Največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
Velja za vse leto......... $6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
JThe largest Slovenian Daily-ill the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. --_-.- i - ■ ■■-
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 105. — ŠTEV. 105.
NEW YORK, FRIDAY, MAY 5, 1S22. — PETEK, 5. MAJA 1922.
VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
PREMOGARJI 0 OBOROŽENEM POHODU
PRI OBRAVNAVI PROTI PRE MOGARJEM SO OPISALI TRGOVCI OPLENJENJE PRODAJ ALEN. — DRŽAVNI KOZAKI NA DELU. — CENA PREMOGA SE JE ZVIŠALA. — PRIČEVANJA DRŽAVNIH PRIČ SO GOR OSTASNE IZMIŠLJOTINE. —
Char!e«town, \V. V a . •'{. maja. Armada |>rwm<»trarje\\ ki j*' navalila na Lo&an okraj tekom pre-trklejra poletja, je bila mofciliz-i na l»«ije ti it ti-melju povelja, ka-t- i r baje izdal okrajni jrlavni ■ t i. m I'uit«-.I Min«* Workers of America v <'har4«"sto\vn, — kot jf ir|n.v<»(lal <laii«'s kot |>ri<-a Walter Itlmiml. tu ki uuijski premolar.
INivt lje j« prišlo ind riktno nje-mu. — je rekel, — naj v družbi til.^no sposobnih mož organizira Lokali okra-. William Blizzard. u:i.i*»ki uradnik, pr«»ti kateprmn »• s, vrii obravnava, jt* <l;il [ir<-ino^arju James Kinjru indr-1'kliio |Nivelja. naj jn»šlje nadaljuj i.l.i iM/rnr ljudi na Clair Mountain. kj« r -.<» s»* vršili boj*.
( lani nj»-trove krajevne unij«', j«* r»*k**l Kin«?, — so prispevali hi fi m'- dolarjev za puške potem, k«i si i -ili nagovorili njih uradniki ki mi rekli, da nameravajo odkorakati proti Lotranu in M; npr o f - r dostavil, naj vzame hridii" pre--od, k«-r pa bodo iztrebili. Država j>* poklicala na pričevali'.- v«**- trgovcev, ki so pripovedovali o p!«-nj«-nju v njih prod a -.11 ■ .ili o 11 strani *'nstaŠe%-T\ R»>-k!i ><», da so i/ifubili blatrft v vrwi-Iir ti vee tis«.." dolarjev.
J. N St«itu*. ki je ž- V'mišic: cnntraktor iz Carle*tona. je pri-"a1 d;> j«* «»1» «"asu, ko jo delal v M'/ini Winifred, eni neko sknyvi-no pr»*m«»garjev, ko s«» satvili preti lojr da na' predo v OharleRtmvn.
urade listov ter obesijo <jo-iet nerja.
Na temelju kriznega zasl šanja [».i je pi>zn«'je priznal, da ne ve. ■ s«» bili oni. ki so to govorili. b-i< ilajalei ali premo jra rji. ker tii smatral «d> onem easn teh gro-'c n j za r»"<ne.
Nastopilo je vtv nadaljn'*. >r<\ malo verodostojnih. ki so [»ideale, kako so "uporni" premo-rarji ropali |>o njih pr<»da jalnali tet odnašali vsakovrstne stvari, ud obleke pa do munieije.
Pittsburgh, Pa.. 3. aprila. — Vsled |x»fiva na "fair play", ka-teicga so izdali zastopniki l*nitf»d Min»> Workers v stavkarskein o-/emlju Favette okraja, sta šerif ShaW in Smith, kapitan državpe-ga orožnialva sklenila iti "fifty-lift v" s premogarji t«*r dovoliti lini.rsk«« zborovanja na pr*>st<»m zraku |wwl pogojem, da bodo redna in da se bodo vršila strogo v irlasju z regulacijami, katere ko uveljavile oblasti v stavkar-skem ozemlju.
Na nekem velikanskem zborovanju p»«logarjev, ki se je vrii-v Merritatown, je rekel glaviii
I organizator. William Feeney, ko j je" nagovoril tri tiso«- mož:
— Nadaljevanje teh sestankov i je b:lo omogočeno vsi cd dogo-; vora med šerifom Shaw, kapita-I nom Smith t«*r zastopniki premo-i garj< v. Nadaljevanj-* zborovanj • j»- v vaših rokah. Hodite pazljivi, j št rif iti kapitan sta s»- dogovori-j la. da pojdeta * fifty-fifty *" z vami, a iV boste postali neredni ter vsled tega izgubili stavko, ne bo mogoče dolžiti vaših voditeljev.
Kljub ponovnih izjavam naeel-| nikov zvez tielmlajaleev, da jo . hd«» jKivpraševanje po premoirn le ntiilo jx.vei'ano vsled zmanjšane produkcije, j«* cena v s h vrst meh-jkega premoga poskočila tako \-I pittsbnrŠkem. kot v Connellsville okraju.
VARŠAVSKI ŽIDJE V VELIKI NEVARNOSTI
Študentje napadli majsko zboro-J vanje. Žid je so ebdelovali z noži in s palicami.
Gdansk. maja. — Tz Varšave p-roeajo. da so s,- vršili tam veliki nemiri on j.nliki praznovanja pr\egr. maja. Poljski študentje so napadli zborovanje židovskih delavcev. navzoče pretepali in jih zbadali z nožmi.
Nemiri so začeli, ko je stopil na jiozornieo socijalisti«"ni poslani« dr. Seliipper. Vsled medklice v je moral svoj govor večkrat prekiniti. Študenti so slednjič stegali židovske zastave z drogov t'-r s ose dejanski lotili zboroval-cev. Ž dje s i v strahu uobegnili.
Ran;en je fcil tudi ameriški dr-žavljan Josej^h Brod,-, ki je pri-š« 1 i r. Moskve ter se mudil par dni v Varšavi.
Mir je nastal Sele zatem, ko je st -pilo vojaštvo v akcijo.
UNIČriL DRAGOCENO VIOLINO
PHIZOE S TURŠKO GRŠKE PR OKTE. £-"La run kaže gr k? čete, ki nap- lujejo c ot* Turkom v Mali A2?ji.
AMERIŠKA POSADKA V NEMŠKEM OZEMLJU
FRANCIJA JE DELOMA ODOBRILA POGODBO
FRANCOSKI KABINET JE SPREJEL GENOVSKO POGODBO GLEDE NE-AGRESIVNOSTI MED DRŽAVAMI IN SICER Z ENIM PRIDRŽKOM. BOLJŠEVTKI BODO NAJBRŽE SPREJELI REKONŠTRUKCIJSK1 PROGRAM LLOYD GEORGE — GOST
ITALJANOV.
Mc£očc bo G3ta" m<jii:r, d.l ara:-rifckih okupacijskih čft c,h Rentj. posebno na prošnjo Nemčije same.
Washington, I). ('.. 4. maja. — Kot je izjavil danos vojni tajnik Weeks, ve vojni d< partment ši- ni ooloi'il. <rlf<l»' ti-ira. naj narodi prošnj' zaveznikov in Xem>"-ij • s inu*. da hi ^>stal;i š«» naprej majhna ameriška posadka, obstojema \y.1 jMlsto do tisoč mož. ob Renu.
Kakor znano se je dne 20. marca tukaj objavilo, da je odredil predsednik Harding umaknitev vseli ameriških čet z nemških tal I o dne prvejra julija tekočega leta. a medtem je pol it ičn" j^olo-žaj tako izpremenil. da l»i tako zavezniki kot Nemci sami smatra-' li popolno izločenje Amerikaneev iz evropskih zadev za veliko ne-1
- J- . i -	1
^reeo. Kot se splošno ].r.znava, so ameriške čete v veliki meri pripomogle k stabiliziranju položaja.
Dejstvo, da se razmišlja tukaj o izpremembi prvotnega povelja.' je prišlo na dan s tem, da je sporočil polkovnik Campbell King senatorju Ilarrisu iz Gcorgije, naj se zaenkrat opusti sprejemne pozdravne načrte ob priliki povrat-ka osmega infanterijskega polka v Savannah. Ga., ker bodo najbrž posebne okoliščine, katerih ni bilo mogoče videti vnaprej, zavlekle povratek toga polka.
750,000 DELAVCEV IZPETIH.
POZOR POTNIKI!
Izletniški parnik "BZLVEDEDE"
(Cosnlieh Line) odpluje iz New Yorka v Trii dne 7. junija,
naie potnik« bo spremljal trni zastopnik skozi iz New Torka do Ljubljane oziroma Zagreba.
ter bo vse potrebno poskrbljeno, <ia bodo potovali kolikor mogoče udobno, da bodo sami z&se, ter da 1« lo imeli posebno hrano, ako bo 1? mogoče, ter posebni vlak v T-sta, ako se jih bo priglasilo za d ost no število.
Za, natančnejša pojasnila pišite ns
FRANK SAKSE& STATE BANK 82 Cortiandt Street, New York
Atlantic City, X. .T., 4. maja. — Tristo let stara Stradivarins violina. vredna nekako dva t.:sfM- dolarjev. ni pomenjala nič za Gustava Spjeniole, ko so f^a drngi člani nekega tukajšnjega orke->tra dražili tef norčevali iz hjetra.
4'akal jo. da so ostali muzikant-je zapustili svoje prostore, nakar je pričel razbijati vs<? inštrumente, katere je mogel doseči, pri <V-nmr se je poslužii one violine kot zadnjega orodja, da dokonča delo un'«"enja. Ko se je vrnil lastnik violine. Harry Loventhal, ni ostalo od krasne violine ničesar dm-jrega kot mešaniea razbitega lesa in strun.
Speniole je bil aretiran radi hudobnega poškodovanja tuje lestnine ter stavljen pod jamšči-no tisoč dola rej v,
| TRUE MRTVI NA ŽELENI-
ŠKJEM KRIŽIŠČU.
-
Grcensburg, Pa.. 4. maja. — Trije možki so bili ubiti in en je bil poškodovan tukaj, ko je neki proti iztoku vozači vlak zadel v avtomobil, v katerem so se dotič-ni vozili pri Manor Prosing Pennsylvania železniee.
Prememba! -
Parnik Belvedere, H je bil prvotno določen, da odpluje 14. Junija, bo odplul en teden prej. to Je 7. Junija.
Frank Sakter State Bank (Adv't)	New York
London, Anglija, 4. maja. — Ti. četrtine miljona delavcev v strojni industriji s<» sc<"aj izprte in od teh GOO.OOO danes .sled spora. lei je nastal glede vprašanj^ o-bratnega vodstva.
Soprlasno z objavo. k> je bila izdana pred kratkim, so delodajalci odprli svoje tvora ice za vse. ki so pripravljeni z< pet pričeti z delom na temelju pogojev delodajalcev, a le malo delavcev se je po$luž'lo te prilike.
Pričela se je uradna preiskava aletle vzrokov tepra spora.
ZASTRUPLJEVALNA AFERA V CLEVELAND!!.
Cleveland, O.. 4. maja. — Okr. pravdnik Stanton je rekel danes, da bo kemik, ki preiskuje bistvene organe zadnjega moža osumljene ženske. Se tekom današnjega dne podal svoje poročilo. Če je našel strup v teli organih, bo Stanton takoj naprosil veliko po-roto, naj dvigne proti dotični ženski obtožbo radi umora.
O celi eadevi bomo poročali, kakorhitro se razvije naprej.
NQVI RAZVOJI V
ZADEVI BRUNEN
i
— i
Fcle6 dveh aiV.har.ia v z v-.i z unoi ora lastnika cirkusa Brrn-2- :
na, bodo aretirali še žjnsko. j
Mount Holly, X. -I.. 4. ma a. — | Dttektivi. ki majo v rokah mo-ritno zadevo ' Honest John" lirn-! r.«-na. lastnika cirkus.s. k: j«* bil ustreljen dn.» 10 ni.nca tck«M"-etra leta na njegovem domu v Riverside. v bližini tukajšnjega kraja, s « včvrtij nnml'j".i'i. da bodo najbrž izvršili nadaljno aretacij » v z v« v} s to zadevo in -.irf-r v Teku naslednjih šest in trideset Tir.
Harry Mohr, svak umorjenega moža t«r Charles IVwe'1. neki koneesijonar v cirkusu, so nahajata kot jetnika v tukajšnji o-krajni ječi. kjer čakajo na akcijo velike porote.
Mohr je bil aretiran pretekli četrtek na temelju priznanja, katero je baje podal Powell, da ga je namreč najel Mohr. naj ub'je Brun ena.
Včeraj so krožila poročila, da bo najmanj ena ženska aretirana v zvezi s to molilno zadevo. Okr. detektiv Ellis Parker je rekel, da je ugotovil zastavljalnico v Pliila-delphiji, deset milj od tukaj, k.i-r je kupil Powell puško, s katero je bil izvršen umor.
Sla sorodnikov in prijateljev umorjenega moža. ki pomaga oblastim, je bilo povečana včeraj vsled prihoda George Weinerja, ki je bil do pred kratkim glavni kuhar v cirkusu. Weiner se je ]>o-svetoval z detektivom Ellisom ter c.V rajnim pravdni kom Kelseyem sl:ozi več kot en^ uro. Pozneje je rekel, da j«! bil informiran od uradnikov, da je na dan po umoru Mohr svetoval okrajnemu detektivu. naj zasliši Weinerja. Wei-rer je rekel, da je dal uradnikom info.-maeije. ki bodo pomagale pri razkritju motiva za zločin
POGODBI Z AVSTRIJO IN MADŽARSKO.
Washington, p. C.. 4. maja. — Senat je sprejel včeraj zvečer v tajni seji resolucijo, s katero se avtorizira predsednika, da obnovi staro izročilno pogodbo s prejšnjo avstro-ogrsko monarhijo in sicer z Avstrijo in Madžarsko ter nadalje resolucijo, ki avtorizira predsednika, da obnovi staro copyright pogodbo z Madžarsko.
Z^r ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ. VEČJI SLOVENS3LI DNEV-VXK V ZDR. DRŽAVAH.
BOJI NA IRSKEM SE NISO PONEHALI
Deset ranjenih v bitki. — Štirje koaštablci ji ustreljeni iz zasede.
Za soglasje v repub. armadi.
Dublin, 11 sk;i. 4. maja. — Deset član* v redne irske republikanske armade je bilo ranjenih tekem dva dni trajajočih operacij v Kilkenny. — se glasi v ofieijel-liciti poročilu glavnega stana ir-hi:e republikanske armade. Tudi med nere Inimi četami je bilo več ranjenih in redne čete so ujele 108 mož.
Sosrlasno s p«iroe<-valcem lista Irish Independent sta ostala marki j in markiza of Ormonde v svojem gradu tekom zasedenja tega gradu od strani nerednih čet in tekom obleganja in zavzetja gradu od stilni rednih čet republikanske armade.
M irkij je rekel poročevalcu, da so bili njegovi doživljaji vznemirljivi ter neprijetni, a. dostavil, da je postopala republikanska stranka z njim na skrajno uljuden način. Mark i j in markiza sta dobivala svojo lastno hrano in vojaki niso prišli v nobeno sobo. če ni postalo to potrebno iz vojaških rr zlogov.
Belfast, Irska, 4. maja. — Trije člani ulsterskega posebnega oroživštva so biii težko ranjeni, ko se je streljalo nanje iz zasede pri Ballvronan v južnoiztoenem delu okraja Londonderv včeraj /večer. En k »nštabler pa je bil ranjen v slični aferi pri Oooks-*own. okraj lyrone.
Dublin, Irska. 4. maja. — Velik del prebivalstva Irske, ki se Zavzema za mir, je danes pričakoval posledic včerajšnje značilne akcije parlamenta, ki je odredil, da morajo nasprotujoče si stranke v irski republikanski armadi ta-lroj prenehati s sovražnostmi ter Skleniti premirje'.
Nepričakovano prilvlopljenje de Valero k temu g banju se smatra za upa polno znamenje. <la mir v resnici ni ve diUeč proč.
Pariz, Francija. 4. maja. — Francoski kabinet je danes popoldne odobril besedilo predlaganega dogovora ne-agresije. o katerem se razpravlja na Genovski konferenci, a s pridržkom, da se t» na dogovora ne sme razlagati ta ko. <la bi izgubila Francija katerekoli pravice, katere ima na temi lju sklenjenih pogodb.
Genova, Italija. 4. maja. — Delegati sovjetske misije bodo najbrž sprejeli v splošnem rekon-štrukcijski program, katerega so sestavile velesile, čeprav bodo vrinili številne predloge, ki se bodo tikali posameznosti.
Glavni viri nasprotovanja od strani Rusov bodo najbrž ostali v tem. da -. "lenje program priznanje sovjetske vlade ter člen. o k f. tereni se je >e toliko razpravljalo in ki se tiče povrnitve privatne lastnine inozemcev v Rusiji ali pa kompenzacije za to lastnino.
Druge točke, o katerih se bo razpravljalo, se tičejo zatrt-ja re-volueijonarne propagande od strani boljsevikov ter popolne odsotnosti katerekoli ponudbe od si rani zaveznikov, tikajoče se direktnih vladnih posojil.
Francoska delegacija čaka nestrpno na iziti konferenc v Parizu med Barthou-jem, načelnikom delegacije ter ministrskim predsednikom P«.inearej< m trle.le ruskega vprašanja, predlaganega dogovora glede neagrtsivne poli-»itike. za katerega se zavzema angleški mmistr. pr -dsednik Llovd George ter konečno vprašanja nemške vojne odškodnine.
Medtem pa so dali Francozi izraza svojemu mnenju, da ne bo prišlo do nikakega neposrednega priznanja ruske sovjetsko vlade
OGNJENIK ETNA JE ZAČEL ZOPET BRUHATI.
Catania, Sicilija. 4. maja. — Etna je začela z vso silo bruhati. Iz žrela se sliši na milje daleč sil no grmenje. Črni oblaki so zakrili vse nebo.
in naj store Rusi kar hočejo glede zavezniškega memoranduma. \a drugi strani pa pravi angleški ministrski predsednik, da mora dogovor irlede ne-agresivne )*>-litike, f-e hoče biti uspešen, vključevati tudi Rusijo in pred njenim uključenjem mora priti dogovor velesilami, tikajoč sc njene re-konšt rukeijo.
Vsa znamenja kažejo, da 1m> konferenca par dni !•' markirala čas in medtem bodo glavni igralci pripravili pozornieo za zaključne ! prizore. Mlajši atašeji italjanske-ira zunanjega urada so povabili Lloyd Georgea na izlet v gore, da tem potom ubijejo r-;is ter preprečijo. da bi postal nestrpen.
WRANGEL SE BO PRESELIL NA BOLGARSKO.
Genova, Italija. 4. maja. — Bolgarski ministr. predsednik Stam-bolijski je danes izjavil, da je dovolila vlada general.i \Yran-_rlu, <la se sme naseliti v Dolgariji. Tam bo živel kot privatnik it-r s » n.; bo smel vmešavati v politiko. Smatrali u:a bodo kot privatnika, ne pa kot poveljnika armade.
BARTHOU JE DOSPEL V PARIZ.
Pariz, Francija. ^ maja. Louis Batlioti, načelnik francoske delegacije na ekonomski konferenci v Genovi, je dospel danes zjutraj v Pariz ter se takoj n:i]n.-til v zunanji urad, da se posvetuje z ministrskim pndsednikom peincarejem. Prisostvoval l»o kabinetnemu sestanku ob dveh popoldne.
DEMPSEY IN W1LLARD.
Pariz, Francija, L maja. — -Tack Demjwy. šampijon r>>ko-borbe. je rekel danes, da se bo z veseljem zopet sestal z AVillar-dom. katerega je bil porazil in da tozadevna pogajanja dobro napredujejo.
ŽENA LLOYD GEOKGE A SE JE PONESREČILA.
Genova, Italija. 4. maja. — Mrs. Lloyd Georjre, žena anfrleškepja ministrskega predsednika in njegova hči Megan sta bili nekoliko poškodovani danes tekom neke avtomobilske nezgode, ki se je pripetila v bližini Nervi, majhnega mesta, štiri milje južno-iztočno od Genove. Avtomobil, v katerem strt se vozili, je trčil skupaj z av-temobiom. v katerem se je nalia-jcl sn rumunskega ministrskega predsednika Bratianu. Sposobnost in rladnost obeh šoferjev sta preprečila večjo nezgodo.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
m prtoB safe bank« IndoJeJ« po ikti eeal, ncM^lra t* hltr«. TicraJ m kile nie een« ileMi:
JngosUvij«:
Kazpoitija bl ndn,'< poŠt« ti LspIaCaJ« "Kr. p^tai iekvmd mT ta "Jadrmndui tanka" v ^HUmL
300 kron____S 1.30	1,000 kron____$ 4.10
400 kron----$ 1.75	10,000 kron____$40.00
500 kron____$ 2.15	,
Glasom uredbe ministrstva sa pvšt« in briojav t Jugoslaviji Je sedaj ■ofofa tam aakainrmil meek« *x)tom po6t« edlnole t dinar jih; sa vsake itirt kr—e be izplačan en dinar: razmerje med dinarjem ta hrene utrne torej neizprevcnjca*.
Italija, in medeno ozemlje;
Waryoiilja na nteta NH in iz^n«nje "^adranoka banka" t
50 lir .. .. $ 320	500 lir .. .. $28.00
100 lir .. .. $ 6.00	1000 lir .. .. $56.00
300 lir .. .. $17.10	:	"T ~33B
Namika Avitrija: »■iptanje na nh]i peita ta taplainl« "Adrlatteehe BanK na
^ TfllkamJrlb mHk ▼ tebja fapW«J«« M<kl t Avstriji htm amerilan»ke dolarje. Naša pristojbina sa vsake possaierno nakazilo de flt^- znaša M ccomv; od	dn %5%.— pe »L—; In n vetja na-
kazila pe t centa ed dolarja.
