ш«. piafana r eo^rtot Lefo L XTI V Ljubljani, v nedeljo 13. maja 1034 Štev. 108 a Cena 2 Din Naročnina mesečno ^^ ču Kopiti је^ГаШШ ^^^^ ^^^^^ ^^ЛШШШ^Ј ^ Uprava: Ko jeva b. teiefoi Telefoni orrdništva: dnevna .lažha 2*9« - aoćaa 2994. 2994 ia 205« --Ithaja vsak dan ejntraj. razen ponedeljka in dneva po prazniku Turški zunanji minister v Bukarešti Velik pomen balkanskega pakta za mir v vsej Evropi Izredno pomenljive besede zunanjega min. Titulescua Fašizem v dejanju V beneških Slovencih smo bili vajeni gledati posušeno vejo slovenskega naroda. Osušila jo je brezbrižnost italijanskih vlad kakor narodna nestrpnost. Kdo se je v Rimu zmenil za rod, ki je na tem skrajnem kotu Italije, bil obupen boi za življenje na tako pusti in pre-pereli zemlji ob Nadiži in višje v Karniji? Ko sta narod ob Soči in matica slovenskega naroda preživljala pomlad narodnih taborov in že samozavestno vzcvetela v poletje, ko jc tu plalo življenje v kulturnih hramih, v šolah in zadružnih dbmovih tako mogočno, jc beneške Slovence oklepala čedalje debelejša ledena skorja gospodarskega in kulturnega propadanja. Rezijan, ki je z brusom na hrbtu in svežnjem »marel« pod pazduho taval od slovenske vasi do vasi, ni bil tostran nekdanje avstrijske meje toliko v posmeh nagajivih paglavcev, ki nobenega berača ne puste v miru, kolikor poosebljena mizerija italijanskega kokma in najučinkovitejše strašilo pred Italijo v očeh trdnega kmeta. Boljšega propagandnega sredstva proti Italiji bi si ne mogla izmisliti niti stara Avstrija. V takšnem klatežu je morala zamreti sleherna iskra narodne zavesti, ki je morda še tlela v njem v trenutku, ko so beneški Slovenci prišli pod Italijo. Ko je pred meseci rimski diktator zavihtel liktorsko sekiro in z vso silo mahnil po tej suhi veji, se je iz nje pokazal sok. živ sok, kri. Človeška. ki je lila v zavesti, da iina tudi ta kopica ljudi svoje pravice, kri, k>. se je pod suho skorjo morda že strdila, a ob silnem udarcu ni mogla zatajiti svojega izvora in skupnosti z narodom tostran Soče, ustvarjene v tisočletju skupnega veselja in trpljenja. Videmski prefekt je prepovedal slovenski jezik v cerkvi; pravzaprav je bilo to samo še rezijansko narečje. Beneški Slovenci so vstali, zavrelo je po vsej deželi. Verniki so zapustili cerkve, drugod so celo pregnali priseljenega duhovnika, ki jim je pričel pridigat v italijanskem jeziku. Nastopilo je orožništvo in zastra-žilo cerkve, da bi ljudje ne mogli iz njih. Prefekt je lahko ponovil v Rimu sloviti: »Vse v redu!«, ki se v Italiji ponavlja po letu 1922 dan ta. dnem. Toda rana še vedno krvavi, kri vjjije v nebo. Kdo bi si bil mislil, da bo ljudstvo, ki ga ic italijansko gospostvo v narodnem pogledu uspavalo in gospodarsko uničilo, tako reagiralo na udarec in s takšno neustrašenostjo zahtevalo svoje pravice? Zahteva po lastnem jeziku v cerkvi ni torej samo' umetno privzgojena, ni torej samo predmet špekulacije razgretih manjšinskih politikov, temveč poganja korenine globoko v človeško dušo! G. Mussolini je sklenil s Sv. stolico konkordat, ki je bil svečano podpisan v lateranski palači. Še več. Rešil je rimsko vprašanje. Fašistična Italija se z lateranskimi pogodbami ponaša po vsem svetu, češ da je z njimi postavila zgled najznosnejšega sožitja med cerkvijo in državo. Prav te dni kaže fašistični tisk na pezdir v Berlinu, bruna v lastnem očesu pa ne vidi! Konkordatne določbe glede pastirovanja v slovanskih in nemških krajih, ki jih je utegnil Vatikan izvojevati v boju s fašistično prepo-tenco, niso baš idealne, vendar jasno zahtevajo, naj se župnikom v teh krajih, ki ne bi obvladali jezika domačega ljudstva, dodelijo kaplani, zmožni tega jezika, da bi se dušno pastirstvo lahko vršilo po predpisih katoliške Cerkve! Pojdite in učite vse narode! Vse narode! To je Kristusova zapoved, no katero nas prav te dni spominja evangelij. To je zapoved, ki je prešla na katoliško Cerkev, zapoved, ki velja tudi v pogledu Slovencev, tudi beneških. Ali nam takozvani kulturni narodi na zapadu blagovolijo to priznati? Ali priznavajo to zapoved samo v pogledu lastnega naroda, recimo ko gre za poitalijančene Saracene, Feničane in Arabce na Malti? Konkordat obstoji. Fašistična vlada ga je prekršila. Zakonit predstavnik rimske vlade v Vidmu je slovenske pridige v cerkvah Beneške Slovenije prepovedal. To ni samo proti duhu kon.kordata, temveč tudi proti njegovi črki; saj se dušno oaetirstvo ne more vršiti po predpisih katoliške cerkve, kakor to določa konkordat, ako se kakemu narodu ne sme oznanjati Kristusova beseda v njegovi govorici, v materinem jeziku. »Osservatore Romano« je poročal o večkratnih obiskih videmskega nadškofa Nogare pri sv. očetu, in sicer po izdanju omenjenega ukrepa videmskega prefekta. Ta čin fašistične vlade je živo zadel Cerkev in videmski škof je v svojih avdijencah gotovo informiral sv. očeta o položaju, ki je nastal v njegovi škofiji v trenutku, ko so bile prepovedane slovenske pridige. Prepričani smo, da je drugi pogodbenik, to je Sv. stolica, storila potrebne korake, da bi se ukaz videmskega prefekta, ki formalno krši lateransko pogodbo, preklical. Doslej do tega preklica žalibog ni prišlo. Ukrep videmskega prefekta je v skladu e fašistično versko politiko v Julijski Krajini od obstoja fašistične vladavine do danes. Ta politika teži za tem, da se polagoma iztrebi slovenski, oziroma srbohrvatski jezik iz vseh cerkva; v ta namen je treba odstraniti slovansko duhovščino ali pa vsaj vriniti med njo in domače ljudstvo duhovščino iz stare Italije. V slovenskih trgih na Goriškem in v reški škofiji je že več takšnih duhovnikov, ki so pravzaprav učitelji, plačani od države. Ti ne poznajo domačega ljudstva, njegovih navad in tradicij. Kaj radi posegajo v dušno pastirstvo izven šole in v svojem nacionalnem zaletu ustvarjajo na fari razmere, ki so v škodo Cerkvi in v škodo duš. V tržaško-koprski in poreški škofiji je ostalo nad 60 slovanskih župnij ali sploh brez duhovnika, ali pa je prišel v nje na zahtevo fašističnih oblastnikov italijanski duhovnik. V začetku se je to dogajalo pod pritiskom skvadrislov (fašističnih četašev), po zavladanju fašizma pa se to dogaja pod pritiskom legitimnih fašističnih oblastnikov. Prav tista fašistična vlada, ki je sklenila konkordat ki vendar vsebuje vsaj elementarne dolodbe glede dušnega nastirsiva v neitalijan- Bukarešta, 12. maja. AA. Radar poroča: N« svečani večerji, ki jo ie zunanji minister Tituleeco priredil svojemu turškemu tovarišu Tevfiku Ruždi beju na čast, je imel gosp. Titulesco nagovor, v katerem je poudarjal iskreno prijateljstvo med Romunijo in Turčijo ter nato o balkanskem paktu dejal sledeče: »Mi smo željni miru, a dobro vemo, da pomeni mir samo prazno besedo vse dotlej, dokler se ne pokažemo odločne nasproti vsakomur, kdor bi ga skušal skaliti. Dosti smo trpeli. Balkan je bil dolgo časa prizorišče krvavega obračunavanja. Kaj naj storimo, da se zgodovina ne bo ponovila? Na to vprašanje je samo cn odgovor: združitev. Tisti, ki bi se hotel zateči k vojni, bi moral spoznati, da je proti njemu vzajemen cdpor vseh nas. Strah pred posledicami mora biti začetek modrosti. To je vse, kar smo hoteli in to jc tudi skrajna meja naših bodočih ambicij.« »Temu delu smo se torej posvetili in podpisali balkanski pakt. Misel, da smo hoteli s tem vstati proti interesom drugih držav, je prav tako važna, kakor to, da bi bili hoteli služiti interesom katere druge države. Hočemo biti prijatelji vseh narodov brez izjeme. Toda ne dovolimo, da bi se kdorkoli mešal v naše reči. »Balkanski pakt predstavlja čistega duha in se bo integralno izvajal. Vse določbe bodo vse podpisnice lojalno izpolnile. Te določbe, ki nas že vežejo na temelju podpisov, bodo v kratkem dobile skih krajih, je po svojih prefektih in generalnem državnem pravdniku v Trstu, ki v smislu konkordata lahko postavi veto proti namestitvi duhovnika, legalizirala nasilje, ki so ga pričeli izvajati skvadristi pod vodstvom g. Giunte in njegovih tovarišev. Uvedel sc je sistem v izpodrivanju slovenskega, oziroma hrvatskega jezika iz cerkve. Te politike oblastniki navadno nc uveljavljajo s pisanimi ukrepi, ker nočejo pred vsem kulturnim svetom, in katoliškim še posebej, razgrinjati pisanih dokumentov o svojem nekulturnem početju. Videmski prefekt je menil, da jc ta previdnost odveč, mendn zato, ker gre za kraje, ki jih ni Italija anektirala šele po svetovni.vojni, in za ljudstvo, o katerem je Rim prepričan, da je po duhu in srcu italijansko. Mar rimski oblastniki nc uvidijo, dn je krivica, ki so jo prizadeli beneškim Slovencem, vprav spričo okolnosti, da ni to ljudstvo doslej z nikakim dejanjem pokazalo, da bi bilo proti italijanski državi, toliko hujša in dokaz o vsej moralni mizeriji fašistične politike toliko svetlejši! še katekizem, pit>au v rezijuuskeui na- . splošno ratifikacijo. Dejstvo, da na idejo pakta niso soglasno pristale vse balkanske države, prav nič ne zmanjša dobre volje vseh sosedov.« "Posebne zveze vežejo naše države z nekaterimi drugimi državami. Vsi vemo, da uživa Turčija posebno prijateljstvo Grčije in Sovjetske Rusije. Ргау tako veste, da je Romunija vezana na Poljsko in Malo antanto in da uživa dragoceno prijateljstvo nekega velikega naroda, ki se je posebno izkazal ¥ri vsaki odločilni etapi naše narodne zgodovine, a narod je Francija. Nemogoče je zato, da ne bi naSe prijateljstvo in absolutno zaupanje v našo dobro voljo predstavljalo važnega činitelja za organizacijo miru. Turški zunanji minister Tevfik Ruždi-b e j ce je v svoji zdravici zahvalil g. Titulescu za topli sprejem in prijateljske besede na naslov turškega naroda, in je v svojem odgovoru poudarjal zlasti sledeče: »Popolnoma se pridružim misli, da bi se z Bolgarijo, katere prijateljstva nismo nikdar prenehali iskati, sklenil nov dogovor o prijateljstvu in nena-padanju. Prisrčno razmerje, ki veže Turčijo s Sovjetsko Rusijo in Grčijo, po drugi strani pa Romunijo s Poljsko, Malo antanto in Francijo, je odličen prispevek k prizadevanju za utrditev varnosti in mednarodnega miru.« Na večerji so bili vsi člani vlade in ves diplomatski zbor. Po večerji je bil sprejem, ki so mu pri- rečju, jc moral izginiti iz cerkva in župnišč! Niti narečja drugega naroda ne strpi fašizem! To je |Kilitika, iz kutcrc vejc duh nacionalistične objestnosti, ki tiči še v dobi liktorskili svežnjev. In tega duha, iz katerega je privrela n. pr. Mussolini jeva trditev, da bi sc krščanstvo nikdar ne bilo tako razširilo, ako bi mu nc bilo utrlo poti v svet rimsko ccsarstvo, je sv. oče Pij XI. v neposrednem odgovoru Mussoliniju z vso odločnostjo zavrnil. Spor teh dveh duhov šc obstoji in se zaostruje. Politika, resnična |к>1 itiku nasproti Cerkvi v Julijski Krajini, ki je seveda nc smemo iskati v časopisnih frazah, to dokazuje. Naj si g. Mussolini nc dela iluzij! Mnogo jc bilo katoličanov po svetu, ki so po sklepu latcran-skih pogodb domnevali, da je za Cerkev v Italiji nastopila svetla doba. Dejanj« fašistične vlade, radi katerih je moral sv. oče ponovno protestirati so to domnevo kaj kmalu razpršila — pra\ gotovo v veliko škodo Italije same. Sveta ni mogoče večno pitati s praznimi reče-nicntni, nili s koi-kordali ne, ako niso bili sklc-i ujeni z dobro voljol sostvovale mnogoštevilne ugledne osebnosti iz veo države. Grčija je enega mnenja s svojimi prijatelji Atene, 12. maja. V zvezi s svojim potovanjem v Ankaro je general Kondilis danes sprejel atenskega dopisnika Agencije Avale in mu je med drugim izjavil sledeče: »Veseli ine, da moreni ugotoviti, da sta danes dvo odločilni osebnosti v politiki Balkana, Nj. Vel. kralj Aleksander in gazi Kenial-paša, popolnoma istega mnenja, kako naj so danes in v bližnji bodočnosti vodi politika na Balkanu.« »V razgovoru s Kenial-pašo sem videl, da bo morala naša politika nu Balkanu v bodoče iti v znamenju ideje: Balkan balkanskim narodom !« — >Kar se Grčije tiče,« je nadaljeval general Kondilis, je bil moj obisk v Ankari nova manifestacija grško-turškega prijateljstva. Nagla-siti moram svoje prepričanje, da mora Grčija ostali v balkanskem paktu in v sporazumu s Turčijo, Romunijo in Jugoslavijo. Ta politika se mora, kakor pravi Kemal-paša, nc samo nadaljevati, temveč še okrepiti. Na sestanku štirih zunanjih ministrov v Ženevi se ho razpravljalo o vseh teh vprašanjih.« G. Kondilis je na koncu dejal, da vsi turški krogi obsojajo protibalkansko stališče g. Venizela. zlasti njegovo italofilstvo. ne bi smele zniževati v interesu narodnega gospodarstva, ker je uradništvo važen odjemalec, od katerega živi trgovina. Znižanje uradniških plač ne predstavlja udarec samo za uradnika, ampak tudi za trgovca in za narodno gospodarstvo. Na koncu svojega govora je Savič poudaril potrebo, da se trgovci politično organizirajo, ne morda za to, da bi dosegli gotove politične strankarske interese, ampak radi tega, da zaščitijo trgovsko-stanovske interese. Za njim jc govorilo še več zastopnikov trgovcev ter se je nato poročilo zveze sprejelo. Potem sc je prešlo na skupno delo vseh trgovskih zvez. Prva točka dnevnega reda je bila referat o gospodarskih razmerah v naši državi, ki ga je imel Popovič v imenu združenja izvoznikov iz Belgrada. S tem je bil današnji dnevni red kongresa izčrpan. Jutri se kongres nadaljuje. Manifestacija naše moralne in vojaške sile Skoplje, 12. inaja. Zu pravoslavne binkoštne praznike, t. j. od 26. do 28. t. m., bodo v Skoplju mogočne nacionalne svečanosti. Prvi dan teh slavnosti bo posvečen posvetitvi »lirama slave«, istega dno popoldne bodo posvetili v Kučkovu v skopeljski Črni gori spomenik blugopokojne-niu kralju Petru 1. Velikemu Osvoboditelju. Zadnji dan proslave, 28. t. m. pa bo posvečen 40-letnici skopeljske gimnazije. Te tri proslave notranje idejno združene v enoto, bodo hkratu mogočna manifestacija naše državne skupnosti. Počastitev naših padlih herojev bo združena obenem z veliko vojaško svečanostjo. Vse te svečanosti bodo tudi manifestacija naše moralne in vojaške sile, ki naj vsemu svetu pokaže, da je Jugoslavija silna in močna država, vseskozi zedinjenu in nacionalna, ki ji načeluje vzvišeni vladar kralj Aleksander, ki je sam osebno sodeloval v vseli vojnah zn osvoboditev in zedinitev od 1. 1912 do 1918. Ob priliki posvetive »lirama slave«, v katerem počiva 5200 naših sinov, ki so padli za domovino od 1. 1912—1918, bo velika vojaška parada, pri kateri bodo sodelovale vse vrste orožja in pri kateri priliki bo moči videti tu d' naše moderno močno orožje. Sistemizacija uradniških mest Belgrad, 12. maja. Predsednik ministrskega sveta je imenoval komisijo za izdelavo načrta uredbe o sistematizaciji služb za vse stroke civilne državne uprave. 2e zakon o uradništvu od 31. marca 1931 je v čl. 40 odredil, da se ho s posebnim zakonom določilo za vee civilne državne službe število službenih mest po poklicih in po-ložajnih skupinah, v katere so ti [Kiklici razdeljeni, in število mest uradniških pripravnikov; to število se po proračunu ne sme povečati. Svrhu teh odredb je. da se točno dožene število vseh službenih mest in da se izvršilnim oblastvom postavijo točno določene meje, tako glede imenovanj kakor glede napredovanj državnih nameščencev. Ta sistematizacija službenih mest je neobhodno potrebna že zaradi same strukture novih zakonov o državnih civilnih uradnikih, ki predpostavlja točno določeno število vseh službenih mest in jmložajev v skladu s potrebami in pomenom posnmeznjh funk cij v državni službi. Pol robo takojšnje iz vedbe sistematizacije nalagajo razen gori navedenih razlogov tudi proračunske oziro ma finančne razmere v državi. Zato je pred sednik ministrskega sveta dal imenovani komisiji nalog, da začne takoj delati in da dokonča svoje delo najkasneje v dveh mesecih. S tem bo dana možnost, da se ho mu-sol proračun za prihodnje proračunsko leto sestaviti |м> novem stanju, kur Ihi zelo ug4id-no vplivulo ludi ua finančno razmere v državi. Zahteve naših obrtnikov Skoplje, 12. maja. m. 8. ia 9. maja je bila tukaj konferenca vseh obrtniških zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic. Na konferenci se je razpravljalo o sprejemu uredbe o zaščiti obrtnikov, o spremembi zakona in uredbe o skupnem davku na poslovni promet in o reviziji socialne zakonodaje. Največje zanimanje pa so zbudili na konferenci referati o pobijanju šušmarstva in kartelov. Radi pobijanja šušmarstva se je sprejel sklep, da se naprosijo vsi merodajni krogi, da se sprejme zakon o pobijanju šušmarstva. Referat o kartelih pa je imel tajnik belgrajske obrtne zbornice Dimitrije Mišič, ki je v svojem referatu navedel osem kartelov, ki direktno tangirajo obrtniški stan. To so karteli tovarn kvasa, cementa, steklarn, železarn, vijakov in žebljev, izola- cijskih oevi, parketov, papirja in kuvert. Glede kartelov je konferenca obrtnikov sprejela sklep, da se kraljevska vlada naprosi, naj takoj sprejme zakon o kartelih, ki naj sloni na sledečih principih: obvezna registracija kartelov, državna kontrola nad njimi, ukinitev carin na vse kartelne zaj vode, ki izkoriščajo zaščitno carino z več kot 25% od vrednosti blaga, obvozno maksimiranje cen za vse proizvode onih kartelnili podjetij, ki so istočasno tudi člani kakega mednarodnega kartela, ali pa afilacije tujih kartelnih podjetij, znižanje carin, maksimiranje cen za proizvode kartelnih podjetij, ki radi obveznih deviznih in drugih uvoznih težkoč izkoriščajo težak položaj in prodajajo svoje proizvode po cenah nad uvozno pariteto. Težave in zahteve naših trgovcev Skoplje, 12. maja. m. Davi je tukaj pričel zasedati kongres trgovcev iz vse države. Udeležba je velika in je na kongresu okoli 2000 trgovcev iz vse države. Na njem so zastopani tudi trgovci iz Slovenije po predsedniku trgovske organizacije Josipu Kavčiču iz Ljubljane. Kongres je otvoril predsednik Zveze trgovcev iz Belgrada Nedeljko Savič, ki ie imel krajši pozdravni govor, nakar se je prešlo na čitanje poročila o delu trgovskega združenja iz Belgrada. Poročilo je podal tajnik zveze Barbulovič. V poročilu se v glavnem podaja delo zveze v zaščito trgovskega stanu. Naglaša se, da je položaj trgovcev zelo težak in v brezupnem stanju. To je nastalo zaratli ogromnega padca kupne moči vseh koneumentov, kar je imelo za poeledico prenehanje kreditnega sistema in blokiranje gotovine. Omenja se delo zveze, ki ga ie vršila v obrambo trgovcev. Zveza je zahtevala hiter sprejem zakona o razdolžitvi kmeta in sicer takega, da bi se z njim znižala obrestna mera do najnižje stopnje in obenem zavarovalo, da bi kmet plačal svoje dolgove v roku 5—6 let. Uprava je zahtevala nadalje ukinitev uredbe o posredovanju, zahtevala je pre- jšsessS® Mati— «» Mlnl»l,r»tyo MdiolM pollllli* M iMndmge rinvt* S. itn 249 «1 II 11Ш I poved krošnjarenja in prodaje blaga po trgih, kakor tudi ukinitev kartelov, ki jih smatra za škodljive. V poročilu se nadalje naglaša, da so zakon o razdolžitvi kmeta in druge slične odredbe, ki zadevajo trgovce, bili sprejeti nepričakovano in še prej, preden je uprava sploh mogla kaj ukreniti. Sprejem zakona o spremembah iu dopolnitvah v zakonu o neposrednih davkih, je istotako hud udarec za vse trgovce. Zato je uprava delala z vsemi silami na to, da se ukinejo ali vsaj ublažijo vse omenjene in ostale zakonske določbe, ki so škodljivo vplivale na razvoj trgovine. Posebno se je uprava trudila, da bi se ukinilo neenako obdavčenje prodajalcev tovarniških proizvodov in trgovine, posebno v slučajih, kjer so te trgovine bile v rokah inozemskih kapitalistov in velikih svetovnih tovarn. Nato se je razvila daljša debata, v katero je poseglo več govornikov. Govoril je zopet predsednik kongresa Nedeljko Savič, ki je v glavnem izjavil, da zahteva trgovski stan zvezo z obrtniki in industrijo. Dejal je, da se naia industrija razvija pod zelo ugodnimi pogoji. Zaščitena je s carinami in drugimi ugodnostmi. Žalostno pa je to, da industrijci in inozemski velekapitalisti v naši državi niso zadovoljni z majhnim dobičkom. Namesto da bi bdi hvaležni za našo gostoljubnost in za olajšave, ki so jih dobili, ustanavljajo kartele in dražijo blago, kakor se jim zljubi. V dvorani so pričeli navzoči trgovci vpiti: »Dol z inozemskimi karteli.« Nato se je Savič v svojem govoru bavil z uradniškimi plačami ter je poudarjal, da se te plače Podkancler nemške države von Pa pen: Kulturni boj v Nemčiji? rreilnlk .Slovenca je pri poletu Jugoslovan-„kili čafmiknrjev po Nemčiji naprosil katoliškega potlkanclerju nemške države, naj v poeebnem članku pojasni svoje umiranji' o razmerju me,I Cerkvijo iu državo v iluvi Nemčiji. l'oilkanclcr baron vou 1'apc.n je želji ustregel in uapii.ul izključno /m Slovence članek, ki ка npoilaj objavljamo. l'ixl kancler von Papen Je odločujoču osebnost v novi Nemčiji, ki je sklepni tuili nemški konkorilat '/. Vatikanom, zato so nJCKnva izvajanja ianiniivu. Slovenec tu važen članek objavlja, ne iln lii s lem hotel odstopiti oil svojega stališča, ki gu je dosledno z.av/.omal v vprašanju položaja Cerkve v novi Nemčiji, in bo na podkanclerjeva izvajanja v naslednjih dneh odgovoril. V inozemstvu so naslajanje narodno socialistične države zasledovali z veliko napetostjo. Tudi najboljši volji, ho-teči, da ostane nepristranska, se ni vedno posrečilo pravilno doumeli zamotanega sestava nemške države na podlagi njenih zgodovinskih in političnih predpostavk ler pravično oceniti borbenega pokreta narodnega socializma, ki je zopet sestavljen od toliko čisto novih gonov. Med tem je čas storil svoje. Globlje razmotrivanje nemških problemov in ozdravljajoči vplivi čaea so medtem odstranili mnogo neeporazumljenj in iz rezerviranega opazovanja jo nastalo mnogokrat /.e iskreno priznanje, da. celo odkritosrčno občudovanje. Tod;! ta jasnost še ni nastopila na vseh področjih. Na čisio verskem in verskokulturnem polju namreč se na podlagii številnih dogodkov utrjuje napačno mnenje, kakor da se razvija v sodobni Nemčiji neki kulturni l>oir. v katerem strenn država za leni, da uniči vse krščanske cerkve nt da namerava iztrebiti vsako pozitivno krščanstvo. V Nemčiji imamo vtis, da v inozemstvu pomen kulturnopalitičnih bojev zelo pretiravajo. Pri vseh javnosti znanih dogodkih gre večinoma le /di posamezne primere, ki so jilt zakrivili podrejeni ljudje, ki so svoje pravno območje prekoračili, ali ki so program stranke čisto v nasprotstvu z vrhovnim vodstvom napačno po svoje tolmačili. Nikar ne pozabimo, da je nemška državna revolucija se čisto mlada in dn se morajo mlade moči šele polagoma vživeti v svoje vloge. Ali je mar to kakšen čudež, če politična praksa v držaji, kjer živi toliko veroizpovedi in kjer Je toliko nasprotujočih st svetovnih nazorov, ie nekoliko neeigurna in tava sem ler tja? Zelo važno za presojanje razmer je dejstvo, da se bo mogla izvršiti pravilna razmejitev narodnosocialistične totalitarne države in cerkvenega območja šele na podlagi izkušenj in da so do tega časa obmejni spori kratkoniulo neizbeznt. V fašistični Italiji je bilo treba dolgih let. da je novi pukre.t, ki je z.ase zahteval tolalitarnosl, mednarodnopravno razmejil svoje območje do Cerkve, in trajalo je zopet nekaj daljnjlh let, da je razmejitev uveljavil tudi v praksi. V Nemčiji se je mednarodnopravna razmejitev s pomočjo konkordata izvršila v nepričakovano kratkem času, a treba bo še delj časa. da se bo novi način sodelovanja med cerkvijo in državo tudi v praksi brez trenj mogel izvesti. Proces prilagoditve in razmejitve med obema silama se v Nemčiji pravkar vrsi, skušnje prihajajo in pomagajo razvoju, in kdor ni hotel raznim dogodkom v tem stadiju dali značaj borbe za uničenje cerkve, bi se pregrešil, ker bi jih tolmačil preveč enostransko. Niti država, niti Cerkev nimata interesa na takšnem uničevalnem boju, ker »smehljajoči tretji« bi v tem primeru bil le mednarodni marksizem. Oni, ki govorijo o kulturnem boju v Nemčiji, kaj radi s prstom kažejo na usodo centrumske stranke in na dejstvu, da se nahaja veliko sovražnikov cerkve v vrstah narodnega socializma. Ce hočemo vse to prav razumeti, moramo pogledati nekoliko nazaj v bližnjo prošlost. V stari nemški državi so se katoličani organizirali proti napredovanju marksizma in liberalizma ne samo z verskimi in stanovskimi organizacijami, marveč predvsem s polltlčnoetrankareklmi organizacijami, da 7. njihovo pomočjo branijo svoje katoliške kulturne, svetinje proti nasprotnim političnim strujam, ki so uveljavljale nasprotne kulturne načrte. Katoliške stranke so po novemberskih dogodkih leta 1919 prišle precej pod političen vpliv marksistov, medtem ko so se morale na kulturnopolitičneni polju umakniti popolnoma v defenzivo. Tako se je moralo zgoditi, da je novi narodni pokret, ki je nastopil v Nemčiji, v svojih prvih začetkih našel politično organizirane katoličane v veliki večini v nasprotnem taboru. Razna gesla narodnegn socializma proti strankarski ureditvi države, proti iz-koriščevanju vere /.a politične svrhe. so katoliške stranke smatrale za naperjene proti sebi ter so nn grožnje narodnih socialistov odgovorile z, vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga državna oblast. Dogodilo se je tudi, da so dvoumne, nerazumljive ali napačno razumljene izjave narodnosocialističnega vodstva dale katoliškim škofom povoda, da so se postavili v bran proti narodnemu socializmu ter katoličanom članstvo v lem pokretu prepovedali. Ti dogodki v času. ko se je narodni socializem boril še zn moč, vpliva onih krogov, ki so bili za sodelovanje s cerkvijo, nikakor ni krepil in se to samo po sebi razume. Vedno bolj je naraščalo število in * številom tudi vpliv onih osebnosti v na-rodnosocialiatlčnein vodstvu, ki so poleg odstranitve strankarske države in stanovske borbe vedno bolj zahtevali tudi popolno izravnanje vseh verskih razlik v državi in en stopili v ospredje 7. zahtevo po ?nemški narodni cerkvi« ali |»i celo po odstranitvi krščanstva in ustanovitvi noviih, nemškemu ljudstvu plemensko sorodnih kulturnih oblik. Danes je prepozno raziskovanje o tem, kdo nosi krivdo z,a takšen razvoj. Dejstvo je le. da je bilo v vrstah narodnega socializma v trenotku, ko jp prevzel oblast, le zelo. zelo malo pozitivnih katoličanov, medtem ko je velika večina pozitivnih in konstruktivnih katoličanov ostala zunaj. V razdobju mod НИН do 1988 je politični katolicizem v Nemčiji imel odločilno, čeravno ne vedno enako zdravo vlogo pri izoblikovanju politične usode nentške države. Z nastopom narodnegn socializma Je ležišče prešlo na protestantske kroge. Pokret nemških kristjanov-, je smatral samega sebe zn kvas, s katerim bo mogoče od liberalizma zastrupljene protestantske cerkvi' preoblikovati v idejo narodnega socializma. Pri kaloiiča-nih možnosti 7л takšno preosnovo in preobnnvo ni bilo in tudi seveda rvi moglo biti, zato so se lakoj v počelku javljala stremljenja, da se samobitnost katoliškega kulturnega življenja uniči ali vsaj obdrži v strogih mejah. V kolikor so ta Stremljenja merila na katoliške politične stranke, so bila po- jvolnotnii upravičena. Toda poleg političnih strank, ki so v preteklem poletju izginile, so imeli katoličani celo vrslo katoliških društev, ki so se pečala poleg kulturnovzgojnega delovanja predvsem ludi s lelesno in državljansko vzgojo in z obrambo stanovskih interesov. Po osebah je bila zveza med temi društvi in med razpuščenimi strankami seveda v mnogih primerih zelo tesna. Velik del onih moči, ki se niso mogle sprijazniti s lem, da je stara strankarska država izginila, se ja potem umaknil v ta društva. Narodni socializem pa zahteva v pogledu telesne in državljanske vzgoje, kakor tudii glede nove socialne ureditve neomejen primat državne oblasti. Zato je razumljivo, da se je revolucionarno delovanje narodnosocialielične stranke čisto avtomatično obrnilo proti tem ostankom stare liberalne dobe, ki se jih je bal, ne samo z verskega, ampak tudi s političnega stališča, da postanejo posebna država v državi. Na žalost je prišla nalo cela vrsta dogodkov na polju, ki ga konkorilat še ni rešil, kur je po vsem Inozemstvu vzbudilo vtis, da je kulturni boj v Nemčiji že izbruhnil. Odgovorni ljudje se trudijo že več mesecev, da bi natančno razmejili cerkveno in državno področje. Pri tem je treba poudarili, da je zmotno uii.sliti, iln je vrhovno vodstvo morda odobrilo nekatere pod plaščem narodnega socializma storjene napade proti bitni vsebini krščanske vere, oziroma, da hoče vrhovno vodstvo le napade izkoristili, iia reši spor na podlagi, ki bi bila manj ugodna, kol je ona, ki jo izraža konkordal. Na vsak način je treba skrajno razlikovati med uradnim mnenjem stranke in njenega vrhovnega »Fiihrorja, ter med nenierodajnimi osebnimi mnenji nekaterih, četudi visoko uglednih strankinih podvodij. Adolf Ililler je v začetku narodnoeocia lističnega pokreta izjavil, da njegov narodni socializem. nikakor ne stremi za kakšno versko reformacijo in si je pred vso javnostjo prepovedal, da bi na zlorabo verskih vrednot v politične svrhe odgovoril z enako zlorabo vere na drugi strani in v svojo lastno korist. Nasproti raznim plemenskim mistikom in novorojenim pripadnikom »dejanskega krščanstva-, se je nedvoumno izrazil, da potrebuje tudi cerkev, prav tako kakor vsak političen pokret, enotnega vodstva, trdno določenih verskih načel in verskih resnic ler disciplinirane organi zacije, ako se hoče v svetu obdržali. Ko je prevzel oblast, jr kol državni kancler krščanski CPrkvi imenoval slebra nove države in to svoje naziranje tudi dokazal, ko se je lojalno sporazumel s sveto stolico. Na žalost pa je treba pripomniti, da ta pripravljenost na katoliški slrani, da. celo pri cerkvenem vodstvu ni našla tistega zaupnega odme va. ki bi bil pdtreben, da bi bili v narodnosocia-listični stranki sami izpodrinili vse cerkvi zares sovražne pokrete in vplive. Velik prodiralni elan in naravnost strastna čuvslvenost novih ljudi, nove osvojevalne metode in čisto nova vzgoja politične volje stavlja cerkev pred nove velike naloge, za reševanje katerih nekateri njeni govorniki niso vedno pokazali najboljšega taktičnega razumevanja. Tako se je inoglo zgoditi, da so ravno nasprotniki sporazuma s cerkvijo v tiarodnosocialislični stranki našli vedno dovolj povodov in razlogov, da so državno oblasl sprožili proti cerkvenim oblastem ter s tem seveda še poslabšali ozračje in pasivni odpor nekdanjih političuo-katoliških krogov le še povečali. Sporazum je s tem postal ležji, a je neizbežen, ker je na obeh straneh najboljša dobra volja in tudi sporne točke niso tako temeljne, da bi jih ne bilo mogoče spraviti s sveta. Optimistično ocenjevanje položaja ima svoj razlog še v leni, da ni načelnih nasprotstev in je nasprotno le mnogo sorodstva med narodnosocia-lističnim državnim etosom in med nauki katoliške cerkve. Spoštovanje ljudstva in briga za njegovo dobrobit, spoštovanje in skrb za družino in dom, stanovsko organiziranje socialnega skrbstva, duh požrtvovalnosti, načelo enotnega vodstva in odgovornosti, lo je vendar »obema skupna podlaga., ki jamči ne samo sporazum, ampak lesno zvezo med državo in katoliško cerkvijo, ki nc more več dolgo izostali. NIVEA na zrak in soince! Ali prosim oprezno! Vaša kožo se je vsled gorke obleke odvadila solncu, zato se natrite najprej z Nivea-cremo ali Nivea-oljem — oboje varuje in neguje kožo ter pospešuje, da postane naravno rujava. Dva dni v Soliji Smo v dobi vsesplošnega zbliževanja — mi v zadnjem času še prav posebno zbliževanja z. Bolgu-rijo, kjer gre že kar na dobolo. Na vsak način je lo pameten in koristen pokret, zlasti če se pomisli, da pri enem in drugem pri tem ne gre le z.a tesnejše vezi, ampak nič manj kol za presenetljivo odkritje svojega soseda. Pri našem zadnjem obi-ssku v Sofiji se je tn zlasti primerilo nekaterim južnim lova r i Se ni, kar jn skoraj tragično, posebno, ko poslušaš Srba iu Bolgara v razgovoru in vidiš, da je njun jezik lako zelo soroden, da se nič težje ne sporazumeta kakor Slovenec z zagrebškim kajkavcem. Kar vidi in sliši človek v dveh dneh, o lem ludi časnikar ne more napisati romana, posebno če je ves program natrpan z uradnimi obiski, čajankami in banketk Da so to prijetne stvari, bo mislil samo tisti, ki jih še ni doživel. Banketi so prav za prav eden najneprijetnejših Iributov, ki jih oficielni obiski zahtevajo. Osebno se banketu odtegnem, kjerkoli se da. Istočasno kosilo v predmestni krčmi sredi naroda mi gre neprimerno bolj v slast in mislim, da Jih je mnogo, ki so prav istega mnenja. O Sofiji smo žo zelo veliko brali in slišali. Pred vojno so se zlasti Nomr.i vanjo zaljubili. Slovela je kot najlepša balkanska preslolica, priporočljiva radi svoje čistosti, prijetne mirnosti in svežine na pol gorskega zraku. Zrak je ostal enako svež, mislim, čeprav je med tom mesto naraslo za čez iJOO.OOO duš. Toda zelo živahen ritem prometa je vsaj |ki glavnih ulicah preglušil idiličen mir, ki ga n. pr. v Ljubljani prav povsod lahko uživaš ra-z.en ob ulicah, kjer teče tramvaj; glede poulične čistosti in snage |xi sedanja Sofija zaoslaja za Bel-gradom. Vidi se, da mestna uprava nima dovolj denarja, niti da bi vzdrževala tlak ili obcestne hod-1 nike, ki so bili napravljeni že pred desetletji in so : potrebni stalnih popruv, kaj šele, da bi mogla mi-' sliti na nove, čeprav zelo potrebne investicije, kakor je n. pr. kanalizacija v predmestjih. Prostrana sofijska predmestja so kakor brezbežno taborišče revščine, ki je utisuila tudi samemu središču me-' sta svoj pečat. Po sofijskih ulicah ni ojiazili poslo-j paskih gigerlov iu modnih gospodičen, kakor jih i na tisoče migola po naših večjih mestih. Ljudje so resni, preprosto oblečeni in po izložbah ler restavracijah sodeč tudi skromni v svojih potrebah. Se zdi, da jim luksus jKiinenja prej sraritoto kakor pa priznanje. Pravili so mi, da jo celo sam kralj večkrat mahne kar peš ali pa s pocestno železnico v gledališče. Vsa večja sofijska poslopja, lako so mi pravili. so zgrajena na zadružni podlagi. Zadruga poštarjev, železničarjev, mestnih delavcev, uradnikov ild. zgradi n. pr. stanovanjsko hišo s 30 stanovanji, lo pa lako, da je vsaka stranka takoj ali pa po nekaj letih popolen lastnik svojega stanovanja. — Morda je to preostanek starega slovanskega zadru-garstva, vsekakor pa je izvrstna misel, ki bi se tudi drugod s pridom mogla izvajati. Moj Cicero je pravil, da petsobno stanovanje v takšni kooperativi sredi mesta stane 250.000 levov, to je nekaj nad 100.000 Din, trisobna družinska stanovanja so seveda se dosti cenejša. Zadrug, ki na ta način grade stanovanja, je samo v Sofiji okrog 1">0. Tudi časnikarji si v krasnem letovišču Bankiji, 17 km od Sofije, ravno letošnjo pomlad grade obširno zadružno palačo, v kateri bo obilo stanovanj za njihove družine, sami pa bodo v prijetnem kopališču, ki ga veže s Sofijo železnica, lahko preživljali teden za lednom svoj vveekend. V Bankiji imajo takšne zadružne domove tudi že zdravniki, poštarji, uradniki in ne vem kdo še. Pa niso to ni-kake kasarne, ampak tudi za oko prijetna letna bivališča, ki bi vsakemu modernemu evropskemu letovišču bila v kras. Etiam Bolgaria docell Ker sem že omenil časnikarje, moram povedati tudi lo, da so nas prav za prav oni povabili iz Jugoslavije in smo bili njihovi gostje. Obžalovali so, da nas ni prišlo več. Iskrenost, s kiilero so nas pozdravili in pažnja, s katero so nas ves čas obdajali in nam posvetili ves svoj čas, je brezprimerna. Tako odkrito gostoljubni znamo biti samo Slovani. f Dr. Slavko Miletič Belgrad, 12. maja. m. Snoči ob It je preminul v svojem stanovanju bivši minister z.a narodno zdravje dr. Slavko Miletič. Pokojni Miletič je dolgo bolehal od želodčnega raka. kot sin Sveloz.aijn Milctiča jc bil rojen v No-voni SihIii. Medicinski študij je dokončal na univerzi v Pragi, Gradcu in na Dunaju, kot pristaš bivše radikalne stranke je stopil zelo zgodaj v politično ž jv I Jen je. I,. 