelali ali ga pa lahko kje drugje dobe, ker tako mestnemu preskrbovalnemu uradu samo otežkočujejo delo.
Gostinski obrati naj vlože svoje prijave kar neposredno na mestnem preskrbovalnem uradu.
Novi vozni red na dolenjski železnici
Opolnoči med 9. in 10. septembrom t. 1. stopi na vseh dolenjskih progah v veljavo novi vozni red. Od tega časa dalje odhajajo potniški vlaki iz Ljubljane proti Karlovcu ob 5.35, 7.51, 12.15, 17.25 in 21.15, ter Pohajajo
v Ljubljano iz smeri Karlovec 00
6.42, 9.54, 15.44, 18.10 in 21.00;
iz Ljubljane v Kočevje odhajajo oh 5.20, 10.02, 14.35 in 19.33;
iz Kočevja v Ljubljano pa prihajajo ob 7.44, 13.30, 16.38 in 20.18.
Iz Trebnjega na Dol. proti Tržišč® odhajajo ob 5.27, 9.50, 14.15 in 19.30;
iz Tržišča v Trebnje na Dol. pa pri" hajajo ob 7, 13.50, 19.00 in 21.00;
iz Novega mesta v Stražo-TopH«® odhajajo ob 6.39, 10.20, 14.40, 17.44 in 19.50;
iz Straže-Toplice v Novo mesto P®
prihajajo ob 7.25, 13.18, 15.45, 18.30 in 20.40.
Natančnejši podatki so razvidni l* stenskih voznih redov na postajah.
Kralj in cesar Viktor Emanuel, Kr®" ljica in Cesarica Helena in Kraljic® Ivana so prisostvovali kmečki mani' festaciji v občini Entraque pri CuneB; Pri tej priložnosti so odprli šolo, *• nosi ime Kraljice in Cesarice in j® zgrajena z denarjem, ki ga je daroval Duce. Visoki gostje so po ogledu razstave odšli v gorsko kolonijo, kjer s® jih otroci navdušeno pozdravljali.
Nj. Vis. prestolonaslednik Umberto se je v petek zjutraj pripeljal v S®' baudio pri Littoriji. Visokega gosta s® sprejeli Prefekt, Tajnik Stranke in odlični vojaški predstavniki. Piemontski princ si je ogledal mestece Circe®* nato je pa odpotoval proti prestolnici-
Duce je v soboto zjutraj v nekem kraju srednje Italije prisostvoval strelnim vajam mehaniziranih čet. Spremljal ga je šef generalnega štaba državni podtajnik za letalstvo. Duce 9* je vse natanko ogledal in se podrobno zanimal za organizacijo. Pozneje j® Duce prisostvoval vajam nekega motoriziranega policijskega bataljona-\aposled je prisostvoval še vajam protiletalske obrambe. Povsod je Ducej® prebivalstvo navdušeno pozdravljalo.
Spominske svečanosti za Brunom Mussolinijem so bile te dni v Forliju‘ Minister Screna je takoj po prihod11 odšel na sedež Stranke, kjer je bil® spominska svečanost. Orisal je v daljšem govoru življenje in delo Brun® Mussolinija in ga postavil za zgle“ fašistovski mladini, Nato je bilo cerkveno opravilo v tamkajšnji katedrah* Po končani službi božji so vsi dostojanstveniki izkazali poslednjo čast n® grobu pokojnega junaka.
Papež je te dni sprejel Rooseveltovega posebnega poslanca Myrona Taj' lorja, ki je prejšnji teden prispel ’ Rim. Sodijo, da je Taylor prinese* papežu posebno Rooseveltovo p°s. nico in da se bo morda s papeževi® odgovorom prav kmalu vrnil v A®6* riko.
če. Ko razboleli živci spet prično de* lovati, zdravnik ponovi narkotizir8' nje zoba.
Iskanje za omamnimi sredstvi f_e, nadaljuje. Zdravniki hočejo po VS|\L ceni najti idealno narkotično sred' stvo. Videti je, da so ga že nas,,‘ Dva moža sta namreč odkrila cyd°^ propan v brezbarvnem ogljenovode11 cu. Snov diši po nafti, je neškodljiv.a' ne otežkočuje dihanja, niti krožen] krvi. Bolnika popolnoma omami in D pušča nikakršnih posledic.
Zdravniki so navdušeni za propan. Edina njegova slaba stran J ' da je vnetljiv in bi se v zvezi z De." katerimi kislinami ali kisikom Ta nevarnost pa ni tako velika, * kor je videti na prvi pogled. Pri °P racijah, kjer narkotizirajo s cYc*.a propanom sicer zdravniki pazijo, f* ni v bližini operacijske mize elektn nih nožev ali drugih vnetljivih Pre metov, kar se pa zraka tiče ni n , varnosti, ker cyclopropan vendar tako lahko vnetljiv.
Sicer imajo pa v operacijskih dv<^ ranah danes tako in tako Pos?,rj-aparat, -ki pokaže kakšna je e*e ie citeta zraka. Kadar ta aparat da je v zraku nevarna množina 8 , tične elektrike, tedaj dvorano naP , nijo z vlago in s tem uničijo elek citeto.
Zdravljenje in lajšanje mrazom pa še raziskujejo in še kakor ni dokazov za dobro stran t®|e načina. Postopek, da bolnika P°1 0 v krsto z ledom in znižajo njeg ,g telesno toploto od 36 na 6 stopi”)’ * doslej deloval samo blažilno, »e narkotično.	Auslese, Berlin
TEDEN DRUGA
?^a°n di Revel, italijanski finančni Muster, ki se je na povabilo nem-tri	**nančnega ministrstva mudil
*	"ni v nemški prestolnici, je v petek 8tv	°dpotoval iz Berlina. Na po-
li it »v0 sPrem‘'i italijanski posla-k Dino Alfieri in še druge odlične osebnosti.
l^ia in Hrvatska sta te dni skle-dogovor o tujskem prometu. Pot-s, '> ki potujejo iz Italije na Hrvat-J;0' »ahko vzamejo s seboj v skupnem ,	3.000 lir za osebo in za mesec
ni živeža na Hrvatskem.
ItaP-etna tujskoprometna sezona v taiijj je bila ugodna in prekaša vse H ‘cakovanje. Opaziti je. da so priha-71? . 08 v letovišča velike skupine uravja res potrebnih ljudi, ne pa sa-bogatini ]<akor poprej, italijanski časnikarji se te dni od-Pe‘le.jo v Zagreb, želeč spoznati de-??'<> in prebivalstvo v Neodvisni Državi •irvatski. V Zagrebu si bodo ogledali •0lesejem in vse mestne zanimivosti, ato bodo pa prepotovali še ostalo državo.
Kostnico v spomin italijanskih žrtev a Španskem bodo po skupni želji uuceja in Franca zgradili v Saragosi.
Bolgarska vlada je sklenila priskrbeti potrebni denar za popolno elek-ri‘ikacijo države.
Ualinatinski guverner Eksc. Bastia-*n* je odšel na inšpekcijsko potova-J«P0 Dalmaciji. V Splitu so mu pri-a'li sijajen sprejem. Med proslavo Par	pregled čet in vojaška
y	delavce	je povabil na obisk
p jo zastopnik fašistovske Stranke ».neral Coselschi. V Italijo bo kmalu ^Potovalo 100 hrvatskih delavcev, ki 5"? ves čas gostje Stranke.
»itmster Teruzzi je sprejel nemške lež'*'^*1" ®astl,ilte. ^i se v Rimu ude-» uiejo italijanskega policijskega ie-0„l za Afriko. Nemški gostje so si Prpt*’ vse znamenitosti italijanske De? inice in Se poklonili spominu
nega vojaka.
sta	11 turističnem prometu
meu?Wenila Italijanski zavod za iz-
n. ‘Jiavo s tujino in Hrvatska narod-Vat a- Dovoljeno je potovanje Hr-rij0l,| v V6e dele italijanskega impe-turti’ ako v Albanijo in Afriko, kakor je 1 v vse druge pokrajine. Prav tako vatsia ^ovoijfiio popotovanje na Hr-ko- Zavoda bosta izplačevala vsa i arna nakazila hrvatskih in itali-Wn,skih turistov.
SePtembra so v Trentu odprli 10. ležit- stno razstavo, ki so se je ude-ftol» Okl'og sto umetnikov iz Trenta, La1a in predstavniki sindikatov iz PosLk in Padove. Na razstavi je tudi slik oddelek, kjer so razstavljene 2® avtorjev iz 8. in 9. stoletja, teda av8tvcna avtokolona je pretekli Pri v obiskala Dobrepolje in Prečno veli„*em mestu. Zdravniki, pod po-Polf,°m dr. Duceja so v Dobrem pJ? Pregledali 1.224 prebivalcev, v VSe 111 Pa 1.725, to je skoraj polovico priiHa Prebivalstva. Zdravnikom so ftilri •	'	na	pomoč	tudi	domači	zdrav-
V •I,n1.lJ®itelistvo.
8e . ltaiijansko-hrvatsko kulturno zvezo i*alii? sPremenilo Društvo prijateljev HienJanske književnosti v Zagrebu. Naličji Zv?ze bo, da bo poglabljala stike Ro»r, j *n Hrvatske na prosvetnih in tib h področjih. na 'J1 0 sestanku Duceja in Fiihrerja Pred • nem bojišču so v torek prvič Za fna*a\i v tržaškem kinu >Exelsior<. bivala!11 i® vladalo med tržaškim pre-v. vom veliko zanimanje. vau n*taškega krilnika je bil odliko-P°3taltS'iovotija Kvaternik. S tem je le*,, ' tudi pripadnik poglavnikove te-°d |n,8traže, v kateri je eodeloval že pleta 1932.
pretpuT."* hrvatskega poglavnika je
nistip,.*! ioden izdala poročila o komu-h izgredih na Hrvatskem. V
okolici Doboja se je baje pojavila skupina komunistov, ki so oboroženi napadli železniško progo in je za nekaj časa moral prenehati ves železniški promet. Oborožene tolpe so zagrešile tudi več nasilij proti kmetom in tuji lastnini. Ujeti kmetje, ki so jih tolpe odpeljale v gozdove, so po vrnitvi domov pripovedovali, kako so komunisti z njimi ravnali. Pripovedovali so jim tudi, da je sovjetska Rusija že zmagala, da so njene čete že na Savi in bodo v kratkem zasedle državo. Oblasti so zdaj dobile nalog, da z vso strogostjo iztrebijo komuniste, ki se skrivajo v gorah.
Šef madžarskega generalnega štaba, general Werth je iz zdravstvenih razlogov odstopil. Novi šef madžarskega generalnega štaba je postal podmaršal Szambathelyi.
Nov prekop bodo zgradili iz Milana v Cremono. Prekop bo omogočil plovbo iz Milana do Cremone in do reke Pada.
Berlinski filharmoniki bodo gostovali v drugi polovici septembra v Zagrebu. Imeli bodo tri koncerte, izmed katerih bo dva dirigiral prof. Knap-pertsbutsch, enega pa znani Lovro Matačič. Koncerti bodo v zagrebški filharmoniji.
Vodja nemške narodnostne skupine na Hrvatskem Altgayer je imenoval za poveljnika nemške narodne milice Vilibalda Hellerja.
Te dni se je vršil tečaj za nego dojenčkov v Rušah. Udeležilo se ga je 60 mater.
Železniški most pri Bosanskem Brodu so v nedeljo izročili prometu. Slovesnosti so se udeležili prometni minister Bešlagič, nemški poslanik von Kasche in drugi.
Na letošnjem ljubljanskem velesejmu bo prirejena tudi večja razstava malih živali kot dopolnilo kmetijskega dela razstave. Tako bodo imeli obiskovalci velesejma možnost, da si ogledajo vse vrste živali in se poučijo
o	primernem hranjenju, hlevčkih in gnezdih.
Pomanjkanje tujih zdravil v Beogradu je postalo tako veliko, da poziva centrala kemičnih izdelkov v Beogradu vse, da s tujimi zdravili in preparati čim bolj varčujejo in uporabljajo po možnosti samo domača zdravila.
Četverke je rodila žena stražnika Josipa Cuntarella v občini Licata v bližini Palerma. Mati in novorojenčki, ki so dobili ime Vittorio Emanuele, Benito, Uniberto in Bruno, vsi zdravi. Vodstvo stranke je podarilo materi 3000 lir kot prvo pomoč, medtem ko bodo dekliški Fašji poskrbeli za vse potrebno. ’
V	domovino se vračajo hrvatski vojni ujetniki, ki so bili v nemškem ujetništvu. V nemškem ujetništvu je bilo okrog 35.000 hrvatekih ujetnikov, doslej se jih je pa vrnilo okrog 7000.
Poletni čas bo ostal na Hrvatskem še naprej v veljavi. Prav tako bo veljal tudi na Madžarskem.
Zanimivo arheološko najdbo so izkopali delavci, ki popravljajo neko cesto v Draču. Našli so tri posode, a ko so jih odprli, so bile polne kovancev iz rimske dobe.
Šolo za strežnike so odprli v Zagrebu, kakor so pred nedavnim odprli tudi šolo za negovalke. Na zagrebški vseučiliški kliniki bodo pa letošnjo jesen ustanovili strokovno šolo za bolniške strežnike in strežnice.
Akcijo za ustanovitev novomeške javne kuhinje sta pokrenila ob sodelovanju in podpori mestne občine Dijaška kuhinja in Rdeči križ.
Popolni redni poštni promet se je začel 10. t. m. med Italijo in Hrvat-sko. tako poroča agencija Stefani.
Novo filmsko družbo so osnovali nedavno v Beogradu. Družba se imenuje »Jugovzhodni filme in je pričela z glavnico 2 milijona din.
Novo železniško progo bodo odprli te dni v Bolgariji. Proga je dolga 137 kilometrov in pelje od Karnobata do Šumena. To je zdaj druga proga, ki vodi preko balkanskih gora.
Izreden nebesni pojav so občudovali te dni prebivalci Novega mesta. Po močnem dežju se je nenadno pojavila na nebu mavrica in okrog 15 minut v pravilnem krogu obkroževala sonce. Tega izrednega pojava ne pomnijo niti najstarejši ljučlje.
Najnižje mezde za gozdne delavce je določil hrvatski minister za korporacijo. Najnižji dnevni zaslužek teh delavcev bo odslej sedem ali šest kun. Sedem kun bodo prejemali delavci v krajih z več ko 5000 prebivalci, po šest kun pa v vseh ostalih krajih Hrvatske države.
Tri francoske talce so ustrelili 6. septembra, ker je 3. septembra postal neki član nemške vojske žrtev neznanega komunističnega atentatorja. Nemške oblasti so že prej opozorile, da bodo odslej za komunistične atentate na neniške pripadnike streljale talce in so zdaj svojo obljubo tudi izpolnile.
Protižidovsko razstavo so odprli te dni v Parizu. Razstavo je prjjedil francoski institut za proučevanje židovskega vprašanja.
46.291 hrvatskih delavcev je odpotovalo v Nemčijo od dne, ko je bila ustanovljena Nezavisna Hrvatska. Delavci so največ zaposleni pri kmečkih delih, v raznih industrijskih podjetjih in rudnikih.
Za varnost kopajočih se otrok je mestno poglavarstvo v Trstu odredilo.
Tiha želja vsakogar je
lepa preproga,
ki daje stanovanju udobnost, domačnost in toploto .
Predposteljniki, pliš od L. 27’— dalje. Garniture, pliš 3 kosi, skupaj od L. 209'-dalje. Velike preproge, cca 200X 300, pliš, perzijski vzorci, od L. 595’— dalje. Na zalogi: Manufaktura
F. Ks. Souvan
Ljubljana, Mestni trg 24
da se v občinskih kopališčih ne smejo brez nadzorstva kopati otroci izpod 12. leta. V vodo smejo sami samo starejši otroci. Ta odredba je bila potrebna zato, ker je v zadnjih časih utonilo v morju precej otrok, ki so se kopali brez nadzorstva.
Skladišča za krompir potrebuje mestni prehranjevalni urad, ker namerava Ljubljančane za zimo preskrbeti s krompirjem. Zato prosi lastnike skladišč, če bi jim hoteli odstopiti čimprej svoja skladišča.
Okrog 16 slovenskih profesorjev je nastavila Srbska prosvetna zveza v Srbiji. Poučevali bodo v srednjih šolah. Vprašanje učiteljev pa še ni rešeno.
Železniško progo med Celovcem in Kranjem so 28. avgusta spet odprli. Ko so popravili karavanški predor, so pričeli voziti vlaki, in sicer vozijo iz Kranja štirje vlaki na dau do Celovca.
Tečaj za kmetice Zgornje Savinjske doline je priredil Prehranjevalni odbor iz Celja v Mozirju. Kmetice so poučevali o shranjevanju in uporabi sadja, povrtnine in jajc za letošnje in prihodnje leto.
40 milijonov kun je odobrila hrvatska vlada za popravilo vojašnic na ozemljil svoje države.
PRIV. DVORAZR. TRGOVSKA ŠOLA
ZBORNICE ZA TRGOVINO OBRT IN INDUSTRIJO
LJUBLJANA.
Gregoričeva (Trgovski dom)
Vpisovanje od 1.—10. septembra od 8. —12. ure.
ZAČETEK POUKA 22. SEPTEMBRA
Od 2 na 10 kilovatov bo povečala zagrebška oddajna postaja svojo oddajno silo. Nove aparate bodo dobili iz Nemčije. Načrta za povečanje radijske postaje na 120 kilovatov pa zaenkrat še ne bodo uresničili.
XIII. radijsko razstavo so v soboto odprli v Milanu. Razstavo so svečano odprli v prisotnosti prometnega ministra Eksc. Host Venturija, zastopnikov krajevnih oblasti in številnih tehničnih strokovnjakov. Odprta bo do 14. septembra. Razstava jo letos zaradi izrednih razmer še prav posebno zanimiva.
Reklamacije zaradi živilskih nakaznic sprejema ljubljanski preskrbovalni urad samo do 15. septembra. Pozneje bo pa sprejemal samo še nove prijave.
Bolgarski gostjo, člani mladinske organizacije Branik, so bili več dni gostje Firence. V petek so mesto zapustili, za slovo so se pa še udeležili njim na čast prirejene športne prireditve. Gostje so odpotovali v Be-netke.	,	,
V Italiji se mudi hrvatska delegacija za dobavo tekstilnih surovin, na podlagi italijansko-hrvatske pogodbe, ki sta jo obe državi sklenili pred dvema mesecema. V tej pogodbi se je Italija zavezala dobavljati Hrvatski določene količine tekstilnih surovin.
V Srbiji so končali žetev. Po poročilih je dala v splošnem 'dobre, ponekod celo odlične rezultate. Tudi v Banatu bo žetev te dni končana.
V Zagrebu so izdali prve poštne znamke v kunski vrednosti. Izdane znamke imajo vrednost 0.50, 1.50, 2.5, 7 in 10 kun. Vrednosti 3, 6, 20, 30 ih 50 kun bodo izdali do konca meseca septembra.
Vpisovanje v trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15 se vrši dnevno dopoldne in popoldne Zavod nudi praktično izobrazbo za gospodarsko udejstvovanj«. Toplo priporočamo ta največji in najmodernejši zavod te vrste. Zahtevajte osebno ali pismeno nove prospekte.
Dentist
PLENIČAR VLADIMIR
sprejema od 7-9 in od 13-19. Izven teh urpo dogovoru. Ljubljana, Skrabčcva 10
Zgradbo za nemško sredujo šolo bodo začeli te dni graditi v Zagrebu ob cesti, ki drži proti savskemu mostu. Sola bo gotova do konca šolskega leta.
Potresne sunke so občutili te dni v Beogradu. Sunki so sledili v presledkih devetih sekund, trajali so pa deset minut. Epicenter je bil 635 km od Beograda, najmočnejši sunek je pa znašal 70 mikronov.
Na Hrvatskem bo ostal v veljavi tudi pozimi poletni čas. Prav tako tudi na Madžarskem.
Novo trgovinsko pogodbo med Hr-vatsko in Romunijo so sklenili zastopniki obeh držav. Po tej pogodbi bo Hrvatska dobavila Romuniji 60.000 ton železne rude na leto, 100.000 železniških pragov, večje količine strojil itd. Romunija bo pa Hrvatski dobavila
60.000	ton nafte, petroleja in drugih produktov petrolejske industrije.
Predsednik nove srbske vlade general Nedič je imel nedavno govor po radiu. Med drugim je dejal, da bo Srbija dobila spet svojo armado, seveda v znatno zmanjšanem obsegu, smela bo pa spet uporabljati svoje narodne znake, grb in zastavo. Uvedla bo tudi prostovoljno delovno službo.
Pred hrvatskim državnim sodiščem v Sinju je pretekli teden stalo 35 komunistov, obtoženih sabotaže in odpora proti javni oblasti z orožjem. 24 obtožencev so obsodili na smrt z ustrelitvijo in so jih takoj ustrelili, ostalih
11	so pa zaradi pomanjkanja dokazov oprostili, a so jih zaradi javne varnosti obdržali v zaporu.
Prvo veliko tovarno za izdelovanje in predelavo gumija so ustanovili v Italiji. Produkcija te tovarne bo lahko krila predvsem potrebo italijanske vojne industrije. V načrtu je pa še druga takšna tovarna.
Besarabija in Bukovina bosta spet priključoni Romuniji. Po izjavi namestnika predsednika romunske vlade prof, Antonesca, ki jo je te dni dal časnikarjem, bosta obe deželi dobili posebno samoupravo in bosta ločeni od ostale države. Na čelu uprave bo guverner, odgovoren neposredno državnemu voditelju. Tudi uprava se bo bistveno razlikovala od uprave v osta-
li	Romuniji in bo zgrajena po nemškem vzorcu.
Moderno galerijo ob Bleiweisovi cesti v Ljubljani oblagajo s krasnimi marmornatimi ploščami. Stene galerije bodo obložili z marmornatimi ploščami različnih velikosti in jih sestavili tako, da bodo tvorile posebne vzorce. Marmornate plošče so namreč različno izdelane. Nekatere so le grobo obdelane, druge gladko brušene, nekatere pa zelo fino izklesane. Vsaka marmornata plošča je s posebnimi železnimi vezmi pritrjena na zid, poleg tega je pa še povezana s sosednjo ploščo. Tudi okenski okviri moderne galerije bodo iz marmorja, tako da bodo vse stene galerije enotne. Marmor so naročili iz otoka Brača in je prvovrsten. Pripomniti moramo še, da so za moderno galerijo pripeljali vsega skupaj 40 desettonskih vagonov. Že surovi marmor je pa stal nekaj več ko 100.000 lir za vagon.
22.940 km je znašala na koncu leta 1940. dolžina železniškega omrežja v Italiji. Država upravlja od tega 16.998 km. Od teh je 16.402 km normalnih prog, 569 pa ozkotirnih. Zasebna industrija opravlja 5943 km železnic. Skupna gostota vsega omrežja znaša 74 km na 10.000 kvadratnih kilometrov površine in pride na 100.000 prebivalcev 51.1 km železniških prog.
Poseben paviljon na ljubljanskem velesejmu bo zgradila italijanska tvrdka Fiat v svoje razstavne namene. Poleg tega paviljona gradi tudi tvrdka Montecatini, velika kemična tovarna, svoj paviljon. V bližini teh dveh paviljonov se bodo pa razvrstile italijanska produkcija motornih vozil, letal in ladij. Ker se nam bo letos velesejem predstavil tudi v novih paviljonih, bo velesejmska prireditev slej ko prej letos zelo zanimiva.
Do jeseni bo dograjena v surovem stanju Uršulinska gimnazija v Šubičevi ulici. V pritličju nove stavbe so že urejena izložbena okna, ki bodo gledala na Šubičevo ulico. Tudi del starega dvonadstropnega poslopja ur-šulinske gimnazije, ki je stal na mestu, kjer bo zdaj Šubičeva ulica, so že podrli. Prav tako napreduje gradnja zidu, ki bo mejil na nunski vrt, tako da se nam bo v kratkem odprl pogled po novi široki cesti, ki bo prihodnje leto že vezala Tivoli b središčem mesta.
Prošnje za vstopne in zrelostne izpite na gimnazijah morajo starši predložiti do 15. septembra. Izpiti bodo namreč od 1. do 10. oktobra. Prošnja mora biti opremljena z vsemi predpisanimi listinami, v tajništvu šole je pa treba plačati takse, 110 lir za dijaka, 150 lir za dijakinjo. V prošnji mora dijakov oče ali njegov namestnik izjaviti, da njegov varovanec v šolskem letu 1940/41 ni polagal tega izpita še na nobeni drugi šoli.
V	Zagrebu so ustanovili hrvatsko-bolgarsko društvo, kot izraz hrvatsko-bolgarskega prijateljstva. Istočasno so v Sofiji ustanovili Bolgarsko-hrvatsko društvo.
Puške in samokrese je dovolil nositi Visoki Komisarijat mestnim polj skim in gozdnim čuvajem, da bodo lastnike vrtov in njiv varovali pred
tatovi, ki so postali zadnji čas izredno predrzni. Odslej bodo čuvaji na tatove takoj streljali. Starši naj torej pazijo na otroke, da ne bodo hodili sadje obirat, ker se jim sicer lahko primeri nesreča. Čuvarji imajo nalog streljati posebno o mraku na vsakega sumljivega človeka, ki se klati v bližini vrtov ali, celo obira sadje.
Veliko moderno bolnišnico so’dobili v Vrnjački banji. Bolnišnica bo imela 70 postelj in bo kar najinoderneje opremljena. Bolnišnico niso zgradili, pač pa so zanjo preuredili higiensko urejeno zgradbo >Dom Koste Stojanoviča«, ki je last zveze nabavljalnih zadrug. Prve mesece bodo v tej bolnišnici vsi zdravniki vršili svojo službo brezplačno.
Splošno državno upravo v Srbiji bodo preuredili po poročilih nekaterih komisarjev iz ministrstva. Ukinili bodo banovinske samouprave in prenesli njihove posle na ministrstva, banovinske uslužbence bodo pa sprejeli v državno službo. Srbija ima zdaj troje banovin: moravsko, dunavsko in drin-sko. Vprašanje ustanovitve okrožnih načelstev in inšpektorjev bodo uredili pozneje.
