Številka 340 __ _ Isfiaja -sasi dan t tli ct ltfiem* li srami, i cs mi. C*; pordelim rt irl ifimj. —».nu'rce Številke ae nrciajajo po 3 (6 stotinki - utcogih iol>ftk:.rnab v Tr tu «n okolici, Ljnbliani. Gorici, Sranio. Čt. Petru. Sežani. Nabrežiri. Luciji, Tolminu. Ajdov&firi. Postojni. Dombfrgu Solkana itd/ >qp o«rl«ROT ?e mćunaio po vr*tah t Široke 7:i mm. visoke i1/, mm t; z* trgovinske in obrtne oglase po 20 *tot. : :a osmrtnice, zihvaie, posi&nice. oglato denarnih zavodov 3© t>0 stot. Za oerlase v tfkrtu lista do 5 vrst K 20, v^aka oa-aljiia vrsta K 2. ^ItiJi oglasi po S rt. beaedn, najmuni p* , 4(j ttot. — moć f Xaro6nica sr.ai% 2« v«e leto 24 K. pol leta 12 K. 3 aeaece K. — Ni aaročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovan* pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračr.Jo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lintn UREDNIŠTVO: nI. Glorglo Oalattl 18. (Narodni doin» Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La"tnlv iconsorcij lista ..Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcij .iata „Edinost" v Trstu, ulica Oiorgio Gclatli ^t iS. ^ssss PoStno-n ranllnlSni račun 8t. &41.6&2. ^rrr— TELETCI »tov. 1167. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK H Redni občni zbor politič- Poročilo tajnika. (Dalje.) Volitve v mestni svet tržaški. — Dne 12., 13., 15., 16., 20., 21. in 25. marca t. 1. smo imeli volitve v naš mestni zastop. Pozornost političnega društva ^Edinost" je bila seveda v prvi vrsti obrnena naši slovenski okolici, ki je stopila v volilni boj dne 25. t. m. Z mirno vestjo lahko reče naše politično društvo, da je glede priprav za volitve pridno vršilo svojo dolžnost. Prirejalo je vne volilne shode po vseh vaseh okoliee, a poleg tega tudi zaupne pogovore in posvetovanja povsodi, kjer je bilo to potrebno radi kakih navskrižij med volilci. Mimogrede rečeno : mi smatramo taka nesoglasja kakor ugodno znamenje — političnega zavedanja in dozorevanja. Seveda le tedaj : ako izhajajo iz skrbi za stvar in ne iz kakih osebnih motivov. Sploh je storilo politično društvo „Edinost". kar je bilo v njegovi moči. da so naši okoličanski volilci nastopili kakor odločna in disciplinirana falanga. Mnogo je bilo truda, mnogo skrbi, mnogo vznemirjenja : ali krasni t,peli je bil v bogato plačilo za vse. Zmaga naša v okolici je bila sijajna na vsej črti : bil je to pravi plebiscit. Zmagali smo povsodi z velikimi večinami. Po nekaterih okrajih je >il poraz nasprotnikov naravnost uničevalen. ; venskega naroda v teh krajih : za popolno j enakopravnost našega jezika tudi na vnanjih jk v« i znakih na novi železnici, v uradnem poslova- ncqa UrllSIV« ^COIIIOSI •!»ju in pri napisih. Izlasti nam je bilo nasto- ' piti ob vprašanju tiskovin in pa radi napisov na kolodvorih v Trstu, v Rocolu in pri sv. Ivanu. Naši zastopniki so opetovano intervenirali na ravnateljstvu državnih železnic, na namestništvu in celo pri ministru za železnice, dru. Derschatti samem, ko se je isti mudil v Trstu. In priznati moramo, da so bili povsodi zelo ljubeznjivo vsprejeti, da so povsodi bolj ali manje glasno priznavali opravičenost naših zahtev, da so tudi obljubili, da se stvar preišče vnovič. Zal pa, da od vsega tega nimamo še sedaj v rokah nič druzega, nego — lepe obljube ! Radi napisov pri sv. Ivanu in v Rocolu se je vršil tudi pri sv. Ivanu velik shod, na katerem so zborovalci najodločneje nastopili in je bil pravi vihar ogorčenja proti takemu preziranju našega jezika na državnih institucijah, za katerih ustanovo in vzdrževanje morajo krvaveti tudi žepi slovanskih državljanov. Na nekaj moramo opozoriti, ki kričeče ilustrira postopanje, oziroma doslednost državnih organov. Vlada je razveljavila sklep mestnega sveta, da se pri sv. Ivanu ustanove italijanske paralelke. To je menda storila v prepričanju, da pri sv. Ivanu ni Italijanov, da je torej to slove n-s k o selo. Na postaji pri sv. Ivanu pa je ista vlada priredila italijanske napise in nič slovenskih, po čemer moremo soditi, da je ista vlada prepričana, da je sv. Ivan i t a - Te volitve so pokazale lep napredek narodne lijansko selo! Kakor vidite, ne smemo zavesti po naši okolici. Najlepše pa se nain kaže ta napredek v tistem okraju, kjer smo s najbolj bali. Oči vseli mestnih in okoličan-E .ili Slovencev so bile s strahom obrnjene v II. okraj, kjer »ta si stala nasproti dr. Rvbar in Mauroner. in ravno tu je bila naša zmaga nepričakovano sijajna : 134 : 94 glasom. Ne moremo drugače, nego da tudi na tem mestu izrečemo še enkrat junaškim okoličanskim vo-iileem najiskrenejo zahvalo na njihovi zvestobi in značajnosti. O volitvah v mestu nam je le malo reči. Nas so zanimale le volitve v III. razredu. imamo toliko število volilcev, da bi nogli igrati jako važno ulogo. Sklicali smo ►iii tudi shod volilcev tega razreda, a naši voditelji so se trudili z osebnim posredovanem. da bi bilo prišlo do kooperacije med strankami, ki imajo interes na tem, da pride vsaj primerna opozicija proti sedaj gospodovalni stranki v mestnem svetu. Ali to posredovanje ni vspelo. Stranki, ki sta nastopili v III. razredu proti sedaj gospodovalni stranki, iskati na naših državnih uradih doslednosti, še manje pa — pravičnosti. Naloga prihodnjemu odboru našega društva bo, da tega vprašanja ne pusti iz vida in da nadaljuje boj za pravico našega jezika in za ravnopravnost našega naroda na državnih železnicah. (Zvršetek pride.) invazija na (Dopis.) Šole, ki jih je vlada ustanovila, da ne bi preveč obložila deželnih troškov, so bile zasnovane na podlagi nekdanjih vadnic, ki jim je bil poučni jezik materinščina in na tem temelju seje razvijala vsa vzgoja mladine. Sedaj pa se mladina na teh šolah razvija nenaravnim načinom, ker sredstvo, ki vzgaja in oplemenjuje srca — beseda v materinem jeziku — jej ostaja tuja. Hladen, ledeno hladen je učitelj do dece in mlada srca ostajajo hladna in prazna. Tako raste ta deca brez vsacega nežnega čut- šli v boj ločeni, a sta bili — skupno te- j stvovanja. •eni, in pokazalo se je vnovič, da moč sedaj gospodovalne stranke je na volitvah v glavnem v — pomanjkanju pravega in resnega nasprotnika. Za nas mestne Slovence so pa vendar ti dogodki prinesli nekaj tolažljivega in vspodbujevalnega. Način, kakor so na dotičnih straneh vsprejemali naše voditelje, posebno pa dejstvo, da so bili tu in tam pripravljeni za kooperacijo s Slovenci, in da so se prizadevanja razbila le ob neodstranljiveni nasprotstvu med socijalnimi demokrati intako-z vani mi patrijoti, ali konservativci ali