Pod Istimi pogoji izstavljamo tndl dolar-Ceke In poSljeme ame-ittke dolarje Jugoslavijo in t Italije.
TnM dinnije sedaj nI stalna* menja ae večkrat aeprMake*
lil gsfimsmi pe eenl leteče dne ko« nam postani denar dsspe v roko.
Kal piffiM isstipnftl "Jadranske Banke* In njenih pe&^i-sls imamo ■sjemywn tzvanredno mite pogoje, ki bedo velike koristi nmUnhiHN bode poohrifevnU nato banko.
pa	** F " M™,X	m
VBABX 1A¥1BB STATI BAHX, n Cortiandt li^Htw York
t wb	vm«< H, X »n»ijri k 8

(j LA S NARODA. 5. M Al A 192*2
"GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)
Owned and Publish*« by
Bk>v«nio Publishing Company
(A Corporation)
PRANK lAKiER, Pr*«ld«n«	LOUIS BEN EDI K. Trmuw
Plac« of Du«ln«M of th* Corporation and Addresses of Abovo Offlc«rai M Cortlsndt Strttt, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"Glu Narod«'* Izhaja vsaki dan Izvzemžl nedelj In praznikov.
Zm, celo leto volja list za Ameriko	Za New York za celo leto 17.08
In Canado .,- ................ »8.00	za pol leta »3.5d
Za pol leta ........................ »3.00	Za Inozemstvo za celo let« ....m^m 17.00
Za i«trt lata ................ 1150	za pol .«ta ......... »3.60
GLAS NARODA
(Vote* of th% People) |«ausd Eva.y Dsy Except Sunbays and HdllVb Subscription Yearly «6.90
Advertisement« on Agreement.
Dap la! brer, podpisa In oeebnoeti «e re prlob6uJeJo. Denar naj «• blagovoli po-®UJaU po Money Order. I'rl sprf-mcmbl kraja naroCnlkov proalmo. da. se nam tudl prejtojo blvaJl££e namin!, da hitreje najdemo naslovnika._
OLAS NARODA Cortland t Street, Borough of Manhattan. Now York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876	_

PROTI PROHIBICIJI
V NV\v Yorku se jo vršiio prea pav dnevi veliko ljudsko zl m »id vanje, katerega s<» j«1 vdcležilo nekako de-m-1 tis« >e ljudi.
Namen je 1 >i 1 protestirati proti sedaj veljavni Vol-steadovi pioIiibi<'ijski ) »ost a vi in koneeno rudi proti osemnajstemu amendment.!.
Prireditelji zborovanja so bili možje, katerih bi ne motivi niti znani krieae Antisaloi^ke lige, Anderson, označiti kot ljudi, ki zastopajo takozvane likerske interese ter interes«- debelih nemških pivovarnarjev.
Zborovanju je naeeloval bankir James Spever, ki vodi tozadevno gibajjje v New Yorku in nastopili f -različni govorniki, med njimi vee delavskih voditeljev kot (iompers in tudi iznajditelj Maxim, znan kot goreč nasprotnik proliibieijske laži.
Senator James \V. Watswortli Jr. je poslel pismo, v katerem je opravičil svojo odsotnost ter izjavil v na-daljuem:
"Mislim, da smo napravili strašno napako, ko smo vrnili tako samovoljno postavo v konštitueijo Združenih držav.
"To je bila osnova napaka. Napravili pa smo nadaljno napako, ko smo sprejeli enforcement postavo. ki je tako stroga v svojih določbah, da jo je popolnoma nemogoče izvesti.
"Popolnoma jasno je, da velike mase naroda omalovažujejo to postavo, da se vrže kršenja na debelo, da se širi korupcija, in da je hinavščina na dnevnemu redu. Ta postava je postala neznosna ter ogroža deželo.
"Mojo odkrito prepričanje je, o a je treba eeli prohibieijski položaj revidirati ter vprizoriti trezen napor, da se ga stavi na primerno in smotreno podlago."
To so resne besede treznega meža, ne pa besede fanatika, ki hoče z glavo skozi zid.
Pristaši najstrožje prohibieije nam laliko še, toliko pripovedujejo o uspehih, katere je dosegla prohibie.ija. kajti vsakdo, ki ima oči odprte, mora videti, da je ta postava v posmeh in tla se jo krši brez vsakega pomisleka in kjerkoli mogoče.
Zavživanje nezrele ali naravnost strupene pijače ogroža, zdravje naroda v veliko večji meri kot pa so na }»reje ogrožali saloni, ki so razpeeavali vsaj kolikor toliko čisto pijaeo.
•Do tega spoznanja prihajajo pečasi tudi vsi oni, ki so bili vneti pristaši zmeriiostnega gibanja, ki je skušalo odpraviti najhujše strani alkoholizma. Sedaj obstoječi ekstrem pa jim je odprl oei ter so prišli do spoznanja, da tako ne more iti naprej.
Antisalonska liga je mislila, da ne bo v dveh lotili po uveljavljeni! prohibieije nikdo več govoril o tem in o* bo pijača za vedno pregnana iz Združenih držav. Niso pa pri tem upoštevali človeške narave ter običajev, vko-reninjenih v človeški naravi nešteta sto 111 tisočletja.
Dejanski dobiček od prohibieije imajo le butlegar-ji, narod kot tak in narodna blagajna pa sta oškodovana na način kot ga je težko premeriti v eelem obsegu.
Poljsko-nemška pogajanja.
Ko je v Ligi narodov padla odločitev glede razdelitve glasoval-! neg a ozemlja v Gornji Šleziji meti Poljsko in Nemčiji). <0 se na mnogih mestih, n«; samo med N« me i. oglašali pomisleki proti taki delitvi. Gospoda i ski .strokovnjaki so dvomili, da bi *»e mogla izvršiti politična in administrativna delitev oaemlja. ki j.' irredstavljalo gospodarsko enoto, takorekoč eno samo velikansko tovarno. Toda zapadno-evropski razsodniki so vendarle potejrnili mejo po si-tli gornje-šlezijskega .udarskega industrijskega predeli. vendar ta-ko. da je pripadlo iti četrtine do štiri petin najvrednejših podjetij Poljski. Da bi pa taka razdelitev ne povzročila gospodarskega poloma ali vsaj nazadovanja obratne zmožnosti, so k svoji razsodbi pridali eelo vrsto klavzul, ki naj preprečijo takojšen gospodarski prt lom določajoč v glavnem modalitete nadaljnega «ospoda rskega 1 unkeijoniranja podjetij tudi prt ko meje, z (»snovno mislijo, da naj se določi rok Ki let kot provizorna. prehodna (tona, v kateri naj se izvrši tudi gospodarska razločit ev. Podrobm>sti naj določijo poljski in nemški delegati sporazumno pod vodstvom in razsodni-štvom komisarja velesil.
Ta poljsko-nemška delegacija je razpravljala že več kot šest tednov v Ženevi. Svoje delo je vršila izredno naglo in spravljivo in do konca marca ?-e je sporazumeli: že skoro v vseh glavnih zadevah ler določila detajle bodočega provizorija. v ee*o?l okrog ">00 članov. Osla1.: ps-, sia odprti še dve kočljivi zadevi, v katerih gredo naziranja nemških in poljskih pooblaščencev močno narazen. Ta dva problema s tu likvidacija nemške pos*sti v sedaj pol>»; m delu Gornje Slez;je in pa vprašanja varstva manjšin.
Poljaki zahtevajo takojšnjo likvidacijo nemške posesti, to so veliki rudniki, plavž5 in. t vornice. ki so seveda doslej last nemške kapitalistične aristokravje. Ta podjetja hoče Poljska odkupiti, za kar bo bile seveda potrebne velikanske svote. Na dru<j»i strpni pa se zanimajo denarni mogotci, predvsem iz Anglije. aa Ta podjetja in Neme i skušajo naplaviti kupijo približno tako kot nemško rudarsko podjetja v naši Mežilški dol:.!:. Tako je n. pr. znani grid" Hen-ekel von Donersmark. neden največjih rudarsko-industrijskih podjetnikov v Šleziji ustanovil z angleškimi velefinančniki posebno družbo, kateri odstopa svoja podjetja. Na ta način se bo izognil ekspropriaeiji od strani Poljske, dobro vedoč, da smejo biti nove nrodne države napram < ntentnim kapitalistom mno^o manj "agresivne*", nego napram nemškim.
Druga sporna zadeva, varstvo narodnih manjšin, tudi že čaka na razrešitev. V tem oziru je interesantiio, da so Nemci videti mnogo bolj široko grudi ne«n> Poljaki; prvi so pripravljeni poljskim manjšinam na svojem ozemlju dovoliti dalekosežnejše pravice, do-čim so Poljaki manj spravljivi. Toda videzu se ne smemo dati varali. Kajti Nemci se dobro zavedajo, kako malo zavetim so Poljaki v nemškem delu Šlezijc, oni vedo, da se lahko na papir postavijo zelo velike pravice za nemške Poljake, ki pa se v praksi ne bodo izvrševale. ker si domači Poljaki ne bodo želeli okoristiti se z njimi. Nasprotno pa »re Nemcem v sedaj poljskem ozemlju za to, da ob-drže nadvlada jočo pozicijo, ki so si jo pridobili potom sistematične germanizacije v zadnjih desetletjih. Po prirodnem razvoju morajo oni zgubljati korak za korakom, zato bi si radi zavarovali svo plen pod firmo "zaščite narodnih manjšin". Ta prepir mi prav zlahka in prav dobro razumemo, ako si primerjamo avstrijsko koroško Slovenijo in "nemški" Maribor, Celje itd.
Ker je ententni zastopnik Calonder, ki predseduje zborovanjem, zelo spreten posredovalce, je pričakovati, da se bo tinti v teli spornih vprašanjih v kratkem dosegel sporazum.
Peter Zgaga
Neki slovenski ameriški list je objavil štiri novice drugo za drugo na prvi strani. Naslovi so se glasili;	.J
Lenin pod nožem.
Pisaniea zastrupila otroka.
Mati ubila otroka.
Čebela umorila kmeta.
Pa naj še rečo kdo. tla ne živimo v krvoločni dobi.	1 ^ * -
Vsak človek ima tri značaje.
Prvega nazunaj kaže: drugega ima. o tretjem pa misli, tla «ra ima.
• * •
Let n mož je podben jezeru, ki nima nobenega odtoka. Moder
mož j.- pa studencu podoben. # * *
l* Jugoslaviji jt uveljavljen 1a-kozvani kaneelparairraf, to je postava, ki prepoveduj* župnikom in kaplanom govoriti politiko raz lečo. Bog ve. o čem pridigujejo seda j ?
* , *
Neki slovenski žunan je poslal dwiečo lilo-Tr, na glavarstvo:
"Naznanjam, tla je v moji občini 167 ovac. med katerimi j<* en carjev koštrun rajpokornejši župan Jože Kihlič".
ilugoslmrnuska
Ustanovljena 1. 1 898
1
Katol. itebnnta
Ini.ortx>rirar-a 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN
Glav«!
Predsednik: BUDOM" PKHDAN,	b. 186»q St., Cleveland, O.
Podpredsednik: LOCIS BALANT, Box 10f Pearl	IjCAI«, O
Tajnik: JOSEPH PISHIER. Ely. M '-n. Blagajnik: CEO. I- BSOSICH, fily, Mian.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: Jem N MOVEUN, CC4 Sf. 2nd W. Ltolut*. Mina.
Trhml
Dr. JOS. V. tiRAHEE, »43 E. Okla	N. 8., PitUbargli, Pt
Nado^rnl e*«-:
MOHOR MT^ADlC, 2flOS So. I^iw^dale Av«, Cblcago, IlL FRANK 8KRABEC, 4822 Washington Street, Deovsr. C^lo.
Porotni odbor.
LEONARD 9LABODNIK. Box 480, Ely, Mina.
GRBO OR J. PORENTA.	Beacon Ave, Seattle, Wash.
FRANK ZORICH. «217 St_ Clair Ave., Cleveland, Q.
Xdraievalnl odcor: VALENTIN PIRO. 519 ileadow Ave., Rock<l«le, Jollet, I1L PAULINE ERMENC. 539 — 3rd Street, La Salle, 11L JOSIP STEELLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARG 7')« Market Street, V\ aukegan, IlL
.—- Jednotino uradno rit. sil o: 'CJiai Naroda".---
Vse atvari tikajoCe se uradnih ratlev k.tkor tudi denarne ptiJSfnR-t»o naj ee pošiljajo rs glav eca tajuikft. Vse pritožbe naj »e i»o&'.lja oa prtalaecLnlka porotnega odbore. Profinje • za sprejem novih Članov in bolniška api^vala naj se p«*£ilja na vrhov ^ega sMiravnlka.
Jugoslovanska Katoliffka Jc'roia »e priporoča vst_m Jugoslovanoai sa obilen pristop. Kil«»r ieli postati fan le orguuizaclje, naj se z«ias! tajnika MJIfcega druživa J. S., F > Za ustanovitev uovlh tlruStev •e pa obrl.ite n* gL tajnika. Nove druitvo ee lahko vstauovl a H dani ad članicaou.
Iz Jugoslavije.
Iz Slovenije.
Požar v Mariboru.
Dne 21. marca je v meljskem predmestju pričela goreti neka delavnica. Občinstvo je, ko so prišli gasilci iz mesta na lice požara, mislilo, da gre za večji požar ter se je vsled tega zbralo v Melju velika množica. (Ja.sllei pa so ipo-žar liitro lokallzirali.
Pri reševalnih delih o priliki požara je ponesrečil zastopnik načelnika, dr. Sehmiederer, ki je bil tako močno poškodovan na desni roki. da je moral iskati pomoči pri zdravniku.
Če so dekleta v rožcah.
Matilda Reiterjpva iz Brestar-niee je korajžno, tako korajžno dekle (pravzaprav* »rospodična v črnem žametu in z belimi rokavt-Ciimi), da so imeli mariborski o-rožiiiki vee ji respekt pred njo, kakor pred katerimikoli moškimi. Ob priliki n^ke slavnosti v Kam-I niei jim je "rosp^Klična Matilda ta resj>ekt še na poseben način utrdila. Treba je bilo v pozni uri zapreti gostilno, kar gdč. Matildi i/v precej v rožcah ) ni bilo všeč. Ozmerjala je orožnika z ne baš prenežnimi priimki. Ko jo je orožnik pozval, naj gre ž njim do župana. se mu je — dejansko uprla. Moral je rabiti ne orožja, ampak vso silo svojih rok in svojega dostojanstva. Pri županu je r^cJ zasliševanjem zgrabila za steklenico, ho teč* jo razbiti na glavi o-rožnika. Orožnik se je čutil primo-ranega. ji napovedati aretacijo. Ko se je še bolj uprla, je moral priskočiti še drujr orožnili na pomoč. Ali v Maribor se ni dala es-kortirati. Dt»bili so samttkolnieo ter jt> vanjo položili. Pa gdč. Matilda, vajena kočij, se je taki pre-vožnji uprla ter skočila na tla. Orožnika sta morala napeti vse
Dopis
Farrell, Pa.
Prvi maj smo tukaj praznovali povsem tako kot druge dneve. — Jaz za av«»jo osebo s.-m so prav dobro zabaval. Povabljen s»*m bil na County Court v Mercer. Pa., kot priča mojemu prijatelju ki se je civilno ženil. Vsa zadeva je bila kmalu končana in dobro se m» je rdelo, ker ni bilo treba pri vsem tem opravilu niii list odpreti; le kakih trikrat sem t, levim očesom pomežiknil tisti gospodični. ki je pisala ženitovanjsko. o-ziromn poročno dovoljenje. 5>eve-da. je li moje flirtanje opazila ali ne, ne vem. Zvečer smo imieli malo prijateljsko zabavo, na kateri sem kazal svojo umetnost na, dvojnih harmonikah: na \-sak-danjih in na nedeljskih. Veste, "ta velike" me stanejo, če sem
prav zračunal, —1.500.000 avstrij skih kron! f&JOO.) Nekateri so me hvalili, drugi so me pa grajali, saj je na svetu vedno tako.
Stavba Mercer sodišča se mi dopade; škoda da ne vem. v katerem slogu je zidana. Vredno je omeniti štiri slike, ki jih zagledaš znotraj visoko pod obokom in ki predstavljajo Nedolžnost, Moč, Zločin in Pravico.
Oprostite, tla poročam le najrajši stvari, ki mene zanimajo. Na velikonočni večer smo se dobro imeli v Hrvatski dvorani na Stanton St. Vprizoriti so igro : — 'Kakova radost je vojnik bit", in eno kratko šaljivo. Smeha in pouka, ali izkratka duševnega razvedrila dovolj. Videli smo tudi živo sliko: utrgale so se nekake verige in delavec in vojak sta. si
k MaOsourzaiiov tu atentatorja Alia*;iča j»- poli.-ijit Kaplenila. n v sobah sauo-va sedaj Iiadičeva slika brez pit-jasne ' družbe. — STtiparjevo so vtaknili v zapor, ket jr \f-ntl ?rle le preveč očitno k a? al a navtlušenjf za svoji/ ideale - za il:d-<huržane in za morilca Aliagiča.
ADVERTISEMENTS.
segla v roke. Dne 7, maja bo zopet ravno tam slična prireditev.
Brezposelnost je za spoznanje prnehala, ženske pa so pričele hoditi po dve in dve skupaj regrat nabirat.	A. S.
Katastrofa ob Ohridskem y\seru..
Silno deževje in straliovita burja. ki jt- besnela okoli dt-set <ln: n; Ohridskem jezeru, .i«- ineda Nlvaliovite posledice. Ohridsko Jezero in reka Drini, ki presfo-oil i bregove in se izlila v najbli/ jo okolU-o. sta zop -t narastla in napravila tekom treh ur strahovit potop, kaki-šii "_ra nikdo ne pomni v imenovanih krajih.
V četrtek ponoči je bilo mesteci' Struga v par urah popolnoma poplavljeno. Voda je uoseirla višino treh metrov, porušila mnogo hiš in odnesla, s seboj veliko žrvi-ne in pohištva. Poplavljena in popolnoma uničena so tudi vsa sela okoli Struge in ob obali jezera in reke Drima. Tako p t vaseh kakor tudi v mestu Struiri je poMab» več prebivalcev žt^e^- kata-troTe. Voda j<* plovila s strahovito brzino. Bili so slučaji, da so prišli ogromni valovi kakor orkan iz jezera iti porušili vš". kar jim j'1 b'lo na poti. strehe in hiše. Števila človeških žrtev še ni mogoče n-gotoviti. računa pn se da je večje, kakor se je prvotno mislilo.
Vsa vojska in orožništvo iz ohridskega okrujra sta bila "takoj odposlana na kraj nesrečo, da reši obupno prebivalstvo in živino. Na pomoč so bile poklicane tudi posadke iz sosednih krajev.
.i
Ideal Zagrsbcaiike.
Te dni je zagrebška policija izvori la hišno preiskavo pri Ani Stuparjevi. stanujoči v Dug! ulici štev. 29. Stuparj?va je dajala sobe v najem. Pri preiskavi so našli redarji sobe okrašene s slikami bivšega cesarja Frana Josipa nadvojvode Prana Ferdinnnua. Sjepana Radiča in nedavno tega justificiranoga atentatorja na ministra Draškoviča. Aliagiča. Sli-
Prodam hišo
dva lota. garažo; pripravno za vsake vrste trgovino. Blizu je premog«.rov Lincoln llill. poldrugo miljo od Washington. Pa.
Oglasite so pri A. Mlinar, Box lb}. Washington. Pa.	{lx>
Koristno in potrebno za vsakega!
Dobili smo knjigo:
'NASVETI ZA HIŠO IN DOM'
Katera vsebuje sledeče ko-ristne nasvete iu navodila: Živinoreja Živin ozdravnik Mlekarstvo Perutninar Trtoreja
Domača zdravila Kako se napravi različne
domače pijače Vseznalec ter š * mnogo drugih nasvetov in navodil; katera so vsakemu potrebna. -J- J °n. -\lna ^^ strani. ' Stane 80 centov. &LOVENIC PUBLISHING
C0MPANV 82 Cortlandt St., New York
^V Jft	Ji M fP RE GALIJE. TR0B0JNICE.
M	I f» M ■■ KfvPE, PREK0RAMNICE.
I ^Tl W ■■■ in vse potrebščine sa društva.
VICTOR NAVINSEK ?n3'S„ESpT;- f;AR vvn,;AX" ,)i:r-°-
—	C0NEMAU6H, FA. ZMERNE CENE.
EDINO - PRAVA - SLOVENSKA TVRDKA
sile. da sta jo spravila peš naprej. Metala se je jm> tleh, grizla okeji sebe ter vpila, da je bilo joj. Ko je ta čudni transport po velikem trudu dospel do treh ribnikov, Matilda, ne bodi nemarna, hajdi preko Ograje in v vodo. K sreči za njo je bil navzoč rudi mlajši orožnik, ki je liitro skočil za njo in jo še pravočasno rešil; bila sta pa v nevarnosti, da se zvalita v vodo. Slični prizori so se vršili v jetnišnici. Zdaj. ko se je svojih -rože"' ohladila, je dobila pred
senatom še en mesec namečka. _
Spravila pa je v deset, dinarjev globe tudi občinskega tajnika Trobentarja, ki je po naročilu njene sestre pisal na sodišče za orožništvo žaljivo vlogo.
i
Imenovanja v davčni službi.
Finančni minister je imenoval davčnega oficijala v Ptuju Mihaela Kernerja za davčnega oficija-ila v iJenkovcu, davčnega upravitelja v tJornji Radgoni Lovrenca [Kuhariča za upravitelja v Mariboru. Franca Lorberia pa za davčnega asistenta v Gornji Kadgoni. nadalje Martina FerenČaka za asistenta v Mariboru. Slavka Dcve-taka zn praktikanta v Ribnici, Antona Prudiča za ofieijala okr. oblasti v Kočevju. — Davčni nad-upravitelj Jo^ip Vardjan je sti>-pil v stalni pokoj.
