«čji slovensiu dnernil^^B Iv Združenih državah ]| VelU z* vtis leto ... S6.M ' L Ve^a za vse leto - . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozematro celo leto $7.00 GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. isiced every day except Sunday« and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0ETLANDT 2876 NO 176. — STEV. 176~ Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0RTLANDT 2876. NEW YORK, SATURDAY, JULY 28, 1923. — SOBOTA, 28. JULIJA, 1923. VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. PREMOGOVNA KRIZA PRETI AMERIKI Premogarji so xavzeii odločno in neizprosno stališče ter zahtevajo bolj kot prej priznanje unije, check-off si-j stem ter closed shop. — Posledica tega je bila, da je nastala kriza v pogajanjih z delodajalci, ki nočejo popustiti. MAGNUS JOHNSON PRI DELU. Por« M-a John J. Leary. Atlantic City, N. J. 27. julija. — Polno priznanje* unije, rheek - off sistem in closed shop so ssalitevaK premolar- J .ji i uradniki v |*oljedelskem department!!. v,, ia kot i>a iz bila >4 ununi. os,„„e ^e te,i„ov. SPLOŠNO BOLJSEVISKO SENATOR JOHNSON 0 MILIJONAR W. S. WARD tekom katerih je moiTw-e obnoviti pogajanja ter dopolniti _______ _____L v _ w kontrak,. TudiV še dosti - asa za 'in,, nen, ijo JLnliin,,,- GIBANJE V NEMČIJI! POLOŽAJU V AMERIKI KONČNO NA VARNEM ve administracije, kajti vsakdo, ki res pozna tozadevni __j ____j __ položaj, ve, da je taka intervencija neizogibna. Da je priti« kriza predčasno je deloma i* bledica op« »rren j a pre-mo^ftrjev w pričo včerajšnje izjH-ve delodajalcev, da sta eheek-ofl in clotted shop, kod j-u zahtevajo prem«rgarji, nepostavrra, monopolistična in neatnerikanska. Dtnunj<» sejo je pričel Lewis z izjavo, da on iu njeguii tovariši nasprotuj**jo takemu ebata je šla tako naprej sko-ro do časa odgod^uja, ko je spravil Lewis celo zadevo do viška s predložitvijo naslednje resolucije : — Sklenjeno, naj se sprejmo princip polnega priznanja I'niteo Mine Workers in check-off, kot izraženo v zahtevi št. 1. Chris Golden iz Sham< kin, Pa. je podpiral predlog in delodajalci no zahtevali čas za posvetovanje med seboj. so se vrnili, mj glasovali ne in resolueija je bila ubita. — Potem, — je rekel Lewis. — je kaka koncesija, glede te klavzule bistvena za sklenitev kontrakt a. Če je vaša sodba zaključna, se lahko konferenca odgodi sine die tukaj in sedaj. "Williams Richards, predsednik Philadelphia & Reading Coal Co. je prosil za nadaJjni caucus. Nato pa je citaviL predlog, naj sy konferenca odgodi do jutri. Lewis je bil zadovoljen s tem, a rekel, da je usojeno konferenci ikaj kratko življenje, če se ne bodo delodajalci jutri udali. Lewis je itedal nato ugotovilo, \ katerem je rekel med drugim: — Pri aklenrtvi novega antracit nega mezdenga dogovora je stvar delodajalcev v polni men primati Cnited Mine Workers. Taki rtdnošaji so obstajali nad če-trt stoletja v poljih mehkega premoga in antracit ni premogarji ravnajo povsem pravično, če zahtevajo enako priznanje. — Ta zahteva ne bo dodala m centa k stroškom antracita. — Premogarji ust rajajo pri te. točki ler ne bodo odnehali. 14lr. Warriner je odgovoril na VAsledinji način: / — Mi priznavamo ter sino \ p^»lni meri priznali T'nited Mint Workers kot kontraktno strank« na temelju določb, uveljavljenih leta 1903 in pozneje leta 1920. — Ta dogovor, katerega se je dosed&j držala unija, je temeljil na open shopu. vsbsl katerega .je lahko vsak mož delal v antraeit-nih poljih 'kot je tudi njegova ustavna pravica. Če hoče postati član unije, je zavarovan pred katerimkoli razločevanjem od strani delodajalca. — Priznanje. katero zahteva Mr. Lewis, določa closed-shop, soglasno s katerim ne more ni kdo delati v aniraeitnih poljih, razven če je član oarganizacije. f> tem je oropan vsakdo, ki noče postati domovino s pomočjo ruskih bolj-ševikov. — Pohod v Pctsdam. Berlin, Nemčija, 27. julija. —j \ ><■ ozračje je prenasiceno z raz-: ninii prerokovanji. Vsakdo zadržuje sa|>o. vsakdo Rovolueija, — premišljuje, kaj se bo zgodilo, ko jalna ali celo senator iz Minncsote, pravi, da preti Združenim državam revolucija. — Kar se je zgodilo v Rusiji, se lahko zgodi tukaj. j položil varščino. — V ječi bo moral ostati do začetka septembra. i Kot že poročano v našem listu, je lansko leto ust St. Paul, Minn.. 2(>. julija. politična, industn- iW- Wanl' sin velepeka Warda, krvava _ pret.i | '"^S® ameriškega mornarja Pe- >r*h. v nedeljo vprizorili komuni-1 Združenim državam. -če se ne bo-(t0Isa' sti svoj pohod proti Pot sd a mu. do izpre menile razmere, ki se tiče- Ko so > vrAi,a njpmu X- I> * 1 T -1 1 io delavea in farmer ia To ie va °*>ravnava. zatrjeval, da ga \ Potsdainu se bo vršilo veli- J0 ueiaKa 1,1 IrU I,l( ' — 10 . . x ... .. , ■ , . , \r.„<»«„ i„i,HCM10 i-; i«' je ustrelil v siiob«ranu. kansko ljudsko zborovanje ne gle- nmenJe Magnus Johnson a. ki J1 ' de na prepoved notranjega mini-Ibil Pred kratkim izvoljen sena- ... , , * , , . „ i^-/.i,.u .ir-^v ees. da ni na razpolago dosti do- strstva. ki odločno prepoveduje \ torjem Zrtirnz«iih drza\ izMinne-J 1 6 vsako javno skupščino na pro-jsf)to na drfavsko-farmerskem ti- Soflnik je obravnavo zaključil, š. df kazov. steni. Komunistično glasilo "Rote Fahne" poziva vse pristaš«*, naj se 'idcleže demonstracijskega pohota ter dostavlja: Če bo j>otreba. bomo zgrabili za orožje ter od- ketu. —- Številna mislijo, da se i>tn stvar kf»t se je pripetila v Rusiji ne more pripetiti v tej deželi. — Vsled odločnega pritiska javnega mnenja se je pa pričelo te dni novo sodnijsko postopanje proti i morilcu. , , Pojavile .so se razne priče, ki so je rekel novi senator v ugotovim . . t . , . . . . T, , i7iavile, di "R«dc Fahne" nadaljuje: | _ r.n. jo imH vrl,Uo arTna(io — Nemčija mora biti svobodna, j a ni mogel ustaviti revolucije. Mi Osvoboditi jo pa zamoremo edi- imamo komaj annado vredno te- nole z bataljoni delavcev s pomoč- jo sovjetske Rusije. Dokler se javno n«' pridružimo bojevitemu m-skenm narodu, ne moremo poka-član unije, prilike, da dela v svoji j zati z<>b ententi ter raztrgati ve-izbrani stroki. J rig versaillske mirovne pogodbe. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSIaAVUI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU s« potom nas« bank« izvršujejo zanesljivo, hitro in po eanah: TicraJ m bile naše ena iledefa: Jugoslavija: Bajpočllla na cadnje poftte In izplačaj« "Kr. imatnl čekovni nrad" Id "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagreba. Beogradu. Kranja. Celja, Mariboru. Dubrovnika, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer Je paC sa hitro IspUČUo najugodneje. 1000 Din. .. $11.70 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.20 .. K 8,000 5000 Din. .. $57.50 .. K 20,000 Pri nakazilih, ki snaftato manj ko« an tiao« dlnarjav raAunlm« poaabal M 11 cantov za poštnino 4n drug« »troika. Italija in saaedana ozemlja: RaspoMlJa na eadnja polt« ln lsplačnj« "Jadranska banka" ▼ Trata, Opatiji ln Zadn. 200 lir ................$ 9.90 300 lir ................$14.55 500 lir ................$23.75 1000 lir ................