Preurejanje avtomobilov v tovorna vozila je prepovedano, ker se je ugotovilo, da nekateri lastniki avtomobilskih vozil predelujejo vozila v vozila majhne nosilnosti, da bi jih še naprej uporabljali za prevoz oseb.
Osebne vesli
POROČILI SO SE:
V Ljubljani: g. Metod šoukal, uradnik Vzajemne zavarovalnice, in gdč. Tonči Vogrinc, uradnica tvrdke »Teh-na«.
Bilo srečno!
UMRLI SO:
V Ljubljani: Marija Lampičeva; Ana škerlova; dr. Leo Blinc, trgovec; Antonija Spolonakova, uradnica državnih železnic; Pavel Martinšek, poštni zva-ničnik.
V Mariboru: Ernest Kompost, učitelj v pok.; Marija Slugičeva; Ljudmila Cevčeva; Andrej Požun; Mihael Grobeljšek; Prane Horvat.
V Podbrezjah: 831etna Ana Pavli-nova.
Na Jesenicah: 921etni Nikolaj Bernard.
Naše sožalje!
KOLESA
damska in moška, oninovejSi etos-nji modeli v na! večji i*biri napro daj po never etno nizkih cenah.
NOVA TRGOVINA
ITRŠEVA (DUNAJSKA) C. 36 nasproti Gospodarske zveze
FR. P. ZAJEC
IZPRAtAN OPTIK IN URAH LJUBLJANA,sedal Slrltorleva ul.«
pri trančtškanskem mostu
vsakovrstni oCin. rti;nogitdi, .opiumen, inromelr nvgrometri. ild. V*uka utira ut. nalomi <i> irtdrmnt, Samo kvalitetna opilka
Ceniki buTiaCnc
CVETLIČNI MED Id In medico dobitf na) ceurje > Medarnt. UuhUai.a Zldovpka ul &
»
REALITETA"
zavod ia kupoprodajo nepremičnin le aamo v LjubHanl Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20
KROJAČI IN ŠIVILJE! Damsko In moško krojno knjigo dobite pri Knafelj Alojziju, strokovni uCitelj, Ljubljana, Masarykova 14. Na j nove, 41 sistem. Zahtevajte prospekti
DAMSKA KROJAČICA, Gregorčičeva 12/n izdeluje vso damsko garderobo prvovrstno In po zmerni ceni.
Izšli »o v založbi knjigarne Ant. Turka n asi. Ljubljana, Pražakova 12
v žepni obliki:
Slovensko - italijanski slovar,
4C3 strani, ca. 26.000 besed,
vezan v platno........................20.—
Italijansko-slovenski slovar,
vezan v platno...................L.	lo.—
Oba dela skupno vezana v
platno...........................L.	35.
Dobijo se tudi v vseh drugih knjigarnah.
V kraljestvu rib
TElKOČE IN LEPOTE RIBIŠKEGA POKLICA
Ob Zuriškem jezeru imajo ribiči svojo kolonijo
Ribiški poklic spada med maloštevilne poklice, ki se v teku desetletij, celo stoletij skoraj nič ni izpremenil. Danes je ribolov bolj ko kdaj prej važen, ker povsod primanjkuje mesa, reke pa še zmerom hranijo v sebi mnogoštevilen ribiški zaklad.
Ribiči niso zavezani na čas in zunanje dogodke v svetu. Povezani z naravo opravljajo svoje delo prav tako, kakor so ga bili v starih časih njihovi očetje in dedi. Ribič deli z naravo mir in viharje. Volji vsemogočne narave je podrejen bolj kakor kateri koli drug izvrševalec svojega poklica.
človek bi mislil, da ima ribič delo samo v lepem, mirnem vremenu, če bi imel vsaj nekoliko vpogleda v ribiško umetnost, tega ne bi trdil. Naj si bo zima, dež, ali vihar, ribiči imajo zmerom dovolj dela. Pozimi, ko na ribolov po več tednov ni misliti, sedi vsa ribiška družina zbrana pri topli peči, plete nove mreže ali pa popravlja stare. Ko pa pride pomlad in se začne lov, ima vsa ribiška družina dela čez glavo.
Svojevrstno kolonijo imajo ribiči ob Zuriškem jezeru. Sedem ribičev živi tam s svojimi mnogoštevilnimi družinami že leta in leta. Ze stoletja se vsi člani teh družin preživljajo z ribolovom. še nikoli se ni zgodilo, da bi se ribiški sin te ribiške kolonije lotil kakšnega drugega poklica. Zmerom je najstarejši sin prevzel po očetu ribolov, drugi bratje in sestre mu pa pomagajo.
Trikrat na dan odpiovejo ribiški čolni na jezero. Dvakrat v zgodnjih jutranjih urah, zadnjič proti večeru. S tem pa ribiško delo še zdaleč ni končano. Ribe je treba očistiti in nripra-viti za prodajo ali pa za konzerviranje. Tega dela se navadno lotijo ženske. Zanj je treba precej spretnosti, ki jo imajo pa ribiške žene v polni meri. Moški navadno popravljajo mreže, kar ni tako lahko, posebno ker so v njih vsak dan nove luknje.
Težko delo. boj z naravnimi silami, napori in veselje nad obilnim lovom in užitki v naravnih lepotah so dobre in slabe strani ribolova. Prav zaradi naporov in bojev z naravo so pa ribiči zmerom krepkih, močnih postav in do pozne starosti ne prepuste svojega dela naslednikom.
na lepem pokaže krog zemlje, kje ne požene nobena rastlina, nobena travica več. Vse naokrog bujno poganja in cvete, samo na tem krogu je zemlja razpokana, trda in kakor zakleta. Preprosto ljudstvo trdi, da je to plesišče coprnic in da se takšne zemlje ni dotikati, če nočemo priklicati nesreče nad družino.
Znanost gleda kajpak na ta naravni pojav drugače, treznejše. Ugotovili so, da je povzročiteljica tega pojava neka strupena goba, imenovana agaricus marasmius orea-des. Ta goba zastruplja zemljo okrog sebe z nekimi posebno strupenimi bakterijami, ki zamore vsakršno uspeva-nje rastlinstva.
Na vseh takšnih .plesiščih coprnic' so našli to gobo, ki je neizpodbiten dokaz za pravilnost gornje ugotovitve.
Perice ob Tessinu
Obrežje reke Tessina pri mestu Pa-viji v južni Švici ni nič kaj slikovito. Tlakovana cesta, ves dan obsejana od sonca, je dolgočasna, vendar prebivalcem Pavi je edino sprehajališče.
Mesto Pavia je že od nekdaj slovelo po lepih dekletih. Vsa ta dekleta pridejo proti večeru na obrežje Tessina na sprehod, kdor jih hoče občudovati, mora torej tudi tja. Ob večernih urah sprehajališče ob Tessinu vsak dan oživi, mestna dekleta in žene imajo tu priložnost pokazati svoje nove obleke, gospodje jih pa občudujejo.
Dopo ogni retata pesano il pešce pe-scato. — Po vsakem lovu stehtajo plen Piu volte all’anno occorre rattappare le reti; si tratta di una f a tiča poco piacevole e non facile. — Ribiške mreže je treba večkrat na leto krpati, kar ni nič kaj prijetno in lahko delo
Smaragd, ki je prinašal
nesrečo
Te dni je umrla najmlajša članica francoske plemiške družine Lamballe, madame Lamballe de Chavignyjeva. Njen mož se je odločil, da ji bo položil v krsto tudi dragoceni zeleni smaragd, ogromne vrednosti, ki je že dolgo last te plemiške družine in ki ji je prinašal samo nesrečo. Tudi poslednja njegova lastnica, madame Lamballe de Chavignyjeva je umrla v cvetu svoje lepote in mladosti, nenadno in skoraj bi rekli skrivnostno.
Zgodovina tega dragocenega kamna, ki so razni zbiralci in draguljarji ponudili zanj pokojničinemu možu ogromne vsote, je izredno pestra in zanimiva. Skrivnostni smaragd so naj-brže izkopali pred davnimi stoletji v Indiji, zakaj krasil je oko neke indijske boginje v nekem indijskem tem-plu. Od ondod sta ga ukradla v 18. stoletju vojaka angleške vojske. V prepiru, čigav bo dragoceni kamen, je pa eden izmed tatov zabodel drugega in si tako prisvojil ogromno bogastvo.
Odpotoval je v Evropo, toda ukradeni dragulj mu ni prinesel sreče. Umrl je nenaravne smrti. Od tistih dob je romal smaragd iz rok v roke, toda vsakemu lastniku je prinesel samo nesrečo ali smrt. Ta smaragd je
vdelan v dragocen prstan prinesla Marija Antoinetta z avstrijskega dvora na francoski dvor, ko se je pripeljala na poroko z Ludovikom XVI. In kakor vemo, je sirota tragično končala pod giljotino.
Med francosko revolucijo je nesrečni prstan prinesel vsem svojim lastnikom smrt. Tako so umrli pod giljotino irski grof Thomas LaUy, princesa Lamballova in neki pustolovec, ki je prstan ukradel nesrečni princesi s prsta, ko je bila že mrtva.
Smaragd je priromal do Napoleonovega maršala Noya, ki so ga, kakor vemo, ustrelili v vrtu luksemburške palače. Naposled je dobila prstan spet družina Lamballova, ki pa prav tako ni imela sreče z njim. Zdaj bo morda naposled konec njegove skrivnostne moči, saj" zdaj počiva v grobnici na prstu prerano umrle mlade lepotice...
Pravo nasprotje tega sprehajališča je pa drugi breg Tessina. če se sprehajate po sprehajališču, vidite na drugem bregu reke enakomerno dviganje in padanje pisanega blaga in enakomerno udarjanje in pljuskanje vode. To ;e breg ali bolje rečeno kraljestvo peric. Od ranega jutra do poznega večera pere tu dolga vrsta krepkih peric. če si te ženske pobliže ogledate, ugotovite, da so kaj čudne. Oblečene so v posebne uniforme, kakor nobena druga ženska v mestu. Na glavah nosijo navadno slamnata pokrivala, si-ces so pa oblečene v pisana krila in moške jopiče, na nogah nosijo škornje, stoje pa v lesenih koritih, tako da jim voda ne moči nog.
Plesišče coprnic
Ali ste že kaj slišali o tako imenovanem .začaranem krogu' ali .plesišču coprnic'? Najbrže ne, kajti ta naravni pojav je pogostejši v severnih pokrajinah, zakaj, si doslej znanstveniki niso znali razlagati.
Kakšno je torej .plesišče coprnic', in kje nastane? Na obdelanih vrtovih, ped j ih in njivah v severnih krajih, se
Na prvi pogled ne veste, ali Imate pred seboj moške ali ženske. Obrazi teh peric so namreč od težkega dela že popolnoma izgubili milino in ženske poteze, postali so ostri in mrki. Tudi postave teh žensk bolj spominjajo na moške ko na ženske. Mišic na njihovih rokah bi se ne sramoval noben moški. Tudi kar se nastopa in govorjenja tiče, so te ženske čisto moškim podobne. Videti je, da vlada na njihovem domu morda najpopolnejši matriarhat. Pogosto pripeljejo namreč svoje može k reki, da jim tam podajajo perilo, ali pa odvažajo oprano perilo na dom. Pri tem same poveljujejo in njihovi možje slepo ubogajo.
L’arrivo aH’aereoporto di Venezia del Ministro della Propaganda del Releh Goebels, in occasione della Mostra Internazionale Cinematografica: 1’incon-tro con il Ministro Pavolini: Prihod nemškega propagandnega ministra Goebelsa na beneško letališče ob obisku filmskega bienala. Minister Pavolini ga prisrčno pozdravlja
mamili. Sele v 17. stoletju so se nekateri prosvetljeni zdravniki uprli tej prepovedi. Tudi oni so se oprli s svojimi dokazi na sveto pismo in so izjavili, da je že Bog sam pri stvarjenju sveta narkotiziral Adama, saj ga ^e uspaval v globok, sladak spanec, ko mu je vzel rebro z Evo...
S to ugotovitvijo, ki je res tudi dokazala, da imajo zdravniki prav, če omilijo svojim bolnikom bolečine, se je šele uvedlo novo omamljanje bolnikov, ki sicer še ni bilo moderna narkoza, pač pa vsaj omilitev najhujših bolečin.
Ali že veste?
Starejše perice prav lahko iznena-dite pri kajenju cigar ali celo pip. Zdi se torej, da v vsem posnemajo svoje može in so edine vladarice svojega kraljestva ob obrežju reke Tes-sine.
Maharadžev avto
ALUARTICOLO DI SOPRA. — H GORNJEMU ČLANKU:
Tre volte al giorno le barche peschereccie vanno alla pešca. La fotografia rappresenta un vecehio pescatorc che nelle prime ore del mattino getta le reti in mare. — Trikrat na dan odpiovejo ribiški čolni na lov. Na sliki vidite starega ribiča, ko v zgodnji jutrnji uri prvič vrže mreže v vodo
Pred nekaj leti je tajništvo Johor-skega maharadže naročilo pri neki inozemski tvrdki tri razkošne limuzine; tajnik je dal tvrdki za izdelavo avtomobilov nekaj zanimivih namigov in nasvetov:
Vsaka karoserija naj ima prostora za N.egovo visokost, ki tehta 140 Kg, za oba njegova brata, ki tehtata 163 in 175 kg in še za pet princev, s povprečno težo približno 167 kg.
Sila vsakega motorja naj bo tako močna, da bo lahko avto vozil s ni trostjo 110 do 140 kilometrov po dobrih cestah, voziti mora pa dokaj hitro tudi po neobdelanih poljih. Avto naj bo zgrajen tako, da ga lahko zamenja maharadža tudi za slona na poteh skozi džunglo.
Posebno pozornost je treba pri gradnji posvečati prožnosti voza, zakaj zdravnik je Njegovi visokosti maharadži nasvetoval, naj se varuje naporov sunkovite vožnje...
Vsak človek si sam pri sebi domišlja, da marsikaj, celo mnogo ve, čeprav drugim tega noče priznati. Vendar je toliko preprostih stvari, ki jih ne vemo in toliko vprašanj, ki kljub svoji izobrazbi ne znamo nanja takoj odgovoriti. Evo vam nekaj takšnih vprašanj:
Katero mesto leži bolj na jugu, Neapelj ali Newyork?
Obe mesti ležita na isti širinski stopinji, torej ni nobeno južnejše od drugega.
Katera polovica zemeljske oble je gosteje poseljena, južna ali severna?
štiri petine vseh zemeljskih prebivalcev žive na severni poluti, samo ena petina ljudi pa na južni. Kitajska, Japonska in Indija, kjer so ljudje najbolj gosto naseljeni, leže vse na severni poluti.
Ali je južnoameriška država Chile res tako dolga?
Chile, dolga raztegnjena država v Južni Ameriki, Je tako dolga, da je celo daljša od Sredozemskega morja.
če bi jo raztegnili po Sredozemskem
morju, bi segala vse od Gibraltarja Pa do Sirije. Oddaljenost od Gibraltarja do Sirije znaša namreč 3.675 km, dolžina cfdla pa 4.542 km. .
Kako velika je Gronlandija? Evropa meri brez Rusije okrog milijonov kmž, Gronlandija pa dva mi*
lijona 175.600 km«.
ŠIROM PO SVETU
Nov poklic si Je izbralo 34 Nemo® *
Ti ljudje morajo vsak dan prehodit 28 km in tako preizkusiti trpežno®' čevljev, ki jih izdeluje neka nemS*“T
tovarna. Po določeni dobi strokovnjak pregledajo podplate in ugotove vrednost nove snovi za izdelovanje podpis tov in pet.
V star rimski sarkofag se je že pr6** leti vselil neki italijanski nosač izme' sta Cannobie, Na vprašanje ljudi, zakaj stanuje v sarkofagu pravi, da ® tako prihrani najemnino in se stal® spominja na smrt. Baje se v nenff vadnem stanovanju zelo dobro počut*1 18 metrov dolgega kita so ujeli °jj vhodu v pristanišče Bahie v juž“š Ameriki. Kit je tehtal 23.000 kg in J" imel na desnem boku veliko zevaj# rano. Po mnenju strokovnjakov j« val trčila v kakšno podmornico.
Tri glinaste posode, napolnjene starimi rimskimi kovanci, so našli d ^ lavci, ko so popravljali neko cesto Draču. Najdbo so izročili oblastem-Po poročilih iz Newy°rka je 8. t. & umrla mati predsednika Roosevelta-
vM1;
Vsi 2idje v Nemčiji so zaznam0’-- j s šesterokrako zvezdo na levi P1^
strani. Znamenje morajo nositi Židje, ki imajo več ko Sest let.
Adamova narkoza
Marsikdo, ki se danes poda na operacijo slepiča, brez skrbi glede bolečin, pač ne ve, da je bilo včasih drugače. To je bilo tedaj, ko zdravniki še niso poznali, ali pa ne uporabljali narkoze. Tedaj je moral bolnik pri zavesti in s stisnjenimi zobmi prenašati vse bolečine, pa najsi so bile še tako hude.
V srednjem veku je pa narkozo cerkev izrecno prepovedala, češ da so tudi bolečine od Boga dane in jih je treba vdano prenašati. Zdravniki tedaj pri svojih operacijah niso mogli bolnika omamiti tudi s še tako primitivnimi
Nel lancio del pesi il migliore e stato l’ing. Stepišnik che ha prešo parte alla gara con lTlliria. — Pri metu kladiva je bil najboljši inž. Stepišnik, ki je tekmoval za Ilirijo
Illiriano Milanovič, il miglior
in un campionato di atletica — Ilirijan Milanovič je v lahko«
skem prvenstvu najvišje si
kočil
VELIM IZKUŠMJAVil
NAPISAL R. E.
. Prijetno je bilo v oddelku najmodernejšega brzca. Mihael se je lagodno naslonil na mehke blazine, 8voje kovčege je položil v mrežo za Prtljago in se zadovoljno nasmehnil, enakomerno guganje voza, mehke ttlazine in zelena ravnica, mimo ka-ere je brzel vlak, vse ga je veselilo ln 'Vu večalo užitek potovanja.
Mihael je pogledal na platinasto r« na roki, ki mu jo je kupila njegova zaročenka. Kazala je osmo uro večer. V mislih je že videl drugi ®an. Ob šestih zjutraj bo prispel vlak tivelynin rojstni kraj, potem bo odet v hotel, se okopal, nato pa odšel Evelynin dom, k njenim staršem ® tam sprejel prve goste, povabljene a zaroko. Dolgo je Se potem gledal “* Platinasto uro in priznal, da ima Sagova Evelyna izredno dober okus. rjznati je moral, da je njegova zaročenka izredno dekle. Pametna in endar nepokvarjena, vesela in zabav-Cisto drugačna, kakor bo druga ann nienih tet. Skoraj je nekoliko Jvfm'njala na dekleta iz prejšnjega toietja. Vendar ne v slabem, temveč atno v dobrem.
. Eve^no je Mihael poznal šele dobro ■ \ njenim očetom sta bila skupaj N t *** v velik* tovarni sladkorja, ekoe ga je povabil domov in tam se seznanil z Evelyno. Na prvi pogled ?u je bila samo simpatična, vendar * Je kmalu moral priznati, da je ena *®tih deklet, ki sicer niso lepe, ven-nepozabne. Ko je večkrat govoril l'k 6lyno’	sP°znal eentti ko-
lj °. več je vredna, kakor vsa dekleta, g1 J*h je doslej poznal. Kadar se je *ve*yna zatopila v razgovor, so ji lica Pordela, oči so oživele in Mihael si je ®oral priznati, da bi s tem dekletom Prav rad delil vse svoje življenjske egobe in veselje. Z njo bi delal vse •H ir V P°^Iricah bi pa odšel na po-. , k v hišico ob jezeru in si odpočil “trujeno glavo.
Vlak se je ustavil. Trenutek nato se odprla vrata. Vstopil je po-resček obložen s prtljago, za njim P* mlada ženska. Ženska je sprego-nekaj besed s postreščkom, na-s /n a se ie v Poprav Mihaelu in “eala njemu nasproti. Takoj nato je vzela iz elegantne torbice cigareto, jo lagala in kadila v dolgih, moških Vdihljajih. Mladi zaročenec je zbujen ** sladkih sanj zastrmel vanj«.
Pozorno jo je opazoval in ugotovil, J*a ima kakšnih pet in dvajset let. M|]ela je nenavadno zelenfcastomodre j*®1« ki so ga spominjale na drago kajenje. Ni jih pa mogel primerjati nitj smaragdom, niti s safirjem. Lasje se rdečkasto svetili in so bili po nenju Mihaela nekoliko pobarvani. n?8 J? k>l nekoliko premajhen in je gajivo molel iz obraza.
Mlada ženska je kadila z elegant-m vzgibom roke. Dolgi svetlordeče Pobarvani nohti so te njene gibe še Podčrtali. Preden je Mihael ugotovil, da nt®Sova nova sopotnica, svetska ]j?tna. ki je veliko popotovala, neko-. t0 izumetničena, vendar izredno mi-vna, se je zna5ei z n;0 v raz. eovoru.
Vn^°*a S0P°tnica je brez zadrege S pl a 31-a Mihaela, če bo pozneje od-1, V-jedilni vagon in pil kavo. Mi-r® Je takoj ugotovil, da je vajena ‘govorov s tujimi ljudmi. »Mnogo gg utem,c je potem dejala, ko da bi eri' e'a„ opravičiti. »Potovanje je ‘na sreča mojega življenja. Ne ra-Oiem, da so na svetu ljudje, ki ne ‘Ujejo radi. Tako neizmerno mi V| ja gledati skozi okno drvečega len ’n °Pazovati gore, mesta, žene travnike. Že hitrica vlaka sama e zadovolji.«
kratb6t *e P°v80<* lep^ je dejala po hg i molku, smejala se je in Mina- se je moral prav tako nasmeh-je *• >Prav gotovo potujete poslovno,« je ^°*em vprašala Mihaela. Mihael se .Predelavi! in poizvedel, če njegova a sopotnica potuje kar sama. ..ltlerom potujem sama,« je dejala, gi rijateijteg me dolgočasijo, moški pa jo to	nadlegujejo, ko zabava-
nje 8e ie nasmehnila. V sredi ^ nih svetlordečih pobarvanih ustnic Iftiei6 Pokazali beli zobje. Mihael je V**S’ kakor se “ divja
^^'''ael se je dalje čudil, da potuje n,- a. »Veste s tovariši na popotovanj). *®am slabe izkušnje. Moški mora v0); odločen, uveljaviti mora svojo tudi ’ v.en(lar se mora svoji sopotnici ie h PTilag°diti. Takšnih je pa malo,« ujaije modrovala.
Sem ,ael j« za hip premislil: »Ali *®ni . šen?< Potem je dalje posluSal 0	sopotnico.	Pripovedovala je
Ke^vanjih po Italiji, po Španiji, po *Hati J 1!? ®vici- Mihael je moral prl-(n . > oa je izredno zabavna, duhovita Jzobražena. haKmaiu in •
tn0?a ,Sedi,« je dejala zaničljivo, »se Veliko	nave*i8a> ženska mora
p°le Potovati, šele potem se znajde tittj f 8voiega moža In to ]o zua M-
he!^18!11 ®ta prišla na pogovor o lju-
Se-
!e>iko"‘
zakonu. »Zenskej ki samo
Iz neznane narave
Življenjski 'valovi
Življenjski ritem — posledica sončnih peg?
Filozofi so naše življenje zmerom i tem je tudi v dobrih letih koža moč-
primerjali z morskimi valovi. Danes smo še na vrhuncu sreče in zadovoljstva, jutri nas spet val potegne v globino nesreče. Znanstvena raziskovanja najnovejšega časa so pa mnenje o ponavljajočem se izpreminjanju naše usode potrdila in ugotovila, da je takšno Spreminjanje prav tako zajelo tudi vse živalstvo.
Nemški strokovnjaki so na primer ugotovili, da se to valovanje prav lahko opazi pri severnih živalih. Trgovci, ki kupujejo kože severnih živali, namreč prav dobro vedo, da je kakovost njihovih kož nekaj let dobra, potem nekega leta doseže višek, nato pa počasi pada in doseže svojo najslabšo stopnjo. Ko živali prežive svoje najslabše leto, se jim spet obrne na bolje, njihova koža se izboljša. Doslej še neznani činitelji torej nevidno delujejo v naravi in povzročajo valovanje vseh živih bitij.
Znanstveniki so hoteli ugotoviti, zakaj so kože severnih živali eno leto boljše, drugo slabše in ali je tudi zdravstveno stanje živali to leto boljše, drugo slabše. Pride leto. ko se severne živali potroje, toliko življenjskih moči je v njih, naslednje leto imajo pa za polovico manj naraščaja. V skladu s tem Je tudi odpornost proti nekaterim boleznim. Bolezni razsajajo samo v letih, ko gre življenjski val teh živali navzdol. V zvezi s
na, dlaka gosta, druga leta je pa dlaka redka in izpada.
Tudi kar se drugih živali tiče, je pokazala statistika iste zaključke. Znanstveniki so raziskovali divje kokoši, zajce, rise in divje mačke. Ugotovili so, da se javlja najslabše leto za divje kokoši na vsakih devet let, za zajce od osem do deset let, pri risih in divjih mačkah pa na vsakih osem do devet let. Pri vseh živalih se pa ponavljajo slaba leta približno od devet do dvanajst let. Več;ega razdobja znanstveniki pri živalih niso ugotovili.
Posebno važno za človeško življenje je pa dejstvo, da poznajo takšna slaba leta tudi bakterije. Zdravniki so že opazili, da gripa muči človeštvo samo vsakih sedem let. Torej morajo biti tudi povzročitelji te bolezni takrat najbolj močni, imeti morajo takrat svoje najboljše leto. Takšno, za bakterije gripe dobro leto, je pač za človeštvo izredno slabo, ker uniči na tisoče življenj. Približno ista razdobja so zdravniki ugotovili tudi pri povzročiteljih malarije, spalne bolezni in vročice. Prebivalci tropskih dežel prav dobro vedo, da spalna bolezen in malarija predvsem razsajata na vsakih sedem let. Takrat te dve bolezni pomorita trikrat toliko ljudi, kakor druga leta.
naiiA dni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir
Hudobni ljudje
   ___________________    w	   Zunaj	mesta	imamo	igrišče	za	odboj-
v zvezi. 2e v starem veku so znali ♦	smo	si	ga	sami	uredili.	Pri-
;—	------j   ? ‘HOiti ir'’nrn fin. Ipži tn ■in riZf'i> nn.