kakor »e že imenujejo : je znakom, da naša stvar zadobiva na ugledu in da se nas tudi v uestu začenja priznavati kakor faktor in nas voditi v evidenci kakor moč, ki bi mogla so- To je žalostna perspektiva, ki se nam odpira dan na dan, ko moramo gledati te žalostne šolske razmere, ki nam vzgajajo naraščaj, ki ne bo v nikako korist svojemu narodu. Ne, to niso vzgojevalnice naroda ! To so zavodi, ki imajo služiti širjenju nemščine — nemški ideji. Tu se nam kaže: v nastavljanju učiteljstva, v delovanju tega učiteljstva v šoli in izven šole. Mi smo v stvari dobro inlormovani, da povsodi, kjer se v Trstu proslavlja nemška ideja, so učitelji z državnih šol med naj glas nej i mi ! Država, ki daja narodu take šole, je narodu mačeha ! Prvakom naroda pa, poklicanim, da na me-rodajnem mestu, izlasti v centralnem parlamentu, ne znajo zastaviti primerne energije š e m mestu. Pri gospodi okolo „Indipen-denta" vzbuja morda še danes ta nemška propaganda le „ilarita" (veselost), ali pazijo naj, kajti morda že v nedaljnem času utegnejo priti volitve, ko jim ti Nemci postanejo zelo nadležni. Saj ob prvem nastopu morda ne bo vozila nemška ladij a pod svojo lastno razvito zastavo, marveč se bo vozila nemška stvar kakor .,kontrebanda" na ladij i avstrijske birokracije, pod zastavo kakega uradniškega odbora. Ali to ne bo nič spreminjalo na dejstvu, da tržaško nemštvo nastopa politično! O da, da, gospoda Italijani imajo več nego dovolj razloga za razmišljanje! In če imajo še dovolj res: isti v sebi za resno razmišljanje o svojem letnem položaju, potem ne bodo nikdar več volili poslancev, ki bi podpirali nemške parlamentarne akcije in ki bi sveti poj m „kulture" zlorabljali v opravičevanje p a j-daštva z najnevarnejimi sovražniki narodne in politične pozi c i j e s v o j e lastne narodnosti! * ' * Da-si nas vse dosedanje izkušnje ne vabijo ravno v to, vendar se obračamo z apelom d«> slovenskih poslancev ! Ali bodo se svojo brezbrižnostjo še nadalje opravičevali mnenje, da nemški poslanci od severa države bolje umevajo važnost tržaške pozicije, nego pa zastopniki naroda slovenskega, naroda, ki imenuje to ozemlje svojo last ? ! Prihajajte semkaj doli, da se prepričate na licu mesta o vsem — in posebno tudi o tem, kar se ne more pošiljati v j a v -n o s t! Ne pozabljajte, da se na tej važni postojanki, brez katere bi narod slovenski pal v brez pomembnost nr^d velikim svetom, bore slovenski sinovi in bijejo obupen boj za svoj obstanek in za hranitev te prevažne postojanke — narodu slovenskemu, avstrijskemu Slovanstvu !! Ne pozabljajte, da se ti naši bratje morajo boriti na dve fronti, proti dvema sovražnikoma, in da so oni sedaj brez zastopnika! Pridite, naznanite svoj prihod, in videli boste, koliko hvaležnih rok se bo dvigalo, koliko hvaležnih src vas bo pozdravljalo. In — kar je glavno — obveščeni boste zanesljivo, pri viru. Le na ta način bo možno zapričeti s potrebno in dovolj izdatno protiakcijo proti propagandi Wolfov, Schreiterjev in Wastianov ! (Zvršetek pride.) odločevati. To je vspodbudljivo za čim krep- proti takemu, za narod pogubnemu stanju kt-je nastope ob prihodnjih volitvah Otvoritev nove železnice je •iogodek. ki bo vplival globoko na gospodarske in vsled tega na socijalne in politične razmere v naših pokrajinah. To je seveda še le stvar bodočnosti in na Slovencih ob novi piogi je, da se vsposobijo, da srečno premagajo neizogibni preobrat, da se vsposobijo za veliki konkurenčni boj z novimi tujimi čini- stvari, ali celo molče odobrujejo tako postopanje državne vlade — takim prvakom treba že reči v lice, da ne vrše svoje dolžnosti, poslanske in narodne ! Nekdaj seveda, pred več leti, smo se mi in Italijani posmehovati vspričo takih nemških prizadevanj. Danes pa bi bilo neod-pustno, ako bi se še smejali, ker stvar — ta nemška invazija v naše kraje potom birokra- Telji, ki neizogibno vstopijo v gospodarsko cije in šolstva — postaja krvavo resna, življenje v naših krajih. Za sedaj je bila od- \ Danes ni nikakega dvoma več na tem, da je boru političnega društva le naloga, da čuva, v nemških načrtih določeno, da tržaško o/iroma da se poteza za pravico našega je-j nemštvo, čim nastopi ugoden moment za zika, in s tem za pripoznanje ekzistence slo- to. nastopi tudi politično v na- Iz Hrvatske. ZAGREB, 8. decembra 1'JOti. Dvakrat zaporedoma sem skušal predočiti politični položaj v Hrvatski, posluživši se v to največ razmer v saboru, ker je sedaj preneseno tjakaj središče našega političnega življenja. Nu, ako k prejšnjemu dodam še, da je zakon v varstvo volilne svobode prešel vsa tri čitanja in odšel kralju v sankcijo, da so se potisnili že do razprave o adresi (predložena sta dva načrta : oni koalicije in oni Starčevičeve stranka prava) : potem sem izrerpil vse, kar zanima občinstvo. Naravno, da dosedanje seje niso tekle gladko in da poznani aranžerji „burnih scen" niso ni za hip omahovali. Ali. vse saborske zanimivosti je potisnila na drugo mesto znana afera Strassnov-kapitelj-Frank, o kateri sem vam zadnjič le nekaj omenil. Dne 23. m. m je dobil nadškof Posilo-vić brzojavko iz Budimpešte, s katero je naznanil Os\vald Berger v. \Valdenegg, mini-sterijalni svetnik v ministerstvu za vnanje stvari, svoj prihod v stvareh cerkvenih in političnih. Točno ob označeni uri je dospel ta „ministerijalni svetnik*4 z nadbiskupovo kočijo, ki ga je čakala, v nadškofijske dvorove. Tu je konferiral in dotiral diplomatiko tako daleč, da mu je nadškof (kije sicer poznan kakor zelo varčen) moral dokazovati s poslovnimi knjigami, da nima denarja. „Mini-sterijalni svetnik" se je torej moral potruditi dalje. Hitro se je sprijateljil s kanonikoma Baronom in dr.om Pliverićem in izrazil je ob enem željo, da bi se porazgovoril tudi z dr.om Frankom. Takoj so telefonirali dr.u Josipu Franku, a ta se je že za ranega jutra požuril v nadškofijske dvorove, kjer se je v posebni sobi in ob zaklenjenih vratih dolgo razgovarjal z „ mi nisteri jalnim svetnikom". Zatem je g. Berger nadaljeval svojo misijo in se spustil v konferiranje z rečenima kanonikoma. Govoril jima je o velikih simpatijah dunajskih državnikov ter naglašal. kako bi se moglo storiti, da Baron postane koad-jutorjem škofa, a dr. Pliverič škofom djako-vačkim. Omenjal jima je tudi to, kako da bi trebalo pridobiti dr.a Franka v prilog Avstriji, kako umestno bi bilo zediniti klerikalce in frankovce v jedinstveno stranko z enim na široko osnovanim glasilom, in slednjič, kako bi pri tem poslu trebalo — denarja, ki ga on, ministerijalni svetnik, m o