1918 je bil izvoljen zn predsednika vojvodinske velike narodne skupščine, ki je pod njegovim predsedstvom novembra 1918 proglasila zedinjenje Vojvodine s Srbijo. Nalo je bil pokojni dr. Miletič član narodnega predstavništva in je pozneje postal minister za narodno zdravje. L. 1921 jc bil tudi minister pošle. Pokojniku mi sc poklonili danes njegovi osebni prijatelji, med njimi tudi bivša ministra Miša Trifunftvič in krsta Miletič. Pogreb bo jutri ob 2 popoldne. Minister Ulmanski inspicira Belgrad, 12. mnjn. A A. Minister zn gozdove jn rudnike dr. Ulmanski so je vrnil s svojega inšpekcijskega potovanja. Ogledni si je državno električno centralo v Velenju, cinkarno v Olju in obiskal ravnateljstvo za gozdove in rudarske nradc v 'Zagrebu in v Ljubljani. Razori svojega prcjSnjega obiska, ki gn jc napravil gospoda rsko-gozdarskl fakulteti v Belgradu, si jo minister na lom svojem potovanju ogledni tudi gospodu гнко-gozdnrsko fakulteto v Zngrobn. V najkrajšem času pojde minister nn Jnšjiekci.isko potovanje, dn si ogleda vsa državnn rudarska podjetja ln gozdarske ustanove v raznih krajih države. ^ Belgrad, 12. maja. Nj. Vel. kralj je daroval društvu ш proučevanje zgodovine Črne goro 5000 Din. Banja Luka, 12. maja. c. Včeraj sc je konealn stavka delavcev in železničarjev lesne industrije »Bosim Bois«. Delavci so dosegli 10% zvišanje iilnč. Nehote sem pri vnemi Bolgarov pomislil, kako sprejemamo ludi mi Slovenci vsakega tujca in utrdila se jc v meni misel; reveži so najbolj gostoljubni in manj ko ima kdo, več dal Ogledali smo si njihov 1'ressebureau, videli ginljivo preprostost, v kateri delajo, pa bi mene vsaj pekla vest, ko bi saltio en dan več, pa če prav kot gost, živel na njihove stroške. Bolgari vživajo popolno svobodo tiska, zalo je njihovo časopisje zelo razvilo. Samo v Sofiji izhaja 22 dnevnikov, od katerih ima glavni list iUtro isto naklado kakor belgrajska » Politika . Bolgari sploh innogo čiitajo in imajo njihove knjige običajno naklado '20.000—80.000 izvodov. Časnikarji na-pravljajo izvrsten ulis. Mnogi med njimi so visoko kvalificirani j študirali so v Nemčiji, Franciji in nekateri tudi v Londonu. Med seboj so prijetno tova-riški. Kjerkoli smo se vozili, tudi v predmestjih, sem videl, da pozdravljajo številne znance. Zakoreninjeni so bolj kol jo primer na zapadli med narodom; demokracija in tovarištvo, ki sla tako značilni laslnosli za Bolgare, prehajata jk> tem polu ludi v njihove vrste. Videl sem, da so enako ko-legijalni ludi s člani same vlade. Užilek je glodati n. pr. Mušunnva med časnikarji, kako se šali in debatira 7. njimi, pa čeprav jo človek, o katerem boš na prvi pogled rekel, da mora bili ravno 011 in nobeden drugi na prvem mestu v državi. Slaba stran bolgarske demokracije je preveliko število strank. Kljub temu pa se no moreš ubraniti vlisa, da so v mnogih stvareh vsi prav na isti liniji. Menda bo tudi res tako, kajti zunanjo formo njihovemu političnemu in sploh javnemu življenju dajejo Makedonci, ki imajo o sebi mnenje, da so močnejša in inteligentnejša rasa od samih Bolgarov. Ne poznam razmerja v odstotkih, a pravili so mi, da je velika večina bolgarske diplomatičnc in konzularne službe v makedonskih rokah, islo je v časnikarstvu, književnosti, trgovini, bankarstvu ... Najdete jih prav povsod, tudi v hierarhiji. Nasproti g Tanevu, direktorju <.Utra», ki me je s par drugimi kolegi lakoj spočetka povabil v svoj avtomobil in nam bil ves čas ludi osebno ua razpolago, sem napravil opombo: >Morda se motim, toda ko opazujem ljudi, me preseneča neka izrazita pridržanost, resnoba, skoraj neizraznost v njihovem vedenju in občevanju in lo kljub izredni uljudnosti, ki jo |x)vsod srečujemo. Niste prvi/' mi pojasni g. Tanev, >ki mi je to rekel. Toda takoj boste vse razumeli, ako pomislite samo na preteklost bolgarskega naroda. Petsto let je trpel pod turškim jarmom. Z nikomer niso Turki taloj ras zavaroval svojo ženo. Mihaela Henriotu so osumili takoj po nesrečni smrti njegove žene. ko so doznali, da jc bila pokojnica zavarovana s pristnvkoin, du se zavarovalnina i/.plača ludi v primeru nasilne smrti. Oče morilca, bral poslanca, jc državni tožilce v Lorientu. Ko je. zvedel z.a sum, ki je padel 1111 njegovega sina. je zahteval 15-dnevno odsotnost in izročil preiskavo svojemu pomočniku. Zanimivo je. da je oče Mihaela Heliriola pravočasno obvestil zavarovalnico o smrti svoje snahe, ker bi sicer znesek zapadel. Strašna suša v sev. Ameriki Nevvvork, 12. maja. AA. V državah srednjega /apada imajo strašno sušo. kakršne še no pomnijo. Zraven pa brije tako hud veler. da so zadnje dni celo nad Nevvyorkom opazovali prave oblake prahu. Cele čete snnžilcev imajo polne roke drla, da očistijo l;i prah z ulic Zgodi se. da jo nieslo od prahu večkrat popolnoma v temi. Dunajska vremenska napoved: Najbrže še pretežno jnsno in toplo, todu nagnjenje k nevihtam. Splošna vremenska napoved: Naraščajoče ogrožanje sedanjega vremena po mrzlej-šom oceanskem zrnku. za temeljito in Stedljivo pranje. Schich- tova metoda je enostavna in prak- tična. Z Žensko hvalo se zvečer na- ZJUTRAJ moči, s Schichtovim terpentino« vi m milom pa prihodnje jutro izkuha. TO JE CELO DELO PRI iSCHICHTOVI METODI Zahteve kongresa proti jetiki Važna spomenica strokovnjakov za boj proti jetiki Ljubljana, 12. maja. Danes se je protijetični kongres nadaljeval. Tako v dvorani OUZl), kakor v Delavski zbornici so se vršila številna predavanja o raznih socioloških in klinično-medicinskih vprašanjih borbe proti jetiki. V dvorani Delavske zbornice so predavali' dr. Matko, delegat učiteljskega združenja g. Skulj in upravnik Topolščice dr. Savič o problemu obvarovanja šolske mladine pred jetiko, dr. Petrič, upravnik higijenskega zavoda v Ljubljani, o higi-jeničnih zahtevah v borbi proti jetiki, dr. Prodan iz Ljubljane in dr. Ferri iz Splita o socialnem in vzgojno-higijeničnem pomenu proti,jetičnih dispanzerjev. V dvorani OUZD pa so predavali: dr. Sekulic iz Belgrada, dr. llaus iz Ljubljane, dr. Nedeljko-vič in dr. Julka Popovič, dalje dr. Murič iz Belgrada, dr. Kusčen iz Sarajeva, dr. Debevec iz Ljubljane, dr. Orlič iz Dubrovnika in dr. Neubauer z Golnika o raznih načinih zdravljenja jetkie. K vsem predavanjem se je razvila živahna in zanimiva diskusija. S primernim govorom je zaključil v dvorani OUZD kongres ob 13 predsednik dr. Jordan Stajic. Nato je bilo skupno kosilo v hotelu »Union«, popoldne pa so se nekateri udeleženci kongresa odpeljali na Golnik. Med kongresom je bila banski upravi, oziroma zastopniku ministrstva za socialno skrb. in narodno zdravje izročena naslednja spomenica: I. Za borbo proti jeliki naj se ustanovi potrebno število skrbstvenih in oskrbovalnih ustanov, to je dispanzerjev, ljudskih zdravilišč, izolač-nih oddelkov pri bolnišnicah in jetičnih domov. Vsaka javna bolnišnica mora imeti za izolacijo jetičnih svoj izolačni oddelek, oziroma sobo. Naj se organizira brezplačno napolnjenje pneumatoraksa po dispanzerjih in v lastnih centrih za reinsufla- C,)0-2. Celokupno borbo proti jetiki vodi poseben inšpektorat za jetiko pri ministrstvu zu socialno politiko in narodno zdravje s sodelovanjem z združenji, ustanovami in društvi, kojih cilj je, praktično zatiranje jetike med narodom. 3. Čimprejšnje oživotvorjenje posebnega proti-Jetičnega zakona, katerega izvajanje imej realno in financijelno podlago. 4. Pri vsaki medicinski fakulteti so potrebni posebni katedri za jetiko v zvezi z institutom za proučavanje in pobijanje jetike. 5. Strogo sanitarno-policijsko nadzorstvo nad letovišči, klimatskimi zdravilišči in turističnimi kraji. 0. Sedanji zakon o zaščiti delavstva naj se v celoti praktično izvede. Isto velja za zakon o zdravstvenih občinah. 7. Naj se izvaja čim izčrpnejša asanacija nase vasi in ukrene vse potrebno za dvig življenjskega standarda celokupnega naroda, posebno kmeta in delavca. 8. Naj se pospeši zgradba cenenih in higienskih stanovanj za delavstvo, kmeta, nameščenca ter uradnika. Za nadzorovanje teh stanovanj naj se poskrbi dovoljno število skrbstvenih moči (sestre, desinfektorji itd.). 9. Najstrožje higijensko nadzorstvo -po zdravnikih strokovnjakih, nameščenih pri inšpekciji del, nad vsemi obrti in industrijo (zlasti prašne, živilske itd.), ki prihajajo v vpoštev za službo in prenos jetike. 10. Čim strožjo izvajanje zakona o zdravstveni zaščiti učencev. II. Naj se strogo izvaja zakon o nadzorstvu nad živili in uvedejo vsi ukrepi za pobijanje jetike med govedi. 12. Rodbine s številnimi otroci naj imajo prednost pred vsemi drugimi glede gmotne pomoči. 13. Zdravstvena in higijenska prosveta naj se raztegne na vse plasti naroda, predvsem pa na šolsko mladino vseh panog. Prosvetn naj bo prila-godena zahtevani in potrebam vsakdanjega življenja. Posebna pažnja naj se posveti fizični vzgoji in odgoji ne le mladine, marveč celokupnega prebivalstva, zlasti na vasi. Fizična vzgoja naroda je najboljši pripomoček pri zatiranju jetike. 14. Reorganizira naj se socialno skrbstvo po načelih borbe proti jetiki. 15. Vse osebe, ki prihajajo v poštev za odgojo Privoščite si čašo zdravja! Najprej kozarec rogaške slatine, > potem jejte! To dobro tekne, to dobro stori. Rogaška slatina ie užitek in zdravilo ob enem. — Dobra je, ukusna in poceni! in vzgojo otrok, morajo biti pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Vse osebe s kužno obliko jetike se morajo odstraniti od vzgoje in odgoje otrok. Šolska poslopja naj služijo le šolski mladini, nc pa tudi zasebnim stanovanjem, kakor tudi ne uporabi po tujih osebah, društvih itd. 10. Priporočajo se skrbstvene in oskrbovalne naprave za jetične in po jetiki ogrožene otroke. 17. Šolska izpričevala naj vsebujejo oceno »snaga in čistota«, ki naj se vrednotijo kot ostale ocene. Priporočajo so javne skušnje z javnim priznanjem ne le v fizični, marveč tudi v zdravstve-no-higijenski izobrazbi. 18. Nastavitev posebnega šolskega higijeničar-ja pri ministrstvu prosvete in pri prosvetnih oddelkih banskih uprav. Vsaka šola mora stati pod nadzorstvom šolskega zdravnika. 19. Periodično zdravstveno in skrbstveno nadzorstvo nad vajenci in otroki, starimi izpod 14 let, zaposlenimi v tujih gospodinjstvih. Pod isto nadzorstvo (najbolje občinskih skrbstvenih sester) spadajo otroci, ki ne uživajo primerne in zadostne socialne in odgojne zaščite v rodbini. 20. Zadostna zdravstvena zaščita in gmotna preskrba jetičnega učitelja. Dravsko polje, 7. maja. Prav zgodaj in s polno opremo je nastopila letos spomlad in k naglemu razvoju dvignila vse življenje v naravi. Duh božji je zavel nad naravo in pričaral čudovito pomladansko gibanje in življenje vsepovsod. Pa ludi v nadnaravnem življenju in gibanju so doživele župnije Drav. polja rano spomlad. Dne 28. ozir. 29. aprila se je začelo v Hočah birmovanie v dravskopoljskih župnijah in končalo 6. maja v Št. Janžu na Dravskem polju. Bili so to pravi pomladanski dnevi, dnevi veselja, radosti, dnevi gibanja in življenja, dnevi navdušenja, dnevi dela in setve, dnevi potrjevanja in vzpodbude, dnevi poživitve in potrditve zveze duš z Bogom, zveze med verniki in njihovim višjim pastirjem in školom naših duš. V vseh župnijah so vsi sloji kar tekmovali, pripraviti nadpastirju čim lepši in prisrčnejši sprejem: učiteljstvo z otroki, gasilci, fantje in dekleta, kolesarji in jezdeci — pevci in godbe. A ni bila to samo zunanjost, ampak iz oči udeležencev je sijal in žarel notranji nadnaravni ogenj verske navdušenosti, sinovske udanoeti sv. cerkvi in njenemu apostolskemu odposlancu. Kar čutilo se je, da liudje hrepenijo po na božji avtoriteti urejenem življenja, kjer bi se mogli čutiti vsi skupaj kot ena velika božja družina. Veliko število svetih obhajil, pobožno petje in iskrena molitev naznanja duhovno vstajenje, nadnaravno pomlad po slov. župnijah in domovih Prevzv. nadpastirju je lahko vse to v veliko tolažbo in veselje v njegovi težavni in z bridkostmi raznih vrst prepleteni službi. S svojo ljudomilost-jo, ljubeznivostjo, uvidevnostjo in potrpežljivostjo si je pridobil srca vernikov. Vsem ostanejo ti dnevi v lepem nepozabnem spominu. Bog povrni milemu nadpastirju tisočero vse niegove besede, blagoslove in molitve, vse nemale trude in napore. Naj bi ti milostipolni dnevi utrdili in ohranili glavni namen apostolskega dela — zvezo duš z Bogom. S tem bi bil položen edini in najboljši temelj časni in večni sreči našega naroda, na tej podlagi samo je mogoč izhod iz težkega položaja sedanjega človeštva. Hvaležni smo Bogu za te lepe dneve škofovega obiskovanja ter prosimo Vsemogočnega, naj po rokah škofovih utrdi naši mladi rod, bodočnost našo, v vsem dobrem, naj bodo vsa apostolska pota nadpastirjeva obilno blagoslovljena ter ven-čana t najlepšimi uspehi za pravi blagor lavantin-sk ega ljudstva! Nova cerkev, 10. maja. Kakor je že poročal naš list, deli zdaj prevzv. knezoškof Ivan Jožel T o m a ž i č , lavantinski vla-dika, zakrament sv. birme v novocerkovški deka-niji. Ko to poročamo, je slavnost že končana v sedežu te dekanije, v starodavni novocerkovški župniji. Vsak, ki јг prisostvoval slavnostim, 21. Čim tesnejše sodelovanje vojaških in drugih oblasti pri pobijanju jetike. '22. Za praktično izvedbo vseh navedenih ukrepov, potrebnih za zdravstveno, higijensko in socijalno zaščito prebivalstva pred jetrko in pred zgodnjim hiranjem, so potrebna zadostna finančna sredstva, ki naj se krijejo iz posebnega jetičnega fonda pri državni centralni oblasti in pri vseh banovinah, dalje s posebnimi davki, oziroma posebnimi dodatki pod naslovom »jetični dinar« k no-katerim že obstoječim davkom, taksam itd. Prof. Sergeant v Ljubljani Z dopoldanskim brzovlakom jo danes dospel v Ljubljano znameniti francoski učenjak in raziskovalec jetičnih bolezni prof. Sergeant s pariškega vseučilišča. Na kolodvoru sta ga pozdravila tukajšnji francoski konzul in predsednik Slovenskega zdravniškega društva dr. Meršol. Prof. Sergeant je obiskal nato prot.ijeti5no zborovanje, kjer je bil prisrčno pozdravljen. Nato si je ogledal Ljubljano in razne zdravstvene ustanove ter se toplo izrazil o snagi in lepoti v našem mestu ter o zadovoljivem zdravstvenem skrbstvu. Sprejem nu kolodvoru: Dr. Jordan Stajic, predsednik Jugoslovanske protituberkulozne lige. Lavantinski Slovenci izpričujejo svojo udanost Kristusovi Cerkvi mora priznati, da je bilo to slavje dokaz izredne vdanosti vseh župljanov do svojega knezoškofa in poroštvo neomajene vere, ki živi med tukajšnjim ljudstvom. Ob polpetih smo v sredo Prevzvišenega sprejeli. Vse v slavolokih, mlajih, zelenju. Nadpastirja so pozdravili zastopniki dekanije in župnije, oblasti in šole. Poklonila se mu je dalje najlepše v imenu šolske mladine učenka 4 r. Ivanka Adamič in v imenu Marijinega vrtca sedemletni Krujovšek Štefan. Za njimi so sledile druge družbe in društva. Prevzvišeni јг vsem odgovarjal in osrčeval za življenje po sveti veri, s posebno ljubeznijo še malčke, katerim prinaša sv. Duha. S podobnimi besedami se je zahvaljeval vsem gg. učiteljem in poudarjal pomen skupne vzgoje šole in Cerkve. Podobno veselje nad Prevzvišenim je bilo v Cerkvi pri skušnji. Vsepovsod je ponovno birmancem razlagal težje verske resnice in jih opominjal k dobri pripravi na zakrament sv. Duha. Končno јг še enkrat očetovsko nagovoril g. kateheta, gg. učitelje, starše in otroke, ki so ga medtem vsi vzljubili kot res svoiega dobrega nadpastirja. Neki g. učitelj mi ie omenil, da še nikdar ni slišal od strani Cerkve toliko razumevanja za svoje vzgojno delo, saj je prevzv. g. škof povedal staršem cclo, da morajo otroke redno pošiljati v šolo in skrbeti, da bodo vestno vršili domače naloge. Prava slavnost pa je bila danes na Gospodov vnebohod. Kar 14 duhovnikov in na tisoče ljudstva je prihitelo v župnijsko cerkev, ki so jo Marijina dekleta vso odela v cvetje in vence, da prisostvujejo sv. birmi, ki so jo prevzvišeni podelili 230 birmancem. Posebno vzpodbudno je bilo to, da so Prevzvišeni vse obrede ljudstvu povedali in razložili tudi v slovenskem jeziku. Istemu namenu je služila tudi njihova slavnostna pridiga, ki je bila vsem poslušavcem živ dokaz, kako veie v apostolskih naslednikih-škofih res Kristusov božji Duh. Vse različne stanove so poučili, zlasli še birman-ce, na katere so naslavljali lako očetovske ljubke besede, da jim morajo ostati nepozabne. Zlasti so poudarjali željo, naj bi oslali vedno tako čisti, sveti in polni sv, Duha in vere kot so na dan sv. birme. Vzvišen škofov obisk je ponoven dokaz globoke vernosti našega ljudstva in verske poglobitve cele dekanije. Solzne oči neštetih ob sprejemu in govorih prevzvišenega pričajo, da je najgloblje čustvo in prepričanje tukajšnjih ljudi: v veri je resnica, naša bodočnost, rešitev, Zanjo vzgajajmo z močio sv. Duha mladi rod. Prevzvišeni obišče v pelek, 4. I. m,, še oh pol 8 tukajšnjo šolsko sv. mašo z molitvijo in petjem in ob pol 9 vojniško hiralnico, nakar se popoldne odpelje v Vitanje, kjer je birma v soboto in v Vojnik, kjer je v nedeljo. Naj ga spremlja bož- Red birmovanja v ljublj. stolnici o binkoštih I. Rinkoštna nedelja — 20. maja: a) Dopoldne: ob devetih (9) pontifikalnu škofova maša. Po končani maši ob doselili (10) so prično birmovanje. Zadnji blagoslov sv. birme se podeli dvakrat, prvič ob enajstih (11), drugič oh sklepu birmovanja; b) popoldne: oh pol treh ('A'A) slovesne večer-nice. Ob treh (3) začetek birmovanja. Zadnji blagoslov sv. birme oh sklepu birmovanja. Po sveti birmi slovesne litanije. II. Riukoštni ponedeljek — 21. maja: Ob desetih (10) dopoldne pontifikalna maša. Po maši, oh enajstih (11), začetek birmovanja. Zadnji blagoslov sv birme oh sklepu. — Popoldne ni birmovanja. Bolri in botre naj poskrbe, da prejmejo hir-manci tudi zadnji blagoslov, ki spada k obredu j svete birme. Znamenje za la blagoslov se da vsa-; kokrat z zakrislijskim zvonom stolnice. Huda suša v Slov. Krajini in na Murskem polju Slovenska Krajina, 11. maja. Slovenska Krajina preživjja dni, obupa. Muči jo suša, da so Bog usmili. Suša jo muči sploh zadnja leta, a vse kaže, da bo letošnja dosti hujša, kakor je bila prejšnja leta. Pravega dežja krajina j letos šo sploh ni imela. Pred tedni jo nekoliko . škropilo, a to je bilo le toliko, da se je površina i namočila in zrak nekoliko ohladil. Posledice suše so že zdaj grozne. Na polju, I travnikih in v vrtovih vse zamira. Rž je zrastla na pedenj ali dva. Pšenica še lako ne. Krompir in koruza sploh ne moreta prav vzkliti. Trava jc napol suha. V hlevih je žc malo* živine, a še ta nima j kaj jesti. Ljudstvo je obupano. Pred bodočnostjo je vsakega strah. Pomanjkanje jo že tako veliko, a kaj šele ho, če niti vsakdanjega kruha ne bo! Vsakoletna suša je prav za prav zanimiv pojav. Nastopila je v letih, ko so začeli tako neusmiljeno sekati gozdove. Slovenska krajina je imela prej velikanske gozdove in lelo za letom obilo padavin, danes nima gozdov ne padavin. Najbolj vroča prošnja, ki jo danes vse ljudstvo pošilja proti nebu, je: »O, Bog, usmili sc nas in pošlji nam dežja!« Ljutomer, dne II. maja. V Ljutomerski okolici, n;i vsem Murskem IKilju in v Prekmurju vlada že dalje časa huda suša, ki s skrbjo navdaja vse prebivalstvo. Slišimo, da je povsod drugod dežja dovolj, pri nas ga nismo imeli že dva meseca. Po bregovih manjka že vode, zemlja žejna zeva vsa razpokaua. Trava na travnikih jo zaostala, da bo malo sena. Oziniina je itak že slabu radi predolge zime, sedaj pa pritiska še suša. Koruza in krompir sploh ne moreta iz zemlje. Edino gorice^ so v razvoju za najmanj en mesec naprej. Trta je močno razvita, nastavek grozdja pa je izredno slab, tako, da vse pričakuje kvantitet.no slabo vinsko letino. Vse prebivalstvo prosi blagodejnega dežja. Nove občinske volitve »Službeni list« banske uprave v Ljubljani od 12. maja prinaša te le banove razglase o razpisu volitev občinskih odborov: Dne 17. junija bodo občinske volitve v teh občinah: za izpremenjeno ozemlje Kropa (okraj Radovljica); za novo občino Ovsiše (Radovljica); za izpremenjeno novo občino Podčetrtek (Šmarje pri Jelšah); za izpremenjeno ozemlje občine Ribno (Radovljica); za novo občino Sedlarjevo (Šmarje pri Jelšah); za novo občino Sv. Lovrenc na Dravskem polju (Ptuj). Dne 24. junija: za novo občino Šmarje pri Jelšah, trg. Dne 1. julija: za izpremenjeno ozemlje občine Kostanjevica (Krško); za novo občino Lop (Ljubljana okolica); za izpremenjeno ozemlje občino Št.Jernej (Krško); za izpremenjeno ozemlje ob-', čine Škocijan (Krško). Dne 8. julija: za izpremenjeno ozemlje občine Dobrova (Ljubljana okolica); za izpremenjeno ozemlje občine Ig (Ljubljana okolica); za izpremenjeno ozemlje občine Ložnica pri Velenju (Slo-venjgradec); za izpremenjeno ozemlje občine Lu-kovica (Kamnik); za izpremenjeno ozemlje občine Mislili,ja (Slovenjgradec); za novo občino Nev-j Ije (Kamnik); za izpremenjeno ozemlje občine Preserje (Ljubljana okolica). Volk požrl psa M a k o 1 e , 9. maja. Tukajšnjemu posestniku ter bivšemu županu in zakupniku lova bivše občine Sv. Ana. sedaj Ma-kole, Hajšek Matiju, je v noči 7. na 8. maja t. 1. izginil pes »Kanis« na čuden način. Hajšek je imel dva pridna čuvaja, ki sta v ponedeljek 7. t. m. zvečer okoli domačije razdražena lajala in se zaganjala. Domači so hodili gledat, kaj bi bilo. Ker pa je bila noč temna, niso ničesar zapazili. Naenkrat je Iajanie večjega psa utihnilo, a manjši se je stisnil k hišnim vratom in začel cvi-liti. Domači so večjega psa klicali, a ga ni bilo. Naslednje jutro 8. maja je šel hlapec pogledat za psom. Pri tem je našel kake 3 streljaje lovske puške od doma proti gozdu v bregu precej pomleto travo. To jc bilo znamenje, da je lam hodila neka žival in nekaj vlekla. Bili so tudi krvavi sledovi. Naenkrat zapazi še malo bolj vstran v večji travi ostanke domačega psa. Bili sta pa le zadnji nogi in nekaj hrbtišča. Drugo je bilo vse pojedeno, tudi kosti in glava. Nalo je šel še gospodar pogledal in je brž rekel: »To je bil volk!« Takoj zvečer so ostanke psa zastrupili in pustili, da volk pride še po ostali plen in obenem po plačilo. In ni se uštel. Zjutraj 9. t. m. pogledajo. Pasjih ostankov nikjer in zveri nikjer. Gospodar, ki je obenem zakupnik lova, vzame puško, lovskega paznika in nekaj ljudi seboj, da pogledajo v bližnji gozd in se prepričajo, kaj je na stvari. Ko že nekaj časa hodijo, zapazi gospodar neko zver, ki le ležala za smreko. Pokliče še ostale in v slegnjeni zveri vidijo — volka. Zver jc imela dolge močne zobe, močno glavo in po koncu stoječo dlako. Meri na dolgost 1.50 m, repa pa mu žc nekaj manjka, visok pa jc 75 cm. Odkod se je /ver priklalila. ni znano. Samo lukaj ie v daljšem okolišu zginilo nekaj psov. ji Učcnik in Prijatelj otrok na njegovem apostolskem potovanju. On naj mu stotero poplača vse besede, vso ijudomilost in ves irud in naj razlije na nas po pokladaniu njegovih rok obilo svetega Duha. —n Ljubtjtmske vesti: Otroci z ulice Ljubljana, 12. maja. Drobna in neznatna v nepregledni vrsti kriminalnih prestopkov velikega kalibra je tale zgodbica, a značilna za liokvarjenost one mladine, ki živi v največji bedi in stiski ler so brez nadzorstva potepa po mestu. Namesto skrbne, ljubeče materine besede jo vzgaja široka ulica z vsemi svojimi velikimi in majhnimi skušnjavami. Ti mali izgubljenci pač niso sami krivi, da propadajo iz dneva v dan. Njihovo propadanje jo samo nujna posledica zanemarjene vzgoje in šc vedno skrajno pomankljivega socialnega skrbstva. V tem tolikanj poudarjanem »stoletju otroka« so mladi revčki šc zmerom skorajda povsem prepuščeni sami sebi, zato sc puc ne smonio čuditi, da nam doraščujo kriminalni tipi žc v nuj nežnejši mladosti. Zlo je treba odstraniti pri korenini, nc pri vrhu! Dva mlada šolarčku iz mestne gramozne -jame, kjer jc sama revščina domu, sta, junaka tc zgodbice. Potikala sta se krizem-kražem po mestnih ulicah. In jc med drugimi lepimi in zapeljivimi rečmi zbudila njuno pozornost tudi »stojnica« starega moža, ki prodaja nn oglu tromostja svojo pisano robo: glinaste konjičke in petelincke, ki tako zvonko zapiskajo, če pihneš vanje. S poželjivimi očmi sta nekn.i časa motrila cilj svojih želja in oprezovaln na ugodno priliko, da bi obogatila praznino svojih žepov s pisano igračko. Iu jima jc s to priliko nehote postregel mtožakar sam. Odstrani se je za hip — in tedaj je eden izmed fanticev bliskovito planil k njegovi robi, pograbil dve igrački, ju stisnil na srce in se s svojim pajdašoni jadrno spustil v beg čez stranski most na drugo stran Ljubljanice. Ampak tatinski podvig mladih šolarekov ni ostal neopažen. Zn njima jo jc ubral neki večji fant in ju pred Petelinčevo trgovino dohitel. Zgrabil ju je za rame in odgnal nazaj na kraj greha iri sramote. . In jc sledil tragikomičen prizor, ki je bil močno podoben sodni razpravi, na kateri ima odločilno besedo ljudski glas. Sodnik jc bil stari branjevec, priča fant. ki je tatica ujel, obtoženca pa mlada grešnika. Kmalu se jo okoli njih zbrala gosta gruča ljudi, ki je z Za Шгшапсе izdelujemo res lepe obleke. Za botre same in tudi za birmance po meri po zelo nizkih cenah. Velika izbera blaga. DRAGO SCHWAB, Ljubljana Aleksandrova ccsta © Tečaja zn mojstrski in pomočniški izpit. Vsled nove uredbe trgovinskega ministrstva o sorodnik obrtih sc 1к> število kandidatov za mojstrske izipte jako pomnožilo. Zato se ho vršil v Rokodelskem domu poseben tečaj /.a mojstrski izpit. Istočasno hodo pa tudi predavanja in pouk za pomočniški izpit. Ogla-ilo se je /c več udeležencev, kdor se šc želi poslužiti ugodne prilike in sc dobro usposobiti /a ^pomočniški ali mojstrski izpit, naj sc prijavi čim-prcjc, gotovo pa do 27. maja, v društveni pisarni v Rokodelskem domu, Koineneki „a ulica 12, ali pa pismeno. Tečaja se bosta vršila pod strokovnim vodstvom. © V spomin na hlagopokojnega g. Bertla Jug-a jc liccjski učiteljski zbor jioklonil mestnemu načelstvu 365 Din za brezposelne. 0 Preko binkoštnih praznikov v Rogaško Slatino! Odhod v soboto popoldne oh 13.50, vrnitev v ponedeljek zvečer. Celotni stroški vožnje, prehrane, prenočišča 250 Din. — Za izletnike na Boč ali Donaško goro 230. ker odpade kosilo. Prijave, pojasnila »Putnikc za nebotičnikom. _ Oo petlca ■ zvečer oddane obleke v kemično čišče- Kjj M nje, plisiranje, barvanje, pranje in sve- P 4 tlolikanje perila izgotovi sigurno do W blnkošti tovarna Jos. Reich © Po 25 steklenic rogaške slatine sta zn Birmanska darila po nizkih cenah pri J. Vilhar, mar t.jubljana. Sv. Petra c. 36 pri Zmajskem mostu mešanimi čuvstvi sledila razpravi: nekateri so brili norce iz zgrevanih grešnikov, drugi so ju pomilovali. »Torej taka sta!