Protituberkulozna liga v Mariboru
nabira vsako soboto javne prispevke. Zadnjič .je pobirala soproga župana Grča rja v spremstvu docenta dr. Matka in nabrala 5496 K HO vin.. 10 lir in 2 češki i kroni. Vsekakor lep začetek! /
Zaradi izsiljevalnih pisem
lastniku pngroreleara mlina v Mariboru dr. Franzu je bil. kakor sno svoječasno poročali. aretiran ključavničarski pomočnik Karel T^orber. Kakor se pa sedaj poroča, je sodišče proti njemu vstavilo kaaeugko postopanje.
ŠTEDENJE KOT IZDATEK Katero pot gre Vaš denar?
PRORAČUN VAŠIH PREJEMKOV IN IZDATKOV VAM BO POVEDAL TO V NAPRU!
Prihraniti denar ni tako težavno, ako se ve na kateri način. Izkušnja je dokazala, da postane štedenje čisto lahko in umevno, ako se preračuna načrt za izdajo svojih dohodkov, brez ozira sa to kako mali so, ali kako občutni so odbitki na istih.
Ako sme toraj dosegli stališče, pri katerem smatramo naše prihranke kot redno postavko naših izdatkov, s tem da položimo xa prihranek določeni znesek na stran tako si-gnrno in skrbno kakor ga bi dolgovali mesarju namesto samemu sebi — potem je vprašanje rešeno.
DAJTE NAM PRILIKO RAZLOŽITI VAM NAČIN, KI BI BIL NAJBOLJ PRIMEREN
VAŠIM POTREBAM.
Glavno zastopstvo
Jadranske Banke
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street — —	New York, N. Y.
Tr
rrrr
rrr.
Dva zagrizena sovražnika. Rus in Nemec, sta se sporazumela. Sčasoma se bodo sporazumeli ITr-vati in Srbi. Irci se ne bodo nik- ' dar.
Križ je in velike skrbi so v hiši. ko se bliža ženitev. Posli begajo i;*'koli in nihče ne ve. kje se ga glava drži.
Podobno je sedaj v Jugoslaviji. * * *
A' Ljubljani se mudi angleški profesor in proučuje Barje. Kot /i? pred njim drugi, je tudi on tlo-'.riial. da so Barjani stanovali na kolih.
Barjanom je torej kol že od-nekdaj priljubljeno orodje. Še Sedaj v modernem času se ga poslužujejo, ako hočejo s silo dokazati,
la imajo prav.
* . *
Ne Liga narodov, ne genovska konferenca, ne mednarodni kapitalizem, ne linčanje, ne štrajki. pač pa beseda '1 beer' je zavzela prvenstvo v Ameriki. Oko(li te besede se suče vse naše življenje, voe Jiaše žit je in nehan je.
Daleč je prišel kulturni na roti,
ki je t an o globoko padel. * * *
Kaj je največja iznajdba na svetu ? Nazori so različni. vs;ik dekaz ima svoje p rot i dokaze.
Po mnenju nekeira down town-ske«a rojaka je knof največja iznajdba.
* * *
V nekem oglasu sem čital. da prodajajo v New Yorku ženske nogavice po sedemdeset dolarjev.
Ženska, ki jih nosi, mora biti lepo nogata; mošnja tistega ki jih kupuje, precej bogata; pamet onega, ki jih plačuje precej ro-gala.
* * *
Wilsonova ž<ena je odločno zanikala. da bi bil njen mt>ž že z eno nojro v grobu.
Ni pa ovrgla trditve, da je \Vil-senova politika, žal. že zdavnaj pokopana.

GLAS NARODA. .**>. MAJA 1922
Tragična usoda cesarice Zite.
Poroča F. F. Wetmore.
AMERIŠKO POSLANIŠTVO V PEKINGU.
Ker divja na Kitajskem državlja nska vojna, ima tamošnji ameriški poslanik veliko dela. Na tisoče
Amerikancev ga je naprosilo zaš čite.
Strupeno pero iz Tulie,
Poroča Fer dmand Tucby.
Slovani v grški Macedoniji.
Znano je, tla živi v južni Maeedoniji. ki je leta 1912—191:1 pripadla Grški. velika večina slovanskega prebivalstva, ki bi j>o etnografskih načelih moralo ostati politično združeno z ostalimi maee-donsknni Slovani. Sodijo tedaj v Jugoslavijo s Solunom vred. kjer imajo večino — ne Grki. ne Slovani, marveč -j- židje.
Vseh makedonskih Slovanov, ki bivajo \>m[ grško oblastjo v pre-ildii. tvorečem pi i rod no enot«» / našo Maeedonijo. t«> je njvoio pri-111«»rje. je bilo preti balkanskimi voji ami okroglo 312.71)0. Toda št^ i *'ilo se je m>dten« spremenilo. Kajti vojne leta 1912—Iti. kakor tu-1 tli |>oznejši dogodki s svetovno vojno so jiovzročilli tud: \ narod-5 nostnem oziru precejšnje spremembe, saj je znano, da j- pomenila vsaka vojna na ozemlju bivše Turčije pravcato preseljevane na-iodo v.
Za <"asn pi*c balkanske vojne leta 1912 so verska družabna in narodna nasprotja med kristjani in m« h..medaiu-i iz4.»ndmila z vso •»i'«<. Kristjani in mohamedanci so ob tej priliki, drug drugemu Zii-žigali hiše in st eesto tudi medsebojno p«»hijali. Na* navedemo par primerov: v Mavrovo na »»hali Kosturskega jezera je b lo oh začetku omenjene vojne 120 slovanskih in 120 turških his. Takoj začetkom vojne so Turki >a/gali i r k razdejali 70 slovanskih hi", a kristjani so, ki j:* prišla irrška armada, za/orali v<c turške niše. Turki so zbežali v K os tur. kjei žive še seilaj in prihajajo v van le i bledovati svoja polja. Takih .-lučajev je bilo .lahko i-iVnin, r.n stotine. V splošnem je konštatirati. da .--o začetkom vojne jk»vso»1 gorele slovanske in grške hiše ter vasi. nato turške, lioječ se ».svet«' n kazni j je bežal«» tuiško prebivalstvo z umikajo."«. se turško cojsko : mnogi izmed teh beguneev se sploh nis. \«.'* vrn li nazaj, marveč m ali ostali v mestih, ali pa so kar >e je najpogosteje dodajalo iase-'I v 7Ma 1«> .Azijo. Mnogo vasi s«» »»stale razrušene i\ prazne, ali pa so se jih polastili krščanski sosedje. Slovani in Grki.
.Vojna z Bolgari lita 19l:{ je prinesla «lruge spremembe. in to v |»okrajiiii severovzhodno od Soluna, tu so se / ognjem in orožjem medsebojno i!iiiče\nli Bulgari n <Jiki. Znano je. da *jo Bulgari na svojem umiku poklali mno«ge stotine (likov tnetln«<rodnn preiskalo Mi bili n. pr. krvavi dogodki v Serezii; boječ s- grSkega maščevanja j«* bežalo slovansko prebivalstvo z umika jo<~<> s«- ".uigarsko armado in še danes čaka raztreseno p» raznih krajih. <la b se moglo vrniti na svoje razdejane ddmove.
Tretjo spremembo so vršili (Irki sistematično. V zapuščene, ali tudi nanovo osnovane kraje --o naseljevali gršk«- begunec i r. T racij« iii suloh \'. onih predelov, kjer so jih ironili negrški gospodovalo. Tako se je Št« \ ib> grškega prehivalst\a znatno pove« at*». število slovanskega nekobko zmanjšalo in ono turškega prebivalstva prav iii'.eiio skrčilo. Število Slovanov v ju-ni Maeedoniji ia«'una sedaj na okroglo 290.000 duš.
Razne vesti.
Otroci morajo jesti pomaranče!
Xa Dunaju so zdravniki opazili. da prih ja v bolnice vedno več otrok. bolnih na skorbutu. l)ogn?j!o se je. da uživajo ti otroci skoraj same močnate j«'«li 'kruh . prežgano juho in mbko. t od «i premalo zelja, krompirj.i in sploh zelenjave. So to otroci, ki dobivaj«* le kruha, cmokov, rezancev. redkokedaj fižola ali mesa, a zelenjave in krompirja nikoli. V takih ohiteljih so tudi starši bolehni. otrokom pa je me-
liiomor. To je hibi izmišljotina, v kateri pa j«- tičal brez dvoma fr<i-t«,v namen, kajti ko j > bih« nasi cd njega dne objavljeno, da je Albert ina še vedno žva. je zavzela kampanja proti nji še bolj peklen ski značaj. V tem she a ju se zo-p« t ]>ribližamo razvojem v Tulle. .Med pošt« tie družrie v Florenci se je pričelo pošiljati pisma, v katerih se je dolžilo nemoralnih č.nov to a1, ono o> 'bo in vsa ta pisma so bila podpisana z*i nenom Albert ina Giorgi. <*!o otroke se je informiralo o «1 z.devnem |>oee-njanju nj h staršev. Grdili podrobnosti ni manjkalo. Kar pa j • še c:'jhujše. je to. da je bila pi sava teh pisem slična oni Alber-tin«. kajti njetio s«'s*ro so zasle-dovalei pustili pri mirti. S postavnega in jurističnega stališča je «>b-tajal absoluten dokaz, da n" mogla Albertina pis;iti teh pisem a ljudje v Florenci so polni praznoverja in številni so se pričeli ozirati na čipkarieo iz Via Val-ft.nda kot na čarovnico. ("e je kriva ali nedolžna, boljšo je na vsak način, da izgine, nakar se bo mn-gla Florenca vrniti k svojemu dolee f;ir niente. Da. boljše. <la izgine Albert na Giorpi. nedolžna ali kriva.
Dne 14. decembra 19HJ je skočila Albertina Gioriri skozi okno četrtejra nadstropja ter obležala mrtva na tleh. po devetih letih neprestanepra predanjanja.
Kar se je podilo toliko časa ob breprovih reke Arno. :;e je podilo po koncu vojne ob bregovih reke Correze. Slučaja Albertine Gior-«ri in Anpele Laval sta si tako slična. da je upati, da se bo njen zagovornik pri obravnavi poslužil slučaja Albertine ter skušal dokazati. da lahko po/.en" zarota par ljudi povsem nedolžnega človeka v nesrečo ali celo v smrt. — Naj je Angela Laval, kar je že. a njena trajrična sotrpinka v Florenci je bila brez dvojbe nedolžna.
ie.M tini. Ta "p«?roeila n;s , ;»jla nasi« vljenji le na žrtev samo. na j'jtne prijatelj tee in pobe! j-. — icmveč tuu: n:> lokalne lis'e ter «»«l!iene l •!*.« t i v mestnih zadevah
i
Ko ni i me i a ta po vodenj « breko-| \a!»i n«»benepa Uspeha, so pisci •in« tiimnih seiu obrnili svojo p«»-'«>:•,.••;♦ na '.pr«*jemnikc pisem >a-nie te»- i'ti zaprt t ili z v>-k«>vrstii » ii. v-tn. ee bi s«' n«* uk't nib potrebno. da •«* preželi i > -tf: «. »v_ri i/. » 'oren«"* in prav j' -tl.no Al-'■« j t no. Dete.'.tivska si't »n« sta >e je lotila zadeve, a br-z uspeha. T««'aj pa se je juipetila značilna stvar, zelo značilna, če si ohranimo v duhu dopodke v Tulle. Al-bertino Giorsi se je piičelo pr -stavljjiti kot povzročiteljico vseh teh pisem, ki so bila tlote«laj anonimna. V njenem iir.-nu. na s" r-ki stičen naein okrašenem s pri-i iti k« >iti kontese ali markiz*, s., j*-vlivala ploha pisem na vodilno ! meščanstvo v Fiorcnei. Xis«» j>a I bila le pisma. Od Albert ne so na vi«!«-/. pri«'eli j»rihajati v hiše tudi vcnci bokeTi z;i zamrle in celo krst«-. Preti vilami odli-nih ni".šča-nov so st* ustavljale celo nopreb-ne koč. je in ko se jim j«' smej" izjavilo. da jih nih«*e ne ]>otrebuje. so poktizali vozniki navodila, — ' pt-dpisana z imenom Albertina Gior^i. Za.sledovalei Albertine rii-s«» bili brez domišlije ali st/rt«>n«»-i:ega humorja. V najboljših hišah i Florence so se oirlasili tudi z«' rav-, niki-speeijnlisti. babiee ter u«-ite-| lji trodbe. poslani baje tjakaj na ; pi ošnjo Albert in ' G C ur i. Xekeira ; jutra je prišla neka km« tica - <lo-[jisja v hiš«» f^semdeset let st;ire«ra i prefekta, da doji njegovega — novorojenega sir -k t. K<> so se tr-. irovf i v FI««renei pri«'»*li zavedati b:>njiv«» narave vs.-h t« h naročil, p«* d pisanih z nenom Albertine
Gier<.r.. so odšli zasledovalci Al-| be rt ine v sosednje kraje.*kj<r so ; l;:iali navodila trirov-em. ki niso 'nikdar ničesar slišali «» fant; stič-
r
ii' in počenjanju v F1 irenc- ter bili vsled tejra sev«-«la takoj priprav Ijeni dobavljati naročeno hlajro. j V trku časa so zadeli zasledo-»valci na nov načrt. Skoro ob vsn-jki uri je prihaialo različno blago j na «1« m sestra Giorpri. poslano tjakaj na temelju ponarejenih ]>o«l-pisov dohr«» znanih odli«'*nj;ikov. X< kega jutra j*> pr šel pred hiso ženitovanjski sj>r< »od. da odvede srečno nevest«> v cerkev. Florist i. :dravniki in modistk^ so prihajali v majhno stanovanje sestra. <le-loma, ker je bilo blasro dejanski plačano.deloma pa radi tega, ker se jih je s|K*ljah> na led, kajti spo-jznal so. da nista sestri dotičnega blaga nikdar naročili.
Nato i>a so pričela prihajati ji-nonimna pisma tudi iz drugih, bolj oddaljenih krajev. — kot iz Rima. Milana. Leghorna. Ziisie-dova v*nesre«"ne Albertine so imeli svoje agente tudi izven Fio-rt nce. \'si i>oskusi. da se razreši skrivnost, s«, se izjalovili. St«'vil-' n i tlobri ljudje so se zavzeli za sestri. ki sta bili sedaj predmet splošnega zaničevanja, a brez vsakega uspeha. Vse je kazalo, da sta izpostavljeni sestri osveti. izvijajoči iz najhujšega človeškega sovraštva. — kajti jasno je biio. tla so hoteli povzročitelji »e kampanje pognati Albert ino v grob. ne tla bi se vedelo, kaj je vzrok vsemu temu. Rekord obeh sestra j«' bil neomadeževan. Vsak pot. ko so oblasti vnovič sklenile. In.i-ti se cele zadeve, pa se je zasledovanje podvojilo z ozimni na obseg in p-klensko zlobnost Vsled tega je bilo najboljša, pustiti celo
stvar na miru.
* * *
Leta 1912 je anon:mni pisec po-jslaj obvestilo na liste, da je izvr-išila Albertina, gnana v obup. sa-
so <-koli zob bolno, oteklo, krvavele ter s ) jim gležn ji na rokah n nogah otekli in gibni le z bolečinami. Društvo za otroške bolezni se je temeljito pečal«) s tem po-i;:vom ter na poročili zdravnikov in zdravnic iloirnabi, da otroci morajo jtsti včasih i ranže. a da jim trebi redno dajati zelenjave in k romp'rja. Sekcija za ztlravlje-j n j. -«>t roški h bolezni društva za ! notranjo medicino je sklenila piši bno r,ksolucio. s katt o prosi, naj se jirepoved uvoza pomaranč r, ozirom na mnoge sbieaje skor-buta i>ri otrokih ukine. Vlada naj poskrbi, tla se bo moglo brez težil«* carine uvažati t«diko poma-j ranč. da jih bodo lahko kupovali tudi nepremožni sloji za otroke. I'voz pomaranč je neobhodno po-trrhen. ker je pomaranča siid. ki daje otroku |M>trebnega "vita-jm'na" f dopolnila hranivi. Ta resolucija s«* je poslala avstrijski viali. Otroci morajo uživati »"le-n.i«:vo. sirovo ali kuhano, in krom-l>ir. kisbi ^.«'1.)«*. r« po m vsaj v«"jj-s:h tutli meso. Glavna hrana pa ostanejo kruh in mleko ter močnate jedi.
Luzattijev vzklik h genovski konferenci.
Znani italjanski ekonomski pu-bl cist Luzzatti vzklika koncem \«.j *«_ra članka o ekonomskem mili v listu "Corriere della Sera" akole: '"Dh. da bi otvoritev ktm-ferenee v Genovi, kakor je svet upal. vsebovala dve odločili •laznanili; tla se ^Združene održa-ve odrekajo vojnih kreditov in da se jih odreka za- no tudi An-ulija. Ali. ker še ni tozadevnega stasia, bi bilo prav. ako bi Anglija in Francija predlagali medtem odpoved na monopole surovin in bi prepustili skupnosti svo-'«■ dogovore glede petroleja. Vsi dru gi narodi, ki si varujejo svoje monopole, bi jima sledili in v Jtmbijentu konferenc« bi zadone-la himna gospodarske osvoboditve. napovedujoča jasnejše dneve. To bi bile poti splošne odrešitve. Dozdevne žrtve bi se kompenzirale z gotovo kor stjo in narodi. ki bi sprejeli iz politične slone relativno gospodarsko srečo, bi izgubili ali si uspavali vojni instinkt, ki vsled nezaupnosti pre-maganeev živi dalje v duši zmagovalcem kljtije tajno in zavistno v^duši premaganih.
Romatičnemu razpoloženju fcve-ta ni ušlo dejstvo, da je .izgnana in sedaj oudovela Žita, prejšua avstro-ogrska cesarica in kralji-t a. romantična in očarljiva postava. Pred štirimi leti je bila mlada in lepa žena cesarja Karola. Danes je še vedno mlada in lepa. a s šestimi majhnimi otroci ter nerojenim, begunka, brez moža ter \ stiskah. To so okoliščnei ki ne uidejo poznornosti romantično razpoloženih ljudi. Meti onimi, ki s«i obžalovali to nesrečno žensko l>a jih je le malo, ki spoznavajo, v kako veliki meri pooseblja ona eesarske in kraljevske izgnane:; in razdedinjene.
Žita je bila rojena kot prin-'•»'siiija brez prestola, hčerka o«l-stavljenega vladajočega princa t«*r kraljevske matere, — kajti njen oče je bil pokojni vojvoda Robert iz. hiše Parma-Hourbon, /atlnji iz vrsie vla«lajo«"e hiše Bra-^nnza iz Portugalske. To je kaj i otnantičen rodovnik.
Vojvodina Parma je predstavljala eno majhnih italijanskih državic, ki so napravile zgodovino severne Italije iak«» pestro iu tu-«ii krvavo. Bila je to meščtmska tlržava, ki je padla v roke mo-«gočnih vojvo<! iz stare Farnese «;nižine. Ktb»r je čital zgodovino, s,- bo gotovo spomnil slavnega Aleksandra Farnese, vojvode iz Parme, ki je pridobil Nizozemsko za španskega kralja Filipa H. Papeži in vojaški poveljniki so prihajali iz le nadarjene dni-zine, a konečno so Farnesi propadli ter niso več vladali v Parmi. V osemnajstem stoletju, ko je bila Italija razdeljena in razcepljena na fantastičen način med I ranči jo. Avstrijo in Špansko, je dobil vojvodino Parmo neki mlajši sin španskega kralja Filipa V. Ta zadnji kralj pa je bil Bon bon. umik Ludovika XIV.. katerega je ta mogočni kralj postavil na španski prestol in na ta način je bur-bonska družine zavladala v Parmi.
Nato je prišla Francoska revolucija in z njo Napoleon. Te-«'.jtj vladajoči vojvoda iz Parma je bil odstavljen in vojvodina je postala najprvo republika in pozneje rlel Napoleonovega imperija. Ivo so {»rišli fiiirboni zopet na prestol v Franciji, ni bila Parma vrnjena Burbonom. pač je bi-1 i tlana Mariji Lujizi. hčerki av-strijskega cesarja ter ženi Napoleona. Vojvoda iz Burbon-Parmo je bil proglašen kraljem Etru rije. a po smrti Marije Lujize je izgubil svoje kraljestvo ter postal zopet vojvoda v Parmi.
To je bil pradetl prejšne cesarice Zite ter izvanreden človek. Izprva se je zavzel za skrajen liberalizem, a se nato udal najhujši reakciji in «iespotizmu. Za-nnnal se je za teologijo ter no* s.al protestant. Nato pa se je vrnil v naročje katoliške vere. Konečno so postale njegove ekstra* vagance tako velike, da se mu je smejala cela Evropa. Med vsem tem času pa je bilo občutiti po-slediee italijanskega preporoda ali Risorgimenta in prišlo je do revolueijonarnh izbruhov v Parmi in drugih italijanskih mestih. («b gotovih prilikah je bil voj-\oda pognan iz. mesta, a Avstrijci so gj» vedno zopet privedli nazaj. Ko je marl, mu je sledil sin, stari oče prejšne cesarice Žito. Novi vojvoda se je izkazal krvoločnim tiranom iu ko je bil par mesecev pozneje za vrat no umorjen na cesti, je bilo vzradoščeno celo mesto. Njegov sin. vojvoda Robert, je vladal poti varilstvom svoje matere. Ni še dosegel zrelosti. ko ga je združenje Italije pognalo v prognanstvo.