$46.50 W nakazilih, ki tnataja manj at IN lie ratunima poaabaj Pa It cant«« ca poštnino In druga atralka. Za poMlJatre. ki preMcmj« n««fc pet tiaoC ^tnarjev all pa dftflMi Ur doroljoj«M po mogočnosti ta posebni popust. Vrednost dinarjem ln liram sedaj nI stalna, menja se vettrat ln nepričakovano; Is tess raclofca nam nI mocoCe podati nstanftie cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne. ko nam dospe poslani denar ▼ roke. Glede fzpbrffl t smerMkfti .dolarjih glejta pčfrhsn oglaa « Um IWhL Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order oil po New Tork Wank Draft. FRANK SAKSEB STATE BANK 12 Cortlandt Street New York, K. T. Glavno sastopniltro Jadranska Banka. tra imena in kaj hi mngrla vlad;i storiti. l*c l)i izbruhnila splošna narodna revolucija ? Xi»'csar hi ne mogla storiti. — Številne stvari p-vtrebujejr izpremembe. — je rekel novi so mi tor. a ko so ^ji vprašali /a de flnitiven na<*rt. j«* r«*ki*l. kel. — Parmer je v velikih stiskah in potrebna je pomožna zakonodaja, da odjMimore položaju. Prav nie pa ne koristi zahtevati posebno zasedanje kongresa, kor j<; rekel ]>redsednik Harding prinl kratkim v nekem pismu, da ne ho pod nobenim pogojem sklical posebnega zasedanja kongresa. — Farmer hi moral dobiti povrnjene stroške produkcije ter primeren dobiček, deiinit ivn > zajamčen od vlade, — je rekel novi nt i govora in da je Ward streljal j povsem hladnokrvno, hoteč se zavedno iznebiti Petersa, ki bi mu lahko v bližnji bodočnosti prekrižal račune. Predvčerajšnjem so Warda zaprli. Nahaja se v Westchester okrajni jetnisnicl v posebni celici in 'ma isto hrano ter postrežbo ko> ostali jetniki. K> je njegov zagovornik pT0-sil sodnika, da b; mu bilo dovoljeno položiti varščino, je sodnik prošnjo odločno zavrnil. V ječi bo mr-ral ostati do 4. ali 5. septembra, ko se bo začela druga obravnava proti njemu. Državno pravdništvo upa zbrati do tistejra časa dovolj obtežilne-ga matrijala. BIVŠI KAJZER JE PRODAL DRAGULJE SVOJE ŽENE. problema, — pravi on — nimata ničesar sknpnega, a na drugi strani trdi Poincare dosledno, da imajo vojni dolgovi iu reparacije dosti skupnega. Ministrski predsednik je odšel -na štiridnevne post relif niil'v Sampigny in odgovor v Londom bo i^oslan v nje-* a govi odsotnosti. Duesseldorf, Nemčija, 26. julija. — IMeja med Ruhrom in ostalo Nemčijo, ki je bila zaprta za navadne potnike od prvfcga julija naprej, je bila nanovo odprta. Na tisoče Nemcev je šlo preko meje v vseli smereh. Med njimi so tudi številni taki, ki se niso mogli vrniti domov, ko so francoske oblasti naenkrat zaprle mejo. Francozi so nitij prej zaprli mejo kot v kazen za bombardiranje nekega vlaka v Duisburgu ter se je tikala ta odredba le privatnih potnikov. To stanje naj bi trajalo do 16. julija. Ravno pred potekom te dobe pa se je pripetil neki dogodek v bližini Westhofen, ko je namreč nemška varnostna policija s silo odvedla francosko stražo. Policiji so pomagali nadaljni Nemci, o katerih se je domnevalo, da se hočejo izogniti francoskim carinskim uradnikom. Porenska visoka komisija je nato za kazen raztegnila zaprtje meje do 26. julija. ' London, Anglija, 27. julija. — Tukajšnje delovanje ameriškega zakladniškega tajnika Mellona je povzročilo precej dvoma glede njegove navidezne nesoudeležbe v mednarodnih ekonomskih vprašanjih. Dejstvo, da predlaga angleška poslanica na Nemčijo ameriškega člana pri mednarodni komisiji, ki naj bi določila plačilno zmožnost Nemčije, obenem z dejstvom* da bosta prišla odgovor Belgije in Francije še pred koncem tedna, daje prav posebno važnost obisku Mellona. Konec tedna bo preživel kot gost ministrskega predsednika Baldwina. Imenovalo se je ime Tliomasa Lamonta kot možnega ameiiškega člania pri mednarodni komisiji. Sedaj je ugotovljeno, da sta Belgija in Francija pripravljeni sprejeti komisijo v principu, pod pogojem, da ne bodo rezultati preiskave obvezali in da se ne bo vprizorilo nobenega poskušat, da se določi skupno svoto vojne odškodnine. V liberalnih in delavskih krogih postajajo kritike ministrskega predsednika z vsakim dnem bolj ostre. Glasi se, da je v rokah skrajnih nazadnjakov in da ga niso drugega kot besede, ko govori o evropski uravnavi. London, Anglija. 27. julija. — Iz Amsterdama poročajo, da je prodal hi vsi nemški kajzer neki pariški firmi skoraj vse dragoce-senator. — kajti produkti farmer- Jlosti SVoje pokojne žene. ja so izgubili svojo nakupno silo in če farmar ne more kupovati, bo dežela to kmalu občutila. Johnson je tudi pojasnil pai stvari, ki lahko do veti e jo y FvbUsklof CA Cf P>ntlon) LOO IS UNI III« Corporation «Mt iofouih mf MinfcitUr. N«w York City. N. V. LAS (VMM « NAROD A^ Iwry Pay iwpt tunday» »M Holiday. »•••t««* WJ iuMcrlptlon Yaarty tčio A4v#rtli®fii§ot #n AQfi#m#nt« »•las Izhaja waakl dan Izvzamftl nadatj In MtMMMtf M M prlob£aj«jo. Doat Prl aprtnunM kraja urotalkw. MraJlUa naananl, da hltraja najdaa« "OLA* NARODA" of Manhattan, | Yalapnonai Carttandt V. O PRISELJEVANJU Ameriški kapitalisti se na dolgo in široko bavijo s prišel j e van j em. Tako intenzivno se zanimajo za to vprašanje, da v prevelikem zanimanju na marsikatero drugo stvar enostavno pozabijo. Svečano izjavljajo, da je sedanja priseljeniška postava veliko preostra ter da jo je treba v marsikaterem oziru omiliti. V Ameriki pa je še vedno na milijone in milijone delavcev, ki ne zaslužijo toliko kot bi morali, in ki žive v razmerah, ki niso niti zdrave, niti spodobne. Neprestano priseljevanje je povzročilo, da je bilo svoječasno v Ameriki preveč delavcev. Delodajalci so diktirali cene in pogoj i Delavcu, ki se je pritožil, so enostavno rekli — Če ti ne ugaja, pa zbogom in */drav ostani! Jaz ti ne morem plačar več. — Žal, da je v Ameriki preveč delodajalcev, ki se odločno zavzemajo za visoko carino na vsak importirani predmet, pri tem so pa z vso dušo in srcem za prosto trgovino z de- li ko obsijala, toda, ker so bili predolgo v temi. jih je oslepila in sedaj tavajo, da sami ne vedo kam. Nekaj tujih izrazov so se priučili, da jih mečejo brez zveze in ob vsakem neprimernem času; Boga :n farja so se naučili preklinjati; tudi debatirajo kaj radi, toda ee jim kdo doprinese stvaren dokaz, ker ga ne morejo razumeti, napadejo nasprotnika z zaslepencem, farškim p.......... in podobnimi lepimi izrazi. Radi tega si tudi razlagajo svobodo na ta način, da oni lahko blatijo in si dovolijo vse, torej žvopleni ogenj na glavo onega, ki jim brezpogojno ne ki ma. Iz onega e k.s trema padajo v drugi ekstrem. Dokler so verovali so bili vei^ki fanatiki; ko so izgubili vero — iz enega ali drugega vzroka, toda iz Čistfoga prepričanja zelo v redkem slučaju — so !»ostali brezverski fanatiki. Na čuda, da je vsa naša javnost na sle e na tega obojestranskega fanatiz rna. da se skoraj v vseh naših li stih, posebno med dopisi, razpravlja večinoma iz tega stališča. Drugi, v resnici napredni narodi so to bolezen že davne j preboleli, mi se pa nahajamo v najhujšem stadiju. Nahajamo se približno tam, kot na Slovenskem pred več kot tridesetimi leti, ko so se po •kmetih sosedje med seboj pretepali radi fajmoštrove in kremarjeve politike. Dovolj dolgo se nahajamo ločeni od onih prismodarij, da bi .^e morali že vendar vsaj nekoliko emaneipirati ter uavzeti duha in tolerantnosti te dežele, pa so še vedno in to še eelo v povečani meri oprijemijemo one greenhom-^ke politike. Potem pa naj govorimo o napredku med nami, ko smo še tako daleč za duhom časa. Posebno se bahati z napredkom na Oakdale je naravnost smešno. No, .saj se (poznamo. Če ni to bluff, kaj pa naj bo potem! Civilni ali eerkveni zakon ni še zadosten dokaz napredka ali na-zadnjaštva, in vera ali nevera ne GLAS NAHODA, 28. JUL. 1923. precej deževen. Trave so letos zelo velike in goste, da je veliko sena. Ozimina pšenica se tudi obeta begata na zrnju. l»tošnje leto je bilo dežja, da še nikdar toliko. Zato so pa poljski pridelki tako dobri. Obiskala nas je otroška epidemija, ki se ji pravi "ošpice"' in "oslovski kašelj". Povsod, v vsaki hiši so bolni otroci na tej ali oni bolezni. V kritičnem položaju se je nahajala Trma, 9Ietna hčerka Volbenka in Marije O meje. Njeno življenje je ibilo na tehtnici, kajti bolezen na pljuerh je zahtevala operacijo. Zdravnik ni imel nobenega upanja na zdravje. Ali glej čuda, bolezen se je oibr-nila na boljša Upamo, da se de-kliea kmalu povrne domov. Dne 30. junija je bil Surprise party v počast Mrs. Margaret Plemell kot spomin SOletnice rojstva in SOletnice prihoda v Ameriko. Mrs. Plemell je bila zelo presenečena. Kancem junija je prišel Andrew Zalokar iz Floride z družino in ženo na obisk k svojim sta-rišem in soiodntkom. Mr. Zalokar je prepotoval vse Združene države s svojim avtomobilom. Vožnja je trajala skoraj mesec