« je začel s svojo gro-niovito pridigo stari mož in se postavil v pozo strogega sodnika; ni pa mogel v svojem glasu prikriti očetovske dobrohotnosti, ki mu jc lastna. »Jejno, jej no, kaj ho iz vaju! Sta pozabila četrto božjo zapoved? Nikarte, nikarte, fantiča! Tat postane ropar in vislicam nc uide!« Fantiča sta prestrašeno stala,pred njim in osramočeno povešala oči v tla. Prvi fantič, ves beden in razcapan, je molčal kakor niutcc, njegov pajdaš pa jo venomer ponavljal: »Saj nisem jaz kradel!« »Si mu pa iKimagnl!« da jc zavrnil starček in gii narejeno hudo pogledal: »Glavo hi vama bilo treba odrezati — čnk, čak, kje ! imam pa nož?« Pa se je hitro premislil in zagrozil: »Nak, vaju bomo raje izročili po-j licaju. Policaj vama žc pokaže! In jo zakli-i cal tako tiho, da so ga komaj slišali ljudje okoli njega: »Hej, hej, policaj, kje si?« Policaja ni bilo in si ga stari mož tudi ni želel, kajti koj nato je dobrodušno i>obožal oba dečka po glavi in ju pobaral: »AH bosta šc kdaj kradla?« »Nikoli več!« je skesano obljubil tutič. »AH ti-tudi ne?« se je starček obrnil k njegovemu pajdašu. »Nikoli več!« je skrušeno obljubil ta. »Skleni roke!« je zahteval starček. Fantič jc hitro sklenil roke in jih proseče dvignil kvišku. »Poklekni!« je starček neizprosno ukazoval dalje. Fantič jc ubogljivo pokleknil. Starček jc pokazal z roko proti Frančiškanski cerkvi in svečano dejal: »Ponavljaj za menoj: Ljubi Bog, odpusti mi, da sem kradel!« In je fantič izpil čašo grenkega ponižanja do dna ter skrušeno ponovil za starčkom besede kesanja in pokore. »Tako, zdaj pa pojdita lepo domov!« ju je še enkrat dobrohotno potrepljal starček po ramah. In st;a šla. Tako liho in žalostno sta šla, da jc ljudem zamrl na ustnih smeh. interesirajo, todu nimajo prave strokovne izob-brazbe, kajti gojitev zahteva v prvi vrsti, da je gospodar natančno poučen, kako mora saditi iu gojiti to speciulitcto. Mnogi okoličani so napravili posebne grede za špargljc, todu povsem pogrošno, kajti njih naprava jc poku zal a negativen rezultat. Nu trgu sedaj primanjkuje špargljev, po katerih jc prav veliko povpraševanje. Včeraj so bili na trgu šparglji prav redki in so sc šc vedno prodajali od 15 do 16 Din kilogram. Kamnoseško in kiparsko podjetje Kunovar Franjo pokopališče Sv Križ Liubliana Tel. 27-87 Zaloga in izdelava modernih spomenikov. Nizke cene! © Zveza gospodinj priredi v torek 15. t. m. ob 16 v svojih prostorih, Breg št. 8 predavanje o novodobnem pranju brez truda. (5400) © Tračnice na Smartinski cesti. Lansko leto so napravili po Smartinski cesti posebno progo za odvažanje materijah! iz Ljubljanice. Položili so tračnice, ki so jih pred tedni pobrali. Ostalo je pa še vse v popolnem neredu, kajti lesenih pragov še niso odstranili in tudi ceste še niso uredih, kar zelo ovira splošni promet, osobito kar se tiče pogrebnih sprevodov. Želeti bi bilo, da bi mestna uprava čimprej uredila Smartinsko cesto, na kateri je prav izredno velik promet zaradi pogrebov. © Na Rožnik jc najlepši spomladanski sprehod. — V gostilni nu Rožniku pa najboljša gostilniška in kavarniška postrežba. © Pumparce, modne hlače, najboljše kupite pri Prcskerju, Sv. Petra cesta 14. © Dunajsko pranje, svetlolikanje, Šimcnc, Kolodvorska 8. KiOBUKE zadnje uovosti idoče sezone v raznih modnih barvah in oblikah, ter vsakovrstne športne čepice nudi Cene zmerno MIRKO BOGATAJ Sprejemajo trgovina klobukov in čepic se popravila LJUBLJANA, STARI TRG 14 (•, Semenski krompir. Nu Šcntpctcrski nasip jc bilo včeraj pripeljano okoli 20 vo/. se-uicuskcpu krompirja, ki so ga prodajali žc |hi nižjih cenah <>d 0.90 do 1.05 Din kg. Krompir so večin ona kupovali kmetje i/, okolice in pa ijubl j ulitki trgovci /n svoje trgovine. Sezoni /Л •".imenski krompir ponehava. I>ctos je bilo v |>o-inlmlni sezoni pripeljanega na trg okoli 100.000 kp krompirja. Mnoge vrste semenskega krompirja so bile prav lepe. druge vrste pa so kazale, tla jc treba za krompir potekaj nove izbirne vrste. © Pomanjkanje špargljev na trgu. Sadjarsko in vrtnarsko društvo je siccr pričelo akcijo, dn pouči meščane in okoličane o gojitvi špargljev. Mnogi kmetje sc zu gojitev špargljev Šahovski turnir končan V torek je bilo odigrano deseto kolo. v katerem so bili doseženi sledeči rezultati: Cibir je dobil proti Furlaniju, Sorli proti Kranjcu, Preinfalk proli (iabrovšku, Longer proti Tavčarju, Sikošek proti C. Vidmarju in M. Vidmar proti Mareku. — Pred zadnjim koloni so morale biti odigrane vse prekinjene in preložene partije. Prekinjene partije Marek-Cibic, M. Vidmar-Sikošek in C. Vidmar-Longer so vse končale retnis. Preloženo partijo Šorli-M. Vidmar jo dobil Vidmar, ki jc zelo dobro igral končnico. S to zmago si je Vidmar zasigural prvo mesto. V zadnjem kolu je Gabrovšek dobil proti Kranjcu figuro in hitro zmagal. C. Vidmar in Marek sla sc pobotala za remis iu prav tako tudi M. Vidmar in Cibir. Furlani jc imel proti Horliju že izglede na zmago, toda je v čnsovni stiski slabo nadaljeval in njegov kralj je bil inatiran sredi deske. Preinfalk je dosegel proti Longerju zelo dobro pozicijo, pozneje pa je pogrešil in izgubil. Sikošek se jo proti Tavčarju rešil v. dobro obrambo iz popolnoma izgubljene pozicije in slednjič celo zmagal. S tem je bil ta zanimiv in izredno napet turnir končali in so posamezni igralci dosegli sledeča mesta: I. M. Vidmar K, II,—lil. Sikošek in Sorli 7 in pol. IV. Furlani 7, V,—VI. Cihic iu Longer (i in pol. Vil,—VIII. Gabrovšek Preinfalk 5 in pol, IX. C. Vidmar 4 in pol. X. Marek 4, XI. Tavčar 2 in XII. Kranj 1 in pol. Novi prvak Ljubljane M. Vidmar je pokazal zelo solidno igro in je prvo mesto zaslužil, čeprav proli Furlaniju in šorliju ni pokazal jasno premoči. 'ivi- 3t-62 KINO KODFI.JEVO Tei.3i-w —a— i ■ i i ..i i i' —------- ,------wa Danes ob pol 6 in pol 9 in jutri ob pol 9: CSIB! Frančiška Gaal in H. Thiinig Za spomladansko zdravljenje eištenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PL^NINKA-CAJ BAIIOVHC. Pristen je le, če nosi: 1. zaščitni žig, — 2. ime proizvajalca: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana, — 3. paket mora biti vezan in plombiran. Torej zu spomladansko zdravljenje samo pravi: „PLANINKA-0AJ-BAH0VEC" iz Ljubljane. Rob. pod Sp. br. 70 od 5. 11. 10J2 Mariborske vesti: Gledališki ,,ata" »Naš ata« mu pravijo ljudje iz njegove bližine. Dr. Ra-dovnn Brenčič jo hil policijski komisar in je napravil skok iz obmejnega komisa-rijata v intendantsko pisarno mariborskega gledališča. S seboj je prinesel strogo natančnost, kar je šo t rebulo za novo naloge, jc prišlo pozneje samo od sebe. In tako jo je srečno izvozil skozi enajst sezon; ob zatonu sezone smo in »ata« se smehlja. Kadar je prav dobre volje, seže z desnico v košuto bradjo rast, kakor je videti na sliki. Tudi kadar vztraja pri predstavi do konca v svoji loži, je dobre volje. Pa mora biti gledališče dobro zasedeno, sicer ni tega. Tudi slabe volje je zlasti, kadar so na vrsti izplačila, penezov pa od nikoder. »Kako kaj, gospod upravnik?« »Slabo; poglejte sem«, in že privleče iz žepa znano beležnico. Ta heležnica mu omogoča, da uveljavlja tisto staro načelo Omnia inea mecum porto«. Križem kražem številke, razpostavljene kakor hieroglifi na egipčanskih spomenikih. Vsak dan sproti jc iz te čudovite beležnice razvidno dnevno finančno stanje, v katerem se nahaja slovensko gledališče v Mariboru. »Slabo; poglejte. Premalo dohodkov; premalo subvencije. In šc do gledališkega dinarja nam ne priznajo pravice. Pa slabe kritike pišete.« »Ata« je ves zatopljen v svoje številke, obenem pa П Koncert Akademskega pevskega zboru iz Ljubljane bo v četrtek 17. maja v unionski dvorani ob 20. Na programu so iste narodne pesmi, ki jih je Akademski pevski zbor s sijajnim uspehom izvajal pred nabito polno veliko unionsko dvorano v Ljubljani pretekli teden. Kakor je bil ta koncert v Ljubljani izreden dogodek v naši vokalni glasbi, bo tudi za Maribor pomenil višek letošnje glasbene sezone. Koncert je posvečen slovenski narodni pesmi, in sicer koroški in belokrajinski. Akademski pevski zbor šteje danes nađ Ш pevcev-akade-mikov in je najboljši moški zbor pri nas. Vstopnice bodo cenjenemu občinstvu na razpolago ves teden pred unionsko dvorano. □ Majniški govori. V že objavljenem sporedu majniških govorov v stolnici je nastala sprememba ter govori g. Kolenc Franc jutri, g. dr. Cukala Franc pa v soboto. □ Odhodnica priljubljenega častnika. Podpolkovnik g. Celeslina, ki je služboval pri mariborskem 32. topniškem polku, je premeščen v Belo Cerkev. V petek zs'ečer so mu priredili mariborski častniki v kazinski dvorani odhodnico, katere se je udeležilo tudi veliko meščanov s podžupanom Golouhom kot zastopnikom mestne občine. — Ob pričenjajočem se poapnenju krvnih cevi navaja raba naravne »Franz-Jo-sef«-grenčicc k rednemu odvajanju in zmanjša visoki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz-Jose!«-vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje zastajanja v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo ter milo ublažuje razdraženost živcev. □ Avtobusne zadeve. S 16. majem se spremeni podeželski vozni red na progi Maribor—Celje. Odhodi iz Maribora ostanejo nespremenjeni, odhodi iz Celja pa so: ob 6, 12.45 in ob 17 namesto ob 10.30. — Otvarja se nova turistična proga Maribor—Nova vas—Rad vanje—Pekre—Limbuš— Bistrica—Ruše. Odhodi na tej progi dnevno iz Maribora do Pekre-banovinska trsnica ob 6.30, 12.30, ob sredah in sobotah, nedeljah in cerkvenih praznikih ob 6.30, 12.30, 14, 15.10, 19.30. Direktno v Ruše vozi ob sredah, sobotah, nedeljah in cerkvenih praznikih avtobus z odhodom Maribor Glavni trg ob 10 in 15.10, prihod v Ruše ob 10.44 in 15.54. Odhod iz Kus ob 10.45 in 17.30. prihod v Maribor ob 11.30 in 18.10. Zadnji voz — odhod ob 19 — iz Maribora vozi samo do Laznice s prihodom v Laznico ob 19.30 in odhodom ob 19.3? Na omenjeni progi bodo avtobusi vozili skozi Novo vas—Radvanje sem in tja, kar bo posebno prav prišlo pohorskim izletnikom, ker jih bo avtobus za nizko ceno zapeljal naravnost do vznožja Pohorja. □ Žetev smrti. V Klavniški 20 jc umrl v starosti 74 let zidar Ivan Polančič. — V splošni bolnišnici je umrla v starosti 55 let uglednu posest-nica in gostilničarka gospa Terezija Krainberger iz Sv. Marjete ob Pesnici. Truplo pokojnice so včeraj prepeljali nn dom. — Naj počivata v miru! □ I'rvnki med seboj. Mariborski šahovski klub priredi turnir za prvenstvo Maribora za posameznike. Turnir se bo vršil v kavarni Central ter sc bo borilo 12 najmočnejših mariborskih šahislov zn ponosni naslov prvaka. Določenih je šest denarnih nagrad. [J Stavka je končana. Včeraj sc je dosegel sporazum meil stavkujočlmi delavci iz tkalnice Doctor in drug ter predstavniki podjetja. Delavni nastopijo delo v tkalnici jutri. Tovarna jim plača tridnevno mezdo, ob katero so bili radi stavke, po nastopu dela pa se prično pogajanja radi zvišanja mezde. Veliko zaslugo za mirno in naglo likvidacijo mezdnega spora si je pridobil vodja mariborskega policijskega konusarijata dr. Hacin, 1Maril>orski kroniki . Knkor dor.navamo. *c bo »Ljubljanska kronika spremenila v >Kro- 9V ! mu lahko na obrazu bereš, da јз njegova ( očetovska skrb vendar skunštvala in zone-! gavilii vse skupaj tako, da je le šlo pn sreči. »Ata« nima miru, dokler ne uravnovesi vsega. Ta umetnost uravnovešen ja so pridobi tudi pri volanu. Kako previdno vozi svoj vchikcl. Dvojo ohrajta zelo: dobre kritike in pa obcestne drogove. Odkar se je hil tisti karambolcek na šentlenarški ccsti tako dobro iztekel, jc svojo prirojeno previdnost podesetoril. Bogve, kako hi bilo, če hi tisti drog bil nekoliko trdnejši v svojih temeljih. Danes mu hvalo pojo njegovi, da je liicd najboljšimi šoferji v Mariboru. O šoferskih sposobnostih in zaslugah pa pripovedujejo realni ljudje, da gredo skozi telegrafske in telefonske drogove. To je šoferski krst... Enajsto sezono jc odrinil v stran. Ali je bilo vse dobro? »Ata« vse dobro vo in razume, da bi lahko vse drugače bilo. Ko hi ne bilo pojma »penezov« in spopajčevinjenih blagajn. Fura le naprej: teater in vehikel. Po prvem zaslužen ju imamo svojo slovensko gledališče v Maribora; po drugem pa. slabe ceste, ki še dolgo ne hodo boljše. Po prvem zasluženju ho njegovo ime trajno zapisano v spomeniku mariborske kulture. »Ata« se smehlja in seže z desnico v bradjo rast. Dobre volje je ob zatonu sezone. Nekdo mu je svojčas zapisal: »Teatra našemu navadno huda prede na jesen, A Radovan upravnik žilav jc in mož jeklen; Zdaj tu primoleduje tisočak, zdaj tam ongavi, Za nekaj časa vsaj teater v življenje zopet spravi.« niko slovenskih mest« ter so mesta Celje, Kranj in Novo mesto že obljubila svoje sodelovanje ter se jim bo priključil še Maribor. □ Mariborska tiskarna nam sporoča, da 110 odgovarja resnici vest glede prevzema tednika »Borba«, ki je bila objavljena v četrtkovi številki, dne 10. maja. mtm sfižiožjic Ro£,ne torbice, denarnice, kovčke, nogometni žoge. nahrbtnike itd. v veliki izbiri po nizki cefri tfuđf iiVAfM KRAVO^^arllmr. AiehscMidrova is □ Ponovna okshumacija. Truplo starega 84-letnega prevzitkarja Tikviča so včeraj v Limbušu ponovno izkopali. Izvršila se je sodna obdukcija trupla; dele drobovja pošljejo v kemično preiskavo, ki naj ugotovi morebitno zastrupljenje. □ »Stari Maribor.« Danes ob 10.30'bo vodstvo po muzeju. Prof. Baš bo podal obiskovalcem sliko starega Maribora 11a podlagi spopolnjenih in preurejenih muzejskih zbirk. □ Ure, zlatnino, na obroke, hranilne knjižice dobite pri Ignacu Janu, Glavni trg. □ Birmanska darila, solidnu in poceni, pri R. Bizjak, Gosposka 16. □ Lekarniško nočno službo vrši v tem lednu do sobote 19. maja lekarua »Pri zamorcu v Gosposki ulici. Celje -©• Poročili so se včeraj g. Metod Hočevar, nameščenec OUZD. in gdč. Vida Zabukošek, hčerka uradnika, ter g. Viktor Sinkovič, trgovski pomočnik, in gdč. Hajsinger Vera, šivilja. Mladim novoporo-čencem želimo obilo božjega blagoslova. & Proslava 40 letnice CPD. V petek zvečer je gorel na Starem gradu v proslavo 40 letnice pevskega društva CPD kres, pred mesfnim magistratom se je pa zbralo ob pol 9 zvečer precej občinstva. Moški zbor je zapel dve pesmi, nalo je pa mestni načelnik g. dr. Goričan z balkona nagovoril občinstvo 111 čestilal društvu k njegovemu jubileju, se mu zahvalil za njegovo dosedanje delo v prospeh slovenske pesmi in ga bodril k nadaljnjemu delovanju. Za tem je še mešani zbor zapel Pre-mrlovo »Slovansko pesein«, nakar je moški zbor ob 9 pred vilo Livado, kjer je priredil kuinici ge. Dečkovi podoknico. Zapel je tri pesmi. Za birmo! Za birmo! Hitite dokler jo še izbira popolna — v našo domačo mauufakturno in modno trgovino Valentin-a Hladin-ii v Celju — Prešernova ulica št. 14. пгавиннвв & Današnje pevske slavnosti. Danes jx> rani masi odkrije ob pol 9 Ipavčeva župa v Sv. Juriju ob juž. žel. spominsko ploščo skladateljem Ipavcem. potem bo blagoslovitev temeljnega kamna za spomenik. Ob pol 12 bo v Narodnem domu v Celju slavnostno zborovanje CPD. Ob 16 bo v veliki dvorani Celjskega doma župni koncert Ipavčeve žitpe. -Gr Koliko udeležencev je bilo na zborovanju Borcev v četrtek. »Jutro« je poročalo, da ni bito 11a shodu niti 1500 ljudi; »Nova doba« pravi, da »se je po objektivni in absolutno točni cenitvi stro-kovujakov zbralo kvečjemu 1500 ljudi, med njimi mnogo radovednežev.« »Mariborcr Zeitting« in mariborska »Borba« pišeta o 4000 udeležencih. Po mnenju nepristranskih strokovnjakov je pa znašalo število udeležencev 4000 do 5000. is izprememba bivališča vojaških obvezancev. Opozarjamo vse vojaške obveznike kakor tudi lastnike konj, vozov in dvokoles na omenjeni razglas mestnega načelstva celjskega, ki je nabit na uradni deski mestnega magistrata. Trboveljski rudarji za svoj obsfoj Posledice racionalizacije v številkah Delavske plače v cementarni tOO.OOO Din na mesec, nova trošarina na cement pa pol milijona dinarjev na teden Trbovlje, 12. maja. Pogodba med železnico in TPD je zopet znižala dobavo premoga iz slovenskih rudnikov. — Da se zagotove najnujnejše življenske potrebščine, se vrše zadnje tedne in dni posvetovanja, zborovanja pri vseh mogočih faktorjih za povišanje na- I ročil premoga — kar je predpogoj za zaslužek ru-i darjev. Pogoj, da se ne bo vedno več praznovalo, je : tudi, da TPD preneha z nadaljnjim inehanizira-■ njem obrata. Značilno je n. pr., da znašajo plače delavstva na mesec pri racionalizirani cementarni 100.000 Din, novouvedena trošarina na cement pa 1 tedensko 400.000 do 500.000 Din. Skrivnosten napad na zupnišče v Predosljah Kranj, 12. maja. V petek popoldne, nekai minut pred 3.45, sta prišla v župnišče v Predosljah dva čedno oblečena neznanca in potrkala na vrata pri gosp. župniku. V sobi, ki služi obenem za župno pisarno, je prav takrat bila kuharica, ki mu je prinesla neki račun. Eden izmed prišlecev jo je poprosil za kozarec vode — očividno v namenu, da bi jo na ta način odstranil iz sobe. Uslužna kuharica je, nič hudega sluteč, odšla v kuhinjo, z njo pa tudi neznani gost, ki je v kuhinji v največji naglici srknil nekaj požirkov vode, nato se pa prav tako hitro vrnil v župnikovo eobo. Drugi prišlec se ie medtem predstavil gosp. župniku za Sušnika Lojzeta ,po domače Dolhar, z Mlake, ki se je pred dvema letoma oženil v na-klansko faro, in prosil za krstni list, češ, da je na povratku s Turčije, sedaj pa da namerava iti v Francijo, Gosp. župnik, ki pastiruje v Predosljah že 42, leto — 11 let je bil tu kaplan, sedaj mu pa teče 31. leto, odkar je župnik — tega Lojzeta kakor vso faro dobro pozna, zato se mu je čudno zdelo, ker mu neznanec ni bil čisto nič podoben; »podtaknjeni« Lojze zelo dobro vidi, neznanec pa ie nosil črna očala. Župnikove dvome o pravšnosti njegovega imena je preganjal z nejasnimi trditvami, češ, da se pač že dolgo nista videla, da mu je delo v rudnikih skoro popolnoma vzelo vid... Ko se je prvi vrnil iz kuhinje, ga gosp. župnik vpraša, kaj bi on rad, ta pa meni nič tebi nič dvigne roko kakor za strel in zavpije; »Roke gori Ti- ho!« Gosp. župnik je presenečen zakričal, neznanec pa ga je zgrabil z eno roko za usta, z drugo pa se je oklenil njegovega tilnika. Krik ie zaslišala kuharica v kuhinjo in z vso naglico pohitela gori v sobo. Pri pogledu na roparja, ki je davil gosp. župnika, je zarjula, kar so ji moči dale, in se vrgla nanj. Napadalec ji je sicer nastavil revolver na prsa, ona si pa ni dala bogve kaj dopovedati, ampak še bolj pogumno zavpila nad njim; »Kar buti!« To vpitje ie zaslišal gosp. kaplan, ki stanuje nasproti župnikove sobe, in hotel gledat, kaj je. Enega od obiskovalcev je še videl, kako je drvel po stopnicah na prosto, z drugim pa sta se srečala med vrati župnikove sobe. Tudi njemu je nastavil samokres, gosp, kaplan pa se ni zmenil ne zanj ne za njegovo orožje, ampak ga je odrinil od vrat in planil v sobo, da vidi, kaj se je zgodilo z gosp. župnikom, ki pa se mu, razen nekaj prav malenkostnih prask po obrazu in strahu, ni zgodilo nič hujšega. Prepodena napadalca sta v naivečji naglici skočila na kolesa in odrvela proti Tenetišam. Govorila sta čisto domačo govorico, razmere so jima bile dobro znane, razen tega, da je župnikova blagajna — praznal Vest o drznem napadu sredi popoldneva se je kmalu raznesla po vasi, ljudje so se v skrbi za priljubljenega gosp. župnika jeli zbirati okrog župnišča. Prihiteli so tudi orožniki iz Kranja, ki so vso stvar zelo energično vzeli v roke. Upajmo, da njihovo iskanje ne bo zastonj. Strašna nesreča z najdeno patrono Ljutomer, 11. maja. Danes dopoldne se je v Radomerju blizu Ljutomera zgodila težka nesreča, ki bo najbrž zahtevala človeško žrtev. Dvajsetletni posestniški sin Janez Dajčar (pri Šrejnerju) je v nedeljo, ko je hodil v Veržej na proslavo sv. Janeza Boska, našel na poti blizu Veržeja v papir zavito neko patrono, katero je nič hudega sluteč vtaknil v žep in nesel domov. Dajčarja je že prej vedno zalezovala nesreča. Pred par dnevi se je na nogi hndo vrezal, da ni mogel hoditi .Tudi danes je radi tega ostal v sobi. Iz dolgega časa je vzel v roke najdeno patrono in začel z žico vrtatu Takrat pa se je patrona razletela in s strašnim pokom eksplodirala. Patrona je bila napolnjena z neko eksplozivno snovjo. Pok je bil tako močen, da so ga slišali v bližnje gorice. Imenovanemu Janezu Dajčarju je pri priči odtrgalo levo roko na zapestju in vzelo obe očesi. Tudi na prsih in na obrazu je ves ranjen. V mlaki krvi je obležal na tleh. Takoj so poklicali ljutomerskega zdravnika g. Porekarja, ki je nesrečnežu nudil prvo pomoč in ga nekoliko obvezal. Domači kaplan g. Munda mu je medtem podelil sv. zakramente, nakar so ga takoj odpeljali v bolnišnico v Ormož. Tudi če bo ostal pri življenju, bo siromak ostal vse življenje popolnoma slep in brez leve roke. Eksplozivna patrona je bila najbrž komu namenjena, ali pa jo je kdo samo odložil. Sv.Jošt že vabi! Kranj, 12. maja. Tudi letos bo na binkoštni ponedeljek pri Sv. Joštu običajen shod za može in fante kranjske de-kanije. Na binkoštno nedeljo po »Marijinem zvone-nju« bodo litanije, na binkoštni ponedeljek pa prva sv. maša s pridigo ob 6 zjutraj (gosp. J. Košiček, urednik »Domoljuba«), druga pa ob 10 na prostem pri kapelici, če bo vreme količkaj ugodno. Maišuje in pridiga gosp. M. Škerbec, mestni župnik v Kranju, — Možje in fantje izpod Sv. Jošta, za binkošti vsi na goro! Botrcam nudi krasne komplete, obleke in plašče po prav nizkih cenah Fran Lil kič Ljubljana, Stritarjeva ulica Koledar Nedelja, 13. maja: (6. povelikočna nedelja). Servacij, škof; Peter Regalat, spozna valeč. Mlaj ob 13.30. Herschel napoveduje deževno vreme. Ponedeljek, 14. maja: Bonifacij, mučenec; Paskal L, papež. Novi grobovi ■f Na Brodu pri St. Vidu nad Ljubljano je 10. maja mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Vrkov, roj. Koman, stara 72 let. Pokopali jo bodo danes ob 9 dopoldne. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše sožalje! Osebne vesti — lz vojaške službe. Odrejeni so za vršilca dolžnosti 3. baterije 11. samostojnega topn. divi-zijona topn. poročnik Andrej Slapar; za poveljnika oddelka za zvezo 24. topn. polka topn. poročnik Anton Goleč; za poveljnika oddelka za zvezo 2. konjeniškega polka konjeniški poročnik Viktor Kramarič: za poveljnika oddelka za zvezo 3. konjeniškega polka konjeniški poročnik Stanislav Sko-berne; za vodnika 1. bataljona 1. polka trdnjavske-ga topništva topn. podporočnik Krunoslav Dogan; na službo pri referentu topništva IV. armijske oblasti topn. kap. I. razr. Vilko Vereš; na službo k poveljstvu ljubljanskega voj. okrožja topn. podporočnik Franjo Košnik; za vršilca dolžnosti poveljnika elektro-strojne čete pionirskega poveljstva = Sedaj na spomlad v ZOBNI KAMEN K" X • v • tiči za zobmi! KAZE USTNO ZRCALO Skrit za zobmi tiči zobni kamen in uničuje polagoma pa zagotovo zobe in jih rahlja, pa ne samo to, dostikrat zobje zaradi njega celo izpadejo. Ognite se temu — varujte svoje dragocene zobe s Sargovim Kalodontom. Zakaj samo Sargov Kal o do nt ima pri nas v sebi znanstveno priznani sulforicinov oleat po dlH Braunlichu, ki odpravi nevarni zobni kamen in ki prepreči, da se ne naredi drug. Kdor porabi vsak dan nekaj minut za nego zob s Kalodontom — ima vse syoje žive dni zdrave zobe! Rogaško s'atino. zdravilišče želodca, črev, žolč-nega kamna itd.! Tu najdejo bolni svoje zdravje, zdravi pa prijeten oddih. 20 dnevna popolna pen-zija velja v času od 1. maja do 15. junija Din 1000-— in Din 1200-—. Prospekte in cenik; Zdravilišče in pisarne Putnika. inž. kap. II. razr. Jurij Rukavina; za pomočnika oddelčnega starešine nižje šole voj. akademije inž. kap. II. razr. Miloš Marolt; na službo v štab inž. poveljetva inž. podporočnik Andrej Modrič; na službo pri referentu inž. poveljstva I. armijske oblasti nižji voj. uradnik I. razr. ini. tehn. stroke Rudolf Vondrašek; na službo v generalštabni oddelek ministrstva vojske in mornarice peh. podporočnik Armin Kovačič; za vodnika 1. bat. 1. pionirskega polka ini. podporočnik Franjo Bonačič; za vodnika 1. bat. 2. pontonirskega polka ini. podporočnik Julij Galant; za vodnika kombinirane inž. čete poveljstva Šibenika inž. poročnik Vladimir Crleniak: na službo v generalni štab poveljstva dravske divizijske oblasti peh. poročnik Gvozden Bralovič; za vršilca dolžnosti poveljnika 3. čete 1. bat. 2. pionirskega poveljstva inž. kap. II. razr. Stanislav Bauer. Osfale vesti — Čebelarji! Ali se zavedate, da nas loči le še teden dni od velikega čebelarskega praznika, ko bomo proelavili 200 letnico rojstva čebelarekega velemojstra Antona Janše? Brez dvoma bo to ena izmed najvažneiših prireditev Čebelarskega društva. Naši čebelarji bodo počastili spomin Janševega rojstva dne 20. in 21. maja t. 1. Prvi dan s proslavo v dvorani Delavske zbornice, drugi dan s proslavo na Breznici, na Gorenjskem. Društvo je razposlalo okrog 500 vabil ter okrožnico o življenju in delu Janše vsem našim srednjim, meščanskim in osnovpim šolam, društvom in uredništvom listov. Ako se bodo sedaj prijatelji čebelarstva in čebelarji udeležili tudi obeh proslav, bomo vsaj v skromni meri zadostili svojemu narodnemu čutu in proslava bo imela lep uspeh. Agiti-rajte čebelarji za obilen obisk. — Razglas. Francoska vlada razpisuje za leto 1934-35 nekoliko štipendij za kandidate iz Jugoslavije. Prošnje morajo biti vložene najkasneje do 24. maja na rektoratu ljubljanske univerze. Predpisi za prošnje: 1. Prošnje morajo biti lastnoročno pisane in podpisane. 2. Priložiti je treba prepise diplom v overjenem francoskem prevodu. 3. Sestaviti je treba na posebnem formularju razne podatke. (Formularji se dobe na rektoratu univerze.) 4. Vsi kandidati morajo obvladati francoščino tako, da bodo mogli poslušati predavanja v Franciji. Za kandidate ljubljanske univerze daje jezikovno kva- j lifikacijo lektor francoščine na univerzi kralja j Aleksandra I. — Rektor: Dr. Slavič, m. p. — Gospod konzul francoske republike je rektoratu spo-; ročil, da dajejo tistim prosilcem za francoske sti-j pendije, ki ne stanujejo v Ljubljani, jezikovno kva-! lifikacijo francoski konzuli v območju, kamor kandidati po svojem kraju spadajo. — Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Frani Joeelove« grenčice. popite zjutraj na tešče. brej truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanju — Romanja, katera priredi romarski odbor KA v Mariboru, se vrše sledeče: v Marijino Celje (Maria Zeli) odpelje avtobus dne 6. junija ob 5 zjutraj ter se vrne dne 7. junija zvečer. — V Padovo odpelje avtobus iz Maribora dne 12. junija ter se vrne 14. iunija ponoči. V Padovo vozi po sledeči poti: Maribor—Ljubljana—Trst—Meslre —Padova, nazaj pa Benetke (postanek 4 ure)—Gorica—Tolmin—Kobarid—Trbiž (Tarvis)—Beljak — Celovec—Maribor, tako da bo vozil skoraj ob celi bivši soški fronti. Priglase sprejema Romarski odbor KA Maribor, Oroinova ul. 10. — Romanje na Trsat Ker so bili ukinjeni vsi posebni vlaki na Sušak za oba binkoštna praz.nika, smo vložili prošnjo za ponovno dovoljenje. Če bo naša prošnja zavrnjena, bo naše romanje v soboto 26. maja po istem sporidu kot je naznanjen za binkošti. Nekaj rezerviranih izkaznic in vozovnic imamo še na razpolago. Pridite ponje v našo pisarno: »Sveta vojska«, Ljubljana, Tyršcva cesta 17. — Telefonski promet. Prometno ministrstvo je dovolilo, da se otvori telefonski promet med Celjem in vsemi mesti v Rumuniji (5.40 zl. fr. jugoslovanski upravi, romunski pa po razdalji, s katerim mestom se govori) in na progah Kočevje— Catania (4.80 zl. fr.), Kočevje—Genova (3.75 zl. fr.) in Kočevje—Venezia (2,55 zl. fr.). Zneski v oklepajih so pristojbina za tri minutni pogovor. ipilMMMi ................ I V vrelcih Zdravilni, Kraljevi in Gizela je M RADENSKA ^r NA3KREPKE3ŠA litijska slatina vse Jugoslavije. Litij je glavni mineral za raztapanje in izločanje sečne kisline in njenih sestavnih strupov v krvi. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Miiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiii — Pretepi. V ljuiblj. bolnišnico je kranjski reševalni avto včeraj popoldne prepeljal Friderika Čudna, delavca, stanujočega v Kokrskem j predmestju. Predsnočnjim je nastal med fanti pretep in je bil on žrtev, v bolnišnico so tudi prepeljali iz Studenca pri Igu 52-letno Katarino T., ki jo je nekdo pretepel. — Nesreča. Na Bloški Polici med Ložem in Blokami eo se otroci obešali na soro voza nekega voznika. Pri tem je posestnikov sin, 5-letni Srečko Anzeljc |iadel tako nesrečno pod kolo. da je dobil težke poškodbe na roki in nogah. Prepeljan je bil včeraj v ljubljansko bolnišnico. — Urejena prebava in zdrava kri se doseže z dnevno uporabo pol čaše naravne »Franz-Josef«-grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Franz-Josel«-vodo, ker pospešuje delovanje želod* ca in črevesa, preprečuje oteklost jeter, zvišuje izločevanje žolča in sečnice, poživlja izmenjavo snovi in osvežuje '.cri. — Za binkoštni izlet v Postojnsko jamo sprejema »Putnik« v Ljubljani prijave samo še do 16. t. m. Cena vožnje, vstopnina v jamo in vizum za osebo 140 Din. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 107 objavljajo, da je prepovedalo državno tožilstvo v I Zagrebu prodajati in razširjati posebno izdajo tisko-piea »Danica« od 4. t. m., ki se tiska v Zagrebu. Revmatizem, išias ,1,.,, SS Doleniske Toplice Zdravnik: Dr. R. Rožič, dosedanji šef-zdravnik Slatina Radenci. — Penzija in kopeli: I. razred Din 65—, II. razred Din 50 —. III. razred Din 35 — — Julij—avgust Din 5'— pribitek. — Pošta Toplice pri Novem mestu. — Cerkvenim zborom priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče inašne pesmi; Bcran Em.: Tri slovenske I maše za mešani zbor, part. 36 Din, glasovi a 5 Din; Gerbič Fr.; Slovenska maša sv. Frančiška za mešani zbor, partitura 12 Din; Kiinovec Fr.: Pred Bogom. Mašne pesmi za mešani zbor. Part. 30 Din, glasovi a 6 Din; Premrl St.: Mašne pesmi za mešani zhor, 24 Din; Saltner p. Hiigolin: Mašne pesmi za mešani zbor. Part. 40 Din, glas. a 6 Din; Isti: Bela r jeva slovenska maša »Oče večni« za mešani zbor. Part. 16 Din, glas. u 4 Din; Isti: Miklošičeva slovenska maša »O sladka ura« zn mešani zbor. Part. 14 Din; glasovi a 4 Din; Isti: Kvišku srca. Slovenska maša Trdna točka v našem gospodarstvu Malodušneži tarnajo nad krizo, pa sami z ničemer ne pomagajo k izboljšanju razmer. Me,d take lahko mirno prištevamo predvsem vse tiste, ki imajo za naše zavarovalstvo le omalovažujočo besedo. In vendar se je prav v teh težkih časih izkazalo, da je solidno zavarovalstvo napram krizi eden najodpornejših činiteljev. Zlasti življenjsko zavarovalstvo, kakor ga n. pr. goji naša domača Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, je v teh hudih časih pravi blagoslov za zavarovance. Zato: Nič malo-dušnosti! Vedrega duha in s krepko voljo se odloči za življenjsko zavarovanje pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani in mo-rečih skrbi bo konec! za mešani zbor z orglami. Part. 24 Din, glasovi a, 5 Din; Tome M.: »Stopil bom k oltarju«. Slovenska maša za mešani zbor z orglami. Partitura 20 Din. glasovi a. 4 Din; Zelcznik M., 14 masnih pesmi za mešani zbor. Part. 32 Din, glas. a. 4 Din. — Za srce, ledvice, kamne, retra, želodec notranje žleze in čiščenje krvi je vendar najboljša naša Radenska slatina. Zahtevajte vedno in izrecno le Radensko slatino. — Kraljestvo Bogatina vas vabi. Komna je pokrita še z enim in pol metra debelim snegom. Koča SPD Bohinj stalno odprta. Posebno za binkošti. — Za hirnio in prvo sv. obhajilo. Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg) ima v zalogi vsa primerna darila, ki so potrebna za birmance in prvo-obhajance, tako molitvene knjižice, podobice in razne druge spominske predmete, primerne za te prilike. Botrom in staršem je na ogled bogata izložba. — Ko se začno cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izpraznjenje čreveea in zmanjša naval krvi Smrtna žrtev fantovskega pretepa Št. Jernej, 11. maja. Na Vnebohod zvečer so se stepli pijani fantje v Dol. Stari vasi in napadli poseslnikovega sina Pavliča. Z debelimi koli in deskami so navalili nanj in ga obdali s krvavimi ranami. Hoteč rešiti sina je skočil v bojni vrvež mladi oče, a pijani razbojniki so planili nanj in mu razbili lobanjo, da je potem, krvaveč iz mnogih ran, izdihnil. Po groznem dejanju so pretepači zapustili kraj krvavega poboja, a aufbiksanje in klici na korajžo so še dolgo doneli v tiho noč... Težko ranjenega Pavliča so danes odpeljali v bolnišnico, očeta položili na mrtvaški oder. vročekrvne razbojnike pa odpeljali orožniki v zapore. O, alkohol, kako velike in težke so tvoje žrtve, kako veliko in strašno tvoje proklelslvo v naših lepih slovenskih krajih! Ptuj Strelska družina v Pluju je imela v četrtek, dne 10. maja izredni občni zbor. Ker je dosedanji predsednik podjx>lkovnik šarac premeščen iz Ptuja, je bil za novega predsednika soglasno izvoljen komandant mesta g. major Manojlevič. Cvetlični dan protituberkulozne lige v Pluju je preložen na binkoštni jjonedeljek. Proslavitev Materinskega dne. V |>elck II. t. m. smo proslavili v Ptuju Materinski dan na izredno svečan način. Mestno gledališče, kjer se je vršila firoslavitev, jc bilo napolnjeno do zadnjega kotička, 'ri tej priliki so nastopili tudi ptujski mali harmonikarji — 35 |>o številu — pod vodstvom učitelja g. Baša. Za malimi harmonikarji so sledile dekla-macije učenk iz ljudske šole. Končno je zapel zbor meščanske šole nekaj prav lepih pesmic. Vse točke so malčki z neverjetno natančnostjo izvajali, za kar jih je občinstvo nagradilo z burnim odobravanjem. Gospodarstvo Konferenca obrt zbornic v Skopi ju Nova tkamnsha tovarna pri Medvodah Preska, inn.iu. Že (id februarja I. 1. sem so se slišali glasov i, da hoče družba t.n- in inozemskih podjetnikov zidati v občini Medvode tek-stilne tovarne. Odločila se je za zemljišče v Preski, ki je uusproti železniške postaje Medvode v izmeri okoli 66.000 nr. Ker je tu svet izmed najbolj rodovitnih zemljišč in last zelo številnih posestnikov, se je zdelo dvlgo časn. dn iz vsega ne bo nič. dn so ovire nepremagljive. Vendar se je občinski odbor Občni zbor zavarovalne zadruge „Croatiae" ■Croatia . zavarovalna zadruga, je ime.la dne 2. maja svoj redni letošnji občni zbor. Ker praznuje ('malin lelos tudi 50. leto svojega obsioja in delovanja, odkar je bila leta 1SS4 ustanovljeni! od občine kr. s v ob. in glavnega mesla Zagreba, sc je občni zbor vršil v mestni dvorani v Zagrebu. Izdana je bila spomenica. ki obsega historijat dela in poslovanja lega domačega zavoda. Občnem u zboru je predsedoval predsednik zadruge g. arh. prof. Janko lloljac. bivši župan mesla Zagreba. Pred prehodom na dnevni red je bil prečitan brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju, kiir je bilo z navdušenjem sprejeto. Nato je pozdravil številne prisotne člane in poudarjal važnost zavarovalne zadruge Croaliao za nase narodno gospodarsko življenje, kakor luili omenil sadove njenega koristnega delovanju. Po končanem govoru dr. Holjaca je povzel besedo sedanji mestni župan g. univ. prof. dr. Ivo Krbok in v svojem srčnem in toplem govoru, ki je bil poln priznanja, časti t k in najboljših želja za »Croatio kakor tudi /.;, njeno upravo. Svest sem si, — je rekel g. dr. Krbok, — da govorim v imenu vsega meščanstvu mestu Zagrebu, da čestitam Croatiji na jubileju v imenu vsakegu posameznega meščanu. Vsi hočemo pomagati, dn /Croatia. nosi svoje ime in svojo zastavo na čast vseh tako doslej kakor tudi v bodoče. Nato jo povzel besedo predsednik Trgo-vinske-indusj rijske zbornice g. dr. Milim Vrbanič. ki je med daljšim svojim govorom izjavil: Croatia uživa danes ikiIiio zaupanje. ne samo v vrstah ostalih zavarovalnih zavodov, temveč posebno šc v vrstah vsega jugoslovanskega gospodarstvu, ker je tn zavod poslal eden naših vodečih zavarovalnih institucij v državi. Znto lahko trdim, dn je ne samo bila zavarovalna zadruga >Croatia«, temveč da je (udi danes in drobnosti organiziran in se bo vršil po naslednjem sporedu: Jadrauaši bomo odpotovali iz Skolje Loke na praznik sv. Petra in Pavla popoldne, tako da bomo prispeli na Sušak naslednje jutro okrog štirih. Odšli bomo nalo na znano božjo pol na Trsat. kjer bomo priče morskemu solnčneiuu vzhodu, prisostvovali pa bomo tudi sv. maši, ki se bo ob tej priliki nalašč darovala za naše ljudi. Po ogledu Franko-panskega gradu se povrne skupina nazaj na Sušak, nakar se.vkrca vsa družba ob 7 na posebno ladjo, kjer bomo preživeli 13 ur najprijetnejše vožnje po našem lejjem, sinjem Jadranu. Seveda sc ne bomo vozili venomer, ampak so predvideni prav prijetni odmori. Obstali bomo pa z ladjo v Omišlju, na Malinski, |x)tem na Krku, kjer je predviden enotirni postanek, na Rabu, kjer bo ogled mesta in kopanje v morju, nato pa bo krenila ladja mimo hrvatskega Printorja nazaj na Sušak tako, da si bomo mogli ogledali še Senj in Crikvenico. Iz Sušaka bo še isto noč odhod domov. Naslednjega dne t. j. v nedeljo bo že vsak okrog 9.30 spet doma. Za krasen izlet je dosegel krajevni odbor znaten popust na železnici in na ladji, lako. da bo veljal prevoz vsakega romarja, odn. udeleženca samo I60 Din. kar je brez dvoma lako nizek znesek, da računa JS na največjo udeležbo vseli slojev, brez razlike. Prijave sprejema: Franc Debeljak. Mestna hranilnica v Skofji Loki. Skupinam, ki se bodo organizirale in prijavile dovolj zgodaj, se bo pripravil v posebnem vlaku skiijTcu prostor. Prijave sc sprejemajo do 30. maja. Zato nc odlašajte, stopite v naš krog, da veseli iii dobre volje čimpreje pohitimo k našemu morju! Prenočišč nc bomo potrebovali, hrane si |>a vzame vsak sam nekaj s seboj, dobi se pa tudi na ladji zelo poceni. Ogledali si bomo ledaj veliko in pa |iocciii, vabljen zato prav vsakdo! Litija Rekordno število IMohorjanov. Po /:л slugi našega žnpnega upravitelja g. Vinka Lovšina, ki sc ni strnšil I ruda in potov, jc naraslo število članov družbe sv. Mohorja od letošnjih 200 na 228. Vsekakor se je tozadevno Lilija z njeno najbližjo okolico posla v ilii. tlii je res Ijubiloljicn dobrih knjig in to v času, ko gospodarska kriza vsepovsod razjeda posebno gospodarsko šibke sloje našega prebivalstva. Litija naj bi bila zgled drugim krajem zn pridobivanje članov družbe sv. Mohorju, ki v/.llc krizi ne bi smela utrpeli padca svojih rednih članov. Trbovlje Bojevniki priredi* danes popoldne na igri sc u \mutcrja svoje zborovanje, županstvo jc pozvalo hišne posestnike, ila izobesijo /ustave * po/drav gostom. Kar šest shodov jc imel včerajšnji dan v 1'rbovljah in Hrastniku poslance Pavlic. / l«>-I c v u i k i si pa ludi ni dober. Predavanje o pravilni prehrani bo v četrtek ob (i zvečer imel iih vodenski šoli g. dr. Jcnslcrle. Skupijo, 11. maja 1031. S. in 0. maja jo bila v Skoplju konferenca obrtniških zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic. Na tej konferenci so se razpravljala nekatera najaktualnejša vprašanja, ki se tičejo obrtništva vse države. Obrtni odsek ljubljanske zbornice za trgovino, obrt in industrijo sla zastopala zbornični podpredsednik g. Josip Kebok in zbornični tajnik g. dr. ,L Pretnar. Načrt zakona za pobijanje šušinarstva Poročilo o načrtu zakona za pobijanje šušinar-slva je podal lajnik Zbornice za TOI v Novem Sadu g. dr. Stanič. Po daljši debati, v kateri jo ljubljanska zbornica predložila zahteve in predloge slovenskega obrtništva, ki so bili soglasno sprejeti, je bilo izdelano končno besedilo načrta omenjenega zakona. Najvažnejše določbe so, da se kaznujejo tudi osebo, ki se samo enkrat zasačijo pri šušinarstvu ali pri katerih se že iz okoliščin brez neposrednih dokazov ugotovi, da neupravičeno vršijo obrtne posle. Za izvrševanje tako zvanega domačega obrta, za katerega ni treba pooblastila, se ne morejo sma-Irati dela rokodelskih olirtov, ki so našteti v S 23. obrt. zakona, izvzemši one, ki so se dosedaj že od davnih časov po krajevnih navadah izvrševala na la način. O vprašanju, da li gre za domač obrt, se odloča po prejšnjem zaslišanju zbornice. Tudi za take obrte je potrebno posebno dovoljenje. Prav lako se za iako zvane potujoče, obrti; more izdati dovoljenje po prejšnjem zaslišanju zbornice. Obrtni posli šušniarjev se smatrajo za nične. Kaznujejo se osebe, ki pod videzom industrijskega podjetja dejansko iizvršuje.jo rokodelski obrt, imetniki trgovskih in industrijskih prodajalnic, ki prevzemajo mero ali popravila, četudi oddajajo delo upravičenemu obrtniku, dalje osebe, ki delajo z navideznimi poslovodji ali v fingiraneni učnem ali pomočniškem razmerju ali pod fingirano podružnico upravičenega obrtnika, kakor tudi oni, ki tako nedovoljeno obrtovanje krije, posebno določilo je predvideno za razne zadruge, ki izvršujejo rokodelske obrlc na neupravičen način in poslujejo z nečlani. Kdor krije neupravičeno obrtovanje s svojim pooblastilom, se v ponovnem primeru kaznuje z od-vzetjem obrtne pravice. Kaznuje se ludi oseba, ki daje delo neupravičenemu obrtniku, ki je znala ali morala znati, da je šušniar. Osebe, ki nimajo sredstev za plačilo denarne kazni ali za plačilo stroškov zaporne kazni, se kaznujejo s prisilnim delom loliko ur, kolikor bi znašala nadomestna zaporna kazen. Kazenski postopek je pospešen, pritegniti se morajo zaupniki združenj, šušmarju se mora odvzeti orodje in blago ter takoj zabraniti nadaljevanje dela. Vprašanje karlelucga zakona Poročilo je podal tajnik Obrtne zbornice v Belgadu g. dr. Mišič. Zahteva se, da se izda poseben /лкоп o karte-lih, ki naj prepreči, da bi se karteli zlorabljali za izkoriščanje odjemalcev njihovih izdelkov, uvede naj se obvezna registracija in državno nadzorstvo nad karteli, onemogoči naj se prekomerno izkoriščanje zaščitne carine, osobito podjetij, ki se nahajajo v inozemskih kartelih, v odbor, ki naj vodi kontrolo, pa se morajo pritegniti tudi predstavniki obrtnikov. Kazdolžitev obrtnikov Na podlagi poročila splitske zbornice se je razvila obširna debata, v kateri se je ]:>okazalo, da je večina zbornic načelno proti uvedbi moratorija za obrtniške dolgove, ker bi to tako škodovalo obrtniškemu kreditu, da bi obrtniki izgubili še ono zaupanje, ki ga danes imajo. Končno so se zbornice zedinile, da se zaščiti one obrtnike, katerim dolgujejo kmetje, da noben zavod, ki je pod zaščito, ne more preganjati obrtnika, da se zaščita dovoli samo res potrebnim obrtnikom, dovoli odplačilo v obrokih z največ 0%nini obreslovanjem. Ljubljanska zbornica jo predložila jako zanimive podatke, iz katerih je razvidno, da obrtništvo dolguje |>ri 21 regulativnili hranilnicah 41,342.000 Din, pri I bankah 8,700.000 Din i.n pri 173 kreditnih zadrugah (11,568.000 Din, skupno lorej 111,701.000 Din. Od tega odpade na kratkoročne kredite po 7 do 12% 29,321.000 Din, na dolgoročne kredite po 7 do 12% pa 82,309.000 Din, pri čemer krediti Obrtne banke niso upoštevani. Od lega dolga je pričakovati rednega plueila v znesku 29,824.000 Din. v obrokih in s težavo 56,428.000 Din, s tožbo in prisilno izterjavo pa 25,448.000 Din. Od skupuo 22.000 obrtnikov jc zadolženih pri imenovanih zavodih 5251 in odpade od leh pri regulativnili hranilnicah povprečno na pocdinca 27.000 Din, pri bankah 47.000 Din, pri kreditnih zadrugah pa 17.000 Din. Veliko število kreditov pri kreditnih zadrugah je malih od 5 do 10.000 Din. Delavska zaščitna in zavarovalna zakonodaja Na podlagi poročila Obrtne zbornice v Belgradu se je sprejela obširna resolucija, v kateri se zahteva revizija delavske zaščitne zakonodaje in pre-i ureditev zakona o zavarovanju delavcev, osobito pa , izpopolnitev administracije in izvedba skrajne šted-j nje. Na predlog ljubljanske zbornice je bila sprejeta v resoluciji tudi zahteva po izvedbi široke avtonomije okrožnih uradov za zavarovanje delavcev. Novelacija obrtnega zakona Poročilo zagrebške zbornice o lem vprašanju se je odstavilo z dnevnega reda. ker se je pokazala potreba temeljite predelave zbranega gradiva. Nn predlog belgrajske in ljubljanske zbornice se bo ta točka dnevnega reda obravnavala na |)rihodnji kon ferenci ter je ljubljanska zbornica jiredlagala oso bilo nujno potrebno zaslišanje obrtniških organizacij o definitivnem osnutku poročila za konfe reiico, da se izogne vsakemu nčilku, da Obrtništvo ni bilo podrobno zaslišano. Davek na poslovni promet Po poročilu zagrebške obrtne zbornice (glavni tajnik dr. Bulorac) se je sprejela obširna resolu cijii z zahtevo po znižanju prometnega davka na 1%, poenotenju raznih oblik lega davka na eno samo vrsto, ukinitev luksuznega davka na obrtniške izdelke, n na predlog ljubljanske zbornice še dopolnitev, da je oproščen tega davka obrtnik, ki i dela z največ 2 pomočnikoma brez ozira na to, da I li zaposluje vajence, dela na zalogo, prodaja slvari lastne proizvodnje ali ima prodajni lokal. 1'ridiibninski davek Na predlog delegata ljubljanske zbornice gosp ,l(i*ipn Krlioka je bila sprejela šc resolucija, da se j pavšal ua pridobnini za male obrtnike prilagodi I dobi dejanskega obrtovanja v predidočnm letu, da j se razširi pavšaliranje ua vse male obrtnike ne i glede na kraj, kjer obratujejo, da se prizna malemu j obrtniku pravica na pavšal v smislu zakona ludi za I kraje zunaj rajonske črte mest Iu trgov, da se do ! voli obrtnikom, ki vsled gospodarske depresije začasno ne obratujejo, odpis pridnhnine, da se prizna davčnim odborom pravica znižali osnovo za pri dobnino v primeru, da dohodek ni dosegal zako nite minimalne osnove, tudi izpod le osnove, da si uvrstijo v skupino malih obrtnikov tudi oni, ki obratujejo s, stroji do 10 KS, da se določi za dopolnilni davek, ki nadomešča bivšo dohodnino, z ozirom na sistem dohodninskih davkov, davčni minimum 'JO,000 Din, da se vzpostavijo zu oconjeva-iije dohodkov obrtnika davčni odbori, katere bodo sestavljali izključno samo obrtniki, da se zniža davčna stopnja za obrtniške obrale, da se enako, kakor kmetovalcem prizna davčna prostost ludi za hiše malih obrtnikov in da se dovolijo pri izterjevanju davkov obrtnikom dalekosežne olajšave, osobito, da se iz rubeži izvzame vsa oprava in orodje, ki. ga rabijo obrtniki posredno ali nepo-srodno pri izvrševanju obrla. Stroko v mi šolstvo Na predlog zborničnega tajnika g. dr. Pretnarja se soglasno sprejme resolucija, da je treba v temelju izpremeniti pogrošno politiko vlade z ozirom na prispevke države za vzdrževanje obrtnega nadaljevalnega šolstva, da se izda o ustroju tega šolstva s strani ministrstva samo okvirna uredba, ua podlagi katere bi izdale posebne uredbe in pravilnike poedine banovine z ii|)ošlevini.jem posebnih prilik in potreb poeti i D i h obrtniških strok v do-licnili pokrajinah ter da se z izdajo ministrske okvirne uredbe počaka, dokler na prihodnji kon-forenci zbornic ne bodo osvojena glavna načela, na podlagi katerih naj se uredi obrtno-nadaljevalno šolstvo v državi in v poedinih banovinah. Pospeševanje »hrta in /.aščita domačega dela Na predlog ljubljanske zbornice se sprejme v program bodočih akcij zborničnih konferenc vprašanje pospeševanja obrta in osobito zahteva, da so iz razredne loterije,, ki donaša za obrtno pospeševanje letno 3 in pol milijona dinarjev, dodelijo po-edinim banovinam po. številu obrtništva odgovarjajoči delni zneski.. Z ozirom na veliko brezposelnost se pokrene akcija, da je potrebno čini energičnejše nastopiti l>roti pripuščanjii in zaposlovanju inozemcev, za katero znajo osobito inozemska velika podjetja najti možnosti, da dobe dovoljenja oblastev za zaposlitev. Pri okroglo 60.000 inozemskih delavcih in nameščencih gredo ogromni milijoni brez potrebe v inozemstvo, dočim domače delovne sile no dobijo zaposlitve. Urediti je tudi vprašanje vajenstva in posredovalnic. Glede državnih dobav se zahteva izprememba zakona o državnem računovodstvu osobito, da se da možnost skupnega prevzemanja državnih licitacij s strani obrtništva, ila se obrtništvu znižaju lakse za udeležbo pri licitacijah in da se ппгolajšajo pogoji za licitacije. Od državnih dobav v skupnem iznosu letno 2 miljarde dinarjev bi se moralo za obrtniško zaposlitev dodeliti dobav vsaj za 700 milijonov dinarjev, kar bi znašalo približno eno tretjino. Končno se je sklenilo, du sc vrši prihodnja konferenca obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic v Ljubljani v času jesenskega velesejnia. Stanje Narodne banke Narodna banka kaže za 8. maj tale izkaz (vse v milj. Din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem 30. aprila): Aktiva: i*xllaga 1805.3 (plus 2.9), devize izven jiodlage 30.8 (plus 11.0), kovani denar 254.7 (—7.0), fiosojila 1842.9 (—0.4), prejšnji predujmi državi 1718.05 (plus 0.18). Pasiva: bankovci v obtoku 4136.5 (—32.7), obveznosti po vidu 1110.00 (plus 40.0), obveznosti z rokom 957.4 (plus 9.6), razna pasiva 196.9 (plus 10.8). Da se vidi ves obtok našega denarja, priob-čujemo tele |xidatke za |>rimerjavo v milj. Din: 8. V. 1933 30. IV. 1934 8. V. 1034 bankovci 4517.1 4169.2 4136.5 kovan denar 1037.1 938.2 945.3 skupno 5594.2 5107.5 5081.8 K lem številkam za 1933 je pripomniti, da tedaj Narodna banka še ni prejela vsega kovanega denarja, zadnja pošiljka jc namreč bila 5. avgusta lani. Tako lorej le številke faktično ne upoštevajo vsega kovanega denarja. indeks cen v aprilu Indeks cen Narodne banke za veleirgoviHO v mesecu aprilu 1934 izkazuje neznatno zmanjšanje. Indeks rastlinskih proizvodov je jjadel za 2.3 točke zaradi nižjih cen žitaric, suhih sliv in konoplje, |)opravilc so se pa ccne vinu in senu. Živina in proizvodi izkazujejo dvig za 1.4 ločke zaradi višjih cen volov, govejih kož, zaklane perutnine in jajc, popustile |)a so cene prašičev in masti. Med industrijskimi proizvodi so narasle cene bombažnih proizvodov, otrobov in o|icke, nasprotno pa so po-puslilc cene usnja, moke, drv in sladkorja. V posameznih skupinah jc bil indeks naslednji (1926 je 100): april 1933 marec 1934 april 1934 rastlin, i^roizv. 52.1 54.4 52.1 živina in proizv. 56.2 55.3 56.7 miner, proizvodi 75.2 83.7 83.7 industr. proizv. 72.7 69.2 09.3 skupni indeks bO.3 63.3 63.0 izvozni proizv. r>7.6 58.1 57.6 uvozili proizv. 70.1 71 .S 72.4 Nove carine za les v Italiji znašajo od 23. aprila dalje: 004 a: les običajen L prost sirova btik. in kostanjev 3 lire za stot, b) oslali 2.25 lire, 2. enostavno obdelan bukov in kostanjev 8, ostali 6; Ic-san bukov in kostanjev 12, ostali 9; deščice za zaboje, sita in slietio 25, v listih debelih I 3 nun 35, 1 mm ali manj 45, v šibkali za obroče kakršnekoli dolžine 4. v šibkali za kurjavo 25, L prost sirov les 4, enostavno obdelan 6, tesan 16, v lislih 1—3111111 40, >4špcrplocc<< 005 drva 2. 606 oglje 4, 607 mleta drva razen za barvanje iu strojenje 5, 608 lesna volna 10, 60" dogc za sode 10, 610 vesla 10; 010 b) drogovi 11. obdelani 13, impregnirani 15; 611 sodi z lesenimi obroči po I lil vsebine 2. z železnimi 4, 612 deske in deščice za pod furnirane ali obložene 75, nelcpljcne 4.5, lepljene 60; 013 Ic seno |iohištvo netapccirano enostavno 180, povečevalni koeficient L— ostalo 180, jioveč. koeficient 0.2 |X)hišlvo za salone, obednice itd. 57.50, poveč. koel. oz <10. oz 145, 015 deli pohištva enostavni 55, povce. koel. I. ostali 100, |xwcč. koef. 0.9; 016 letve za okvirje 90. I; lakirane 220. (I.o ild., 620 kopita 60. poveč. koel. I; 023 lesena |V)soda 50. 60, 80 lir poveč. koel. I, leseni čevlji 1.30 lire za par ild Denar Curih. Pariz 20 3525. London 15.76, Ncw Vork 307.75. Bruseli 72.025. Milan 24 Madrid 42 2025 Amsterdam 208.925. Berlin 121.70, Dunaj 73.23 (priv! 57.50). Stockholm 81.25. Oslo 79.20, Ko|x*nhagcn 70.40, Praga 12.84, Varšava 58.30, Atene 2.92, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. V današnjih dneh primerna tolažba Bogastvo ne osreči človeka Neki ameriški tednik popisuje čudno življenje Pierponta Morgana. Mož je miljarder, ima dve veliki graščini v Angliji in tri v Ameriki, p.) ' ta železnicami in bankam., kakor se idii izljubi: zbral je edinstveno knjižnico / dragocenimi rokopisi in prvotiski. Nihče nc pozna točne številke njegovega premoženja. Rojaki so in ii nadeli priimek »sijajnega Morgana«. A vendar je vse njegovo življenje suma težka neprestana mora. . STRAH PRED MORILCI! Morgan se od nekdaj boji zn svoje življenje. Kot mladenič jc skoro postal žrtev nekega razbojnika, ki je z revolverjem planil v njegovo sobo ponoči. Morgan se ni zmenil za svarilo »roke kvišku«, temveč je vzel napadalcu revolver in ga prijel s pomočjo prebujenih slug. A kljub temu je obležal bogataš brez zavesti in izgubil veliko krvi. Kirurg mu jc potem moral odstraniti obe revolverski krogli, ki sta mu preluknjali čreva. t)d tedaj je v strahu pred napadalci. SAMOTAR Morgan stanuje v svoji newyorški palači r Madison-ejuareu popolnoma sani. dočim varuje 24 detektivov njegovo in vse bližnje hiše. Poznajo slehernega stanovalca in zabeležijo vse obiske. Nobeno državno ali zasebno letalo ne sme letati nad Morganovo hišo. VARNA LADJA Morganov luksuzni parnik kor/.ar« jc stal dva in [Kil milijona dolarjev in je krasno ' opra\ Ijen, u razvija samo do ">0 km brzine na 1 uro. Inin 5N mornarjev, pet kabin zu goste in j posebno nadstropje za lastnika. Morgan nikoli ne dela izletov z ladjo, temveč samo potuje z njo po opravkih v Evropo. Poprej se jc vozil s tovornimi ladjami, ki jili je zgradil šo njegov oče, ker nc zaupa brzini velepurnikoni iz strahu jired vlomilci. Tudi doma v Ne\vyorku jc Morgan ves dan poolnomu sam. Ždi navadno ali v pisarni ali pa v lastnem kabinetu. Ostale sobe sc mu ne zdijo varne, ker gledajo na ulico, odkoder vedno lahko prileii bomba, lz tegn vzroka so velika benečanska okrni njegove palače stolno skrbno zaprta. Pri kosilu je Morgan tudi skoro vedno sam in uživa le najbolj preprosto hrano: krompir, mleko, ovseno kašo, ker se boji, du bi ga sicer utegnili zastrupiti. Kemik z drobnogledom mu je vedno na uslugo, če bi slutil, da inin katerakoli jed »spremenjen okus«. Pravzaprav se Morgan oddahne šele po desetih zvečer, ko odslovi vse nastavljence in nc pričakuje nobenega obiska več. Gre potem v spalnico, najbolj zavarovano sobo, leži s cigaro na divanu in po več ur čitu detektivske romane, preden zaspi. Kapitan Drummond s priimkom »Bul-dog«, nova zvezda na tem področju, jc Morga-nov priljubljen juna.k. Življenjska modrost Kar prejmeš, vdolbi v kamen, kar daš, zapiši v led. Pred zlatim teletom se klanjajo samo teleta. Pes ne bi lajni nn drevo, če hi mogel splezati na njega. Kdor radi ponosa noče priznati svojega greha, ta nima niti malce ponosa. .lej z leseno žlico in govori z zlatimi usti. So tudi možje radovedni, toda oni niso krivi, da jih jc žena rodila. Lepa žena brez srca, to je roža brez duha. Kdor razume godbo besede, ia tudi razume irovor godbe. Mladost pije, starost, plača. Zehaj se pri pranju jezite? Res, mnogo muke te, preilno je perilo oprano. Toda odkar ima Vaš trgovec na zalogi »PERION« pralni prašek, si delo lahko olajšate »PERION« je brez klora iu Vašetjni perilu ne škoduje in ga opere brez truda. Misi'onsho gasilsko društvo na Kitaiskem Na misijonski postaji Jenčov v severni Kitajski so si pred tremi leti nabavili brizgalno na ročni pogon. Misijonski brat je izvežbal 20 kitajskih rokodelcev in delavcev v uporabi brizgalne in z njimi ustanovil prvo misijonsko gasilno društvo. S sm hitro in uspešno pomočjo je odvrnila že ..nogo škode. Že 2<>krat je bila v tem kratkem času potrebna njena pomoč, kajti majhne ročne brizgalno, ki jih uporabljajo Kitajci, so v \sakem večjem požaru brez moči. Gotovo zveni nekam čudno, čc trdimo, da je postalo gasilsko društvo, ki ne jemlje za |K>moč nikake nagrade, pravo karitativno društvo in je pridobilo med poganskim prebivalstvom mnogo simpatij za misijon in misijonarje. (Fides.) Vodja praške gluhonemnice prof. Novak je s pomočjo radio aparata v teku več mesecev raziskoval stanje slušnih živcev svojih gojencev in dospel do zanimivih zaključkov. Postavljal je različne skupine gojencev, zduj samo \ naglušne, zdaj popolnoma mutaste v bližini i nizkofrekvenčnega ojačevalca. Vsak mu je ino-I ni I popisati svoje vtise. Prof. Novak in njegovi ] asistenti so ugotovili presenetljivo, poprej nepoznano dejstvo: Na svetu ni popolne gluhote! Tudi kot 1 (H)odstotni gluhci označeni gojenci so čuli v bližini radijskega aparata določene glasove. Normalno uho loči do lO.(KK) nihljajev. Slušni živci »popolnoma gluhih« beležijo gla- sove med 128 in 1024 nililjnji v teku cnc sekunde. Razločijo samo t. zv. »čiste«, temeljne glasove, ne slišijo pa postranskih, ki oblikujejo barvo glasa. Vsled tega doživljajo gluhi slušne slike samo površno in v zabrisani obliki. Nc morejo ločiti gosli od trobente, in orkester doni za njih kakor eno samo godalo. Tudi človeška govorica jim je dostopna samo v isti spu-čeni obliki. Ne morejo ločiti »a« od »o« ali »c« od »u«. Gluhi so neprimerno dovzetnejši za nizek glas, bas, kakor za visok, tenor ali sopran. Ne morejo slišati soglnsnikov »p«, »t« iu , »k«. Te ugotovitve bodo koristile pri pouku v ! gluhonemnicah. Neke vrste štorklje iz Afrike. Kljun je podoben copati meščanske gospe, Pivo ga je rešilo Tokijski dnevniki prinašajo čudno zgodbo Japonca Suzumija Tajzalcija, ki jc bil prod osmimi leti popolnoma onemogel sprejet v ho-kaidsko mestno bolnišnico. Zdravniki so ga morali opozoriti na bližnjo smrt, da bi uredil svoje zadeve. Tajzaki se je pripravil na smrt, in ko so ga vprašali po zadnji želji, je zahteval steklenico piva. Čim je dobil zahtevano, jc hlastno, izpil vse in noenadno občutil znatno poboljšanje. Od tedaj je dobival Tajzaki namesto hrane izključno pivo, se popravil in mesec d.ni pozneje popolnoma zdrav odšel iz bolnišnice. Zdaj pije samo pivo, ki mu nadomešča vsa druga živila. Bolnišnica je naklonila Taj-zakiju malo stalno podporo. Njegovi dediči bodo dobili po njegovi smrti 50 lisoč dinarjev za truplo, ki ga bodo raztelesili kirurgi, da bi sklepali o tem čudnem slučaju. Težak odgovor. Sodnik (stari gospodični): »A11 nočete odgovoriti na moje vprašanje glede Vaše starosti? Gotovo Vam je moje vprašanje neprijetno.« Gospodična: »Vprašanje nikakor ni neprijetno, toda odgovor.« Pravijo, da v kratkem odpotuje v Varšavo francoski vojni minister Petain. Francija in Poljska nameravata obnoviti vojaško |x>godbo, ki je bila sklenjena leta 1021 Nagrade tudi za najvztrajnejše bravce Založniki, znanstvene in druga društvu razpisujejo dasti nagrad za pisatelje, dočim ostanejo čitatelji neodlikovani. Zdaj so popravili lo krivico v Italiji, kjer je ustanovaljena nagrada za »najboljšega bravca«. Vse javne knjižnice morajo javiti v Rim osrednjemu odboru imena najmočnejših konzuinentov: onih. ki izposodijo v teku leta največ knjig, in onih. ki se zanimajo za klasike pa odlične pisatelje. Nu temelju predloženih podatkov bo določil odbor .»najboljšega italijanskega knjigoljuba« in ga odlikoval z nagrado v znesku 2000 lir. Kako nedolžen znak, pik-as, nosi to strašno orožje. Kaj si bo človeštvo še izmislilo, da se bo učinkovitejše klalo med seboj? To so belgijski tanki na vajah. Kirurgija velik dobrotnih človeštva Vodja dunajske kirurgične klinike prof. Wolf-gang Denck je predaval v Zvezi avstrijskih zdravnikov o napredku kirurgije v teku zadnjih let. Največ uspehov beležijo operacije po vedno bolj razširjenih prometnih: železniških, avtomobilskih in letalskih nesrečah. To tiče predvsem polomljene kosti. Najtežje poškodbe, ki bi pomenile še pred desetimi leti |iopolno dosmrtno pohabljenost, se odstranijo zdaj popolnoma in ne zapustijo nobenih posledic. Celo prelom vratu stegnenice je izgubil značaj usodne nesreče. Pri tuberkulozi je kronano z uspehom 75 odstotkov vseh operacij. Izmed ' 100 oseb s tvori v želodcu ali . drobovju jih ozdravijo zdaj operacije v teku enega meseca 85. Odstranitev kamnov je uspešna pri 95 odst. itd. Ki-rurgija počasi napreduje do stopnje točne znanosti, dočim je pomenila v polpretkli dobi samo vrato- lomno spretnost. Zdaj modna evgenika očita kirurgom, da po nepotrebnem podaljšajo življenje slabotnim osebam, ki bi sicer postale naravne žrtve premale odpornosti. Toda obvarovati ogroženo življenje je sveta naloga zdravnika, ki ne sme in noče se ozirati na takozvane »socialne pomisleke«. Evgeniki smatrajo tudi za »javno zlo« rešitev samomorilcev, češ da krši osebno jirostost in javnosti povrne »socialno nepotrebne elemente«. Na le čudne očitke odgovarja kirurgija, da imajo samomorilci družine in bližnje, ki potrebujejo njih življenje. Samo 8 odstotkov rešenih samomorilcev si drugič poskuša vzeti življenje. Tudi tu imamo dokaz, da je samomor skoro vedno posledica razkro-jenih živcev z zmanjšano preudarnostjo, nikakor pa ne pomeni sad treznega ugibanja in smotrene odločitve. Dovolite, gosj>odičnn, da prisedem? Ni razumela. »Dovoli, draiga tela, da ti pred-ki sc jc nedaven vrn.il ,q .« — »Ah, kaiko zanimivo. Ali nam boste zđ.p«Li kaiko pesmico?« Popolne gluhote na svetu ni Avtomobilske Carlos Mendicta je bil nedavno izvoljen za predsednika republike Kube. Profesor narekuje na kliniki mrliški list: Tri rane. Prva je bila smrtna, loda ostali, dve sta k sreči samo nenevarnega značaja. v rudniku Buggingen v Nemčiji je radi kratkega slika nastala strašna eksplozija. 86 rudarjev jc po dosedanjih podatkih našlo smrt. V prvem trenutku so od zunaj še dobili odgovor na telefonske klice, kmalu na to pa ni bilo več glasu. Znamenje, da so se vsi rudarji zadušili. Naša slika nam kaže sorodnike, ki pred vhodom v rudnik zaman čakajo na svojce. Slcrgulc ie velik bahač. Svojemu prijatelju Slrigalci, ki si je kupil nov avlo, pravi: Da, da, včasih sem sc tudi jaz vozil v lastnem vozu, Da, mu odvrne Slrigalca suho, toda tega je vaša mali jjoliskala. Trgovec Striže je prišel na boben. Njegovi znanci, ki ga srečujejo na ulici, majejo z glavami in ga obžalujejo. Zadnjič ga srečata Stergulc in Stri-galca. , Kaj \raga jc Štrižeju, pravi Stergulc, da pred vsakim voglom stegne roko? Ali, ubogec, odvrne Slrigalca, to je vse, kar tnu je še ostalo od njegovega avtomobila. — Recite, mladi mož, ali znate šolirali avlo? — Ne! — Potem, prosim, pazite trenutek na moj avto. Sreča. Jera: Neznosno je. da mi mož vedno govori o svoji prvi ženi.« — Jurče: »Ti imaš še srečo. Moja žena mi pa stano govori o možu, ki ga vzame po smrti...