V nasprotju z očetom in starim očetom pa bil vojvoda Robert kaj dober in previden mož. Ohranil j«' privatno lastnino družine ter živel v miru in dostojanstvu. Poročen je bil dvakrat ter oče več kot ducata otrok, med katerimi je bila prejšua cesarica Žita deset i otrok.
# • •
■m
Princesinja Žita je bila rojena v Pjanore v italijanski provinci I ucea. Svoja dekliška leta je preživela v Švici in v Angliji.
Njena sestra, Edelajda, je sedaj nuna v Angliji. Princesinja Žita. ki je ravne prišla iz samostana.
šla k svoji materi, ki je živela na nekem gradu v Avstriji. Ob tej
priliki je obiskal njo in mater avstrijski nadvojvoda Karol.
Karol je bil takrat mlad mož, kojega položaj je bil kuj čuden. Bil je drugi na vrsti, da sledi staremu puščavniku iz Schoenbruuua in to je pomenjalo takrat dosti ali pa nič. Na j vojvoda Ferdinand, ki je bil pozneje umorjen v Sa-lajevu. je l il prestolonaslednik, a sklenil je inorganatičen zakon in njegovi otroci so bili izključeni od prestolonasledstva. To je jhi-menjalo, «kt bi prišel za Ferdinandom Karol na vrsto. Vsled te-jia je bilo treba izbrati za njega ženo prav tako previdno kor za prestolonaslednika. Ko je torej Karol obiskal udovo vojvode iz Burbon-panna, se je seveda sestal tudi Žito in oba sta se takoj zaljubila drug v drugega.
Oba sta bila namreč Ijubeznji-vega in romantičnega razpoloženja. V njegovi habsburški družini. najbolj aristokratični v Evropi. je bilo kljub temu zaznamovati celo vrsto divjih zakonov iz ljubezni, Karol je pričel «lvoriti Žiti z veliko unemo in ker j:- bila tudi ona romantična, je sklenila tudi ona posvetiti svoje življenje službi tega mladega in čednega Ijubiniea. Sklenila sta torej, da j se bosta vzela.
I Človek je domneval, da bosta zadela le na malo ovir. Res Jje bila to stvar ljubezni, a soglasno s habsburškimi tradicijami se je pričakovalo, da se bo Karol za-Iljubil v kako igralko ali pa kako nepoznano baronico ali grofico. Zrn pa je prihajala iz odlične kraljevske hiše. Njen oče je bil suveren in Burbon. Njena mati pa je bila iz kraljeve družine Braganza. Mlada princesinja bi
j bila vsled *ega lahko primerna ! <1 ružiea za \sakepa habsburškega princa, posebno ker je bila tudi osebnr nad vse očarljiva.
Bii.j pa je ravno pred vojno in nemški upliv je bil vsemogočen v avstrijskih vladnih krogih. Žita pa je bila Italijanska in Nemčija je smatrala Italijo že takrat kot možno sovražnico. Družina Par-ma-Bourbon je bila seveda francoskega izvora ter je bilo znano
0	njej. da simpatizira s Fran d jo, kar se je pozneje tudi. izkazalo, k«) so bratje Zite služili tekom velike svetovne vojne v belgijski armadi, Razventega pa je bila tudi mati Zite odločno proti-nem-ška. Vsb-ti tega se je tudi uporabilo celi nemški upliv na Dunaju proti nameravani zvezi meti K a rolo m i.-i Žito in stvari so vsle«l t«*ga izgledale precej črno za mladi par.
j Unela se je bitka intrig. Pogumna Stara vojvodinja iz Parme je vojevala zakulisen, a ustra-jen boj za zvezo meti Karolora in Žito. Na j da je svoje prijatelje iu prijateljice, da so se zavzemali za to zvezo na dvoru. Tudi sama je šla več kot enkrat k staremu cesarju ter utrjevala Karola v njegovem sklepu, da se poroči s Žito. Mladi nadvojvoda pa ni potreboval nikakih bodril, kajti bil je na smrt zaljubljen v mlado Italijanko. Preobratna to-tka Ferdinanda, ki je bil naklonjen Nemcem ter izprva hudo nasprotoval tej zvezi. Pridobljen je iiil z velikimi pozornostmi, katere se je izkazovalo njegovi ženi, ki je uživala kot morganatična so-prt.gji le malo ugl.*da na dvoru. Karol in žita sta bila poosebljena pozornost napram nesrečni ženski, ki je bila pozneje umorjena v Sarajevu in to je premagalo odpor nadvojvode Franc Ferdinanda. Malo časa pozneje je privolil v zvezo tutli stari cesar in »bučne poročne slavnosti so se vršile v dunajski katedrali. Prince-jSinja iz razdedinjene avstrijskem družine But bon-Parma je dobila s tem pravico postati mati naslednika na avstr. prestolu ali na celo kraljica. Nato pa je prišel umor
1	rane Ferdinanda in njegove žene in Karol je postal prestolonaslednik. Žiti je bilo usojeno, da postane cesarica
i On in Karol sta živela življenje avstrijskega častnika in nje-- gov«» žene. Rodilj so se jima otroci in več kot enkrat so videli Dunajčani Karola. kako je vozil r1 roški voziček po eesti. Nato pa je prišla vojna in Žita kot italijanska Burbonka je bila Še manj nriljuhljeoa pri nemški stranki kot preje. To pa prav posebno radi t epa. ker sta stala tako Karo! kot Žita pod uplivom Zitiue ma-
Tulle. majhno provinc, mestece v centralni Franciji t«*r Fl<»-
I
reiica v centralni Italiji, ležita precej daleč narazen. Malo verjet-, i m; je, tla obstajji tiuli najmanjša' zveza, trgovska ali psnieiia. nn*d
i
obema tema prostoroma. Kljub i t' mu pa sta postala Tulle in F!o- : renca na čuden način spojena — ' v?ded zločina. Kriminalna dejan-J ja povsem posebne narave (na! srečo za večino nas j so imWa za s\oji pozor išče skozi <lo1go vrsto let majhno francosko provincijal-no mestece ter sijajno nekdanjo t rdnja vo M edicejcev.
Dejstva glede 4strupen h pi-".em" iz Tul.c so znana vsem. ki so vi z: d njem času zasledovali novice v listih. Pred več leti so pričeli j dobivati dobri ljudje v Tulle. —| majhnem in zaspanem mestu, ki šteje nekako dvanajsti isoč* prch:-' j valeev ter se nahaja nedaleč od J I Lvt nsa — anonimna sporočila j>o- j tom kart in pisem, ki so bila jvi-; sebno zlobne narave. Kot žrtve so bile izbrane najbolj ugledne in , debrostoječe d nižine v mestu. — iTtden za tednom, mesec za nr-:e-. cem in leto za letom so prihajala ' ta pisma in te razglednice, N«'ka ' nepoznana zlobna roka je dvigala obdolžitve najhujše narave t>r«»ti( uglednim meščanom. Tako - * je naprimer informiralo ženo. 1 i j,'! srH'-no živela s svojim može n. o , nezvestobi slednjega ter navctllnj številne posameznosti. Dvigalo na 1 se je še druge in hujše obtožbe. ' dokler ni koncem kom-a t>ob viea nu-stnega prebivalstva zrla z ne-i zaupanjem in sovraštvom na dni- j
•jo prdovieo. Sosed je imel na su- , mu svojega soseda. iNIosto je po- j stalo pravi pekel opravljanin natolcevanja. Medtem pa so ne-
;ere in ker stii se njena dva brata borila v belgijski armadi. Cesar Franc Jožef je umrl in Karol ter Žita sta postala cesar in cesarica Avstro-Ogrske. Tedaj pa -o se intrige proti Žiti le še povečale. Slavno pismo Karofa na njenega brata Šiksta, v katerem Jc dal izraza svojemu ii!*u j. ,u, tia ima Francija pravico do Al-zaeije in T.orenske. je le še povečalo sovraštvo pan-germanske stranke proti njej. Pričelo so krožiti grde povesti o njej. Nato pa je prišli razpad avstrijske monarhije in Karol. Žita in otroci i
• so morali oditi v izgnanstvo. j
Žita. rojena kot prineesii.ja! brez prest ol& ir. sedaj zopet cesarica brez prestola, je nosila svojo nesrečo s trdnostjo. Bila je ona. ki je bodrila Karola ter ga navduševala, da je skušal dobiti nazaj madžarski prestol. Spremljala ga je v aeroplanu t^kom' zadnjega poskusa ter šla tudi z njim v izgnanstvo na otok Ma-1 deiro. Bogatstva Habsburžanov so' konfiscirana in nahajajo se v de-1 ravnih stiskah. Pohitela je v Švi-j co. da pomaga svojemu bolnemu otroku. Vrnila se je nazaj na otok in njen mož je odlegel pljuč-1 niči. Postala je udova s svojimi majhnimi otroci ter v pomanjkanju.
Preti st«"detjem in pol je šla avstrijska kraljica Marija Terezija s svojim majhnim sinom na ! rokah ter imela nagovor na uporne madžarske magnate. Prisegli so ji zvest obo, premagali sovražnika ter jo posadili na prestol, i Vse kaže. da je Žita še bolj o 1-ločna in mikavna osebnost kot je bila Marija Terezija..	j
Kaj pomenja to v političnem cziruT	»
p res ta no prihajala taka p:>mn. — Ponavadi se jih je metalo v nabiralnike pisem, ."i p »gosto se j h je tudi našlo na ee-.ti. naslov jeiy na onega, ki je pobj-al pismo. Pogosto s- je tutli našlo nal ile«'-vanja na<~-t*'kana na zidove hiš. Mesto Tulle je [vtstalo p:*avo gn«-z«lo natolcevanja ti opravi jive govorice so širile m«*«l '»loj
hišne gospodinje, ne da bi uf>ri-štcvale. da se njih imena istotiiko
izrablja v siičtie namene.
* * -
Tulle je majhen kraj. daleč «id velikih cest prometa. Vsled t«*gfi >o potekla cela tri let«, pred no je izvedel Pariz. pr«*tln , so izvedeli uredniki listov v Parizu, da .i" na t razpolag«* nova zločinska skriv-! nest. Takoj, je bila stvar spravljena v tek. Profesijonalni in ama-! terski raziskovalci so odpotovali J v Tulle in kmalu so bili na licu | mt sta tudi izvctlenci gletle pisav iter številni detektivi. Izprva so francoske oblasti radi trpkost.- in t umazailosti pisem sklenile, da gre pri tem za žensko, ljubosumno [žer.sko. in pričele so s tozad 'vnn I preiskavo v Tulle. Dognalo se j«' imena osmih krajevnih žensk, ki !so imele tb-sti vzroka, b ti ljubosumne. Mož ene teli jc takoj z.bla-znel in umrl. — prva žrtev aitn-
•	tiiinne pismene vendete v Tulle. i Petorica ostalih žensk se je izka-
zala kot nedolžna s pomočjo pis-I mene pi^iskitšnje. kat«*rti j<> lz-jumil neki dr. Loeard v Ly.»nsu ! »n ki obstoji v tako velikem i>o-j \ ečanju pisave človeka, da je ja-■ snt> videti vsak stresi ja j roke. in | naj je še tako majhen. Ostali sta j samo še dve ženski. Bili st i to madama Laval in njena :17 let stara hči Angela. Sb».Jnja je rne-la oči vidno .1 isti vzroka biti Iju-
•	btisumna, kajti hotela je po-tati žena nekega uradnika v prt f »k-Inri. kj'*r j«» bila zap«>slena kot stenografinja. a bila je zavrnjena
na korist nek«* druge deklVr-. _
Skozi mesece in celo preteklo ziniti se je vleklo uvodno post >p;;-n.:e proti ;iiiit«'i i in hčeri na z lani francoski način, in časop:s-;> je sni«-lo pisat: «» teh dvt.i ženskah kot da sta krivi, čeprav se ni «lvi-gnilo proti njima nikakih obtožb. Vsled insinnacij proti njima, j-postalo življenje v Tulle nežnosti.) za mater in hčer. Sklem.i sta izv-šiti samomtir. Nekega ve'era
i sta šli več milj daleč do nekega Iribn ka. Mati je utonila t.*.*r jv sta-jla druga žrtev te vendete v Tulle | doe i m je hči ravno planila v mrzlo .temno vedo r neke skale, k<» sta i jo rešila dva potnika, ki sta slučajno prišla mimo. Danes je v re-, vb končno obtožena in maja n?"1-(seca se bo vršila obravnava proti , "j"j. Ona zatrjuje svojo pop dno (nedolžnost. Se«bij p:1 obrr.imo . prot! Florcnci v Italiji
i * * *
j Na \ ia Valfonda, št, 22. sta ži-
I veli dve sestri, t be obsojeni na definitivno devištvo. Albertina in . Matij, Giergi. Preži vljali sta se s kvačkanjem ter s kopiranjem not. Do gotovega dne v februarju leta 1907 nista vedeli sestri za nobenega sovražnika na celem božjem svetu. Sredi rož in min1. Florence sta živeli sestri fm«*aTno krt 'postno >n pobožno. Naenkrat P'< je dobil nekega jutra v februarji; policijski komisar Franchi anonimno pisano informacijo, v kateri se je dolžilo Albert ino Gi-org> nekeg? gotovega zločina. --Obdolžitev se je spoznalo kot po-|.pt.lnomn neutemeljeno, a od onega tint" naprej V pri«"-elo narav-'nost deževali obdolžitev proti Al-
GLAS NAHODA. 5. MAJA 19*2*2
i "«*
"Pobi j te Nemce!"
iitt i p~
Kooperativni trg.
(Gt ■neral Publicity Service.)
- - - -1 f
Predkratkim je imel tajiyk Wallace i/. poljedelskega department;' javen govor, v katerem se .1»' predvsem pečal z odnosa ji meti iiezdami. življenjskimi potrebščinami in pa kooperativnim trgom.
naj bi bil sredstvo za znižanje cen konsumentu, ne tla bi bilo tvt-ba znižati mezde.
(V obdržimo še' nadalje svoj današnji sistem, po katerem raz-delnjejo meso in druga živila, ne morejo tem predmetom bistveno pasti eene, je dejal, če niso obenem znižane tudi mezde. Tudi ne bo mogla biti bogve koliko znižana prevozuina na železnicah, dokler ostanejo ž"b»znfčarske mezde na -»edanji višini. Mezde so glavna po.-tavka v določanju prcvoz-ii'h e« ;i iti v razprotlajanju bla-:a uadebelo in nadrobno.
1-Miuole kooperativni trg nam nudi pot. po kateri moremo priti
izdatni od pomoč i v tem pogle-bi. i:uui Mr. Wallace, "Pot. ki •<> proabi pridelek med farmarjem m otljcmaleem. zahteva p->-vprečno 70 centov od vsakega od-j<•malčevega dolarja." je rekel. "Ta velikanska potrata daleč pre-' sega stroške, ki jih zahteva produkt sam. In povečini jo je pripisati našemu potratnemu sistemu. po katerem spravljajo blago na trg. Te žalostne razmere se da najbolje izboljšati, če skrajšamo pot tlo trga. A to se pa da napraviti s pomočjo kooperativnega tr-s_a. ki bi odstranil špekulantne in nepotrebne prekupčevalce prodajalcu in konsumentu v korist. (> pride do tega, bodo lahko vse življenjske potrebščine cenejše, čeprav bi ostale mezde na svoji' dosedanji višini.
Mr. Wallace je navedel tudi navade in razvade moderne meš-čanske hišne gospodinje za drugo važno činiteljico v tej zadevi. Igranje in popoldansko zalia.janje
jriedišče ji vzame toliko časa, da ne more posvečati zadostne pozornosti svojim kuhinjskim dolžnostim. Ona kupuje najdražje meso. ki se ga da pripraviti za vživanje v par minutah. Nadalje si nakupuje že pripravljene je-stvine vseh vrst. In to se dogaja danzadnem. Zato so njeni obedi najdražji, kar jih mora dati na mizo. Toda kljubtemu se ji ne zdi. da je ona sama največ kriva tako visokih zneskov na jestvin--kih računih.
Rus v Evropi.
Arkadi] Averčenko.
Sedeminpedeset nas je bilo. se-fl
<leminpetdeset bednih, iz mozga-!	i
nih postav, razžrtih otl uši in raz-	«
prask na i h do krvi v nočeh, pre- j	t
čutih brez spanja; »edem in p m tie-	t ser lj*nli v najboljiših letih —;i
brez svobode, brez prava.	j	t
Ob prvi zor■ /e >nio stali na ce-j	1
si i v zaMiieh in zabavo mimoido-	1
čim. ko|>ali jarke in gazili zdaj	*
piidi, ztlaj blat«, kakor .j* ravtio	■*
bilo vrvme.	'
A vs< to hi bili še nekako preir-
pt li, da ni bilo t* h noči, kratkih	i
sicer, a vendar tako dolgih. V	1
inali. ni/.ki >obi. smo ležali po tb-s-	.i
kali. stlačeni drug poleg drugega.	*
kakor slanik« v sodu. Zrak v nji	■
je bil težak, ud uši ji v n spanj«- j«'	1
bežalo od nas. Skoraj do krvi vne	*
te « m* i so 11 * po hi mete v daljavo in	1
prsi »o dihale te/ko. kakor v sil-	•
nem naporu ali pridržanem joku.	"
Niti eite jasne nt i 11 ni t ilo v nas.	-Vzeli mi nam V s . k»ir je elov*ki»
>vtt**ga i'i ljub« ga iu zato je ži-	1
vel«, v nas <■ mo sovraštvo do vse-	i
j*a in «l«< v>»e|| ji velika želja po	'
sv.dMMJi. Velika je bi!., ta Ija in	!
goreča. tako g o re«"* a. d.i nam je iz-	1 g.Ja vmi n« tranjost. kajti ni bila to /< Ija trenutka, temveč * In t in
noči. tednov in mese«-ev «rez ule-	1 h« . brez spretnembe.
\ «*ni t«-h nočeh je bilo, ko sem	1
jo videl prvič. Neznosna »o para	' j. b/ala v naravi in vsak kos na-še sobe je bil tako prenapolnjen ž njo, tla nam je rabran jevala >ko-raj dihanj«- \* glavi itn j«- šumelo in ognjen« iskie »o mi mjgotiil •
pred o mi t Ulit sem. tla oiiledlim. aku n* pridem na prosto m le z ru. jvee ; m trudom sem s«* priplazil d«» vrat. Vseiia«>k«i|i j.* bilo ti- ' bo in ra/.« n hi««|nnja stražnik;!, sedečega pr« d vrati, ni niti naj- • tanjši glas motil t<^ tišine.
A ni I»11 it to ona blagodejna tišina miru in počitka, temveč ona ' neznosna tihota preti nevihto m ' V tej splošni tihoti sem popilno- 1 ma razločno sliial .itrip srca.
Previdno sem s» splazil mimo stražnika n stopil na dvorišče. Noč je bila jasna, da je bilo mogo- 1 če razločiti najmanjšo stvar, kakor podnevi; samo v enem kotu i ob ograji je ležala tema, črna in nepredirna. Komaj sem se pripla- j zil »lo njega, ko mi jt* že zmanjkalo moči. /ari! st m glavo v zemljo 1 in dolgo pridržane solze so mi lile po licih in s« vsesa vale v raz-sitšeno »teniljo. Težke s., bile te -sol. ze. solile žalosti in ljeutešenega 5 hrepenenja in srce ni čutilo olaj- 4 save.
Ne vem, kako dolgo sem ležal tako, k«i me je naenkrat rahel glas zmotil v premišljevanju. —( Kakor pridržan jok človeka, prekletega v večno teiuo, je bilo in še težje mi je postalo srce.
Ke stili se hotel vrniti v sobo, ko je v nasproti leže«'i hiši nekdo hitro odprl okniee. S.- bolj sem zlezel na kup. da bi nie oni ne za-ghdal. A moj strah je bil brez vzroka.
Bilo je mlatit*, komaj šestnajstletno dekle, tiosti. črni lasje, padajoči .ji prosto na pol razgaljen a ramena, so obrobljali mal, bote-hen. skoraj brezkrven obrazek. V pol litem i one blede severne noči je bila njena postava skoraj prozorna; po nekaj trenotkih žti m> j«1 zopet izginila, da nisem niti vedel kdaj.
In zopet, sem zaslišal oni glas. a bližje, mzločneje. Bila je ona. i*>-joča eno onih. tako žalostnih ruskih narodnih {testni. katere, dasi monotone, ali pa mogoče ravno radi tega. nehote izvabljajo človeku solze v oči:
"Čemu mi ljuba naj bode in žena, čemu naj mi bo; saj iti moram tia vojno, tla llie ubijejo. . . J"
iilas ji je bil slaboten in tresoč, prekinjen skoraj ob vsaki besedi, kakor v pomanjkanju zraka.
Čudna tesnoba mi je stisnila *r-ce in poln žalosti in obupa sem se
vlekel nazaj v sobo.
* » *
Bilo je nekako dva tetina pozneje Nekaj dni je že nepretrgoma lilo izpod neba. Zemlja, nezmožna požirati tolike množine vode, se je vedno bolj umikal i umazanosi-verau močvirju, iz katerega so tu in tam molele hiše. kakor mali beli otoki.
Na delo nas niso gonili v tistih dneh in tako smo sedeli v sredini sobe stlačeni na kup, kajti v e-nem kotu je mokrota odkrušila del stropa in veter je zanašal dež si osi odprtino v notranjost.
Kmalu popoldne že zaslišimo
PRIPRAVE ZA KRST.
Med Camdcnom, N. J. in Philadc IpLIjo zo začeli graditi velikanski raust, ki bo eden najdaljših na sv ctu. Pi vi steber je ze zgraien. Te dni ga bo krstila Mi« Ruth G. Sv/abb s tem, da bo razbila ob sjem steklenico šampanjca.
Lloyd George za zblizanje Jugoslavije in Rusije.