Razdobje devetih let med najbolj-* šim in najslabšim letom je znano tudi* v življenju miši in njim sorodnih ži-* vali. Tudi morske živali temu ritmu ♦ narave niso ušle. Prav tako je njihovo* življenje odvisno od valov kakor naše. t samo da so poleg tega morske in slad- * kovodne živali odvisne še od pravila* vodnih valov.	♦
Tudi usihanje jezer in rek je s tem* zvezi. Ze v starem veku so znali« izrabljati namakanje Nila, ki je ne- ♦ poinniti moram, da leži to igrišče na* nadno narasel, potem pa spet upadel ♦ takšnem prostoru, da nikomur škode in pustil rodovitno zemljo v svojih delamo in trave ne teptamo. posušenih strugah. S tem upadanjem ♦ Izruvali smo nekaj grmičev, zabili in dviganjem so v tesni zvezi rodovit- ♦ kole v tla in pobrali kamenje. Ne-nost in dobra ali slaba letina. J kaj časa smo nemoteno igrali od-Tudi število ledenih gor v arktičnih J bojko, vsak večer smo pospravili pa-morjih, sadne in vinske letine, lcro- J lice na neko skrito mesto in vseli nična obolenja, predvsem duševna, so »mrežo domov.
odvisna od tega naravnega ritma, ki{ Lepega dne smo pa spoznali, da nihče ne more vplivati nanj,	Znam neJcdo hoče kvariti veselje. Vsa-
V človeškem življenju je takšno raz- tkokrat so nam ukradli palice, 6e-dobje od najnižje do najvišje toči-.e J Vrav smo jih še tako skrbno skrili. navadno razdobje desetih let. Komu j Mislili smo pač, da jih kdo potrese imamo za ta naravni ritem zahva- j huje za kurjavo in smo si urezali liti ne vemo, a znanstveniki se tru- J nove.
dijo, da bi to ugotovili. Menijo, da jej
Hudobni ljudje pa še niso bili za-
Ali znate reči »ne«?
»Ne morem in ne morem reči ,ne‘«, zatrjuje marsikatera ženska in misli, da je s tem samo potrdila, da je rahločutno, nežno bit„e, ki mora samo pritrjevati močnejšemu.
Trgovka se prav dobro zaveda, da pomeni odločnost v njenem poklicu vse. Odločen »ne« na pravem mestu je največkrat njena rešitev. Z njim potrdi, da ni popustljiva, da se ne da zapeljati sladkim obljubam, temveč veruje v svoj sklep in svoje prepričanje.
Vendar je ta nesrečni »ne« važen prav tako tudi za žensko, ki živi samo za svo.ega moža in otroke. Žen* in mati, ki ne pozna odločnega »ne« veliko tvega. Otroci takšni neodločni materi kaj hitro zrasejo čez glavo, pa tudi mož takšne žene nič kaj ne upošteva.
Posebno pa še greši ženska, ki ne zna reči »ne« v ljubezni. Iz same ljube dobrotljivosti popusti že nekoliko odločnejši zahtevi moškega, izgubi s tem svoj ugled v njegovih očeh in dokaže, da nima še ustaljene duševnosti in ne zna sama misliti.
Odločni »ne« je prav tako potreben tudi moškemu, če noče veljati za slabiča. Zenske veliko rajši slišijo odločno odklonitev, kakor milostno privolitev, ne da bi vedele kakšne misli brodijo njihovemu prijatelju po glavi. Moški, ki zna reči »ne« tudi takrat, ko mu privolitev mnogo obeta, zrase v ženskih očeh za prav toliko, kakor da bi storil kakšno veliko junaško delo.
Arabske donebnice
Arabija je že stoletja znana po svo jih donebnicah. Za razliko od naših donebnic pa imenujejo Arabci svoje: hiše s stolpi, prav tako kakor Asirci in Babilonci.
Sabska kraljica je že pred 30 stoletji imela palačo z dvanajstimi nadstropij. Imenovala jo je »ghaldam«. Tej donebnicl so današnje popolnoma podobne. Imajo majhna okna, tako
da nas spominjajo na strelske line, na vrhu pa navadno ograjene terase In stoje tesno druga poleg druge. Te donebnice so bolj podobne trdnjavam ko stanovanjskim hišam. In prav takšne Arabcem ugajajo in jim koristijo. S svojimi visokimi stenami zasenčijo vso ulico in varujejo sprehajalce pred pekočim soncem, pripravne so pa tudi za poulične boje, ki so Arabcem že od nekdaj pri srcu.
Takšnih svojevrstnih donebnic pa nimajo samo velika meKta, temveč celo malopomembne vasi, v katerih se ustavljajo samo karavane.
Zgradba ameriških donebnic je izredno elastična in zavarovana proti potresnim sunkom. Narobe so pa arabski nebotičniki zgrajeni masivno in prav nič ugodni za potrese. Arabci vežejo opeko z nekakšno močvirsko zemljo, ki bolje drži ko cement. Takšno zidovje je trše od vsakega kamna n drži sto in stoletja, ne da bi se mu starost kaj poznala. Včasih pridenejo Arabci tej zmesi še katran, da postane zmes še smolnata in se prilepi na opeko, kakor lepivo. Temelji teh donebnic so iz kamenja, in sicer iz granita ali iz zelenega bazalta. Največkrat so posamezne stene kleti zvezane z oboki. Okna teh hiš so majhna in globoko vdelana v zid, tako da so s stranskim zidovjem obvarovana pred močnim soncem. Vsa, tudi najvišja okna so lepo okovana Posebno čudni na pogled so tudi žlebi, ki odvajajo s streh vodo. Ti so pritrjeni tako, da vise daleč od zidu proč, so lepo oblikovani in so hiši v nekakšen okras.
Posebno mesta in vasi v južni' Arabiji, torej med Perzijskim in Aden-skim zalivom so zaradi svojih donebnic zanimiva. V takšnih mestih imamo občutek, kakor da smo zazidani med zidovje. Zaman se vprašujemo, kje se v mestu končujejo stanovanjske hiše in kje so naravne skale ter staro mestno obzidje. Mesto je ostalo takšno, kakršnega je gledala sabska kraljica in takšno, kakršnega je videl Mohamed. Nič v njem se ni izpreme-nilo.
vzrok temu sonce ne pa naša matit w -n- NeJkoJjul u smo riili zemlja. To je verjetno zato, ker JnaMi vse igrišče posuto s irepi-pr nastajanju n izgmjanju soncih J ■ ^ {n ponc!'naienZ Črepinje so
ZS	Td°bj*	deSCt	Ibile kar *ahite * Ponekod - ° to-
* t reJi,	^l^la	tudi	gnila jajca. Tisti, ki so si
in	t ttv0ZIf Je’ obdaJa na-jiaA,0 prizadevali, da nam bi pokva-
šo zeml.o in tako tudi neposredno na|WK veselj i v nismo n komur
življenje vseh zemeljskih bitij.	{škodovali, so dosegli svoj namen.
--------------- J Prostor se nam je zagnusil, in mo
t več ne	moremo tam igrati,	ker bi si
* lahko	tudi na črepinjah	obrezali
tnoge.
J Tako smo ostali brez priljubljen« j nedeljske zabave, ki nikomur ni Ško-Na	neki	najnovejši	čevljarski	raz- »dovala,	pač pa bodla v oči	nekaj hur
stavi	v	Parizu	so	ljudje	lahko	obču-* dobnih	ljudi.	S. K.
dovali posebne vrste čevljev, izdelane J
v znamenju pomanikanja usnja. Tej- ,	.
čevlje niso izdelali iz kakšnega v&9ir-%lZKOri8Can]e nezaposlenosti
Čevlji v znamenju pomanjkanja
natega nadomestka usnja ali kakšne«
Pred dnevi je bil v nekem dnev-
sr
Tudi kar se podplatov tiče, so prišli | Ker so službe danes zelo redke, čevljarji na prav zanimivo zamisel, jsem se tudi jaz, nezaposlen trgovski Omislili so si iz mnogih majhnih de- j pomočnik, z vso hitrico oblekel, sedel ščic zložene podplate, ločene z nevid-ina kolo, da se bom med prvimi pred-nimi peresi, ki dovoljujejo nogi prostor stavil gospodarju. Bilo nas je več, ki gibanje. Takšni čevlji se baje zelo do-1 smo nestrpno čakali gospoda šefa. bro nosijo, puščajo nogi vso prostosti Nekoliko po eni uri pride mladi go-in jih imajo ženske najrajši. Čevljarji!spod šef zmagoslavno na dvorišče, pravijo, da bodo v bodočnosti dosegli?kjer ima svoje zastopništvo za mine-z njimi	velike uspehe.	sralne vode.
I Že takoj na prvi pogled smo vsi J soglasno presodili, da ta gospod ne Posledica	i občuti današnjih	dni in	težkih časov.
?Eden mojih novih znancev je še celo navzgor počesanih pričesk J pripomnil, da sta se enkrat že zaradi
♦ službe prepirala in je kar odšel, ženske pričeske se menjajo kakor* Naj med drugim omenim, kaj vse vreme. Enkrat zapove vladarica moda »zahteva gospodar od trgovskega po-dolge, na tilnik segajoče pričeske, dru-»močnika, ki ga namerava sprejeti v gič spet gole vratove, lase pa navzgor {službo. Ves dan mora razvažati s tri-počesane in pripete z dolgimi spon-{ciklom mineralno vodo. Imeti mora kami.	{nepremičnine, v	obliki	hiše ali pa
  . . .	.	{znano osebo, ki naj bo porok zanj z
?	\ m^a ?*, Zf is«mi sredstvi; biti mora samski in
dneva v dan bolj skrbi velike indu- X iincti mora nravstveno spričevalo. stri.ee. Poraba kovinskih zaponk za* Mislim, da se lahko upravičeno iz-lase je namreč v zadnjih mesecih {prašujemo, zakaj se mora potem tr-radi navzgor počesanih pričesk izred-i govski pomočnik učiti tri leta in ho-no narasla. Samo na Francoskem sojditi v šole. Morda samo zato, da bo ženske v ta namen porabile dvajseti znal prevažati tricikle? ton takšnih vlasnic in to v enem sa-< mem mesecu! Odkod naj zdaj industrije! vzamejo toliko kovine?
L. K.
Pregovori
Ljubezen ni vojna spolov, temveč vojna žensk.
»Kako pametno,« je pomislil Mihael. »Sam nisem še dosti potoval. Tudi moja Evelyna ne pozna tujih dežel. Razen nedeljskih izletov in kratkih smučarskih pohodov v gore, ne zna ceniti lepote sveta. Kako malomestno,« je v mislih potrdil.
Mihael je čutil pogled teh zelen-lcnetomodrih oči, dvignil je oči in ni več mogel odtrgati pogleda od njih. Čutil je, ko da ga je njihova globina potegnila vase. Bil je ko začaran. S težavo je zbral svoje misli in skromno dejal: »Toda večna potovanja človeka utrujajo. Tudi življenje po hotelih ni nič kaj udobno.«
»Utruja,« se je začudila mlada sopotnica, »življenje po hotelih, gorskih kočah, letoviščih je krasno. Mene zadovoljuje to življenje. Večna sprememba. Zmerom druga mesta, drugi ljudje, druge navade, človek se izživlja v tem večnem vrvenju, večna sprememba je najmikavnejše, kar nam daje življenje.«
Spet je prižgala cigareto. »Moje veliko hrepenenje je Južna Amerika,« je potem dejala z dobro pripravljenim vzdihom. Potem se je zagledala skozi okno. »Pojdiva v jedilni vagon,« je dejala.
Mihael je vstal ko na povelje. Kakšen Car veje od te žene, je pomislil. Nekaj zapeljivega je na njej. Tisti
trenutek ee mu je zdelo njegovo enakomerno življenje ničnostno, njegova Evelyna pa malomeščanka brez razgleda na svet. Bil sem norec, si je dejal. Sanjal je sladke sanje. Nedeljski izleti, mirno življenje. Kaj je to v primeri s svetsko sopotnico.
Molče je stopal za njo po hodniku do jedilnega vagona.
Sedla sta drug poleg drugega, pila kavo in Mihael je slišal mnogoštevilne popotne doživljanje iz vseh mogočih dežel. Dolgo je tako govorila, ne da bi bilo treba Mihaelu poseči v pogovor. 2e čez nekaj časa, pa Mihael ni več slišal, ni mogel več razbrati smisla neznankine govorice. Zdelo se mu je, da se je znašel v velikem razkošnem cvetu, ki se neprestano vrti, neprestano izpreminja v tisoč barvah In vse se zlivajo v modrozelenlh neznankinih očeh. Pila sta vino, Mihael se je komaj zavedal, da pije. Naposled je neznanka dejala, da je silno utrujena In bi rada spala. Ura je prav gotovo bila že okrog polnoči.
Stopila sta v kupe. Mihael se je trudno naslonil na blazine, objel neznanko okrog ramen in jo pritegnil k sebi. Toda ona je zmajala z glavo, neizmerno trudna je, je dejala. Sedla je v najtemnejši kot, položila glavo na blazine in zaprla oči. Nekaj tre-
Discipliniranost vozačev
Ko sem šel pred nekaj dnevi mimo nekega zelo prometnega križišča, sem bil priča nediscipliniranosti nekaterih kolesarjev. Zdaj, ko je vpeljan nov cestni red, se mora vse vrteti po Ukradeni poljub je sladak. Posebno | navodilih stražnika, če ga ukrade ženska.	Z Prav ko sem prišel na križišče, je
stražnik zaprl cesto in vozila so se —	' »ustavila na prehodu, ki so namenjeni
nutkov nato je spala, vsaj Mihael je{ pešcem. Pešci, ki niso mogli naprej bil o tem prepričan.	ipo cesti, so se med vozili prebili na
Mihael je kadil cigareto za ciga-|'jruS° stran ceste in šil svojo pot reto. V glavi se mu je vrtelo. Na*®8^6,
Evelyno niti pomislil ni več. Mislil je{ Kar na lepem je pa neki voznik samo na to žensko, ki tako blizu njega { ozmerjal nekega pešca, ki je križal sanja. V mislih je že videl bleščečo bo {cesto, s takšnimi imeni, da jih ?e dočnost z njo. Velika popotovanja po {zlepa nisem nikoli slišal. Z_ zmerja-tujih deželah. Same neskončne slad-{njem ni veliko dosegel, pokazal jo
kosti.
Mihael se je prebudil. Pomel je oči. »Koliko je ura?« mu je šinilo v glavo ' Roka je prazna, denarnice ni v žepu. 3 Njegovi kovčegi so zmanjkali. Kupe j je prazen. Izginila je celo srebrna: cigaretna doza in zaročni Evelynin j prstan.
Nerazumljivo je strmel Mihael v j prazen kot njemu nasproti. Njegove j trepetajoče ustnice so spregovorile j
{pa le svojo pomanjkljivo vzgojo.
K. lt.
,Klima‘ za glasbila
Ne samo občutljivi ljudje, tudi občutljiva glasbila terjajo primemo klimo, če naj uspevajo in obdrže svoj čudoviti ton.
V velikih muzejih so prostori, kjer i ine Ifopotn i c e^Potem Te odS^prll80 spravljene slavne starinske gosli, okno T se naeSi? ven Še^ zdai ie ?stalno kurjeni, da vlada v njih enako-
SV a?	»$	Sifs*.	»tv “otki“ „rr“*
bril mrzel jutrnji veter. Mraz ie’dojknjižnici imajo na primer Stradivar-bro del njegovi težki glavi. Ko jep4ve	6e<>,	in neko violo shra-
s pet pogledal po kupeju! so njegove H«1® v sobi kjer vladata noč in dan ustnice zašepetale drugo ime. Tedni { a p a vlaga, ee je sam eebi zdel ko okrevajoči | Na ta glasbila igrajo glasbeniki red-bolnik. Njegove oči so hvaležno za- {no od časa do časa, tako da glasbila strmele v zasnežene gore, mimo ka-{ne žive samo v prijetni klimi, temveč terih je hitel vlak, njegovi neskaljeni J da se tudi nikoli ne preutrudijo In n* sreči naproti.	X	Polene.«
DRUŽINSKI TEDNIK
ll.IX.1941-XDC.
O KOMPOSTU
Kaj je kompost? Kompost je gnojilo za vrtove, sadovnjake in mlade travnike, ki ga dobimo od razpadanja rastlinskih odpadkov, pomešanih z zemljo in nekaterimi drugimi snovmi.: Rastline, ki jih zmečemo na kom-' postni kup in so nekdaj bohotno rastle' in cvetele, pod vplivom razkrajanja; zamro in svoje liste in stebla epreme-; ne ▼ kompost, ki postane spet naj-; boljša zemlja in daje hrano novim; rastlinam. Zemlja, ki jo mešamo s; kompostom je kompostna zemlja.; Kompostna zemlja Je najboljša za u-spevanje rastlin, hkrati si jo pa vsak' vrtnar in obdelovalec zemlje lahko pripravi sam doma.
Kompostna zemlja, ki jo potresemo Po vrtu, vsebuje vse najpotrebnejše snovi za dobro žetev. Star znan pregovor pravi, kakršna setev, takšna bo tudi žetev, mi bomo pa še dodali, da kakršna zemlja in setev, taka bo tudi žetev, še tako dobro seme na slabi; zemlji ne bo nikoli tako dobro obro-; dilo, kakor de bi ga posejali na dobro; kompostno zemljo.
Zakaj potrebujemo kompost? Zemlja; naših vrtov je kaj različna. Ena je; suha in peščena, druga je mokra in; ilovnata. S kompostom dosežemo pa,; da dobimo zemljo, ki ni ne presuha in; ne prevlažna. Srednja pot je zlata; pot, tako tudi pri zemlji. Kompost, ki; ga dodajamo vrtni zemlji, uredi po-: trebo vode v zemlji. Kompost učinkuje; kakor goba, ki vpija vodo in jo potem! rastlinam, kadar jo potrebujejo, spet; dobavlja. Rastline v zemlji, ki je rav-; no prav vlažna, dobijo zmerom dovolj < vlage in zato tudi dobro uspevajo. !
Kompost, ki ga pripravljamo za gno-! Jitev, ni izvrsten samo z ekonomskega! stališča. Kompost vsebuje prav tiste” snovi, ki jih rastline potrebujejo in če! zemlji dodajamo take snovi v nepre-! veliki ta tudi ne v premajhni količini,! bomo dosegli zaželen uspeh. Ravno' kompost ima pa to zmožnost, da od-« daja le toliko koristnih in potrebnih* snovi, kolikor jih rastlina potrebuje.«
V	trgovinah In drogerijah lahko ku-1 pimo razna umetna gnojila, ki pa ni-! koli ne morejo nadomestiti dobrega! komposta.	;
Kako nastane kompostna ' zemlja?! Kompost je končni rezultat neštetih: procesov, ki Jih s človeškim očesom ne; moremo zapaziti. Ml vemo le to, da! se Iz kupa organskih snovi v nekem! določenem času te snovi spremene v! neko čmkasto maso, podobno zemlji.! Cas, da se izvrši ta sprememba, je pa! odvisen od svojin, ki sestavljajo kom-! post in od gojitve komposta. V pre-• s navijanju organskih snovi v kompost' poznamo dva načina: to sta trohnje-' nje in gnitje.	j
Razlika med trohnjenjem In gnit-; Jem je zelo velika ln važna. Pri troh-; njenju in presnavljanju organskih od-; padkov mora biti brezpogojno navzoč; kisik, le tako dobimo dober humus, iz; katerega rastlina brez vsake ovire la-; hko črpa svoje hranilne snovi. Zato; moramo pustiti, da dobi kompost dovolj zraka ln z njim dovolj kisika. Pri' gnitju se pa nabira vlaga ta la takšne zemlje rastline le težko srkajo hrano. Včasih takšna zemlja rastlini še celo škoduje, namesto, da bi ji koristila. Zrak ta vlaga nam pa ie ne dajeta pravega komposta. Rastlina potrebuje poleg dušika, beljakovin tudi druge minerale, kakor železo, foefor, magnezij ta druge. Vsako teh snovi p« dobi rastlina v glivicah, ki vsebujejo rastlini potrebne minerale.
Prostor, kjer pripravljamo kompost, moramo skrbno Izbrati. Nikoli se ne smemo zadovoljiti s kakšnim skritim prostorom med staro šaro. Prostor moramo Izbrati tako, da ga obvarujemo pred močnimi sončnimi žarki, ki pospešujejo izparevanje vlage. Zato je najbolje, 6e sl prostor Izberemo pod kakšnim drevesom, med grmičevjem ali pa vsaj na severni strani vrta. Ce ne moremo kupa drugače obvarovati, posadimo v vznožju buče, ki bodo s svojimi listi preprečile izhlapevanje vlage.
Za kompost moramo določiti dovolj velik prostor, da bomo lahko naredili tri kupe. Ker rastline popolnoma strohnijo ta dajejo dober kompost šele po treh letih, moramo pripraviti zato tri kupe, da Imamo potem vsako leto dovolj dobrega komposta.
Kaj vse lahko mečemo na kompostni kup? Vse rastlinske odpadke zmečemo na kup, vendar je bolje, če prevelike steble zrežemo na manjše dele, da bodo prej strohneli. Vse kako se moramo pa varovati bolnih rastlin, ki s svojimi bolnimi klicami okužijo ves kup ta seveda potem tudi kompostno zemljo. Zato Je najbolje, če bolne rastline najprej sežgemo in šele njih pepel dodamo kompostu.
Dalje prihodnjič
tniacUhtu zduu/tuku
lz vrst nailh bralk smo dobili spodnji dopis, ki ga zaradi zanimivosti prinašamo v
•	celoti.
Spoštovani gospod doktorl
Bila sem včeraj pri vas, ker so vas ! priporočali kot nadarjenega mladega | zdravnika, ki je pravkar odprl lastno prakso. Da ne bo pomote, naj naj-| prej opišem svojo malenkost.
Sem povprečna pacientka, toda ne s kakšno namišljeno boleznijo, torej nikakršna nadloga za zdravnike. Na nesrečo ali srečo je moja bolezen očitna in se zdravniku ni treba z diagnozo posebno truditi. Glavno je, da mi z nasvetom in načinom zdravljenja pripomore vsaj do olajšanja, če že ne do takojšnjega popolnega ozdravljenja.
Moja bolezen je ena tistih, ki pravijo o njej zdravniki, da je nehvaležna za zdravljenje, ker je muhasta. (V oklepaju naj na tihem pripomnim, da se ml pa zdi prav hvaležna za zdravnika, ker jo lahko vlečeš v neskončnost s kar najmodernejšimi .žavbicami'.) Pripomnim naj še, da ne pričakujem v zdravniku angela-reši-telja, ki bi storil čudež, pač pa človeka, ki se za bolezen vsaj toliko zanima, da že iz vljudnosti pokaže nekaj vneme za zdravljenje. Od mladega zdravnika bi pričakovala, da se v vsako bolezen posebno poglobi.
Bilo je sončno popoldne, ko sem pozvonila pri vaših vratih. Stopila sem v prazno čakalnico. Še nove, nerazcefrane revije na mizici so priča, da ste začetnik in da še niste imeli veliko pacientov, ki bi jih umazali z radovednimi rokami.
Ko sem vas po nekaj minutah čakanja zagledala na pragu ordinacij-ske sobe, sem bila prijetno presenečena. Inteligenten obraz, prijazne oči, prijeten pojav.
Sedla sva. In od tistega trenutka, mladi moj doktor, ste delali samo napake.
Morda ste pričakovali kako eksotično bolezen, ki bi jo lahko pozneje primerno opisali v .medicinskem vestniku" in zbudili pozornost svojih kolegov: žal vam nisem mogla postreči z njo.
To vas je očitno razočaralo. .Toliko ljudi na svetu ima takšno bolezen, pa vseeno žive", je govoril vaš obraz. Jaz, vidite, bi se je pa rada odkrižala, ker ne vidim vzroka, da bi me še tako neznatna bolezen nadlegovala ln mi jemala možnosti, da uresničim vse svoje načrte. Takoj sem ugotovila, da ste tisti tip zdravnika, ki se zanima samo za »zanimive primere'. Moje prijetno presenečenje je zdrknilo za nekaj stopinj niže.
Ko ste si molče ogledali .zadevo’
—	tako nekako ste jo najbrže na tihem krstili — ste vzeli v roko nalivno pero In zapisali recept.
»Tole mazilo boste vsak večer na tenko namazali.«
Presenetila me Je vaša izredna površnost. Se posebno zato, ker sem poudarila, da ml je bolezen nadležna in da si želim čimprejšnjega ozdravljenja. In kaj ste vi storili? Niti poskusili se niste seznaniti z mojo boleznijo, temveč ste kratko in malo zapisali mazilo. Dajmo vam še nekoliko možnosti, da vam delam krivico. Denimo, da ste takoj točno ugotovili, kakšno zdravilo mi je potrebno, vedoč da bo mazilo zanesljivo ugodno učinkovalo.
Ljubi moj, to bi moral biti čudeži Saj me niste prav nič vprašali o nastanku, razvoju ln ozadju moje bolezni, niti o načinih, kako so me zdravniki zdravili doslej ta moje skromno mnenje je, da samo čudodelniki in padarji zdravijo na prvi pogled.
Omenila sem, da je bolezen dolgotrajna. Sami pri sebi ste si mislili:
,Zakaj naj bi se ravno jaz mučil z njo?1 Zato vas tudi učinek vaše žav-bice ni prav nič zanimal, čeprav je velika možnost, da bi bolezen dru-: gače reagirala nanjo, kakor ste vi . pričakovali. Vstali ste v znamenju,
; da je ordinacija končana.
; »Kdaj naj se zdaj oglasim?« sem ; vprašala.
; »Ko boste mazilo porabili,« ste sa-;mo še iz vljudnosti odgovorili. (Ma-! zila je namreč toliko, da ga tudi v ! dveh mesecih ne bi porabila, ta čas I se lahko bolezen hudo poslabša ali ; pa po božji previdnosti in brez vaše J zdravniške pomoči sama od sebe iz-I gine.)
; Spravili ste svoj honorar, in ordi-> nacija je bila končana. Skozi prazno I čakalnico sem odšla na prosto.