« MLADI SLOVENEC Lojzek Tramov: Kaj poje slavček Ko pride pomlad čez livade, se slavček v gozdiču zbudi in pesemeo drobno zapoje ... Kaj neki la ptiček žgoli? Mogoče prepeva o cvetju, ki z njim je odeta pomlad; mogoče pa poje o dečku, ki bil bi pač kraljevič rad-- 4 Hm —, kaj pa, če poje o punčki, ki rada metuljček belin postala bi, — da bi iz rož se uavžila medenih dobrin — — Ne! Slavček prepeva o sreči, ki sije iz mladih oči; o rožak, ki majnik jili trosi na zemljo med dobre ljudi. M. K. Janko in Metka Fantek in punčka gresta na pokopališče. Sama gresta. Fantku je ime Janko, punčki Metka. Mimo zorečih travnikov in njiv se vije bela cesta iu ji ni videti konca nikjer. Po tej beli cesti stopicata z drobnim koraki fantek in punčka. Gost oblak prahu ju spremlja in ju noče zapustiti. Solnce strmi z žarečim obrazom v njuna bleda obraza in se ne smehlja. Kako bi se smejalo solnce: fantek in punčka gresta na pokopališče, ua materin grob. Resna sta in zamišljena. Visoko nad njima poje škrjanček veselo pesem; lepo poje, čudovito poje---o Janko, o Metka, zakaj se ne veselita zlatega poletnega jutra z njim? Janko in Metka imata važen, silno važen pomenek. Zato ne vidita, ne slišita ničesar okoli sebe. Metka, ki je še zelo, zelo majhna in nevedna, izprašuje, Janko, dve leti starejši od nje, odgovarja. »Ali mamica ve, da jo greva obiskat?« »Ve, ve, pa še kako dobro ve,« propriče-/alno kima Janko. »Pa kako ve, ko leži v grobu in naju ne vidi?« »Oh, ti neumuica! Saj ni v grobu, saj je v nebesih,« modro pojasnuje Janko. »Pa zakaj greva potlej tja, če je ni v grobu?« se čudi Metka in njene oči so široko odprte. »Saj je v grobu; samo njena duša .ie v nebesih,« jo pouči Janko. Metka tega ne more razumeti. Zamišljeno premeri sinjino poletnega neba nad seboj in se zdajci domisli, da je lunlo lačna. »Ali pečejo v nebesih dober kruh?« pobara v svetli radovednosti. »O, dober, dober! In potice tudi in maslene kolačke,« prepričevalno pripoveduje Janko in debelo pogoltne slino. Tudi on je lačen. Belega in črnega kruha lačen. »Ali si ti kaj lačen, Janko?« ga nepri- čakovano vpraša sestrica in mu pogleda naravnost v oči. »Nič,« moško odkima Jauko in obrne obraz od nje. »Jaz tudi ue!« s težkim srcem odkima Metka. V njenih modrih, čudovito modrih očeh pa se posveti nekaj rosnega, grenkega. Pomenek je končan. Do belega krulia so priromale mlade misli. Ne morejo se zdaj ločiti od njega. Ko je pa tako dober, tako nedopovedljivo dober. V sanjali in hrepenenju gladnih otrok cclo tisočkrat boljši kot v resnici. O kruh, kruhek... ★ Na materinem grobu ni križa, ni rož. Pozabljen je in zapuščen, kakor je pozabljeno in zapuščeno življenje fanta in punčke, ki bos; t.oga in bedno oblečena stojita tam in molita. »Mamica, zakaj si umrla! Zdaj jo tvoja punčka tako sama in brez ljubezni,« plakajo Metkine misli. »Mama, zakaj si umrla! Zdaj je pri nas vse narobe. Vsega nam manjka, še črnega kruha,« toži Jankovo srce. Tih je grob, zaprt. Le vrba žalujka narahlo pošnmeva nad njim. Le tolst čmrlj zamolklo brenči nekje v bližini. Tih je grob, zaprt. Noče se čudežno odpreti. Ne pogledajo materine sladke oči iz njega. Ne izpregovo-rijo njena usta tolažilne besede. Ne zganejo so njene bele, dobre roke, da bi dvoje zapuščenih sirot prižele nase. Za vekomaj mrtvo leži v gomili materino ljubeče srce — — — Bežne stopinje zadrse po pesku. Janko in Metka se ozreta in vidita: neznan go>pod in neznana gospa sta obstala pri bližnjem grobu in nasula nanj svežih rož. Velik in lep je ta grob. Gosposko je ograjen in neznansko visok spomenik iz črnega marmorja ima. »Zakaj pa je na onem grobu toliko rož, na našem na nič?« vpraša Metka. »Zakaj neki! Zato, ker jih prinesejo s seboj,« nejevoljno odgovori Janko. »Pa kje jih dobijo?« bi rada vedela Metka. »Na travnikih ne rastejo tako lepe rože.« »Na trgu jih kupijo,« kratko odgovarja odgovarja Janko. »Zakaj pa jih ne greva še midva tja iskat?« Janka mine potrpežljivost. Janko se razjezi: »Pa jih pojdi, neumnica, če imaš denar! Brez denarja ne dobiš nič.« Metka povesi glavo. Metko je sram. da je tako otročja in nevedna. Nekaj grenkega, čudno grenskega ji stiska grlo. Gospod in gospa se vračata. Mimogrede malomarno pogledata razcapana beračka ob zanemarjenem grobu in gospa vzdihne: »Oh, kako zanikrni in nehvaležni so nekateri otroci! Niti grobov svojih staršev ne okrasijo z rožami.« Janko in Metka se spogledala in ju pri srcu nekaj tako zaboli... Vse je spet tiho. Nikogar ni v bližini. Lo listi vrbe žalujke mehko in pokojno drhtijo v božajočeu) vetru. Njihov šeijet je kakor pritajen glas iz groba: O Janko, o Metka, otroka moja uboga, nič ne marajta! Saj mi ni treba spomenika, sa,i mi ni treba rož. Najlepša roža, najlepši spomenik je vajina ljubezen. Vajina otroška l.iuliezen, od Boga samega blagoslovljena. .. zdaj in vekomaj amen,« odmolita Janko in Metka, se pobožno prižata in odhajata. Nekje nad njima spet poje škrjanček. Lepo poje, čudovito poje. Še nikoli — se jima zdi — ni tako pel. V deželi Narohesvet (Nadaljevanje.) Toda orjaška pošast je bila hitrejša od njih. Komaj nekaj minut so tako tekli, že jim je bil pobesneli jež za i>etami. še nekaj minut — in vrgel se bo nanje ... Strašno! V tej smrtni stiski so začeli velikani na vse grlo tuliti. Kaj klavrn pogled je bil to: velikani, izmed katerih je bil vsak lako močan, da bi goro pomaknil za ped naprej, — pa takole strahopetno kažejo pete botru ježu! .le že res: boter jež je bil orjak, da mu enakega nobena pravljica ne pozna, ampak jež je bil kl jub temu. Kdaj ste pa že slišali, da bi boter jež koga pohrustal, hoho? Tako boste z menoj vred dejali vsi, ki tole čudovito storijo berete. V resnici pa je bila ta reč mnogo hujša, kakor si jo predstavljamo. Kajti — o križana gora, v tem hipu je jež že dosegel veli- , kane, odprl na stežaj svoja ogromna usta, dejal: ham! — in so vsi kakor bi trenil izgiuili v njegovem žrelu... Ui bila zdajle najlepša prilika, da pravljico končani, sedem v hladno senco pod košate kostanje in se odpočijem, kajti sem od brezkončnega pripovedovanja že neznansko truden. Pa — kakor je skušnjava velika — hrabro vztrajam dalje in resnici na ljubo povem, da pravljica s to novo Tončkovo dogodivščino še dolgo ni končana. Skočimo še mi krvoločnemu ježu v usta in se spustimo po njegovem grlu navzdol — za njegovimi žrtvami. Nekaj časa Tonček in velikani sploh niso nič videli in nič slišali okoli sebe, takšna tema jih je spremljala na poti skozi ježev goltanec v neznano dno. Ko pa je bilo čez pol ure tega temnega, ozkega hodnika konec, se je njihovim presenečenim očem odprl čndovit prizor: brez števila kresnic, velikih, kakor so pri nas jastrebi, je letalo križem-kražem po ježevem ogromnem želodcu. Svetloba je bila tako dovolj močna, da so velikani videli in slišali vse. Najprej se je opomogel od prestanega strahu mladi velikan, katerega se je še vedno krčevito oklepal okoli vratu naš Tonček. »Ali si se kaj prestrašil?« ga je pobaral. Nič!« je moško odkimal Tonček, čeprav je bil od groze komajda* še živ. »Jaz tudi nek je mogočno izbočil prsi mladi velikan. »Kaj bo pa zdaj z nami?« je bil močno radoveden Tonček. Ne vem,« je odgovoril velikan. »Kakor vidiš, se nam za enkrat ni nič hudega zgodilo, ampak kako bomo iz ježevega trebuha spet prišli na beli dan — to jo drugo vprašanje k Tudi drugi velikani so si medtem opomogli in se radovedno ozirali okoli sebe. Notranjščina ježevega trebuha je bila tako ogromna, da ji ni bilo videti konca nikjer. ■•Bratje velikani.- je tedaj z močnim glasom zagrmel očka mladega velikana, kakor |e tiaš položaj še vedno vse prej kol rožnat, zahvalimo lloga, da smo odnesli vsaj zdravo kožo! Na rešitev iz te podzemske ječe za enkrat ne moremo misliti, zato si najprej do dobra oglejmo svojo okolico. Predlagani: pojdimo dalje!« »Pojdimo! Pojdimo!« so velikani hrabro zagr-meli v zboru. In sn se pomaknili dalje in presega lo, kar so doživeli v notranjščini ježevega trebuha, vse, kar ste dozdaj čudovitega in neverjetnega čitali in slišali v svojem življenju. (Halje prili. nedeljo.) Gotovo se ne veste dn obišče na Angleškem kino vsak teden dvajset milijonov ljudi, na vsem svetu pa okoli 140 milijonov ljudi na teden, Gospod Fridolin na izprehodu Gospod Fridolin je šel na izprehod. V ! daljavi se je prikazal sumljiv oblak ... »Ploha bo!:' se je prestrašil gospod Fridolin. In jo je na žive in mrtve ubral po , poti... Oblak pa je bil nepridiprav. Dotekel ga je in ga začel škropiti z gostimi, debelimi kapljami, da je bil gospod Fridolin kmalu moker (io kože. Tekel je, kar so ga nesle noge proti bližnji lopi, kjer je upal najti varno zatočišče pred hudo ploho. Ko pa je prisopihal tja, tedaj --- HALO, OTROCI! Iztuhiajte kakšen smešen in zabaven konec za četrto sliko, ki jo prinesemo prihodnjo nedeljo. Ena izmed pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado, druge posrečene sestavke pa bomo objavili. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 17. maja na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Tat m peklenšček V neki vasi je imel kmet debelega prašička, ki ga je bolel zaklati. Zadnji večer pred kolinami je kmet prašička odgnal iz svinjaka in ga zaprl v ozko hišno vežo, da bi ga zjutraj lažje zgrabili in zaklali. V hlev pa jo namesto prašička zaprl kozla, ki ga je isti dan kupil v bližnjem trgu. Nekemu uzmoviču se je zahotelo tolstih pra-šičkovih bedrc in sklenil je, ,da prašička ponoči ukrade. Rečeno — storjeno. Ko se je znočilo, se je splazil s svojim pajdašem k hlevu. Pajdaš je ostal zunaj na preži, on sam pa je zlezel v hlev. Pajdaš je za njim varno zaprl vrata, da bi prašiček ne mogel zbežati. Tat v hlevu jj začel tipati okoli sebe. in iskali prašička. Kozel se je čudnega gosta hudo ustrašil in na vsa usta se je začel dreti. Tatu, ki ni vedel, da je kmet prašička vzel iz hleva, so se od groze naježilj lasje. Ril je prepričan, da je samemu peklenščku zašel v kremplje. Njegov pajdaš pred hlevom je ob tem strašnem trušču vzel podplate pod pazduho in pobegnil domov, kakor da mu gori hiša. Pri tem pa je pozabil odpreti vrata , od hleva — in tat je bil na milost in nemilost iz- j ročen strašnemu »peklenščku«. Kozlovo in tatovo kričanje je slednjič prebu- , dilo kmeta iz spanja. Hitro se je oblekel, se oborožil s sekiro in odšel pogledal, kaj je. Odprl je vrata — in tedaj je tat v hlevu padel na kolena pred njega in ga prosil, naj ga reši iz krempljev liudega peklenščka. Kmet se je zgrabil za trebuh in se na vse grlo zagrohotal. Kn mu je lat sveto obljubil, da ne bo več kradel, se ga je usmilil in ga izpustil iz hleva. Mlada greda Škofja Loka školja Loka, rodno mesto moje, Tebi slavo srce zvesto poje. V Skofji Loki jaz sem se rodil, v Skofji Loki bom mladost prebil. Ah, slovo od tebe bo težkd, vendar kmalu bo prišlo. !z srca te globočin zna ljubiti le tvoj sin, le tvoj sin ti zna zapeti kar zveni mu v duši, zate vneti. Zložil 14 letni Škofjeločan. Mamici za god. Mamica, svoj god praznuješ danes. Ne, Ti ga ne praznuješ. Praznujemo ga le mi, Tvoji otroci. Saj Ti ne poznaš praznikov in Tvoje roke ne počitka. Vedno dela.s za nas. vedno skrbiš za nas. Hvala Ti, mamica, za vse žrtve! Naj Ti Hog povrne ves trud in blagoslovi Tvoje delo! še dolgn in srečna naj bo pol Tvojega življenja. Naša pridnost in poslušno?' pa naj bosta »b njej kakor cvetje, ki Te bo razveseljevalo do koncu dni. N i n i c a Lom še k, učenka VI. razr. v Dušeči vasi. STRICKOV KOTIČEK 699. Ljubi Kotičkov striček! Danes se zopet oglašam v Tvojem kotičku in Te prosim, da me vtakneš vanj. Tudi jaz zelo rada Čitam »Mladega Slovenca«. Imam še dve sestrici, ki tudi radi čitata zanimive pesmi in povesti. Pisala sem Ti že dvakrat, pa mi je najbrž oba pisma pohrustal Tvoj koš. Upam, da mi vsaj na to tretje pismo odgovoriš. Če pa boš tudi to pismo vrgel košu za malico, bom zelo, zelo žalostna. Te prav lepo pozdravlja Marija Thaler, učenka 1. razreda meščanske šole na Jesenicah. Draga Marija! V tretje gre rado, pravi pregovor. če bi torej hotel ostati zvest temu prastaremu pregovoru, bi moral ludi Tvoje tretje pismo slovesno potlačiti v koš Pa mi je Tvoja žalosl stokrat bolj pri srcu kakor pregovor, zato Te danes nalašč denein v kotiček. Vem, da se bom s tem ljuteniu gospodu pregovoru za vse večne čase strašno zameril, pa nič za to. Njegova jeza mi ne more škodovati bogve luiko, Tvoja žalost pa bi me utegnila presuaiti, da bi rahločutno moje srce dejalo: resk! in z gromozanskim pokom počilo. To bi bila vsekakor katastrofa brez primere, ki bi v temeljih pretresla vesoljni svet. Pojdi lorej v božjem imenu v kotiček in pričaraj vanj zvrhan koš zidane volje in veselega smeha! Na moč slovesno Te sprejemam in Ti kličem iz dna srca: Dobrodošla v naši sredi! — Kotičkov striček. «00. Dragi striček! Tudi jaz sem zvest naročnik »Mladega Slovenca-:. Komaj čakam, da pride nedelja, da zopet dobim v roke la lepi list. Povabim Te na počitnice k nam v Kamnik. Boš videl, kako Ti bo tukaj ugajalo. In Ti inoram še to potožiti, da sem grozno razočaran, ker nisem nikoli izžreban za nagrado, čeprav Ti vsako nedeljo pošljem rešitev. Toliko lepih knjig so drugi že dobili! Da bi imel jaz vsaj eno takšno, bi bil srečen. Tisoč pozdravov Ti pošilja Joško Rode, dijak I. razreda meščanske šole v Ljubljani. Dragi Joško! Preljubo vaše mesto Kamnik je res znamenito mesto, tako znamenito, da bi se moral človek že ob samem imenu spoštljivo odkrili in prikloniti do tal. Saj ga celo pesmi opevajo. Kako že pravi tista stara, sirom mile domovine znana? — »Pojdimo v Kamnik po slamnik! Tudi mene je obšla neutešljiva želja, da bi sfrčal kakor ptiček tja med vas. Pa ne po slamnik, kajti tega na svojo žalost že imam. Ravno ta slamnik je kriv, da moje oči najbrž nikoli ne bodo videle prelepega vašega Kamnika od blizu. Strmel boš in se čudil, ampak tako jc in nič drugače: slamnik je krivi Mi je dober prijatelj, ki Kamnik pozna bolje ko samega sebe, zaupno povedal, da Kamničane pogled na slamnik tujega izdelka tako strašno razkači kakor racmana rdeč jopič. To je tisto! Moj slamnik je namreč tudi tuje delo in bi slabo naletel, če bi se z njim prikazal med vami. Bi se komaj dobro skobacal iz vlaka, že bi planili po meni in mi pokazali pot nazaj, češ: »Poberi se tja, kjer si slamnik kupil k Takšnega gostoljubnega sprejema si kar nič ne želim. Če pa na vsak način hočeš, da pridem, Ti svetujem tole: napiši na veliko polo papirja približno takole potrdilo: »Mi, podpisani fantje in može. deklela in žene iz prelepe in vrle kamniške tare s tem slovesno izjavljamo, da Kotičkovemu stričku ne bomo skrivili niti lasu, če pride med nas, nego ga bomo nad vse veličastno sprejeli s harmoniko in požarno bram-bo in g.T pogostili z jedačo in pijačo kakor ministra, čeprav bo nosil na čoslitljivi glavi slamnik tujega izdelka. Živijo!« S tem potrdilom pojdi nato od hiše do hiše in ko se bodo vsi, od najmanjšega kričača v zibki do najstarejšega očanca za pečjo, podpisali na njem, mi ga jadrno pošlji po pošti. In bom potlej pri-vrlskal tja, še preden bo tretjič solnce zašlo! Na radostno svidenje torej! — Kotičkov striček. ZA......BISTRE......GLAVE, Rešitev szpotnjevaSke Na mestih, kjer ležijo črtice, bi morale stati te-le besede rime: Samotno — obzorju — zelene — sanj a. Pravilnih rešitev je bilo samo 11. Za nagrado je bila izžrebana Marija Smerdu, dijakinja II. razr. gimn. v Ljubljani, Gosposka ul. 10. ZA ŽIBANO VOLJO IIHtlHKMIIIIIII,.....„I,......... 1x11,1,,i,,11,1,„ii,i 'lllllll,,,l„„„l,„l„|,„|||,„|,|„„„, Puran in jajce. Neki učitelj je zastavil učencem to-le vprašanje: »Bogatin je imel purana, ki je večkrat zašel na siromakovo dvorišče. Nekoč je spet odracal tja — in znesel jajce. Bogatin-je to videl in zahteval od siromaka, naj mu da jajce. Siromak pa se je branil, češ: »Kar je bilo znešeno na mojem dvorišču, je moja last.« Kdo je imel prav?« Otroci so ugibali in nekateri so se odločili za bogatina, drugi pa za siromaka. Pa je učitelj nazadnje vprašal še Tončka, ki je sedel v zadnji klopi: »No, za katerega si se pa ti odločil, Tonček?« »Ne za bogatina ne za siromaka!« »Kako to?« »Zato, ker puran sploh ne nese jajc!« se je odrezal Tonček. Kaj bi on napravil. Nekoč je učitelj pripovedoval otrokom žalostno zgodbo o dečki], ki je moral pasti svinje in gosi svojega očeta, pri tem pa je bil večkrat lačen ko sit. »No, Tonček,« je učitelj nazadnje dejal, »kaj bi pa Ti napravil, če bi bil ta ubogi dečko?« Tonček je široko zamahnil z roko in moško odgovoril: »Gospod učitelj, na njegovem mestu bi jaz za klal enega prašička in si ga spekel!« Žalostna krava Sankanje navzdol in navzgor. Stn-, ki je bil podaril Janezku nove sanke za god, ga vpraša: »No, Janezek, ali si se kaj pridno sankal pozimi?« »Seveda sem sek pritrdi Janezek. »Pa si dovolil tudi bratu, da se je sankal?« »I, seveda, stric! Ves čas sva se menjavala. Jaz sem se vozil navzdol, on pa navzgor!« V šoli »Tako, otroci,« je dejal učitelj, »pravkar smo govorili o posameznih oblačilih človeka in dognali, da jc klobuk oblačilo za glavo, čevlji oblačilo za noge. — Kdo mi ve povedati še oblačil® za roke?. Nacek v prvi klopi dvigne roko, vstane in modro reče: • Oblačilo za roke so ženi, irospod učitelji« M.. 1 ■"!.■ '..L?...... 1 *l *". DELAVSKI VESTNIK Stanovska ureditev družbe Danes se vsepovsod govori in piše o stanovski državi in stanovski ureditvi družbe. S tem se ba-vijo poklicani, še bolj pa nepoklicani ljudje. Ker pa so izšle te ideje iz krščanskega kroga in jim je dal prav poseben poudarek papež Pij XI. v svoji okrožnici »Quadragosimo anno«. zato doživljamo vsak dan smešenje, ironiziranje in omalovaževanje teh idej. Proti ureditvi družbo na podlagi stanovske vzajemnosti je vstal predvsem ves kapitalistični svet, ker je začutil, da v stanovski družbi zanj ne bo več prostora in ne bo imel več tiste svobode, ki jo ima danes, in s katero danes izrablja delavski slan. Potem so zoper stanovsko niieel vstali marksizmi vseh vrst od materialističnega tja do »krščanskega«. Treba pa jo vedeti, du se napadi ne vrše zato, ker je stanovska ideja slaba, zgrešena in nesposobna ustvariti novih družabnih razmer, ampak zato, ker jo priporoča papež kot predstavnik katoliške cerkve. Kar pa prihaja od __ tc strani, to je treba pobijati in smešiti in označiti kot nekaj takega, kar ima namen pomagati kapitalističnemu stanu, da obdrži vso moč v rokah in še naprej izmozgava delavno ljudstvo. Kaj je resnice na tej stvari? O čem papež prav za prav v svoji okrožnici govori? Papež Pij XI. je v svoji okrožnici poudaril stanovsko idojo in jo priporočil človeštvu, da jo uporabi pri obnovi družabnega življenja. Papež nikakor ni postavil konkretno izdelanega družabnega redp in tudi ne poklicno stanovskega, ampak je le poudaril osnovne moralno podlage in vrhovna so- cialna načela, ki morajo usmerjati krščansko družbo, to je socialno vzajemnost, ki najbolj prihaja do izraza v korporacijah. Kako to realizirati, da se (emu idealu najbolj približamo, lo pa ni stvar ne papeža ne Cerkve, ampak države in državljanov, ki se prištevajo h krščanskemu občestvu. Papež je dal torej samo idejo, ki nili nova ni, pač pa so je žc preveč zameglila in skoraj đa pozabila, za kar ho seveda poskrbeli na eni slrani kapitalisti, na drugi strani pa marksisti, oznanjujoč razredni boj kot edino rešjtev za proletarijat. Kako naj se stunovska misel izpelje v vseh podrobnostih, o lem — kot rečeno — papež ne govori, in je to delo krščanskih držav in katoličanov sploh. Zato moramo z veseljem pozdraviti vso nasvete in načrte, vse razprave in predavanja o tem predmetu. Ni seveda s tem rečeno, da je vse to dobro in edino pravilno ter brez zmot in po-greškov, toda zavedati se moramo, da izhajajo ti načrti in to osnove iz pravilno podlage. S samo demagogijo, z ironiziranjem in smešenjem ne bomo rešili niti enega socialnega problema. Rešitev je v vztrajnem in sistematičnem delu. Od radikalnih gesel, ki se ne dajo izpeljali, ni bil še nihče sit. Socialno blaginjo bodo prinesli zaačajni, žilavi in delavni ljudje. Pri nas sc zoper idejo stanovske družbe bore s prav posebnim ognjem marksisti okoli »Svobode«, »Delavske politike« in »Heseile«. Toda to ne sme in nc bo oviralo niti našega delavstvu, niti našega ruzumništva, da sc s tem vprašanjem bavi, da ga proučuje in da mu poskuša najti dobro in uporabljivo rešitev, ki bo prinesla odrešenje in vstajenje delavskemu stanu. ZENA IN DOM Najboljša zaščita mater in ofroli Zaščita mater in otrok stoji danes po vseh kulturnih deželah v ospredju socialne politike. Tudi naša socialna zakonodaja so je oddolžila temu vprašanju. Toda vso to prizaddevanje na-pravlja vtis, kakor da bi zelo skrbno pazili na cvel in sad kake rastline, za korenine in zemljo bi se pa ne brigali, dasi bi bila rastlina očividno ogrožena ravno v koreninah. Naravni in najboljši zaščitnik matere in otroka jc mož, oče. Le kjer ta zaščitnik odpove, je potrebna javna zaščita družine, javno varstvo matere in otroka,, ki pa nikdar ne more nadomestiti tega, kar izgubita mati in otrok na očetovi skrbi in ljubezni. To je edino zanesljiv temelj družine, najboljše jamstvo za dobrobit matere in otroka. Da se čuti danes po vseh deželah tako nujna polreba po najobsežnejši javni zaščiti mater in otrok, je nedvoumen dokaz, v koliki meri je .odpovedal sodoben moški kot vzdrževalec in zaščitnik družine. Krivde ne smemo pripisati toliko na njegov osebni rovaš, kakor gospodarsko socialnim razmeram in splošnemu izginjanju nravnih temeljev na vseh popriščih življenja, prav posebno pa na kulturnem (umetnost v ušescih in brez njih). Proslulo boljševiško geslo o kozarcu vode (spolno izživljanje je isto, kakor če si kdo s kozarcem vode uteši žejo) je vsaj praktično prodrlo tudi po večini drugih dežela. To življenjsko pravilo je ubilo v moških zadnji čut odgovornosti za mater in otroka, vsak /.misel za družinsko življenje. Veliko zla je rodila že proslula določba Napoleonovega zakonika, ki ščiti nezakonskega očeta pred zasledovanjem, še večjo poluho je dajala moški raz- življenju, odgovornost za vse posledice, ki se tičejo žene, matere in otroka. Strašno je, da sn» moški onesrečili dekleta in ga potem z otrokom ali otroci prepustiti usodi, da se le zna izmuzniti ali pa zadostili milim določbam gledo alimeutacij; da sme mož zapiti ali drugače zapraviti vso svoje dohodke in prevaliti skrb za družino na javno dobrodelnost; da sme mož zapustiti družino in si poiskati pomlajen ja« v novi zvezi. Kjo more bili ob tem stanju govora o kaki resnični zaščiti inater in otrok? Pa seve, če zahtevamo otl posameznika odgovornost nasproti splošnosti, mora tudi posameznik zahtevati nd splošnosti take pogoje življenja, da bo mogel lej odgovornosti zadostiti. Prvič naj se iz javnega življenja neizprosno iztrebi vse, kar je v nasprotju z nravnimi načeli, kar ponižuje in škoduje veri, ki je edina zanesljiva podlaga za zdravo in močno življenje narodov in družbe. Drugič pa naj se brez obzira izvede taka porazdelitev gmotnih dobrin in sadov dela, da ne bodo maloštevilni izvoljenci tičali in se duš ili v preobilju, milijoni pa stradali. Strašno narobe je v družbi, kjer družinske očete enostavno mečejo na cesto in jih nihče ne vpraša, kaj bo zdaj z družino — ali pa družinski oče ob 8-urnem dnevnem dehi ne zasluži družini niti za suh kruli — ko istočasno izvrstno prospeva cela vrsta obratov, kjer se točijo najizbranejšo pijače iu streže z najdražjimi jedili. Kje je tudi s te plati zaščita mater in otrok, o kateri toliko govorimo? Ako nani je res do družine — in do nje nam mora bili, če nam je do življenja, do bodočnosti „Zadružna klet" na Kongresnem trgu 2 Dobra cenena in zdrava Vajenci in nadaljevalne šole V preteklem mesecu je izdala ljubljanska Delavska zbornica zelo potrebno in koristno brošuro o utrokovneni nadaljevalnem šolstvu in vajencih v dravski banovini. Ker ima posebno »Delavski vest- i nik« važno nalogo, da opozarja široko javnost na | raznovrstne težave in boje slovenskega delavstva, | da delavstvo poučuje in obvešča o socialni zakono- j daji v naši in v drugih državah in da delavstvo , moralno podpira, moramo v tej številki »Vestnika« j povedati sledeče o našem strokovnem nadaljeval- j nem šolstvu: Izpreminjevalni predlog uredbe o strokovnem nadaljevalnem šolstvu, ki je bil predložen mini- i strstvu za trgovino in industrijo, ima določilo, da j morajo biti prvič šole trirazredne in drugič, da jih 1 je treba ustanoviti samo v krajih, kjer je v šolskem ; okolišu nad 50 vajencev. V dravski banovini bo na ta način ukinjenih skoro polovico, to je okrog i 50 šol s 86 razredi in 1400 učenci. Sicer uredba predpisuje, da so bodo v takih krajih, kjer je 25 j do 50 vajencev, vršili posebni šestmesečni tečaji, in sicer šele vsako tretje leto. Resnica je, da se radi j prevelike raztresenosti vajencev po posameznih i krajih na deželi nadaljevalno šolstvo težko tako j organizira, da bi šolanje obseglo vse vajence. Za- i vedati se moramo, če vajenec ostane v stiku s šolo j in da v nji obnavlja svoje prej pridobljeno znanje, j da je to velikega pomena. Dokler sc uredba ne bo , tak« izpopolnila, da ho naše strokovno nadalje- i ▼alno šolstvo organizirano v ozki zvezi z reorga- ! nizacijo narodnega šolstva, bomo vedno le naza- i dovali. Vzdrževanje strokovnega šolstva. — Posebno i pereče jc danes vprašanje vzdrževanja nadaljeval- j nih Sol. V uredbi ni nikjer povedano, na kak ua- j čin in v kaki višini naj znašajo podpore. V uredbi j bi bilo treba določiti, kolikšen znesek naj prispe- • vajo za šolo banovine in država. Če tega ne bo, j bodo strokovne šolo odvisne samo od milodarov uvidevnih učiteljev in posameznikov. Za šolo je brez dvoma to, da upravniki ne vedo, ali bodo mogli v prihodnjem šolskem letu šolo še vzdržati, zelo, zelo slabo. Uredba sicer nalaga glavna bremena na občine, toda finančno razmere večine slovenskih občin so take, da bodo ta bremena težko nosile, čc jih bodo sploh mogle. Danes jc v dravski banovini približno 40% vseh vajonccv, ki v smislu § 204 novega obrtnega zakona ne dobivajo nobenih odškodnin za svojo delo. Kljub temu se je pa vpeljala navada, da plačujejo šolnino starši vajencev, incsto obrtnikov. Nova uredba oprošča mojstre šo tistih dolžnosti, katere jim zakon sedaj nalaga. Ker so vajenci otroci revnih staršev, bi se smeli pritegovati k plačevanju šolnine pač samo mojstri, kar bi bilo mnogo bolj socialno in pošteno. Stroški za splošno-obrtne, za etrokovne, z.a gostil-ničarsko in za trgovske šole so v letu 1931/32 zna-6ali 2,091.191 Din, v letu 1932/33 1,894.047 Din, v letu 1933/34 (do aprila 1934) 1,183.487 Din. Vajenci so s šolnino nosili v letu 1931/32 583.933 Din vseh stroškov, v letu 1932/88 479.4(18 Din. v lclu 1933/34 (do aprila 1934) pa žc 313.288 Din. Te številke nam jasno pričajo, kdo prav z.a prav vzdržuje strokovno nadaljevalno šolstvo v Sloveniji. Tega bi ne smelo biti! Nedeljski pouk. V šolskem letu 1932/33 jo bilo v vseli strokovno nadaljevalnih šolali v dravski banovini 6530 učencev. Nedeljski pouk je bil pri nas ie izjema. Danes so pa hočo to zadovoljivo stanje kršiti. Ali je to prav? X vso odločnostjo moramo ugovarjali proti členu 12 osnutka nove uredbe. Saj naš zakon o zaščiti delavcev predpisuje popolnoma določno, da morajo imeti vsi pomožni delavci vsak teilnn 36 ur prostega časa na razpolago. Ako bi se zaradi krajevnih prilik moral vršiti pouk kje ludi v nedeljah, bi se moralo dati vajencu za prosti čas najmanj polovico dneva med tednom. Ker je počitek mod tednom v večini primerov neizvedljiv, hi oblast ta počitek še manj vpeljala, kakor pa za hranila nedeljski pouk. Pa tudi r verskega stališča moramo odločno protestirali proti nedeljskemu pouku. Že sedaj se dogajajo primeri, da se vrši prav lako, da jc vajencu skoro nemogočo opraviti svoje verske dolžnosti. Na primer v Krškem in v Lescah so vrši pouk od 8 do 13, v Muli pa celo od 8.30 do 10.30 in od 14 do 15. Če bo nedeljski pouk rodil dobro uspehe, dvomimo: vajencem bo pa brez dvoma mnogo škodoval. Novice iz Rooseveliove države Železniški delavci proli znižanju plač. Voditelji treh železniških organizacij so šli v Washington zaradi pogajanj z voditelji železnic glede nameravanega znižanja plač. Prizadetih bo najmanj en milijon železniških uslužbencev. Lastniki železnic zahtevajo, da so plače znižajo z.a 15%, delavstvo pa grozi s Slavko, če se to res zgodi. Promet bo zelo trpel. Starostno zavarovanje. Lansko loto so državljani države Ohio z ogromno večino glasov sklenili, da se vpelje splošno starostno zavarovanje. Po več mesecih odlašanja je končno država določila tri milijone dolarjev, da se začne s 1. junijem z izplačevanjem rent starini in onemoglim ljudem. Ker so pa ti trije milijončki zaenkrat samo na papirju, bo starostno zavarovanje po ameriškem sistemu nemogoče. 160.000 CWA delavcev v Newjorku priile zopet pod mestno dobrodelnost. Z aprilom so mestne dobrodelne družbe v Ne\vyorku dobile v svojo oskrbo okrog 160,000 brezposelnih delavcev. Mesto Ne\vyork izda za brezposelne mesečno 15 milijonov dolarjev ali okrog pol milijarde dinarjev. Poleg tega pa zvezna vlada prispeva zraven še 10 milijonov dolarjev, in sicer mesečno. Ker ludi ta sredstva ne zadostujejo za vse odpuščene dclavce, ki so bili zaposleni pri javnih delih, je župan mesta Ne\vyorka, La Guardia, predlagal, da naj se uvede takoj brezposelno zavarovanje. Stroški tega zavarovanja bi se krili iz posebnih davkov in s tedenskimi odtegljaji od plač zaposlenih delavcev. Delavci so začeii i bojem, da se jim priznajo strokovne organizacije. Voditelji ameriškega delavstva so si s pomočjo vlade priborili popolno samostojnost in neodvisnost delavskih organizacij. To je imelo takoj tudi dobre posledice, ker so poleni avtomobilske družbo pristale na zvišanje plač in na znižanje delovnega časa. Računajo, da se je iz avtomobilske industrije v zadnjih šestih mesecih organiziralo kar IjO.OOO delavcev. 