.Iui5">lovauski zunanji minister dr. Xiii<"ič je sprejel vabil«) l„l<iy<l G« orgea na sestanek v svrho raz-govora o odnosa jih in stikih, meti sovjetsko Rusijo in Jugoslavijo. Ko je minister dr. Ninčič odšel v kialjevo pilačo v Genovo, je zaznal. «la se sest a n k z "lilovotl Georgeom ne more vršiti, ker še t>aja j?retlkoferenea zaveznikov.
itn« mi Lloyd Ceorgetivem je na to sprej*d ministra dr. Ninčiča an-jrb ški fintnčni minister Sir Ro-l.ert 11- rne. Razgovor j«* bil o si.-vj. 1-ki Rusiji in «• stališču Jugoslavije glede priznanja sovjetske vb.de. l.-točaMio je jiaznanil Šir lioine dr. Ninčiču. da vlada med Francijo in A mrl i jo popolno soglasje v vprašanju priznanja so-vj« tske Rusije. Po francoskih in angleških načrt:h se ima priznati sovjetska vlada pod sledečima pobojema : t. Nobc-n ofieijelm za-st .pnik ne bo odp«>slan v Moskvo, drkler sovjetska Rusija ne prizna dolgov caristične Rusije in ne da zrdostnih garancij za tuji kapital. investiran v Riisijii. 2. O so-vj-tska vlada pokaže, iskrenost in odkritosrčnost, kakor v zadnjih mesecih, je dana možnost, da se ja prizna.
Srečno moštvo.
Angleški admiral Mel.ee je bil z<bi .-trogr poveljnik. Nekoč, ko i ' stopil pri Portsmoutlnt na suhe.. *ra je vprašal prijatelj: "Ka-! ko se t irodi . " — "Izvrstno"'. — | "In tvojemu moštvu?"' — "Mo-J štvo je zelo v t s-" j o in srečno". — j "Kako to.'*' — '-Ravno sem dal jpretepsti 10 mornarjev; ti so zelo srečni, ker so eksekucijo ]>re-stali: ostali pa so zelo veseli, lcer niso biti tf peni".
./
Otroci in solncna luč.
Zdravniški prt iskovalni svet je pr>'.l do zaključka, da je meta-bolizem (to ie proces pretvarjanja in obnavljanja snovi v človeškem telesu* otrok, ki so izpostav Ijeni solnčni luči iti zraku za skoraj 40 odstotkov višji kot pa o-njih otrok, katere se «lrži znotraj Proizvajanje gorkote v človeškem telesu se ob morju poveča za petkrat potom veslanja in desetkrat pr.tom plavanja.
V Grubarjev prekop
j«* padel na nepojasnjen način delavec Franc Bregar.
Tihotapka saharina prijeta.
Draginja v Nemčiji«
nt kje v daljavi nerazločno kričanji. šumenje dežja, udarjajočega ob streho in okna, se je mešalo nuti t«* nerazločne irlasove; a kričanje je naraščalo vedno silneje io v n« kaj trenotkih je bila vsa cesta prenapolnjena z ljudmi. — V oblekah premočenih ot 1 dežja in obrizganih od blata, so bili v svojimi divjimi obr.izi, kričeči !n se prerivaj«)či. ptalobm najbolj iz zaporov pobe'^lim zločincem.
Pred njimi sta dva kmeta v dolgih, razcapanih suknjah nosila i-k'.no Matere Božie. \" mnenju, tla j«- vse t»» samo cerkven obh«; I • n« />• htitel iti od okna. ko z:*-gledam naenkrat visukega mrŠa-v« ;:;i starca, v dolgi halji ruskega svečenika, prer;vajoeega se s>ke/i množieo in mahajočega z rokama. Visok, rezek	j,, nekje si «li množice kričal: — Sto>. eja
- stOOOO | '
C>iii stare j«- končno stopil pred množico in za"-el nekaj govoriti, a spričo mrmranja iu kričanja iniiož'ee ni bilo ra/.uaieii njegov.--ua glasu. Hipoma )ta. kakor na povelje, je Vse Utihnilo ill satllO siarč«-v tanki. « «1 starosti trhli •_'las je sikal skozi vztltlh : — ... io že »koraj en«» leto, bratje moji. traja vojna ; kri tisoeev in tis<H*-ev nrših bratov napaja sveto rusko I /tmljo; be«la Ln lakota sta se naselili v naše ko«'-«*, iu kdo je kriv vsega . .
< >.j pmklt ti! P«»bijte Neme«'! Pobijte pasje sinove!
Množica je kričala in besnela j suvala in vrvt la kakor umazano vah.v je razburkanega morja.
—	- Zani<-uj»-jo s ve 11 • piavoslav- ' Tl«i Vtro. - je povzel ZO[>et -faref* '
psiijejo }{r«rorodieo. oskrunja-	'
jo naše /»ne in de ve. mučijo naše	1
otroke. . .	i
—	Mojemu M ši, mojemu edin-	' eu. s«, že ranjenemu iztaknili zlo-tleji f»«-i. o jo j. j«, j ; «»č i so mn iztak-	« nili. zl'otlt ji. — je t«.žil liri pa v	1 /.t tiski glas.	]
—	In ali niso (,ni gos|vidarj naše svete zemlje, a mi jim tlača-	, n:n:o in z našim znojem |x>jimo satlove za njih nenasitna žrela?
Marce že ni mogel več govoriti. Ve- obraz mu je bil višnjev in v ' pomanjkanju sape je mahal z ro kami t koli sebe. podoben ropni 1 ptici.	f
Miniranje množice je pr»stalo i ved nt) temneje, grozneje.
\T nasproti ležeči hiši je med trni nekdo počasi odprl oknice in zaspan dekliški obrazek je pogle- -tlal na cesto. Bila je moja mala ■/.i anka. Ob jvigle^lu na divjajočo r:nožieo je že hotela zapreti okni-e« . kt) je naenkrat zopet oni starec. kazaje s prstom nanjo, začel kričati:
—	Vidite nemško zalego! P«">-bijte jo, tleea moja, pobijte jo, bratje moji. «la bode pokoj vašim dušam !
In zakričala j" množica in za-valovaJa. Pritisk množice je potiti f»gra.'«i in blato je zabrizgalo j na vs«' strani. Mlati, tlebel kmet. zabuhlega,, izpitega obraza, je za-«"*e' ler.ti skozi okno v hišo. Njemu je sledilo pai drugih. V nasled njem tre not ku že so odleteli zapa hi od brat in nekaj Pasa ni bilo razločiti drugega kakor prerivanje množice.
Vse naokoli je kričalo in tulilo.
Hipoma.se je razdelila množica in sredi nje sem zagledal ležečega v blatu nekega starca in malo dalje, naslonjeno4 ob zid, okrvavljeno in razmršenih las deklico. Obleka ji je bila strgana z života in skoro naga je stala med zdivjano množico. Kakor v nezavesti je gledala okoli sebe. iskaje pomoči, a že se je stegnilo nekaj rt'k. nekdo jo je zgrabil za lase in jo potegnil na tla. In množica se je zgrnila nad njo. gazila |>o njenem truplu, in meti blato in cestne nesnago se je mešala kri dveh človeških bitij. . .
Proti večeru komaj, ko je število ^rrev na rasti o že preko tride-s.'t. je bilo razposlanih nekaj kozaških oddelkov, da razženo moreče tolpe.
Bilo je v malem mestecu Kaši-. nu tverske gubernije 191o., leta . |m. rojstvu onega Nazarenea. ki je t iz ljubezni do ljudi umrl sromot-. ne smrti na križu.
i
i Zagotovitev zgradbe železniškega inšpektorata v Ljubljani.
Iz Beograda se poroča: Finančni odboi je povečal krodit za zidanje železniškega inšpektorata v Ljubljani na 3 miljone dinarjev.
Na obmejnem komisar i jatu na Jesenicah so kontrolni organi zr.-plenil idobro znani večkratni milijonarki Adeli Baloh veliko količino saharina v vrednosti okoli L>nr.000 kren. ki ga je skušala vtihotapiti in prodati v Kranju. Faharin je bil zaplenjen : bogata ver žnica pa se bo morala zagovarjati pred carinskim disciplinarnim oddelkom.
Nemška marka je padla na vi-s no ali boljše nižino jugoslovanske kiene. Temu primerno je draginja v Nemčiji zadnji čas. po->ebno od februarja dalje, silno narasla. In cene pri tem še vedno (neprestano rastejo in se bodo, ka-koi je podoba, še močno dvignile Posebno so se dvignile cene živilom, najbolj mesu. Glasom statist lenih podatkov so narasle cene1 od 1. januarja do 1. marca pri živilih za 48 odstotkov, pri obleki za 2:1 odst., pri stanovanju za :V,},.r, n«lst.. pri kurjavi in razsvetljavi za 2S odstotkov.
V primeri z letom 1914 pa so se do konca februarja 1922 cene zvišale: pri kruhu 24—27 krat, za krompir 40 krat, goveje meso 2(>—24 krat. svinjsko meso 28— krat. surovo maslo 3*>—15 krat. mleko 18—2G krat in jajca GO—()4 krat. Kakor pa rečeno, ko se cene še, nadalje močno zvišale.
Najmanj zadene po nazoru berlinskih listov draginja dva stanova: kmeta in trgovca; 'ta dva prevalita vse težave na druga ramena. Najbolj trpijo delavci, uradniki in vpokojenel ter rentni-ki, torej vseprav tako, ko pri nas. Značilno je, da se poroča iz vseh nemških velikih mest. da ta neznosno naraščajoča draginja nima prav nie vpliva na luksus. Najdražje prodajalne so prav tako polne kupcev kot nekdaj in velika zabavišča celo bolj. Danes je v njih mnogo več družabnih prireditev in vsakovrstnih zabav kakor pred vojno. Ravno najdražji predmeti se najbolj konsumirajo. Leta 1921 je zapravila Nemčija le malo manj nego 20 miljard samo za opojne pijače in ne mnogo manj, za tflbak,.
Poleti leta 1921.. ko je bilo vse "ono" že končano, se je v dvorani nekega inozemskega zdravilišča zbrala najbolj pisana družba: Bili so tu Grki in Francozi in j Nemci, bili so Madžari in Angle-i ži. celo en Kitajec je bil vmes.
Po obedu se je razvil zelo živahen razgovor.
—	Vi ste. zdi se. Anglež? — vpraša Francoz visokega, obritega gospoda. — Jaz obožujem vašo na e i jo": vi ste najidealnejši in najmodrejši narod na svetu.
—, Za varni. — se je poklonil Anglež s popolnoma galsko ljubeznivost jo. — Francoz je ste v mi-nnli vojni delali čudeže. . . V prvi vrsti je v Francozih levje srce.
—	V: -Japonci. — je govoril Ne-jmec in od pihava! dim cigare. — j str nas zadivili in nada!jtijcjte.
d;: zadivTjate nas. Kvrojx-jVe. —
Vam gre hvala, da j«' beseda *Azi-
j j;1" nehala biti simbol divjaštva.
■ nt kulturnosti. 1 , T . . . ; — Ne imenujejo nas zaston*
'Nemce daljnega vzhoda. — je o«l-j vrnd Japonec in se skromne nasmehnil. a N« mcc je /ažarel zado-jvoijstva kot snop slame.
V drugem voglu se j«» pritože-Jval Grk. in slednjič rekel;
—	Važen narod ste vi. Madžari t
—	Zakaj — se je iskreno za-čmlil Madžar.
—	No, — kako naj vam pnvem — lepo igrate čardaš. Nekoč sem kupil madžarsko sinko, obšito z raznimi našivi. I,ep«> mi je pi-Ksto-jala. In vino! Nasrkati se madžarskega — čudovito!
—	Tu«li vi. Grki, s-te lepi»
—	A. kaj govorite? Zakaj?
—	Tako. sploh ! Nekak prijeten narod! Klasičen. Pa potem oljk« ! Vsak je Perikles!
Na koncu mize je sedel molčeč bradat človek, in spust i vsi bujno glavo v dlani, je ostal zamišljen in obupan.
Ljubeznivi Francoz je že zdavnaj pogledoval nanj. Končno se ni mogel vzdržati in se je dotaknil njegovih širokih ramen.
—	M—s je. vi ste gotovo Turčiji? Mislim, eden od najboljših narodov na svetu !
—	Ne, nisem Tnrčin!
—	A kaj ste. ako smem vprašati?
—	Tako. sploh — — potnik. Pa zakaj bi to radi vedeli?
—	Nenavadno me to zanima.
—	Jaz sem Rus!
Ko se za tihega, dreniotnega. poletnega dne nenadoma od nek od spusti in zahrumi udar vetra, kako plaho in v skrbeh se zanihajo in zašume vrhovi dreves, kako nr. mirno se vzbude in rakri«"e ptice, ki so utihnile vsled vročine, in kako nemirno zavaluje nenadoma jezerce, ki je sanjalo kot ogledalo.
Prav tako so se zanjihale in st •• meč zašumele madžarske, francoske. japonske glave; tako mi s.-dozdaj gladka lica. pokojna kot ogledalo, zamraeila od tisoč naj-različrtejših občutkov, ki so so bojevali med seboj.
—	Rus? Kaj pravite? Moderni?
—	Otroci! Alfred! Madlena ! Hotela sta videti modernega Rusa — brž poglejta ! Evo ga. vidita tu sedi!
—	»Siromak!
—	Siromak, da, siromak, a maloprej. ko sem plačal, sem dva-kr at iskal listnico. Ali naj jo spravim v hlačni žep. ali kaj?
—	Poglejte, tam sedi Rus.
—	Kje. kje? Slišite, ali ne boj vrgel bombe na nas?
—	Mogoče, da je lačen, gospoda. vi pa buljite vanj. Kaj mislite ali bi ne bilo na mestu, da mu ponudimo kaj denarja?
—	Nemca proč od njega! Nemci so mu jt» že pošteno zasolili. da ga zdaj ne bi. . .
Francoz ga z usmiljeno, ali z lahko senco strahu prime za roko Japonec ga nežno, s tajnim soču-stvom v ozkih očeh gladi po rami. nekdo mu ponudi cigaro, a nekdo se zapne do vratu. Skrbna mati je objela Alfreda in Madle-no, ki sta. plakala ter ju peljala domov, sopihajoč kot remorker.
—	Ali so vas zelo mučili bolj-ševiki? — je vprašal dobri Japonec.
—	Poveje, ali je resnica, da so jedli v Moskvi pse in miši?
—	Razjasnite nam. zakaj je vrgel ruski narod s prestola Nikolaja. pa izvolil Ljenina in Trocke-ga? Ali sta ta dva boljša?
—	A kaj ,>e to 'podkup'? Ali je tp kakšna pijača, ali pl«flt . n '
—	Ali je res. da so pri vas ropali Safe de-posite ? Ali je to — mislim. — samo ena od tisoč laž:, ki jili širijo neprijatelji Rusijo. . . Ali je resnica, da ruski delavce, k a k orli it ro mu za poješ internaei-onalo. začne obešati na lateme mimoidoče ki imajo ylikaine srajce in očala ?
—	Ali je resnica. <la so nekateri Rusi kupovali funt sladkorja po petdeset ruhljev. a prodajali so ga za tisoč?
—	Povejte nam. ali je resnica, da so postavili razbojniku Razi-nu na glavnem trgu spomenik?
—	Glejte, jaz sem pa slišal,, da imajo buržujske klase skrivno, strašno navado, da drla ven, ako ga zgrabijo, pregrizejo arterho
: in pijejo gorko kri. — dokler. . .
—	Gori! — Zakriči nenadoma Rus- in udari s jvest i•>. težko j>ol pmla. po mizi.
—	Kaj gori ? Kje? Moj Bog. . . a mi sedimo tukaj. . .
—	Duša gori v menit Vina, ej, natakar, kamariere. fijakar. ali kako te imenujejo * Privleči vina čim brže! Vse jvogostim! Ali hočete razumeti hrepenenje moje duše? Ali se smete zagledali v brezdno kaotične, na novo ustvarjene slovanske duše.' Daj vsem bokale! Kj. majčica !
Legal je vedno bolj gost. tem-n os i v somrak.
Rus. strašen, skuštran, držeč v eni roki steklenico Pommeriseea, a s pestj«^ druge rok«* grozeč inozemskemu nebu, je govoril :
—	Ali veste, kaj govorite? — Pljujem na takšno vaše sočustvovanje! Ali ste pomislili. koUko krvi ste ine slali vi vsi. koliko življenja st.- mi vzeli? Ti nemški go-bee. koga si mi poslal iz Zimmer-walrta ? Ali so tako vojsk«<eJ A ti. žabar tam. . . " Mon ami. i mon ami. bon i bon*, a ti sam si vzel in izročil holjševikom Krim in Odeso; — Ali je to fraternite? Ali m«'i«"m. da to pozabim? Ali misliš. «la bom pozabil nat-\ ki si mi posh. 1 svoj-* nosa te kitajske vrage, da na?» Kremelj pogani.io in more našo drago Rusijo? A ti. Madžar, tudi ti si krasen : tebi prist o ja, da V^uješ / mišjimi pastmi, da plešeš čardaš. — zakaj pa si se vrgel v earistično revolucijo, tla so<le na prestolih Rele Kuni. vrag .jili odnosi! Odgovori! Oh. grenko mi je z vami. zoprno! Lahko pi-jeto z menoj moje vino. kolikor vas je volja, alf da bi razumeli mojo dušo?! Tam gori. bratje! Zakopal sem svojo mladost, svojo radost v hladno zemljo. . . TT-mrjem in bodo me pokopali, kot da nisem živel nikoli na svetu ? . .
Tn še dolgo se je v zapuščeni £*kursali". ko so se vsi po vrsti p"» p:-sti?i razšli — še dolgo se je razlegalo vzdihanje in ječanje n-dpijanega človeka, nerazumljeni ga in ponižanega. Dolgo je tako ležal, neumljiva, neupokojena duša. položivšl glavo na oslabljene l-oke, dokler ni prišel maitre d'hotel.
—	Gospod, tu je račun!
—	Kaj?. . . Izvolite! Rus mora plačati za vse; Prejeli bost«* denar v redn.
Gospod Wrangel imajo polnomoč.
Iz Belgrada prihajajo poročila, da grozi Wrangel z odtegnitvijo — naše drž. podpore onim ruskim beguncem, ki se načejo javiti njegovim inšpektorjem za pohod v Rusijo. Prva nesramnost je ta, da ruski begunci sploh kako podporo dobivajo, ko "nima" vlada nobenega denarja n. pr. za naše invalide; druga nesramnost je, da vlada podpira potom groženj za odtegnitev podpor. Wranglove blazne načrte. Vlada bo take vesti seveda dementirala. ampak ne bo drugače, kot da se bo naš boj proti Wranglu nadaljeval tudi v znamenju boja proti nji. Gospod Wrangel našega ljudstva ne bo dolgo izzival, pa niti če ga bo podpiralo deset takšnih naših ko-ruptnih vlad.
Najden utopljenec.
Pri Vevčah so potegnili iz Ljubljanice že dalje časa pogrešanega narednika 40. pešpolka Mat-ka Visočnika. Najbrž je izvršil samomor.
*
Kako ministri domisijom-rajo,
Angb-ški časopisi >o pr«'«l kratkim innou.' razpravljali <> t.sor-nem načinu. kako je ministrski predsednik Lloytl George prisilil divavnega tajnika za Indijo. Sira Montagu a v J-d njegovih n--u?pihov k • l emisij i in objavil <ib tej priliki več slučajev, na kak način se razrešujejo ministri.
Najznamenitejši slinaj je sledi«'«- pismo, ki	'e pisal lortl Worth, ministrski predsednik kra lja Jurija 111.. Charlesu F«»>:u. prvemu tajniku, državne zakladnice; "Gospod! Xj>-gove V« ličan-stvo j«* smatralo poirebin«. da sestavi novo komisijo za državno zakladnico, v kateri nt* vidim \*a-šega imena . . .*" To je postala o«l tedaj najbolj zdrava forma, ki so se je posluževali vsi poznejši liii-nisii-^lii pretlse<lH:ki. Prav surovo je odpustil Disraeli svojega prvega lorda Ohelmsdorfa. R<*k«d mu _>i riamre«**. da ni znal "blagega naTina -pojiti s čvrstim udarcem**. John Rus.se 1 je pis.il leta 1>.">1 iz Palmerstona državnemu tajniku za zunanje zadeve, da želi kraljica Vikorija izročiti urad za zu-nanje zadyve drugi osebi. Najna-vadnejše pa je vsekakor, da je doti«"ni minister sam prosil za de-, misijo ki s o takoj sprejme. Vojvoda Devonshire je r.ekoč nagla-šiil tla Riteliie in Balfour nista samovoljno detnisonirala. ampak "sla morala iti". Iz vsega tega je r.izvidno, tla ministri tudi na Angleškem nič kaj radi ne zapuščajo svojih port ft 1 je v. Kaj šele <1 rug je!
Poljske odredbe proti draginji.
Polj.sk: finančni minister Mihal-sl-; je odre«lil ]>o nalogu ministrskega sveta: kategorično prepove«! izvoza živil, ki se nanaša v glavnem na žito. govejo živino, prašiče, mešano blago, mast in jajca. Ustanovila se je zaeno le-teča komisija, ki bo izvajala intenzivno kontrolo nad izvrševanjem odredbe. Fradniki. ki razkrijejo tihotapstva, dobe visoke n:: g rade, uradniki, ki bo zanemarjali sv« »jo službo, bodo ost ro kaznovani.
Sardine — dobrotnica človeštva.