m e n t a n n o nima pri sebi. Skromna kanonika, ki sta se že zibala v sladkih nadah po onih dobrih mestih, sta takoj posegla v žep in sta v hipu poskrbela za Bergerja 1800 kron (za toliko vsaj se ve dosedaj). Na to se je napotil g. „ministerijalni svetnik" v obiske k dr.u Franku na dogovore. Potem je obiskal enkrat tudi bana, kateremu pa se je takoj zdel sumljiv. Markantna so ta-le dejstva : rečena kanonika sta se nadejala, da z denarjem naložita „ministerijalnemu svetniku" dolžnost, da jima izposluje mastni mesti ; dr. Frank pa je konferiral žnjim kakor z zaupnikom kamarile in ni pretrgal dogovorov niti t e d a j, ko m u j e p o-n u d i 1 denar j a. Vspevši tako popolnoma, je ..ministerijalni svetnik*1 odpotoval v Budimpešto. Med tem pa se je banov sum potrdil po informacijah z Dunaja in g. „ministerijalni svetnik*' je dobil — detektive za sopotnike. Slednjič se je moral v* svojem skrivališču v Budimpešti legitimirati kakor poznani -lopar Strassnov. Na prve glasove o vspeli tej komediji je v vsej javnosti zavladala veselost in šaljivost. Nu, ta komedija ni bila tako jednostavna, a predmet komediji ni tako neznaten, da ne bi se začelo z resnejim očesom motriti vso to afero. Frankova najnoveja deviza „Ni za Dunaj, ni za Pešto !*' je zrušena v prah, a spletkarenje naših] iurtimašev z Dunajem je postal s tem popolnoma jasno. In teh dveh dejstev ni mogel pogoditi mnogokateri naših trebalo je še-le, da pride nenavaden, ali vendar samo slepar, da jim na takov drastičen način pokaže pravo lice njihovih vodij. Moral je priti Strassnov, da nedvoumno dokaže, da je tudi pri nas — političnih Strass-novov. To bi bilo kratko poročilo o tej aferi. Kajti, kdo bi izrrpil vse detajle odigravanja vloge „ministerijalnega svetnika'4 V ! Meni pa je bilo glavno da konstatiram stadij. Omeniti moram le še, da se je Strassnov trikrat dogovarjal z dr.om Frankom. Hotel je ože-i niti hčer nekega politika (ugiblje se, da i Kršnjavega). V semenišču so mu priredili | koncert s petjem, glasbo in telovadbo, [n sc-i daj hočem navesti posledice. V stranki „čistih" navstaja kriza, ker se je Frank nepooblaščeno dogovarjal, pa bilo tudi z namišljenim zaupnikom Dunaja a s tem je razkril resnico, v katero mnogo njigovi niso verovali. Dogodilo -e je tudi že javnih izstopov iz stranke. Vse nefrankovske in ncJurtimaške novine kujejo praktični kapital iz te afere. V saboru je bila predložena interpelacija o tej aferi in je donesla odstop dr.a M. Starčeviča (starčevičijanca) od podpredsedniške časti. Dr. Frank pak se je zahvalil na sodelovanju v raznih saborskih odsekih in vztrajno se vzdržuje verzija, da odloži tudi predsedništvo stranke. V zabavnem delu te afere imamo nove edicije šaljivih listov, posvečenih Strassnovu, frankovcem in furtimašem; je tuđi specijalnih izdaaj celih eposov s primernimi ilustracijami, a po kioskih in oglih so veliki plakati, ki napovedujejo ta izdanja. Sali, satiri, sarkazmu in humorju sploh je nudila ta Stran TI »EDI is OST c štev. 340. V torek, dne 11. decembra H-Ofl aioia jako hvaležnega gradiva, celo v gleda-{ in ne dajajo odgovora nikomur, ker jim — lišeu se že čujejo kupleti. Ni dvoma, da ta i tega ne treba ! In ko je bila zmaga" go-Strassnov postane tipičnim v političnem in; tova so šli poslanci „Slovenske ljudske privatnem življenju, kajti, kakor postaja ime j stranke" čestitat — ministerskemu predsed-„Elegovic* (glavni oproda dr.a Franka) sim-. niku...! holom grobijanstva prostaštva in pouličnjaštva j V zaključnem odstavku Bo d g o v o r-tako postane ime Strassnov simbolom politič-j n o s ta slika člankar posledico udarca, ki so nih švindlarij, zakulisnih maliinacij, zavajanja | ga dobili koroški Slovenci. Mej drugim naroda in — varanja sploh, bo pri tem : mesto o mašili" bomo mogli ..strassnovovcih" ! Jeden dobiček ' pravi : „Požrtvovalni slovenski duhovniki so .frankovcih" in „furti- j iskali služeb na najnevarneji meji, sedaj pa so govoriti krajše o — 'naenkrat sredi nemškega terena, - zbirali so narod v društvih, misleči, da se •--pojde v boj, namesto bojevnikov imamo tukaj „Končano". ;le še dolgo vrsto pogrebcev A da so Nemci Pod tem naslovom prinaša zadnji „Mir" j dobili do pičice vse, kar so želeli, „za to je članek ozirom na vsprejetje volilne reforme v odgovorna stranka, ki je bila zdaj vodi-zbornici poslancev. Članek je pisan s srčno teljica Slovencev. Taki bodo za rodove krvjo: poln je krvave ironije in perečegasar- prežalostni spomini na slovensko ali prav za kazmu : iz njega izzveneva vsa ogrenelost čut- prav kranjsko zmagovalno poli-stvovanja vsled ljute krivice, ki je zadela j t i k o anno domini 1906! naš ■ koroške brate po volilni reformi, a ob , - enem je huda obtožba „Slovenske ljudske j stranke" in še posebno njenega vodje. Uvod izzveneva v tužen klic: izgubljena je cela desetinka domovine! V odstavku pod naslovom rK do je kriv izvaja člankar kako je bila po voditelju „Slovenske ljudske strankeu in njega mentorja v Ljubljani (dra. Kreka) izdana parola, da volilna reforma nikakor ne sme priti v nevarnost, tudi če bi ne dobili nobenega sigurnega mandata ! In kdor ne umeje tega, je političen otročaj, je nerazsoden človek. Slovenci so si pridobili krono: v njihovih rokah je bila usoda volilne reforme in oni so jo zvesto čuvali ter porosili s srčno krvjo.,.! Odsek gospodske zbornice za volilno reformo. Z Dunaja poročajo : Odsek gospodske zbornice za volilno reformo je imel danes svojo prvo sejo. Od vlade so prišli na sejo ministerski predsednik baron Beck, minister za notranje stvari Bienerth in sekcijski načelnik Hercel. Predsedoval je grof Thun, ki je z nagovorom otvoril generalno debato. Prvi je govoril dr. Plener. Gospodska zbornica reši volilno reformo Še pred koncem meseca decembra. Proračunski odsek avstrijske delegacije. (Brz. poročilo.) BUDIMPEŠTA 10. Pododbor, ki ga je Tu govorim o novinarstvu. .'