10.000 inozcincev so hoteli izgnati iz Clevelanda. Državna komisija za pomoč brezposelnim v Clcve-landu je predlagala, da naj se izžene v njihove rojstno domovino vso delavce, ki prejemajo podpore od dobrodelne komisije, ker bi se s tem prihranilo 200.000 dolarjev na mesec. Inozemci pravijo, da oni niso krivi, čo so brez dela. Toda država pravi, da ni dolžna preživljati inozcincev, ker jih v Ameriko ni vabila. Listi proti temu postopanju odločno protestirajo in pišejo, da bi le zvezna vjada v Wasliinglonu imela pravico izganjati ljudi. In tudi ona bi bila pri tem omejena le na ino-zemce, ki so v Ameriki manj ko pet let. Iz knjig in revij »Socijalua Pravda« je naslov listu, ki so ga pričeli izdajati katoliški delavci ili nameščenci na Hrvaškem. V prvi številki razvija svoj program in napoveduje ostro borbo kapitalizmu, ki preračunano izrablja in zlorablja človeško delovno moč, ki je kriv današnjega težkega stanja, vso bede, gorja in brezposelnosti, ki je kriv vseh družabnih nemirov in vojn itd. Ostro borbo napoveduje pa tudi marksizmu, ki se dela za zaščitnika delavstva, v resnici pa se objema s kapitaliz.mom in vara delavstvo. Zakaj pa se marksizem tako besno zaganja samo v katolicizem? Zalo, ker vidi v katolicizmu resničnega prijatelju vseh revnih in ponižanih in ker se boji, da zgubi delavstvo, ki sedaj polni žepe marksističnih »vodileljov«. — Veseli nas ta načelna jasnost hrvaškega delavskega po-kreta. — Dalje so v listu poročila raznih katoliških delavskih organizacij, iz katerih vidimo, da se katoliški socialni pokret na Hrvaškem lepo širi in veča. »Krose jc svojo aprilsko številko posvetil delavskemu vprašanju. Ima celo vrsto lepih in tehtnih člankov (Za smotrom, Naše socialno vprašanje, Dejavna pomoč bližnjemu. Moj obisk pri Ljeninu, Narod, kmet in delavec, i. dr.). K res s se je letos izredno dvignil in poglobil ter ga vsem najtopleje priporočamo. »Beseda« si je nadela nalogo, da oblati spomin največjega Slovenca in Jugoslovana ter največjega borca za delavske pravice — dr. Janeza Evangelista Kreka. Vemo, da marksistom okoli »Besede* to ne bo uspelo, vendar to početje najodločneje obsojamo. brzdanosti reglementirana prostitucija, vendar je vsaj načelno, vsaj nazunaj, po javnem mnenju uživala družina odlično mesto kot edino priznana oblika spolnega življenja. Poslej je velik del znanosti in umetnosti v zvezi s političnimi in gospo-darsko-socialnimi preobrati v množicah izpodkopal vse etične pojme in nravno hotenje in s toni vse temelje družine, kjer sta mati in otrok edino varna, edino vsestransko zaščitena. Učinki so taki, da je poslalo šo boljševike strah in so se začeli vračati k tako zaničevani prejšnji »meščanski morali« in zahtevajo od vsakogar vso odgovornost za spolno življenje. Zaščita mater in otrok, ki se giblje zgolj v izenačevanju nezakonskih otrok z zakonskimi, s podpiranjem nezakonskih mater, z javno preskrbo zanemarjene dece itd., jc brezupno početje. Čc hočemo mater in otroka res zaščititi, potem vse prizadevanje usmerimo predvsem v tem pravcu, tla lo zaščito 'v polni meri prevzame zopet mož. oče. Vzgoja in javno mnenje, pa tudi zakonodaja naj zahteva od vsakega vso odgovornost v spolnem — potem omogočimo možu očetu, da bo mogel družino primerno vzdrževati, hkrati pa brezpogojno zahtevajino od njega,da sani prevzame zaščito matere in otroka in se predvsem sam nikdar ne pregreši proti njima. To zahtevo postavljajo celo ruski boljševiki. Theodor Seibert navaja v svoji knjigi »Rdeča Kusija« tole preznačilno do-godbo: Lela 1920 je dala sovjetska vlada aretirat; ruskega tajnika M. pri nekem ameriškem časnikarju in ga izgnali na Solovecke oloke. Ker so bili inozemski poročevalci v Moskvi prepričani, da mož ni zakrivil nič posebnega, so se zavzeli zanj na pristojnem liieslu. Vodja tega mesta, član kolegija zunanjega komisariata, jim je lo silno zameril in izjavil, da o tem sploh ne more razpravljati. Ob neki drugi priliki se je potem stvari znova dotaknil in rekel vidno ogorčen: »Nikakor ne razumem, kako se morele potegovati za M-a., ki je imel razmerje, dasi je oženjen in ima dva otroka!« — Klobuk doli pred takim pojmovanjem odgovornosti za družino! Na tej liniji leži prav* zaščita matere in otroka. Opomin o pravem času Znameniti katoliški mesečnik »Slimnieii der Zeitc prinaša v majskem zvezku velepomembno razpravo Hedwige Michel o bistvu telesnega in dušnega materinstva. Iz. nje posnemamo nekaj misli, ki utegnejo vprašanje materinstva marsikomu pomakniti v pravo luč. Govoreč o pripravljenosti za materinstvo, pravi pisateljica: Ta pripravljenost ni samo v volji žene do materinstva, marveč je dozorevanje za materinski poklic odvisno od tega, ali je žena predmaterinsko dobo svojega življenju preživela plodno, ali je imel zanjo vsak trenotek življenja lasten zmisel, lastno vsebino, ali ga je živela po lastni odločbi. Samo tako je bilo njeno življenje plodno, je dozorevala v človečnosti, ki sc ne do-seza toliko s hrepenenjem in sni kakor z življeno resničnostjo. Zato ni brez nevarnosti, čc stavimo danes deklicam pred oči materinstvo kot edini cilj. Varujmo se, da jim vse drugo razen tega enega ne postane ničevo in bodo živelo samo v sanjah za tem ciljem, slednjič pa ta cilj zgrešile. To se pravi, da ulcgnejo sicer poslali malere, a materinstva ne bodo znale izpolnjevati, ker so bile zamudile, da bi bile že preje postale v pravem zrnislu človek. Drugič pa je odvisna zoritev ženske dušo od tega, ali z,na mož, kateremu poveri zaklad svojo ženske ljubezni, svoje nemo hrepenenje po otroku — ta dar sprejeti in ga hranili. To je pa zopijl v veliki meri odvisno od tega, kako je šel sam očetovstvu nasproti. Danes sc toliko govori o materinstvu žene. Zakaj tako malo o očetovstvu moža? Novi rod potrebuje očeta kakor mater, v gmotnem, telesnem in duševnem pogledu. In trdimo, da tudi žena ne more popolnoma dozoreli za materinstvo, če mož ne dojema zmisla svojega očetovskega poklica. Če se njen zakon poniža, njena ljubezenska volja žali in čc v možu Zmisetno počaščenje mater Za Hitlerjev rojstni dan so v Mtlnchenu na j slovesen način pogostili 18.000 starih mamic, dn i bi se lako oddolžili spominu pok. Hitlerjeve ma-; lere. Hitler je zelo ljubil svojo mater in je gotovo j ravno pod njenim vplivom dozorelo v njem tako j spoštovanji! in globoko dojemanje pomena dobrih nialer, ki ga seilaj nagiba, da se z vodilnega državniškega mesta s posebno loploto in vnemo zavzema z.a spoštovanje do mater. Najlepše pa |e bilo pri celi prireditvi to, da je starini mamicam stregla in jih povsodi spremljala m ludi n a. To je bil zn mlade deklice res nauk in vzpodbuda, saj smo vajeni, dn zre mladina na stare ljudi in prav posebno na stare žene s posmehom in omalovaževanjem. Aa obrazili te Hitlerjeve ženske mladine najdcuiio zgolj preprosto, naravno res-nobo, spoštl jlvosl in ganolje. T ako se vzgajajo bodoče malere. Ali sle že poravnali naročnino ? ne najde opore, ki jo je potrebna, potem bo komajda mogla popolnoma razviti svoje materinsko bistvo. Če se. družila duševna zrelost in telesno materinstvo, potem se v biološkem uresniči duševno. V nasprotnem slučaju zija ined obema redoma, ki naj bi bila izraz drug drugega, bolesten prepad- če hočemo lorej prave matere, ni dovolj, da olajšujemo zakono in slavimo materinstvo, kar je sicer oboje prav, marveč moramo hkratu ženam omogočiti materinstvo v višjem zmislu. V la namen je potrebno, da njeno človečnost na vse načine pospešujemo in v možu zbudimo zavest in odgovornost očetovstva.« O DNE NOVOSTI Dve brhki pomladni oblekel, pt^va iz motnega krepa, druga iz umetne svile. fif%€**i#linSa ^ išče dobro in solidno postrežbo, naj se prijavi v prodajalni I. delavskega konzum-UU«)pUUllljQ nega društva v Ljubljani, Kongresni trg 2, ali kaki drugi poslovalnici te zadruge. 99 SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik brazgotin. Sicer pa se pusti nakaza v kakor razpihovanje tukajšnji strokov- A. D. — Lj. Bolečine v nosu pri vsakem umivanju z mrzlo vodo čutite že nekaj me-4>№v.' Domnevate, da je to posledica ozebe, morda jo vzrok v koži, morda jc v sluznici kakšno zastarelo vnetje. Tega ne morem razpoznati na daljo, zalo pojdite k zdravniku, ki ni treba da je strokovnjak za kožno ali nosne bolezni, morda vam zdravnik za splošno zdravstvo pomore hitreje in ceneje. Ista. Glavobol med temenom in tilnikom ima bržkone krajeven vzrok, ki sc da ugotovili lo z neposrednim preiskom. M. K. -- Lj. Bolna obist in nosečnost jc malce sitna združba. I/, vašega poročila ni razvidno, kakšna je vaša obistna bolezen, morda je obist zdrava, mor la jo bolna samo obistna kitvica, ki prestreza obistno izločino-seč. V obisti sami je mogočih več različnih bolezni, in ravno tako v obistni latvici. I/, dosedanjega zdravljenja sklepam, da jc bolna samo latvica. (11 o d o lekarniških zdravil sc vzdržujem kot »domači zdravnik vsakršne sodbe. Menim, da smete vživati solato, oki-sano z limonovim sokom. Poskusite solato, napravljeno s kislo smetano, ki vam ne more škoditi in ,jc okusnejša, od drugih načinov. O tistih obkladkili »s kislim sirom« mi ni nič znanega ne v ugodnem ne v neugodnem zmislu, menim pa, da so odveč. Ko se vrnete iz Rima, potrudite se resno, da vam bolna johist« ozdravi, ker je ponovno romanje s takšno boleznijo več ko tvegavo! E. P. — Lj. Rjavo-črne pike sc množe po obrazu in telesu vaši deklici? Izžiganje vam ni všeč, ker pušča brazgotine za seboj. Morda se dajo madeži, ee niso preobsežni, vendar odstranjati brez opaznih jp večkrat najbolje, da miru, bezanje vanjo je žerjavice, Ko va.s njaki niso mogli zadovoljiti, poskusite srečo na kliniki za kožne bolezni. Nekateri učenjaki domnevajo neko zvezo te kožne nakaze z notranjim izločanjem in presnavljanjem, morda zadenejo v vašem primeru v črno. Poročajte ini o uspehu! F. L. — L. Trdovraten glavobol, podedovan od matere, vas muči če/dalje huje? Tista vrsta vašega glavobola, ki ga precej točno opisujete, jc znana, ker jc zelo pogostna celo med pri prostim i ljudmi. Kako si pomagajte z domačimi sredstvi, ko lekarniških zdravil ne morete? Rodno življenje, preprosta hrana, zadosten počitek in rlovoljno gibanje na prostem vam napade glavobola omilijo. Ko čutite, dn se tak napad pripravlja, izpraznite se s kakšnim neškodljivim čistilom, napravile si toplo kopel za noge z mrzlim oblivom na koncu in dajte si mir, po potrebi poležite malo v zatemnjenem prostoru. Kol domače zdravilo slovi žc od nekdaj hladna črna kava z limonovim sokom brez sladkorja. Zdaj jo napočila letna doba, da pričnite z opreznim vtrjevanjem, kakor je bilo že večkrat opisano. (Prav tako o potenju nog, prhljaju na glavi in drugih malenkostih, ki jih naštevate. Prebirajte prejšnje odgovore!) J. P. — B. Bolezen v ledju, ki se seli v koleno in nogo, a se vrača v ledje in vas muči žc dve leti. jc težkoumevna zadeva, ker popisujete samo več ali manj uspele poskuse zdravljenja, a ne omenjate, kaj je zdravnik ugotovil, k.ie .je pravi »sedež« ali vir bolezni in kakšna je zgodba vaše bolezni, kar jc za pravilno presojo bolezni same in nasvetov glede zdravljenja poglavitno. Domnevam, da imate bolezen v kolku in sicer jetično vnetje sklepa, kar bi se še najbolje skladalo z nepopolnim opisom vašega bolehanja in prizadevanja. Tako resne zadeve sc vedar nc dajo reševati na daljo povoljno za vas. Ce se žc niste, posvetujte se vendar z zdravnikom, ki jih imate v bližini na izber, držite so enega vsaj kot stalnega svetovalca! M. O — Lj. Občut ogluševanja in mrav-Ijinjega gomazenja v stegnu ter bolečine v hrbtu pri sedenju dajo misliti nn kakšno spremembo v hrbtenici ali lirbtnom mozgu ali vzdolž bedrnega živca Ne tratite časa s praznim ugibanjem in zatecite s k zdravniku svojega zaupanja ali pristojnemu zdravniku bolniškega zavarovanja, da ali sam pomaga ali vas napoti tja, kjer se vam more pomagati. Ista. Zelena solata da vam provzroča ne-prestano pehanje in vrenje po trebuhu? Morda ni solata sama kriva tem nevšečnostim kakor način priprave in jedenja. Poskusilo solato, napravljeno s kislo smetano, in jo vživajte dobro prežvečeno in po malem. A. K. — K. Čir v dvanajstniku, da som vam pogodil nadaljo? Morda res, a pomnite, da nisem izključil kamenja ali vnetja v žolčniku, dogaja se namreč, da sta obe bolezni — čir v želodcu ali dvanajstniku in bolezen v žolčniku — zaporedoma ali celo hkrati pri istem človeku! Zdaj hočete še točnih navodil fflerle prehrane? Tega ne moreni in ne smem tako nu daljavo, ker jc določanje prehrane bist veni del zdravljenja takšnih bolezni in ker zdravljenje no more in ne sme hiti za vse bolnike z enako boleznijo po istem kopitu, marveč za vsak posamični primer različno, prav posebno glede prehrane, saj celo mleka ne prenašajo vsi ljudje enako, zato ne pričakujte od mene točnih navodil, pač pa se držite svojega bližnjega ali dostopnega zdravnika, ki vas osebno preišče in vodi po neposrednem opazovanju poteka bolezni in uspehov svojih naročil. Vsako drugačno ravnanje od moje strani bi se zelo priličilo — mazaštvu, ki bi bilo sramotno zame in kvarno za vas. T. H. — 1$. Čir v dvanajstniku je vaša domneva glede lastne bolezni in bržkone pravilna. V večini primerov je čir ozdravljiv brez operacije; operacija je potrebna, če je prehod črevesa zavoljo čira oviran, če. čir predre črevo ali sc zajeda v soseščino in čc provzroča navzlic skrbno izbrani prehrani in zdravljenju z zdravili, ogrevanjem in drugimi sredstvi motnje, neznosne zavoljo muč-nosti ali dolgotrajnosti. Pogovorite se z zdravnikom svojega zaupanja, vaša bolezen, ki je bolj pohlevnega značaja, se bo dala odpraviti morila v domači oskrbi v treh do šestih mesecih vzajemnega prizadevanja. ^ M. 1?. — L. Živčna bolezen, ki se vam jc začela že v prvi otroški dobi in stalno napreduje, du komaj še hodite in sc pri lažjem delu brž utrudite, jc huda, a ne brezupna zadeva. (Morda se na podlagi vašega zelo nepopolnega opisa bolezenskih znakov — naštevate namreč samo neuspele poskuse zdravljenja — motim v pravilni presoji vaše bolezni, domnevam namreč mnogoteren o t r p v možganih in hrbtnem mozgu. V zadnjem času poročajo o nekih uspehih pri zdravljenju te bolezni, ki je veljala do nedavne dobe za neozdravno.) Poskusite srečo še na kliniki za živčne bolezni v Zagrebu, ki na.i vam bo prijaznejša ko doma! A. E. — Lj. Vremenska napoved glede moče in suše jc po mojem opazovanju dovolj zanesljiva, če so vešče ugotovljene mesečne mene po izkušenem poznavalcu vseh časovnih okoliščin. Takšna vremenska napoved drži mesece in leta. Juno. Reklamnih sredstev ne ocenjujemo. ker je njihova vrednost žc vnaprej jasna razsodnem u človeku. Tctovirancu — neznancu — nič. imetijski nasveti J. J. — St. Pn opisu sodimo, (la je mlado drevje napadel luhadar! Nevarna zadeval Kjer sc la škodljivec vgnezdi, je navadno drevo zapisano smrti. Če opazite, da drevesca le precej hirajo, je prav, če jih sežgele in lako preprečite širjenje škodljivca na zdravo drevje. To jc edino zares učinkovito sredstvo, čeprav se je težko odločiti za tak korak. — Navadno ta škodljivec napada najšibkejša — bolehna drevesca. Pomagajte jim k moči s tem, da jih pridno zalivate in dodaste vodi tudi gnojnice, oziroma ž njo zalivate po dežju. Sicer pa negujte drevje, kot je že bilo v »Slovencu« mnogokrat opisano. Ovinjenjc novih hrastovih sodov. A. H. it. — Kupili ste nove hrastove sode, ki bi jih radi do jeseni pripravili za vino, da bi izgubili duh in okus po hrastovim. — če imate kako pripravo za izparjenje perila ali parni kotel, je ovinjenje sodov lahka stvar. Ko dobile v izparilniku ali v parnem kollu dovolj pare, jo napeljite skozi veho v sod, ki ga položile na podloge z veho navzdol obrnjenega od odprtega. Pod pritiskom pol do ene almoslere prodira para skozi drobne luknjice lesa globoko v les in raztaplja vinu škodljive snovi, kakor so čreslovina, galova kislina, lesno barvilo itd. Ohlajena para se v sodu zgosti v vodo, ki odteka skozi veho in odvaja navedene snovi. V začetku je popolnoma črna, pozneje postaja svetlejša, dokler ne sleče popolnoma čista. Tedaj je sod iz-lužen. Izprali ga je še s čislo vodo in izplaknili 7. vinom. Tako izparjen sod je v začetku najbolje rabili za mošt ali mlado vino; pozneje vam bo lahko služil za najboljše vino. — Za primer, da nimate parnega kotla, lahko zakuhate sode z vrelo vodo. v kateri ste razstopili na vsakih 10 litrov po 20 dkg sode (2%). V to svrho vlijte pripravljen vreli krop v sod ter ga zacepite. Potem ga valjajte in obračajte sem ter tja. da pridejo vse doge v dotiko z vrelo vodo. Iz nje se v sodu razvije nekaj pare, ki pritisne vodo v luknjice lesa. fte preden se voda ohladi, jo jetreba izliti Prvo voda ho črna, druga in tretja svetlejša in ko pri nadaljnjih opazite, da je že čista, jc to znamenje, da je sod popolnoma zakuhan. Poiem ga izpercle še z mrzlo vodo in izplahnete z vinom, pa bo sod uporaben za vsako vino. Zaliranje plesni nn kosuiulji. F. S. I)j. Ogroz-djc« vam je napadla plesen, (la je vse belo Kaj vam jo ukreniti proli njej? — Mislimo, da smatrate pod ogrozdjem (agres) kosmuljo, kajti to največkrat napada plesen. Plesni na kosmuljah poznamo dve vrsti: evropsko in ameriško. Evropska plesen napade navadno samo liste, medtem ko ameriška uniči tudi vršičke in jagode. Ce se jo pojavila fii" vas evropska plesen, se jo ubranite s škropljenjem z žvepleno-apneno brozgo (1 del bro/.ge, 30 delov vode) ali pa 7, 1 % solbarom. — Mnogo bolj nevarna je kosmulji ameriška plesen, ki jo napada takoj, ko grmi ozelene, in lahko v kratkem času uniči cele nasade. Bolezen se kaj hitro razširja na vršičkih in listih ler jih pokrije začetkoma z belo, pozneje rjavo in črno debelo baržunasto odejo. Listi odmrejo in se osujejo, vršički se osuše, plodovi zakrnejo in odpadejo. Sedaj, ko je kosmulja zelena, jo je škropiti tako, kakor pri evropski plesni, .leseni pa obrežite napadene grme na kratko, odstranite in sežgile vse plesnive vršičke z listjem vred. Pozno jeseni škropile kosmuljo z žvepleno-apneno brozgo (1 del na 3—t dele vode) ali pa 2—3% solbarom. Spomladi, preden grmi odženejo, to ponovite. S takim ravnanjem se boste obvarovali pred škodo, ki jo povzroča plesen na kosmulji. Kaj je boljše. 0 K; ta znesek 000 predvojnih kron ni bil z nobenim zakonom še spremenjen, vendar v praksi vzamejo nekatera sodišča vrednost lastnih 6000 Din, ki ostane vžitkarju nezarubljiva. Kako bo sodišče precenilo Vaš prevžitek, ne moremo vnaprej povedati. Sporna meja. Z. F. Sp. K. Mejaš Vas ne more pri iliti, da prislanete na to, da se meja po zemlje-niercu premeri in da plačata vsak polovico stroškov. Tudi Vas ne more tožiti radi meje, pač pa lahko zaprosi, da sodišče določi mejo, če so ineje zares nepoznane ali sporne. Sodišče določi mejo po zadnjem mirnem vživanju. Stroške tega sodnega postopka trpi vsaka stranka do polovice, oziroma če je več mejašev, vsak mejaš po meri svojih mej. Predlagatelj pa mora plačati stroške postopanja, ako razprava pokaže, da ni bilo treba obnovljenja ali poprave mej, ker meja ni bila sporna in ker je bila zadosti poznana. Nehvaležni sin. J. H. Lj. Oče je pred leti izročil sinu posestvo in sebi izgovoril prevžitek. Ker je oče star in bolehen in mu sin ne daje primerne bolniške hranij, se je oče preselil k hčeri. Hči je zahtevala od brata-prevzeinnika, naj njej pošilja razna živila za očeta, a brat pravi, da ne da nič, češ, da je dolžan dajati prevžitek na domu, a ne ga pošiljati za očetom. — Če je oče radi krivde sina ali njegove žene bil prinioran, cla se preseli k hčeri, na pr. da ni dobival starosli primerne hrane, postrežbe v bolezni itd., potem se je oče opravičeno odselil od sina in mora sin-prevzemnik dajati vrednost izgovorjenega vžitka tudi izven doma. Sina bo moral prevžitkar pač tožiti, če noče dati zlepa. Osamosvojitev hčere. J. Š. Po očetu ste tri sestre in mati dedovale vsaka eno četrtino hiše, ki jo upravlja mati. Radi bi dobili svoj del iz hiše, ali mati se temu protivi. — Pojdite na sodišče ter prosite v zemljiški knjigi, da Vam povedo, če je hiša prepisana na vse štiri kot solastnike, ali pa samo na mater, a sestre da ste samo 7. določenim delom dediščine na hiši vknjižene. Če ste vse štiri solastnice, lahko zahtevate, da se hiša proda na sodni dražbi in kupnina razdeli. Če pa je le mati zemijeknjižna lastnica, lahko od nje, ludi s tožbo, -terjate Vaš del dediščine, ki ga je sodišče pri zapuščinski razpravi določilo. Proti plačilu dovoljena vožnja. ,1. R. B. Čez sosedov vrt ste vedno vozili, zato ste pa enkrat v letu skozi en dan hodili pomagat sosedu pri delu. Sosed je umrl, posestvo je bilo na dražbi prodano, novi gospodar Vam pa vožnjo po vrtu brani. Vprašale, če ga lahko prisilite za nadaljno dovoljenje. — Ne. Ker ste vsako leto hodili sosedu za en dan pomagal pri delu, se mora lo smatrati kot pri-znalno plačilo za letno dovoljenje vožnje po vrtu. če bi Vi skozi 30 lel izvrševali vožnjo po sosedovem vrtu kot svojo pravico, potem bi si to pravico priposestvovali; ker sle pa vsako leto morali sosedu lo plačati — z enodnevnim delom — nisle mogli le pravice priposestvovati. Podaljšana streha. K. P. K. Tožbe radi motenja posesti ne morete več vložiti, ker je preteklo več kot 30 dni, odkar je streha na vrt, ki ga vživate, podaljšana. Odškodninske tožbe tudi ne morete vložiti, ker še nimate nobene škode. Prodana v zakup dana njiva. A. Z. T. Lela 1033 ste vzeli v zakup njivo na nedoločen čas. Vse-jall ste oves in črno deteljo, ki je še letos za kositi. To njivo je lastnik prodal, ne da bi Vas sploh ob-veslii. Vprašate, če lahko zahtevale odškodnino. — Po postavi ste dolžni se umaknili novemu lastniku po pravilni odpovedi, ki znaša šest mesecev. Od prejšnjega lastnika pn imate pravico zahtevati popolno zadoščenje glede na prizadelo škodo in na izgubljeno korist. Okulcnje. Ali more zahtevati dekle od fanta, ki jo je spolno okužil, da ji plača stroške zdravljenja? — Da. Plačati mora stroške zdravljenja, povrniti izgubljeni zaslužek in tudi okolnostim primerno bolestni no. Če pa dokažete, da je fant vedel, da je sain spolno okužen in da je ta bolezen nalezljiva. pa je Vas okužil, ga lahko naznanite sodišču radi prestopka po § 250 k. z. in je zapretena kazen zapor do petih let in denarna kazen do 50.000 Din. »Vsajemna oporoka.« Mož in žena, brez otrok, solastnika vsak do polovice hiše, sta napravila obojestransko vzajemno oporoko, da sta dedič drug po drugem. Ali je ta oporoka veljavna in nli hi hil še kdo drugi opravičen do dediščine? — Čc ni vsak zapustnik svoj del oporoke lastnoročno napisal in podpisal, morajo to vzajemno oporoko, da je ve- ljavna, poleg zapustnikov podpisati še tri priče, od katerih morata biti vsaj dve hkrati prisotni in katerim mora zapustnik izjaviti, da je to njegova poslednja volja. Priče se morajo podpisati kot »oporočne priče«. Ker nimata zakonca otrok, so nujni dediči le njihovi roditelji, ki bi zakonca preživeli. Nujni delež še živeče nigtere ali očeta napram zapuščini oženjenega sina ali poročene hčerke znaša eno dvanajstinko čiste zapuščine sina ali hčerke. Naložena dota. D. V. Po možu, ki se ni vrnil iz vojne, je bila leta 1920 zapuščinska obravnava in je sodišče nedoletni hčerki priznalo 25.000 Din zapuščine po očetu. Ta denar ste kot varuhinja hčerke vložili v hranilnico. Sedaj, ko je hčerka postala polnoletna, se je poročila in njen mož zahteva od Vas, da plačate 25.000 Din v gotovini in noče sprejeti knjižice ter Vam preti s tožbo. — Če je bila očetova dediščina s privoljenjem sodišča vložena na ime hčerke v hranilnico, lahko hčerka zahteva od Vas le hranilno knjižico, ne pa gotovine. Če hčerka odklanja prejem knjižice, jo smete založiti pri sodišču. Skrbi očeta. A. K. Dvema poročenima hčerkama ste že prepisali kot doto dve tretjini posestva. Vprašate, kaj je boljše, če tudi tretji hčerki, ki živi z Vami na posestvu, prepišete ostanek posestva, ki ste ji ga namenili, ali pa, da ji to šele po smrti zapustite v oporoki. — Dokler se hčerka ne misli poročiti in živi z Vami in dela na posestvu, je po našem mnenju bolje, da ostanete zemljeknjiž-ni lastnik, vendar pa sestavite dobro oporoko, v kateri morate zapisati, kaj dobi hčerka in kakšen vžitek da izgovorite ženi. Če se bo pa hčerka hotela možiti, bo pa najbrž zet silil, da napravite izročilno pogodbo. Desetek pri izročilni pogodbi znaša 5%, pri zapuščini za otroke kot dediče pa nič. »Polnoletni, Ptuj.« Od leta 1917 imate deklo, ki se je leta 1925 poročila in živita 7. možem in v tekli let naraslo družino brezplačno v Vaši hiši ter vsi skupaj jeste lo, kar sami pridelate, vendar pa zato poročena dekla in njen mož ob prostem času delata na Vašem posestvu. Za delo dekle do leta 1925 ste ji dali nel ton! Vsako lelo prepeljejo iz bakuških studenccv čez Astrahan tri milijone ton nal'te in jo puščajo v Nižnent Rybinsku in Permu. Tam pretočijo dragoceno surovino na petrolejske vlake, ki jo razvozijo dalje v industrijske kraje in v inozemstvo. Cc je pa položaj na svetovnem trgu ugoden, potem pridejo v Balum mednarodne petrolejske ladje in [»lem steče velik del ruske nalte po »pipe line« — tisoč kilometrov dolgi cevni napeljavi iz Baku-a v Batuin. Nemški naseljenci so bili izpremenili stepe oko-lu Samare in Saratova v bogato žitnico. V sedanjem času najtršega napora je za Rusijo dvakrat važno, da dobi v roke ves žitni pridelek. Povsod ob Volgi vidimo pred žitnicami in mlini velike lesene barke. Povsodi mrzlična delavnost. Pod vojaškim varstvom nakladajo ladje, ki jih vlečejo potem parniki po reki navzgor v prehrano severnih pokrajin. Tipična slika vsakega potovanja po Volgi so vedno zojset veliki splavi lesa. Na svojevrsten način se prilegajo v pokrajinski okvir. Posamezni splavi so pogosto po več sto metrov dolgi. Na njih so postavljene lesene hišice za prenočevanje posadke, kar daje celoti podobo ploveče vasi. Tok jih nese po strugi nizdol, vožnja traja dneve in ledne. Potrebne so ogromne veslaške in signalne naprave, dostikrat tudi poveljniški inosiič za voditelja splava, da jc mogoče varno pluti. Po južnoruskih stepah zelo primanjkuje lesa. V obrobna ozemlja prihaja sicer les iz kavkaških zalog, a za preskrbo notranjih predelov ni prometnih sredstev. Tu prihajajo na pomoč reke. Po nepreglednih gozdovih visokega severa sekajo drevje ter ga po rekah Kokšaga, Keršenec, Vetluga, Jai-va itd. splavljajo do Volge. Tam debla polove in sestavijo v orjaške splave. Ki sc nato odpravijo proti Južni Rusiji. Končno pristanišče je večinoma Sta-Iingrad, kjer se les predela in razpošilja dalje. stikrat nepričakovano stradati. Tragikomično jc videti, kako se na postajah vsujejo potniki proti prodajalcem, da si kupijo par jabolk, malo kruha, surovega masla ali jajc. Potem pa kuhinja zopet preseneti s čudovitimi ribjimi jedrni, sterletom in kaviarjem, ki so za zapadnjaka redki oblizki. Slovitih pokrajinskih lepot na vožnji jx> Volgi ne sinemo iskati p° »Vodnikih«. Toliko hvaljene Šigulske gore pri Samari nas razočarajo. Neizrekljivo pa se dojema našega srca prostranstvo te pokrajine. globoka melanholija brezbrežnih rečnih voda, medsebojna igra neba in oblakov. Nepozabno se vtisne v spomin Rumenovodni samostan pri Nižnjem Novgorodu. ki se v jutranjem hlapu dviga iz voda s svoiimi neštetimi pozlačenimi kupolami in stolpički kakor pravljična slika. Kjet se reka razširi, se vozimo cele dneve kakor no morju, le v dalji obroblja obzorje sipasto rjav pas gričev. Izza zareze se posveti potem zdaj pa zdaj zlata kii|x>la, sinja kupola z zvezdami ali pa šiijasta streha izdaja človeško bivališče. V pokoj in prostranost te pokrajine, v ta mol-akord melanholije zazveni iznenada trdi dur dela: dospeli smo do Stalingrada, novonastajajočega industrijskega središča Sovjetske Unije. Tovarn? za tovarno raste iz tal, Traktorzavod, traktorska tovarna, Barikada, delavnice za orožje in topove, Rdeči oklober. Strojni obrat je le nekaj najbolj znanih imen. Kmalu nas pa zopel zajame brezkrajna tišina, gričevje ua obeh straneh se nagiba proti nepreglednim stepam Kirgizev in Kahnikov. Kakor izgubljene in |x)zabljene sloje v lei samoti posamezne jurlc iz kož — nestalni domovi pastirskih stepnih prebivalcev. Molilnice s kitajsko usločenimi strehami nas spomnijo, da smo vstopili v kraljestvo Buddhe. Zdaj smo hitro ua cilju našega potovanja: v Astrahanu, ki ga imenujejo Kalmiki »Azijska vra-ta«, Rusi pa »Kaviarska točka«. INSERIKAJTE V »SLOVENCU«! Nejče se vozi proti domu. Njegov bič vnemar-tio pleše nad širokimi hrbti rjavcev. Nejče si požvižgava. Za njim odskakuje in ropota na vozu zaboj s slaniki, ki si jih je bila naročila Marija. In povrhu ji je kupil še zal robec, moder z rumenimi rižami. Zato, da ne bo sitnarila, če si je tudi sam nekolikanj privoščil. Tele je vrglo več, kakor je bil pričakoval. Prav za prav nikoli ne sitnari, nak, to je res! Samo obraz ji postane tako tog kakor na sliki, in lega ne prenese, za vraga ne. Nejče pljune med debela boka rjavcev, ki se ob enakomernem drnru zibljeta pred njim. Preje ga je Marija, kadar ni bila z njim zadovoljna, vselej pogledala s svojimi velikimi, temnimi očmi, ne da bi zinila besedo ali zgenila ustnice. Zdaj tega ne dela več, odkar je takrat v jezi treščil lepo modro skledo v zid. Ne, zdaj ve, da ne mara imeti nikake svetnice, da se ni bil namenil ženiti s kakim duhovnikom ali strogo teto, ampak s poštenim dekličem, ki je zadovoljna s svojim Nejčetom in ne pobeša glave, če ravna tako, kakor se njegovim močnim kostem in debeli buči pač prilega. Da bi vrag, danes bo že spet stala tako. ko se ji prikaže med vrati — lahno naslonjena ob mizo, držeč roke za seboj, a na visokem, jasnem čelu razlita mila luč viseče svetilke; tako suha je videti tedaj, in potrpežljiva. Nak, ne bo se nasmejala in rekla: »Tak torej, moj ljubi fant, si pa že spet enkrat veselo pogledal v kozarček, kaj?« Nak, pogled bo vpirala v tla in stala, sama samcata. Tiiio kakor obtožba, proti kateri nič ne znioreš — ne z razgrajanjem ue s skledami, saj je bil poizkusil! Robec bo vzela brez smehljaja in samo tiho dela: vlivala ti!'' Potem ho zopet vsa taka, kakor je bila takrat pred oltarjem, ko je z drugimi vaškimi otroci prejela blagoslov in imela tako svetal obraz, da se je zdelo, kakor da bi ji glavo obdajal svetniški sij. On pa, širokopleči, ponosni gruntar Nejče, bo pa zopet stal kakor bedast paglavec. nič drugače kakor takrat nn moški strani v cerkvi, ko je s sklenjenimi rokami gledal črno-oblečeno birmanko in imel samo to eno veliko željo, da bi bil dober in da bi mogel moliti! Nejče žvižga glasneje in zamahne z bičem po konjskih hrbtih. Ta dva pa tega ne jemljeta za res in nadaljujeta svoj zložni drnec. To ga jezi! Kaj žc nima nikjer več ukazovati? Ali naj ne obrne in se vrne v mesto, navlašč? Pri »Vrču« je bilo tako prijetno. In Potratov Korel s svojim zalitim obrazom se je nesramno škrebil, ko sem se odpravljal, in dejal: Le pustite ga iti: kdor se mlad poroči, se rad pokori!" — Ali naj jim zdaj dokaže, kdo .je gospodar v njegovi hiši? To bodo zijali, če se vrnem mednje in bodo vsi dobro vedeli, da mora žena doma name čakati. Potem udarim s pestjo po mizi, oni pa dvignejo kozarce in mi veselo napijejo. Rjavca čutita gospodarjeve misli, kakor da bi se pretakale po ohlapno visečih vajetih, nehata leči in začneta iti korakoma; slednjič pa se sama ob sebi ustavita. 1 To je bilo tik pred mostom v soteski. Izza sla-j rega kamenoloma gleda ozek kos rumeno-rdečega večernega neba. Kmalu se užgo nad cesto zvezde. Nejče nagne glavo nazaj. Kako ozka je tukaj soteska, človeka kar duši. Saj pripovedujejo, da skoči lu vsako toliko časa rumeni škrat z ene stene na drugo, in vselej stane to eno človeško življenje. A sam še nikoli ni videl škrata, dasi se je že tolikokrat peljal tod. škrat je šel pač v pokoj, odkar so kamenolom opustili. Ampak vseeno pravijo, da terja še vsakih dvajset let po eno človeško življenje. Nejčo se je zasmejal. Tako nesramno iu izzivajoče, kakor da hi gn kdo poslušal in moral njegovo predrznost občudovati. Da se le morejo take čenče toliko časa ohraniti! Tedajci zasliši mil glas, topeč se in radosten. Obrne glavo, da bi videl, odkod prihaja. Saj ga pozna? Saj ga je že nekoč slišal? Tu se odraža na vijoličastem nebu majhna, strma črta — drozg, ki iz polnih grudi zliva v predspomladni večer vse svoje bistvo. Iz grla se taklja zveneča veriga glasov' in pada v večerno ozračje. Na majhnem jelševein grmu sedi vrhu skalne strmali. Nejče sedi spodaj na svojem vozu г nazaj nagnjeno glavo in posluša. To bi mu morala bili pač znana stvar, pojoč drozg meseca marca ni nobeno čudo. Ampak teda.i se spomni, kako sta bila šla pred dvema letoma z Marijo, ko sta bila ravno štirinajst dni poročena, mimo hoste, in ga je ona rahlo pridržala z roko: Poslušaj, kako poje. In skupaj ■ sta poslušala drozgovo pesem, kakor da bi bila • nekaj posebnega, kar bi dobri Bog z obilo roko ■ sipal v tihi večer. Tako nekako je takrat rekla I Marija. In on ji je pogledal v obraz in v njem je , bilo nekaj, kar ga je čudno prevzelo. ! Marija, Marija. Nekaj mu razširi prsi. Vseeno, j če se oni v vVrčut nad njim posmehtijejo. Marija ' ga je poklicala, tako se mu hoče zdeti. Za sela si je izbrala malega, neznatnega drozga. Nejče napne vajeti: Ili!