dni. Mr. Zalokarjeva soproga je sestra tukajšnjega mizarja Mr. Joe .Skdka. Mrs. Skok.je pa sestra Mr. Zalo-karja. Mogoee čez mesec dni ali več se povrnejo nazaj v Florido. Pred kratkim je prišel Mr. Joe Plemell s soprogo na obisk k svoji 80letni materi, bratu in sesitri. Mrs. Kur tak, njen mož in sinko so tudi prisili na obisk k njenim sta rišem Mr. in Mrs. Frank Stro-jan. Pozdrav na vse sirom Amerike. Naročnik. ■= Peter Zgaga Ni je bolj pomembuejše stvari na svetu kot je patriotizem. Kaj vse se greši in pretirava v imenu domoljubja! Posebno pri nas Jugoslovanih je domoljubje silno razvito. Vsak hoče imeti svoj rojstni kraj ne-omadeževan in proslavljen. Pa vzemimo katerikoli kraj ' hočemo. Naprimer Domlale. Če se je redzove, samo da vstreže. Tako *♦•« se ljudj'- parili, kar svet poni- smo se tudi mi T»o>\-abilu odzvaliT ni. Pri tem se uporabljajo razni — da bi se le ne bili. obredi, ki so pri različnih narodih Malo predno smo se {K*4lovilri, tudi razliMiL Že pri divjih naro- -xno namroe izvedeli, da se si-dih be opaža ta razlika. Medtem, eer k pdroki odpeljali, pa menda ko s*4 pri nekaterih vrše ti obredi [ni-o niogli cerkve najti in da se z velikim pompom, je pri tiragih bodo že enkrat tudi cerkveno j>o- zop«»t običaj, da žejtin nevesto kupi ali eelo kar enostavno odpelje na svoje bivališče, in zadeva je reiena. l*rieivili/iranih narodih ^ ]>oro-č n jo eerkveno ali e i vil no ali pa oboje pa tudi brtgc vt*ek ceremonij, da moški in ž^uka, ki sta drug z drugim zadovoljna, enostavno odbjčita za skupno življenje. To bi bilo seveda najbolj aveftjodomiselno, toda do danes tak zakon postavno ni pripoznan v nobeni civirizirani državi. Pred enim Ktoletjem je Veliki (Jroga, rokovnjaški glavar v kam-niškrh planiaiah, svoje *«oko\-njaške privržence takole poročal: "In ncr.iiine patre, vzemi jo na kvatre, če boljšo dobiš, pa to za- »e veren, metal stekleniee svojim tovarišem v »-lavo in ko je postal brezverec, je razbijal pohištvo po bivališčih drugih. \e zato. ker ne moli li povrne itd., sodijo ljudje, j ampak iz po}>olnonia drugega I vairoka: po njiii dejanjih jili boište spoznali. &ieer ;|>a dvomim, a ko se je do- tični dopisnik nahajal v stanju normalnosti, ko je pisal svoj dopis, ker drugače bi ne bil namazal take goroištasne nesniisdi kot je naslednje: "'Neki kozel, ki je bil med povabljenimi..." (Saj kozle bi bili povabili, bi bili najbolj primerna družba za va&!) in: "Povem pa toliko, da luč svobode sije in bo sijala, akoravaio si vsi kozli in kozLiee polomijo vratove." No, komu je to podobno? In takih c vet k žurnaUstike najdete v izobilju med dopisniki, ki si domišljajo, da so se s "ta veliko žlico7' najedli učenosti. In taki ljudje hočejo veljati kot nekaki voditelji in prebujevalci svojega naroda ! Meni je tudi vseeno, ako me kdo nazivlja katoličana, pagama, brez verca ali kaj podobnega. Ako bi me napadel radi mojega stališča kak verski fanatik, bi mu odgovoril na podoben način. Luč svobode pa že sije in bo sijala — da! Včasih in po nekod z močno, pa zopet bolj slabotno svitlobo. ker svoboda in naptredek kajšnji komunistični dnevnik 4'11 Lavoratore"' zaradi članka pod naslovom "Mrznja" uradno ovaden državnemu pravdništvu. Pre-fektura jo nato licit ustavila ter s policijo zasedla uredništvo in tiskarno lista. Tragičen lovski izlet. Henrik Buchea*, sin tržaškega uraija, se je podal v spremstvu lovskega čuvaja Antona Ražmn sin lov v bližini Sežane. Ker sta zapazila divjega kozla, sta počepnila za nekim zidom ter čakala, da jima- pride kozel na strel. Nenadoma pa poči v gozdu strel, in krogla je zadela "Rueherja v vo. Zgrudil se je mrtev na tla. Drufn strel je veljal lovskemu čuvaju. kateremu je bila prestreljena rama. 0 storilcu ni nobenega sledu. Orožniki so na delu, da pojasnijo zagonetni zločin. " Novi tržaški škof. Za novega tržaškega škofa je rimski papež imenoval dona L. Fogarja iz Gorice. zločinom svojega naroda. Pa naj še kdo reče, da ne lju- j bimo domovine, da nismo odločni' patriot j«'! Samomor 151etne deklice. A" Maksim irsko jezero pri Zagrebu je skočila 151etna Mara Sipek, ker jo je brat odtiral iz hiše. Vlomilska družba v zaporu. Zagrebški policiji m* je posrečilo izslediti vlomilsko družbo, ki je v zadnjem čitsn ^ svojimi čini vznemirjala mest'> in okolico. Nevarna družba je obstojala iz treh mladih ljudi, ki bili vsi že upe-' tova.no kaznovani I Jili .v> to: .Josip I Cunibrek. Stjepiin Le'-kovar in J Stjepan Trupee. Vsi t r je bili zvesti obiskovalci kino-gledališč. i Oddali so jih v sedne zapore. Krvavo maščevanje. V Indiji v Sreinu se je dogo-dil te dni strahovit .slučaj maščevanja. Dva nepoznana -človeka sta i pri Putineu zvezala nekemu 18 Statistiki so pametni ljudje. Bavijo .se z vsako stvarjo In izračunajo vse, kar se godi pod božjim solne em. Tako so naprimer izračunali, da so porabili zadnje leto ljudje r| letnemu mladeniču roke na hrbtu Združenih državah dva ti-5.5 lijouov funtov žajfe. j uja< sta ju gnala nato v dir Na žalost moram kjnštatirati, ; protj Xovim Karlovcim. Mladini.' cla v iem številu ni vštet«x vh^h. , je nekaj časa tekel » kcwij'u količki so jo uporabili gospodje pri j no obnemogel in so trasno razmesarjen. Zločin sta xatfonai laboratory, lows. \vai.,sii ,wr. redili. Razpravljalo se je potem tudi nekaj nialeg-a o civilnem zakonu, pa ne kot o takem v splošnem. ampak edino za ta poedmi sluičaj z ozirom na mater nekoga (saj me razumele) in to poipoLnoma zaup- , . , ...... .. j sita odvisna od razvoja človeštva, no in na prijateljski nacm, ne da! , . .. ., , . , , , ... | kar pa dotičnik ni njegovi tra- banti ne bodo nikoli razumeli, ker — no, kako se je že izraizll Mar- bi se hotelo koga prizadetih s tem kaj žaliti, in >e je večinoma le trdilo nazorom nek^a drugega, do-pasaiiku zelo bližnjega. To bi bil moral dqpisnik onega lepega dopisa v listu ' Glas Svobode" tudi vedeti, iz kateregakoli vira je do-i bil ono vest (on ni bil navzoč), in j vrinitega tri se ona izjava, ko bi jo nezavito poročal, pokazala vse v drugačni luči kot jo je on naslikal. Toda njegovemu značaju se je podiš Ni nam znano, kdo je bil zdelo bolj primes-no nas javno in zadnji poročen na ta načnu toda.! s.icer na njemu lasten način napa-ker so rokovnjači po (iore-njskem! sti. Saj to je tudi znamenje velike izgriiili, se najbrž tudi oročajo drugače. Kateri način poroke naredi ženico bolj sladko in moiža bolj možatega, ni «e popolnoma ddgnaaio, ker eni trdijo tako. drugi z(*pet nasprotno; najbolj vrjetno pa bo. da imajo prav oni, ki trdijo, da pri tem ^tploh ni razlike. Tukaj ae jih je par poročilo civilno. Xa eno takih svatovanj smo bUi tudi mi povabljeni eden teden po civilni poroki, in sieer z mioti-vom, da se bodo oni dan eer- naprednosti: ljudi vabita, in ko se oilzovejo, jih z gnojnico obliti. Pa naj bo. Ti ne bomo preveč zamerili, ker vemo, da se Te je lotila ona bolezen, ki »e je v zadnjih letih preeej razlezla med našim narodom, ki pa vendar vsaj pni onih. ki so sposobni vsaj nekaj misliti. že precej pojema in ki jo vi imenujete naprednost, ki pa bolj zasluži ime lažiniapredno&t in v mnogih slučajih celo pomirovelost. Iz česa vendar obstoji ta njih naprednost ? Oh, to je zelo plitva tin Krpan sredi cesarskega Dunaja: 4 ker to ni vsacemu dano, da bi vedno in povsod vedel, kod da je prišel in kje se nahaja". Eden prizadetih. Forest City, Pa. Družim Muhič je umrla dne 19. julija po dofgi in težki :bolezni 19-letna hčerka Tillae. Pogreb se je Vršil v nedeljo 22. julija popoldne na slovensko pokopališče sv. Jožefa. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi tudi" drugih narodnost i. Slov. pevsko društvo ''Naprej" ji je zapelo žalost in k e v hiši, v cerkvi in na pokopališču. Družini Mubičevi naše -globoko sožalje. Z. Valley, Wash. Vročina pritiska, da je joj. No, pa tudi je čas za to, saj se bliža *ipasji dnevi". Letošnje leto nas je precej za- V zdravju stražnik, v bolezni branitelj. Če kupi kdo danes zdravilo in ga jutri slavi, lahko nezaupno rečete, da je pomagalo .samo slučajno. Toda če tisočere družine uporabljajo zdravilo deset, dvajset ali trideset let, vedno z gotovim uspehom, bo^te to zdravilo brez dvoma smatrali za zanesljivo. In tako pišejo skoraj vsi, ki so se udeležili zadnje tekme za geslo Joseph Triner Company, Chicago, 111. Številni poročajo, da so podedovali zaupanje v Trinerj evo Grenko Vino od svojih starišev ali celo od starih stairišev. Pnvo nagrado $50.00 je dobil Mr. Petrak iz New York a za geslo "V zdravju stražnik, v ibolezni branitelj", liosti. Orožnrštvo ju Lsče. kakor hitro prejme 11.00. T a., rioMo,. I »vršila neznanca radi 1 jubasatm-1 Chicago, m., vam posije zdravilo namv- L.judje pravijo, (la je aohtar-j . ^ _ . 0 , nost po posli, poštnina v naprej plačana. ska dobra, da se dohtarjem dobro godi. V tem ugotovilu je precej resnice. Rojak, če imaš sina. ga daj študirat za dohtarja. Ko bo dovršil svoje dolgoletne študije, bo lahko zaslužil po dvajset dolarjev na j dan, — seveda, če bo znal tudi zidati in polagati opeko ter se mu bo posrečilo dobiti zidarsko delo f v New Yorku. Zagonetno je, toda resnično: dosti, dosti časti, mora izgubiti človek, predno se priplazi do časti. • • * V Connectieutu je neki moški za stavo pojedel nad 150 čebul. Stavo je res dobil, toda izgubil je vse prijateljice. * V * Urednik nekega lista je razpisal precejšnjo nagrado, katero naj bi dobil oni čitatelj, ki bi najbolj pravilno odgovoril na vprašanje: jZ^kaj si se oženil? Nagrado je dobil čitatelj, ki je poslal naslednji odgovor-. Odgovarjam vam, da o tem pre- NOVA ZANIMIVA KNJIGA poročili. Človek ni ravno, posoda! Luč svobode jat je neko- pozailo s košnjo, kajti junij je bil kar obsega dvojno ulogo Triner- j miši j njem že dvajset let, pa nisem jevega Grenkega Vina: deluje [še dosedaj prišel do nobenega aa-preprečevalno, če ste dobrega) ključk a zdravja, in prežene bolečine, če ste bolni. V splošnem je bilo podeljenih dvajset nagrad v skuipni j vrednosti $210.00 in med njimi so poleg Mr. Pet. rak a naslednji Jugoslovani, ki so jih dobiliMr. Ivan Zupan, Joliet, 111.. Mr. John Brusa. South Chicago, I1L, ("Delavec, predno na delo greš, na Tri-nerja pozabiti ne smeš!") in Mr. Pranfe Troha, Barberton, Ohio. Vaš lekarnar ali prodajalec zdravil ga ima v zalogi. Kupite ga, da se boste udobno počutili v teh vročih poletnah mesecih! »» , —AdT*t. Točna in hitra postrežba, zmerne cene,- to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki. Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov. Eazun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer v teku enega tedna, za kar računamo samo $100. VLOGE OBRESTUJEMO PO 4% na leto. Preskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europe v Ameriko. Frank Sakser State Bank 82 Cortland) St., New York, N. Y. Glavno zastopstvo Jadranske Banke. POLJANAH « Spisal li Mat&ič Cena t poštnino SI.50 Hp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi. Knjiga j« trdo vezana, vsebuje 270 strani in 26 ilik ia vojna. "GLAS NA&ODA" 82 Cortl&ndt Street, New York, N. Y. Tihotapstvo - znamenje prosperitete. Cariniki uradiuki so mnenja, da je najbolj varno znamenje narodne prosperitete utihotapljanje in uvažanje biserov in dragih ka-menov in da bo tekoče leto drugo najboljše leto v zgodovini dežele, kajti Lnmport teh stvari znaša že sedaj $75.000,000, dočim je znašal < h istem času rekornega leta 1919 sto mil ionov dolarjev. V tako veliki meri se je tudi povečalo tihotapstvo ter je naraslo število poskusenih vtihotapljanj. Pet in sedemdeset odstotkom vseh importov dežele pride skozi pristanišče New York. Zanimivo je, da je glavna čednost dobrega carinskega uradnika izvrsten nos. Carinski urailroiki pravijo, tla lahko dober inšpektor na milje daleč voha tihotapca. Šele pred kratkim je zapazil neki inšpektor sumljiv duh, ko je pregledoval dvajset xxlov Glaiiberjeve soli. import iram* iz Nemčije. Ponavadi se odpre prvi in zadnji sod ter vzame gotovo količino za pre-motrenje. Oni čudni duh — le carinski uradnik ve. kaj je — pa je napotil inšpektorja, tla je rdprl etiaj*ti -"d in v t.-m j.- našel majhen pakt-t morfija. Nato preiskali vse v«lc in v enajstem, dvanajstem. t r moj stem, štirinajstem ! in petnajst«« s'mIu našli J in pol funta cnorfuja, ki hi prine-j sel na newyorikean trgu na d rob-1 no $13.000. Odkar je bila uveljavljena pro-hibicija, je utiho*p2janje morfija in drugih < mamljivih sret-sto zavojev cunj za nekega izdelovalca papirja v Albany, a v •istem času je dospelo z neko drugo ladjo devet in štirideset zabojev cunj. naslovljenih na nekepra newyorškejr« importerja. ki ni bil iznan earin*,ki.m oblastim. Slučajno so bile markacije obeh powljatev iste in v .sled tega se je zamenjalo zavoje. Izdelovalec papirja v Albany bi najbrž nikdar ne zaparal razlike, a newyorfiki importer se je pritožil ter eahteval .svoje lastne zavoje. Carinsko o-hlasti so mu izjavile na kratko, da so cunje cunje in da se ne morejo pečati z raziskavami, kje je ostalo teh devet in štirideset zavojev cunj. Newvorski importer je izvedel, kain se je poslalo njemu namenjene cunje ter ponudil nočnemu čuvaju tvorniee &T>00, če hi mu pomagal dobiti zavoje 1 do 49. — V nočnem čuvaju se je vzbudil sum. Obvestil je svojega delodajalca. ta je obvestil carinske oblasti in nato je bila uvedena preiskava zavojev, ki je spravila na dan kokaina v vredncsti $400,000. # ♦ * Pred i>ar tedni je prišel neki Italijan z dvema velikima kovče-goma. Tako strašno se mu je mudilo dohiti en kovčeg s pomola, da so postali carinski uradniki pozorni. Odprli so kovčeg ter našli v njem sir. Nervoznoot Italijana pa se jim je zdela vseeno črnina. Pridržali so kovčeg pod pretvezo, da je treba sir kemično preiskati glede bakterij. Italijan je rekel, da je pripravljen olačati najvišjo carinsko pristojbino, če bi oblasti opustile tako preiskavo. S tem je bila cela zadeva odločena. Cariniki uradniki so pričeli iskati naprej ter našli pod sirom v kov?e-gu napa»eno dno, pod katerim J« bilo kokaina v vrednoti $200,000. Dvanajst funtov morfija v vred no*ti $24.000 so našli v šestih sodih. m&krel z Sko"t»ke, ker ho bile vpisane mak rele kot- vložene v •ol, čeprav so bile dejanski vložene v olje. Razlika v carinski pristojboni je zahtevala, štetje rib. Odprli so sode ter vzeli iz njih rube in sredi vsakega soda so našli dva funta težak paket z morfijem. Vtihotapljanje starodavnega pohištva, slik. izrezljanih stvari m drugih umetniških predmetov je ukoreninjeno zlo vseh družabnih razredov, — prav kot je vtkhotap-1 janje žganja. Vsakovrstne trgovske hiše so se poskušale v tem. Tekom pretejde »pamladii so do- bili odjemalci neke znane juvelir-ske tvrdke na Peti Ave. litografi-rana povabila, naj si ogledajo slavne "Nopoleonove bisere''. Slučajno je omenila neka odje-malka, ki je dala pred nastopom potovanja v Evropo vpisati v carinskem uradu svoj nakit, povabilo dotične tvrdke. Še istega popoldne sta se ogilasila dva carinska uradnika pri juvelirju in naslednjega jutra je prišel neki član tvrdke z "Napoleonovimi biseri" k carinskim uradnim cenilcem. Ni mogel pojasniti, zakaj so bili ti biseri imenovani po Napoleonu, pač pa je lahko povedal, kedaj in kje so bili ti biseri importirani. Vsa osramočena in ponižana je plačala tvrdka polno carino za bisere ter denarno kazen, ki je odgovarjala vrednosti biserov, 90 tisoč dolarjev. Ne poteče skoro teden, ko bi carinski uradniki ne razkrili kakega fino zasnovanega poskusa vtihotapi janja. Precejšen del -i400.000.000 carine. ki je bila nabrana v tem letu v pristanišču N<-w Yorku. jo po-sle,]i«-a euječnosti carinskih uradnikov pri za.sleflm-anju tihotap-Iccv. DANSKI KRALJ NA K&OVU AMERIŠKE NARODA, 26. JtTL. 1»23. LADJE. BOJNE Ko se je muora povedati. kolikokrat se je j halo z;.