.Toliko tukaj kolikor tudi v Italiji je prišlo do pojav, ki nič ne dopadajo in ki ne olahčujejo posebno prizadevanja Tittonija in moja. Jaz bi ravno i s tega mesta apeloval na javno mnenje in na novinarstvo, da povspeš ujeta ta stremljenja in jih neotežujeta, kajti vsled tega nervoznega razpoloženja ne bo, žal, manjkalo raznih neljubih dogodkov. Del. Rakovszkv je tudi omenil slučaj, ki se je nedavno pripetil v Benetkah. Tukaj moram odločno izjaviti, da bo italijanska vlada odkritosrčno obžalovala politično improvizacijo gosp. Marconija, ker je bila njegova izjava zelo nepremišljena. (Klici : Tako je !) Toda dostavljam, da ne bo ta izjava motila naših stremljenj ter da ne bo tudi imela nadaljnih posledic. Volitve v srbski cerkveni sabor. Ta sabor sestoji iz 25 duhovniških in 50 posvetnih zastopnikov. Od teh jih odpada 40 na pravoslavne Srbe v Hrvatski, a 35 na Srbe na Ogrskem. Te dni so se vršile volitve v ta sabor. Do zdaj so imeli radikalci večino v tem cerkvenem zboru. Po doslej znanih rezultatih volitev pa se dozdeva, da so izgubili večino. Računa se, da pride v sabor nekaj nad 30 radikalcev, kakih 30 samostalnih in kakih 10 liberalcev, tako, da ne bo imela nobena stranka večine. V odstavku PZa kaj ?" izvaja, daje; bila sedaj Slovenija prvikrat povabljena kakor j za armadna zalaganja izvolil proračunski od-odločilen faktor v avstrijski državni koncert i sek avstrijske delegacije, je imel danes popo-in izkazali smo se kakor — narod XI. služ- ludue seJ°* Najprej je FML Krobatin pojasnil vprašanje glede zalaganja armade. Na to je govoril minister za trgovino dr. Fort, potem delegat Baernreither in minister za poljedelstvo grof Auersperg. Del. Baernreither je obžaloval, da je vojno ministerstvo sklenilo enostranske dogovore z Ogrsko, in da je avstrijska vlada opustila boj proti načelu kompenzacije. Govornik je zahteval, naj se jasno določi vse preporne točke, ter naj se v veči meri nabavlja potrebščine za armado pri avstrijskem poljedelstvu. Naglašal je, da se ne gre tu, da bi se našlo krivca, marveč da se odstrani dogovore, ki so za Avstrijo škodljivi. Del. Clam-Martinic se je pridružil izvajanjem del. Baernreitherja. — Prihodnja seja jutri. _ lz ogrske delegacije. BUDIMPEŠTA 10. Odsek za vnanje stvari ogrske delegacije je vsprejel splošni proračun ministerstva za vnanje stvari. Na razna izvajanja je minister za vnanje stvari odvrnil, da zamore konstatirati, da se je politični položaj v Evropi zboljšal, čeravno se ni napetost še polegla, vendar zamoremo z večo zaupnostjo gledati v bodočnost, nego se je to zamoglo pred nekoliko meseci. Naš položaj v koncertu narodov je začrtan po naš moči in po veliki sliki našega ljubljenega vladarja ter po nepristranosti naše politike, ki se drži naših zvez in prijateljstev. V zmialu našega programa nismo na Balkanu zasledovali nikakih egoističnih ciljev, naš upliv tamkaj zamore biti le moraličen. naši interesi so gospodarske naravi. Vsled tega potrebujemo trgovskih po-godeb ne le s Srbijo, ampak tudi z Romunsko in Bolgarsko. O stanju pogajanj s Srbijo je odsek obveščen. Kar se tiče Romunske in Bolgarske, določi podlago carinsko-trgovska konferenca, ki se jutri sestane v Budimpešti, in na teh podlagah se čim prej prično pogajanja za sklep pogodeb. Glede Italije je minister izjavil: Del, Rakovszkv je povdarjal, da zadeva politika nepresta-nosti pri Italiji na neke težkoče ; jaz tudi nisem v mojem ekspozeju prikrival, da ni v tem pogledu za ministra vnanjih stvari lahka stvar. Toda tolažim se s tem, da se ima tudi moj kolega v Rimu ravno tako bojevati s težavami. Moja nada in moje zaupanje je v tem, da vodijo naše prijateljstvo in našo zvezo enaki cilji. Res je. da se je v zadnjih letih pojavila v Italiji ljudska struja, ki nam ni prijazna in da so bile v tem pogledu neke demonstracije, toda nadejam se, da poneha tudi to ljudsko razpoloženje in da se obema vladama posreči, da postanejo naši odnošaji v resnici prisrčni, kakor se spodobi, da je razmerje med zavezniki in sosedi, ter da bo to stremljenje pod-sijajno zmagali" i piral del javnega mnenja tukaj in v Rimu. bene vrste. Člankar se bavi z vprašanjem: zakaj je tako prišlo ? Kdor ne najde ključa z l razrešitev te uganjke, ne najde ne ljubezni do domovine, ne ljubezni do delavcev, do gospodarskega napredka, ne navdušenja za vero — nič takih idealnih motivov, marveč pravijo poučene osebe na Kranjskem, d a stvar izvira iz nekih osebnih motivov. V odstavku ^Jalovi izgovori" naglasa člankar. da so vsi izgovori „Slov. ljudske stranke" jalovi. Ta stranka ni storila, kar bi mogla s t o r i t i. Ze v naprej je govorila, da hoče volilno reformo za vsako ceno, tudi za lastno glavo ; naravno torej, da so ostala vsa pozneja prizadevanja brezvspešna. Izgovor, da poslanci niso bili informirani, je jalov, a trditev, da je bilo gibanje na Koroškem liberalna mahinacija, je puhla izmišljotina in ne spada med dostojne polemike. Zgodovina bo govorila, da ni bilo nikdar kake resne in odločne akcije za ohranitev starih narodnih pozicij na Koroškem. Sledi odstpvek „S 1 a b r a č u n". V tem izvaja člankar. kako bi bila mogla „Slovenska ljudska stranka*' postati v resnici vseslovenska. V tu pa bi se bil moral nje voditelj bolj u postaviti za slovenske nuje. Zato je po-1 žaj stranke postal dvomljiv, ker se ob sedanjih razmerah utegne zgoditi, da se stranka razcepi in ostane le — kranjska stranka, da postane iz krščanske Šusteršičeva stranka. Potem pa si lahko izračuna, kdaj pride konec njenih d n i! V stranki ni nikogar. ki bi brzdal to silu, ki bi si upal spregovoriti, k a r m i s 1 i j o v s i ! Da je „S'ov. ljudska stranka" ustvarila na Kranjskem le en mestni mandat, predelati bi se bil moral tudi koroški načrt l Ta edini mandat bi bil r« lil deseteren sad. a zdaj ? V odstavku pod naslovom „Zadnji p " s k u s i** pripoveduje člankar. kako se je v odseku predlog za reasumiranje odpravil s siovesnim zatrjevanjem o zapričeti akciji v puhii zbornici, katera akcija da obeta vspeha. Bilo je glasov, ki niso verovali v to akcijo, a bilo jih je tudi, ki so zaupali v hvalisano di »lomatično spretuost in brezobzirno odločnost voditelja slovenske delegacije. Konečno se je vsa akcija omejila na to, da so se gospodje oglasili pri ministerskem predsedniku, a ta je hitro poklical Nemce k sebi. Voditelj ..Slovenske ljudske stranke" je menda upal, da ga. Dobernik in Lemiš radovoljno vrneta, kar so Slovenci že prepustili brez resnega boja. Ali rečena Nemca se bolj bojita volil-ccv, nego voditelji „Slovenske ljudske stranke", ki zilaj še niso nikomur odgovorni. Saj je vsakdo, ki ni prepričan o sijajni zmagi „Slov, ljudske stranke", naj veči — tepec, lažnik, izdajalec, liberalec itd. Oni so Med Avstrijo in Italijo. Dne 16, t. m. je v mestni hiši v Benetkah župan svečanim načinom izročil zlato medaljo Marconiju, slovečemu izumitelju brezžičnega brzojava. V svoji zahvali je izrekel Marconi tudi nastopne besede : »Jaz hočem tudi nadalje delovati na spopolnjenju svojega izuma in dal Bog, da bi moj brzojav preko vsega sveta javil vest o bodoči zmagi italijanskega .orožja«. Da je Marconi mislil na zmago nad avstrijskem orožjem, na tem ne dvomi