« Drozg poje dalje, a ropotanje voza ga preglašuje. Zamolklo grme stare mostuice pod konjskimi kopiti. — Nejče gre domov. Most je za njim. žie tnu šumi v ušesih bučauje hudournika, ki se spodaj saniopašno poganja preko ovirajočega kamenja. Tedaj zagrmi vmes tuj zvok, grozeč kakor ob nevihti. Tla se stresejo iu konja se vzpnela ter planeta v divjem skoku naprej. Preteklo jc nekaj časa, preden ju je mogel ustaviti. Kolena tnu klecajo, a si sam noče verjeti. Z dobro besedo poinirj konja, skoči z voza in pritrdi vajeti nu bližnje drevo. Potem gre po cesti nazaj. In ima kaj videti Rumeni škrat je bil zopel preskočil sotesko. In rumeni škrat je bil ciljal nanj, na Najčeta. Mosta ui več. Nekaj tramov še visi navzdol, ostalo je spodaj v vodi. Na cesti, natančno tam. kjer jc bil še pred minuto stal, leže tri velike, robate skale — treba bo nekaj dela, preden bo mogoče tod zopet z vozom. Drozga ni več na jelševein grmu. Zletel jc v večerno zarjo. A. Senge: Oklep v ognju Vselej, kadar je zmanjkalo kako živinče, sc jc Bastiano rotil, da tega ni napravil nihče drugi ko jacare — amaconski krokodil. A kako naj bi prišel ta v EI Girouo? Ali nismo bili tu že sredi civilizacije? Med železnicami in betonskimi cestami, daleč od rek in lagun? Saj jc bila že cela večnost, odkar so tu ubili zadnjega klavrnega plazivca. Mc. Norton in dom Antonio sla se zato posmeho-vala, češ, da vidi Bastiano o belem dnevu bele miši in plazivce. Zakaj Bastiano je bil največji pijancc med Manaosom in Rio Troinbetasom. Zdaj pa jc v naselbini umolknilo vse posmehovanje. Sinoči se Chicasova sinova nista vrnila domov; in ko so ju šli davi možje iskat, je Pabla, starega iskalca gumija, sredi ceste napadel krokodil in ga razmesaril. Sestradani plazivec je bil do šest metrov dolg in sc jc z bliskovito naglico pojavil in zopet izginil. In to v blatnem bajerju na ovinku. Mc. Norton, trgovec, in dotn Antonio. župan, sta odrevenela, ko so prinesli v skladišče truplo starega iskalca gumija. Pablovo desno stegno jc viselo samo šc na kiti in revolver z desetimi naboji jc klavrno bingljal na razcefedranem pasu. Se pred tremi urami je bil sedel tamlc na sodu in pripovedoval o štiriindvajselerih načinih smrti, s katerimi se mora v svojem poklicu vsak dan otepati. Tov na krokodile se mu jc zdel kakor dobra šala. Zdaj jc |ja ležal ondi in kri je curljala krog njega. Bastiano je divje mahal z rokami in sc pridu-šal. da jc moralo zanesti krokodila v EI Oirono ob zadnji povodnji. Pa (o zdaj ni nikogar zanimalo. (Id povodnji jc bilo žc dolgo. Vsa stvar je bila ncumljiva. Mc. Norton je tnolče stopil za pregrajo in prinesel tri težke puške. Eno je vzei dom Antonio, drugo njegov trgovski tovariš VCoerenbach. Ko jc župana minil prvi strah, je začel preklinjati, da se I Jc ogenj delal. Pomagal mu je Diego. najstarejši i poklicni tovariš nesrečnega Pabla; pri tem je nji ' hal z zlomljeno roko! Zver ga je bila na begu v bajer oplazila z repom. Drugi so nabijali revolverje. V dveh majavih avtomobilih smo sc peljali do ovinka. Bajer je ležal petdeset korakov za cesto. Svet jc bil krog in krog rjavordeč: lu je pred par dnevi divjal požar. Vendar je že poganjala gosta j trava in na bregovih se je njilial nežnozeleti bambus. Debla zgorelih palm so strčala v vis. Dom Antonio in oba trgovca sta se postavila s puško v roki na zoglenelo deblo, dočiin so se odpravili drugi, da preženo krokodila iz zavetja V ta namen so z neznansko dolgimi bambusovimi palicami bezali po bajerju. V levici so držali pri; pravljene revolverje. Možje so s svojimi palicanfi povzročali v vodi blatne vrtince, a zadeli niso na nič trdega. Bil je to sploh čuden, če ne naravnost grozljiv, brezdanji bajer. Ccz pičle pol ure so možje upehani nehali j iskati. Obšli so bili bajer okrog in okrog, a vse bezanje je ostalo brez uspeha. Wocrenbach jc nekaj tuhtal. Drugi so kleli: »Ne dobimo ga!« »Kaj praviš — ali ne bi žrtvovala par sodov ' bencina?« je prevdarno dejal Woerenbaon svojemu | ; drugu. »Pomisli, za tega satana bi se že izplačalo!« ' Mc. Norton sc je začudil. Spodnja čeljust mu jc padla nizdol. Potem pa sc jc veselo naškrebil. »Vražje germansko pleme, kako ste iznajdljivi!« I jc dejal smeje se in zakoračil proti avtomobilu. Woerenbach jc tudi ostalim v štirih stavkih pojasnil svoj načrt. Kajpada potrebuje tudi krokodil zraka, nasprotno pa ne ljubi svetlobe. Anglež sc je kmalu vrnil in pripeljal na lo-I vornem avtomobilu nekaj sodov bencina in petroleja. Petrolej gori namreč dlje. Odprli so sode in spustili močno dišefo teko- » i čino na bajer. Dobro, da ta ni bil velik. Kmalu I ga je prekrila debela oljnata plast. Nazadnje je vrgel dom Antonio na površino goreče poleno. Zelo učinkovit prizor. Vsi so se pomaknili nazaj, ko se je plamen plazil po površini, nato sc pa globoko zagrizel in šinil kvišku. V par Irenotkih se je valil ogromen ognjen jezik od brega do brega; črn dim se je grmadil pod nebo kakor iz peklenskega dimnika Saje so se vsipale. Porogljivo so gledali možje v umetni ognjenik. Zdelo se je, kakor da bi ognjeno morje lebdelo v zraku, kajti plamen se je začenjal šele na meji med plinom in zračno plastjo. Ognjeno vodovje je valovalo. Minilo je prccej časa, preden se je pošast pokazala. Iznenada je Bastiano zakričal: >,Carainba — tu je!« Zares. Silen, širokonos gobec je blizu brega šinil iz vode. A jc takoj zopet izginil; le nazobčani rep je vrgel na breg vrel val Zaoril je zmagoslaven krik. Vendar so morali še nekaj časa čakati, preden so mogli zveri do živega. Vročina je žgala. V vedno krajših presledkih je prihajal krokodil na vrh; njegovo žrelo je grozilo in rep jc bičal po razpenjeiji ognjeni površini. Nihče pa ni streljal. Hoteli so ga dobiti na suho. Slednjič je bilo tako daleč. Bastiano. ki jc bil vidno obdarjen s posebnim čutom za to, jc plazečo se senco pod žarečo belino prvi opazil. Na njegov »Valgame Dios!« so sc vsi pogledi in vsi revolverji sunkoma okrenili v e.no smer. V nasled njem trenotku jc orjaški ix>sastni trup presekal plamene, nad satansko razprtim žrelom so se |>cklen-sko svetile blazne oči. ogromne lopataste noge eo delovale. Z neverjetno brzino jc prihajala |K>šast proti nam; /e pa so tudi treščile puške iu revol verji so bobnali po črnozclenem »klepu Krokodil se je sopihaje prevrnil in obležal; umazano belo se je svetil trebuh. Zmagoslavno co sc približali strelci. Dom Antonio jc konec puške porinil v goreči vrat, iz katerega jc prihajal ostuden smrad Med strašnimi rumenimi zobmi jc tekla kri, iz mogočnega oklepa se je kadilo. Bastiano je škrebeč sc pljunil na mrhovino. ln zdaj šele sc jc začelo pravo presenečenje. ! V vrelem bajerju za njimi je iznenada zašu melo, oglasilo se je pošastno tuljenje in pihanje. Ko so sc lovci bliskovito okremli, jc udaril iz oljnega požara pramen žareči h kapljic: hkrati pa so opazili še drugega krokodila. Divje jc veslal od I brega do brega, vlekel za seboj ognjen rep iu dvigal pramene žarečili kapelj. Potem se je vrgel ven ■ kakor fantastičen torpedo, goreč in napol zadušen. 1 Zrelo je bilo polno gorečega bencina in podobno j peklenskemu jezeru; bljuval je rumeno oljnato vodo in žgoče strele; vse pošastno telo sc jc ccdilo od ognja. Kakor jieklenski privid jc planil med lovce. Možje so bliskovito skočili narazen in stra hoviti rep jc zarožljal v prazno. Potem so zo|>ct pokali revolverji. Kakor živa raketa se je zver pognala naprej, sc vzpela po bregu in goreča padla med bcnciHskc sode. Zabobnelo je. Sodi pa niso bili povsem prazni. Hipno je svetel, kričeč udarec raztrgal zrak: sodi so se razleteli kakor meteoriti v zvezdnatih žarkih. Eksplozija jc ubila zver; obležala jc med kupom zvitega i železa. Kosi mesa so leteli |x> zraku. Hladno so gledali možje, kako je poginila Iju-dožrska pošast v oklepu. Za predelne stene porabljajte samo ,FEER' plošče! I Z zakonom zaščiten domači proizvod. Dobavlja po najugodnejših cenah: jFffiK; imlastrija, Ljubljana. Tvrševn ceMa 55. Telefon Till Wiederskin: Klobuček Eva potrebuje klobuček. Že davno. Saj res ne more več hoditi v stari, ogoljeni baskijski čepici. Kupiti si mora majhen črn slamniček. »Tak je prikupen, modem in predvsem primeren za vse slučaje,« pravi mati. »Nositi ga moreš vso pomlad do poletja. In črno pristoja tako za podnevi kakor za zvečer.« »Da, mamica, izberem si čeden črn slamniček. Nekaj apartnega.« Eva dobi denarnico. »Ti, Evica, saj veš, kaj ne, koliko smeš izdati?« Eva ve. Odhaja. Napoti se počasi po živahnih prometnih ulicah proti mirnejšemu delu mesta, kajti ne mara kupovati v velikih modnih trgovinah. Najbolje kupi človek v kakem majhnem odličnem salonu za klobuke. Glej, tu je »Modes Yvon-net. Mirno, umerjeno, kakor prava dama stopi Eva v salon. »Dober dan, gospodična! Kaj izvolite, milost-Ijiva gospodična?« Zadovoljno si deje Eva: primerna, dostojna postrežba. »Rada bi črn slamniček. Nekaj okusnega, gospodična. Vi to že razumete.« Gospodična razume. Iz ozadja pride dekle in z vseh stojal nosi vkup modele. Gospodična, ki streže, je, kakor to treba, vsak hip vsa zavzeta. Eva se ne navdušuje. Toda postrežba v malih prodajalnah je vztrajna. Gospodična, ki streže, vzame jako okusen slamniček, ki se srebrno preliva. »Ah, tega ne,« se brani Eva skoraj užaljena, ker so pozabili, da želi črn slamnik. »Dovolite, gospodična, samo da vidimo, kako vam pristoja oblika,« pravi prodajalka in slamnik je že na Evini glavi. R. F. Magjer: Ljubezen in ljubezen Fant približno pet in dvajsetih let je na hitro poklical zdravnika. Dekle se je zastrupilo, ondukaj, druga .hiša za vogalom ... Studenčarjeva je.« Mož je hitro vzel zdravniške priprave in se podvizal. Praša tega, praša onega, slednjič prime za kljuko in stopi naravnost v sobo. »Kje je dekle, ki se je zastrupilo?!« Oba roditelja skočita s postelje in ne prideta do sape »Naša? Kdaj? Brž... pomagajte, za božjo voljo!« Vsi trije teko na dvorišče, potem v podstrešje in od tam v drvarnico, iščejo okrog plota. Iz hiše hite na ulico, iz ulice v drugo. Par korakov od fantovega doma se valja dekle na stezi in zvija v krčih, a iz starih grl vdira v noč hripavo, pi-skajoče ihtenje. Prva pomoč je storila svoje. Bolnica je od notranjih opeklin okrevala. Fant, ki je bil dekletu skozi tri leta obetal ženitev, je — ne bev ne mev. .. podvil rep in izginil brez sledi. Kakor da bi nikdar ničesar, ne bijo. Zdravnik je bil ves čas marljivo prihajal in vlival upanje v lepše življenje. Ko je ozdravela in se vrnila k staršem, je zdravnik zapisal v svoj zapisnik: A. B., stara 19 let, je dne 27. I. 1927 pila lizol pred hišo svojega »fanta«, ker jo je ta zapustil in je hotela umreti. Ozdravela je popolnoma. V poteku bolezni je večkrat vprašala, če bodo brazgotine od kisline na podbradku ostale ali pa bodo sčasoma izginile. V bolezni ji je skrbno stregla njena mati, včasih tudi oče, drug nihče. Zdravljenje so plačali starši. f Д ВШМА vence, obleke in svilo L§\ DlKrlU poceni dobite v Trpinovem bazariu, Maribor Vetrinjska nliea 15 Z balzamovim delovanjem kisikove kopeli se l/am bo povrnilo zdravje in lepa oblika noge v 4 dneh ZateCem Členki kakor »udi težka In nesigurnn hoja popolnoma pokvari vns. ki ga laliKo na pravi ljubek obraz in lepa postava ker se trdi In to popolnoma upravičeno, da se ženska, ki ne posveča dovolj pažnje svojim nogam tudi drugače ун, uSCa Vsaxa ženska lahko dobi lepe členke in vitke noge ako v lavor|u vroCe vode ra'topl nekoliko'dekagramov soli Sv Roka. V te) balzamov! kopcljl je treba držati noge 10 minut, v tem Času pre dejo bolečine, žarcnje in otekline kakor čudež. Voda, ki je nasičena s kisikom, prodre v pore, omehča trdo kožo In kur|e ofl v tolIVl meri, da jih lahko brez noža ln britve s prsti odstianite s korenino vred Izdaten paket soli Sv. Ro«a dobite že za ceno 9 Din »Prosim, gospodična, blagovolite pogledati, krasno, izvrstno! Sijajno! Ta linija in ti temni lasje in te temne oči!« Eva molči zatopljena v svojo podobo v ogledalu. Sama sebi mora priznati, da je videti kakor grofica. Kaj, ko bi kupila ta slamnik?! Od razburjenja ji zapolje srce. Mati bi jo gotovo ozmerjala. Mimogrede bi si mogla kak dan kupiti še (Srn slamniček. Če le dvakrat, trikrat ne gre v kavarno, pa si toliko prihrani. Kako čudovito izgleda! Kakor prava plemkinja! Ali ni v zadnlem filmu nosila filmska zvezda podobnega klobuka? No, bomo videli! To bo odločilo. »Vzamem ga!« »Dobro, gospodična! Stane štirideset mark.« Evi postane naenkrat vroče. Nato jo strese mraz. Strašno! Kaj zdaj? Vprašati bi morala preje. Ne! Dovolj je tega vpraševanja za vsako stvar. Ona ljubi odločnost. A ipak! Kako naj se zinaže iz tega položaja? Da bi povedala: predrago mi je? Za nič ne. Ohraniti mora svojo uglednost. »Morebiti bi vam poslali model z računom na dom?« vpraša gospodična, ki je opazila zadrego ku-povalke, a jo je drugače tolmačila. »Oh prosim! Erna Walter, Friderikova 10.« Zabeiežili so naslov. Pospremili Evo najvljudneje do vrat. Eva je šla polagoma čez ulico. Ni več dama. Preprosta je in skromna. V neki veliki prodajalni si kupi enostaven črn slamnik. Mama bo s tem nakupom zadovoljna. »Res je prav prikupen, Evica, a razen tega skoraj zastonj.« Eva vdana v usodo sede za mizo in krog usten ji igra komaj viden smehljaj. Že se zanima za večerjo. V tem času pa teka neka vajenka v Friderikovi ulici št. 10 po stopnicah gori in doli in zaman išče gospodično »Erno Walter«. Skrbi jo, kako jo ozmerjajo v trgovini, ker ni znala najti tako sijajne od-jemalke... DANKA BARUCH 15 RUB LAFAYETTE PARIŠ Telef.: TrinitG 81-74 — Telef.: Trinltć 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobarucb Pariš 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji tn Luksen-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064 64 Bruxelee. FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANDIJA: No 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG : No. 5967 Luzembourg. Na tahtevo pošljemo brezplačna naše čekovne nakaznice. DEVEIAlf RlDOir&S," n os i e pri iiubitoni. PredovKevo 46 se priporoča za prevzem vseh v to stroko spada-loČih del. — Delo solidno in po nainižjih cenah Vejica Gospodična učiteljica vpraša učenko: »Kaj manjka pri tej besedil« Učenka: »Repek!« Učiteljica: »Vejica, moraš reči!« Te učenke pa nekega dne ni bilo v šolo. »Zakaj te ni bilo v šolo?« LTčenka: »Doma so zaklali prešiča, jaz sem pa držala za vejico.< Karotojte .Slovenca* i SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. j < z ae S C NUDI PO IZRBDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TI8KARNB PREJ K. T. D. ▼ LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE Kurenčkuva Neška ma tud beseda Jejhata, kašn špe-takl je biu unkat u Krakum pa Trnoum, ke sa Krakučanke pa Trnoučanke zvedle, de jh če rotuž z duzdejšn-ga plača kar teb nč men nč, ke na Šentja-kubsk plač prestaut. Jest sm že mislela, de je kašn vogn vn zbruh-nu. Tu je biu tak upit-je, de se je mogl pu celem murost razlegat. Še kauke na trnouskeh turneh sa use zbegane letale ukul. Ja, prou, kokr na sodn dan. Jest sm kar u šlofrok letela na Žabjek, de b zvedla, kua se je zgudl. Pa nubedn tn ni vedu nč gvišnga puvedat. Kar naenkat pa prleti ena babnca, Ide sa reki, de je bla tu ena gvišna Pulonca, na must unstran Iblance, ke drži čez Gradašca in nas začne sm čez Iblanca zmerjat: »Lačnpergari! A res mislte, de vam uma inataviuček prou ke h rrr . nusile? Nkol! Pa če se ceu rotuž na glava pustau. Me se na preselmo u vaš berašk ferklc, pa je fertik. Kar pud nusam se ubrište.« Ja, pa še druge grde besede sa se slišale h nam čez Iblanca. Kokr de b ble me uržah, če jh rotuž na trpi na sojmu konc. Takeh babnc se ja usak buji. Sej soj čas sa žiher predajale prou pred rotužam na štengah in pa ukul tiste šterne, ke tist grd dedci iz krugl voda vn zlivaja. No, pa sa se jh nazadne le udkrižal. Tu je biu ja tak reglajne tam ukul rotuža, de gespudi na rotuž nisa eden druzga zastupil. Dupoune niso mogl prou nč pisat, al pa rajtat. Rank gespud župan Grazeli, Buh jm dej nebesa, sa mogl sam punoč u soj kancelari prenašat županske križe in težave, ke pu dneu jh res ni biu zavle šundra mugoče. Pol, ke sa babnee udšle dam iz soja krama, sa bli pa tud gespudi na rotuž frej. Tlcu, de ni šou nuben del naprej. Tu je biu še edin dobr, de tekat še nisa mel iz tistem duktadam. trušarinam in taksam na rotuž tulk za upraut, kokr maja dondons. Tu se tku samu ud sebe zastop, de sa se rotušk gespudi mogl nazadne tega reglajna naveličat. Če b ble umes že kašne pauze. Recimo, kokr pr iblanskem radio. Če b že kašna kukuca kukala, al pa ne. Sej s časoma se člouk tud kukuce naveliča. O ne! Tu je ceu dupoune fortinfort: rega-rega. rega-rega. rega-rega. Lepu vas prosm, tu je biu gespudem na rotuž kar za znort. No, nazadne sa s gespudi le uzel kurajža, pa sa jh obšibal ke za Vodniku hrbet, (iespudi so s holt mislel: za Vodnikam lohka babnee reglaja, kulkr se jm lušta. Sej jh na u slišu, ke j« iz bronn. Pa sa delal rajtenga brez birta. Glih nasprut Vodnika stuji pa daukarija, ke je še bi hajklih, kokr pa rotuške duklade. Kene, daukarija more strašn merkat, de kermu preinal dauku na zašarba. Ke Če ma kdu preinal dauku za plačat, se gvišn na bo pršou na daukarija špeterat in pugervat, de mu morja dauk pravičn nalužit. Če kermu preveč nalužeja, sevede se pride pa prec prtožet in razu-nirat. Daukari res tu nč na škodje. Ampak uradnki sa reveži, ke morja use tu puslušat. Lepu vas prosili, tu gre ja gespudem na žiuce. Zdej pa še ta reglajne s plača puslušat. Tu jm je tud za znort. Še preh, ket rotuškem uradnkoin. Rotušk uradnki sa velik na bulšem. Te maja lohke rajtenge. Kene, če enmu naluži daukarija enga jurja dauka, duklad je pa dvestu procentu. Na rotuž kar zapišejo dva jurja duklad. Pol še prrajtaja kuluk, bednostn fond, no in tku naprej. Pa je rajtenga fertik in u osmeh dneh s še ub dva jurja in neki čez. Če na plačaš pinktlih, s pa še ub kej druzga. Pa tu še ni use. Na daukari morja zdej tud še rajtenge use štemplat kar za ene deset let naprej. In tu da deu. Razun derehtarja maja že usi uradnki krvave žule na rukah. Na rotuž jm tega ni treba, pa le nisa tli več prenašat tega reglajna. Lepu vas prosm, kuku ga morja pa pol na daukari? Sej daučn uradnki nisa iz brona, kokr je Vodnik. Vite, in nazadne je pršlu tku deleč, de jh morja tud izza Vodnikuga hrbta pregnat. Kar šika se jm. Kua pa tku reglaja. Veste, Šentjakubčani snia scer hedu putrpežliu Ide. Ampak empfindlih sma pa tud. Kar tku pa tud na bomo mouče use prenašal. Če sa nam že use iz našga ferklca udnesl, nej nas še iz reglajnam zašonajo. En čas uma putrpel. Nej bo. Kua u pa poštn derekejon reku, pa na vem. Na poštnem derekejon jm že tiskarna dost špetaklna dela. Zdej pa še Krakučanke in Trnoučanke. Sej bo uradn-kem kar za pubegnt. Jest na vem, de na iblanskem rotuže nimaja nubeneh uziru iz sojem pudložnkem. Jest tud na vem, za kua se gespud Dahs, ke je vnder naš narodn zastopnk, nč za nas na putegne. Sevede, u Prule se murde ta reglajne na bo slišu, prou gvišn pa tud ni. Ampak mi na Žabjek uma pa strašne inuke trpel. A b na biu bi pameten, če b Krakučanke pa Trnoučanke ke u Jugosluvansko kolonijo u Štotbold znhna roba preselil? Tam je nhn rajon in tam se na bo nubedn čezne prtožu, ke sa že reglajna vajen. Astn, gespud Dahs. dejte putrebne kurake nardit. Sej veste, de vam boma za tu usi hvaležn, pusebn pa K. Pf. Sah Prvega maja se je v Ujpestu zaSel velik med- | narodni turnir, ki je izredno močno zaseden. Izmed mlajših mojstrov igrajo Flohr, Pire in Stahl-berg, ki so vsi kandidati za prva mesta. Turnir bo zelo zanimiv in bomo prihodnjič že poročali o prvih srečanjih. V matehu za svetovno prvenstvo je Aljehin zopet povečal razliko za eno točko. V deveti partiji je kot črni izbral otvoritev, ki je za črnega slaba, toda Bogoljubov ni našel pravega nadaljevanja, kljub temu da je za prvih sedemnajst potez porabil dve uri časa. Nastala je zelo zapletena pozicija in Bogoljubov je v časovni stiski napravil par slabših potez, nakar je Aljehin takoj prišel v odločilno prednost ter zmagal v končnici. Match je s tem postal za Bogoljubova zelo brezizgleden, posebno ker Bogoljubov celo dobljene partije ne bo dobil, kar je dosedanji potek tudi potrdil. Bogoljubov pa pravi, da še ni vigran in je še vedno optimist. Nadaljnji potek bo gotovo zelo zanimiv in presenečenja niso izključena. V peti partiji je Aljehin imel že mnogo boljši položaj, toda ga je s slabo potezo pokvaril in dosegel samp remis. To je edina partija, v kateri je Aljehin iz boljše pozicije dobil samo remis. Danes prinašamo to partijo. E. Bogoljubov: dr. A. Aljehin. 1. d2-d4, d7—d5, 2. c2—c4, d5Xc4 (Aljehin je v tem matehu večkrat sprejel damski gambit in vedno dosegel remis), 3. Sgl—f3, Sg8—f6, 4. e2—e3, c7—c5, 5. LflXc4, e7—e6, 6. 0-0, Sb8-c6, 7. Sbl —c3 (tukaj večkrat igrajo 7. De2, nakar smatra Aljehin za najmočnejše 7. ... a6, 8. Tdl, b5, 9. dXc5, Dc7, 10. Ld3, Sb4), 7.....Lf8-e7, 8. d4Xc5, Dd8Xdl, 9. TflXdl, Le7Xc5, 10. a2—аЗ, Ke8—e7 (kralj stoji tukaj zelo močno}, 11. b2—b4, Lc5—b6, 12. Lel—b2, Th8-d8, 13. TdlXd8, Lb6Xd8, 14. e3—e4, Lc8—d7, 15. Lc4—d3, h7—h6 (tukaj je bilo močnejše Sg4 in Se5), 16. e4—e5, Sf6—e8, 17. Tal —dl, Ld8—b6, 18. Sc3—e4, a7—a6 (potrebno, ker bi sicer beli z b5 in a4 svojo pozicijsko prednost še povečal), 19. Lb2—c3, Se8—c7, 20. Se4-d6, Sc7 —d5, 21. Lc3—b2, Sc6—d8, 22. Ld3—e4, Ld7—c6, 23. Sf3—d4, Lb6—c7, 24. Tdl—cl, Ke7—d7 (brez , izvrstne pozicije svojega kralja bi bil sedaj črni v nepremagljivih težavah), 25. Sd4Xc6, b7Xc6, 26. Sd6—c4, аб—a5, 27. b4-b5. Ta8-b8, 28. b5Xc6+, Sd8Xc6, 29 g2—g3, Tb8-b5, 30. Tcl-dl, Tb5-c5 ; (črni je spravil svoj stolp v igro in stoji sedaj do- i bro), 31. Le4-d3, Kd7—e7, 32. f2-f4, Sdo—b6, j 33. Sc4—d6, Sb6-a4, 34. Lb2-al, Sa4-c3, 35. Tdl—fl? (to stane pešca in bi moglo stati tudi partijo), Lc7Xd6, 36. e5Xd6+. Ke7Xd6, 37. 14—15, e6Xf5? (mnogo močneje je bilo e5 in na f6 g5. Na Lg6 ima črni potem odgovor Ke6),38. Ld3Xf5, I Sc6—d4, 30. Lf5-d3, f7-f5, 40. Kgl—g2, g7—g6, 41. g3—g4 (Bogoljubov sedaj z lahkoto doseže remi), f5Xg4, 42. Ld3Xg6 (slabo bi bilo Tf6+ radi Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta ? (paviljoni lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo ljuba« in »Bogoliuba«. naročate inserate in dobite razne tnformaciie. — Poslovne ure od pol 8 ziu-trai do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska Številka 3030 Se6, TXg6, Sd5l), Sd4—f3, 43. Lg6-d3, h6—h5, 44. Tfl—cl, Sf3—h4+, 45. Kg2—hI, Sc3—e4, 46. TclXc5, Se4-f2+, 47. Khl—gl, Sf2—h3+, 48. Kgl—fl, Kd6Xc5, 49. Ld3—аб, Sh4—f3, 50. Kfl— g2, h5—h4, 51. Lal— f6! Tukaj sta sklenila mojstra remis Aljehin svojega pešca ne more vež uveljaviti. Problem št. 16. Dr. E. Zepter. Črni: Kd5, Lf8, P: сб, c7, еб, e7, g7 (7 fig.) a b c d e f g h Beli: Kg6, Th5, P: b2, b4, c5, d3, e5, f2, f4, h3 (10 fig.). Mat v osmih potezah. Ta problem ni tako težak kot izgleda. Beli napravi vse poteze z eno figuro. Dosedanji problemi so bili vsi enostavni in zato nismo prinesli rešitev. Rešitev tega problema in imena rešilcev pa bomo priobčili. Oporoka. — Mož na smrtni postelji ženi: Posteljo dobi najstarejša hčerka. — Žena: Ne, posteljo dobi najmlajša. — Mož: Uro s kukavico zapustim najmlajšemu sinu. — Žena: Ne, uro dobi najstarejši. — Mož: knjige zapuščam srednjemu. — Žena: Ne, knjige si otroci razdele. — Mož: Tristo vragov, kdo pa umira, jaz ali ti? V Soli. Učitelj: »Mihec, tvoja domača naloga je pa najslabša v veem razredu. Moral bom obvestiti o tem tvojega očeta.« — »Kar obvestite ga, gospod uditellj, se bo prihodnjič vsaj bolj potrudil.« V hišo se je vselila nova stranka. Minka od sosedovih je prišla pogledat, kakšni ljudje so novi gostači. Ko je opazila pri ujih šestletnega fantka ga je vprnšala, če ima še kako sestrico ali bratca. »Imam,« je ta odvrnil, »tri polbratce in polsestri.« Minka se je začudila: »Za božjo voljo, potem si od cele vaše družine samo ti cpI?« Za SV. BIRMO ln druge prilike orodalamo: Zlatnino, sre brnino, dragulje, ure itd. • po izredno znižanih cenah 1 BW± Braća Fussmann SSSUU Zagreb - llica 31 Staro zlato in srebro kopirno po najvišjih cenah ali tra vzamemo v zameno. Primorje (liga) s Hermes S Danes nu igrišču Primorja ub 18, ob 15.30 Primorje jun. : Mars rez., ob 10.30 Primorje »li« : Hermes »U«. Danes se nam obeta jako pester in zanimiv' nogometni program nn igrišču Pri-lnorja. Srečan ja med Primorjem in Herme-som, ki so (lokaj redka, so bila vedno jako int(M "sanfna in napeta. Tako .je tudi danes naš ligas izrabil prosti termin za preizkušnjo svojih moči proti Hennesu, ki je ravno v zadnjem srečanju proti Iliriji ponovno dokazal, da zna biti moštvo tudi enakovreden nasprotnik našim najmočnejšim klu-i»om. Primorje hoče pred nastopom v izločilnem tekmovanju v državni ligi preizkusiti nekaj svojih novih moči ter tako stabilizirati svoj team za borbo, ki ga čaka z reiiomirunimi zagrebškimi in drugimi nasprotniki. — Tudi Hermes hoče preizkusiti nekaj novincev iz mlajše garde, ki so žc dozoreli in ludi dokaj vporabni za prvo moštvo. , Ta tekma, ki bo brez dvoma jako zanimiva in napeta, je določana za 18. uro, tako da jc vsakomu posel iste omogočen, posebno še, ker je vstopnina prav propagandna. — Glavna tekma se vrši ob vsakem vremenu. Hazenska prvenstvena tekma Atena: Ilirija Danes ob K)dopoldne .sr vrši na igrišču Atene v Tivoliju prvenstvena bazenska tekma meti družinama Atene in Ilirije. Tekma obeta biti /clo zanimiva, kajti obe družini imata nekaj prvovrstnih igralk. Atena bo morala nastopiti brez Bernikovc, ki je bila pri zadnji tekmi v Zagrebu tako poškodovana, da danes ni mogoče računati nanjo. Vsekakor bodo pa ostale skušale s svojo požrtvovalnostjo nadomestiti njeno odsotnost, tako, dn bodo čim častno je izšle iz tega boja. Več šnns za zmago ima sicer Ilirija in vendar upamo, da bomo videli danes lepo igro. Ker jc tudi vstopnina minimalna po 2 in 4 Din, zuio jc pričakovati obilne udeležbe. Sodil bo g. Kušar. Mednarodni lahkoatletski miting ASK Primorja Danes dopoldne ob 9.30 se nadaljuje mednarodni lahkoatletski miting, ki sc je začel včeraj popoldne na igrišču Primorja. Današnji program obeta biti šc zanimivejši, kajti na sporedu so same izbrane točke in glede na včerajšnje rezultate bo današnji nastop lalvkoatletov pravi športni užitek. Celotno prireditev so zelo dvignili inozemski atleti, ki nastopajo z velikim uspehom. Najzanimivejša točka bo tek na 1500 metrov, ki se vrši v odmoru glavne popoldanske nogometne tekme. Onim, ki hočejo poceni prisostvovati lepemu športu, naj si ogledajo današnji nastop lahkoatlctov. Prvenstvene tekme II. razreda Danes dopolrlnc se odigrata na igrišču Tli ! u.osa v Šiški dve prvenstveni tekmi. Kot prvi par nastopita ob 9 SK Slovan in SK Mars. — Ob 10.30 se pa spoprimeta SK Grafika in SK Korotan. Obe tekmi bosi a prav gotovo napeti in zanimivi ter vredni poseta. Vstopnina majhna. Mariborski športni dogodki V ospredju zanimanja športnega občinstvu jc današnje srečanje med domačima rivaloma SK Železničarjem in 1SSK Mariborom, ki sc bo vršilo popoldne ol) pol 17 na igrišču Maribora v Ljudskem vrtu. Obema nasprotnikoma gre za dragoceno točke, ki so sevedu v svoji kakovosti kaj različne. Železničar se bori za prvo mesto v ljubljanski podzvezi, Maribor, ki je sedaj na zadnjem koncu tabele, pa bo v slučaju poraza definitivno ostal zadnji. Strelci otvarjajo danes dopoldne letošnjo strelsko sezono na strelišču v Rad vanju. Slovensko lovsko društvo priredi strelske tekme, pri katerih bodo poleg lovcev sodelovali tudi drugi strelci. Tekme sc pričnejo ob 8 na strelišču. . . Na Teznu sc bodo vršile dopoldne zanimive iporfnc produkcije mariborskih zračnih jadralcev. ki so letos posebno agilni. Ob 9 dopoldne bo krst novega jadralnega letala sVranac, nato pa bodo jadralci izvajali s staro Kobilico« in novo »Vrano« zračne polete. Vremenski) poročilo s Korošicc. U. maja: Pred nekaj dnevi je zapadel nn staro podlago nov sneg. Jasno, hladno. Smuka нЦајнн. Kocbekov dom oskrbovan. Zimska markacija i/. Luč in s Pvosedljuja. Zanimiv športni drobiž. V Budimpešti je madjarska nogometna reprezentanca premagala Angleže z 2:1. Gledalcev jc bilo 50 tisoč. — V Belgradu jo rimska »Ношак< premagala Jugoslavijo z 2:1 pred (i000 gledalci, Adinira je odpravila ua Dunaju pred 30.0011 gledalci tamkajšnjega Rapida v finalni pokalni tekmi kar z 8:0! — .Francozi so pa v Amsterdamu premagali Nizozemce s 5:4. — Značilno je, ua so vse štiri tekme, ki so se doslej odigrale mod omenjenima reprezentancama, izvojevnli v svojo korist Nizozemci in peto so dobili Francozi. — Hajduk jc nn gostovanju nu Malti premagal tamkajšnji klub »Hnborniaus« s 6:0. Lep uspeh n'ašili nogometašev! Danska plavačicd ICIsa Jacobscirje zopet postavita nov evropski rekord v pisnem plavanju mi ion m s e;u,uni 1:25.2, torej jo plavata za celih šest desetin se Unnde boljSo kol se je gluBil prejšnji evropski rekord, ki itn je tudi sama postuvilu. ЛожаиНО Ljubljana 1 *l)aiuc.a., najstarejše društvo slovenskih katoli-škili akademikov, vprizori v proslavo svojega 40 letnega uspešnega delovanja Ghiojiovo dramo lgravec in milost . Svojevrstno delo, ki ni le novost na slovenskem odru, ampak izvrstna umetnina v svetovni književnosti snovno kot oblikovno. Ce hočete uživati resnično umetnino, ne zamudite prilike, ki se vam niidi v opernem gledališču 18. maja ol) 2(1. 1 iKresnl večere nu ljubljanskem Gradu. Vese-lična prireditev ^Rdečega križu* na korist podporo potrebnim. Na grajskem dvorišču in pred gradom nad Kongresnim trgom. Sobota, 211. junija. Od 10 do 24. I Iiiuo Kodeljevo. Danes ob 17.110 in 20.BO in jutri ob 20.30 rOsibi«. V glavni vlogi Frančiška Gaal in H. Thimig. Za predigro barvan črtan film. t Društvo orolniškilt upokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani ima 20. maja ob 10 svoj redni letni občni zbor v prostorih restavracije »Novi svet« na Gosposvotski oesti. Dnevni red po pravilniku. Člani vljudno vubljeni! 1 Zveza gospodinj priredi v torek 15. maja ob 10 v njenih prostorih Ureg št. 8 predavanje o novodobnem pranju brez truda. I Trnovski oder v Ljubljani vprizori drovi ob 20.1,1 v dvorani Trnovskega prosvetnega doma v Kuru-novi ulici 14 znano veseloigro elloksi«. Predproduja vstopnic od 10 do 12 v Trnovskem prosvetnem domu. 1 Javna produkcija državnega konservatorija. — Prof. Anton Ravnik priredi z nekaterimi svojimi gojenci jutri ob 18 v .FUharingnični dvorani koncert ruske glasbe. Spored stane 2 Din in se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Začetek točno ob 18. 