V južni Ameriki je močno razširjena takozvana rmena mrzlica, ki jo razširjajo gotove vrste muhe. živeče v močvirnatih krajih. Sedaj pa so odkrili, da neka vrsta sardin more živeti tudi v sladki vodi in da uživajo te sardine na rrje ličinke od muh. Zato so nalovili mnog teh rib ter jih poslali v močvirja, kjer naj bi jedle ličinke. Tako moremo šteti sardine med dobrot nice Človeštva, pra-, vi pariški '.Excelsior \
dP* BGJAKL NAROČAJTE SB NA "GL&3 NARODA" NAJ VEČJI SLOVANSKI DNEV TOVBML VMtAVAM.
GLAS NARODA, 3. MAJA 1922
Dr Ivan Tavčar
V 1 S OJŠ K A KRONIKA.
1695.
(Nadaljevanje.)
Tik studenca s** j" kurilo in nekaj loncev je stalo pri ognju. — I rišla sva torej k južini, in Luke/ si j«- že mel roke. ker mu je i/ loneev prav prijetno dišalo.
pji tlriižb je bila ^e druga star-k.i o kateri dosedaj še nisem ni-č«>ar zapisal, katera pa je vzbu-
ia! ' ne jino jmsebno radovednost. V«dla se »e numree pix'udno. Ja ne /apišein prepohujšljivo. Kaj take*ra se ni ne pre i. ne j»ozue«je d>*t• Iviiilo mojega pogleda, dasi sem pfh« dil veliko sveta in dasi vei l l»il \ vojnah i a Laškem In na Ogrskem, kjer j«- vodil, kakor s- rit /• zap.sal. armade na> gos j»od Lltg'MlitU.
Ta ženska je nosila «akr|>uiio i.bleko in gotovo je živela v pomanjkanju in r« v.šeiiii. Tedaj [>a j. bos. i-iio^a -kakala in jdesala da je bila v ohra/ vsa |»otna in da ji je \se telo tičalo v vodi. Najin prihod je ni <isto nič motil: plesala iu skakala jo, kakor bi Slo ra življenje.
Odložila sva bisagi ter legla v travo. Una mlajših smsk, katera je biln po moji s(4l»i :igaiiskega rodu, je položila just na usta, da Id molčala.	Sf
Starki |>a je postalo prevroče Zatorej je med skakanjem pričela metati obleko rar sebe. J-ri vsakem kosu je zakričala; -— f'i-gfiva je ta obleka f — - Ciganka je t • »<* r o (»dgovarjala ; — Našega
I ill.e^r. .I,-rosa.
'/.*• -» iti •<■ 1 »♦ sel. da bo ostudna grešiiiep do nagega odmetala svo-, ohbieilo; pa jo je ples vendarle premagal S penečimi usiiui in / zabuljenim očesom jc omahnila, padla |k> tleh ter oMtžala kakor mrtva.
Ta /enska iri ni neznana. — je šepetal Lukež. — • Skaknvka je. S|H*Ia Occpkova! V svojih mladil letih .sem bil sam skakavee nT t«, krni srno se pri plesa dostikrat do pol«*«jn slekli.
Nato se je obrnil hlapec do starke pri košku, katera se ni dosti brigala za početje Špele Ocep kov« . ker »e bil očivi«lno že n»-vaj« na takih prizorov.
Ohtano. — jo je ogovoril. — stara 1 "asaverica! Glej no. da št-/iviš! Delaš dobre kupčije*
Kupčije'! je vzdihovala starka. —- Ljuba duša, kje naj bi ja/. jemala dobre k upe i je J Poje ini jiii že sedemdeset in pet! Kaj pa mi«Lš ? Pasaveriea ni več trdna, Pasaverica kotiaj leze!
— Ali tistega mazila — je vprašal Lukt ž. — boš pa še ven-<lar kaj inula v košu t
Zatogotila Kc je ter brodila r. roko p« i svojem k oš len : — Kje čem \*eti ma. ilaf Ko je bila še nemška vojna, ko je gospod Tilly kosil na travniku človeškega življenja, t ste dni *e je že še dobilo človeške masti, ker so bili mrliči cenejši k«; hruške v .jeseni! Takrat sem pi iila v kraje, kjer je lin vsak korak ležalo človeSko truplo, drgerterii pa so klali tudi :«*nske iu rt roke, '.l.o da se je človečka mast kaj lebko dobila. Ljuba d isa. k. • pa naj jo <lane* •l .bmf Za Liipččvavce ^ mazili so slabi časi. - llog s.- na« usmili?
Hlapec Luke/, ni odnehal. — Nekaj že šrt* nosiš s sabo. _
/atarnala je:
\'se skupaj, kar nosim s salt«'. ni skoraj nič vredno in malokdo kaj takega kupi. Tu imam n neka i lepih podooic, katere je blagoslovil sam šk«>f v Pasavn. Pa vse to ne gre po vaš-Ji dolinah. Verjemi mi. da je tako. da dostikrat nimam niti vinarja denarja. Tudi danes «ra nimam.
Tu se je plaho ozrla po mlajših svojih tovnrišicah. kateri sta se pimgljivo smejali njenemu govoru. Nato s*» je sklonila k meni ter dejala tiho: — Zate hi morda ne kaj imela.
Brodila je jk> svojem košku Tot izvlekla iž njega obši\*n zavitek. — < V prav wodim. sj z Visokega Tam je denar. — Skrivnostno J* dostavila:
— Izpovedni listki so. Ponare jeni so. ali oddajo se lehko, če jil pomešaš ?. onimi, katere oddaja.* za družino. Povem ti. da se pra^ radi kupuie.io. ker je le sitno, ei moraš letati okrog irpovednice Horda j^b kaj kupiš? Niso pre dragi.
Z velikim ogorčenjem sem žrtvi nil hudobno ponudbo, ker nisem hotel, da bi prišel sin v sramoto. kakor j • prišel v njo oče na Visokem. — Videl sem. «la J«' lila v>a la družba tu pred mano |topačena. malopridna in božji luž bi n« varna.
Hlape«1 Lukež s«» j«- znova «»g iasd: -- Nekdaj si s platnom kupčeva la.
Poba hala se je:
—	Ku|»čuj« m š.-- tudi. Od tega 'ivim sebe in vnukinjo - siroto, ci mi ji edina tolažila v starosti
Porogljivo j»' nadaljevala:
—	i 'a nisem tak«i nespametna la bi nos.la platno pogorah ali pa e ceh d*na». s katerim ga pla "ujet i. Pasaverica ' * poštena ii
*asave?iea pozna vse pogorje \~s i moja trgovina gr«* skozi roke Ii ii-inn:i OMaka iz Zirov. Kai .em kupila. prineso ljudje v Loko. kadar pride Oblak tja s svo-jim tovorom. Ta prevzame in pla-'a, ker so moji denarji vsi, pri •lj-m založeni. Potem mi pa sto-vori blago do Donave. do nem--kega Pacava. 0». ne, nisem taka kravica. da bi denar po teh goz lovih s sabo vlačila! — Tu Je magonosiio pogledala mlajši svoji tf varisiei. katerima s«* je kar vnielo. kako pazljivo vlečeta v e n j-ne besede.
Te«laj s., j, preliudila skakav-*ca. Špela <*eepkovka. Nekam kalno i«- pogledala okrog seTie. vz»'la v roke leseno skledico, si natoeila vi' jo vode ter jo Irp'la
< 'iganka jo j«* radovedno vprašala :
—	Knj je h m?
Slabe volje je odgovorila Spe-
—	Kaj naj bi bilo? Nič ni bilo! \ojt,. ni«* b«de in bu«lo ž^-jo imam. — to je vse.
Nato je govorila sama «ebl:
—	!*o«_r ni v«v z nami, Bog nas je zapustil in obljubljena dežela je ostala za nami. Iskati mi bo -remije, v katero naj bi S" pogrešil i 1 a. — Nek<laj. k«» si skakala, ko d plesala, da so ti kosti pokale, in ko nisi na drugega mislila, ko na 1 j »bega Jezusa, se ti je. če si »d plesa omedlela in obležala na T-«nil;i. ljubi ta Jezus vselej prikazal. Sedel je n zlatih oblakih n okoli njega so sedeli srebrni angelci. Gospod pa nam je govoril: Tuk. i mora stati moj tempelj! In kako smo jih postavili tempeljne! Sto in več smo jih p.-tavili. dokler niso prišli ti peklenski služabniki. ti hudobni škofje, ter nam up*pelili streho za streho. Da bi uh al dujlbiddd ra streho. Da bi jih dal ljubi Jezus na soelnji «lan do krvi bičati! Ko so bili požgani tempeTjni. Izostal je naš ljubi Jezus it> nikdar \eč se nam ne prikaže. TTov! — Hov!
Žalostna je bila in zajokala je: — Kako naj potemtakem uboga ženska živi? Pobiram sicer za Mekinje, in gospa mati mi j«* »la-la pismo z velikim pečatom. Ali n»h«V ni"* ne «la. Ti kraji so trdi in usmiljenj ane poznajo. Na
ADVERTISEMENTS.
Naprodaj jc farma
4f) akrov; pol j« izčisčcnega. ostalo g« zd in pašnik. lii>j je zidana, klet. več sadnih dreves. Pena — 1.200: takoj pl t -a .^9G0. — i k M. Strumhle. Trenary. Mich.
K .TE JK m«»ja sestra Ivana Onier-sa. doma iz Rakitne, ki je odpo-ti vala v Zedinjene države pred :!."». leti.' Zadnje njeno pismo
S''in prejel preil 20. leti iz New Yorka, kjer j«' bila omožena z nekim konduktorj *m. pozneje pa nisem ve' sli>.d u njej. Pro-s m rojake, če k«l < ve za n.)o.
mi javi ali liij - pa sama ogla.si. Jj.kob OnuM'sa. Cesta na L« ko 4. . Ljubljana. Jugoslavi-
(2x>
1 Zastopniki
S_____H
- iT'----^ ' -	—-o-1
Zastol>Dibi "Hlr.s Nnrchla" kateri so -!<ir:»ti u:ir««":iiiuo z* «lec-
uik	Ntr.<la".
\ >ak zastt'i'iiik iz potrdilo /i svot», k:'t« ro je i»n-jel in jili r<>j:ik»'Ui i«ri|jo-*. i n'amo.
.Naročnina 7:1 *»;|h'< >"aro«ia" je: Za eelo leto $000; za IcJh ^ItH«. Tia ^liri uRSiHf $J 00; zh ^'trt let*. ?I ."O.
San IYai:<i*<«. (ml.: Jaiiob I.ausfu. llenvcr,	Krauk Skrabec.
i'uihlo, 1'uiu.: i'eter e'ulig. Jobii Cieriu.
iu i rauk Jniiesh. T-alida, lolo.: I.oms Ciwt«llo. <Ml:auup«ilis. Ind.: Alois Uuilmac. luitoii, Ind.: l.;oiil>eit liolskar. Auruio, III.: J. VcrbiC. < unigu, III.: Jos«'i>li lili-»i in Joe. lU'Veie.
Viliei, 111.: Kr. f5uniM£, John Zaletel. I.a Sulic, Hi., J^s. i>i»etl«-l». iaseoutah. 111.: Frank Augustin. North Chicago, III.: Ant^»n Ko^al 1« ! Math Ogrin.
Springfield, 111.: Matija Barborlch. »VauiiCgaii, 111.: Frank Pettovsek.
Ir.wiklin, Kans. hi okolico: Jolui lte-
|	JH.VŠ.
.iitimiilcr, .Mil.: Fr. VoU^plvec. (hisholm, IVlion.: Frank («ov2e. Ely, Minn.; Jos. J. Pesliel. ivdeth, *Tinn.: I^<<uis Govže. hibert, Minn.: Louis Vesel. Situbing, Mica.: -olo FovSe. »'irgiiiU, Minn.; Frank Hrcvatlch. 3t. Louis, Mo.: 3Iike Grabrian Vast I'elena, Mont.: Fr. llrella.
I»*leii«, Mont.: flrtgor Zol>ee
(.owanJa, N. Y.: Karl Siernlaha. lotile Fall?, N. Y.: F.i^ik Masle. I iarbertui O.: A. Gkollsh. Cleveland, 0.: Janko PleSkc, Jakofc
Ilesnik lil Chas. Karlinffer. C'ol'inwood, O.: Math Slapnik. Lorain, 0.: Louis Balant in J. KumSe. Niles, O.: Frirnk Kegovsek.
oungstowuw, O.: Antoa KikelJ. /tiubridge, Pa.: Fr^nL JatSe. j;essenier, la.: Lcols fluoar. liror.phtjn, Pa.: Anton Ipavec. 'lu^dinC, Pa..- Jobn IlemsLar Conemaugh, i'a.: J. Brezoveo tn M/ Rovar>i5ek.
Claridftif, Pi; Anton KozogiT.v iu A. Jeriiia.
j )unlo. 1'a.: Atnon Os'aalien.
Cxport, i*a.: !>>uis Sui>i*ni?iC. I 'orest City, Pa.: M«th Kan.lr. Farrell, Pa.: Jerry Ovorn Imperial. Pa.: Valentin Pvterae'. Hrrensburg, k a.: Frank lJovak. Irwin, Pa.: Mike V.rsek. Johnstown. Ta.: John Polanc. I uzerne, Ta.: Autor. Osotnik. jMoydell, Pa.: Anton Malovrh. .Minor. Pi.: Frank Yemeni Moon Run, I'a.: FiasL ilacek, Vrank
P< kIiu i7šek. Pittsburgh, Pi..: U. JaKoblch, Z. Jnk-
she, v-.a". Arh In Ig. Magister. Ralphton. Pa.: -lartin Xorolbetz. Reading, Pa.: J. Pezalrc. Korkvood, Pa.: A. E«x*hevar. jSteelton. Pa.: Anton Hren. Tdtle Creek, Pa. in okolico: FranK Seliifrer,
West Newton, Pa.: Joseph Jovan. White Valley. I'a.: Jurlj Pre v if. Wil.orli, Pa.: J. Petemel.
Coi»eton, YV. Vn.: Frank K«x-ian. Milwaukee, Wis.: Jos. Tratnik. Sliebo.vjfan, Wis.: H. Svetlin. I West Allis, Wis.: Frank Skok. Rcrk Springs, Wyo.: I.ouia Tanchar
In A. Jt.stln. Poleg gori navedenih so pooblaščeni pobirati naročnino tudi veri tajniki li i J 8. K. J.	I
VAŽNO U GOSPODINJE
Izšla je nova kuharska knjiga
VARČNA KUHARICA
Strokovnjakinja, ki je sestavila to knjigo, je polagala važnost nato, kako pripraviti bolj u-kusna jedila z manjšimi stroški in s skromnimi sredstvi.
Knjiga je trdo vezana, - stane $1. -
NAZNANILO.
Tn/.nim srcem na zn nuja ni vsem sorodnikom in znaneun žalostno \est. tla nas je po dohgi in mučni bolezni zapustila naš i mati
Marija Merhar, gostilničarka, v Prijgorici, št. 19 pri R'bnici. Umrla je 5. aprila oh desetih zjutraj v starosti 68 let Pokojnica je hila skrbna ?ospf»di-nja in blaga mati. — Ljuba mamica, počivaj v miru v svoji rodni zemlji, ker spila si ča-šo trpljenja na tem svetu, z« trpljenje tuž noni'lo, Bo«r Ti večno daj plači Io! ^
Žalujoči ostali:
Mrs. Angela ^liller. hči.61.", E P. Ave.. Anaconda. Montana; ^h-s. Mary Miller, hči v Alaski Frank in Matt, sinova v Butte Montana;
Rozalija in Karol. v Starem tr i pru.	(2x!
"Freie Štimmen" prinašajo iz! Velikovca obširen dopis, ki poroča' z zadovoljstvom in skrajnim eini-j /1110111 o novem nasilstvu nad koro-, škimi Slovenci. \'se kaže, da gre tu za organiziran«! nasilstvo. ki hoče po z«rledu fašistov zatreti vsak poskus Slovencev za obnov-Ijenje njiluivepa narodnega življenja. Ker fte nimamo pod rob. 1 ejšepa poročila 7. naše strani, pri našamo «lel zgoraj omenjenega članka v prevodu. Dovolj je značilen. da niti ne potrebuje obširnejšega komentarja. Glasi se:
"V nedeljo 12. aprila je pario. lično prebivalstvo v množicah u.-letelo v Grebinjski Klošter vin-dišarji in Nemci, socijalni demokrati, velenemci in bauerbund-lerji. kajti tam naj bi se vršilo, kajpada zborovanja po §2 z žup-nikom-hujskačem Poljaneem kot govornikom. Poljanec! Kdor ne ve. kdo je ta mož in kaj hoče. ta seve ne bo mogel razumeti, da to ime lahko spravi toliko ljudi pokoncu. Poljanec sicer ni prišel, pač pa dva druga, dva Jugoslovana tukaj docela tuja. neki du-
Slovenic Publishing Co. New York
Pet vzrokov, zakaj naj si nabavite
Električni lonec za lim.
Ohrani isto gorkoto. Toploto je lahko izpremeniti. I.im je vedno pripravljen za uporabo.
Ogenj ni odprt—vsled tega nevarnost požara zmanjšana. 1 ristojbina za za varoval 11 ino manjša kot pri odprtem plamenu.
The N evv York Edison Company
rsf t Tour Service
General Officcs: Irving Placc and 15th Street
rodruinice, kjer se razkazuje in razstavlja električne priprav« za udobno^ občinstva,
- rnf1	'5'	36th St'	36» .^H Si
i o Irving Place	is East ,a5th St	5SS Tremont Ave

Turške razmere na Koroškem,
iiovnik-hu jškač. RIIS državljan in prav tak učitelj. (''Stime" pač lahko natvezijo svojim baekom t ti« 1 i največjo budalost. Dva t;o-vornika iz Jugoslavije gresta na Koroško delat, propagando.. K«lo se ne smeje.) Da ta dva nista prišla navduševat kmete za slavno židovsko gospodarstvo (!) bo menda jasno tudi najborniranej-šemu pro roku svetovnega bratstva. Koroški patriot je (die Hei-nrattreuen se imenu jej-_>)- ko jih se je zbralo veliko število, so prosili poveljnika žandarmerije. ki je došel z 12 možmi, da naj pozove zborovalce, da se razidejo, ne zgodi se nobenemu nič zalega, a zborovanja po § 2 se več ne bo-dn trpela. Zahteva je bilo kratko-malo odklonjena. Nato so zahtevali koroški patriotje, da se pripusti 20 njihovih zaupnikov k zborovanju. Toda ob vratih stoječa dva stražnika, neki duhovnik in domač kmet sta jim trdovratno branila vstop. Radi tega | je prišlo do prepira. Stražnika [sta bila vržena ob stran in skozi 'odprte duri se je nudil množici
pogled na kolekcijo izdajalcev. > povešajočih svoje oei in pozdrav- t lj«'iiili s pr«)«rljivim "Ali! Prišlo < je tudi «l<> posameznih spopadov, j ki bi se jim bili lahko in bolje < izognili, ko bi prireditelji spričo I varnega položaja to hoteli. Ali ■ je še mogoča ogabnejša hinavščL < na?), Ali so prireditelji i/, kiju- i
bovalnosti. nevednosti ;ili name- ; noma povzročili spopade, se da-i nes š«* ne da »lognati. ampak da i Li se bili dali f»i> pametnejšem postopanju prirediteljev prepre. ^ čiti. lic vsak očividec1 prizanal. ] (Seve«la nehati zborovati! Sijajna , lo«rika ! Xemei izzivajo.napad iju i Slovenci mirni, ne reagirajo ali , krivda je ipak pri teh). Zaradi nieteža so bili prostori že pred otvoritvijo zborovanja odžandar-merije izpraznjeni. Na dvorišču so bili še nekateri računi izza jn-goslovenske zasedbe med koroško in jugoslovensko mislečimi Slovenei na običajen • : na<"' i poravnani. Kaj se pravi " običajen" način, ve vsak. kdor še se spominja na tolovajske liapa-dede. poiiiste in trpinčenja zavednih Sloveneev ]>o plebiscitu. Z::to nam odkriva cinizem, s katerim se piše o teh stvareh, vse propalosti nemškutarstva in nem-štva iiKoroškem;. Narod proti narodu! kako ojjaben pojerled, ampak sad neprestanega hujskanja. uprizorjenega pred očmi oblasti od strani duhovščine. (Zali bog je pritisk jim «luhovščno ta-1 ko hud. da jih ima le prav malo poguma, javno nastopiti za pravice Slovencev. Tem večja je zloba. s katerim se <duhovščini pod-tika krivda na«! lopovščinami, ki jih vprizarja nemškonac^i jional-ra svoja t.) Poljanec res <bi ni prišel: tudi župnik Grebinjskega Kloštra, ki je razposlal vabila na zborovanj«" in <lal prostor na razpolago, se ni pokazal: nekaj drugih jugosloveb.dcih liujskaeev j y teklo pred razkačeno množico, i kakor od psov zasledovani zajci
: preko polja samo eden f ! *) ki bi (iinel govoriti, je bil na nemil
■	način prijet. Vendar ga je reši-
■	la treznost večine. Lepo niso l ili i frizori. ki >o se nam nudili (ara-
-	pak sram vas vsejedno ni ker i sramu ne poznate!) a privoščili
>	bi bili onim, da bi jih videli, ki i so zanj odgovorni. (O vse ver
-	1 : jim privoščili!' Ali naš«» svet
>	ne in duhovske oblasti res ne mo
-	rejo več zabranti take eksplozi.
-	je? Žandarmerija ne more po
-	miriti razdraženo in najglobj* e ogorčeno ljudstvo. (K«lor drug
-	ga hnjska. ako ne individuji po i ročevalčevega kova!) Ampak dol
žnost deželne vla<le bi hila. oni e i rijeti za vrat. ki stoje v služb a tuje države in narod vedno zope
-	razburjajo in spore vanj zanašajo >- (Ker se bore za Jiaprimitivnejš '- pravice svojega naroda, zasiguru i- v santgermainski mirovni pogod k bi, ker mu nočejo sami peti pe i- grebne pesmi, so iredenjtarji. i C
deželna vlada tega ne more. n )- kaj se neki čaka? Žandarmerij a je skušala posamezne napader a ce braniti in nekateri so utegni] ei pri tem dobiti poškodbe. Xe vei si jainemo. V spominu nam je obna
Kras pojdi m — tam žive še dob-r. ljudje.