nihče in tega ne taje niti oficijozne vesti iz Italije. Ali oficijozni krogi puščajo ob enem slovesno zatrjati, da ti krogi Marconijevih besed ne smatrajo resno ali tragično. Nu, pa dobro, če je oficijelna italija res tako lojalna nasproti Avstriji, da se ne strinja s tem, kar je rekel Marconi. Ali zanimivo bi bilo, ako bi se nam kaj povedalo, kako sodi o Marconijevih besedah — neoticijelna Italija ? ! A ravno ta ima v bližnjem kraljestvu tako važno besedo, da se jej navadno pokori tudi oficijelna Italija! Smo pač vedno tam : ne gre, pa ne gre skupaj ! Dogodki na Ruskem. Ruske finance. Iz Petrograda poročajo od 8. t. m. : V proračunih vseh ministerstev so za leto 1907 zmanjšani stroški, ne izvzemši ministerstva vojne mornarice. Sodi se, da je to poslednje ministerstvo znižalo svoj proračun od 104 na 80 mil. rubljev. To je znak, da niso ruske finance v najboljem stanju. Drobne politične vesti. Madjarski škof in narodnosti Neki budimpeštanski listi so priobčili vest, da je seleški škof Parov odšel v Kim. „Ma-gyar Nemzet" je izvedel, da je bil poklican v Rim radi ovadbe, ki so jo uložili Slovaki, da se je on v kazenski pravdi posl. Hlinke posebno iztical proti nacionalističnemu svećenstvu. Grof Montecuccoli odstopi. ,.Magyar Hirlap" javlja, da namerava poveljnik vojne mornarice grof Montecuccoli po zasedanju delegacij odstopiti. G a 1 i š k i deželni zbor je sklican na dan 15. februvarja 1907. Novi deželni glavar za Moravsko. Iz Brna poročajo, da bo deželnim glavarjem moravskim imenovan poslanec gro t Oton Serenyi, _________ Domače vesti. Novoizvoljeni odbor političnega društva Edinost" ima danes ob 7. uri zvečer v pisarni g. dr. Gregorina svojo prvo sejo, na katero so vabljeni vsi člen: odbora. Z južne železnice. Pišejo nam iz Na- brežine : Čitateljem „Edinosti" je že znano, kako krivično postopa južna železnica na postajali na slovenski zemlji nasproti slovenskemu ljudstvu. Tako se godi tudi na naši postaji. Vas Nabrezina je izključno slovenska, ker. kar je tu drugo rodcev, so le priseljenci in tiuktujoči element. To so večinoma delavci, ki danes so, jutri jih ni. A vzlic temu. ulomili predsinočnjim v stanovanje gospoda Antona Guština, ki je v hiši št. 41 na Corsu. Šli so v spalnico, kjer sta zakonska Guštiu tako trdno spala, da nista čula, ko so tatovi z ene nočnih mizic vzeli zlato uro in zlato verižico, v skupni vrednosti 240 kron, daije 14 kron denarja in zvezek ključev, na kar so mirno in nemotjeno odšli. — Tudi v trgovino z obuvalom Florijana Kreinerja. ki je v ulici del Belvedere št. 11, so ulomili predminolo noč neznani uzmoviči. Odnesli so G parov čevljev v skupni vrednosti 104 K. — Predrznost pouličnega tatu. Mizar Svetko Lacheiner, ki je v službi v mestni plinarni a stanuje v zagati sv. Saverija št. 1. je šel predsinočnjim okolu 9. ure preko ulice di S. Maria Maggiore, to je mimo cerkve jezuitov. Površnik je imel vržen čez rame. a ne oblečen. Ko je tako počasi stopal v breg. je prišel mimo njega njemu neznan uzmovič ki je zgrabil za površnik, mu ga strgal /. ram in po bliskovo pobegnil. Laclieiner je prijavil stvar na policiji. Površnik je bit vreden 30 kron. Poneverjenje. Včeraj predpoludne je bila vložena ovadba proti iztirjevalcu tržaškega pekarskega delniškega društva Leonardu M., ki stanuje v ulici Giacinto Gallina. Leo- V torek, EDINOST« štev. 340 Stran JIT nard M. je namreč poneveril 49 kron denarja, (zadevali inozemske trgovine, o izvozu itd., ki gu je iztirjal za društvo, a potem se ni j ter bi iste, vrnivše se v domovino, uporabila ver pokazal. jr korist in povzdigo domače trgovine in Koledar in rremo. — Danes : Makaencij,' industrije, ter ostane v trgovski zvezi z ino-laučeuec; SiropJav; Uzdanica. — Jutri: Dama«, zemstvom. rj»p€ž: Vladimir: Živka. — Temperatura včeraj: ob j D . , •j. ur poTioludne -f 5° Celsm*. - Vreme včeraj:' Prostori Slovanskega trg. društva so na deloma oblačno | Dunaju, X, Waldgasse 46. Redni člani plačajo 2 K upisnine in Draštuene uesfi in zabave. ..Slovansko pevsko društvo ' opozarja svoje pevke in pevce na vajo za mešani zbor, ki se bo vršila danes, v t o r e k, ob 8. uri .ve.'-er v prostorih ..Delavskega podpornega dru št »*a", Akad. društvo ^Slovenija" na Dunaju izvolilo ustanovitelja radikalne „Slovenije" in prvoboritelja nar. rad. dijaštva, dr.a Gre- 0 i i a Žerjava, svojim častnim členom radi zaslug za društvo in vse narod, radik. dijaštvo. Čestitamo iskreno. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vz-.io na znanje pravila novega društva: .. Bratovščina presv. oltarskoga sakramenta i : otpomoč dusa u čistilišču" v Baški (pol. okr. Krk). __ _ Darovi. Za - Božićnico" so daroraii žeuski po-uici sv. Cirila in Metodija sledeči gg. : Dejak K 10. Edvard Horak K 20. Zal red < 4. g. G, ker je imel ..Legine žigice" 20 "t. Tvrichter in Cucagna več metrov razlaga blaga. ..Dijaškemu podpornemu društvu" v rstu so pristopili na poziv, ki ga je razini odbor na rodoljube sledeči novi udje : o.* u>tanovmk z zneskom 100 kron: gosp. Kiii • Ivaniševič, veletržec z vinom v Trstu : . ' redni udje z letnim zneskom 1<> kron : _ Matija Sila, dekan v Toma ju, Julij Warto, • aik v Bazovici; dalje gg. dr. Anton Tušar, : urni svetnik : Vekoslav Goljevšček, c. kr. i i nčni svetnik : Makso Antič, ravnatelj Jamice banke : dr. Ivan Mrbar, c. kr. pro-• ■>':•: Petar Flego, stolni kanonik : Dr. Matej i.er. odvetnik, vsi v Trstu. Kot podporni 1 /. letnim zneskom 2 kron: v Trstu: Ivan Bandel. c. kr. žel. urad. ; Ivan Frole, i'iik južne žel. : Josip Zwitter, zas. urad. : r; -or Bartol, c. kr. poštni kontrolor; Josip \d--v k. likvidator trž. posoj. in hran. Na . • \li : gg. Matija Kalin, mizar: Mihael posestnik in gostilničar: Ferdinand V -luga. posestnik : Josip Vremec (mežnarjev) stnik: Mihael Piščanc, trgovec : Ivan M. V I i. posestnik; Vincenz Hrvatin, mesar; Drasček. sluga j)ri c. ki-, namestništvu: Zorko. trgovec: Ivarl Malalau, posest, rgovec. Xa Prošeku: gg. Josip Koren, .