1 Nočno službo imajo lekarne: Danes: mr. Trn-koczy ded., Mestni trg 4: mr. Kamor, Miklošičeva 20. — Jutri: Ilir. Loustck, Itesljeva 1: mr. Uoliinec ded., Uiinsku 24, iu dr. Kmet, Dunajska 41. Maribor m Obrtno nadaljevalna šola v Mariboru razglaša, naj pridejo vajenci in vnjenko t to svoja spričevalu nu deško meščansko šolo, in sicer vse vujenke danes, vajenci pu 27. linija, vsakokrat od !> do 12, Zamudniki nnj so pri.tavijo še II. junija ob istem easu. Vsuko spričovulo mora imeti kolek za 20 Din. m Olepševalno društvo ima lli. inuja ol) 10.30 v Aljaževi sobi pri, Orlu svoj redni občni zbor. m Sestanek državnih in banovinskih uslužbencev bo v sredo 10. mnju ob 20 pri Zamorcu. Nu sporedu razgovor o tovariški samopojmičj, ki jo npdi. npše podporno društvo. m Interni nastop gojencev Glasbene Mrtiiee" '"v 14. in 15. maja, in sicer 14. mila ob 17, 15. maja ob 0 v mali unionski dvorani, Vstopniue ni. in Združenje rezervnih■ častnikov imn v četrtek 17. maju ob 20' v posebni sobi kavarne Jadran predavanje /, naslovom Mi lil Nemci v svetovni vojni«. Drugi kraii Skofja Loka. Krožek prijateljev Francije priredi v sredo lil. liiaju ob 20 vsem dostopno predavanje o Ludoviku XVI. v francoskem jeziku. Govoril bo g. spiritual Josip Šimenc. Pridite! Kranj. Ljubljanska drama gostuje v lorek, dne 15. maja na odru Narodne čitalnice z dramo «Gospoda Glcmbajevl«, v kateri nastopijo najodličnejši člani ljubljanske drame. Začetek predstave točno ob 20. Predprodaja ystopnlc v Kranju. Želite kupovati poceni ? Nudimo ugodno priliko Znatno smo znižali cene poletnih damskih plaščev Za vsak, do Binkošti, pri nas kupljeni poletni plašč odobrimo 50 do 100 Din Izvolite obiskati naše prodajalne V AR OBLEKE Radio Programi Radio Ljubljana: Nedelja, 1:). 'maja: 8.15 Poročila 8.3И Telovadba (Pustišek Ivko) !I.0Q Versko predavanje (dr. Gvido liani) 11.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve 11.45 Ploščo 111.00 Iz zapiskov delavskega reporterja (Vuk 1 vati) 10.30 Koncert ,T. Betclta s spreinljevanjem Radijskega orkestra 11.15 Slovanska glusbu, Radijski orkester 12.011 Cas, odlomki Smetanove opere »Prodana nevesto« v reproducirani izvedbi članov Narodnega di-vudlu iz Prage lli.OO Prenos iz Topolščice: Otvoritev novega, domn "Mladike 17.30 Judenhurg II (Ravljen) 20.011 Koncert društva Tabor« 20.45 Radijski orkester 22.00 Cas, poročila 22.20 lieproducirana plesna glaska. Ponedeljek, II. maja: 12.15 Reproducirana bolgarska glasba 12.45 Poročila 13.00 Cas, pesmi iz daljno Španije (plošče) 18.00 Gospodinjska ura: Garderoba praktične gospodinje (ga. Skulicky) 18.30 Rudniške ku-tustrole (Rudolf Kresni) 10.00 Radijski orkester 19.30 Zdravniška ura (dr. llogomir Magajna) 20.00 Prenos opero iz Zagreba: Itusnlka«, vmes čas iu poročila. Drugi programi t NEDELJA, 13. maja. Belgrad: 19.1111 Poljski Slu-i gerji 20.00 Koncerl na čelu 20.30 Pesler večer Zagreb: 20.15 Koncert pevskega društvu «Jablun 21,15 Narodno pesmi — Dunaj: lli.(III Komorna glasba 17.00 Iz zadnjih zvočnih filmov 19,20 Koncert nn dveh klavirjih 20.00 Opereta .labuka , Strauss — Budimpešta: 20.10 Operetna glasba 22.00 Ciganska glasba — Milan-Trst: lli.OO Opera Moč usode«. Verdi 20.111 Koncert po željah poslušalcev — Kim: 20.55 Opereta • I,a Muscottc-, Audran — Praga: 19.05 Operetna glasba 20.00 , Moja domovina«. Smetana - Varšava: 18.40 Klavirska galsba 19.50 Lahka glasba 20.50 Pestra ura — Hrrlin: 20.15 Uspavanke raznih narodov 20.0(1 (I/. Vratislave): Nedeljski Izlet — Monakom: 20.00 Večerni koncerl. PONEDELJEK, 14. maja. Belgrad: 20.00 Prenos iz Zagreba — Zagreb: 20.00 Opera Uusulku«, Pvoržak — Dunaj: lil.III Koncert 19.10 Slepi komponisti 20.35 Arijo iu dueti Budimpešta: 19.15 Madjarske narodno j pesmi 21.20 Operna glasba — Milan-Trst: 21.00 Orkestralni in klavirski koncert — tlim: 21.00 Prenos iz Milana 22.00 Veseloigra 'Zapestnica Vraga: 19.10 Godba na pihala 20.35 Dnevni dogodki v pesmi 21.05 Orkestralni in vokalni koncerl — Bratislava: 20.35 Igra llkrndena aktovka 21.05 Cerkveni koncert — Varšava: 211.00 Orkestralna glasba 21.15 Orkestralni iu vokalni koncerl 22.00 Spomlad v pesmi in sliki — Berlin: 21.00 Pester večer — Vratislava: 21.00 Vesela glasba — Lip-sko: 21.00 Narodno pcsiui i7. Rudogorja — Monakovo: 21.00 Ljudska glasba. Poizvedovanja Zlat meilaljončelc z dvoma rdečima kamnoma le bil izgubljen 9. maja na živilskem trgu. V niedaljončku je spomin na sinčka. Najditelja prosim, da ga odda proti nagradi lili blagajni kavarne «Unloil . IV. Torek, 12. maja 10.., ob 15. uri. Kadar je bil na morju, je Daviš vsako noč spal samo nekaj ur, običajno od polnoči do pete ure. Čez dan se je zleknil za dve ali tri ure na svoj divan, da si je odpočil telo. Pri tem ni trdno zaspal, njegovo uho je sledilo vsakemu šumu na krovu. Noben pripetljaj bi ga ne mogel iznenaditi, poznal je vsak navadni ropot v krniilarni. Vedel je za šumenje volnene preproge pod nogami službujočih častnikov, zaječanje krmilnega navora, ki se je zasukal pod mornarjevo dlanjo le za nekaj stopinj, za rahel pok pokrova pri škatlji za daljnoglede, za udarce ure in povelja, ki so jih izmenjavali častniki in mornarji. Njegova glava je bila pravcati števec obratov, lako natančno je zaznaval porast ali pojemanje brzine. Odločil se je, da med to prvo vožnjo ne leže v posteljo. Zadoščal mu bo divan v sobi za zemljevide. O polnoči je bil legel in si potegnil mornarsko odejo preko ušes, da ga ne bi motila luč, ki je razsvclljevala neposredno ob njem zemljevide. Ob petih se je dvignil. Prlm ga je osvežila lil dober za.jutrek vročega čaja in mrzlega mesa, ki mu sra ie pripravil sluga, ga je okrepil. Pogled na kompas mu je pojasnil, da so natančno sledili smeri, dani o polnoči, ko so vozili mimo rtiča Clear. Posluhnil je: naliv se ni po- novil. Števec obratov ga je podučil, da so poganjali stroji še vedno z istim naporom. Plovilo se je nahajalo že stoštirideset milj ,ju-gozapadno od Anglije, noč je bila še temna. Pred polosmo uro ni bilo računati na dobro opazovanje. Svoja opazovanja je Daviš visoko cenil. Jutranje opazovanje zemljepisne dolžino mu bo povedalo, je li ,Morska zvezda' obdržala brzino, ki jo z njo plula pri poskusu in ob začetku vožnje. Opoldanska opazovanja zemljepisne širine ga bodo ob primerjavi zračunanih in opazovanih točk preverila, če so kompasi jirav usmerjeni. To je bila ena njegovih skrbi: kompasi so bili prvič v rabi, bili so nameščeni po krstu ladje, ko. je skozi več mesecev obdržala isto lego. Ker ni imel drugega posla kot čakati, da sonce doseže višino, ki bo zadoščala za opazovanje, jo ostal na mostišču v bližini Simona, ki bi mu bilo ljubše, da je sani. Morje je bilo lepo, sivo, nekoliko vzvalovano in lahen pjš od zapada je polagoma prinašal karavano sivih, okroglih oblakov. Vse je obetalo lep dan. Ko jo pobaral Simona, je li med svojo stražo izračunal kak odklon, je korakal preko palube in razne misli so mu vršale po glavi. Skrbeli so ga kompasi, brzina, ki jo jc moral obdržali, in videl je svojega neprijatelja .lorgana, za katerega je kljub vsemu le imel gotovo naklonjenost, strahoma pričakujoč brzojav. Videl je ravnatelja Transoceanske, upravne svetnike, časnikarje, mornarje, svoje tovariše, vse Angleže in vse tekmece. Nekateri bi se uspeha podjetja veselili, dočim se drugi zaobljubi jajo, zato da bi ,Morska zvezda' nasedla ali da bi jo poškodba .prisilila zmanjšati brzino. Mislil je na stroje in njihovega mojstra, ki ga je bil srečal ob redkih prilikah in dneve pred odhodom samo mimogrede. Telefoniral mu jo: »Halo, Grayson.< »Halo.« »Tu poveljnik. Kako jo vozite talil spodaj?- »Dobro, a moramo trdo poprijemati.« »Prišel bom danes iu pogledal k vam. »Domenjeno.« Spet je pričel stopati eeni ter tje. Še druge brige je imel v glavi. Oblika parnika je bila nova. To ni bila ladja, ki bi nje slnrejše, popolnoma slične sestro pokazale splošne vrline in napake. Dasi najdaljši izmed vseh služečih ladij, je bil trup ,Morske zvezde' finejši od onih najhitrejših brzoparniltov. Preračunan je bil na to, dn bi nudil čim manj odpora valovom, in Daviš se je iz-praSeval, kako bi, se ,Morska zvezda' obnesla v resničnem viharju. Zanj jc bil namreč nepomemben veter, ki je napadal ladjo ob poskusni vožnji. »Trebalo bo celo leto, da jo spoznamo,' si je mislil. Poznali ladjo je Davisu znnčilo, lako dobro vedeti, kaj v danem trenutku lahko od nje pričakuje, da bi ga ne mogla več presenetiti. »Tudi Ilaynesu bo treba leto dni.-: Ni maral prezreti ne ene zagvor.de, ne ene cevi in njegov drugi kapitan naj vo toliko kot on. »In stroji? Novi aparati. Tudi ti se morajo šele udelati in ubogi Orayson v svoji strojnici gotovo ni mirnejši od mene. Pravijo, da teko kot ura. žvižgam jaz na zamotane ure! Če je enkrat pokvarjena, živ krst ne najde napake.« Simona ni mikalo, da bi prekinil Davisova razmišljanja, ko je kazal zaprt in trzajoč obraz, razoran od globokih gub. Ždel je na svojem mestu zavit v plašč, opazujoč morje in od časa do časa je z očmi oivignil kompas. Toda iz oceana, vetra in vonja se je dvigala opojnost, ki je polnila srca v isti meri, kot je ginila noč, in Davisa malo pomirila. To so stvari, ki jim noben mornar ne odoli in nb katerih vsak pozabi na zemljo. Daviš se je približal Simonu. Ta se je skrbno držal svoje uloge kol vodja straže. Kazal je stalno skrb za kompas, računal odklone tako pogosto, kot je mogel, in dvignil daljnogled k očem, čim se je na obzorju prikazala točka. Daviš ga je skrivoma opazoval. Ganilo ga je ravnodušje, ki mu je ž njim prejšnjega dne povedal, da je istega jutra zapustil ,Mount-Evcrcst'l Ljubiti mora morje, da lahko takoj nastopi novo |K>t brez godrnjanja. Zbudilo se mu jc zn drugega poročnika toplo čustvo. Ste vtjeni te proge?« ga je vprašal. »Ni3cm jc vajen, jc odvrnil Simon, spač pa mi je znana.« Ali,< je dejal Da vis, poudarjajo vsako besedo. Trda ie, slaba. Megla, grdo vreme. Treba se je neprenehoma boriti. Mogoče jc, zato iznova ne vozimo radi.t V malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ženilovanjski uglesi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oplnsi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Vsakovrstna birmanska darila od pri- prostih do najfinejših, j>o znatuo znižanih cenah pri tt. F. M. Sctimllf Ljubljana Pred škofijo 2 Lingerjeva 4 Pridite! Prepričajte se! Tudi Vaša obleka bo kakor nova ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip Pralnica — Svetlolikalnica Prireditve V kavarni »Stritar« vsak večer koncert. (h) Dragi Jaka! Kam jo mahaš? Na otvoritev vrta v restavracijo pod Skalco, dragi Fric, tam imam rusko kegljišče, pink-ponk tam igram, klavirski koncert poslušam, in še nekaj: dobro vino, dobro pivo in prigrizek imeniten. Priporoča se za obisk restavrater Ciglič, Mestni trg 11. (r) Blagajničarka za restavracijska ali kavarniška podjetja, prvovrstna moč, mlada, s prvovrstnimi spričevali, želi jnesto v stalnem ali sezonskem poslu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod ^Vestna« št. 5372. (a) Kuharica srednjih let išče mesta gospodinje na malo posestvo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na Zavod sv Marte v Ljubljani pod »Poštena« 5438. (a) МЈШ1 Učenko aH učenca s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj foto-trgovina Foto »Special«, Ljubljana, Miklošičeva c. Vajenec se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Josip Lan-gušek, trgovina z mešanim blagom, Marenberg. v Sedlarskega vajenca sprejmem. Viktor Klešnik - Ljubljana, Poljanska c. št. 49. (v) Vajenca sprejmem v trgovino mešanega blaga v Liubljani. Ponudbe z navedbo kaj so starši na upravo »S1.« pod »Delaven« št. 5442. v Vajenca za mizarsko obrt sjjrej-mein. Hrana in stanovanje v hišii. Janez Erzar, mizar, Zg. Brnik, p. Cerklje pri' Kranju. (v) Služkinja za vsa domača dela in da že zna nekaj kuhati, sc sprejme. Naslov se izve v podružnici »Slovenca« Celje,_(b) Potnike in zastopnike delavne, vestne in poštene — sprejme »Karitas«, Maribor, Orožnova št. 8. Delavni in pošteni potniki lahko dobe po preizkusnem času stalno mesečno nagrado. (b) Služkinja se sprejme h krščanski družini na deželo. Lahko tudi začetnica. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor. . (b) Krojašk. pomočnika vzamem za velike kose. Fina dela. Stanko Kopač, Zg, Šiška 198. (b) I NAJBOLJŠI ŠIVALNI STROJ ADLER ,n .GMTZNIR Večletna garancija! Pouk v umetnem vezenju brezplačen! pokrom^ne kolesa GRITZNER" po izredno nizkih cenah samo pri tvrdki JOSIP PETELINC LJ UD LIANA blizu Prešernovega spomenika, za voao. Telefon št. 291 J. IC Naznanjam, da sem preselil delavnico za kolesa in šivalne stroje na Gosposvetsko cesto 16 (dvorišče restavracije pri Levu), Fran Saunig. o Preklic Sveža prodaja po najnižji dnevni ceni frenc natticis-ovi nas! 1. Brežice. Gostilna Pripravljalni tečaj za malo maturo. Poučujejo strokovni profesorji. Ca« pod »Vsaka vloga Predela se celotna tva- , št. 5468. rina. Vpis dnevno do 16. Išče se posojilo z vknjižbo na prvo meslo. Posredovalci izključeni. Ponudbe na upravo Slov. pod št. 4935. (d) Kupim knjižice ljubljanskih in podeželskih zavodov po najvišji ceni. Ponudbe z navedbo zavoda, zneska in ceno sporočite upravi »Sloven- Stanovanje treh sob, kuhinje in kopalnice se odda takoj ali pozneje. Zarnikova ul. 9. Komfort. stanovanje solnčno, 2 sobi s kabinetom, kopalnico in pritiklinami — oddam na Ko-deljevem s 1. julijem. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5425. (č) Podpisana Perčič Angela , . .. preklicujem kot neres- j .zel. posta,,, zbirališče nično, kar sem govorila "^пТп^"'^ ' V* žaljivega o gospodični 1з000° D,n Pr°da" " Po" Gašperlin Silvi, jo prosim oproščenja in se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona. — Perčič Angela. Izjava! Obžalujem svoj zaupen razgovor, ki sem ga imel z g. Jožefom Kržičem v njegovi gostilni »Pri Koscu«, Pot na Rakovo jelšo, v nedeljo, dne 22 IV. t. 1. o gradbeno pravnem referentu mestnega načelstva v Ljubljani g. dr. Antonu Kodretu. Zal mi je, da je ta razgovor prišel v javnost z namenom, da bi škodoval ugledu objektivnega uradovanja Krojaški pomočnik išče mesto v okolici Ljubljane. Naslov v upravi »Slov « pod št. 5410. (a) Bolničarka Samostojno kuharico z daljšimi spričevali, katera opravlja tudi vsa druga liišna dela (razen pranja), z znanjem nemščine, išče rodbina dveh oseb brez otrok. Pismene ponudbe pod »Samostojna kuharica« 5079 na upravo »Slovenca« v Celju. (b) Hlapca vajenega poljskega dela, iščem. Ponudbe z navedbo zahtev pod »Veren Slovenec« št 5306 upravi Slovenca«. (b) Hotelska kuharica perfektna, samostoj., trezna, se išče za malo mesto Slovenije. Vstop 20.—30. maja. Reflektira se na dobra letna spričevala; meslo stalno; starost 30—40 let. Ponudbe z navedbo plače pod »Hotelska ku-izurjena, se priporoča za j,arica<< šl 5353 (b) obvezovanje in čiščenie ran. Gre tudi na dom. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5409. (a) Šoler nekadilec, trezen, zmožen slovenščine, nemščine in hrvaščine, z večjo prakso, išče službo. Naslov pove uprava pod 5358. (a) Natakarica vajena šivanja in trafike, išče službo v vinotoču v Ljubljani ali na Gorenjskem. 'Naslov v upravi »Slov. pod št. 5355. (a) Dobra šivilja za splošna dela, se sprejme za nekaj dni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5451. (h) Trgov, pomočnika mešane stroke, verzira-nega v vseh panogah, sprejmem; dober prodajalec prednost. Ponudbe z navedbo sedanjega službovanja ter zahtevkom plače na naslov: Franjo Černe, Radeče pri Zidanem mostu. (b) t. m., Pražakova 8-II. '(u) Kako postaneš šofer? Ako se vpišeš v J Če- ;ci' . , , . uujeituvuvKd uiauuv, (d) Stirisobno stanovanje imenovanega gospoda primerno tudi za pisarno j Ljubljana, 12. maja 1934. ali poslovne prostore, se ' Anton Smole, ml., 1. r, (o odda na Aleksandrovi cesti št. 5. (č) Stanovanje inteli- s°be, kuhinje in pritiklin Gospodična , . , ■ . t srednje starosti, , ,, . .. .. hovo šofer solo na Tyr- . Rcnt hižna posestnira,; ?dda™.z iuni)em Drav je ševi cesti 36 ki Ti pošbe s 50.OOO Din gotovine, želi 106. So)ar)eva pot. (c) na zahtevo prospekt za- poročiti starejšega gospo- р„ослц„л I«) da uradnika ali upoko-1Enosobno stanovanje jenca, mirnega značaja, krasno, brezhibno, solnč-Ponudbe na upravo jiod j n°. °dda Pretnar, Trža- »Mirna jesen? 5250. (ž) Posestnik Večerni kuharski tečaj na Krekovi gospodinjski | šoli v Šiški se prične dne 15. maja ob pol 7 zvečer. x . » ,. ..t. Traja zaporedoma 24 dni. 1 caJa'«e ze ! Izročiti z go Vpisnina 100 Din; za vsak , spod\čno al, vdovo, ki ima večer 15 Din. - V istem času bo tudi »Tečaj za serviranje«. Traja 5 večerov; vpisnina 150 Din. Vodi s. Deodata Kump. Družabnico gospodinjo išče samski podjetnik za prevzem posestva in velikega podjetja. — Potreben kapital 300.000 Din. Cenj. ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Srečna bodočnost« št. 5289. (d) Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) nekaj premoženja. Ponudbe pod >F. G.< na >Slov.< Maribor. (ž) Letovišča Poletno stanovanje od 1. VI. do 31. VIII. t. 1. v bližini Ljubljane proti Gorenjski ali Kamniku, obstoječe iz 2 sob in kuhinje, iščem. Ponudbe na Bavdaž, Ljubljana, Aleksandrova 2. (Z) ška 24. Ogleda se od 1 do 4 popoldne. (č) Opremljena soba lepa, v Holzapflovi ulici št. 17 (za Šlajmerjevim domom) se takoj odda — eventuelno tudi s hrano, s Sobo oddam gospodični. Jurčičev trg 2-1. (s) Majhno sobico zračno, oddam mirni gospodični. Kolezijska 19. s I Košnjo 6 travnikov oddam. — Vprašati St. Petra c. 79. Prevajanje Slovenske pesnitve in proze v nemško prevzamem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5408. (r) Posestva iS Hlapec z dobrimi spričevali, poštenih staršev, išče službe. Vešč je vseh domačih jio-pravil. Nastopi takoj. Na-.. , »Slov.« pod I leva ul. 12 slov v upravi šl. 5353. Služkinja pridna ln poštena, vešča kuhanja, pranja, likanja, šivanja in vrtnih del, se takoj sprejme. Slapničar-Moste. (b) (a) Kontoristinja absolventka trgovskega tečaja, s triletno prakso, išče nameščenja kot pisarni:, ka moč. Prijazne ponudbe pod šifro Nastop takoj« št. 5157 na upravo Slov.«. (a) Ureditev dolgov, sodne in izvensodne poravnave, konkurzne zadeve, IŠČEJO: Dve odrasli osebi iščeta dvosobno stanovanje za 1. avgust. Ponudbe na upravo pod -Točno plačilo« 5426. (c) ODDAJO: Pritlični prostori obstoječi iz večjega lokala, 4 sob in kuhinje, se oddajo z avgustom posa- Dvosobno stanovanje j J^ki ^ST' suho, solnčno, v mestu,'------ išče za avgust družina 3 vpeljavo, vodstvo, revizije °seb ,uPok' uradnika. — IŠČEJO: Gostilno prevzamem v najem. — Najraje v okolici ali kje v bližini Maribora. Po-ftudbe na upravo »Slov.« pod »612« št. 5389 Maribor. (m) in stalno nadzorstvo knji- Ponudbe upravi_ »SI govodstva, sestavo bilanc, izdelavo proračunov in kalkulacij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih dolgov in uvedbo kmečke zaščite, pod »Točen plačnik« št. 5406. (c) Stanovanje Še nekaj lokalov se odda v novi zgradbi, vogal Resljeve ceste in Slomškove ulice, v bližini glavnega kolodvora. Ker je še čas za speci-jelno opremo, naj se in Gostilna eno ali dvosobno, iščejo teresenti zglasijo pri J. : tri oilrasle osebe za av-1 Kobi istotam. (n) , _ , , , gust ali pozneje Naslov v!--------- vse trgovsko-obrlne m- ; upravi 5Ш ( ) | tormaciie in druge neure- 1 y iene poslovne zadeve po- ! ODDAJO: I d°bro vpeljana, 11a pro- verite zaupno koncesijo- j ' i met 11 i cesti v Mariboru, se nirani komercijalni pisar-: Sobo S kuhinjo j odda s 1. junijem 1934 ni Lojze Zaje, sodni zadr. j oddam Dravljah ,t 135 ! proti mali odkupnini raut7nr in vnnricD7oni l/ n I 1 - ' noinm V nrnun I • Vmln Knjigovodja »ev vseh pisarniških po.lov in zunanjega dela, dober organizator in pro-paga.idist, zanesljiv, zmožen samostojnega vodstva večjega podjetja, sprejme namešćenje ч hrano v kakršnikoli stroki. - Ponudbe pod Praksa« št. 5465 upravi Slovenca«, a Jnserati 1/ 'Slovencu* јпшјо rtalvecji uspeh: eovoasKi siroKovntaK — • _t__ . . ce.« Ljubljana. Gledališka ulica Stirisobno stanovanje št. 7/1. (d) Trgovski pomočnik specerijsko - kolonijalne j revizor in zapriseženi knii- ' stroke, s 5 letno pakso, | govodski strokovnjak se išče. Biti mora spreten prodajalec detajlist s perfeklnim znanjem nemškega jezika v govoru in pisavi ter prost vojaščine Ponudbe upravi »S1.« pod »1862« št. 5401. (b) Frizer za dame in gospode dobi v kopalni seziji za-poslenje v kopališče na Ljubljanici Ponuditi se istotam. (b) Služkinjo za vsa hišna del.-i sprej- j meni. Naslov v upravi »Slov. pod št. 5350. (b) najem. Vprašati: Meljska cesla 22. (n) ............................................... Droben oglas v •Sievtncu* oosestvo ti hitro proda; če že ne x gotovim denarjem nai kupca ti s knjižico da. Ш1Ш11Ш11111Ш111Ш1Ш1111111ШШ1111!И11Ш111Ш111 Enonadstropno hišo z zemljiščem, v Radom- lju, dam v najem ali prodam za 150,000 Din. — Josip Pogačar, Kamnik. Tri krasne parcele po 700 m- v Brinju ob Tyrševi cesti ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 5093. (p) Posestvo v Spodnjem Velovlaku pri Ptuju, obstoječe iz stanovanjske hiše z dvema stanovanjema, gospodarskega poslopja, 14 oralov posestva, naprodaj. (Eventuelno se odda tudi mani oralov pri hiši.) Razen tega se prodajo tudi posamezne parcele, kakor njive, travniki in gozdovi. — Pojasnila daje Brenčič Alojz, Ptui. (p) Več stavbnih parcel na Selu prodam Prevzamem tudi vložne knjižice naših denarnih zavodov. Josip Oražem, Moste pri Liubljani. (p) Naprodaj parcela 645 m'-, Krekova ulica. Vprašati: Cigler-jeva 27, Moste. (p) Trgovska hiša nudbe pod »Krasna lega« št. 5207 upravi »Slov.«, p Trgovska hiša enonadstropna, novo zidana, s trgovskim inventarjem, na najprometnej-ši cesti periferije Ptuja, se proda proti hranilnim knjižicam dobrih ptujskih denarnih zavodov. V hiši se nahaja dobro idoča trgovina meš. blaga, električna razsvetljava, vodovod, parketna tla, vse podkleteno, obsežen in krasen vrt. Ostanem v hiši tudi kot najemnik. - Vprašati v podružnici »Slovenca« v Ptuju, (p) Majhno posestvo na Dolenjskem od 12.000 do 15.000 Din kupim. Ponudbe upravi pod »Dolenjsko« 5427. (p) Hišica tik ob kopališču pri Sori, z vrtom, ugodno naprodaj. — Hvalica, Gorenja vas. (p) Hišo s sadnim vrtom in travnikom ter njivico, prikladno za obrtnika in trgovca, v lepi legi sredi vasi Šenčur št. 81 pri Kranju, prodam po ugodni ceni. A. Zupane. (p) Lepo posestvo v redu obdelano in ob-sejano, 23 oralov zemlje, prodani. Cena po dogovoru. Mikuš Franc, Ruše št. 5. (p) Tristanovanjsko vilo lepo, z vrtom, prodani. Slapničarjeva ul. 7, Vod-mat. (p) Dvostanovanjsko vilo novo, prodam v Ljubljani v najlepšem delu mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5482. (p) Hiša s prav dobro vpeljano gostilno v Mariboru, se z vsem inventarjem radi bolezni poceni proda ali zamenja za privatno hišo v Mariboru. Dopise pod »Dobra gostilna« št. 5390 upravi »Slov.« Maribor. Nova hiša z električno razsvetljavo, z vrtom v Studencih pri Mariboru — se proda. Cena 60.000 Din. Zaverš-nik, Einspielerjeva 26. (p 1ЕШШП Radio najodličnejši, gramofon, fina elektrodoza, plošče, igle silno poceni proda Japelj, Tržič. (i) Klavirje pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi najceneje. tudi na obroke. Uglašuie in popravlja: M u z i k a , Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. (g) Klavir pripraven za začetnike, zelo poceni naprodaj. — Lampetova ulica 13 (Trnovo). (g) I Automofor 1 »Ford« limuzina (2 vrati), typa 929 »Tudor«, 4 sedežni, 40 HP, 4 cilindri — in »Chevrolet«, odprt, tvpa 929, 4 sedežni, 46 HP, 6 cilindrov, v ]Joj3olnoma dobrem stanju proda proti gotovini: Kolinska tovarna, Ljubljana. (f) Elektromotor malo rabljen, 7.5 k. s., ugodno prodam. Mizarstvo Cankar, Žiri. (f) Motor »BSA« 350 cm3, prodam na hranilne knjižice. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Su-persport« št. 5455, (f) Cenjene dame! Pazite na Vašo polt pri solnčenju. — Specialno kremo in najboljši način uspešne nege dobite pri Slavi Gril, mojstrici kozmetike, Ljubljana, Beethovnova 15. (t) Nagrobne slike spominske, na porcelan vžgane, po vsaki fotografij' vseh velikosti in Dolik. Naročajte: Kune !'4mc, fotograf, Ljubljana, Wol-fova ulica — Zahtevajte cenik Posojila in bančne vloge posreduje ______ Augustin, agenlura banč- ! r» u i . nih poslov, Ljubljana _ Dvosobno stanovanje Aleksandrova 4. (d) : se lakoj odda. Nove Jar- še 55, pri Sv. Križu, (č) s pritikl inami se odda pri Dobro idočo trgovino Iromostovju. Informacije 1 » r • ■ •• j da hišnik, Wlfova ulica T deZel'' pn pos>"' od- št. 1 -II. (g) da Družabnico z do 10.000 ali posojilo v isti višini iščem za otvoritev obrti. Ponudbe na Stanovanje 2—3 sob, s pritiklinami, _ „ sredi mesta. 300—350 Din Ponudbe upravi za trgovino z mešanim blagom, na železniški postaji, oddaljena 7 km od л „ Maribora, se da takoj v m v najem. Ponudbe najem aIi proda Nas)ov oglasnemu oddelku »So- pove uprava »Slovenca« venca« v Cehu pod šifro Maribor št. 429. (p) »Dobra kupčija« 5477 (n) Buffet sredi Ljubljane, prodam s koncesijo in inventarjem vred za 7000 Din. Slov. upravo Slovenca« pod mesečno, dam onemu, ki n<>d »Lepa prilika« štev. Rentabilno 5430 (d) ! mi posodi event. plača (n) Pletiljo samostojno, veščo na vseh strojih, sprejmem /a stalno, — Trgovina Pri Soncu«, Pogačarjev Irg, Ljubljana, (b) Družabnika samostojnega in verzira-nega, z gotovino do slo tisoč Din, iščem za vpe-jano trgovino z železni- za 10 let naprej. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 5407 (e) Parna pekarna v Ljubljani, se odda pod zelo ugodnimi pogoji v z vsem komfortom — se no in mešanim blagom na oddasta s 1. avgustom v 2 štirisob, stanovanji najem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5446. (n) obširnem posestvu Štajerskem. Dopise naslovile na upravo Slov.« pod Skupnost« št. 5459. sredini mesta Stanovanja Loka! so primerna za zdravni- za lahko obrt (krojaštvo ke. Naslov v upravi »SI « in opekarno* oddam. — pod št. 5424. (e) Streliška ul. 22. (n) Gostilna v večjem industrijskem in izletniškem kraju, dobro uspevajoča, ugodno naprodaj tudi za vložne knjižice dobrega denarnega zavoda. Ponudbe pod šifro »Kolodvorska restavracija« štev. 5317 upravi »Slovenca«. (p) ali Hišo majhno posestvo na Posestvo pri Devici Mariji v Brezju, 2 in pol orala, obstoječe iz njive, travnika, gozda in sadovnjaka — naprodaj za 55.000 Din. Vprašati: Ferdo Marx, Maribor, Jelačičeva ul. 3. Hiša s štirimi stanovanji in vrtom naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. (p) Hiša pri morju Novi, Hrvatsko Primorje, poceni naprodaj ali se da v najem z vso opravo. Sestoji iz 6 sob, 2 velikih teras za solnčenje, kuhinje in pritiklin. Vprašanja na naslov: Ga. Anica Ježič, plača Kralja To-mislava, Dubrovnik I. (p) Nova hiša trislanovaniska, pritikline, vodovod, parket, elektrika, pet minut od tramvaja — naprodaj za 150 tisoč Din. Jakob Kralj, Ciglerieva 29, Moste pri Ljubljani. (p) Posestvo prometnem kraju od Ma- blizu Pohorskega doma, ribora do Črne kupim s ] na lepi razgledni točki, hranilnimi vlogami za- , okoli 28 oralov zemlje družnih hranilnic. Na-dov i (travniki, njive, gozdovi) pove: M. Vostner, Slo- naprodaj. Naslov v upravi venjgradec. (p) »Slovenca« Maribor, (p) posteljne mreže železne zložljiv« poslelie otoma-ne divane in tapetniške izdelke nudi naiceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce id blaga ca prevleke pohištva iouch aofa oto mane. spalni folelii, vseh vrsl modreci po na ,n i zlih cenah in solidni izdelavi FRANC JAGER, tapetnik Ljubljana Sv.Petra nasip 2!) lelel' 30 42 Izbera najmodernejših vzorcev. j cAUuCi ! (Л/f v tlcvc пае .?a|amči)onajpopolnf|ii uspeh UMIVAJTE ZOBE KAKOR UMIVATE ROKE! M I E O ZA ZOBE ii KKONOM1ČNO, KER TRAJA MNOGO DALJE KAKOR KATERA DRUOA ZOBNA PASTA PoiscKusile! POIZKUSNA ŠKATLA 3- DIN •v ■ . PlcMlnc stroje (Fl.. .hiniischine) št. 10 in 12, širina 80 in 90 cm. rabljene, kupimo. Ponudbi!: Pielionica Babič, Bo (lojno. (k) Zelo poceni se oblečete pri Preskerju. Sv Petre cesta 14 Ziatp, s?8hP0, Hi? Kupuje H JI i ki najvišjih dnevnih i-eiitth tlarihorska Uinerija /.lata Ortvnofa ul. 8. Srebrne krone »tarn elau. n »rebro ku-oni« RAFINERIJA DRA GIH KOVIN Liubliana. Ilirski, ulica 16. vbod t Vidovdanskt ceste pri gostilni Možlna V sa/.ovrstno ZiSkiO kupuje po na višjih cenah ČE ;л!Е, uvelir, Ljubi ana W oi o гл u. ca št. 3. Parni kotel stoječ, 4—6 m", za 5—6 atm. abs., kupim takoj. Ponudbe pod »Parni kotel* 5437 na upravo lista. Navesti je starost Votla.__(k) "kolo In kromatično harmoniko kupim. Ponudbe z navedbo cene in znamke na upravo »Slov.« Dod značko Kolo« 5433. (k) Trivelni skobelnik (Nnl Fedcr), dobro ohranjen, kupim. Navesti je tovarniški model in širino. Ponudbe na Anton Jurjevce, dravara, Ze-mun. (k) linilUlIMUlIlllllllllllUUlUIIIIIIIIIIIIU Ce avto svo/ stari prodajaš aF motorja bi znebil se rad bri kiipa v h тпоџо oriient Slovencev na/rnanjš' inseral uiiMimiiiiiiiiiiniMiiuiimiiiuiiiMiiii Otroški vozički na|novejši modeli, nizke cene. — M. Tomšič, Sv, Petra cesta 52. (1) LilCernO banaško, črno deteMo ш travna semena dobite v naiholjši kakovosti t »rt tvrdki Fran Pogačnik i./.o / Ljubljana. Tvršcva (Dunatska) iii nasjiroti mitnice Otroške vozičke in igračne Šivalne stroie, kolesa — kupite najugodneje pri: S Rebolj & drug, Voš-njakova ulica 4. (1) Velika izbera SVILE t vsoh modnih barvah, gladka in vsoriasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in peri lo Pri »Škofu« Ljubljana J • i Kanarčki Harccrji, čistokrvni vrviv-ci, odlikovani z zlato in srebrnimi kolajnami, naprodaj. Alojz Francki Ljubljana, Križevniška ul. I št. 9-1. (1) -----i Za birmanca 3—11 let ie ceno naprodaj bela mornarska obleka v Dobrilovi 12. (i) Kolje za vinograde rezano: 1000 komadov 180,— Din cepano: 1000 komadov 300.— Din prodaja v vsaki množini Drava" d, d. Maribor Mcljska cesta št. 91. Obhajilne slike! Beli molitvenlki! Prodajamo na obroke švedske POS NE-M A L N I K E za mlc ko I Sprejmemo potnike 1 V EGA SEPARATO R. bjubljana. pošt. predal 307. Naraven malinovec limonado, oranžado - po brezkonkurenčni ceni — vsako množino, dobavlja Homan, Sv. Petra c. 83, Ljubljana- (1) VINA jrvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccollja ▼ Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. Poročne prstane, ure, verižice, uhane, kakor ludi očala kupile najugodneje pri Josipu Janko, urarju v Kamniku, na šutni, poleg farne cerkve. (I) Trije mladi roičjaki naprodaj. Galjevic.a 13, Ljubljana. (1) »t Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po na|nižrego in ves pripadaioči inventar (kuhinjska in kleteka posoda), kratko z vsemi pripravami — radi družinskih razmer takoj naprodaj ter lahko imejitelji gostilniške koncesije obrt takoj naprej izvršujejo. Jako ugodno za vinogradnike, posestnike, ki lahko svoje pridelke v denar spravijo. Pismene ponudbe, na katere se daje pojasnila, na oglasni oddelek »Slovenca« Maribor pod »Gostilna« štev. 5399. Gotovina 600.000 dinarjev. POCOSl BIRMANCII POZOR Stara. Vam vsem poznana klobučarna Anton Auer sedaj ni več v Vetrinjski 14, ampak na Glavnem trgu 17 Maribor Tam dobite klobuke In Aepice ie od 30 Din naprei. Tudi popiaviia ee pre vzamejo po bre/konkurenfni ceni ter se strokovnjaSko izvršijo. Torej ne hodite več v Vetrinjuko nlicn 14. ampak na Glavni trg 17 kjer je Anton Auer. . -Л .vi /• ll^ic-■•■• :v vr- m »'v.-