; Ko sem tako koračila po cesti, sem ; premišljevala, kako neprevidni in ne-; brižni ste. Mlad zdravnik s šele za-| četo prakso, pa tako malo zanimama, ;tako malo čuta za odgovornosti Ču-jstven človek bi zapisal tudi: ,tako
I	malo dobrote, preproste človeške do-;brote'.
| Vem, zagovarjali se boste: rekli ; boste, da se zdi vsakemu pacientu ; njegova bolezen najbolj interesantna,
; za zdravnika je pa samo primer v ; dolgi vrsti drugih. Rekli boste, da ;mora zdravnik varčevati « sočutjem,
zakaj preveč bede vidi vsak dan. Se marsikaj boste morda ugovarjali, toda mislim, da mi ne boste mogli zameriti, če vam opišem, kako si pacient, ki plača svoj honorar — čeprav ima še tako nezanimivo bolezen — predstavijo takšno ordinacijo. Bodimo odkriti: zdravnik je trgovec, trgovec z največjo človeško dobrino, s človeškim zdravjem. Naključje in narava mu pomagata. Če zdravnik pacienta ozdravi, mu pogosto da več, kakor more pacient plačati z denarjem. Ce pa jemlje denar, za zamenjavo pa ne daje ničesar, je nepošten trgovec.
Vseeno bi mi bilo, če bi ob pozdravu izpustili .milostljivo-, zato me pa vprašali, kako dolgo sem že bolna. Pozabili ste izvedeti od mene še mnogo zelo važnih podatkov. Kako se je bolezen doslej razvijala. Ali sem se že kdaj zdravila, kako in s čim. Kako dolgo sem bolna. Kaj bi utegnil biti vzrok obolenja. Kako reagira moja bolezen na razne zunanje okoliščine.
In potem, ko bi mi na podlagi mojih odgovorov, lastnega znanja in presoje zapisali zdravilo — utegnilo bi biti isto mazilo, toda tedaj bi imela zaupanje vanj — bi morali pokazati prizadevanje, da ostanete z boleznijo v stiku, da spoznate, ali se bo pod vplivom vašega zdravljenja izboljšala ali poslabšala. To ste tako sami dobro vedeli, da ne bo kar takoj izginila.
Moj dragi mladi doktor, zelo se bojim, da ste eden izmed tistih zdravnikov, ki bi se v marsikaterem poklicu bolje obnesli kakor v zdravniškem. Zakaj niste na primer rajši postali trgovec? In če ste že hoteli akademsko izobraziti, bi bili morda tudi dober odvetnik? Sam Bog ve, kaj vas je zaneslo v medicino. Morda želja častihlepne matere? Morda hrepenenje po belem plašču in pokro-mani ordinaciji? Vsi nagibi so možni, samo želja, da bi pomagali trpečemu človeštvu, ne!
In poglejmo stran s trgovske plati. Kakor sem rekla, imate novo ordinacijo in prazno čakalnico. Zdravnikov je zdaj toliko v Ljubljani! Bojim se, če boste tako ravnali z vsemi pacienti, da bo čakalnica še dolgo prazna.
Ne, jaz vas nikakor ne bom pohvalila nobenemu znancu. Ne morem! Ker pa nisem hudobna, vas tudi odsvetovala ne bom. Rajši vas bom skušala poboljšati ■ temle pismom.
VaSa razočarana pacientka.
Naša kuhinja
Kaj bo ta teden na mizi?
Četrtek; Pretlačena fižolova juha*, zabeljeni makaroni, nelnata solata. Zvečer; Ajdovi žganci, mleko.
Petek; Gobova juha, Štruklji. Zvečer: Krompir v kosih, kislo mleko.
Sobota: Telečja obara, vodni cmoki. Zvečer: Gobova rižota, solata.
Nedelja: Goveja juha, telečji zrezki, pražen krompir, kumarična solata, kompot. Zvečer: Krompirjevi svaljki s paradižnikovo omako,* radlč s krompirjem v solati.
Ponedeljek: Prežganka, buče v omaki, krompirjev pire. Zvečer: Nadevane paprike.
Torek; Paradižnikova juha z rižem,* stročji fižol v solati, sadje. Zvečer: Mlečen močnik.
Sreda:	Zelenjavna	Juha,	pražena
paprika,' solata. Zvečer: češpljevi cmoki.
POJASNILA:
1	Pretlačena fižolova juha: Fižol skuhamo do mehkega in ga pretlačimo. Nato naredimo prežganje in ga zali-
Star jesenski kostim poživimo i novo bluzo, ki smo jo same skrojile lz zastarele imprimejaste obleke. Ker je blago precej ilvo, mora biti kroj preprost, da ae oči odpočijejo. Takšne bluze nosimo lahko kajpak samo k enobarvnim kostimom.
i
(Ta dom modela ata risana izrečno za ,, Družinski tednih“ Ut nista bila ie objavljena.)
8e dva primera, kako popraviti staro obleko ali iz dveh starih oblek narediti novo. Kockasto krilo ostane neizprem enjeno, prekratka kockasta jopica j® dobila nov prednjik in je postala letošnji modi primemo dolga (1. obleka). Svetel telovnik poživi stari obleki, ki smo ji gornji del odrezali in rokave sešili iz trakov obeh barv (2. obleka).
***
jemo s fižolovko. Potem mu pridamo pretlačeni fižol ln pustimo, da dobro prevre. Po okusu osolimo, opopramo ta odišavimo z lovorjevlm listom, ki ga pa, preden damo jed na mizo, odvzamemo. Okus juhe zelo Izboljšamo, če dodamo prežganju še strok česna, ki ga dobro sesekljamo.
* Krompirjevi svaljki s paradižnikovo omako:	Iz	krompirja, enega jajca,
moke ta soli zgnetemo krompirjevo testo, ki ga izoblikujemo v klobase. Iz klobase narežemo kratke svaljke. Med tem pražimo na masti sesekljano čebulo, zelenjavo m paradižnike. Ko se vse skupaj dobro prepraži, zalijemo z vodo in pustimo, da se do mehkega skuha. Ko je zelenjava kuhana, jo pretlačimo skozi sito. Omako, ki jo dobimo, opopramo ta osolimo. Svaljke skuhamo v slanem kropu ln jih zmešamo z omako, lahko jih pa damo tudi same brez omake na mizo.
•Paradižnikova juha z rižem: Cele paradižnike kuhamo s korenjem, zelenim peteršiljem ta drugo zelenjavo. Ko so kuhani, jih pretlačimo. Posebej prepražimo kocko sladkorja ta naredimo prežganje iz ene žlice moke. Potem pride nemo paradižnikov sok ta zalijemo * vodo. Ko nekoliko povre, zakuhamo v juho za vsako osebo pest čistega riža. Juho osolimo ta opopramo.
* Pražena paprika: Papriki odrežemo pokrovec, jo prerežemo čez pol ta ji odstranimo semenje ta žile, ki pečejo. Potem papriko zrežemo na rezance ta jo vržemo na vročo mast. Medtem ko papriko pražimo, olupimo paradižnik, mu odstranimo semenje in ga dodamo papriki ta vse skupaj pražimo tako dolgo, da je mehko. Povrhu potresemo prav malo moke ln zalijemo. Pražena paprika je zelo dobra prikuha ta dober dodatek k mesnim Jedem.
TAKO BOSTE OSTALI ZMEROM MLADI...
Za vse tiste, ki Jih vsakdanja telovadba dolgočasi ta vedo kolikšnega pomena je vsakdanja telovadba za ohranitev prožnosti ta gibčnosti, bomo danes prinesli nekaj nasvetov ta vaj, ki jih lahko opravljajo takrat, kadar ae najbolj dolgočasijo. Prav aa prav ao to tudi nekakšne telovadne vaje, vendar se nam zdi, če jih vadimo, da počnemo vse nekaj drugega kakor pa telovadimo.
1.	Kadar nam pade kakšen predmet, na primer robec na tla, takrat ga poberimo takole: Sklonimo ae, Iztegnemo roko po predmetu ln noge držimo
naravnost, ne da bi upognili kolena. Ta vaja krepi boke in preprečuje, da se nam na trebuhu ne nabirata salo in mast. Torej poskusite in videle boste, da boste prav kmalu dobile lep0 vitko postavo, ne da bi pri tem trpelo vaše zdravje.
2. Kadar čakate v čakalnici P** zdravniku ali zobozdravniku, se zabavajte na tale način. Ce ste sami v kalnlci, je seveda boljše, kakor pa & je polna čakalnica bolnikov, ki bi morebiti k vašim vajam kaj pripomnili' Noge stegnite in jih postavite na pete. Potem jih pa prestavite na prste. Delajte to izmenoma, najprej na peto, potem pa na prste. To vam bo utrdil0 gležnje in meča bodo postala vitka.
3. Na svežem zraku globoko dihajte-Glavo nagnite nazaj, vdihnite skozi nos, štejte do tri in izdihnite skoZ* usta. S tem si boste okrepili pljuč* in utrdili svoje zdravje.
4. Kadar čakate pred uradom pred blagajno in se dolgočasite preden pridete na vrsto, delajte tole: Usta 1* prostor nad zgornjo ustnico napihnit* z zrakom. To je zelo dobro sredstvo *• odstranitev gub krog ust. Ljudje, ** bodo stali za vami, bodo mislili, da s** zatekli, vam bodo mogoče iz usmilJ*' nja naredili prostor. Toda nikar n* pričakujte tega od vsakega človeka, ** vas bo opazoval. Mnogim se to počet)* ne bo Bdelo lepo ta dostojno, vend** naj vas to nikar ne moti, saj vam b° samo koristilo. Zato pa še ni rečenOi da morate s to preprosto vajo preti**' vati ta delati tako, da vas bo vsa okolica občudovala.
6. Kadar se kopljete, migajte s PrS^ To bo vaše noge spočilo. Krožite z gami, najprej počasi, potem pa rom hitreje. To gibanje utrjuje sklep®*
8. Kadar nimate nobenega dela, **" krat stegnite roke, jih sklenite za bratom ta ■ levo roko primite desni moleč. Potem roke natezajte. To bo okrepilo prsne mišice.
7. Na sprehodu obračajte glavo krat na eno stran, potem pa 6 ®u'£ kom na drugo stran, ne da bi pri brado premikali. To.vam bo utr j, vratne mišice ta odstranilo vse n«P Jetne gube.
'JHIMMIIIIIHIIIIMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIII11'!
iOKYIK|l
=	"I
E SIME, FOTOGRAFIH, GOBELINE, g
| KLEIN |
= LJUBU AN A, Wolfova 4 g niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiH1111
; Švicarji so na poseben na ;zirali dopisni šah. Mojster ;z vsakim Švicarjem — tud ;ne izostajajo —, ki se mu ;ki si sme tudi barvo figur i ; teze mu sporočajo na pos ;plsnicah, mojster pa jim ;vsak dan v časopisu. V p ; (do julija t. 1.) so začeli že ;sto partij in od tega jih k Ibro polovico. Mojster nima :ioge, saj igra neke vrste s kljub temu pa se mu je p< sedaj dobiti skoraj štiri p Ta način zelo pomaga širit ljudstvo, saj se na bojni pc
tem vzklikom smo po navadi jemali lz omare
nikoli ne bom lepotica
ali
ftkral na leto v lepotnem salonu
Ne, da ne bi hotela biti lepa, tudi j** si kdaj pa kdaj želim, da bi bila ko lepa, da bi mojim znancem kar aPo zaprlo od občudovanja. Čisto za aj drugega gre. Kratko in malo ne orem razumeti, kje najdejo vse jUge ženske dovolj časa za vse j*** procedure in priprave, ki jih jja od nas lepotičenje. Razen tega le še zmerom skrivnostno, kako t. !®ore Povprečen človek na las na-ravnati po raznih lepotnih na-- Jki terjajo vendar od tebe čud °mljivo v°ij°- Od vsega srca ob-,u ui.em svetovnoznane čudovite film-,jar *8ralke in lepotne kraljice, ka-dos ,rem' s kakšnimi mukami so oči a8 svoje čare. Prva krema za Za 'r tlru®a Proti podbradku, svinčnik obove ustnic in črtalo, da narde-fc, ?°^ranjščino ustnic, več ur nama-vor/9 mo'cev v olju (I), da ne gonjo,0! 0 masaži in telovadbi. Le kako lepot'0 VSe te ^ens^e služiti boginji Ji? . ne da bi ogražale svojo dru-Potr °.	Morda pa nimajo ne-
po^fJirth mož, ki bi jih energično •Pat	n8'*	se ze vendar spravijo
letmt ^rav *co si mažejo na obraz riki n°.masko? Ali so pa v Arne-iIOa •rruski takšni, da jih ženska, ki n4 oh aV° P°*no železnih navijačev, •abava?ZU P& lca^rno rnasko veseli in
,jJn. veodar poskušam. Zaupam vam, bj laiam doma lepo vrsto lončkov »kri Plenic, v katerih so razna let Vn°stna lepotila. In trikrat na dela za‘^em celo v lepotni salon. To dušiVat°' ker tako dobro de moji Boi	.	®'n> kako tam ravnajo z	me-
hidi	da^e	občutek, da smem	biti
Jaz	^daj	pa kdaj razvajena.	Oh,
»Vež*	j®, počivati v belih,
nu e dišečih blazinah, medtem ko hkn ^	tebe	vilinje bitje — la-
te h • k*'a sama Greta Garbo — in rok.02.9 *n Sladi z dišečimi, hladnimi se J®1, Posebno je priporočljivo, da bila 3	P°d	njeno okrilje, če si
dar Pravlcar izvedela, da ti je gospo-potr-uPovedal stanovanje, ker ga Bi a zase a'’ Pa' da trgovec še za> “ sladkorja, ti si pa že vso 8o porabila.
ta^šnih trenutkih se prepustim Ujg dobrodejnim Gretinim rokam. Ta Za rf° navad> povpraša, s čim prav i . v*7 mažem svoj obraz. In sicer Bam . m glasom, kakor da bi imela y esto polti sirkov papir. Ker sem P°'ti res nekoliko površna, *Bolč J veste' družinske skrbi — rajši Vat; "d* ^°fem mi jame pripovedo-
Bain a.moia Polt kar vpije po njeni ljen-VeJši čudežni kremi', priprav-j ni iz cvetov vodnih lilij in soka
že
beaskih žlez kljunačev. Ta krema je a kakor sneg in nežna kakor mor-
drp.
Pena. Nato me natre z nečem
len «?' ^ar tako lepo kakor je laoa etin obraz in mi hkrati — -* 1 da ta krema čisti
raz-znojnice,
Iprprnl —	*-*	'-»on
da . lnJa gube v lepotne jamice in <jej sploh tako izredna v svojem Z6] Vanju, da jo je uporabljati samo čutj S r°mno. Nekaj sanjavih sekund te ®> kako moja lepota spet vzcve-Be kmalu mi spet izbrišejo nje-
Originalen pleten vzorček
„ Družinskega tednika"
Bližajo se jesenski dnevi in z njimi prvi jutranji hlad. Doslej smo pletli jopice iz tankega bombaža, kvač-kanca ali svile, zdaj bomo pa pletle iz tanke volne, ki nas bo prijetno grela.
Prinašamo vam zato nov originalen vzorček, ki smo mu dali ime »ribja kost« in se zelo poda močnejšim postavam. Jopico s tem vzorčkom spletemo z dolgimi ali kratkimi rokavi, lahko ga pa porabimo tudi za nočne jopice, če ga potrebujemo za nočne jopice, pletemo s tanko nitjo in debelimi iglami, da bo delo mehko in prožno.
Jopico, pleteno v našem novem vzorčku, lahko nosite k športnim krilom, lahko pa tudi k lepemu popoldanskemu krilu. Kroj dobite v eni izmed številk »Družinskega tednika«, kjer zmerom pridno prinašamo pletene in kvačkane vzorce za pridne roke naših bralk.
Poskusite uporabiti tudi naš novi vzorček in videle boste, da boste tudi z njim zadovoljne.
Vzorček;
A
DI*lol*l*l
OI*|Q|*|*|*
01*101*1*1
Popis znamenj:
* = desna petlja
= ov°j	“ 2., 4., 6., itd. pletemo levo
= 3 desne petlje podpletemo levo Opomba; v začetku vsake vrste na skupaj	pravi	strani	moramo eno petljo dodati.
lončki in stekleničicami, ki naj mi pripomorejo doma do vilinje lepote. (To so tisti lončki, ki sem jih bila že poprej omenila.)
In ob vsakem odhodu se zarečem, da bom odslej bolj pozorna na svojo lepoto in da se bom skrbno negovala. In pozabim na sklep, kakor hitro prestopim domači prag.
Za redno nego obraza in vsega telesa ne potrebujemo namreč samo časa, temveč tudi trdne volje. Jaz pa nimam ne prvega ne drugega. In če že za pol urice ležem na posteljo s kamiličnimi obkladki na očeh, prav gotovo zazvoni hišni zvonec, prav gotovo si prav tedaj moj najmlajši potolče koleno, ali pa priteče v sobo prvorojenka in buši ob pogledu name v smeh. Zgodi se tudi, da se vrne mož prezgodaj domov in ves začuden obstane ob postelji: »Kaj za božjo voljo pa počenjaš?«
In vendarl Gotovo bom od časa do časa še dobivala lepotne napade in zavila v lepotni salon. In razen tega še zmerom upam, da bom tudi jaz kdaj imela mesec dni počitnic brez skrbi. Tisti mesec bom pač posvetila lepotni negi... Morda bom pa le še kdaj .lepotica'? Kdo ve?...	S.
toda __________________________
r°*ce rSex appel' kremo z obraza. Bep Preveč lepote za lastnico lepot-Balona ne gre... Nato pride te-Tft j' ki naj kožo ,vkup potegne’. •iBe 1® Prav prijetno hladna, nje g«	B|pa	zveni	tako fantastično, da
gs 2 ne razumem, kaj še da bi si 'r»maPamni!a' razen tega me je pa BJetB' °a bi še enkrat vprašala po
Nftst?*8 8pet natre moj obraz z debelo kafg"1 kreme in jo z nekakšnim tolčen?1 tako prijetno in enakomerno J*trj0 * Polt, da mi postane kar pri-toplo	in	da me sili spanec,
je	le	prav, da sem prišla
še pomislim in že drem-ne dolgo. Menda je samo ne bom pazila. Od zadaj mi vrie mokro krpo čez dobro zategne pod brado, čez glavo in ušesa in jo ne-zaveže. En sam, kratek "~v«ehii	da dušim. In moja
Pfe*trzn 8 ^reta Garbo je celo tako Jlč tj?** da me pusti samo in meni tuhnn n1^ odide. Če bi zdaj iz-kj11 ogenj I
pa	odšla k obedu? Na
i- *0ncev so ji celo telefonirali, v Je n*ena sestrica nenadno zbolela hJPlob ne t>° več nazaj? Prav Kij8?® vstati, da bi pozvonila in vodstvo ali pa rešilno po-*d{ ' *topi v sobo, kakor da se ne bi ^obhn'°, °' kakor če bi ves čas o ležala v svoji postelji.
Bo^jujem Jlf da me potolaži z ?*Pre' fremami in .lotioni'. Tiho in uf težim in se ji vsa pre-ae r0č Medtem ustvarjajo njene spret-
tp|4 tz m P n nnvp IClpnnatrn Mn v
*key tm na trepalnice, kakor bre **« t>brart*e,a lica, najnežnejši puder K*kefeaz' zapeljivo osenčene oči in °lt	nstnice.	In	naposled	mi
^Benj' da ge pogledam v zrcalo, sem to res jaz. » ablii>^i Pripoveduje o mojih ne-»?°J*Jn možnostih, tako da pri-, in naP°8led že sama verjeti va-a!ont n^posted. naposled zapustim obložena z vsemi mogočimi
mene nove Kleopatro. Nov
Lepa darila z majhnimi izdatki
Prijateljice obhajajo svoj rojstni dan, praznujejo godove in tudi vi bi jo radi z majhnim in skromnim darilcem razveselili. Toda vaša denarnica le pretežko utrpi kakšen večji izdatek, ki ga prav za prav niste vpisali v mesečni proračun. Tudi mamice kaj nerade dajejo denar, da bi kupovali svojim prijateljicam darila.
Vendar nikar ne obupavajte. Povedati vam hočem, kako sami naredite primerno darilo, ne da bi pri tem izdali niti najmanjši znesek. Samo malo pobrskati moramo med ostanki blaga po materini ali svoji škatli ali predalu in našli bomo marsikaj uporabljivega.
Ce darujete prijateljici majhen mošnjiček, v katerega lahko spravi, če mora na potovanje, nogavice ali toaletne potrebščine, vam bo prav gotovo hvaležna. — Iz vzorčastega ostanka umetne svile ali kašnega drugega podobnega blaga urežemo dva kosa. Dno prišijemo s francoskim šivom, na vrhu pa naredimo rob, skozi katerega potegnemo trakec ali zadrgo, da z njo zavežemo mošnjiček. Da je pa mošnjiček še lepši in mlčnejši, mu rob ob-kvačkamo s tem primernim čipkastim
’•••••••••••••••<
vzorčkom ali pa nanj prišijemo prav majcene in ljubke čipke. Potem lepo zlikamo in mošnjiček je gotov.
Volne je zdaj malo in tudi ni več tako dobra, kakor je bila včasih, če ste kaj pridno pletle ali kvačkale, imate doma zanesljivo nekaj ostankov volne, ki pa ne veste, kako bi jo uporabile. Pisana ovratna ruta iz teh ostankov bo prav tako primemo darilo za vaše prijateljice kakor svilen mošnjiček. Pri izbiranju barv pa bodite previdne in nikar ne sestavljajte preveč kričečih barv. Ovratno ruto kvačkajte, ali pa pletite.
Nasnujte za približno 20 cm petelj. Potem pletite do višine 12 do 15 cm, nato pa pričnite v vsaki vrsti snemati na vsaki strani po 1 petljo, da dobite 5 cm širok trak. Dolžina prvega dela ovratne rute mora biti dvakratna mera vratne širine. Potem pričnite spet v vsaki vrsti dodajati pet-
Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino ln hitro izvrši
ftkUeU&HUUcš
LJUBLJANA. FraniiSkanska ulica nasproti Uniona
Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del
lje, tako da dobite drugi del rute. če boste pletle, pletite z debelimi iglami, da ne porabite preveč volne.
Z iznajdljivostjo boste pa gotovo našle še več drugih primernih stvari, da boste obdarovale in razveselile svoje prijateljice.
Če imate kokoši, imate tudi jajca!
Bela ln lepa, okusna jajca, ki smo jih včasih tako lahkega srca uporabljali za naše kuharske recepte, so postala zdaj zelo dragocena. Le težko ubijemo jajce in ga porabimo za vložek na juho m podobno. Le takrat ga porabimo, kadar je res nujno potrebno.
Kadar gledamo čez okno na dvorišče ali vrt, takrat se nehote zamislimo, kako lepo bi bilo, če bi postavili v kakšen kot kokošnjak s kokoškami, ki bi nam pridno nosile jajca. Vrt ali vrtiček sta nam letos že toliko dala, da zdaj ne bi bilo nobene škode, če bi v kakšen primeren prostor postavili
kurnik. če imamo kokoši doma, si jajca lahko naberemo tudi za zimo in jih na razne načine konserviramo. Zato nič pomišljanja, kar pričnimo s kokošjerejo!
Ko se naposled odločimo, da bomo gojili kokoši, moramo premisliti, koliko kokoši bomo lahko redili, če imamo preveč živali, jih teže nakrmimo, kakor pa če jih imamo manj. Najprej pa poglejmo pri sosedih, ki kaj radi pohvalijo svoje živali, kakšno vrsto kokoši imajo in katere rajši in več nesejo. Zdaj moramo izbirati tako, da si izberemo kokoši, ki so dobre jajča-rice in ne kokoši, ki imajo samo dobro meso.
Važno vprašanje je tudi prehrana.: če gojimo pet do šest kokoši, jih pravi lahko nakrmimo z odpadki, ki ostanejo! pri kuhi, le enkrat na dan jim damo!! nekaj koruze ali ovsa. S pravim hranjenjem kokoši boste zanesljivo za božične praznike postregli domačim in gostom z jajci iz domačega kokošnjaka.
Kokoši spravimo čez noč lahko v klet, ali jim pa postavimo tak kokošnjak, kjer bodo kokoši tudi lahko pre-!! nočile. Se nekaj ne smemo pozabiti: prostor, kjer imamo kokoši, moramo zagraditi. Kokoš je med najpožrešnej-šimi živalmi In niti najlepša solata se Jim ne bi smilila, da ji ne bi izkljuvala srčja.
če le morete, si nabavite kokoši in jih še zdaj, ko Je še zelenje, pričnite gojiti. Kokoši vam bodo pa tudi zelo hvaležne, če jim boste za zimo priskrbeli pese za krmo. Z njo se bodo dolgo mudile, hkrati jim boste dali tudi sveže hrane. Zelo dobro je, če: Jo zrežete na kosce in Jih zmešajte z; zmleto koruzo.	•
Urejuje A. Pre inf alk
Španska igra
M. Blau — W. Michei
Bern 1941.
L e4, eS. 2. Sf3, Sc6. 3. Lb6, a«. 4. » La4, Sf6. 5. O—O, d6. [Izmed treh glav-* nih poti si je izbral črni dandanes > bolj redko in dosti težavno pot; Le7 [ zapelje največkrat v čigorinovo obram-[ bo, SXe4 napove odprto varianto, mož-[ no pa je tudi takoj b5 s Le7 ali d6, ; kar se navadno spet čigorinovi obram-•bi pridruži. 6. Tel [d4 je zelo ostroj. [Le7. 7. c3, Ld7 [Zelo ponižen vojak; [b5 ln nato Lg4 bi dalo kar lepo igro]. >8. d4, 9—d. 9. Sbd2, Te8. 10. Lb3! [pre-[prečuje Lf8; 10. LXc6, LXc6. 11. de5, Jde5. 12. SXe5, LXe4! bi bilo črnemu [všeč.] Lg4 [ta borec je vendarle bolj [ častihlepen].