«?nj s tako si-razdrobil. je tudi preaie-obupao klu-anje. moral Usodna črka. Med balkansko vojno (pred 10. leti) so duna jski Li*»tl pi"iaiessJi vest, da je srbska vojska v Prizreuu dala kastvirati ondotnega avstro-ogr-kega konzula Prohasko. Zaradi tega bi takrat malone prišlo ic do vojne napovedi Avntro-Ogr-•ike Srbiji. O tej .stvari je napisal Kgon Kipeli v "Prater Tag-blat-tu" zanimivo zjrodbo. \T Brnu je srečal 1'rohasko, bivšega avstro-ogivkega generalnega kotnzula v IVizrenu. o katerem >.c je 1. 1013. pisalo, da so ga Srbi kastriralL Prohaska mu je pripovedoval: "J Ji! seme v P.*izre.iiu, ko je srbska vojska vdrla v mesto. Takoj so mi dovolili, da smem odpotovati v Skoplje. Iz Prizraia je bila poslana v Beograd brzojavka, da ,M>m živ in da som od potov id v Skoplje. Brzojavka se je enostavno glasila: "Konzul Prohaska u Skoplje.Bila je to kratka in kz-crpna brzojavka, ki je povedala vse, da seni živ in da se nahajam v Skopi ju, da so torej vse vesti o moji smrti in mučenju neresnične. Toda brzojavni škrat je brzojavki dostavil usodepolno črko "n" in na brzojavni pasici na beograjski pošti se je glasila brzojavka tako-le: "Konzul Prohaska uskopljen." Kako se je to tolmačilo? Drugi dan je bilo že čitati v vseh dunajskih listih "Avstro-ogrski generalni konzul Prohaska v Prizrenn je bil kastriran." Brzojavni škrat je torej povzročil, da bi bilo že med balkansko vojno skoraj prišlo do krvavega spopada med Avstro-Oj»Tsko in Srbijo in sicir zaradi črke "n", ki jo je brzojavni aparat samovoljno pristavil besedama 4 sam naročil dotične inozemske čebele. Proti goriškemu nadškofu. Fašistični krogi delajo na vse ki kriplje. da bi se izpraznil sedež gorske nadškofi je in bi p<e ni nobenega sledu in ga sebi in drugim življenje s tem, da je okušal čoln privesti do plitvine ter se sam spustil v vodo, da je rešil sebe in druge. Kakor pa «en memento tudi našim izletni-v tem slučaju (Brezno) sedaj u-jkom, ki navadno v veselem raz-gotovljeno, ni bilo v čolnu ne dro-j položen ju silijo bredarje k ponoč-ga ne vesel, kakor je to ij>redpi-1 nim prevozil jam. Župnik Volčič sano. To, kar se je zgodilo v tem | je bil vrl narodnjak, med vojno «lučaju stiiiiu duhovnikom, »e: zaradi svbofilstva preganjan, in Horthvjeva 4' popularnost''. tudi V madžarskem parlamentu je te ti ni socijalno-demofcratočni poslanec* Karlo Pever stavil interpelacijo glede pivtovanje državnega governerja Madžarske. V interpelaciji je nagla šal. kako se madžarska vlada na vse mogoče načine tnali, da dobi v inozemstvu posojilo. a istočasno tro«i doma z r-'; potovanje Horthvja na stotine mi- lahko zgodi posebno vsako nede-j zaprl v Gradcu m zapušča — ni.jonov kron. Ob priliki nedavnega ljo tudi drugim mariborskim iz- tukaj dva znana narodno zaviKlua letnikom, ki se tudi v noči in v ve-[brata. seleni razpoloženju, vračajoč se -- na kolodvor, prevažajo z enega bresra na drugi breg. Zato je pri- Nevaren tat pod ključem. stojne oblasti dolžnost, da takoj: - pregleda vse prevoze na Dravi po V Xovem Sadu je lul izvršen v veščakili in dovoljuje koncesije j sobo vlom pri gostilničarju Pro- b i vanja Horthv j a v Pečuhu je dala vlada urediti vfee ceste, ukazala razkošno okrasiti ulice in je poslala v mesto v Hothyjevo varstvo celo armado detektivov. Delavcem in siromašnim ljudem je bilo prepovedano pojaviti se na ulici za časa Horthyjevega biva- mislts-i F ir- ki Italjani sami i-,rovsk<> početje. hsoiajo To Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi v "Glas Naroda". DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. KDINI SLOVKNSK0 «0V0RK6| ZDftAVMIK IPKCIJALICT ■OiKIM BfkKNr. Maja atraka J« Uravl)«nJ« akutnih In tcronlSnlh baWznl. Jaa Mm i« xdravlm nad 13 Ut tar Imam akuirij« v v »ah bolaanfhi In ker xnam ihvfnths, nto vaa moram pofolntm« rctumtU ln s^oanjrU vaš« bolezen, da vaa ozdravim In vrnem mo£ In zdravje. Skoal tS Ia« aam prldebll poaebnc akuinjf |»rl »zdravljenju moiklh b^iezrj. Zato ae m Tate popolnoma zaneetl na mane, moja akrb pa Je, da vaa popolnoma ozdravim. N« adlalajta, ampak pridite Clmpraj«, <*oz ozdravim zaetrupljeno kri, nukUiiJ« In llee po teleeu. bolezni v «rlu. Iz« padanja laa, to le« I na v koeteh,atararana;oa1atxMoat<žlvčna In bo i ozn I vSiehu-Jaledloatab tetrah, ialodcu; rmenlco revmatlzem; -katar; zlat« lile« niluha M. Uradna ura: T ponedeljek: aredo In petek od I. dopoldne do B. popoldne i ▼ torek. Četrtek In eobote od M. dopoldze do f. sveterj prunJUh od 1«. dopoldne dd «. popoldne. r " tr ? NajbogaUj&i možje Rusije boljše viške so po zadnji statis-tiki v Moskvi: Troeki, Sinoviev. Djerinski. Ra-(lov^ki. Krassin. Bogdanov in \"ladhnirov. najsvetlejše zvezde boljševizma. Hindenburg; napoveduje maščevanje. Angleiki listi posnemajo po nemških izjavo maršata Hinden-burga. podano pred kratkim napram ameriškemu kapitanu Mbc Mohomu. Rekel je: Mi se bomo maščevali nad Francozi, pa če imamo čakati sto let. Moja naj-i»krenej»a želja je. prijeti zopet za orožje ter vdariti na Francoze. Vi Amerikaonei ste zajedli Po-reudko. ne da bi kazali sovraštva in jeze na nas. To je, kar karat:-terizira pravega vojaika. Francozi pa Reje jo sovraštvo, kaitero bo od roda do roda strašno naraščalo. za broda rje samo popolnoma za-1 d a no vie u. Policiji ae je posrečilo neslvivim r^bam. Seveda bi pod J i^dediti--krivca v osebi poklicnega!11^ v okna na ul\eah- kJer osebno odgovornostjo brodarja tatu Staniiaira Živanoviča. V nje- se pomikal sprevod niso smela take po nočne prevožnje ne smele < govern stanovanju so našli 40.000 i biti odprta, atgledne osebe, o ka-biti dovoljene pori nobenim pergo-' Din, ki jih je .bil izmaknil orne- terih se ve. da so nasprotne Ilor-jem. njenemu gostilničarju. Pri zašli-! thvjeve.mu režimu so bile aretira- O žalostnem dogodku same nt šelšanju je tat izjavil, da se je po-! ne. a istočasno so morali njih o-1e podrobnosti: V pondeljek (9. gosto pečal s tem poslom. ' troci v belih oblek ali pozdravljati julija) po premiciji, ki se je vršila v nedeljo v Rušah, kjer je župnik Janko Ikiznik od Sv. Tio-jiee v Halozah, rojak od Sv. Križa pri Kostanjevici, govoril novo-mašniku Kupčicu, »o se napotili' župnik Kaznik, preanicajaait Ru-1 dolf Ribič, rodom Tržačan. ki bi s imel to nedeljo peti novo mašo, Ln bogoslovec Jože Deržečnik, doma! iz Ribnice na Pohorju, v Brezno1 k župniku Miroslavu Volčiču, ka- j teri naj bi to nedeljo pridigova! premic i jantu Ribiču. Dospev^i v Brezno, so zvedel1, da je župnik malo prej odšel preko Drave proti Vuhredu na obisk ivxlbine Kac po domače Hri-schnian, brat tukajšnjega zobozdravnika dr. Ka-ea). Ž utihni k Volčič, ki je bil vab- ' I j en na godova nje Kačo ve sopku{»aj ponesrečili. Vsi štirje so okrog 11. zvečer zapustili gostoljubno hišo in se napotili proti domu župnika Volčiča. Da se izognejo daljši poti preko -mostu, se je župnik Volčič odločil, da okličejo brodarja Ma-zaja, ki je res vstal in se odločil, da jih prepelje. Ko je stopil v čolu, je bilo okrog ene ure zjutraj. Čoln se je komaj od kraja pomaknil na Dravo, ki je »ravno na tem mestu vsled spodaj se nahaja joči h škatlo vin bolj deroča in za ponočno vožnjo sploh nevarna, pretrgala se je železna vrv. ki je vezala čoln po škripcu na počez no j žico. Na čolnu se nahajajoči so se takoj zavedli nevarnosti in se truditi i spraviti čoln proti bregu. Brez pot robnih priprav je bil ves trud seveda zaman. Zaičeli so vpiti 1 na pomoč, kateri se je odzval že-j ZABAVNO ZA MLADE IN STARE IN JAKO KORISTNO! Muhe in mopkiti so nevarni zdravju in -adovoljnosti. J&mjo važno ulo*o pri širjenju POLETXE KOLERE JETIKE, VROČINSKE MRZLICE ITD. Vsledtega UBIJAJTE MUHE S TRINERJEVIM FLI-GASS-OM! Nova iznajdba, neškodljiva ljudem in domač-im živalim (psom. mačkam, ptičem itd.) ne dela madežev. je skorji j brez duha, prah se ne vname ln nI strupen. Vsak dom. trgovina, pisarna ali tovarna naj bi raz širjala Trinerjev Fli-Gitss. SEDAJ ubita muha značl uničenje tisočerih muh prihodnji mesec, kajti samJca lahko povzroči v petih mesecih nastanek 25.000.000 muh. Ena pintna kajia tekočine 75 centov; raziirjevalec 60 centov: pri vseh boUSih lekarnarjih, grocerijah prodajalnah žeieznine ali naravnost od • JOSEPH TR1NER COMPANY 1333—45 S. Ashland Ave. Chicago, HI. Ncwryorfiki zastopnik: 340 Emt 1L tit. ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni, Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. £ Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60 Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. / j Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima ' p 263 strani, „ t $ /.73 Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. ' j g Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika l J v krasni povesti življenje na kmetih z yso svojo ^ j resnobo in teživami ter nam predoeuje ljudstvo / w resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani, i.i t J I.M I f est. ' f w UVEDBENA PONUDBA VELJAVNA SAMO ENKRAT IN SAMO S TEM KUPONOM! Izrežite ta kupon ter ga pošljite z $1.00 na zgornji naslov in dobili boste eno pintno kano Trinerjevega Fli-Gass-a ter on razširjevalec % obrano i*>Sto, pr^tnine prosto. T«Se Ime ................................................ Popolen naslov............................................ Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povesi Vsebuje 170 strani, £ J .60 Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alcšovec. w § ( ( Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod- 9 / sestavljen. Vsebuje 239 strani, [ ,66 Darovana. Spisal Alojzij Dostal. f t ^ Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. ; V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr- f fa seanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, jjT.45 Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. ' ' J Kmečka povest, ki posega do dna v življenje /rj slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po f f živo in resnično slikanih domačih značajih. — J Vsebuje 231 strani, i . ( ,55 Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. / ^ Kriminalni roman. Po vsem svetu znana po- t f vest, ki opisuje premetenost tajnega policista 1 M Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna po- T ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani > .50 Jemač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značlni povesti iz ljudskega življenja in r trpljenja. Vsebuje 123 strani, ^ .45 Oo2darjev sin. Spisal F. S. Finžgar. " / Globočutna in pretresljiva slika znanega in pov«. sod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani, .25 Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Ienca. * « Zgodovinska i>ovest. Slavni pisatelj nam opisu- ^ je, kako je nastal kmečki punt in kako so se na- >¥ si očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki % junaki borili zoper prevzetne graščake in junaško umirali mučeniške smrti. _ ** Vsebuje 378 strani, > " ' .75 POŠTNINA PROSTA "GLAS NARODA" S2 CorUandt St, New York GLAS NARODA, 28. JUL. 1923. KAJN. Francoski spisal: Stanislas Meunier. Za "Glas Naroda" priredil G. P. 3 (Nadljevanje.) — Tukaj bi se prav lahko položilo še dva kuverta, — je rekel. — Snlrli bomo >ieer nekoliko te¥>no, a v gorah je treba po gor- janski. i'avt-1 je ponudbo takoj >prejeJ. Jaz pa bi rajše snedel kos kruha na pragu kajti nikdar nis«*m bil prijatelj potnih znan.ste v in hotelskih so*odov in tudi na vlaku se nisem nikdar spuščal v pogovor. To jt» bila mogoče instinktivna previdnost, ki pa se je izkazala za .skrajno nlab« proti sili moje zle usode. Ce bi nebo dobro mislilo z menoj, bi prišel na svet nem. gluh in slep. Tako pa me je nebo napravilo grdega in neznatnega ter mi dalo eute. s katerimi hem lahko občutil ljubezen in sovraštvo. Pavel je bil star takrat sest in dvajset let. Velik, vitcik, ljubez-njiv in duhovit, n-mnih law ter kože mlade deklice, sinjih oči ter polnih rreu se je vzbudil stari srd. Opazoval sem deklico, ki mi je sedela nasproti in ki naju je I čajo: V nedeljo 1. julija se je vra-pričesla na te materie besede pozorno motriti, a kljub moji slabi Čal Sokol Josko Franko zvečer volji ter bolestnim občutkom, ki so me navdajali, nisem mogel za- sam domov. Na ees-ti ga je priča-paziti v tem ničeear zlobnega. • kal neki lopov in ga talco težko M. Raoul Sennevov', ki se naana je takoj predstavil, je bil pi-j ranil, da je v bolnici v Brežicah na glavi. S čim je bil udarjen, ne usposobljena, v to, da vceplja v srca mladine sovraštvo proti našemu narodu? Čudimo se, da pošilja k termi pouku slojo deco tudi Kofler, ki je vendar navdušeu Orel in torej član organizacije, ki je — vsaj po zatrdilu njenih voditeljev — strogo narodna. Men da vendar ne nemško-narodua ve, ker se je pri prvem udarcu onesvestil in so ga .tudi v istem stanju prepeljali v bolnico. Njegove rane so nevarne. Zopet umor Sokola. Z Jesenic na Dolenjskem poro- Smrtna nesreča. Pri Skoi'j-i Loki je na travniku padel z voza 70 let stari hlapec sarniški načelnik v finančnem ministrstvu ter je ravno hotel kar podlegel dobljenim poškodbam. Matevž. Pri padeu si je zlomil til- IJmrleinu Franku je priredil domači Sokol lef pogreb, ki je po ogromni udeležbi občinstva pričal, kako priljubljen je bil pokojnik. Smrtna kosa. V lilagoviei pri Domžalah je umrla gospa Matilda Cerar, roj. Medic, soproga veleposestnika. Zavratna bolezen, jetika, je zahtevala njeno življenje v dobi 36 let. Pokojnika zapušča pet otrok in žalujočega soproga. V Št. IIju pri Mariboru je umrl, star, vlsokošoiee Deček povzročil nesrečo. Xa 1 in pol metra visokem zidu v Šiški je v nedeljo 8. julija sedela Dietna Ferdinanda Avguštin v družbi drugih otrok. Neki deček jo je pa sunil z zidu, da je padla in se precej poškodovala. Mariborski vlomilci. V zapore mariborskega sodišča so pripeljali zopet dva kriminalna ind'rvidua in sicer nekega Ivana Saša j a in Karla Vagriixca. Policijsko vodstvo je mnenja, da so sedaj vsi tičlii znane vlomilske najboljše izkoristiti zadnji del svojih štiritedenskih počitnic. Izvedela sva, da hoče iti s svojimi naslednji dan preko velikega Schei-degg v Meiringen. To je bil tudi najin namen, a družina Sennevov «e je hotela dalj časa muditi v tej krasni dolini, dočim sva midva nameravala nadaljevati poš preko Grimseda. Tako je potekla večerja sredi navadnih pogovorov, čeprav je dajala navzočnost mlade deklice našemu pogovoru nekaj prisiljenega. Želeli smo »i lahko noč in s Pavlom sva odšla v svojo sobico. Oba pa nisva mogla spati. Cul sem, kako se je premetaval v svoji postelji. — Kaj pa ti je ? — sem ga vprašal. — Krč v nogi. Nisem vajen dolgih tur. Pravzaprav sem sumil, da ga navdajajo iste zaljubljene misli kot mene. a on mi je odgovoril tako naravno, da sem bil pomirjen. — Jaz ne hodim v družbe, — sem si rekel. — Nisem vajen za-1 komaj 2i> let bavati s»i z ženskami in raditega me je navzočnost te deklice tako I jvan Bauman. očarala. Pavel je lažje ostal brezobčuten, kajti on pozna lepe žen-1 Obiteli Kuharjevo v Šentjakobske. ker je salon njemu znan teren. Sploh pa nima gospodična Lavra ^kem okraju je zadela težka ne-ničesar posebnega na sebi in človeku ni treba zaljubiti se vanj na J sreča. Hčerka Stanka, gojenka S. prvi pogled. I razreda ljubljanske meščanske »Sklenil sem biti pameten. Pri tem sem zaspal ter sklenil, da j šole, se je zbodla na nogi ter si zase rajše takoj ločim od Pavla kot da bi ga moral še enkrat so-jstrupila kri. Umrla je na krvnem vražiti. zastrupijenju. Ž njo je izgubil So- Na vse zgodaj smo bili pripravljeni na odhod. Vodnik, katere-1 kol eno najuiarljivejšili delavk ga smo najeli, je priganjal, da bi ne zamudili solnčnega vzhoda. — Muslim, — mi je rekel Pavel. — da bi jx>čakala družino Sennevov ter ji želela dobro jutro. Z veseljem sem pritrdil. Moje mi>li .