Tu j., je hlapce Lukež nekoliko podražil:
—	Ko so ti pmdali moža *>ene-čanski Rebeki. ti je vendar še il^-ka.; ostalo.' Nikar se ne delaj, go--1«»vo imaš všitih še nekaj cekinov !
Pozneje mi jc Lukež razložil, ia je bil Spde 0c< pkf.ve mož! »bsojen v d'dgoletn"' zapore "Ji j la s«i -ja vsj visoki stanovi, ki vse. > modro premislijo, prodali za tri-j lese t d ukat ov ben«'«'aiiski repub-] iki. Ta ira .i«* r. vtriirami priko-1 .ila tla galero. da j- moral goni- j ■ 1« /ka vesla. Take je nastal dvo-"ii l»la^<»slov: Iiu«1odel«-e »e mo--a' delati, nedolžni rodbini p:i c izplačal««. k«»likor niso vz»'!i vi- i >cki stanovi od tisiih dukatov.l r\«s. malo je dežel, kier bi tako! krbel: za prebivavce. kakor skr-j »e za nas kran.fski d«*želni stanovi. katerim ne odi«ie nel>eško pla- 1
•ilo!	I
Ali beneški dukati so Ocsepkov- • ko grdo razkačili.	j
—	Ti pes ti! — je vpila. — Ti j lajaš name. ko t,- vendar nisem • nič naredila! Ti carjev pes ti! Stara sem. pa upam. da vendar ^e doživim. ko te po vlečejo na
'(..»avznik, da i«* obesijo! ("e Bog da ti prej še odsekajo roko ln odreže jo tvoj hudičev jezil:!
Lukež je postal bled pri vpitju -tare čarovnice. Nekako zamolk-■o je odgovoril:
—	Le kriči, nič se t«> ne bojim, '.e poskrbimo, da te -i koloni pre-lHidiemo prej, ko te zakopljemo za plot! Potem pa gl«lj. kako bos u-hajala iz irroba. ti ostndna enpr-uiea !
—	Prej ko misliš. — se je to-gotila Sjwda. — te bodo žrli črvi. veliki, beli črvi, ker si se lot ii lekle pravega Boga!
Nato se je s prijazno besedo obrnila k meni:
—	Ti si pameten ! Ti boš dober gospodar na Visokem in veliko boš pridelal. — Tvoja bisaga je široka in nabasana. Morda imaš kaj žganja v nji? Privošči ml ga oar požirkov!
Res sva imela žganje pri sebi, in da s: ne nakopljcm njene jeze sem «-a ji nat<V-il v leseno skle=«li-eo. \r. katere je prej pda vodo. To skledieo sem napolni! skoraj do polovice s p( kočo pijačo. In sedaj sem se čudil, kako urno in kar v eni sap ije izpila natočeno žiran-ie. Takoj sem vedel. <la ga je v življenju že r.bilo popila.
Hvalila ine je in klicala name i vse milosti i zveličanih skaka ve ev ki so nekdaj na svetu postavljal; tempt.1!jne in plesali v čast ljubemu Jezusu.
Kaj sem tudi hotel storiti? Lukež je sicer grdo gledal, ker se tudi sam ni ogibal žganja. Ali ta : /.enska. ki ima gotovo zveze^ s
-	fiudičem. nam lehko veliko ško-i duje, bodisi da nam zagovori brc-
-	j okravo. bodisi da nam napravi i črne oblake in točo, katera |x>tem i vse razbije, kar je bilo sejanegn i (Dalje onriMiTiju-
šauje žendarjev v Škoejanu ili pri raznih drugih prilikah, kjer so se obnašali več kot pasivno , Kaj pa potem če pride žendarmerija do spoznanja, da je samo stre lovod za ueziiiožnost in neodh.t-'-n«ist deželne vlade, ki nima po-'.iiiiia naplaviti red in preprečiti r.adaljno hujskanje od jugoslovanske strani."
Take '•Stinice'"! Kdor zna me«l vistami čitati. je prepričan, tla so se godile v Grebinjskem Kloštru, 1. j. izven tega na slovenski zemlji luinpari.je in brutalnosti, kakot se jih zmožne le renegatske in pobesnele germanske duše. Xamen jt očividen. <la bolj ne more biti. Enkrat za vselej hočejo vzeti koro skim Slovencem pogum za vsak ;očiten pojav narodnega življenja Dobro poznajo mehko dušo Slo , veiH-ev in nobeno sredstvo jim n ju-cslabo. Koroški Slovenci se «la '; drsijo z občudovanja vrednin uinaštvom Izza plebiscita si nem ska propaganda ni pridobila ni !:jer tal. Kar jim daje samoza vest. to je upanje na boljše <"as<
ZAHVALA.
Lady rr.ith, E. 'C. Canada.
Tukajšn.ii «irr.it vi '-.t. Hl*t SX1M <»nl in dr. sv. N i It o laja št. 268, -V1!X sta prir !:li dn-- '22. aprila ki'iieertno pi irediti v in ples v j prid stradajo«'-, ga ljudstva v sovjetski Rusiji.
Cisti prebit« k znaš' ^'J-'io.TT — katero -voto -nio poslali na listi Znanje. 2711 \V. 22iid St. Chicago. 111.
Hvala vsem. ki >o se udelež.Ii veselice in kat« ri so kaj darovali. Posebno hvalo pa izrekamo gospe J. Pojiovič. ki je pridno ]>ro-: dajala cvetlice in nabrala precejšnjo svoto. ' \' imenu strailajo«"cu:a nan»da v Ru>iji izrekam«* pr.srčno zahvalo, i Odborniki:
•Joseph Pečjak;
•loseph Claga;
•Tohll Po J M »v i č ;
John (irubačevič ;
•loseph Miller.	fix'1
NAJPOPOLNEJŠI OTROK V NEW ORLEANSU. Na sliki vidite malo Mary Luise Bobt iz New Orle ansa, ki je po mnenju tamošnjih zdravnikov naj popolnejši in najlepši otrok v
mestu.
;n zavest, da stoje za njimi iu čutijo ž njimi srečnejši bratje \ svobodni domovini. Naša dolžnost je. da jih v tem upu ne' .varamo, da jim nudimo dejansko'j m moralno pomoč. Koroškim Nem.'
cem pa kličemo: Ne zabite, da -i • • 1 .-«> nemške manjšine tudi pri nas .
Mi se zavedamo dolžnosti. ki jih ! tima vsaka država «Io svojih državljanov pa naj bodo te ali one krvi. N i ________
ADVERTISEMENTS.
' p* . . _ ;
! Pozor, potniki! i
i _. —
Potniki, ki prihajajo v New i York, kaj lahko postanejo žrtev rpznih zakotnih agentov, katerih je v New Yorku vse polno. Ko pride potnik iz Čaka, ga obsujejo taki agenti in v^ik ga hoče vzeti s seboj. Ako potnik reče, da je namenjen I: nam, bo agent rekel, da je on naš zastopnik ter ga pe-! Ije v svoj > pisarno. Tam potnik šele spozna, -la ni prijel na pravo mesto. C«* ima pri nas že	in !
agentu to pove. mu j«) agent takoj povrne. takem slučaju 1 >i nas agent seveda moral o tein obvestiti, da mu povrnemo izplačano aro; toda tega ne s?«iri. Kako si tetlaj tak agent povrne tak izda-, •»•k? Potnik mu jra plača na ta :i]i oni način in najv«v pri izmeni 'denarja.
Takih slučajev je bilo zadnje 4 meseee že "»o. Potniki so prišli v New Vork v namenu. «la »rreilo '.k nam, pa so bili zapeljani v dru-| go pisarno. Agent jim je aro. ka-ter> s* i Tin m poslali, povrnil, pa jih 1 je na drug način prevaril še za večjo svoto.
t Vsakdo na i tedaj pri prihodu v, " New, Vork pripne naš gumb na : vidnem mestu, da <ra bo naš za-jstopnik spoznal. Ako našega za-i^topnikii ne r»i bilo na postaji, na^1 1 i pokličite na telefon, ali pa prosite
" i železniškega uradnika ali polica-
i i
*:ia, d": nas pokliče. Naš telefon jel i-.
Cortiandt 4687. Pred svojim odho-
i
^'dom vedno pišite, po kateri želcj-niči in vlakom pridete in naš za-^stopnik vas ho goiovo pričakoval
> postaji. k; Frank Sakser State Bank.
GLAS NARODA, 5. MAJA 1922
. .. n	. .	"	— - ---
Požigalec.
FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROKAH.
8»i**l Emil« Gtboila«, I* "OIm Naroda" jrmi O, P.
Legenda o klevetniku.
Vladimir Azov.
10.">	Xalaljevanje.)
Snel je fi-ala, jih obrisal, r"j*t nataknil na nos ter nadaljeval: Oblc'en >en- '»il v Tienutku in v par minutah sem b i v jrro-fovi KiAi Rekli so mi, naj jrrem v sj t«-j--mno sobo v pritličju. Tam >» ui n.išf-l v sv<»je veliko pregon* čenjt . grofa Klodijeza. ležečega na r.ofi. liil j«- j" Ued n trd s sput'eii'ini obraznimi potezami ter z majhno rano i:a čelu iz kater - je eurljala kri. Rečem vam. da sem misli!, la je vsega konec.
— In gtoiiea.
Giofi< a je kbčala poleg svojega moža. S pomočjo služkinj ga e okušala predramiti s tem. da mu je polagala mrzle obkladke na prša. IV b: t ^a ne storila, bi bila v sedanjem trenutku še udo-vy. t i i ol Khlijez ima veliko življensko siio v sebi. Štirje smo ga odnesli v njegovi* sobo. katero sein daj preje dobro pregreti. Tam se je pričel kmalu gibati ter tudi odprl oči. (,'etrt ure pozneje je prišel 1; zavesti. Lahko je govoril, a seveda s slabim glasom. Vprašal sem ga takoj, kaj je pripetilo in tedaj sem videl prvixrat v svojem /ivlj-nju. kako j» zapustila grafieo n/ena občudovanja vredna samo-/av st. Jeeala je ter se ozirala na svojega moža s preplašen.m izrazom. kot da hoče čitati v njegovem l>eu to. kar bo j>ovedal. Grof mi ji odgovaijal. a tudi on je bil očividno v zadregi. Rekel mi je. <la je bil sam v -ohi in ker >.• je čut 1 močnejšim, je hotel preiskusiti svoje mo«"i. N'stai je let m I po stopiljieah navzdol. Na pragu sprejem-i i i -of e pa se ton r.ivrtelo v glavi iti padel je tako nesrečno, tla se j.- zatlel s eeltiin ob ostri ml. mize. .laz sem se tlelal kot tla mil v rja uit m ter ltkel: Zelo previtini ste bili in n.č več ne smete strniti kaj tikega (bi pa *e je <•> rl v svojo ženo na poseben način t'T odvrnil : 1'repričani ste Irhko. da ne bom nikdar več za-kriv I take neprevidnosti, lločem okrtvati 1«-r si nisem tega še nik-dar tako strastno želel kot sedaj.
Gospod Kolgat je hotel odgftvoiiti. a zdravnik mu je zaprl ustnic« s svojo roko ter jekel:
Cakfjte. jaz nis« m še končal.
Zopet e je prit'»d p-čati , svojimi očali ter dostavil.
Ravno si m s,, pripravljal tla odidem, ko je unenkrat prišla neti r o» ka služkinja s preplašenim izrazom ter povedala grofici, <la so prijeli n j« no starejšo hčerko, malo Marto, str«ušni Icrči. šel sem seveda k njej tir naši 3. da je imela v resnici strašen živčni napad.
z najveejo težavo >,ern jo mogel pomiriti. Ko sem mislil, tla je pomirjena 111 ker -c mi je nb-h«. tla mora obstajati kaka zveza med njeno lioh-zii! '» s stvarjo, ki s«, je pr petila njenemu očem. sem rekel / najbolj ti-t iov -kim glasom, ki mi je na razpolago:
Sedaj, title moje- pa mi mor;.s povetlati. kaj se je zgr>dilof
Ona s«* je nekaj č-isa obotavlala ter rekla nato: Prestrašila rem se. < esa se prestrašila?
1 >ekl e;: se je v > ravnala na postelji ter skušala z očmi vprašati sv.' « uiatei za s\< t. .]. / pa st n. s - postavil med obe, tako da ni mo-;»la vitb ti tiekiica oči v o je matere. Ko sem ponovil svoje vprašanje, je odgovorila: Ravno sem šla ^p;it. ko s,.ni čula zvoniti zvonec, '•'siahi sem t» i >la k < knu. tla vidim, kdo je mogel priti tako pozno. Videla s»m slu/abn eo, ki je šla odpitti vrata, s svečtt v roki, ko se \i. ala proti h.š; m ra njo e prihajal neki gosj>,»cI. katerega ne pttznam.
tlrofiea jo j«- prekinila lam ter rekla ;
liil je s. l s soilišča. ki je l il jw.-dan k meni z nekim nujnim obvestilom.
-Ia/ pa sem se delrd kot tla je ne slišim. Obrnil sem se proti Marti ter jo /op t vprašal: In lega gosjKida si se tako prestrašila.' O ii". je odvrnila deklica.
t 'si pa? — I/ kota svojega ičtsa sem pri tf>u opazoval gro-:')«■< Ili'a it vidt ti stiašno v zadregi, a vendar ni imela dosti poguma da bi pr- kinila svojo hč r. — Dobro. — je nadaljevala tedaj Maita. kaktuhitro ie izginil oni gospod v hišo, sem videla, kako j<» sji pil e<Ie|| izni"d kipov doli jmhI drevjeni s svojega piedestala ter pričel hzti po-'asi naprej |>o ditvore<iu.
(i os pod Kolgat se je stresel
— Ali se spomnite doktor. — je rekel, — na dan. ko sva Izpra-ševala malo Mart> ia ko nama je povedala, da se strašno boji kipov na vrtu ?
Da, *«i--s. je otlvrnil zdravnik. — ("akajte >v en trenutek. ' • itifiea je hiiro prekinila svt»jt» hčerko ter rekla; — Dragi tlok-tor. vi bi morali vendar prepovedati otroku. da nos lake misli v vvoji -j'av i. V \*alp tisonu se ni nikdar ničesar bala ter šla celo po-noei. po[H»lnotM:i nmii;; ju hrt z luči. jmi eeli hiši naokrt»g. Tukaj pa >e boj- vsa k t najmanjše stvariee. Kaktuhitro pritle noč. misli ona. la je vrt poln dnin v. Preveč velika si že. Marta, tla bi mogla vrje-li da ožive kipi. napmvlejni i/, kamena in da hodijo \i:o,krog.
Dete pa s«; ie t resi'«.
Oh drujiih prilikah, mama. — je rekla Marta. — nis.un bila popolnoma gotova, a v tem slučaju sem. Ilotela sem stop ti proč od okna. ,i nisem im ^la. Vsletl tega sem videla vse, |K>poinoma vse. Vi-dei.j x m postav«*, duha. kako je šel počasi p > drevoredu navzgor ter s kone<no nstJ.vil za zadnjim tirevesoin, poti or.m. ki je najbližji okna sprejemu« sobe. \ato s« ni čula glasen krik in ničesar Več. Duh je ostal celi čas za drevesom in videla sem. '/aj je počel. Obračal je na levi iu d« sne ter celo počenil. Nato pa naenkrat dva strašna krika! O mama. če bi vedela, kakšna krika! Tet! a j pa je duh dvignil etm »oko ter izg nil. Skoro v istem trenutku je prišel tudi oni Iru^i človek ter tudi izginil.
Cospod Folgat je bil ves trti od presenečenja.
—	Oj. ti duhovi! — je rekel.
Kaj m . v i suiii'te kdo soTo sem si m slil rudi jaz. Obrnil pa selil celo stvar na smešno stran ter skušal pojasniti deklici, tla povzroča noč v na vsakovrstna optične iluzije. Ko sem odhajal, sem bil trdno prepričan. «ia misli grofica o nuni. da prav n česar ne sumim. Kakorhitro pa sem stopil na vrt. sem nalašč »z pust i 1 novec, kattrega *»'in imel pripravi jen« ga ter ga pričel iskati v h! zini drevesa pod okr.-»m sprejemniee. Gospod Folgat, lahko vam zagotovim, tla ni bil duh. ki je hodil pod onim drevjem. Pustil je za seboj sledove velikanskih n«»g t«-r čevliev. ki so močno okovani z železom.
Mlatli odvetnik je bil pripravljen na to. Rekel je:
—	Nobenega dvoma ne more biti. Prizor je imel pričo.
(Dalje prihodnjič.)
K Lueiferju, ki je otvoril pravkar sejo. kako razdeliti sploh mesta v peklu. se je približal s spoštljivim poklonom grešnik, ki je bcš dospel v peklo. Vsedel se je neobičajno dostojanstveno, in hu-dički. nastavljeni, da vzdržujejo v posvetovalnici red, so takoj razumeli. da je novodošli gost grt's-nik velikih zaslug. RazpodilL st> tolpo drobnih grešnikov, ki so čakali že od rana. da pridejo na vrsto. ter so z globokimi pokloni pastili novodošleca naprej.
—	Kaj nam pa poveš? — se jt obrnil Lucifer k novodošleeu in nni pokimal z blagonaklonjenim I »ogledom.
—	Klevetnik sem. — se je priporočal samozavestno novodošlee.
—	Cast in i je. prosit i, naj se mi odkaže eno najtoplejših mest.
Lucifer se je prijazno zarezal. Zai ežali so se > svojim predsednikom tudi vsi členi sprejemne, ko misije.
—	Klevetnik, — je dejal Luei-17v r. glasom, polnim zadovoljstva
—	Jako rad vidim preti sabo kle-veinika. Dobrega klevetnika cenim više. kakor kateregakoli drugega grešnika, tla. više. kakor morilca. Moribe postane lehko vsak tepe«*, toda postati «lohe# klevetnik. za t<i je treba bi*i prebrsan-iznajdljiv človek. Klevetniki so prijetni mojemu srcu, in najtop-lejše jirostorčke v j>eklu prihranjeni predvsem kl«*vetnikom. Jako rt-tlkokda i me v }>osletlnji tlobi srčno razvesele grešniki, pr haja-
joči k nam z zemlje. Pobanalil in poplitvil se je greh. in malo je grešnikov, ki bi bili po pravici vredni tega naslova. In zlasti so se kisa 1 i klevetniki. Vsaka glupa čenča si že danes domišljuje. da )«• klevetnik. Absurdnost, topo-glavost se nazivlja dandanes — kleveta. Propadla je klevetn ška umetnost. . . Veseli me torej, tla t« vidim, novodošlee! Prazni so.
mnogo let so prazni naslanjači, ki sem jih prihranil klevet ni kom Razloži mi hitro, novodošlee. svo. 70 umetnost, in ukažem. pripraviti naslanjač z imenom dona Bazi lija, — gotovo najlepši prostor Vk v peklu.
—	Sodeloval sem ]>ri čem oso ter skill časopisih. — je rekel novo d« šlep. (Cernosotenci (črni stt». tetniki 1. ki so pr'reiali pogrom« •11 hujskali proti naprednjakon •n svobodomisleeem. kadetom ')
—	In moja speeijaliteta je hib
—	izmišljati si klevete proti strar '<i narodne svobode.
Lucifer je vo liee se je zamračilo
—	Oh. slabo ste. bratci, kleve — J«' rekel Lucifer, stresa«
davo. — Rral sem. marsikaj sen bral iz teh vaših čečkarij. Xeres *io Ste klevetali. otročaji! Saj pf to tudi videti na rezultatih! — Ppam. da si vzel s seboj dokazil n- listine, novodošlee? Oda j ii} našemu tajniku! Pregledamo jih mogoče, da si v istini vrl klevet nik.
Novodošlee je izročil v polni za vesti svoje odličnosti tajnUcu šte vilko Ruskega prapora".
—	To tu. kar je začrtano. — rekel, tt» je moja najlepšii kleveta
—	Beri, tajnik, beri! — je kli *a! Lucifer nestrpno.
Tajnik je začel brati: Naslov; "Delovanje stranke na rbdne svobode. (Najvažnejša po btična napredna in svobodomisel na ruska stranka, vdružena v ve I ki konstitučno - demokratsk »tanki, ki se imenujejo kratkr kadeti (k-ti konstitučno - tlemo kratičen i Pod tem naslovom sle deča |>oročila: Prvič :
—	V okolici Samare so razboj niki ubili rotlbino Sapunkovh štiii otroke in njih starše.
Lucifer se je zamračil.
—	Drugič. — jt« nadaljeval taj nik. — Blizu Ploeka je bil ranjei
n oropan lekarnik, vozeč se n.r velocipedu. Tretjič;__
—	Dovoli! — je z^rjul Luci fe»- in udaril s pestjo po mizi.
—	Ali smem s«*sti v naslanjat dona Bazilija ? _ je vprašal no vodošlee.
Lucifer pa je zaničljivo zmaja z glavo.