11. Sfl, Lf8. 12. Sg3, Sh5? [tule se Je črni malo zmotil, če je mislil, da bo zamenjal nevarnega konja na g3; pametneje bi bilo g6 z Lg7] 13. h3! LXf3 [SXg3? 14. hg4 in skakač je zašel] 14. DXf3, Sf6. 15. Lg5! [Lepa žrtev kmeta za strelne linije; črni si Po oni napaki nič več ne opomore] ed4. 16. TadL dc3 [tudi na Se5 bi bil beli dovolj nadležen: 17. Df5, Dd7 (dc3. 18. f4, Sc6. 19. e5) 18. LXf6, DXf5. 19. !!SXf5, gf6. 20. cd4, Sg6. 21. Td3 z grož-njo Tg3—g6 n. pr.: c6. 22. Tg3, d5. 23. Kfl! z ed5 in Se3 zavojšči kmeta d5] 17. Sh5, Le7.
če bi se črni branil s Se5, bi lahko takole partija tekla: 18. Df5, a) Le7.
19. f4, g6 (SgO. 20. e5—SXh5. 20. fe5).
20. SXf6+, Kh8. 21. DXe5i, de5. 22. TXd8, Ted8. 23. bc3, ef4. 24. e5 dobi — b) Sed7. 19. e5! TXe5. 20. TXe5.
21. LXf6, gf6. 22. SXf6 + , Kg7. 23. DXh7+i, KXf6. 24. 14! dobi.
18. e5! SXh5, 19. LXf7+, Kh8. 20. ed6, cd6. 21. LXe8 [še močneje:: 21. DXh5, Tf8. 22. Lg6, h6. 23. LXh6! in črni kralj je v hudi stiski] DXe8. 22. LXe7, c2. 23. Tel, Sc5. 24. Df5, DXe7. 25. DXh5, g6. 26. De2, Te8. 27. DXc2. črni nima več kaj upati, pa se je vdal. Tudi v Bernu mladi mojstri podirajo stare mojstre.
Porabni nasveti
Pruska igra
Neki Švicar — H. Grob. Pismeno 1941.
Tobačni ostanki, zmešani z nekaj kapljicami salimjakovca so dobro čistilo za temne moške obleke.
Perilo v vlažni omari dobi grde madeže. Madeže odstranimo, če jih pomočimo v mešanico 3 litrov vode, ene jedilne žlice klora ln 2 žlic kisa. Izpiramo v čisti, mrzli vodi. če madež takoj ne izgine, ponovimo.
1. e4, e5. 2. Sf3, Sc6. 3. Lc4, Sf6. 4.
Sg5 (skok v negotovost; črni je prisiljen dati kmeta, zato pa belega močno prehiti v razvoju. Beli se mora do-bro braniti, črni točno napadati, sicer se takoj obrne položaj). d5. 5. ed5, Sa5.
6. d3 (druga obramba je 6. Lb5 + , c6.
7. dc, bc. 8. Le2, h6. 9. Sf3, e4. 10. Se5, Ld6) h6. 7. Sf3, e4. 8. De2, SXc4. 9. dc4, Ld6 (dobro je tudi Lc5, da prepreči Sd4). 10. Sbd2 (Teorija priporoča. 10. h3, 0-0. 11. Sd4.) 0-0, 11. Sd4, Le5. 12. S2b3, c6! 13. c3, «15. 14. ed5, DXd5. 15. Le3, a5 (f5—f4, kar bi bilo najdoslednejše, je težko izvesti, pa se črni odloči za igro na damskem krilu; vendar belemu uspe zajeziti nevarnost. Soliden načrt je Ld7. 16. h3, Tfc8 z a5) 16. h3, b6. 17. c4i, Db7. 18. Sb5! Ld7. 19. S3d4, Tac8. 20. Tel? (Tu je beli zamudil s Sc3 in Tdl sezidati
čipke prati ni zdaj nobena umet-_ nost več. čipke navijemo na stekle-!	pozicijo)	LXb5.	21.	SXb5,	Sd7.
nico in jih v mlačni milnici operemo.
Potem jih pa splahnemo pod tekočo mrzlo vodo. Spiramo toliko časa, da izperemo iz čipk vso milnico.
»Klobučevina Je še dobra, toda oblika je tako staromodna,« g
stare klobuke in jih z vzdihom nespremenjene polagali nazaj na  ______________________________________      _n_^„^gn
dale prenarediti, toda še rajši smo kratko in malo kupili novega, saj so bili tako poceni. In ženska ima z novim klobukom vsaj toliko veselja kakor moški z novim avtom! Danes ni več tako. Klobučevina se je vrtoglavo podražila, zato bomo morale poskrbeti, da bomo same znale nekoliko polepšati in prenarediti star klobuk. Kajpak modistke še ne bomo s tem postale, toda lahko bomo uresničile marsikatero zamisel, šopek cvetlic, trak gros-graina in likalnik bodo naši pomočniki pri tem preustvarjanju. Star klobuk z okroglim oglavjem ln širokim robom (1. alika) polikajmo. Nosimo ga potisnjenega iz čela, pripetega v oglavje s mično iglo in zalegel bo la novega (2. slika.), K poletnim oblekam pa upognimo spredaj krajevec nekoliko na oči, okrasimo ga s šopkom umetnih cvetlic in še sami ne boste več v njem spoznali starega znanca iz omare (3. slika.).
22. a4?
(črni je res spet grozeč in je bilo že prepotrebno uteči kralju z rohado, da bi na 15 lahko zoprval z 23. f4; igrana poteza samo slabi in zapravlja čas, prav nič pa ne koristi, vsaj 22. b3 naj bi mu prišlo na misel) f5. 23. g3 (Pač zavre f4, a oslabi rohado; prave obrambe sploh več ni) Sc5. 24. LXc5, \ ;TXc5. 25. 0—0 (najbrže z neprijetnimi občutki) f4. 26. g4, f3. 27. Dc2, Lb8! 28. Tfel, Tf4. 29. Dd2, Dc8. Beli je ; položil orožje, ker je TXg4+ prehudo, ■n. pr.: 30. Sd6, TXg4+. 31. Khl, Tgl + . 32. KXgl, Dxh3 z matom.
način organi-Mojster Grob igra — tudi Švicarke prijavi in izbrati. Po-posebnih do-mojster pa jim odgovarja v časopisu. V prvem letu l.) so začeli že preko dve-od tega jih končali do-Mojster nima lahke na-saj igra neke vrste simultanko, pa se mu je posrečilo do skoraj štiri petine iger. zelo pomaga širiti šah med se na bojni posvet mar-sestajajo cele družine, šolski ra»-in pisarne.
Rešitev problema št. 137
1. g8SI
Rešitev problema št. 13S.
1. De7.
t. nadaljevanje
Alenka si je ogrnila plašč in odšla proti poslopju, kjer so bile garaže in kjer	je	stanoval	Močnik.
Vedela je, da	bo	Tone ta	dva	me-
seca stanoval kar pri Močnikovih, da bo Skalarju zmerom hitro pri roki.
Zamišljena	je	koračila	po	belo
posuti stezi,	skrbno očiščeni	ple-
vela. Sonce je že toliko ogrelo zrak, da nisi več videl diha, če si hušk-nil predse. Na visokem, motno sinjem nebu ni bilo nobenega oblaka. Zrak je bil rezen in je dišal po smrekah. Pod neko srebrno jelko je bil razprostrt ležalnik. Alenka je s hrepenenjem pomislila na počitek v njem. Zdaj je morala najprej k Močnikovim, da vidi, ali je Tone že prišel.
Ni se zmotila. Tone je že odpiral kovčeg v gornji sobi in zlagal obleko v omaro. Ko je vstopila Alenka, se je je očitno razveselil:
»Na zdravje, dekle! Tukaj je pa tako lepo, da še domov ne bom več hotel! Kamor pogledam, povsod zelenje!«
Alenka je sedla na odgrnjeno posteljo. Toplo ji je bilo pri srcu, ko je bila spet v družbi svojega detinskega prijatelja. In na tihem si je obljubila, da mora njemu in Milki po vsaki ceni pomagati. Na glas je pa dejala:
»Tone, kdaj v tednu ima pa Milka popoldne prosto?«
»Jutri. Menda ne bom imel prav tedaj službo.«
»Opoldne se Skalar nikoli ne vozi. Imela bosta torej uro ali dve zase. Reci Milki, da moram vsekako govoriti z njo. Poskrbi, da vaju bom jutri ob tem času dobila doma.«
»Kaj je pa novega, Alenka?«
»Oh, nič posebnega. Boš že še pravi čas izvedel.«
Ko so vsi odšli iz jedilnice, je Ana Skalarjeva stopila k oknu. Otožno se je zagledala v pomladansko naravo, čeprav je sonce svetlo sijalo, čeprav ji je bila sicer pomlad najljubši letenski čas — vročine zaradi šibkih živcev ni prenesla — je bila danes nemirna in nezadovoljna.
Spodaj, po parku je šla Alenka. Temen, športni plašč je imela ogrnjen okrog širokih, ponosnih ramen. Na njenih rjavih laseh so se igrali sončni žarki.
Ana Skalarjeva je vzdihnila in stopila od okna, kakor da bi jo slika, ki jo je bila pravkar videla, še posebno bolela. Oko ji je obstalo v zrcalu na nasprotni steni.
Videla je visoko, bledo ženo z žalostnimi, temnimi očmi. Nekdaj jasno čelo je imelo zdaj ostro, pokončno gubo, ki je dajala njenemu obrazu strog izraz. Iz tesnih rokavov črne obleke so kakor uvele cvetlice iz temne vaze kipele lepe, drobne roke.
Z desnico se je pogladila po čelu kakor da bi hotela odpoditi težke misli, z levico se je pa nehote prijela za pas, kjer je začutila nenadno, rezko, nepoznano bolečino.
Doslej ni vedela, kako še ljubi svojega moža. Ne, tolikokrat se mu je že odpovedala, čuteč da je pre-bolehna, da bi ga smela za vse žive dni vezati nase, toda ob vsaki odpovedi je telesno trpela. Pogosto se ji je zdelo, da se ji je zdravje ob vsakem razočaranju poslabšalo tako, da se ni mogla popraviti niti s toplicami niti z zdravili.
Zdaj se je pa pridružila razočaranju še skrb za hčer. Tinka je bila doslej še premlada in pre-otročja, da bi odkrila drugo stran Skalarjevega življenja. Sola, šport, tovarišice, so jo vso tako prevzele, da ni utegnila premišljati, zakaj je mati pogosto tako otožna, zakaj doma ni tako vedro ozračje kakor po drugih hišah. Zdaj bi se pa vse odigravalo pred hčerinimi očmi, pred očmi doraščajočega mladega človeka, ki rajši strože sodi kakor mileje. Po drugi strani je bila Martina že tako prenatrpana z raznimi modernimi nazori, ki z njimi prav za prav ni vedela kaj početi. Kako lahko bi v očetovem vedenju spoznala njih praktično uporabo!
Ana Skalarjeva se še ni bila odločila, ali bo res odpotovala v Rogaško Slatino. Bila je dovolj izkušena in modra, da je slutila, kako malo bi mogla poseči v razvoj dogodkov, četudi bi ostala dom^i. Razen tega se ji je upirala misel, da bi se zdela vsiljiva, da bi prisluškovala, hkrati se je pa zavedala, da bo trpela ob vsakem novem spoznanju.
Oh, ko bi bila vsaj zdrava! Lahko bi tekmovala z marsikatero lepotico, saj vendar ni bila niti napačna niti stara. Ob živahnem, od energije sijočem možu pa bi se zdela bleda senca tudi zdrava, čedna ženska, če ne bi bila pametna in zelo lepa. ,Kakor Alenka' se je zasačila Ana Skalarjeva. Novo, ponižujoče čustvo ljubosumnosti jo je vso prevzelo, da se je počutila še šibkejšo kakor sicer.
.Videla bom, kakšno je dekle, ki mi jo je priporočila Zajčeva,* je naposled sklenila sama pri sebi.
Pola mladosti
M
i i i i i i i i i i i i
i i i i i i i i i i i
i i I M I I I I I I I I I! I I I I I I I M
LJUBEZENSKI ROMAN -|IZ DANAŠNJIH DNI
,Neka j moram storiti za svoje zdravje, razen tega tudi ne bi nič pomagalo, če bi ostala doma/
Pozvonila je Ivani, da ji je prinesla knjigo, ki jo je ravnokar brala. Pri knjigah in pri ročnem delu je gospa Skalarjeva nekoliko pozabila svojo neveselo usodo. Vživela se je v življenje ljudi, ki so prihajali k njej iz romanov in povesti, trpela in se veselila z njimi in pozabljala na sedanjost..
Dan nato je Alenka pozvonila pri Ahčinovih. Milka sama ji je prišla odpirat. Kar je Alenka ni videla, je nekoliko shujšala, vendar se je pa prejšnji obupani izraz na obrazu umaknil mirni, samozavestni odločnosti.
Alenka se je zmerom nekoliko neprijetno počutila, kadar je prišla v to stanovanje. Nekaj poceni in borno elegantnega je sililo v človeka z vseh strani. Alenka sama ni vedela, kaj jo je najbolj odbijalo, rdeči naslonjač iz oguljenega baržuna s sivimi čopki ob robu, živa slika sončnega zatona, obrobljena s spreminjastimi se školjkami ali štedilnik, kjer so zmerom stali okapani lonci nedoločene barve, že sama misel, da je v njih jed, je zbujala v človeku gnusu podoben odpor.
Zdelo se je, da to ozračje zastruplja občutljivo Milko, posebno zato, ker ni prav nič spadala vanj. če si jo pogledal, si jo videl v preprosti, beloobarvani snaaii kuhinji ali v sobi, kakršne imajo no-voporočenci, ki so izdali vse prihranke za novo pohištvo. Nekaj domačega, preprostega je velo iz nje.
«Kako je kaj?« je vprašala Alenka in zardela, čeprav je imela prijateljico rada, čeprav sta se zdaj dogovorili, da se bosta tikali, je težko govorila z njo o njenem stanju. Vse drugače bi bilo, če bi bila Milka že srečno poročena in bi pomenilo rojstvo otroka res vesel, težko pričakovani dogodek.
»Dobro, da si prišla,« je odgovorila Milka. Drobno se je nasmehnila z vdanim, ponižnint smehljajem, ki se ni prav podal njenemu zalemu obrazu. »Nikogar nimam, da bi govorila z njim. In prav zdaj, ko mi je tako težka sami in ko je Tone odšel.«
»Ali mati že ve?«
»Na žalost, že.« Zdelo se je, da je dekletu nerodno govoriti o tem, toda premagala se je in dejala:
»Bilo je hujše, kakor sem pričakovala.«
»Ali se je tako razsrdila?« Alenka si ni mogla prav predstavljati gospe Ahčinove, saj ji je bila zmerom tako nesimpatična, da se nalašč ni menila zanjo.
»Ne toliko huda, kakor ogorčena. Veš, zmerom se je zibala v misli, da bom .pripeljala domov” vsaj profesorja ali inženirja. Strašna je, kadar prične govoriti o tem. Najbrže je zmerom upala, da bo lahko na stara leta le igrala veliko damo, kakršne gleda vsak dan v filmih. Damo, ki živi pri svoji bogato poročeni hčeri, ki si daje barvati siveče lase, zahaja popoldne
Preveč ni dobro vedeti
Sef prosilcu za službo: »Ali ste prepričani, da za mojo službo dovolj
veste?«
Prosilec: »Prav gotovo, moj pre.ftnji šef me je celo zato odpustil, ker sem preveč vedel.*
Prekrižani načrti
»No, Janez, ali si prosil Metko za roko?«
»Sem, ampak:... imel sem smolo.«
»Kaj ji nisi omenil svoje sijajne bodočnosti in bogatega strica?«
»Saj prav zato, zdaj je postala Metka moja teta.«
Ne potrebuje zobozdravnika
»Meni sploh ni treba hoditi k zobozdravniku.«
»Kako pa to?«
»Veš, kadar me boli zob, vzame moja ženica mojo glavo v svoji beli roict, potem me pa tako dolgo poljubuje na boleče mesto, da me zob neha boleti. Tako bi moral tudi ti napraviti.«
»O, zelo rad, ali je tvoja žena zdajle doma?«
Iz otroških ust
Teta: »No, Janezek, ali me boš spremil do avtobusa?«
Janezek: »Ne, teta, veš ko ti odideš, takoj pijemo kavo.«
Dobri stari časi
Dva stara prijatelja se srečata na cesti in obujata spomine na prejšnje čase.
Najbolj izmed vseh starih prijateljev pač pogrešam Jožeta?« pravi eden izmed njiju.
v kavarno in ima elegantne prijateljice.« Milka se je razgovorila. Lica so ji rdela. »Prav za prav ji ne morem niti zameriti, če se je tako razburila. Ta dogodek pomeni zanjo konec njenih sanj. Vse svoje življenje je samo sanjarila. In prav zato tako rada hodi v kino, ker vidi v vsakem filmu kakšno osebo katere vlogo si ona v svojih sanjah prisvoji. Meni se zdi, da jo je ta novica prav zato tako ujezila, ker vidi v moji poroki s Tonetom konec svojih želja.«
»Kaj ti je pa rekla?«
Milka je stopila k oknu. Bilo je očitno, da ji je težko o tem govoriti. še si nista bili z Alenko tako blizu, da bi ji lahko vse od srca povedala. Ko se je obrnila, se je na njenem obrazu izraz zadrege umaknil trdni odločnosti:
»Rekla je, da naj grem k neki ženski, ki mi bo pomagala... Ponudila mi je celo denar. Jaz pa sem ji rekla, da otroka ne dam!«
S	težavo je spravila iz sebe te besede. Kakor da jo bi bilo sram za mater, je pobesila oči. Alenka ni pomislila na to možnost. Tako daleč so bile od nje vse skrbi, v tako neskrbnem okolju je zdaj živela, da ni nikoli premišljevala o takšnih problemih. Začutila je ne-
V 24 URAH
barva, plisua in kemično čisti obleke, klobuke Itd Skrobi in svetlolilta srajce, ovratnike, za pestnice itd Pere. suši. monga fn lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
nadno potrebo, da bi to dekle varovala in ji pomagala.
Stopila je k Milki in ji položila roko okrog ram. Začutila je nekakšno skrivnostno povezanost z njo, pradavno povezanost ženske do ženske.
»V službi so mi odpovedali, zaradi zmanjšanja obrata, ml je dejal šef. Gotovo se je katera pritožila, ker se zdaj ne morem več tako hitro zasukati...«
Alenki se je zazdela novica, ki jo prinaša Milki, dvakrat tako vesela, ker pomeni rešitev v stiski. Ni mogla več molčati.
"!»Kje je zdaj tvoja mati?«
»Odkar ve ,za sramoto1, kakor pravi ona, je še več zdoma. K prijateljicam hodi in še ne zmeni se zame, kakor da bi bila zrak. Niti ne pogleda me ne, še besede mi ne privošči, čeprav jo poznam in vem, da se bo unesla, me to tako boli.«
Milkin glas je skoraj zamrl. Alenka je videla, da je blizu solzam.
»Nič strahu, Milka,« je dejala spodbudno, kakor da bi imela že vso stvar v rokah. »Nekaj imam zate, službo, razvedrilo, ali kakor hočeš že to krstiti.« In razložila ji je svoj načrt.
'HUMOR.
»Kako pa, da prav tega?« se začudi drugi.
»Ah veš, z njegovo vdovo sem se poročil.«
Umetnost
Stric Debelinko poučuje svojega nečaka življenjskih modrosti In pravi:
»Veš, Petrček, v živl;enju ti ne sme biti nobena stvar tako težka, da je ne bi dokončal. Vsaki stvari moraš biti kos.«
Petrček: »Stric, ali si že kdaj poskusil spraviti zobno kremo nazaj v tubo?«
Odrešilno
»Kako ste pa prav za prav odvadili svojo sosedo, da nič več ne pase svojih kokoši po vašem hodniku?«
»Cisto preprosto! Vsak večer sem na svoj prag položil jajce in ga rjutraj rdnesel v svoje stanovanje, kadar me je soseda videla.«
Previdnost
»Povej mi, Peter, zakaj si prav za prav razdrl zaroko z gospodično Ivo?«
»Veš, nekoč sem jo opazoval, ko je stepala preproge in stvar se ml le zdela vendar nekoliko prenevarna.«
Brci potrebe
Sef je pravkar povedal Bmešnico. Vsi uslužbenci se smejejo, samo vajenec se resno drirt.
Milka si je otrla solze, ki so ji kljub premagovanju silile v oči. Očitno je bila pripravljena, okleniti se sleherne bilke in jo je Alenkin predlog zelo razveselil, že se je videla spet za nekaj časa preskrbljeno, posebno pa za nekaj tednov stran od matere, stran od doma.
»Jutri popoldne bo gospa Skalarjeva doma. Pridi, da te predstavim. Nič ji ni treba prikrivati. Dobra ženska je. In čedno se obleci, tam so vajeni tega.« Zardela je ob poslednjih besedah, saj je bila Milka vendar zmerom tako čisto in čedno napravljena. Hotela je bila reči nekaj drugega, pa so ji te besede kar same po sebi zdrknile z jezika. Morda zaradi oka-panih loncev in zaradi plišastega naslonjača.
Martina je že dva dni nemirno nosila s seboj svojo skrivnost. 2e večkrat se je zasačila pri želji, da bi jo razodela svoji soigralki Miri, toda ljubosumno samoljubje ji je vselej v poslednjem trenutku pri-šepetnilo, naj previdno molči.
Poznala je svoje tovarišice. To so dekleta, ki jih lahko vsak dan, malone ob vsaki uri srečaš na promenadi, v Tivoliju, na tenišču, na kopališču, pozimi pa na smučišču ali na drsališču. Vse njihovo neskrbno življenje je nanizano iz pisanih ničnosti, edino ljubezen, ljubosumnost in medsebojno sovraštvo so žive strasti njihovega žit j a. čeprav je podedovala Martina po očetu živahnost duha, ki pa ni imela priložnosti, da bi se razvila, je vendar živela v tej druibi in se ji celo suženjsko pokoravala.
Takoj, ko je dobila nerazumljivo pismo, si je zaželela, da bi to presenečenje nekomu povedala, da bi se z nekom posvetovala, kaj naj stori, ali da bi kratko in malo nekomu zaupala svojo skrivnost. Toda komu? Kakšni tovarišici? Smejale bi se ji, češ da na takšen način išče znanja. In razen tega bi ji svetovale, naj vrže pismo v koš in ne odgovarja na tako predrzne predloge. Sama je pa vendar v mislih sestavljala odgovor, ki naj bi je seznanil z ing. arh. Brezarjem. Ali naj se zaupa materi?. Se nikoli ji ni ničesar povedala o svojih flirtih, vedoč, da bi jih mati na tihem obsojala, čeprav ji ne bi nič nevšečnega dejala. Komu torej?
Jezilo in vznemirjalo jo je hkrati, ko se ji je venomer vsiljevala nova tajnica v misli. Saj se vendar prav nič ne razume z njo, narobe, visoka in domišljava je! Zdaj pa zdaj se je pa zasačila ob misli, da bi ji ta gotovo vedela kaj svetovati. Lepa je, gotovo ima že nekaj izkušenj in doživljajev za seboj. Saj ni mogoče, da bi se res zanimala samo za delo!
Martina Skalarjeva se je lenobno pretegnila v postelji in pozvonila. Prišla je Ivana in odprla rebračo. Rezen pomladni zrak je napolnil sobo. Megla se je bila ravnokar dvignila, sonce se je upiralo prav na rožniško cerkev, ki se je svetila v rumeno rožnati svetlobi.
»Zakaj se pa ti ne smeješ?« ga vpraša šef.
»Meni se ni treba, saj imam odpoved v žepu.«
Časi se izpreminjajo
Matjaž: »Ko sva bila z Micko zaročena, sem govoril jaz, Metka je pa poslušala, ko sva bila pa na poročnem popotovanju, je govorila ona in jaz sem poslušal.«
Aleš: »In zdaj?«
Matjaž: »Zdaj govoriva oba, sosedje pa poslušajo.«
Presenečenje
Mož: »Mislil sem, da sl bogata, zdaj pa vidim, da nimaš niti počenega groša.«
»Toda ljubi moj, ali ti nisem zmerom dejala, da si ti moj edini zaklad.«
Otročja logika
Janezek telefonira učitelju: »Moj sin je bolan in ne more priti danes v šolo.
Učitelj: »Kdo pa je pri telefonu?«
Janezek: »Moj oče!«
Poezija
»Mladi mož, obleka, ki jo nosi vaša žena, je kakor pesem.«
»Naravno«, pravi pesnik, »saj sem ji jo kupil z enajstimi soneti.«
Jabolko ne pade daleč...
Oče sinu: »Ti paglavec, kaj sl pa spet napravil? Pravkar sem slišal, da Je gospodar dejal: ,Ja, Ja, jabolko ne pade daleč od drevesa.'«
Z vrta je bilo slišati brkljanje vrtnarja, ki je štihal konec vrta, odmerjenega za zelenjavo.
Martina je žvižgaje napev neke moderne melodije iskala po omari sveže brisače. Kmalu nato je bilo slišati iz kopalnice pljuskanje vode, ki ga je od zdaj pa zdaj prekinjal enakomerni šum prhe.
»Ali bi, ali ne bi?« je tehtala Martina, ščetkajoč si pred zrcalom zoideli obraz. Izpod bele kopalne čepice ji je silil trdovratni koder las, ki je bil zdaj prav tako na-miljen kakor ves obraz, »če mu odgovorim in izvem, da ni misli* mene, bo to bistra zadeva. Toda če mu ne odgovorim, ne bom nikoli izvedela, kdo je in zakaj mi je pisal.«
Ko si je izmila milnico z mlačno vodo in si jela lica natirati s kremo, je bila že skoraj prepričana, da je najbolje, če mu nič ne odpiše. »Prav gotovo pismo ni bilo namenjeno meni, ali je pa samo spreten reklamni trik.« Ko se je pa vrnila v svojo sobo in si zapenjala gumbe nove olivnato zelene obleke, ob kateri se je zdel njen deški, čvrsti vrat še bolj bel in njeni rdečkasti lasje še bolj plameneči, je pa spet oklevala: »Kdor nič ne tvega, nič ne doseže.« Da> tako je pogosto dejal njen oče. W skoraj bi dejala, da ima prav. ■
Ob tem pismu je celo pozabila misliti na teniški trening in se hudovati nad Alenkino lepoto. Pr»v to milo, očarljivo, nevsiljivo lepoto Martina pri ženskah ni mogla trpeti. Zdelo se je, kakor da ženske te vrste govore: »Glej, nič si ne prizadevamo, in vendar se vsi trudijo okrog nas!«
Medtem ko se je Martina oblačila in trla v mislih trdi oreh odločitve, je Alenka že pozajtrkovala in čakala na vrtu na avtomobil* da jo odpelje v mesto h prokuristu Kovačiču. Prav za prav jo je imelo, da bi odšla peš po gozdnatih po; teh pod Rožnikom, toda Skalar J* je velel, naj ga počaka, da se skupaj odpeljeta v mesto.