-o se namreč v onem trenutku močnejše pečale z Lavro kot pa s Pavlom. Pričakovani so kmalu prišli in povabljena sva bila, naj z njimi napraviva turo. Mati in hči sta sedli na mule. a oče je kotel nti peš na prelaz Pustil sem Pavla, da mu je delal družbo ter znal vse tako uredifti, da nisem izpustil deklice iz oči. Porabil sem vsak ovinek in vsako bližnjico, da tem jo višje pričakoval. P>ila je še lepša kot prejšni večer. Njene oči so bile sinje, čeprav sem mislil da so temne. Nos je ime la majhen ter krasno začrtane obrvi. Le njena brada je dajala mlademu obrazu nekaj energičnega, bkoro trdega. Gospodična Sennevov je nosila tutristovsko obleko, ki je bila skrajno elegantna. Obleka je bila urezana tako, da so se pokazale J družbe v kajbiei in baje nekaj ča-vse prednoMi njene rasti. Roke je imela majhne, a noge precej ve-1 ^ v Mariboru ne lx> vlomov. Na-like. Vedno se mi je prijazno nasmehnila, kadar sem čakal nanjo ldalje ^ aretirali nekega Antona ter se nato ozrla proti nebu. katero je pričela rdečiti jutranja zarja, j Žuzeja, brezipo-selnega privatnega . . . Pero mi je omahnilo iz roke in dolgo časa sem razmišljal [uradnika, ki se je izdajal za ko-Zakaj vpletam v svojo izpoved vse te podrobnosti? Pokazal sem I niisarja okrajnega glavarstva, vama. kako je pričel Kajn sovražiti svojega brata Abela in dosti 1 dmktorja in podobno in s tem izbi bilo povedati vam. da sva oba ljubila isto deklico. Kaj pom en ja -1 vabil ljudem večje svote denarja jo vezi aorrdstva, če se vzbudi v srcu želja spraviti s poti tekmeca. ki nam preti s porazom? . . . Kako strašno sovraštvo mora poči-{ Hlapec v ženskih hlačah, vati v duši človeka, ki more izvršiti nekaj tako strašnega za pra- V lvajtenšperku pri Mariboru je zen nič. za razbito punčiko. za žaljeno nečimurnost ? bilo ukradeno vipukojenemu ma- Skoro nehote sem naslikal Lavro in slika je postala še tem bolj J°rju Ipavcu razno perilo iz podjarmi. ker jo vidim razločno pred svojimi duševnimi očmi. Na tem strešja, kjer se je sušilo.^ Ipavec potovanju sem postal popolnoma drugačen Človek in to potovanje I -ie druS» daiU Poklicai orožnika, ki proklvnjam ter blagoslavljam ob istem času. ker je odločilo mojo zločinsko usodo ter obenem tudi omehčalo moje zakrknjeno srce V onih trenutkih se mi je zdelo, da hladijo vetrovi, ki so pihali kr?vg gore. moje vroče čelo in da sem pijan od duha planinskih evetk . . . Cul sem zvončke pasoče se živine ter piskanje pas-tirjev na piščali. Približal sem se Lavri, da ji pomagam stopiti z mule, ko sta se počasi približala Sennevov in Pavel. Stari se je strašno potil ter je bil brez sape. — Papa, — mu je rekla Lavra, — jaz ti odstopim mulo. kajti I bilo^^ Tada orožnik se'sedaj rada bi šla naprej peš, _ Lj dal več i*kamiti. Hlapec je mo- Ker pa se je bala. da bo odklonil njeno ponudbo, je šla takoj jral odpeti svojo obleko —- in iz-z menoj naprej, dočim je postal Pavel prt Sennevovu, da mu po- pod umazanega cajga .so se zasvet-maga v sedlo. [likale bele čipke finih ženskih hlač (e bi ne bilo Pavla, bi me Lavra vzela. Kazala mi je nagnenje.J2 monogramom Ipavčeve familije, ki ni bilo ume4no. pač po povsem pošteno, čeprav je bila stara šele | P°d srajco pa si je moderni tat dvajset let, so morali njeni stariši gledati na to, da jo spravijo ohnpreje pod streho, ker so ji mogli dati le skrajno ponižno doto. Jaz pa -sem imel ponižno in varno premoženje, katero bi brez dvo- nik in je takoj mrtev obležal. V Škof ji Loki je služil pri Ziherlil nad dvajset let. Ivodoin je bil iz Reteč pri Medvodah. jo treščil na tla, drugi, ki so Ivano vlekli s ceste na travnik, so se pa smejali. Nasilnež jo je tudi bil i s pestjo po obrazil, da ji je tekla kri. Žena je oWe^ala nezavestna na travniku, zavedla se je -šele na stražnici. Časopisje zahteva nnj-odločnejšrh ukrepov, da bodo taki škandali onemogočeni. 31. julija: Colombo, Oe&oa. 1. avgusta: Pres. Garfield, Cherbourg; York. Bremen. George Washington, Cherbourg In Bremen. ___ 2. avgusta: Suffrente. Havre: Mandchurta, Cherbourg, Hamburg; Thuringla, Hamburg. 4. avgusta: Lafayette. Havre; 9axonla, Cherbourg; Ryndam, Boulogne; America, Ch'bg, Bremen. Lafayette, Havre. MOŠKI! ZaKitlte M Proti naleztniu N»*»a»*te si naibiljšo «ito PREPRE«_B A » MOSKE Velika TOba 15c. Kit (4's) II Va Idiiruni ali Sait'Y'Kit Dept: B 92 Beekman St.. Nem/ York Pišite xi oVroJniro. 7. avgusta: Mauretania, Cherbourg; Cherbourg, Bremen. Canoplc, — Smrt neznanega župnika. Te dni je iz Zagreba doepel v Rogaško Slatino župnik neznanega imena. Predno je opravil formalnosti prijave, ga je dohitela smrt. Nenadno je umrl in identiteta .se radi pomanjkanja dokumentov še ni dala ugotoviti. Smrtno se je ponesrečil v nedeljo 8. julija kurjač^ v* kemični tovarni na Selu pri Mostah, Martin Zekar. Povozil ga je železniški stroj. Njegova žena je v veliki stiski, je bolehna in ima enega otroka. Nasilen čin pri Ljubljani. Dne 8. julija je Šla leta 1888. rojena Ivana fc. iz Rudnika proti Ljubljani. Z možem" je sušila na Barju seno. katero je mož odipe-! 1 jasi z vozom domov. Ko je prišla po Dolenjski cesti blizu Rakovnika, jo je ustavilo 8 do 10 nežna-' ni h molkih. Eden od njih, kateri je pa-il>ližno 2t>—24 let star in je bil čedno oblečen, jo je ATgel na tla, jo slekel, jo zgrabil za lase in; Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" 8. avgusta: Tyrrhenla, Cherbourg, Hamburg: Bel-erenland. Cherbourg, Hamburg; Resolute, Cherbourg, Hamburg; America, Genoa; Pres. Adams, Cherbourg; Bremen, Bremen. 9. avgusta: Rochambeau, Havre; Finland. Cherbourg; Hansa. Hamburg; Conte Verdi. Genoa; Argentina Trst. 11. avgusta: La S a. vol e. Havre; Majestic, Cherbourg; N*ew Amsterdam, Boulopne; Ties. Ro-oeevelt. Cherbourg. Bremen; Muenchen. Bremen. 14. avgusta: Berengaria. Cherbourg; Pres. Fillmore. Bremen. 15. avgusta: r»aris, Havre; Zeeland, Pres. Monroe, Cherbourg. 16. avgusta: Mongolia. Cherbourg. Hamburg. 18. avgusta: Albania, Cherbourg; Olympic, Cherbourg; Orbita. Cherbourg, Hamburg; — Leviathan, Cherbourg; Veendanm, Boulogne. 4. septembra: Berengaria, Cherbourg; Resolute, Chsr-bourg, Hamburg. 5, septembra: Belgenland. Cherbourg. 8. septembra: Leviathan, Cherbourg; Mart« Washington, Trst. 1. septembra Laffayette, Havre: George Washington. Cherbourg, Bremen; Majestic, Cherbourg Volendam, Boulogne. 4. septembra Berengaria. Cherbourg; Resolute Cherbourg. Hamburg. 5. septembra President Garfield, Cherbourg; hind, Cherbourg; York, Bremen. G. septembra Albert Ballin. Hamburg: Cherbourg, Hamburg. Belgen- Manchuria. Cherbourgh. 8. septembra La Savoie. Havre; Orduna, Cherbourg. Hamburg; Olympic, Cherbourg; Kyndam, Boulogne: Marta Washington. Trst. 11.septembra Aquitania, Cherbourg. Bremen; Cajio-I'ic. Ciierbourg. Bremen: Colombo. Genoa. 12. septembra Tyrrhinia, Cherbourg, Hamburg; Paris Havre: SiernC Wntana. Bremen; President Adams, Cherbourg; Zeeland. Cherbourg. 13. septembra Thuringi;<, Hamburg: Finland, Cherbourg. Hamburg. 14. septembra Muenchen. Bremen. 15. septembra Saxonia. Cherbourg, Hamburg: Rocham-beau. Havre: President itose»vclt, Cherbourg. Bremen: Ohio, Cherbourg, Hamburg: Homeric, Cherbourg: New Amsterdam, Boulogne; Conte Verdi, Genoa. 18. septembra Mauretania. Cherbourg: Suffren Havre; President Fillmore, Cherbourg. Bremen; Reliance. Cherbourg, Hamburg. 