—	Ljubček moi, — je dejal p< ':ratk«m premolku. — ti nedolž na punčka ! I11 ti si domišljaš, ds
se vse svoje življenje bavil « kleveto? In ti misliš, da je zab pripravljen topel prostorček > nt klu? Neumnosti si delal in s domišljal, da klevetaš! Kvaril s n;.'pir. in m "si i I — da grešiš! Po • ve j mi vendar, prosim te. kater« otroče pa naj verjame, da je bili
rodbina Sapunkovih pomorjena in lekarnik iz Ploeka da je bil o-ropan s sodelovanjem stranke na-rodne svobode? In to da je kleve ti ; To ie laž. neumn »st. bebavost nesmiselnost, bedarija, velik škorenj — skratka vse. samo kleveta ne! Ti si čisto navaden bebec! Kleveta mora imeti videz, zunanji dozdevek resnice! Kleveta mora biti zavita takti, da jo sprejmo povsod za čisto zlato! Toda reči. da rastejo na vrbi hruške, to se ne pravi oklevati vrbo, nego pomeri ja govoriti oslarijo! Bedak! C'e bi bil začel kričati, da pripravlja stranka narodne svobode vstajo v orožju, — to bi bila kleveta. — Našli bi se morda ljudje, ki bi verjeli. ('e bi nabral v dokaz tega zlagane dokumente, potvoril prave. si preskrbel lažnjive priče, sfabriciral nekaj krivih priseg in dokazov par zelo pomembnih pojavov — to bi bila kleveta! Ce bi bil znal razbobnati, tla žro kadeti človeško meso in da ponoči izkopavajo iz grobov mrliče — tudi to bi bila kleveta ! Toda moral bi zbrati za ta tema cele kupe dokazov. natisniti slike, ki predstavljajo kadete v ulogi ljudožrcev priložiti k temu zajeto korespon-thneo, izmišljene zapiske itd. T°
bi bila kleveta! Tisoč ljudi bi je morda ne verjelo, toda tisočprvi bi vendarle verjel, zakaj 11a svetu so š*. temni ljudje. . . Ali razumeš sedaj, fante, kaj je kleveta? — Ali razumeš zdaj. t' nedolžna ži-valica. da si čisto navadna čenča in glupee. ne pa klevetnik ?
Novodošlee je hotel še nekaj I ugovarjat i.
j — Molči! — je rekel Lucifer. ■— pretlno je mogel odpreti usta. — Molči in spravi se o«ltod! Zate ni prostora v peklu, niti ijorkega niti mrzlega, ker nisi nikak kle-vttnik. nego bedak!
Pred vbodom v peklo, pravijo, bega še do današnjih <lni uboga postava hedakova. ki si je domišljal. da je klevetnik.
Fašistovski napadi na hrvatsko šolo.
Sedaj šele so znane nekatere podrobnosti o fašistovskih napadih na razna okoličanska sela pri Reki. Po točnih poročilih iz Ka-stva izvajaj«! fašisti pravi ]>og-j rom na jugoslovansko prebiva 1st-I vo v reški okolici. Tako so 3. aprila proti večeru napadli oboroženi fašsti hrvatsko šolo v vasi I Zametu. Vdrli so v učiteljevo sta-novanje. je oplenili. učitelju — j ukradli 1000 lir. nekaj sto di-[narjev in hranilno knjižico za — j750 dinarjev. Razbili so tudi klo-! pi po raznih šolskih razredih in razmetali knjižnico. Za tem so vdrli v stanovanje vjK>kojenega j učitelja, mu razmetali pohištvo 111 ! mu grozili. Fašisti so dalje hodili otl gostilne do gostilne, odhi-še do hiše ter z orožjem v roki pretili hrvatskemu prebivalstvu. Vsi cd fašistovskega terorja je tu-I di mnogo Hrvatov pobegnilo pre-I ko meje. O grozodejstvih s«» bili I obveščeni italijanski karabin *erji I in poveljstvo alpinskega j>olka. jKapetan in polkovnik sta na licu ■mesta v Zametu naslednji dan ■zasliševala protokolarično razne priče, obljubovala sta prunoč in varstvo. V resnici je prišla mala patrulja.
Ali je vaše srce močno in krepko?
I Tisoeeri imajo sivim napako, j »a ne vtiii). Vsaktlan čitaino. tla je k<lo utnrl vsletl tega. To se zatuli, ee se sree izdela. I'rav««easn<> se tla veliko srčnih hoiezni prepnt'iti. Eno najboljših z«lra-vil za sr«-e ji« Nux Vomiea. 1'stali 111 <»krepi delovanje srca. Ce sree slalm ali iieretlno utriplje. naj se vzaine er.r. «lazt> Xux. Hitro se opazi entlovito i". prememln» na lmljše. «*e je delovanje sr< :i sla 1 mi. j«> prizadeto vse t«'lo. kn -£eoje je slabo in sistem ni praviln i L nt njen.
* V takem slučaju se takoj poslužite Xnsa-Tono. Vsebuje pravilno kolien> >. nxa. da oživi sree in mu ojaei delovanje. To ititnajra cirkulaciji, kar je MiJ.no. tla tleluje telo v jtolni moei. z»'.ravju in živahnosti. Xujra-Tone ] a nt? stori samo tega. Vsebuje setlem tlrugih tlraRixi'iiili zdravil: železo, ki c'ela l»ogato. rilečo kri: fosfor, ki hrani in jač-i živce: easearo. ki ureja črevesje ter preganja strui»e iz sisi... ina. Res. ni jra zdravila. k'»t je Xu:r -Tone za slal»e. nervozne, upadle, po-trrt , pobite moške in ženske. Carant:-rano, tla poi»oliioma zadovolji ali s«, pa vrne «lenar. Celo mesečno zdravljenje stane $1.00. Prodajajo ga vsi ilobi i lekarnarji, ali ga vam i»a pošlje ]*> pošli, poštnine prosto National laboratory, 1018 S. Wabash Ave.. Chieajp.. l»o sprejemu $1.00.	(Adv'ti
ADVERTISEMENTS.
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odplujejo iz New York*.
ADVERTISEMENTS.
IŠČEM Franka Kovačiča. doma iz Srnerja na Notranjskem pri Ilirski Bistrici. Slišim, da se nahaja nekje v državi Colorado.
Cenjene rojake prosim, .če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali pa če sam čita te vrstice, naj se mi sam pismeno javi. ker imam mu povedati več važnih stvari.
Ludvik Kovačič. 567 E. 200 St. & Cut RtL Euclid. O. (2x).
NAZNANILO.
Rojakom v La Sal le. 111. in Og-le/;hy. 111., naznanjamo, tla jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik los Spelieh. ki je i>ooblaščen pobirati naročnino in izdajati pravo vel javna potrdila.
Uprava Glas Naroda. ..
Rad bi izvedel, kje se nahaja JOHX SLATIXSF.K, podomače Mihčev pri Nazarjih pošta IMo-zirje. Iščem ga jaz ^latevž Ža gar. lit>x ."». Hayden, Utah. ____(2-8-—5)_
OtJLASI naj se Lorenc Oman, ki
je bil svoječasno na 51 f) — 13. St. Oregon City, Ore. Mi ga iščemo radi nujne zadeve njegovega brata Aleksa. kateri je bil dalje časa v bolnišnici, sedaj pa je popolnoma okreval. Prav hvaležni bomo tudi onemu. ki pozna Aleksa Omana in je pripravljen mu pomagati, da bo izpuščen iz bolnice. Vsa tozadevna pisma naslovit--: Zadeva Oman. e. o. C las Naroda h'2 Co rt I and t St. New York,—
_ (3x)
KJE .IE JOHN P0LANC, doma iz Krke na Kranjskem? Njegov sin John je tu bolan, zato ga prosim, tla se mi javi. ali pa če kdo ve za njegov naslov, tla mi ga naznani. — J. Frank. Gen Del. Portland, Oregon. (lx"
POTOVANJE IZ EVBOFE.
Ako imate sorodnika v Avitrij ili Nemčiji, kateri je tam pristo en ter želi priti v Ameriko, gj 'amorete Redaj dobiti sem. N* ialje zam^rejo sedaj ameviški %ir avljani Jobiti žene in otroke iz jod 18. leta iz Jugoslavije ali za medenega ozemlja.
Avstrijski podaniki morajo pl» ati vizej pii ameriškem konralt - amerikanskim denarjem m rav 'o take morajo na E'lia Islandi tvoto $25.00 pokazati v ameriški! tola-jih. Glede denarnih posiljatev ! rJ. S. dolarjih, za vsa pojasnib I -fledi potovanja, potrebnih listii ! affidavitov) in voznih listkom i ""e obr»?ajte na najstarejšo slo ! rensko ^vrdk^;
Frank Sakser State Bank, • Cortlandt S*, N en York. N. 7
/ORK	10	maja		Breme*
FRANCE	10	maj«	— H a vrt	
CHICAGO	11	maja		- Havre
uAPLAND	13	maja —		Cherbourg
ORBITA	13	majat -		Cherbourg
OLYMPIC	13	maja -		Cherbourg
HUDSON	IS	maja —		Cn« bourt
ROTTERDAM	13	maja	—	Boulognt
CARONIA	13	maja •		Cherbourg
ANOANIA	13	maja		Cherbourg
MAURETANIA	1*	maja		Cherbourg
VIONGOi-IA	17	maja	—	Hamburg
4AJE8TIC	M	maja —		Cherbourg
tYNDAM	20	maja	—	BoLiioart«
AMERICA	20	maja —		Cherbourg
>Rt£S, WILSON	BO	maja		— Trn
VESTRIS	20	maja	—	Hamburg
\quitania	<3	maja		ChcrDouri
5EYDLITZ	24	maja		- Bremen
vlINNEKAHDA	24	ma ia	—	Hamburg
JARIS	24	maja	— Havr.	
SAXOMiA	25	maja	—	Hamburg
tAF>l VETTE	20	maja		— Havre
MANCHURIA	24	maja	—	Hamburg
LA TO U RAIN E	25	maja		— Havre
<RDUNA	27	maja		Cherbourg
\NTONIA	27	maja		Cherbourg
FINLAND	27	maja		Cherbourg
°R. MATOIKA	27	maja		Cherbourg
*«RENGARIA	30	maja		CFerbourt
VlINNEKAHDA	i1	maja	—	Hamburg
-RANČE	31	maja		— Havre
3OTOMAC	31	maja		Bremen
V1ANCHURIA	31	maja	—	Hamburg
■IANOV E R	7	junija		— Bremen
^OCHAMBEAU	1	jun.		— Havre
JLYMPIC	3	juniji		Roulognt
4. AMSTERDAM	3	Jun. -		Cherbourg
»ROPESA	t	Junija		Ha~*burf
-ONE STAR ST.	3	maja	—	Hamburg
;elland	3 junija		—	Cherbourg
4AURHTANIA	t>	jun. -		Cherbourg
JT. HAUL	7	Juni Ja		Hambcfl
BELVEDERE	7	jun i ja		— Trst
_A SAVOIE	10	Jun.		— Havr«
3. WASH'GTON	10	Jun. —		Cherbourg
-(OMERIC	10	lun.		Cherbourc
<.ROONLAND	10	lun.		Cherbourg
JOORDAM	10	Jun.	—	Boulognr
\QUITANIA	13	Jun.		Cherbourg
=ARIS	14	lunlja		— Havrr
CHICAGO	15	lun.		— Havr*
ROTTERDAM	17	luni ja		- B~ulogn»
1AJESTIC	17	lunlja	—	Cherbourj
APLAND	17	]un.		Cherbourg
IUDSON	17	Jun.		— Bremer
:aronia		lun.	—	Cherbourt
VANDYCK	17	lunlja		- Hamburc
:ARONIA	<7	lun.		H amburc
IERENGARIA	20	tunlja		Cherbourg
lONGOLlA	21	lun.		Hamburi
/•ORCK	21	junija		— Bremer
TLYMPIC	24	Jun.	—	Cltcrbourt
'.APAVETTt	24	lun.		— H a vri
1RBITA	24	lun.	—	Cherbourg
Pozor potniki!
Izletniški parnik 'BELVEDERE' (Cosulich Line) odpluje iz New Vorka v Trst dne 7. junija, ter bo spremljal naše potnike naš za -topnik skozi do Ljubljane ozi roma do Zagreba, ter bo skrbel da bodo vsi naši potniki kolikor mogoče udobno nastanjeni in po streženi, da bodo sami za se -v posebnem oddelku in ako mogoče da bodo imeli tudi posebno lira no itd. Tudi radi prtljage bo vs< preskrbljeno, tako da potniki n« bodo imeli nikakih sitnosti in skrbi na celem potovanju do Ljub Ijane, oziroma do Zagreba; ako s« bo prijavilo zadostno število na iih potnikov, jih bo pričakal v Trstu poseben vlak, da se bode ootniki takoj lahko odpeljali na orej v Ljubljano, oziroma kamoi bo kdo namenjen. Cena za tretji • azred do Trst je $90.00 in $5.0C vojni davek; vožnja tja in naza za nedržavljane je $201.50, držav ljani plačajo pa $8.00 manj; otro ei do enega leta prosti, do petega leta plačajo četrtino in $1.00 voj nega davka, do desetega leta pa r-olovico in $3.00 vojnega davka Vožnja drugi razred stane $150 do Trsta; za tja fn nazaj stane rugi razred za nedržavljane $300 za državljane $8.00 manj.
Parnik "Belvedere** vozi do Tr sta približno od 18 do 20 dni. •-»dvicnfe od vremena in kolikor
na potu vstavi.
Kdor želi natančnejša pojasni-'t a^i kdor se odloČi potovati s *ein izletniškim pamfkom. naj se. 'nkoj prijavi in pošlje aro.	j
THANK SAKSER STATE BANK* 83 Cortland* Street, New Tork.
KRENCH LINE
ICOMPAGNIE GEMERALETHAWSAUANHQJ£ R
^	Lk»!*«» p.-»t-l Servic«	UBD
Direktna sluiba v
Jugoslavijo
preko Havre
* velikimi parnik 1 ir» 2 tn 3 vijake
LA SAVOIE .......... 6. maja
FRANCK.............. 10. maja
CHICAGO ............ 11. maja
IjAFAYETTE ........ 20. maja
Izborne uiliibnoatl tretjega razreda. Kabine z umivalnico in tekofo vo-flo. za 2. 4 in 6 os*»b. Posebna je-•lilnit-a, soba z;t kajenje, bara in brivnica na mzitolago potnikom tretjepa rn zredi". Vino in pivo brezplačno. Za nadaljne poilrobnostl ,-praSajte i»rl lokalnih zastopnikih French Line.
Najhltr«]»l moderni parnlkl na
avetu. Izboria postrežba potnikom.
V	vaJem mestu all bllži"! Je lokal.
nI a se nt.
V	Jugcf'ar^jo , BoI<?at *ko, Rumunsko in Madžarsko,
Preko: Dubrovnik, Trat
ITALIA --- 10 junija
Parobrodnl listki $90. Davel' $5. Železnica do Ljubljane $1.65 Preko Cherbourg*:
MAURETANIA 16 maja; 6juni. AQU1TANIA - 23 m*ja; 13 juni. BERENGARIA 30 maja; 20 juni.
Parobrodnl listki $100. Dav»!< $5. Žeieznica do Ljubljane $10,
ŠČITITE SAMI SEBE IN SVOJ DOM. 1 naM«neslji»o, importirano
_____—	,	------= nemško avtomatično pisfolo.
PRISTNA NEMŠKA AVTOMATIČNA PIŠTOLA "ORTGIES" jo ena najbolj slavnih in prvovrstnih
avtomatičnih pištol na svetu, ki je po-pebno znana posvoji hitri streljani zmožnosti. popolnoma zanesljiva in varna, s hitr m izmeta lcem patron, tako jnirejenim, <1;l po vsakem stielu izvrže patrono ter vstavi novo. T<> j«.- popolen prvo-vi"stem samotwisalni avtomatik za 32 kalibrske Colt U. S. patrone. katere je dobiti povsod. Izstr< l: devet izstrelkov, močno :n natančno: jz viš-rjevega jekla s kostanjevim ro-"ajem, N" ro-'aju :ma varnostno zaponko, lahkj se nosi, narazen se vzame brez orodja; 1'rvovstno «lelo, ]«-p nazunanje. Najbolj s;« nemSka pištola, kar jih je na trgu. I'ovsod po J15.
Naša cena za 32-kalibrski pristni Ortaies Je samo $8.75. vštevši pošitjalne stroške, doker zaloga traja.
lv.šljite svoje ime in naslov ter 2.". centov ar«-, plačajte ostanek ?».!.«>. ko vam bo dostavljena: Zadovljstvo gajantirano ali denar nazaj. PiSite danes.
UNION SALES COMPANY Dept. 134, 11-17 K-Desplainrs St.^Chicago, lil.
Znižanje cene za 40°|o.
— Najnovejša 14K. čisto zlata— ZAPESTNA URA
za ie ni In dekleta, na 15 rub" fino koleaje, do-
bite dane. « $29.50 prl IVAN PAJK,
24 MAIN STREET	CONEMAUGH, PA.
K.iE JE moj sin Jolin Lampe, ki biva /Ai IG let v Združenih drža- j vali. Vedno sva si dopisovala,; a zadnjih deset mesecev pa ni | več grlasn od nje^a. Skrbi me,: ee se mu ni kaj pripetilo. Zad- j nji njegov naslov je bil Pliilippi W. Va. Prosim rojake, če ktTo I ve kaj o njem, da mi poroča, i najbolj vesel pa bom, C*e se mi sam oglasi.
Janez Lampe, Bleskova vas št. 7, Logatec, Jugoslavija.
(2x)
Dospelo je novo*, suho grozdje.
Muskatel zelo fladke debele ja- < * gode, boksa dO funtov .. $6-50 * [ Clrar ci^zrtje največje in naj- «• sladkej.se jagode, boksa 50 fun-
tov ......................$7.50 ;;
Mnlo črno trršl&o tjroždje, tjp\o , ► sladko, boksa 50 funtov .. $6.50 * * i Cesidje fnnt po 10 centov. Za - ► vp^Ja naročila posebne cene. *' Po«lit* St. u račun rak« boka« d oaroilt« tU ooslall bomo t»-koJ. «-
BALKAN IMPORTING CO. i' 51-53 Cherry Street New York. N. Y.	;;
iMMMMIMMIMMMMM
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.
r>r. Koler je naj-acarejSi elovenail zdravnik speoja-Mst v J'ittaburghu, ki ima 24-letno prakso v zdravljenju vseh moSklb bolezni.
Zastrupljenje krvi zdrav", s gla-so-vitem CO«, ki ga Je izumel dr. prof. Erlieh. imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu, izpadanje laa, bolečine v kosteh, pridito Ij-lzCistii vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen naleze.
Vse mofke bolezni zdravim po o-k raj Sani melodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne čakajte tem ve j pridite in jaz vam ga bom zopet povrnil.
Hvrosolo ali ^ vodno kilo ozdravim
36. urah In sicer brez operax-ije.
Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri puščanju vode, ozdravim z gotovostjo.
nevmatlzem. trganje, bolečine, o-tekine. srbečice, Skrofle ln druge ko-Sne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času in r.i potrebno ležati.
Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače. da vas razumejo. Jaz znam le Iz starepa kraja, zato vas lažje zdravim, ker vas razumen slovenski. Uradne ure: ob delavnikih od 9. do 5.
Ob nedeljah od S. do 2.
AMERICA	24	Jun.	— Bremen
RYNDAM	24	Jun. — "Roulogne	
FRANCE	28	Jun.	— Havre
MAURETANIA	27	Jun. — Cherbourg	
MINNEKAHDA	28	Jun.	— Hamburg
LA TOURAINE	29	Jun-	— H s vre
HOMEH'C	1	Juh >a	— Cherbourg
6AXONU	1	Julija	— Hamburg
PR. MATOIKA	1	julija	— Bremen
ANTONIA	1	Julija	— Bremen
finland	1	julija	— Cherbourg
AQUITAN'A	4	JulIJj	— Cherbourg
tuscania	5	JulijJ	— Genoa
seydlitz	.s	julija	— Bre.nen
PARIS	5	julija	— Havre
ROCHAMBEAU	•	Julija	— Havre
finland	1	julija — Cherbourg	
MANCHURIA	S	ji.ilja	— Hamburg
ARABIC	8	JJlIJa	— Genoa
majestic	8	julija	— Che-'iourg
orduna	a	julij*	— Chrf-bourq
lone star ST.	8	Julija	— Ch«rbourg
N. AMSTERDAM	8	Julija	— Boulogne
pres. wilson	a	Julija	— Trit
ZEELAND	8	julija	— Cherbourg
oropesa	10	Jun.	— Hamburg
ST. 7AUL	12	Ju'1 ja	— Hamburg
berengaria	11	Julija	— Cherbi erg
</au ban	12	Julija	— Hamburg
OLYMPIC	15	Julija	— Cherbourg
noordam	15	Julija	— Boulogne
LA savoie	15	Julija	— Havre
G. WASH'GTON	15	Julija	— Cherbourg
mauretania	18	Julija	— Cherbourg
argentina	15	julija	— Trit
kroonland	15	julija	— Cherbourg
hanover	13	julija	— Bremen
lapland	22	Julija	— Cherbourg
andania	72	julija	— Cherbourg
rotterdam	22	luiija	— Boulogne
HOMERIC	22	julija	— Cherbourg
lafayette	22	julija	— Havre
OROPESA	22	julija	— Hamburg
hudson	22	julija	— Bremen
MONGOL IA	25	julija	— Hamburg
prance	26	Juri |a	— Havre
caronia	29	julija	— Cherbourg
majestic		J 'HJa	— Cherbourg
3vndam	29	lull ja	— Boulogne
VANDYCK	29	julija	— Hamburg
america	29	Julija	— Cherbourg
aquitania	1	avg.	—- Cherbourg
PARIS	2	avg.	— H 3vr«
YORCK	Z	avn.	— B imen
saxoni A	3	avg.	— Hamburg
cpetic	8	avg.	— Genoa
R£LVEDERE	10	?/g.	— Tret
LA SAVOIE	12	a >g.	— Havre
seydlitz	16	avg.	— Bremen
lafayette	19	avg.	— Havre
PARIS	23	avg.	— Havre
pres. WIL60N	29	avg.	— Tret
AGARIC	29		— Genoa
hanover	30	□ vg.	— Bremen