Stopila je k zidu, kjer je sonc« že dobro grelo. Zaprla je oči, uživajoč božajočo toploto. Misli so J* brez zveze uhajale na vse strani pa tudi trudila se ni. da bi jih zadrževala ali urejevala. V takšni*1 trenutkih se je počutila tako zadovoljno in mirno, da je bila pripravljena verjeti, da so tudi vsj drugi, vsi ljudje okrog nje, dobri in prijetni.
Da, zdaj je bilo njeno življenj® urejeno in pladko, kakor si ga J® nekdaj ž*lela. Zdaj se je lahko brez bridkosti spominjala tistU1 mračnih dni, ko ji je umrl oče i* se je morala posloviti od vsega-česar je bila tako vajena od otroških let, kakor je bila vajena dihati in spati.
Življenje, ki ga je potem živel® pri ,tetki1, gospe Mirtičevi, ni bu ne žalostno ne veselo. Nekoliko J1 je bilo težko, saj je bila tako razvajena, da je marsičesa pogrešali kar drugim še na misel ne bi Prl" šlo. Njeno prejšnje življenje v domači hiši je bilo na zunaj podobn0 življenju tukajšnje domače hčer®-Postrežba z vseh strani, prostran sobane z modernim pohištvom, °a' tujenost pri očetu, ki je bil v.sfl preveč zaverovan v svoje delo, če bi hotela, zabave, flirt, moški-
Na srečo je bila preobčutljiv narave, da bi se zaupala druzo*’ ki so vanjo zahajali mladi liud,Ju njenega sloja in njenih let. je spoznala, kako ničevostni govori se pletejo v njej, kako vršna so nagnjenja med dekleti,j mladeniči iz bogatih hiš, živtc’ tjavdan in na stroške staršev. J* prav zato, ker so se ji vsi vsiiJ^ vali z neprikrito pozornostjo bila je zala že s petnajstimi rL
—	se je s strahom odtegnila }e g robatim izrazom naklonjenosti, y posvetila študiju klavirja, ieZ1:„o in branju knjig. Posebno stras« je brala, iščoč v romanih žensK podobnimi značaji in usodami kor je bila njena.	-,0,
Skalarja danes dolgo ni "i Martini je postalo skoraj prevro Slekla je jopico novega lesniko rjavega kostima in se samoto voljno ogledovala v steklu veliKeB pritličnega okna..	j-i
Tako jo je zagledala Martina, je pravkar stopila na vrt, s te ^ škim loparjem v roki. Hotela j® ^ steni sama vaditi udarce. A, je ni videla. Martina je obstala pragu, tiho kakor miš. Začutila ^ da je Alenka zdaj, ko je sam«. ko misli, da je nihče ne opa® nekako drugačna kakor sicer. *» resna, bolj ženska, da celo * ^ ženska je bila, da se je sukala P jj oknom zimskega vrta in se od v strani ogledovala.	je
Stala je tam in sonce, ki 5 svetlilo na visokih, rjavih Petanovih čevljev in se lovilo v njevih laseh, jo je delalo v®br$' razposajeno, ko se je tako " ^ čala, ogledujoč se od vseh si in tiho se smehljajoč predse. ^
Martina je dobro poznala smehljaj. Sama se je tako nasn ^ nila vselej, kadar si je v z*
UeaI“a'	Mf. p,M**
Italijanščino za Slovence
v besedi in sliki
Proverbi
Quegli che dimentica la testa casa> perde il cappello nella folla. nl, Quando il ricco cade, si grida dlsSrazia; se e un povero, si Enda alFubbriachezza.
in,T 11011 si lava 11 sangue col san-oue, ma coH’acqua.
v T~ 11 consiglio dato ad un uomo e come il sapone pel moro. Quegli che cerca un amico resta senz’amico. Nessuno da denaro all’orfano. “O non riceve che consigli. a hai farne non dirle a chi e satollo.
CUT~ L'uomo che compera quello di cha n,?n, abbisogna, vende quello e necessario. tolele	donato	e	piu	dolce	del
Razloga besed
Proverbio m pregovor.
9<iegli on;
•funenticare pozabiti.
t gneča Perdere izgubiti.
cco bogat, podere pasti.
,,?Srazia f nesreča.
™onachezza f pijanost.
Sangue m kri.
ni (na) svet. e velja (valere; nepr. glagol). s°P°ne m milo.
°r° m črnec, zamorec, m napaka.
°"an0 m sirota. sQIollo sit. pomperare kupiti.
'sognare potrebovati.
Qc.e.'o m kis. m,e;e m med.
Uncr storia turca
deFrn^?0t^e’ Un ricco signore sente AbbrnA^0r!,pervenire dal giardino. scoroo	fucile, apre la finestra,
aeito + un’ombra bianca che si a j alberi e allora grida: ? oppure sparo!
Tjr„ B^a continuava a muoversi.
p - piu nulla. tio oU^am®nte discende nel giardi-Prnni-iCOns	che ha crivellato la
Sare camlcia messa li ad asciu-
^■■fluella vista esclama: ril _ AUah e grande! Grazie, Allah Perov,erm* fatto lavare la camicia, 10 v1ne se non 1’avessi fatta lavare, sai-ot Sarei stato dentro e quest’ora dreJ morto!
Razlaga besed
®fn">e slišati.
umore m šum_ ropoti truše Priti enire (nepr. glagol) prihajati,
°ucilTCaTe P°grabiti-
ODri m Puška-
*c6tL (nepr' gla2°l) odpreti.
trnu opaziti.
°TSl Prem>kati se.
tri?0 m drevo-„nrf°7e zavpiti.
dote-faveYene pojdite! (nastalo iz an-
ODnn ; nedoločnik anddrsene).
-	H/Jure ali pa.
*ParaTe
*iU6ve
streljati.
contin,rSl (nepr' e,aR°l) Eibati se' tirn nu°re nadaljevati.
c “ ničlreliti‘
*«cei?/nte °Prezna crJveH	e (nepr- ElaS°l) dol iti.
Ca>Mcfoet pre.,ukniati-*£», tjaSrajca' te, n. 0 Postavljen, spravljen {mčtte-a"Z glagol).
Visfn «Qre posušiti. e»clal P°8'ed. se °n,Qre vzklikniti.
5e Ki l'avessi fatta lavare če je *y*aal. prati.
notri.
propiio (prislov) prav, baš, ravno. ogni ianto od časa do časa. astronomo m zvezdoslovec. scoprire odkriti. anello m obroč; prstan.
As^onoxnia coniugale
°8o fra moglie e marito
—	la	mia buona stella...
■— v«a stella? Vediamo.
 Yenere.
Ovflerirei essere Saturno. *Urtio? ella> e perche proprio Sa-
&U Sp^rche ogni tanto gli astrono-Mti# Pfono che ha un anello di
Razlaga besed
a(e,fre zakonski.
Vedio ZVezda.
PraviiPnmo/ Poglejmo! (večere, ne-
V^e8a20D.
Pfe/er/r • enus; Venera. P,e,erisc0e)' ra^ši 151 110161 fpre/erire,
°* k«'°) ..po.
Chi mangia piu pane?:-
Quali sono i popoli che mangia-no piu pane? In testa a tutti stan-no i Bulgari, i Francesi, gli Austra-liani e i Canadesi, i quali consu-mano annualmente 270—273 Kg. per persona; seguono i Belgi con 210 Kg., gli Argentini con 190, gli Inglesi con 160, gli Svizzeri e gli Američani con 150. Seguono a grande distanza gli altri popoli: Tedeschi, Italiani, Russi, ecc.
Del resto il consumo del pane non dipende dalla maggiore o mi-nore quantita di grano prodotto in un Paese (La Russia, per esempio, produce piu grano del Canada e dell’Australia), ma dalle consuetu-dini alimentari degli abitanti. Do-po la guerra mondiale il consumo del pane e fortemente aumentato, specie in Asia, dove, in confronto al riso, esso prima costituiva un alimento affatto secondario.
Razlaga besed
pane m kruh. in testa na čelu.
Bulgaro m Bolgar.
i	quali kateri, ki. consumare porabiti. annualmente na leto. seguire slediti ecc. (= eccetera) itd. del resto sicer pa. consumo m poraba dipendere odvisen biti. maggiore večji; minore manjši. grano m žito; pšenica. prodotto pridelan (produrre, nepr. glagol). paese (pa-eze) m dežela.
Russia f Rusija. per esempio na primer. consuetudine f navada, običaj. alimentare redilen; prehranjevalen. abitante m prebivalec. mondiale svetoven. fortemente zelo. aumentare pomnožiti. specie (speče) posebno, zlasti, in conlronto (m) v primeri. riso m riž. prima poprej. costituire tvoriti. alimento m živež. allatto popolnoma. seconddrio postranski; drugega reda.
Gli animalti e il cinematogiaio
Sono stati eseguiti esperimenti; per accertare come e quanto reagi-; scano le bestie alle visioni cinemato-; grafiche. Gia si eramo fatte delle; prove col grammofono, ottenendo' risultati positivi, perche gli animalij sono quasi tutti forniti di grande-sensibilita acustica, Ma per il cU< nematografo era diverso: in moltl; animali, com’e noto, la vista ha; una funzione secondaria. Natural-; mente gli animali sottoposti all’es-; perimento hanno veduto prolet-; tare cinematografie adatte, che; riproducevano, generalmente, epi-sodi di vita d’altri animali.
I cani hanno mostrato la piu grande indifferenza; si sono limita ti ad annusare la tela e a tor-nare pacificamente verso il pa-drone.
I gatti, invece, alla vista di uccel-li, di lnsetti e di altri animali, si sono scagliati contro la tela.
I volatili domestici non rivelano alcuna emozione, mentre invece gli uccelli notturni dimostrano una sensibilita quasi umana; cio si spiega col fatto che di notte 1 colori non si distinguono.
I roditori neppure sembrano tur-barsi; ma i rettili e i batraci, alla vista di insetti abilmente proietta-ti, reagiscono vivacissimamente.
Razlaga besed
cinematografo m kinematograf, eseguire izvršiti; sono stati eseguiti esperimenti izvršili so se poskusi (t. j. izvršili so poskuse). accertare ugotoviti. reagiscano na^ reagirajo (reagire), bestia f žival. visione f (v)pogled. grammofono m gramofon. prova preizkušnja; dokaz. ottenere dobiti, doseči. risultato m rezultat. quasi skoraj. fornito obdarjen. sensibilita f občutljivost. acustici slušen. diverso drugače.
Bottoposto podvržen, izpostavljen.
POSTANI SLAVEN GOBAR!
1/UUai navadil *wun članom pobacske fcatoi/suHC
Poletje z vročimi dnevi, svojimi lepotami in dobrotami nas polagoma zapušča in že smo se znašli v mladem srpanu, znanilcu jeseni. Ob misli na prihajajočo jesen je marsikomu težko, ker za njo že zasluti zimo. Vendar je jesen najlepši in naprimernejši čas izletov v naravo.
Prav gotovo ste tudi vi že kdaj v jesensko medlem soncu stopali po gozdu. Zdelo se vam je, da stopate po dragocenih, pisanih preprogah, potem ste spet stopili na trdnejša, z listjem nastlana tla, prerivali ste se skozi go-
tem, da bi gobe teptal ali jih nalašč pregloboko ruval, tako da bi uničil tudi podgobje.
Kar se gobarjev samih tiče, vam lahko zaupam kaj reč. Gobar je prav tako strastno zaljubljen v svojo »stroko«, kakor zbiralec starin ali profesor matematike. Ne čuva sicer sebično svojega znanja, temveč ga vsakomur zaupa in ga poučuje, pač pa sebično čuva skrita najdišča gob. Kadar je v družbi drugih iskalcev gob ali pa zasluti, da mu. kdo sledi, ne bo nabiral gob tam kakor navadno, temveč bo
sto visoko travo ali pa divje razraslo praprotje. Ta-krat ste opazili na dragoceni preprogi nagajivo mežikajoče glavice gobic vseh mogočih barv in ponosne, kljubovalne očake gobane. Tedaj ste si prav gotovo mislili: »Lepe so te gobe, a kaj, ko jih ne poznam. Morda se že s tem, da jo odtrgam, lahko zastrupim?«
Pravici na ljubo bodi povedano, da ste bili takrat v veliki zmoti. Ker se Pa morda te zmote še do danes niste
otresli, vam želim, da bi čim prej iz-pregledali in stopili tudi vi v »bratovščino gobarjev«, ker boste tako veliko laže in veliko prijetneje preživeli je-
scu
»kako pa je z .bratovščino gobarjev'?« boste vprašali. »Kakšni so sploh ti gobarji?«
Takole je s to zadevo:
Člani »bratovščine gobarjev« imajo svoje dolžnosti in svoje koristi. Clan te bratovščine mora poznati gobe, to se pravi, vsaj večino izmed njih, in ne sme škodovati drugim gobarjem s
stikal po vseh kotih, samo da bo nalašč našel le malo gob. Sele ko se bo svojih spremljevalcev odkrižal, bo krenil v raziskano ozemlje in z neprikritim zadovoljstvom pozdravil ,svoje' gobe.
Ce hočete gobarja užaliti in ozlovoljiti, tedaj recite, da so edine dobre gobe lisičke in jurčki. Tisti trenutek boste izgubili pri njem vse simpatije in zapravili ves svoj ugled. Trenutek vas bo pomilovalno gledal, potem bo pa spustil plaz svojih dokazovanj in vas prepričeval, da so jurčki neskončno daleč za drugimi izvrstnimi gobami. če tedaj ne boste popustili, vas bo še enkrat pomilovalno premeril in odšel.
Zdaj bi gotovo že radi izvedeli tudi kaj o gobah samih.
Gobarji-začetniki morajo vsaj približno vedeti, kje gobe rastejo. Iščite jih pred vsem na južnih pobočjih, na tleh, ki niso preveč na debelo nastlana z listjem, pa tudi ne porasla s previsoko travo ali mahom. Vendar tudi to zmerom ne drži. če je leto suho, bodo rasle gobe v senčnih legah, na severni in vzhodni strani, v mokrotnem letu pa v južnih in zahodnih legah. Včasih rastejo gobe tudi na
travnikih, senožetih in pašnikih, ki mejijo na gozdove. Poleg tega morate vedeti, da ima tudi luna pri gobah svoje prste vmes, in približno tako vpliva nanje kakor na ljudi. Kadar luna raste, pravijo, da njeni žarki kar vlečejo gobe iz tal. Morda postanejo gobe takrat celo mesečne in plezajo po drevesih. Zanesljivo se pa proti jutru vrnejo na svoje mesto.
Tudi kar se nabiranja gob tiče, veljajo določena pravila: nabirajte jih samo v suhem vremenu, ne pa v dežju ali v hudi rosi, ko so gobe mokre in sluzave. Takšne gobe so namreč zelo škodljive. Tudi starih gob se morate varovati! Starost za gobe namreč ni častitljiva. Nabirajte samo mlade, ne razjedene gobe. Gob ne smete nikoli ruvati, ker bi s tem uničili podgobje in pozneje na istem mestu ne bi več zrasle gobe. Takoj ko gobe prinesete domov, jih razrežite na rezine, ker bodo le tako ostale sveže in uporabne. Seveda tudi razrezane gobe ne smejo stati več ko dva dni. Takšne že lahko bolj ali manj škodujejo zdravju.
Tudi bojazni pred zastrupljenjem se otresite. Domneva, da se z gobami zelo lahko zastrupite, je napačna. V potrdilo vam povem, da pride na sto vrst gob samo deset vrst strupenih. Seveda je mnogo gob neužitnih, vendar niso vse strupene! Teh gob kratko in malo ne moremo jesti, ker so zoprnega okusa, vendar nam ne bi škodovale. Pri nekaterih vrstah gob se popolnoma lahko zanesemo na okus. Gobe pokusimo. Ce je okus sladek in nas spominja na sveže testo, sadje, orehe, mandlje ali lešnike, potem je goba užitna. Varujte se pa gob s slabim, rezkim okusom ali žveplenim vonjem. Tudi gob, ki izločujejo mleko
in je spodnji del njihovega kocena debelejši kakor del proti klobuku, se rajši izogibajte.
Kakor vidite, je nabiranje gob posebna umetnost, ki terja, kakor vsa druge, nekaj znanja. Ce se ga hočete priučiti, sezite po kakšni dobri knjigi o gobah ali se pa skušajte .prilepiti’ kakšnemu slavnemu članu »bratovščine gobarjev«. Ali se vam bo to posrečilo ali ne, vam ne jamčim, želim vam vsekako popoln uspeh!	Nada
Pod tropskim soncem
V deželi tisočerih otokov
Zanimivosti s filipinskega otočja
hanno veduto so videle (vedete, nepr. glagol).
proiettare projicirati. cinematografia f kinematografski prizor.
adatto primeren. riprodurre reproducirati. cane m pes.
indifferenza f nebrižnost. si sono limitati so se omejili. annusare vohati. tela f platno. tornare obrniti se. pacificamente mirno (prislov). padrone m gospodar. gatto m mačka; maček. invece namesto; nasprotno. uccčllo m ptič. scagliarsi vreči se. volatili domestici domača perutnina. rivelare kazati. emozione f vznemirjenost. mentre medtem ko. notturno nočen. dimostrare kazati. spiegare razložiti. distinguere razločiti. colore m barva. roditore m glodalec. neppure niti. furbarsi vznemiriti se. sembrare zdeti se. rettile m plazilec. batraci m dvoživke (dobesedno: žabam podobne živali).
vivacissimamente zelo živahno (prislov).
Filipine lahko imenujemo deželo tisočerih otokov, kakor poznamo Finsko tudi pod imenom: dežela tisočerih Jezer. Filipine sestavlja veriga otokov, ki tvorijo most med malajskim in kitajsko-japonskim kulturnim območjem. Evropcu, ki pride na te otoke, se zdi, da je prestopil prag čudežne dežele. Lahno valovanje morja, tropsko nebo in lahkotno šuštenje palm ga zapelje v mistično sanjarjenje in razkrije dušo Azijatov in njihovo hrepenenje po večnem miru in počitku v nirvani. .
Filipini leže v Tihem oceanu. Največji otoki te velike verige so: Min-doro, Panay, Cebu, Mindanao, in Ca-marines. Glavno mesto Filipinov je Manila. Tudi prebivalci, Filipinov so zelo raznoliki. Poleg Evropejcev, Američanov, Japoncev, Mongolov ' in Ma-lajcev, živi na otokih še približno 25 tisoč prvotnih prebivalcev, ki se ime-' nujejo Negritos. Otočje je leta 1521. odkril kapitan Magalhaes, ki je bil
v	španski službi in je otočje tudi po-; j stalo last Spancev. Se danes je na ;; otočjih ohranjena izmed vseh kultur najbolj španska.
Glavno mesto Manila kaže dvojno lice. Vladarjev okraj je čisto evropski, okraj domačinov z nizkimi kolibami, kritimi s slamo, ozkimi ulicami in visokimi palmami, pa kaže često tropsko lce.
Filipini so bogati kar se rastlinstva, živalstva in rudarstva tiče. Tla otokov vsebujejo mnogo premoga in železa. Nekateri otoki so porasli z gostim tropskim gozdom, drugje se spet širijo bogati nasadi riža, tobaka, sladkornega trsa, koruze in prosa. Prebivalci se deloma preživljajo z ribolovom, ki je tu zelo bogat, deloma z ob-
delovanjem polj. Ob žetvi riža ali sladkornega trs ja se mlado in staro zbere na polju.
Posebno slikovite so kolibe malajcev, postavljene na štirih visokih drogih in pokrite s kopico slame. V njih imajo primitivne priprave, s katerimi pri žetvi riža odstranjujejo pleve od uporabnega zma. Tudi oblačila malajcev so zelo raznolika. Posebno malajske žene nosijo pestra krila, glave Imajo pa stalno pokrite z barvastimi pokrivali, da Jih sonce preveč ne ožge.
50. rojstni dan razglednice
Te dni bodo razglednice praznovale petdesetletnico svojega rojstva. Zdaj, ko dobiš razglednice v trafiki še tako majhnega kraja Bogu za hrbtom, ne misli nihče, da so še tako .mlade*. Zavedati se moramo pa, da pred šestdesetimi leti sploh še ni bilo razglednic, pač pa samo pisma.
Izumitelj — če ga lahko tako imenujemo — ali duševni oče današnje razglednice je 81. letni. Francoz Do-minique Piazza iz Marseilla. V avgustu leta 1891. Je odpotoval njegov prijatelj v Argentinijo. Tam ga je silno mučilo domotožje. In tedaj se je Piazza spomnil, da bi raii poslal razglednico Marseilla, v isti velikosti, kakor so nekdaj pisali pisma. Razglednica je prišla na cilj in dosegla svoj moralni uspeh.
Takšno je bilo njeno poetično rojstvo. Kmalu so pričeli tiskati vse mogoče barvaste razglednice, Jd so si bliskovito utrle pot v svet. Njih izumitelj, ki še živi skromno življenje v Marseillu, pa ni imel od svojega izuma ne slave ne dobička.
DRUŽINSKI TEDNIK
ROBINZON na samotnem otoku J
št. 91. Robinzon, rešitelj v stiski
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. Ruski dramatik (1823.—86. skozi); drugi del tudi bat, bžt. 2. Narkotično sredstvo; dišeča vrtna cvetlica iz Severne Afrike. 3. Moško ime ali dvoživka; maloazijski otok, odkoder so že Grki naredili invazijo v Trojo s pomočjo zloglasnega lesenega konja. 4. Opolzka vodna roparica, ki daje ime gibčnemu, zvitemu človeku; dva sosedna soglasnika iz abecede. 5. Dragulj; — telefonski klic; veznik. 6. Azijska država pod francoskim pokroviteljstvom; sloj, plast ljudi skupnega družabnega pomena in udejstvovanja. 7. Predlog s 6. skl.; soglasniki iz znanega pregrešnega svetopisem-
Ujetnike so brez milosti razoro- , Tedaj se je zgodilo tisto, kar je rešilni čoln in plul v smeri Pr0 žili in jih zaprli v duplino, ki jo je | Robinzon že dolgo nestrpno priča- otoku.
bil Robinzon pred kratkim odkril, j koval. Na parniku so ustrelili s to- Robinzon je bil izvrtal v Pr.
In da bi jim dokazali, da ne bo- < pom, da bi posadko poklicali na- čoln luknjo, in ko so tujci Prist^ do mogli pobegniti, se je pred do-jzaj, toda na obali otoka se ni nič se niso mogli dovolj načuditi, hod postavil oborožen belec.	I	zganilo. Tedaj se je od ladje utrgal	je to storil.
št. 93. Vojna zviiača	___
ČAROBEN LIK
1. zdravstvuj, zdravo! (latinsko).
2. vonj, duh (tujka).
3. težko se pridobi, a še teže ob-
4. rimsko mesto v naši deželi.
5. žensko ime ali po turško otok.
njimi, če upoštevamo vse možne pozicije? Mogoče boste presenečeni!
POSETNICA
CIRIL A. DANEV
STAROST DRUŽINE Neka druga gospa je pa takole govorila o starosti svoje rodbine: jaz in oba otroka smo zdaj skupaj toliko stari kot moj mož. V kakšnem razmerju bo moževa starost do moje sedanje, če bosta oba otroka toliko let štela, kolikor jih bom takrat sama imela. Pokazalo se bo, da le ni hotela povedati starosti kakega člana.
Ljudje so tekali nato	ob obali	govi tovariši Klicati od vseh strani,	Robinzon in	njegovi tovariši
gor in dol, klicali v gozd,	ne vedoč	da bi ljudi speljali na napačno sled.	gozda.
si razložiti, kako da ne dobe od- Ker so ljudje mislili, da imajo	In tako kričoč in umikajo®
govora. Naposled so se naveličali opravka z izginulimi pajdaši, so se vse bolj v goščavo, se jim je " ^ in se obrnili proti čolnu.	Da bi to	ustavili in jeli vpiti: »Kje pa ste V«	srečilo izvabiti	mučilce z	obal*
preprečili, so jeli Robinzon in nje-	»Tukaj! Tukaj!« so odgovarjali	notranjost.
št. 94. Novo presenečen'e
Kakšen je njegov poklic in kje se je rodil?
UGANKA
Barčica po morju plava, plava prav mirno, polaga v vodo ribice, spust' jih kar več sto.
Ribica po morju plava, plava jih več sto; pripluje do nje barčica, potegne jo na dno.
Barčica po morju plava, plava prav mirno, zapazi tako ribico, ujame jo skrbno.
KAZALCA NA URI Gotovo imate uro, je pa vseeno, če je žepna ali zapestna, zlata ali srebrna, da le ima dva kazalca. Vprašamo Vas, kolikokrat bosta oba kazalca v teku 12 ur v pravokotnem položaju, če začnemo pri opoldnevu?
Rešitev ugank iz prejšnje številke
Križanka: vodoravno po vrsti: 1. agogika, bes. 2. tara, Arsene. 3. ali, irealen. 4. Inomost, ji. 5, rjove, tek, 1.
6.	Jaka, Laze. 7. a, oje, pitan. 8. vz, apostol. 9. iritira, les. 10. nalika, siga.:
11.	ako, Ilirkam.
Desetkratno: imenovane črKe + ok.
Dopolntlnica: 1. nerga, 2. Istra, 3. robec, kocčn, 5. draga, 6. Golar, 7. Askar. Gradnik.
Spremenilnica: Turin, Turan, teran, Meran.
Stopnice: O, Ob, bom, Boma, bomba, Bombay.
Skrit pregovor: Volk gre poceni za pastirja.
Mučno tlakovanje: 400 km bi bila dolga pot, ki bi jo moral opraviti tla-kovalec, da bi dovršil delo.
Računska naloga: 12+3—4 + 54 67 + +8+9 = 100.