21. avgumta: j 8eptembra Aquitania, Cherbourg; Reliance, Cher- j France. Havre; President Monroe. Cherbourg, Hamburg; X^-es. Harding, Cher- i bourg. Lapland, Cherbourg. je (zaslišal predvsem domačega lila pea, če je morda slišal ponoči kak rox>ot v luisi. Hlapae ni nič slišal in sše manj sumil koga. Toda taikoj po zaališaaiju je liite! v svojo sobo. To pa se je zdelo orožniku sumljivo. Stopil je za njim m res našel v hlapcev i sobi več popolnoma novih dežnih plašče v sumljivega izvora. Perila pa ni j, PREKLIC. Xa zahtevo Johna in Marv Mahne v Limestone, Mich., ipre-Idieem danes v tem listu vse, karkoli sem pred katerim, kaj rekel o njiju, ker je vse neresnično, in tako tudi vse drugo, kar se tiče drugih. Bil sem namreč tako daleč zapeljan, da sem brez pomisleka kaj takega izpregovoril, kar ni res. Torej ni v&e krivda moja, pač pa oupiga, ki me je do tega pri vedel. Zaenkrat vzamem na svoje rame in objavim, da je vse neresnično. Ako pa kaj naprej slišim o tem, pa ne prizanesem več. Najlepše, da je mir in da ne slišim od nobene osebe več žal-be-sedc. To opozorim Tonv Žnidaršič. oblekci »e s fmejaim ročnim delom okrašeno žensko jopico. Čudnega l>abjeka, ki je že ponovno ma še povečal, kajti brez dvoma bi se posvetil kakemu koristnemu tuje zeaiske obleke, baje iz potrebe, so preseiili k sodiscu, perilo pa vrnili lastnici, ki ga je zo- poklieu. če bi bil deležen družinske sreče, — Kakšna veselja bi mi bila usojena, če bi ne bilo brata! — Tresem se od bolesti vsprieo mi*4i na vse gorje, ki mi ga je prizadel. Zapustila «va Meirengen skupno z družino Sennevoy in do Loi-cerna mi ni dal Pavel nobenega povoda za ljubosumnost. Ali se je zgodilo to raditega. iker mu ni dajala deklica nobene prednosti? — Da, brez dvoma je bil to glavni vzrok, a ljubezen je vzbudila v meni neke vrste navdušenje, vsled katerega sem videl krog sebe vse v novi, a slepilni lu^L Vse se mi je zdelo lepše iu boljše in občutil pet izročila perici. Zakotna nemška šola ▼ Slovenski Bistrici. I* Slovenske Bistrice poročajo: Izvedeli smo, da ž«ia tukajšnjega nemčursskega brivca Kaufkeja poučuje, ne da bi .bila k temu nem nežna euMva napram svojemu bratu. Bii sem prijatelj SeUne- uprav ičena, deco nemčurjev v roč- NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjamo prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 19. julija po dolgi bolezni umrla naša ljubljena, 19 let stara hčerka oziroma sestra TILLEE MUHIČ. Tem potom se najsrvnejc zahvaljujemo vsem, ki so nam staJi ob strani in nas (tolažili v teh težkih urah, kakor tudi onim, ki so jo hodili kropit na mrtvaškem odru ter jo spremiH na pokopališče. Posebno pa se zahvaljujemo č. g. Rev. F. M. Jevniku za lepe pogrebne obrede ter tolažilni nagovor v slovenskem in angleškem jeziku ter Slov. pevskemu društvu "Naprej" za zapete žalo-»tinke. Ti pa, draga hčerka oz. sestra, počivaj v miru in na svidenje nad zvezdami! Žalujoči ostali: Martin in Theresa Muhič, stariši Joseph, Walter, Albert in Harold, bratje. Daisy, Alice in Lilian, sestre. William Muhič, stiric . Forest City, Pa.T 23. jul. 1923. IZPLAČUAvAMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — se more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je približno $200.— za enega potnika. V slučaju, da naslovljenec za izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati poSiljati čeke v Jugoslavijo. Splošno mnenje vlada, da se čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo pre-{•ovedano izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripiavnl za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene in izplačajo take čeke ▼ dinarjih šele potem, ko dobe Iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo na deželi ln ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem ▼ dinarjih. kateri se Jim izplačajo na zadnji pošti brez neprllik. Tudi za nabavo potnega lista (posal je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine ln potni list se pa labko plača tudi z dinarji, V Italiji in zasedenem ozemlju — so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potnje. Vsled naraščajočih stroškov smo se morali odločiti prevreditl pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za izplačila do $26. računamo po 75 centov; od $25. naprej po 3%, to Je po 3 cente od vsakega dolarja. Na nakaznici naj b% vidna ma Ceno: Izplačati ▼ dolarjih. Ta pristojbina Je veljavna n dolarska izplačila ▼ Jugoslaviji in ItallJL FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St, New York City bourg Bremen. 22. avgusta: France Mavre: Laconla, Cherbourg; Hamburg: Lapland. Cherbourg: President Van Buren, Cherbourg, Hannover. Bremen. 23. avgusta: Mlnnekahda. Cherbourg. Hamburg; — Westphalia, Hamburg; President Wilson. mt 25. avgusta: Homeric, Cherbourg: Orca, Cherbourg. Hamburg; Taormina, Genoa; Rotterdam, Boulogne; Pres. Arthur, Cherbourg. Bremen. 28. avgusta: nousHlllon, Havre: Mauretania, Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg. Bremen. 29. avgusta: Pres. Polk. Cherbourg: Beldlitx, Bremen; Conte Koaso, Genoa. 30. avgusta: _ Kroonland, Cherbourg. 1. septembra: Lafayette. Havre; Majestic. Cherbourg; Volendam Boulogne; George Washington. Cherbourg. Bremen 20. septembra Hansa. Hamburg; Mongolia, Cherbourg. Hamburg; Bremvn, Bremen. 21 septembra America, Genoa. 22. septembra Prft*iil«>iit Harrtiiif:. Chrrbmirg, Prfmpn Orbita. Cherbourg, Hamburg; Majestic. Cherbourg; Veendam, Boulogne. 25. septembra Ber^ngaxia Cherbourg. 26. septembra I^vconia, Cherbourg. Hamburg; JVo<*. Van Duron. Cherbourg: St. Paul, Cher, bourg; Giulio Cesare, Genoa. 27. septembra Mlnnekahda, Cherbourg. Hamburg. 29. septembra Albania. cYierbours; I.aff»yette. Havre Olympic. Cherbourg: .Rotterdam, Boulogne; Columbus, Bremen. 2. oktobra Pittsburgh. Cherbourg, Bremen. 13. oktobra - Belgenland. Cherbourg. Edino direktno spomladno odplutja Otvoritrens votnjm insiuva ARGENTINA—enoten razred—9. avg. PRESIDENTE WILSON — 23. Aug MARTHA WASHINGTON — 8. sspt. v Dubrovnik ali Trst »102.50 In 85. Železnim v not ran jc«t zmerns. Nobenih vi-Voraimit« pri bližnjem «fff>ntu ali pri PHELPS BROS. A CO., 2 Ws.t St.. N. Y. 1 UNITED AMERICAN LINES JOINT SERVICE WITH HAMBURG AMERIČANU NE Najkrajša pot v vse dele JUGOSLAVIJE Odplutja vsak teden s i>o-mola. S6. North River, ob vznožju 46. ulice. New Tork z našimi razkošnimi parniki "Resolute". "Reliance", "Albert Ballin" "Deutschand" parniki s 1. 2. In 3. razredom in znani parniki "Mount Clay", Mount Carroll", Mount Clinton", "Hansa". "Thuringia" in "Westphalia", s kabinami in 3- razredom. Uspešna. uljudna služba, •zborna, kuhinja, prijetni in privlačni prostori. Parnik THURING1A — 2. avgusta ob 12 opoldne. United American Line 39 Broadway, New York.N. Y Ali katerikoli pooblaščeni krajevni zastoDnik. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. VEL.IK9 Tainoatl n potnika H. da je natanko poučen o potnih Ustih, prtljagi ln drugih strareh, ki bo ▼ sveži n potovanjem. Vsle*" dolgoletne lakuSnje nam je mogoče o t sem tem dali točna pojasnila. Priporočamo vedno tudi samo najboljše parnike, ki Imajo kabin« v HI. rasredo. Ako ste m namenili potovati ▼ stari kraj, nam pilit« ker »o to r Vafio korist. Tudi »nI, ki niso amerlikl tfrtav-Ijanl, smejo potovati v stari kraj na oblak In |lm js dovoljsno vrniti se. Na leljo dajemo vsakemu t»-sadavna pojasni«. Kdor fell dobiti sorodnika »li znance is starega kraja, naj nam pile aa navodila, kajti Število priseljencev je ojnejeno. Za potne stroSke izplačuje po našem naročilu Jadranska banka tudi v dolarjih. Frank Sakser Štete Bank 82 Cortlandt Street New Tork Glavne zastopstva Jadranske banks. BATOOXJUt ni BftLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA NnjnoTsji* HnstroTUiA iidaja Yaebnje >08 itraat normo pummio 00, V«wTorkOtty,S. T. ROJAKOM V CLE VELA NDU l ^dvertiik in -olai naroda«. Rad bi ^nal, č«? se uaiiaja tu v Clevebtnda kdo, k.'i je doma iz Gorenje vasi, fara Mirna, Dolenjsko. Prosim ga. da me obišče v mestni bolnici, ker mu imam nekaj važnega naročiti. — Alojzij Zakraj šek. V bolnici vprašajte za Louis Zacker. City Hospital, Clevelasid, Ohio. * (28-30—7) NAZNANILO IN PRIPOROČILO Naročnikom "Glas Naroda" -v državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal nai potovalni zastopnik Mr. Joseph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati naročnino sa nai list. Zato prosimo rojake, da mn bodo kolikor mogoče naklonjeni. Upravništvo h i Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE 2 rogom ali brez roga, Cene od $22:50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Columbia plošče dobite le pri IVAN PAJK Victor Daaler ____ 24 Main St., Conemangb, Pa. Cenike zastonj, pišite ponj.