-voditelj: Henrik Leban, uč. c. kr. pripr. ■Nrona hvala vrlim podnirateljem. ki vedo i prevažen pomen tega društva ter po-_ ijo uaši učeči se mladini do izobrazbe, do bodočnosti! _ Književnost in umetnost. Šaljive skladbe. iver dobivam mnogo vprašanj po šaljivih Ibah, naznanjam, da nameravam zato i šaljive samoprizore in kuplete, ako sc i zadostno število odjemalcev. Povdarjam . i-t bodem razpošiljal te skladbe naročali le proti poštnemu povzetju. Cenjeni niki blagovole naj po dopisnici nazna-podpisanemu svoje narocbe do lfi. dec. 1. Alojzij Sachs učitelj v dež. prisilni de-i Ljubljana. . Slovenska zadruga" ki jo je izdajal van Lapa i m- na Krškem neha z novim ^torn i/hajati. _ Gospodarstvo. Slovansko trgovsko društvo na Dunaju. VFL, Neudeggergasse 20. je središče - . skega življa vseh slovanskih narodnosti tro-Ogrski, čegar glavni smoter je, da na vseli poljih v duhu vzajemnosti v ;igo slovanske trgovine in industrije, ka-tudi vseh k tej stroki pripadajočih Posreduje trgovsko zvezo med slov^n-i trgovci in industrijalci, ter je drage na uslugo z m;sveti v trgovskih in in-I -'rijalnih zadevah Slovanom prijazuk saro j v. Deluje za strokevno izobrazbo svojih u »v : z osnovanjem knjižnic in čitalnic, v. j o vanj em strokovnih tečajev 111 predavanj, snovanjem zbirk uzorcev. podpiranjem :Ov. ki potujejo v prid samoizobrazbe «ul. itd. Preskrbuj- brezplačno službe svojim c i ,m. Pri tem se ozir;. posebno na inozein-sk trgovska središča, kjer se nudi trgovski mladini priiika, da si pridobi izkušenj v vseh 60 K mesečno ali pa četrtletno vedno naprej plačljive členarine. Ustanovni členi plačajo enkrat za vselej 100 K ali v obrokih v teku dveh let. Podpirajoči člani 10 K. Prispevajoči 4 K na leto. Podržavljenje Severne Železnice. Kakor poročajo poljski listi, bo ravnateljem Severne železnice imenovan dvorni svetnik baron Banhaus. Stanje ozimnih setev je vsled ugodnega poznoje sen skega po vsej Avstro-Ogrski zelo ugodno. vremena Izvedba zakona o ločitvi cerkve na Francoskem. PARIZ 10. Vlada je sklenila odkloniti vse predloge škofov, da bi se z ozirom na sedanje razmere, vse državi pripadajoče in v posestvu duhovščine se nahajajoče nepremično posestvo dalo v zakup škofijam. Dotične nepremičnine se z dnem 11. t. m. odtegnejo svojemu prvotnemu namenu. PARIZ 10. V nekem razgovoru je naučni minister, z ozirom na prepoved papeževo, naj se francosko svečenstvo ne podvrže formalitetni izjavi, ponovil, da se bo smelo bogoslužje izvrševati kakor doslej, ako se svečenstvo podvrže izjavi. V nasprotnem slučaju bo imel zadnjo besedo zakon. Briand je rekel, da se je papež zato odločil na odpor, ker se nadeja, da zmaga v tej državljanski vojni cerkev. Ministerski predsednik Clemenceau je v nekem razgovoru rekel, da odobruje izjavo naučnega ministra Brianda in da če hoče cerkev vojno, jo bo tudi imela. PARIZ 10. Kakor poročajo listi, je pa-V03D1. . pež odgovoril na vprašanje več škofov radi + Idealna služkinja, o »idealni služ- j najnoveje ministerijalne okrožnice, v stvari kinji pripoveduje neki nesvyorški list na- j nadaljevani1a službe božje v cerkvah, naj opu-stopno : Nekej gospej se je ponudila v ;ste vsako izjavo. službo pohlevna" gospodična kakor slu- j RIM 10. Papež je odredil, da naj se žabnica. »Znate kuhati?«, jo je vprašala i jutri v vseh cerkvah vrše molitve za Franco-gospodinja. — >Da, milostljiva gospa, vse | sko. Pij X. je rekel, daje uverjen, da bodo kar želite«. — »Prati?« — »Da, milo-j francoski katoliki znali vstrajati v preganja-stiva gospa«. — »Koliko svobodnih ur nju, ki se izvrši v zmago cerkve. Danes se na teden bi rada imela?« — »Prav no-i vrši živahno izmenjavanje brzojavnih poročil bene«. — »Kolikokrat bi kuhinjsko po- j med Vatikanom in francoskimi Škoti, sodo dobro oribala?« -- »Dvakrat naj PARIZ 10. Vsi listi govore o položaju, teden«. — »In okna?« — »Vsak torek«, ki gaje ustvaril papež. Radikalni in socijali-— »Ste li prijateljica otrok ?« — Da, mi-; stični listi pravijo, da je cerkev napovedala lostiva gospa«. — Koliko časa ste bila versko vojno. Republika ne sme dopustiti, da bila pri vaši zadnji gospodinji? — »Štirij bi se jo zasramovalo. Konservativni in naci-leta«. — »In zakaj greste proč?« — »Ker 1 jonalistični listi odobrujejo odločitev pape-se gospa preseli v Evropo«. — »Koliko i ževo. Bolje je nasilje in verska vojna, nego plače zahtevate ?« — »Mesečno 4 dolarje«. : prostozidarski jarem. Republika naj se prične »In kedaj zamorete nastopiti službo?« —' ga jati s papežem. »Lahko takoj«. — Gospa je bila pre- J ^ Ferdinand Brunetićre. srečna, da je vendar enkrat dobila »ideal« pARIZ 1Q Danes je umrl Ferdinand služabnice. \ tem hipu je ves razburjen Bruneti{ člen akademije in izdajatelj lista pristopil v sobo paznik blaznice ter za-klical : »Hvala Bogu! zopet jo imam!« — Idealno služkinjo so odvedli zopet v blaznico ! * Utrjenje italijanskega obrežja. Za utr- .Revue des deux mondes". Dr. Fran Korsano specijalist za srfilttifne in kožne bokzni itd. v Trstu Ima i ^ : svoj ambulatorij i ..hv; ? ulici S. Nicolo st. 9 (sad Jadraisio BanSo) Sprejema od 12. do I. in 5.'/, do 6.1 a j opol. Konkurenčne cene ulica Ponterosso štev. 10 C. Cillo & Baroni Velika izbera blaga za gospe od 45 sive. naprej Zimske odeje za postelje od 2'f3SB gjSd= naprej Perilo, maje za moške In ženske. Drobni predmeti v veliki — izberi. Denarna posojila stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim cbrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZIDA&Ii; ulica delta C&serma št. 14, I. nadat od 9.—12. predpoi. in od 3.-6. popoludne. rji Ferdinand Brunetiere se je rodil leta 1849 v Toulonu. Leta 1875 je prevzel slovstveno kritiko v „Revue des deux mondes" jenje italijanskega obrežja je v italijan- in po smrti Buloza je postal ravnatelj te naj-skem mornaričnem proračunu določenih j važneje francoske revije, za pristanišče v Ankoni 3 in pol mil. liri; za pristanišče v Bariju 2,0oo.ooo lir, v Brinuisi 1 mil. lir, za beneško obrežje pa 15 mil. in pol lir. * Znanstvena ekspedicija na Kamčatko. -ini.c . ;:iio!ia'ioiions"cnoiioi 3---------------j p| e®' Tovarna pohlžtva j jf^SSf o ™ i f'--' - ^ i' ^ <" »Ti š',' v -I m i f Kralj Behanzin. ALŽIR 10. Kralj Behanzin je danes umrl. Po sklenjenem miru z Japonsko so pričeli v Rusiji povetevati več pozornosti znanstvenemu delovanju. Tako je sedaj ruska akademija znanosti vsprejela ponudbo milijonarja Rjabušinskega, ki daja pol milijona mark za odpravo milijona mark za odpravo ekspedicije na Kamčatko. Ako-ravno je ta ekspedicija povsem znanstvene naravi, je vendar s političnega etnografskega gledišča velike važnosti. + Spomenik cesarja Karola Velikega na Dunaju. Nedavno temu so odkrili na Dunaju na cerkvi sv. Petra spoaienik nemškega cesarja Karola Velikega (f 814). Praški > Narodny Listy« se britko pritožujejo, da se je ta spomenik odkril na Dunaju baje pozabili, da imajo tamkaj ne le dolžnosti ne nasproti Nemcem, ampak tudi nasproti Slovanom, ki se vsled brezobzirnosti, s katero se je ono slavje uprizorilo, smatrajo Žaljeni v svojih čutstvih. Avstrije se utemeljitelj nemške države prav nič ne tiče. /njegov spomenik bi bil prav za prav na mestu v Berolinu. Brzojavne vesti. Avstrijska poslanska zbornica. DUNAJ 10. Prihodnja seja poslanske zbornice se bo vršila dne 17. t. m. z dnevnim redom : Proračunski provizorij za čas od 1. januvarja do 31. julija, poročilo proračunskega odseka o predlogu posl. Pommerja in tovarišev glede uravnave plač kancelijskili pomočnikov in poročilo obrtnega odseka glede zakona o pijančevanju. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 10. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o proračunu ministerstva za poljedelstvo ter sklenila, da podaljša za časa proračunskih debat seje za eno uro. Prihodnja seja jutri. Deželna zveza ogrskih tovarnarjev. BUDIMPEŠTA 10. Deželna zveza ogrskih tovarnarjev je na svoji nedeljski seji glede razdelitve zalaganja za armado sklenila, da je dogovor ogrske vlade in vojnega ministra najmanje, kar je mogla zahtevati Ogrska. Ako napade Avstrija ogrske pravice, potem bi bile skupne institucije v svojih temeljih omajane. Viharji. BRUSELJ 10. Na morski obali razsaja uiica Un Jtv. 52 n (Uafcu fefts). T * T n r A • i j j ??esn?510 (ScUko pas f O-arT'®. ca n? r«c '<::f. ^snkunnoo. S^rr-jasitjc ** rsrJiovTStns. tadi jrft {5 ' ^VSMCMC- E-fvieilEib lačrtili. I? ! i B t O i i O .. & :. C* i I O »I O >' V" "OllCilP'lffl ANTON KUKIZ M TukoTrrtii poukilk uliH h.; U H silen vihar. Neka angležka ladija se je blizo | holandske obali potopila. Utonilo je več i oseb. i ^t&esmt&amji KRISTIANSUD 10. Vsled viharja se je potopil parnik „Tremad". Utonilo je 7 oseb posadke. Trgovina, oziroma krojačnica KODANTfoVeOdMee.o;e ustanove 1 TfSl, «1103 TOlMte št. 34 (? BOTi ti) je podelil Rooseveltu mirovno nagrado. »^Hta StttOVa ClftŽ di Srfests". Nezgoda parnika. \^ELIKA ZALOGA SUEČ 10. Danes je parnik „Član Mac- izgotovljenih oblek za odrasle in dečke donald" zadel pri kanalski postaji 146 na = vsake vrste. aec suho ter je zaprl kanal. Parnik „Mooltan"; Delavske hlače prve vrste, kakor tudi z indijsko pošto ima že 15 ur zamude. j blago vseh vrst iz najpopolnejše no vos* i Perzijski šah. _ TEHERAN 10. Stanje perzijskega šaha se ni poslabšalo. i * S^JmmJ. Nemiri v Perziji. , _ ____ a LONDON 10. „Daily Mail" poroča: g ^ lM&WO tBIl lH^fc fe MU. ~ Glasom vesti iz Perzije vladajo v raznih pokrajinah veliki nemiri. Ogorčenost je provzro-čila sovlada kneza Šoa-Saltaneb. Guverner v. Kernanu je oborožil ugledne meščane, ker se je bati težavnega položaja, ki utegne nastati vsled smrti šaha. Maroko. TANGEK 10. Podadmiral Touchard je predpoludne v spremstvu francoskega odposlanca in poveljnikov francoskih ladij obiskal Mohamcdael Toresa. i Rusija. RIGA 10. (Petrogr. brz. ageutura;. — Reformna komisija gubernije je sklenila odpraviti cerkveni patronat za veleposestnike. Duhovnike bo v bodoče volil cerkveni svet, sestavljen iz treh kurij. Tovarna pohištva = RAFAEL ITALIA = Velikansko skladlft6< razstava pohištva in tapetarij —TRST ulica Malcanton Stav. 1 m m!« nimkih ommmk. w Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, ro te oglase in v obče kakorsao koli vrsto oglasov sprejema ,Inseratni oddelek" v ulici GiOrgio G;datii it. i S (Narodni dom) polunadstropje. levo. Urad je y.15 99.20 «9.85 89.85 114.40 114 40 95.85 95 ;5 34 95 84 £5 1774.— 1774 — ti 89 25 240 821 6y0.50 /,240.85 117.57' •23.50 /t 117.80 23.n0 19.10'/, 19.11 95. 0 95.55 11.31 11-31 Borzna porodila dne 10. decembra. Tržaška borza. NtV-oleoni K 19.12--19.15—, ang'ežke lire K — do London kratek ternrn K 240 90—241.15 Francija K 95.40--95.60. Italija K 95.50— —95.70— italijanski bankovci E —.— —.—. Nemčija K 117.55—117.70, nemški bankovci K —.—*— — avstrijska ednotr.a renta K 99.20—99 50, ozrska kr«nfiha renta K 95.75—9-5.05, italijanska rt-ma E —.— —.—, kreditne akciie K 691.— — 693.—, državne železnice K 679.50-6*150 — LombsrcS- E 178 50—180 50 Llovciov«- nhciie K 795 — 805 — Srečke Tis« K 331.75—335.75, Lire^i: K 4J.6,— do 483.—, Bodei.hredit lfcfeO K V.'.- 3i0—. Bojen kre ti it 1S89 K 302.— 310.—. Turfke K 160.— do 102.— Srbske —.— do —.— Dunajska borza oo 2. pop. i>r2avni d.dg v pipirju n n n Srebru Avstrijska renta v z'.u\u v fcreuab V* Av tr investicijska renta 3, ogr-trn renta v zlata 4'/e „ „ kieuali 4: , *; i o n * ° o &~cije nacijonalne brnite Kreditne tkeija Lcridon, 10 llut. Ki) drtavuili n»ari -M ainjz 2 j frankov » itai. lir ttoarBki cekini * Parižka in londonska borza. I'ar i z: (.sklep.) — Fraucozka renta 96.07, 1'jdijaaska renta 103.50, španski oxterieur 95.—, atcijo otonianske banke 678 —. Menjice na London 252 60. Pariz: (Sklep/ Avstrijske državne železnice —.— Lombarde —.— unificirana turška renta 94.35 avstrijska ziatR renta 99.75, ogrska 4"/0 ziata renta ''7 75. L&ndcrbank 505 —, turške srečko 119.75, pu-■ika banka 16.72, italijanske iueridiionalne akcije 786.— akcije Kio Tinto 20.32. Omahljiva. L o n ti n : (tšklep) Konsolidiran dolg 86 n/I6 srebro 32,— Lombardi 7.'/«, Španska renta 94.— sta-lijanska renia 102.1,', tržni diskont 5-% mcnjice na Lunaju —.—. Stalna. Tržna poročila 10. decembra. Budimpeita. Pšenica za april K 14.82 do K 14 iS4, rž za april K 13.16 do 131S, oves za april . 'jd K 14>0 do 14*2, koruza za maj 10 36 do 10 39. j i"eiika: ponudbe in pov; ra657-r-» omejeno, tendenca mrtva P odaja: 25.000 met. stotov, komaj v/.držano : dniga žita nespremenjeno. — Vreme: dež. H u iu b ur g. (Sklep pop.) Kava .-Santo* good ■ average, za december 32a za marec 23*1*, za maj 34.—. za september 35—. Cstaiuo. Kava Kio na- i ?adna loco 34—36 uavaJna reelnn i 7 — 33 navadna j d.,bra 39—41 H a v t e. (Sklep) Kava Santos good average j ca tekoči mesec 40.3/„ za marec 41.—. »Stalna. New-York. Kava Kio za bodoče dobave, j Komaj stalno, za 10 do 20 stotink nižje — Prodaja:! 12.000 vreč. i'a riz. Kž za tekoči mesec 17.50, za ja-J nuvar 17.75. za jan.-april 17.75, marec-junij 17.75; (miruo). — Plenica za tekoči mesec 23.20, za ja- j u u var 23 10, za januvar-apri! 23 25, za marec-junij 23 40 (mirno). — Moka za tekoči mesec 30.15 za lauuvar 30.05, za januvar-april 30.10, za marec junij 30.25 !mirno). — Kepično olje za tekoči mesec Š7*/,, za jannvar. 86.'/», jan.-april 82.',, za maj-avgust 70.—, (mlačno), špirit z tekoči mesec 41.*,, mesec januvar 42za januvar-april 43\'4—, za maj-avgust 44.7S, (mirno) — Sladkor surov SS" uso nov 25.--25*— (miruo), bel za tekoči mesec 28.1 „, za januvar. 28'„, za januar-april 28.s/4 za arec-junij 20— (mlačuo). rafiniran 58.^0- 59.