Zenska starost: Dama se je poročila: s 17 leti in je 27 let stara; sin šteje!
9	in hči 3 leta.	j
Delitev zapuščine: Ker se je hči od-; povedala dediščini, prejme vsak sin; po >/» namesto '/<• Ena tretjina manj; 700 lir je enako 700 lir manj ena če-; trtina. Tedaj je ‘/a+'/<, t. j. 7/„ enako; 1400 lir. Dediščina znaša 2400 lir.
Medtem, ko so se mučilci jeli	čolnu, so z lahkoto	premagali;	In da bi bil poudarek še
izgubljati v gozdu, je privedel Ro-	nato so potegnili čoln	na suho	in	je zapovedal krmilarju in •
binzon po skrivnih stezah spet k	pričakovali druge.	njegovim ljudem, naj se sk
obali k zapuščenemu čolnu, ker je	Robinzon se je zelo razveselil,	da	za grmovje in udarjajo z nc
imel svoje namene.	se je doslej odvijalo vse tako brez tako, kakor da bi korakala
Nekaj tistih, ki so se vrnili k prelivanja krvi.	vojakov.
Št. 95. Voditelj upornikov se preda
DOPOLNILNICA Java, cena, Lima, Dana, juha, Lika, osem, bala, lica, reža, mena, rana, lepo. Tem besedam dodaj spredaj črko, da nastanejo besede novega pomena. Te nove črke povežejo znan rek.
PREOZEK KANAL
Nek kanal je tako ozek, da dve ladji ne moreta mimo voziti. Pač pa je za umikanje zgrajena kotlica, ki sprejme samo eno ladjo. Srečata se dva para ladij in poslužiti se bodo morali umikališča, da bo šlo po volji naprej. Reševalce kličemo na pomoč. Še enkrat, ladji A, B vozita z ene strani, nasproti vozita ladji C, D.
SIGNALNA NAPRAVA
Železniški signalni drog ima šest premakljivih ročic, od katerih se lahko vsaka pomakne v štiri položaje. Koliko signalov moremo dati z
Za stebri sem videl v vdolbinah oruge lutke: Puccinija, Roosevelta, vvindsorskega vojvodo, maršala Pe-Trfi’ Joeia .Louisa, Greto Garbo. va* t Se ^e’ kakor da se vsi za-veuajo najine navzočnosti, kakor ?a bi naju očitajoč gledali, jezni, £ J*h motiva ob tej nočni uri. Sredi sobane je stala klop. Na “JeJ je sedela ženska, zraven nje P^anec. Tudi ti dve lutki sta v« « Augustinove mojstrske ro-■ Augustin je bil tu očitno raz-zbirko portretov, znamenitih in tipov s ceste, kakor nekak-b uvod k tistemu, kar čaka obiralca v drugih sobanah.
«*>PU sem proti naslednji dvo-J r* In začutil, kako se mi upira so ^ °či. Vedel sem, da so to am<? steklene oči, a ta občutek vfoi prav ni(i razlikoval od vbod-dip 1 kakršne občutijo živčni lju-kadar odhajajo iz družbe, premijani od sovražnih pogledov, o sem se ozrl, sem zagledal Chau-onta, ki je stal pred pijancem in ajaje z glavo ogledoval slamnik, Presenetljivo pristno čepel strani na lutkini glavi.
W?e*'na dvorana je bila skoraj Ib • — le okrog lutk samih se lu b01Srava.la zelenkasta luč. Pri st°du, je stal burkež, sklonjen, s remzenim obrazom, s priprtim Zraven njega je bil še mo u? zdelo se mi je, kakor da kro Vai--‘ M°ii koraki so predramili rt guljeke na njegovem suknjiču. „wso drobno zazvončkljali in je n~Ynostno odjeknilo od sten. Vonj lnc. i- .ncbi, ki je vel od oblek in -~aij, je bil tu še močnejši kakor ži»naj’.in lutke so bile še bolj ne-, »ijenjske. Velikanski črnec, s se-ro v rokah, je stal tam in s sklo-J™o glavo strmel predse, kjer so s. Prfd njegovimi nogami začele Pnice: vhod v sobo strahov. n„ b misli, da bom spodaj izročen nir>	in nemilost tem pošast-
Nbk P°dobam, sem zadrzal korak. r%,,v?“e sem pomislil na Odetto istem -°V0’ ^ ie vaeraj stala na
BS
I I* O M A n|
0k_—"> s krznenim ogrinjalom Hramen in majhnim rjavim °bukom na glavi.
sledilo me<Stu; in na bitie- ki ji je rar
om na glavi. n ®d spodaj mi je leden zrak zavel n„ ■Pr°ti. Goreče sem zahrepenel bh obrrdl^i bUžini. Najrajši bi se
Stopnice so ostro zavile. Ko sem k‘ naprej, sem odskočil pred ne-z.,n grbavcem, ki sem se malone
lo	i vani' Srednjeveško pokrivale obsenčevalo obraz, skremžen iB	viden smehljaj. Grbavec
vi	h bi	v r°kah žensko, ki sem jo
p-rm ?a-m° v obrisih, ker jo je nje-lpn Plašč skoraj čisto pokrival. Na jP^n sem se zavedel, kdo stoji Drfk menoj — opazil sem, da ima tir! namesto noge kopito. Sa-
v„^edalje bolj sem moral občudo-ki?B	•	? neznatnega Augustina,
in li	ie Poprej zdel tako smešen
STirJ .r umetnost sem šele zdaj n*}al. Satir je bil mojstrovina, in , noma ustrezajoča pohotnim je J^Prijenim predstavam, ki jih IUbV. noverje spletlo o tem pravdnem bitju.
Past dalje časa sem opazoval to šfcai v°j	tem b°lj “ me je pola-
lje o	tek strahu. Hotel sem da-
nf,'.a nekaj me je zadrževalo. Nabrani ^n1 si bil v svesti, da mi to hiti v»Sum° misel, da bi moral obrhi i,a?bet pošastni voščeni prikaz-skk »i , tere se je zdelo, da moril-sem kar kipi. Korak za korakom hutoi?6 nmikaJ, ne da bi le za tre-~ * odvrnil oči od prikazni.
Je strahov, kjer sem zdaj stal, h« okrogel prostor z vdolbina-n®, in okrog. Pretekla sto-.	80 oživela pred menoj. Marat
je ležal v cinkasti kadi; njegovo izmozgano truplo je bilo oškropljeno s krvjo. Na njih je bila sklonjena njegova morilka, Charlotta Cor-dayeva, z zmagoslavnim smehljajem na ustnicah, medtem so pa vojaki — tako mi je vsaj slikala moja razvneta domišljija — med divjim kričanjem skušali od zunaj razbiti vrata s kopiti svojih pušk. Rjovenje, udarjanje pušk ob les — vse to je bilo neslišno.
Ali je bilo res vse neslišno? Ali nisem nekaj slišal? To je bil vendar šum... šum..., ki se je zmerom znova ponavljal in mi v tišini, ki mi je sapo jemala, brnel po ušesih.
Nisem se upal premakniti in sem skozi okno Maratove sobe strmel v zid, obrasel s trto. To so bile staro-pariške uličice, položno vijoče se navzgor.
Takrat sem spet zaslišal šum... to ni bila samo domišljija... nekaj je padalo na tla... slišalo se je kakor kapljanje...
Strah, ki me je že dolgo stiskal za grlo, se je zdajci zgostil v grozo... Strahotni prizori, vrsteči se okrog mene, so — tako se mi je vsaj zdelo — v medli, trepetajoči luči še oživeli... mislil sem že, da slišim švist padajoče sekire, plapolanje plamenov, ki so lizali veliko grmado, stokanje trpinčenih..., v skoku sem bil na stopnicah, strmeč v tla, da vseh teh strahot ne bi več videl, in planil navzgor.
Ko sem pribežal gor, sem obstal, skušajoč se zbrati. Nerazumljivo, da utegne učinek nekaj voščenih lutk spraviti sicer preudarnega človeka ob pamet. To se bova še smejala z Bencolinom!... Oh, pravkar prihaja, s Chaumontom in Augu-stinom. Planil sem jim nasproti in sem jih poklical.
»Kaj vam pa je?« je vprašal Ben-colin, presenečeno zroč mi v obraz, ki je očitno izdajal več, kakor sem hotel priznati.
»Nič,« sem odgovoril, toda sam sem čutil, kako malo prepričljivo je zvenelo. »Občudoval sem voščene lutke... spodaj... skupina z Maratoni je izvrstna... in Satir, čudovito, kako učinkuje... z žensko v naročju...«
Augustin me je presenečeno pogledal.
»Kaj pravite???«
»Da je Satir naredil mogočen vtis name... prav zato, ker o ženski vidiš samo obrise...«
»In pravite, da sem jaz blazen...« je zakričal Augustin. »Saj ste sami blazni! Satir sploh nima ženske v rokah!«
3. poglavje Druga vrata
»Mrtva,« je rekel Bencolin, »a telo je še toplo.«
Vzeli smo žensko Satiru iz rok in jo položili na ploščad pred stopnicami. Bencolin je osvetlil njen obraz s svojo žepno svetiljko. Velike rjave oči so z gnusom zrle navzgor. Blede ustnice so bile odprte. Njen črni klobuk je bil premaknjen.
»Vem, kdo je!« je pretresen iz-pregovoril Chaumont, »to je Clau-dina Martelova... Odettina prijateljica... z njo sva hotela iti na čaj.„ včeraj, ko je Odetta na lepem od-
povedala... še ena žrtev!« je zakričal in udaril s pestjo po zidu.
»In prav tako hči bivšega ministra...« je dodal Bencolin. »Njen oče je grof Martel, kajne?«
Chaumont je prikimal.
»Kaj.., kaj je vzrok njene smrti?«
Počasi je pramen luči zdrknil vzdolž njenega trupla. Nikjer nismo našli kakšne rane, ko je pa Bencolin truplo nagnil, smo pod levo lopatico zagledali razporek v plašču; blago je bilo okrvavljeno.
»Zabodena,« je Bencolin zamrmral predse. »Rezilo je zadelo srce... nagel, preudarjen sunek... Niti sledu kakšnega ruvanja... Nobenih podplutb na vratu... Stoj! Kaj je pa tole?«
, Bencolin je vzel v roke zlato verižico. Bila je raztrgana. Členki so se bili ujeli na neki pošivek. Zdelo se je, kakor da je nekdo s silo odtrgal obesek, ki je poprej očitno visel na verižici. Vsekako ga ni bilo videti nikjer.
»Prosim torbico!« je zahteval Bencolin.
Začeli smo iskati okrog. Nikjer je ni bilo videti.
»Vraga, torbica mora biti tu! Nobena ženska ne gre danes brez torbice na cesto!« Bencolin je posvetil z ročno svetiljko na vse strani. Pri tem je osvetlil tudi Au-gustinov obraz; mož je začel tarnati:
»Zdaj me boste prijeli... zaprli me boste... in vendar prav ničesar ne vem... niti pojma nimam...«
Bencolin mu je dal znamenje, naj molči.
»Kdaj — ste pravkar rekli — ste nocoj zaprli muzej?«
»Ob enajstih... nekaj minut nato, ko sem prejel vaše sporočilo.«
»Od Rue Apolline do Vrat sv. Martina ni več ko pol ure hoda... in naročil sem vas za opolnoči.«
»Tako oblečen, kakor sem bil, nisem mogel oditi... preoblekel sem se... in še marsikaj drugega je bilo treba opraviti... luč tu spodaj ni priključena glavnemu vodu... žarnice je treba posamič utrniti.«
»To ste torej še storili?«
Augustin je prikimal.
»Tik preden sem odšel.«
»To je bilo ob ?«
»Malo pred pol dvanajsto.«
»In zdaj je ena in 28 minut. Torej pred natanko dvema urama ste bili tu spodaj... dekle pa ni mrtvo dlje kakor dve uri... Po kateri poti je utegnila priti noter?«
»Nikakor ne skozi glavna vrata'« se je podvizal zagotoviti Augustin. Pogosto ljudje za šalo ponoči zvonijo... Odpremo jim nikoli ne — kadar sem pa zdoma, pozvonim pri vrnitvi na čisto poseben način... trikrat kratko, enkrat dolgo... takrat moja hči ve, da sem jaz.«
Bencolin je še dalje iskal torbico. Obrnil se je k Satirju. Pramen luči je zdrknil čez podstavo, ki je na njej stala lutka, a torbice ni bilo videti; videli smo le veliko in temno mlako. Mrzlo me je spreletelo po hrbtu. Zdaj sem vedel, kaj je pomenilo tisto kapljanje.
»Ne razumem,« je rekel Chaumont, »kako je bilo mogoče, da i truplo Satir j a prevrnilo.«
»Ne smete misliti, da so lutke votle,« je odvrnil Augustin. »Znotraj je leseno ogrodje... saj tudi vi niste votli...«
»...in ker je Satirjeva roka upognjena, je bila dovolj močna opora,« j'e dodal Bencolin. Tisti trenutek je pramen luči osvetlil del stene, ki — kakor smo videli — ni bila opečnata, temveč lesena.
»Kaj je tam zadaj?« je vprašal Bencolin.
»Ozek hodnik,« je pojasnil Augustin, »dohod k svetiljkam... po večini so namreč skrite, da se ne vidi, od kod prihaja luč...«
Bencolin je sunil proti vratom, ki so se takoj vdala. Stopili smo v ozek hodnik in obstali pred težkimi hrastovimi vrati. Bencolin je stopil bliže, jih pregledal in zamrmral :
»Ključavnica niti zapahnjena ni...«
»To ni mogoče,« je zavpil Augustin in se zrinil bliže. »Vrata so bila vendar zmerom zaklenjena...«
»Počakajte!« ga je že nadrl Bencolin. »Tu utegnemo najti sledove stopinj. Skozi ta vhod je prišel morilec... ali pa žrtev... nemara celo oba.« Odprl je vrata in šli smo za njim v nekakšen pokrit prehod, ki je vezal muzej s sosednjo zgradbo; o njej smo pa videli samo goli opečnati zid. Levi konec predora — če ga smem tako imenovati — je bil zaprt s težkimi vrati brez kljuke, od druge strani je pa prihajal šibek pramen luči.
Na lepem je moj pogled obstal na nečem belem, ležečem na tleh. Sklonil sem se in videl, da je damska torbica. Bencolin je posvetil z žepno svetiljko. Nato je pramen luči zdrsnil dalje in trčil ob nekaj drugega: ob črno svilnato krinko, katere gumijasti trak je bil na enem koncu strgan. Okrog in okrog po kamnitih ploščicah so bili sledovi krvi.
Čutil sem, kako Augustinovi trepetajoči prsti tipljejo po mojem rokavu:
»Dva in štirideset let že stanujem tukaj,« je šepetal predse, »in vrata so bila zmerom zaprta... Niti tega ne vem, kje je ključ... že več let ga nisem videl...«
»Potlej vam tudi ne bi nič koristil« je ugotovil Bencolin, »zakaj ključavnica je čisto nova. Sicer so pa tudi tečaji sveže namazani.« Tiho žvižgaje predse je krenil proti desnemu koncu prehoda, šel sem za njim in videl, da ima prehod tudi na tem koncu vrata, ki so bila pa na stežaj odprta. Držala so v ozko ulico.
»če so ta vrata zaprta,« je zamrmral Bencolin, »mora biti tu notri čisto temno... stavil bi, da je nekje stikalo... oho, tukajle je!« Z roko tipaje po okviru vrat, je v precejšnji višini zadel ob stikalo. Takoj se je jarka luč razlila po prehodu. Naslednji trenutek smo pa že spet stali v popolni temi. Bencolin je bil utrnil luč.
»Zakaj ne pustite luči goreti?« sem vprašal. »Saj potrebujete luč... veliko imamo še raziskovati...«
»Tiho!« Potegnil me je stran, nato je pa hlastno povzel: »Prvič v svojem življenju ravnam proti policijskim predpisom. Tu se je zgodil umor, vse bi morali torej preiskati in fotografirati, a tega ne bomo storili... naj se zgodi, kar hoče... na mojo odgovornost.« Za pri je vrata na ulico, pobral torbico in vse, kar je bilo padlo iz
nje, potlej se je pa obrnil k zidu, oškropljenem s krvjo. Na lepem se je sklonil, pobral nekaj svetlikajočega se, spravil v pisemski ovoj, ga vtaknil v žep in mi namignil, naj mu sledim, šele ko sva spet stala v muzeju, je izpregovoril; njegov pridušeni hlastni glas mi je izdajal, da je — ves obseden od uganke obeh umorov — čisto pozabil na našo navzočnost in samo na glas mislil. Trenutek je strmel v zeleno žarnico, ki je bila v nasprotju z žarnicami v drugih sobanah vidno pritrjena na steni.
»Da,« je rekel, »to bi bilo mogoče! če so vrata v prehod odprta, bi morala luč te žarnice... Kje je Augustin?«
»Tukaj, gospod nadzornik.«
Stari mož je pridrsal k nam, za petami mu je pa zvesto sledil Chaumont.
»Kako je bilo?« je vprašal Bencolin, »ali niste rekli, da ste bili utrnili vse luči, preden ste odšli? Natanko premislite: vse?«
»To lahko prisežem.«
Bencolin je ves v misli zatopljen jel hoditi sem in tja.
»Tu nekaj ni prav..., tu nekaj ni prav...« je mrmral. »Ta žarnica je morala goreti... Stotnik Chaumont... koliko je ura?«
Chaumont se je zdrznil.
»KakOj prosim?«
»Vprašam vas, koliko je ura?«
»Tri četrt na dve. Zakaj hočete to na lepem vedeti?«
Bencolin ni odgovoril. Po prstih je šel po sobani, se približal truplu, ga dolgo gledal, potlej je pa pokleknil k njemu. Opazoval sem, kako je prav od blizu gledal raztrgano verižico, potlej jo pa skušal raztrgati. v
«Močna...« je zagodei predse, »čvrstejša, kakor so navadno takšne reči... treba je bilo že precej moči...«
Zamišljen je vstal in krenil proti stopnicam.
Chaumont ga je dohitel.
»Ali jo bomo... tu pustili?« je vprašal in pokazal z očmi proti mrtvemu dekletu. »V življenju je imela zmerom toliko ljudi okrog sebe... in zdaj je čisto sama v tej strahotni kleti. Ali mi dovolite, da ostanem pri njej? Odetta jo je ljubila...« Glas mu je drhtel.
»Ne dovolim,« je odvrnil Bencolin. »Z nami pojdete. Zdaj potrebujete pošten požirek konjaka... ali pa kaj drugega, kar vas bo spet na noge spravilo.«
Vrnili smo se v Augustinovo sobo, medtem je pa Bencolin spet stopil k telefonu. Belo torbico, najdeno v prehodu, sem držal v roki in že to bi sleherno drugo žensko zapeljalo, da bi vprašala, kašo se je končalo naše raziskovanje. Marija Augustinova pa očitno ni bila prav nič radovedna. Malomarno se je zibala v svojem gugalniku, od griznila nit in krpala dalje rdeče-progasto srajco. Sele ko je njen oče vzel iz omare, na kateri je stala različna šara, steklenico konjaka, ga natočil do polovice v kozarec za vodo in ga dal Chaumontu, so njene oči izdale rahlo začudenje. A še zmerom ni ničesar rekla, čeprav so naši obrazi pričali, da se je zadeva še bolj zapletla.
V	sobi je vladala moreča tišina. Samo tiktakanje ure je bilo slišati... Mislil sem na to, da me bo vonj po pečenem krompirju za večne čase spominjal na sobo z gugalnikom.
Večkrat je Augustin začel govoriti, a očitno se je zavedal, da ni upravičen poročati. Naposled je vstopil Bencolin. Sedel je čudnemu dekletu nasproti in rekel:
»Kdaj ste spet prižgali luči v sobanah?«	Dalje prihodnjii
Skrv, V.?Bolzano. Razumem vašo pd i3°Wr bo popolen, če rdečico krajca plati osvetlimo. Začniva s j> ^aj Je rdečica in kako nastane? 5irjaJf®vanje nastane v naglem raz-htibj t kožnih žil v predelu obraza, °titui-to zgornjega dela prs, kar se bth najrazličnejših rdečih barv-. bi in v občutku toplote in Do<j rf, tudi znojenju. Naše ožilje ni tkMoiriastjo volje. Hotč ne moremo v°st)	(težko je igrati sramežljivo, s-	bledeti. Naše ožilje, tudi kaž-
boseup.Razširja pod vplivom draženja rVainH1’ ,ve6etativnih živčnih niti, ki ■V svoip ° središče v hrbtnem mozgu VJern :?:,centralo v možganskem spod-bidi tp U pod možgansko skorjo, če-‘U n^tpf^utrala za širjenje in oženje telesa in tudi naše kože (za traim obstoji ustrezajoči del cen-!rtQžgftn2amc*'tojna in neodvisna od
&	Verin skorje, torej od naše vo-*ko su.aar obstoji zveza med možgan-Uitn cp„i° tu avtomatičnim vegetativ-jOrej j« ^om. med miselnimi procesi °*en-'e	centralo za razširjenje in
V	jezi
*i.°braz »a?* zaripnemo ali pobledimo h® skorio ker vzdražena možgan-Vraženr«.;. razširja svoje stanje v na-?a avtomofJ! vse strani okrog in tudi o*in„ ne vegetativne vozle na-na tu,' ®trah se po navadi od-y®bdar “Cu z bledico, prepadenost.o, sestre e’	opisani	primer
Priv2„pls'akemu otroku je vrojen in , tJrtjpv?" ,n Cut sramu, ki se očituje .j^aterih t,'iTo zardevanje ie pri a slabeii ?	°	močneje, pri dru-
kakršen je pač biološki
Naše zdravje
0 ZARDEVANJU /
Kdo je kriv?
ustroj. Onim, ki močno zardevajo, pa pridene pozneje okolje svoj pečat. Govorice in norčevanje iz njega, ki nikdar ne bi rad bil v središču zanimanja družbe, ampak samo kje v ozadju v vsej svoji skromnosti, povzroče, da mu pride strah pred njegovim nastajanjem rdečice, strah pred samim seboj, prav do kasti. Pri vsaki priliki pomenkovanja o ljubezni, o spolnih vprašanjih, itd. zardeva. Vsaka skrita misel ali zgoli občutek, da okolica sluti njegovo mišljenje ali pa da mu ga podtika, povzroči zardevanje, vzrok smeha in norčevanja. Ta strah pred zardevanjem povzroča vse pogostnejše in močnejše zardevanje. V neštetih primerih hoče zardevanec ostati ravnodušen do predmeta razgovora ali brž ko sem se spomnil na svojo nagnjenost do rdečice, ae vzbudi strah, da ne bo spet vzbudil pozornosti družbe in — rdečica je na licu.
Po vsem tem, kar sem povedal. Je Jasno, da zdravljenje ni enostavno. Pilule in kapljice tu ne pomagajo. Duševnost je tu v ospredju. Okolica Je največ kriva. Kadar je človek sam samcat, nikoli ne zardeva! Okolica, ki povzroča strah in ki ga stalno iz dneva v dan ponovno vzbuja in povečava, bi morala imeti razumevanje za takšne ljudi. Treba bi bilo poučiti vse, ki prihajajo z zardevancem v družbo,
kakšna bolezen je to, da naj ji ne posvečajo nobene pozornosti; puste ga naj ob strani in naj njegovo rdečico puščajo neopazno nastajati in izgine-
vati. Tudi nepremični pogledi nanj naj odpadejo. S časom bo zardevanec izgubil strah, saj njegova rdečica ne bo
nikogar več zanimala in nihče ne bo postal več pozoren nanj. Vse manj in manj bo zardeval, vse bolj in bolj se bo počutil varnega in korajžnega.
še druga pot je do izboljšanja te neprijetnosti. Okolico je težko prevzgojiti, saj smo mi le otroci okolice. Spremeniti okolico tako, da pride bolnik v popolnoma nov svet je težko, če že ne more spremeniti okolice, se lahko spremeni bolnik sam. S samo-vzgo.o, s študiran jem prilik svojega okolja, študiranjem sebe in študira-njem spolnosti, bo prišel do jasnosti
v mnogih primerih, in tam kjer so bili prej nagon, čutnost in nejasnost, bo zavladalo razumevanje. V vsakdanjih dogodkih bo krepil svojo dušo, tam kjer je prej tiho zardeval, bo aktivno posegal v debato, ne s smehom, ampak z resnostjo. Površne in norčave razgovore bo sprevračal v resne debate. S to svojo duševno močjo, da bo lahko preusmerjal tok razgovora, bo rešil tudi samega sebe neprijetne rdečice. Ne bo mislil na svojo rdečico, kajti po možganih mu bodo sprelete-
vale misli, kako naj svoji okolici pove svo.e mišljenje in kako bo plitko norčave razgovore dvignil na višjo raven. Strah pred samim seboj bo izginil, ker ne bo imel časa misliti na strah pred rdečico.
Z leti vsaka nagnjenost počasi mineva. Starci nikoli ne zardevajo.
S. S., Ljubljana. Zdaj se šele razumeva. Skica ;e do tega pripomogla, če bi lahko še oko in prst naredila svoje, bi bilo vse. Ali tudi brez tega sklepam za kaj gre. Oko in prst bi dala šele zanesljivost.
če ni na omenjenem mestu nobenega vidnega in občutljivega odpora, bi šlo za nevralgijo živca, ki vživčuje omen.eni organ na levi strani. Poznamo nevralgije, ki jih imajo v glavi, med rebri in ki se izražajo v močnejših ali slabejših napadih. Vsak živec lahko postane nevralgičen in tako je v vasem primeru postal levi živec omenjenega dela telesa. Redke so prave nevralgije, t. j. živčno obolenje brez sprememb v centralnem živčnem sistemu ali v okolici kjer izvira in poteka živec. Skoraj zmerom povzroči okolje kakšen pritisk na živec, ki zaradi tega oboli. Tudi v vašem primeru bi utegnilo to biti Krvni izliv, po udaru ali pa ob priliki nabrekanja, povzroči pritisk na živec. Krvni izliv po-
časi postane vezivast in zato raste tudi bolečina. S previdno masažo in elektriziran.em bi si odpomogli. Tudi brez krvnega izliva se lahko naredi pritisk na živec. V krvotok se večkrat vkradejo bakterije, ki potem preko krvi preidejo do vseh mogočih delov telesa. Naredi se majhno vnetje na mestu, kjer se naseli in spet je lahko rezultat vezilni vozlič, ki pritiska na živec, če se pod prstom kaj čuti, bo prvo ali drugo. Najbrže prvo. če nič, bo čista nevralgija. V obeh primerih bo zdravljenje kakor že rečeno, napade bolečin pa odpravite s protibolečinskimi praški (pyramidon in podobno).