—. — Vreme: mrzlo. Pr-x:ijr n za vožnjo poŠte iz Podgrada v Bi _ I Ublnjt II Btrico se takoj sprejme. Plača poj dogovoru. Služba stalna. Zahtevam znanje s konji r avnati in poštenost. D r ago ti n Gobec — Podgrad (frtra). __(1*21) Slovenci! Podpirajmo „Dijaško pooporno 5roštvo" v Trstu o Električno vpeljavo izvršuje franje S. Dalsasse TRST C ulica Sp'ridicne Stev. 6. GLAS. V bogataj zalegi pohištva Em. Ehrenfreund (prej jo«i) ulica Snove 24 (pritličje) daj a noro in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. „„ V rimskem vrtu ul. Molin grande št. 6-8 je na novo semkaj došla najtežja velikanska deklica sedanjosti se svojimi dresiranimi kačami, in ki se producira s svojimi močmi. Nadalje najmanja dama sveta, imenovana princesinja ..COLIB^I s^Sf*" živeča pančk;i 15 let stara in 9\. k^ tež'sa. VELIKA ZALOGA praznili: buteljk TRST ulica delle Ombrelle štev. 5 Guido e jCogo Com 100.000 buteljk od šampanjca za refošk Prodajejo in kupujejo se buteljke v.-ukt vrste za refoSk, sam panje, borde;nix rensko vino, konjak itd. itd. VKLTKA ZALOGA Buteljk od pol litra, 1 litr . in 1 in pol litra. Damjane iz stekla opletent* Prevzamejo se dopošiljatve na Deželo. Kupuje se razbito steklo vsake vrste. Kfior si želi olirasiii svetlost in mM\ svojlli las, naj io u\m rabi. Proizvodi SALUS se prodajajo v glavnih prodajalnicah dišav in v mirodilnlcah. Kinematograf Fatlie Freres ki posluje v FOXDO COKONEO (poleg gledališča Minerva) je absoUiifg© priznan kakor edini kar se tiče netresijivo. ti in tehniške popolnosti (ni smeti zamenjati z drugimi Kinematografi, ki se jih je doslej videlo) Četrti velikanski program. Nizke cene. Zaloga obuvala TRST — ulica S. Caterina štev. 6 Zadnje novosti moških in ženskih Prevzamejo se naročila do mori. Specijaliteta čevlje? za Jfajnoveji dohod amerikanskih, francoskih in italijanskih vzorcev. - pete iz gomija. - Velika izbera angl. „Creme". ca - ena hiša v ulici S iMd fjiOUdj aU . dimo s 150 sežnji zemljišča ; dve hiši v isti ulici z 200 sežnji zemljišča ; stavbišče na Greti 110 sežnji zemljišča ; zemljišče v ulici dei Eremo. voda iz iBrojence, plin, vodnjak, stavbišče pripravn |za dvorec, vozna cesta; en nov dvorec pr ;sv. Ivanu, nova hiša, prosta davka za II let I vrt voda. plin, ob glavni cesti. - Obrniti sej? na ' ES.FAELE BIZZ&? TRST, Corso št. 22, II. n?cls r Vr>- W Ki Ve!«ka zaloga koSes (bicikh / Oepmanla in ^azior«.^ ^ 'šoies na bencin (motocikloD EOSSLER l JAl'r »:ri kolesih in motcciklctah potrebni!) pr:t»k. tnehauićna delalnica ^ kolesarska šc!.. GIUSEPPE EGGER TRST — Piazza della Caserma štev. BOGoiiLPiio -:m bivši urar v Sežri i jiivljsvojim cenjenim "djcr d;i je odprl svojo novo ^ prodajalnico v » TFSTU. ailca ViDcettzo Beli ni štr. nasproti cerkve sv. Antona novega. TRST čevljev \\m Slavnim društvom se priporočam za sestavo letnih ra-runOT in : ilano. revizijo r.aviružnili knjig, predpriprave za r.bčiii zbor, ppreunenibe pravil, vVnjiženje >prtinr-n:h odbora v zadjužni register, ustanovljnje-novib din-- v, likvidacijska postopanja in izbris dru- i -tev iz t;g vu; reg stra, reševan je vi»eh 'iru~tve- j nin zadev nasproti davčnim in političnim oblastnijam ' in \>akovT.-tne ua?vete v zadružnih stvareh. Večletno ! moje delovanje v zadružnih stvareh je porok, da v«ako delo izvršim hitro v popolno zadovoljnoat. Muoga laskava priznanja in spričevala na zahteve. Janko Trošt. Skorklja 471 (nad rojansko cerkvijo) pri Trstu. __I *"* ! fi prodaja vsakovrstne ure in popravi], po zmernih cer,ah in z jamstvom. iste ; LiEMeat Capici C°. nadomestek /.i | Anker-Pain-E\peller I Pri naktiporanju ie»;.i jiri/it ino * ii»ji*Tratnej<»g:i, t>olitl.l:ilujoćeg.t mazila, ki se dobi v vst-h lekarnah ti.t j se vedno vil7-i Iia znamko ,,SIDRO". Lekarna dr. SI«JHTERJA v PRAGI. Fflflpirajmo ško j i t -.j podpo.no društvo v TRSTU Radi odpoto anja ^ nov t 30 kovinskimi ploščami; izbrani, -večinoma ru-3ki komadi. Igra mehko in harmonično, primeren za društvo in rodbino. — Cena 35 gld , vreden 00 gld, Via Nufva >t. 11, IV. tad- desno._1353 L'abiu*. DQ enH harmonika Tiiea Torrente 5t. ti o C 4 A II. nadst vrata St. 29 (1412 (2 sobi, sobico, kuhinjo, vodo plin) iičem ne daleč od kavarne 1455 Prod Stanovanje Trgovec jestvin, ki ima svojo dobro vpeljano prodajalnico v -redu.i mesta, išče druga (com^agnon) s kapitalom od luOO kron. Drug hi vodil upravo trgovine. Pisati je pod ..Trgovec -t. 12-' — Poste restante, Piarza Nicolft Tommaseo._ zrnožeu slovenskega, nem^kt-ga in itaiijan-«kega jezika v govoru in pisavi išče službe v kaki pisarni ali v kakem skladišču (Magazinu) Nasiov po\e ..Inseratni oddelek Edinosti". 1415 n BRAVO I« m m g se zasluži im kapitalom m I trakti) izde- luje žganje in likere na mrzli poti. Kdor z mojimi izvlečki (Ekstrakti) manipulira. mu jamčim za najboljši vspeh. Kdor se te izvrstne tvrdke hoče udeležiti naj pošlje svoj natančni naslov pod imenom: „PRVA SLOVENSKA TVRDKA 80400" na anončno ekspedicijo EDVARD BRAUN, ======= DUNAJ I. Rotentarmctrasse 9 Dunajska prodajalnica slanine OIORGIO HI TTER ^/vrk/v/v/v^v TRST _ ulica della Caserma št. 19 aaa/vaaa Palača Vianello poleg Kinematografa EDISON, Prodaja prekajenegn in svežega mesa, vsake vrste salamov i/ Motlcne, l^olonje, \ erone in Ogrskih. — Klobase Neustadter in Kranjske. — Velika zaloga svežih konserv in konserv v škatljah, omake in sir vsake vrste. Zastopnik in zalagatelj odlikovane tovarne konserv „MONDO Prodajalnica jo prostorna, zračna in krasno opremljena, red In higijena natančna. slikar, dekorater, slika izveske itd.. laSc Trst — ulica Pacluina št. 9 (vogal ulica Chiozza). Vsprojemu vsakovrstno dekoracijsku, ; -t nisko delo, kakor sobe izveske in lak ; Prihajajte po vati vsakovrstne jest - v prodajaln kolonija! n-. bi - )lag?t in j< Fra.3icasco lanier ulica Cecilia 14 (ogel ulice Ruggero Mana) kjer najdete vedno sveže blago. NVVVVNVVV^V V \\\\\\\\\\\\ \ V jbroznani prodajalnici jestvin in kolonija: Fetra Feternel v ulici Glulia Ste v. 7 6 je vdobiti vsakovrstne jest vine, kakor: riž, testenine (napeljske), sladkor, tursčno belo moko. naravno maslo, sveče milo, jedi olje prve vrste. Blago vedno sveže v Najboljše in najnovejše čistilo za kovini Glavni zastopnik : EUGENIO COSTANTINI Via Lavatoio št. 5 Splosoa mm mlzarnize ia odlikovane tovorne ulošč ii flrmiH Drefirnetov iz cementa *% v PUUSCOLI (ČERVINJAN) ss nahaja v Crslu, liva Grumula štev. 6, kjer je tiidi ermaiicntna zaloga okirjev (gole). tOM Les prirejen za stavbe. Podi iz tankih in debelih desk. — Plošče iz cementa itd. Proračuni in tekoče cene zastonj.