Dolgočasje je pri vas doma. Dolgočasje, ki se izraža v monotonosti živ-
l.enja in vsega, kar vas obdaja. Pod pojem malomeščanstva spada tak način življenja. Ni zanosa, ni mladostnega poleta in vendar ste mladi. Poskušajte dobiti novo koncepcijo življenja in s tem bo prišla aktivnost in tudi vitkost. Rtari svet se umika novemu.
Vsakdanja vaja z najrazličnejšimi gibi, ne samo trupnega mišičevja, temveč vseh svojih mišic na vseh udih bo pripomogla do uspeha. Gibanje samo s trebuhom in masiranje trebuščka ni dovolj. Mastno tkivo je rezultat prehranjenosti celega organizma in dednega nagnjenja, ki se izraža v deponiranju hranilnega presežka v mastnih rezervah. Za zdolgočaseno leno gibanje je tudi omenjena hrana sufl-citna. Počasno zmanjševanje jedi, vnašanje nerednostl v vaše monotono življenje, z novim pogledom na svet bo zanesljivo privedlo do uspeha.
Dr. G a jo.
F ŠPORTNI TEDNIK
Kaše domače lahko - atletsko prvenstvo. — Konferenca slovenskih športnikov z zaupnikom CONIa. — Nekaj domačih zunanjih rezultatov in vesti.
Deset nynut znanosti
Kes.j je	ses
Nekaj poučnih besed o snovi, ki je 500 krat slajša od sladkorja
Naši lahko-atleti so se na dvojni praznik sestali k tekmovanju za prvenstvo poedincev in moštev. Ne vsi. Izostali so Šiškarji, ki jim ni bilo prav, kako so v atletski zvezi razpisali to tekmovanje.
Ne more biti govora o tem, da bi to bila posebna, nesreča, če se neko število tekmovalcev ne udeleži nekega tekmovanja. Pa čeprav gre za prvenstveno tekmovanje, ne za kak na hitro roko zmašen meeting, temveč za edino priliko v letu, ko se s prvim mestom doseže tudi naslov prvaka za dotično leto; za tako tekmovanje bi se moral atlet vse leto pripravljati in se udeleževati nastopov na priložnostnih prireditvah, da si nabere potreb nega izkustva, da kontrolira samega sebe itd. Torej tudi za to in tako tekmovanje ni nesreča, če kdo od njega izostane.
Reči pa je treba, da do tega ni smelo priti. Sedaj še posebno ne. če se malo v to reč zamislimo, bomo mogli takoj ugotoviti, da smo se nekako vrnili v dobo Ilirije in Primorja v najneznosnejši dobi našega Športnega razvoja. In vendar vsepovsod pravijo in učijo, da se kolo napredka suče naprej, ne nazaj. Po tem takem smo ali trde butice, ki se niso ničesar naučile iz nekdanjih nerodnosti, ali pa smo v tolirci meri zastrupljeni, da nam niti sedanji bridki časi ne morejo nazna-čiti edine rešilne poti do toliko potrebne strpnosti, ki je prvi pogoj za vsako nado v svetlejše zarje bodočnosti.
Stvarno je treba, vsaj nekaterim, poklicati v spomin, da morajo biti pogoji tekmovanja točno v naprej določeni, če naj se razvije zdravo športno udejstvovanje in naj se doseže primeren napredek. Potem se morejo vsi. ki se hočejo potegovati za izvestne uspehe v športu, resno pripravljati in tako pripravljeni stopiti v borbo. Če izredne razmere narekujejo spremembo v naprej določenih tekmovalnih pogojev, se take spremembe morejo sprejeti samo v soglasju vseh, ki so k tekmovanju poklicani. Če do soglasja ne pride, in v našem primeru se res ni doseglo, potem jo to samo dokaz, da nismo zreli in da pravilno ne pojmujemo resnosti sedanjega časa.
Sicer je bilo tekmovanje izvedeno v primernem stilu. Udeležba tekmovalcev je bila velika, organizacija vsaj dobra, če že ne brezhibna, zanimanje znatno. Vreme je bilo prvega dne ugodno, drugi dan tekmovanja pa je nagajalo.
Rezultati tekmovanja ■ okrnjeno udeležbo so bili:
800 m: 1. Košir (P) 1:57,4; 2. Ober-šek (I); 3. Magušar (I); 4. Jovan (P); 5. Zupan (P). Košir je postavil nov naš rekord.
Skek v vis: 1. Milanovič (I) 1,70 (gl. sliko na 4. »tram današnje številke) ; 2. Lužnik (P); 3. Omahen (P);
4. Pribovšek (I); 5. Skebe (P); 6. Hočevar (E).
400 m aapreke: 1. Skušek (P) 58,8; 2. Kraner (P): 3.Pleničar (I); 4. Ober-šek (I); 5. Pohar (1); 6. Kompare (P).
200 m: 1. Lušickjr (P) 23,8; 2. Bratož (P); 3. Krenčič (I); 4. Smolej (P);
5. Sodnik (I); 6. Mdncinger (I). Kladivo: 1. Inž. Stepišnik (I) 49,18
(gl. sliko na 4. strani današnje številke); 2. Zupančič (I); 3. Hlade (I);
4. Bačnik (P); 5. Jeglič (I); 6. Vehar (I).
5000 m: 1. Kien (P) 16:14,2; 2. Glo-nar (I); 3. Jan (I); 4. Kocutar (P);
5. Stana (I); 6. Koritnik (P).
Skok v dalj: 1. Lončarič (P) 6,19;
2.	Bačnik (P); 3. Bratož (P); 4. Nabernik (P); 5. Smolej (P); 6. Brani-selj (I).
Krogla: 1. Inž. Stepišnik (I) 12,16;
2.	Merala (P); 3. Hlade (I); 4. Lužnik (P); 5. Zupančič (I); 6. Pribovšek (I).
4X100 m: 1. Planina I 45,1; 2. Planina II; 3. Ilirija I; 4. Planina III;
5.	Ilirija II; 6. Elan.
1500m: 1. Košir (P) 4:20,6; 2. Magušar (I); 3. Kien (P); 4. Glonar (I);
5.	Sedej (P); 6. Kocutar (P).
110 ni zapreke: 1. Lončarič (P) 17,8;
2.	Jager (I); 3. Kraner (P); 4. Lužnik (P); 5. Merala (P).
Skok ob palici: 1. Pribovšek (I) 3 m;
2.	Kisel (E).
Kopje: 1. Kraner (P) 48,80; 2. Rigler (1>); 3. Sodnik (I); 4. Vukšinič (E); 5 Mlakar (1); 6. Čuček (E).
400 m: 1. Oberšek (I) 52,9; 2. Skušek (P); 3. Pleničar (I); 4. Mravlje
(P).
Troskok: 1. Nabernik (P) 12,78;
2.	Smolej (P); 3. Lončarič (P); 4. Kraner (P); 5. Pribošek (I); 6. Merala (P).
100 m: 1. Šušteršič (P) 11,4; 2. Lu-šicky (P); 3. Bratož (P); 4. Sodnik (I); 5. Krenčič (I); 6. Bačnik (P).
Disk: 1. Inž. Stejiišnik (I) 37.37,
2.	prof. Dobovšek (I); 3. Merala (P);
4.	Slamič (I); 5. Čuček (E); 6. Lužnik (P).
Snov, ki se zdi človeku sladka,< vodi in tudi ne pušča za seboj no-
draži določene živce v bližini sredine jezika. Zadošča nam že majčkena količina takšne snovi, zakaj okusni živci so izredno občutljivi. Če bi na primer gram sladkorja raztopili v hektolitru vode, bi še, toda komaj da še zaznali, da je voda sladka. Takšnih sladkih snovi ni malo; delno nam jih daje mati narava v raznih oblikah sladkorja, delno jih pridobivamo s pomočjo kemije, in tedaj je njih stopnja sladkobe še posebno intenzivna. Ta umetna sladila zaznajo kot sladka tudi živali, vendar ne vse. Pes in mačka, kakor sploh domače živali, s tekom pojesta umetno sladkane jedi, medtem ko se čebele, ki tako ljubijo sladkor, sploh ne zmenijo za umetna sladila.
Preskočili bomo naštevanje raznih umetnih sladil in se bomo ustavili le pri enem, pri saharinu, ki si je pridobil mesto v človeški prehrani.
Najprej naj ugotovimo, da je saharin res kemijskega rojstva, to se pravi, da ga kemiki po laboratorijih pridobivajo kot končni rezultat prav različnih snovi. To bo marsikoga motilo, toda samo pomislimo, koliko je stvari na svetu, ki so prav tako
.kemične' ali pa s kemičnimi v sorodstvu, pa jih vseeno brez skrbi s hrano použivamo, ne da bi nas kaj motilo. Tako bomo ugotovili, da je naša odklonitev bolj čustvena kakor razumska. Če bi odklanjali vse, kar diši po kemiji, ne bi smeli jesti kon-serv, ki so zaradi ohranitve lepe barve pobarvane, prav tako ne datljev, ki so zaradi ohranitve nažvep-leni, pa tudi ne slaščic, ki je v njih pecivni prašek in ne zelenjave, ki je umetno pognojena.
Zdaj pa k vprašanju priokusa. Saharin je 300 do 500 krat slajši od sladkorja, namreč od sladkornega trsa. Lahko torej takoj sklepamo, da potrebujemo na primer za oslajenje čašice čaja res prav neznatno količino. Rokovanje s tako neznatno majhnimi količinami je pa tako nepraktično, da saharinove tablete mešajo s kakšno temeljno zmesjo, ki povečajo volumen. Po navadi uporabljajo ca to natron, ker ima natron tudi lastnost, da topi saharin v hladni vodi, kjer je sam saharin netop-ljiv. Kajpak ostane po natronu v tekočini, ki smo jo s saharinom oslad-kali, neprijeten priokus kakor po milnici.
Kemična veda se pa seveda ni zadovoljila s polovičarskim uspehom; šla je še dalje: zdaj neposredno pridobivajo natrijevo sol saharina, imenovano kristalni saharin.
Ta kristalni saharin se rad topi v
benega neprijetnega priokusa. V svet si je ta saharin vkrčil pot v obliki majhnih tablet, ki so raztopljive v vodi. Sicer je pa tudi tisti priokus, ki ga pušča za seboj navadni saharin tako neznaten, da ga zaznajo samo ljudje z zelo občutljivim okusom. Zato pripisujemo trditve, da ima kava okus po saharinu, če jo s saharinom sladkamo, samo domišljiji. Če bi dve skodelici kave sladkali tako, da bi eno sladkali s saharinom, drugo pa s sladkorjem, bi le s težavo ugotovili, katera je sladkana s saharinom, z zanesljivostjo pa šele tedaj, če bi to že poprej videli. Najprijetnejša mešanica za štedljivo sladkanje je polovica sladkorja in polovica saharina. Pri tako sladkani pijači ne čutimo prav nobenega priokusa.
Zdaj se pomudimo še pri vprašanju škodljivosti saharina. Le prav težko si tu ustvarimo zanesljivo sliko, ker se mnenja strokovnjakov v tej točki ne ujemajo Navezani smo torej na ustvarjenje lastnega mnenja, na podlagi vsakdanjih izkušenj in na podlagi preizkusov, ki so jih v ta namen razni znanstveniki delali ž živalmi.
Kajpak tudi tu ne moremo skratka primerjati živali s človekom, vendar pa lahko dobimo vseeno nekaj sličnih točk.
Vsekako lahko ugotovimo, da saharin ne prehaja v kri kakor sladkor, razna hranila in zdravila. V ustih sicer draži okusne živce in zbuja okus sladkobe, vendar ga pa prebavni sokovi ne razkrajajo, temveč potuje skozi želodec in čreva nemoteno in prihaja iz telesa neizpreme-njen. To je lahko dokazati, zakaj če preiščemo nekaj ur po zaužitju saharina seč, bomo v njem ugotovili do pičice natanko količino, ki smo jo bili pojedli.
Ali saharin pri prehodu skozi prebavila še kako drugače vpliva na telo? To je vprašanje, ki nanj znanstveniki različno odgovarjajo. Psom in zajcem so s hrano dajali velike množine saharina in so ugotovili, da so živali po nekaj dneh shujšale, zgubile tek in moč. S tem poskusom so hoteli nekateri znanstveniki dokazati škodljivost saharina, vendar je tudi temu dokazu lahko ugovarjati. Možno je, da so živali samo zato izgubile tek in shujšale, ker niso prenesle preveč sladkane hrane, kakršne niso vajene. Poginile so kratko in malo zaradi pomanjkanja hrane in življenjske moči.
Vsekako pa lahko dokažemo, da saharin kvarno vpliva na rastlinje. Krompirjevi poganjki ali pa listje rastlin, ki smo njih stebla potaknili v saharinovo raztopino, jamejo počasi odmirati. Iz teh vzrokov in pa še zato, ker saharin škoduje nekaterim fermentom in enzymom v želodcu, ki so za prebavljanje neobhod-no potrebni, so proglasili saharin za strup, ki protoplazmi lahko škoduje. Večkrat so opazili, da so po stalnem uživanju saharina pri marsikomu nastopile motnje v prebavilih in želodcu.
Vendar pa lahko naštejemo tudi lepo število nasprotnih ugotovitev. Nekateri znanstveniki so pa dajali
samo telesno težo živali pri teh poskusih, prekose zaužite količine saharina več stokrat tisto količino, ki bi jo použil na dan človek. Vedeti moramo tudi, da zdravniki že dolgo pri takšnih boleznih, kjer se je treba izogibati ogljikovih hidratov — pri
siadkorni bolezni, zamaščenosti, raznih želodčnih in črevesnih motnjah — zapisujejo namesto sladkanja s sladkorjem, sladkanje s saharinom, ne da bi to kakor koli škodljivo vplivalo na sicer občutljiv organizem teh bolnikovi
Najboljši dokaz za neškodljivost saharina je okoliščina, da ga uporabljajo tudi za dojenčke. Pri dojenčkih nastopajo pogosto nekatere bolezni črevesja in želodca, ki ne prenesejo
ogljikovih hidratov. Mleko takšnih dojenčkov že dolgo sladkajo s saharinom, ne da bi nežni otroški organizem zaradi tega kakršno koli ško-trpel. Vendar moramo priznati
da še nihče ni točno dokazal, da je saharin neškodljiv, toda vemo pa že, da je njegova domnevna škodljivost zelo neznatna v primeri z drugimi škodljivimi vplivi, ki jih mora naš organizem v vsakdanjem življenju vsak dan prenašati.
(Po švicarski Anabelli)
MLADA UuUvtH
NAPISAL H. B.
Ime ji je bilo Nina in imela je sinje oči. Šestnajst let ji je bilo in med petimi dekleti fantovskega razreda je bila edina, ki ji še nikoli nismo rekli »gos«.
Vsi smo ljubili Nino. Vsako jutro smo si pripovedovali, kaj smo sanjali o njej. Prepirali smo se, kdo ji bo nesel šolsko torbo. Pogosto smo ure in ure dolgo stali pred njeno hišo in neutrudno žvižgali, samo da bi vsaj enkrat prišla k oknu. In vse to kljub
 ... „„	temu> da smo vedeli, da je ves trud
poskusnim zajčkom samo majhne ko- za^?j‘. ličine saharina s hrano — kvečjemu I
Tn po kratkem premišljevanju me je Ronald potrejdjal po rami.
»Ti, že vem' Nino bi rad odvadil neumnega govoričenja. Ti me kratko in malo pošteno premlati!«
In kakor sva se dogovorila, sva tudi izvedla najin načrt.
Ob štirih se je Nina, kakor sva vedela, od klavirske ure vrnila v šolo. Takrat sva se z Ronaldom pred njeno hišo neusmiljeno pretepala. .
»Glej, da izgineš!« sem nahrulil Ronalda, ki je že premagan ležal pred menoj na tleh in se niti ganiti m več upal.
V	tistem trenutku je prišla Nina. Bleda in trepetajoča se je sklonila k Ronaldu in me vlekla stran od njega.
»Kaj ti ne šine v glavo?!« je vprašala jezno in skoraj jokaje.
»Tepla sva se zato, kdo te sme počakati!« sem ponosen pojasnil. »Ka‘ kor vidiš, sem Ronaldu pošteno zagodel. Saj sploh ni tako močan, kakor se dela. Napihnjenec, strahopetec je!* Tako sem še nekaj časa na tleh ležečega zasramoval; Nina se je Pa medtem trudila, da bi Ronalda dvignila in ga je neprestano spraševala: »Ali si pobit? Ali te je zelo pr®' tepel, tale surovina?!«
»Surovina?« sem se na glas zaj smejal. »Zdaj pa na lepem surovina. Pred nekaj dnevi si pa še rekla, da ženske ljubijo samo moške, ki drug® prekašajo, ki se ničesar ne ustrašijo. Zakaj ne pustiš torej svojega premaganega Ronalda na tleli?«
Na skrivaj sva si z Ronaldom pomežiknila, vesela, da se nama je igra tako dobro posrečila, da sva Nino tako potegnila in ji dokazala, kako malo s' je sama v svesti tega, kar govori.
Že je hotel Ronald poskočiti in Nini smeje se vse priznati, ko naju je Nin® spet presenetila s svojimi besedam': »Kaj pa ti razumeš o ženskah?« m® je vprašala naspol divje, na§pol zaničljivo. »Ali nisi še nikoli slišal, da se ravno v sočutju kaže prava ljubezen? Da ženska tistemu, ki ga ljubi; tudi v največji nevarnosti ob stran' stoji, da se tudi v uri njegove preizkušnje ne gane od njega?«
Kakšno sekundo sva se z Ronaldom debelo gledala. Potlej je Ronald počasi vstal.
»Neumna gos!« ji je zabrusil. P°" tegnil me je za rokav za seboj.
Bil je prekrasen dan. dan neskončnega sinjega neba, dobrega toplega sonca, dan, ob kakršnem se zemlj8 leskeče v milijonih biserov, ko se zd: vse začarano in ko so tudi ljudje en sam žarek veselja in smejoče se radosti.	,
Stal sem v senci kostanja in čaka' Ronalda. Bil sem nekoliko prezgoden in sem gledal brez cilja predse.
Kar sem za kostanjevim deblom presenetil Nino.
»O, Nina! Koga pa čakaš?« Razločno sem videl, kako se je prestrašila. Bil* je zelo bleda, njene oči so tičale ghjj boko ▼ jamicah, ves njen obraz je b" dosti ožji kakor sicer in je takšehi kakor sem dobro vedel, šele zadaj' čas postal.
»Nikogar ne čakam,« se je zlagala-»Pa vendar veš, da bo Ronald •* mimo prišel; vsak dan ob isti uri Pr|j hajaš?!« Zdelo se mi je prav, da J’ v obraz povem resnico, ker se mi J smilila, neizrečeno smilila, takšni kakor je brez moči stala pred men®l-In takoj sem nadaljeval:
»Spametuj se že vendar, Nina! F®" zabi, kar ti je Ronald dejal; tisto * neumno gosjo sploh ni mislil resa® In če le hočeš, bo Ronald takoj »P® dober s teboj!«	_ f
In potlej sem rekel. še nekaj, ^ mi je tako na lepem šinilo v
Kajti Nina je samo Ronalda ljubila.
2—6 gramov na dan — in živali so zelo lepo uspevale. Da, celo neposredno vbrizganje 1 grama saharina v kri je ostalo brez kakršnih koli škodljivih posledic. Ce upoštevamo
4	X400 m: 1. Planina I 3:39,1; 2. Ilirija I; 3. Planina II; 4. Planina III;
5.	Ilirija II; 6. Ilirija III.
Discipline so bile skoraj vse dobro zasedene in so skoraj povsod oddali vse točke. V glavnem se je tedaj bila divja bitka za točke, kar je samo po sebi razumljivo, če se tekmuje po danem sistemu. Stelo se je prvih šest mest, tako da je zmagovalec prejel
6	točk, drugi 5 točk itd., šesti eno točko. Štafeti sta dali dvojno žetev. Če seštejemo vse rezultate po udeleženih klubih, bi bil končni uspeh tekmovanja: 1. Planina (P) 232 točk; 2. Ilirija (I) 149 točk; 3. Elan (E) 14 točk.
Sredi tedna je zbral tukajšnji zaupnik CONIa vse ljubljanske športnike na konference. Konferirali so po športnih panogah. Zaupnik CONIa se je zanimal za razmere, v katerih živi in životari naš šport, posebej je pio-kazal mnogo zanimanja za gmotne razmere poedinih športnih edinic in zvez. Obljubil je, da se bo na pristojnih mestih zavzel za to, da bi našemu športnemu pokretu tudi v bodoče pritekala vsaj ona finančna sredstva, ki so jih poedine športne organizacije prejemale v prejšnjih prilikah.
Najvažnejše pa je bilo sporočilo, da je za sezono 1941/42 onemogočen vsak prehod slovenskih atletov in športnih
tekmovalcev v italijanske klube. To prepoved je izdal Visoki Komisar in jo notificiral CONIu v Rimu, ki je s svoje strani to odločitev odobril in jo dalje sporočil vsem zvezam poedinih športnih panog. Prepoved velja tudi v primeru, da bi naši športniki študirali na italijanskih zavodih in bi se ob takih prilikah želeli preverificirati za kak klub v študijskem mestu. Tako bomo zaenkrat ohranili vse naše nogometaše, plavače, atlete itd.
Belo-zeleni so šli gostovat v Novo mesto iu so dosegli proti SK Elanu točno 5—5. Velik uspeh to gotovo ni bil — za belo-zelene, pač pa za ambiciozne Novomeščane.
Švicarji so v drugi prvenstveni nedelji zabeležili naslednje rezultate: Servette-Lugano 1-1, Grasshoppers-Losanne 2-1, Grenclien-Cantonal 4-2, Chaux de Fonds-Biel 1-2, Luzern-Zu-rich 0-2, Young Fellows-Young Boys 1-0.
V	Bratislavi so igrali mednarodno nogometno tekmo Slovaki in Hrvatje. Rezultat je bil 1-1 (0-0). Dve minuti pred koncem še ni bilo zgoditlca. Tedaj pa je bil za Hrvate uspešen Beda, nakar je za Slovake izenačil Visocky Sodil je Dunajčan Beranek. Hrvatom se je torej posrečilo doseči nogometno ravan — Slovakov.	O.	C.
To je povedala čisto odkrito:
»Ronalda ljubim!«
To je rekla s svojim nežnim, resnim glasom, z narahlo dvignjenimi obrvmi, kakor da bi jo ta ugotovitev stala precej napornega premišljevanja. In še več je rekla:
»Ronalda ljubim, ker jo najpogumnejši od vas vseh!«
»Dekleta — to si zapomnite!« je nadaljevala, »ljubijo samo moške, ki se ničesar ne ustrašijo, ki vse druge prekašajo!«
Stali smo pred njo in od začudenja pozabili usta zapreti. Bili smo pač nekoliko prestrašeni in presenečeni nad tolikšno razumnostjo. Nina je pa nato nekoliko smehljaje se in obžalo-vaje, da nam ne more pomagati, da je tako, odšla.
Ronald je bil moj prijatelj. Imeniten dečko. In prav za prav prav nič zal. Obraz ves posut s sončnimi pegami, z ognjenordečim šopom las na glavi in nad vse smešnim zafrknjenim nosom. Samo njegove oči, njegove nenavadno velike oči, tiste toplo se leskečoče, nasičeno rjave barve, na kakršne pogosto naletimo pri zvestem psu, so bile nekaj čudovitega.
Ko sem Ronaldu jrovedal, kaj je Nina rekla o svoji ljubezni do njega, se je samo nasmehnil.
»Meni samemu je tudi že to pripovedovala: tisto o pogumnih moških!« je menil, in se spet nasmehnil. »To je najbrže v kakšni knjigi brala. Škoda! Kajti Nina me ima, mislim, res čisto rada in meni je tudi zelo všeč. A o tem govoriti in tako! Ne! Kaj je pa prav za prav ljubezen, to bi rad najprej vedel?«
s čimer se bom — o tem sem
b«
prepričan — na Nino napravil neznanski vtis in ji neizrekljivo ugajal. < »Poglej, Nina! Nikar ne bodi
huda na Ronalda. Saj moraš ve
ndaf
vedeti, da ljubezen vse odpušča!« • - -	•	- •	‘iin*!
Nina me je dolgo gledala s svoj"1 velikimi, prestrašenimi očmi. Nato J pobesila glavo in je začela krčev'* ihteti.	.
»Saj to je tisto!« je potlej preseka« odgovorila, daveč se od bolečine.
»Tudi sama sem že mislila " kar si pravkar dejal. In vselej, k8®; bi rada odšla k Ronaldu, mi je ®P , šinilo v glavo. Vendar pa to sploh res! Vse, kar govorimo o ljubezni, G napačnol Ne morem biti, ne, n'8 več ne bom spet dobra z Ronald®*” kakor dolgo bom mislila nato, da b* odpuščam iz ljubezni!«	,ed
Zdaj je tiho jokala in njen P°S* je bil brezupno žalosten.	..jt
Ne vem, če se nisem tisti trenUft(i. celo nekoliko nasmehnil nad nenav nim prizorom zmešnjave: kar je pač tako jasno, kakor je nebo da je Nina že davno Ronaldu °npll'pj la, ker ga je ljubila, zdaj ee J® spet prestrašila nad svojo prep vg0 ugotovitvijo, čeprav je govorila -.g velike besede o ljubezni, ki j'1) fl kdaj slišala ali brala, kakor da b' njenem zelniku zrasle.	jo
V	mojo in v srečo vseh treh s ^ pa v tistem trenutku prikazal l\°
»O, Nina!« je samo dejal. Pr' ^ lepem vremenu pa vendar n® jokata?«	.	Ma-
lu Nina je pogumna zmajala * » j0 vo. S svetlozelenim robčkom hitro otrla solze.	.	Jie	1
Potlej smo v troje Odšli da j sonce.	 ■
Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern. novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek vsi v Ljubljani.