b wt. 1.10 predplačan četrt Lt. 4 »ld., xa jedea I in T7™ T^fT " mesec 1 fld 40 kr. -ii »,*atol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. V administraciji prejeman velja: 8 Rokopisi se ne vračajo, nefrankorana pisma ne vsprejemajo. $a telo leto 18 (ld., ca pol leU 6 fld., sa četrt leta 3 (ld., sa jeden mesec 1 fld. f ___. ... . a ..... „ . _ „ _ „_ „ , .... . . .... ,. . .. ". . ' , , • Vrednistvo e v 8emenlSklh ulicah St. 2, I., 17. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. ' ' Poaamne Številke po 7 kr. I Jahala viak dan, isvsemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vrednlitva telef6n - itev. 74. Političen list za slovenski narod. ^tev. 229 V Ljubljani, v petek 6. oktobra 1899. Imetnik XXVII Hrvatska in novinarski kongres v Krakom (Dopis iz Hrvatske.) Kadarkoli se ima pokazati pred svetom slovanski svet v svojej solidarnosti in celovkupnosti, vselej prešine njegove nasprotnike in sovražnike nenavaden strah ter uporabljajo raznovrstna sredstva, da se prepreči vsaka izjava posebno o celo-kupnosti Slovenstva. Nemec in Mažar kar pobes-nita v svojem časopisju proti takim slovanskim pokretom ter kličeta na pomoč tudi državno oblast, da pomore tlačiti Slovana. Kako so lani upili na slovanski novinarski kongres v Pragi, se še dobro spominjamo, vendar pa mu zato niso mogli nič škoditi, marveč se je ravno radi tega vpitja tako sijajno vršil in dokončal. Cesar se niso upali lani storiti vkljub silnemu vpitju, to so izveli letos čuvarji avstroogerske države. Zabranili so, da se na novinarskem kongresu v Krakovu snidejo vsi Slovani, in pokazali s tem, da so v našej državi gospodarji le Mažari in Nemci. Po dogovoru ste zabranili obe vladi, ogerska in avstrijska, ogerskim Slovanom: Hrvatom, Srbom in Slovakom udeležiti se kongresa v Krakovu. S tem so hoteli pokazati Nemci in Mažari, da dualizem še vedno obstoji v svoji moči in da je vedno dovoljeno Slovana pritiskati ob steno. Posebno vitežki (!) Mažar gleda z bistrim očesom, da se pred svetom značaj ogerske države ne pokaže v drugej luči nego v mažarskej. A vendar jim vse to nič ne pomaga, Bvet je o narodnostnih odnošajih na Ogerskem že toliko podučen, da dobro ve, da na Ogerskem ne žive sami Mažari, nego da je večja polovica prebivalstva slovanska. To se ne da dandanes nič več tudi s silo tajiti, pa se Mažari silno varajo, če mislijo, da se bodo s takimi sredstvi, kakršna je omenjena prepoved, vzdržali kot neomejeni gospodarji na Ogerskem; tudi za njih velja: vsaka sila do vremena. Mogli so se prepričati precej po izdani prepovedi, da niso ž njo ničesa dosegli, marveč da so izgubili povrh tega še prijateljstvo poljskega naroda, kolikor so ga do zdaj še uživali pri tem slovanskem narodu. In to je ravno dobro za današnje okol-nosti, ko Nemci in Mažari snubijo Poljake, da puste ostale Slovane na cedilu in da se združijo z Nemci proti njim. Zdaj so se Poljaki popolnoma prepričali, da Nemec in Mažar sovražita vsakega Slovana, tudi Poljaka, če le ta noče biti njun zaveznik in njima ne pomaga tlačiti ostale Slovane. Nadjamo se, da bode ta dogodek Poljake za vselej odvrnil od mažarskega in nemškega prijateljstva ter jih za vselej zedinil z ostalimi Slovani v našej državi, kar bode dalo tudi drugo lice političnemu razvitku v Avstriji. Prepoved ogerske vlade v tem slučaju ni zadela samo Slovakov, Srbov in Malorusov, nego tudi Hrvate. Hrvati so poslali na kongres tri svoje zastopnike: Fleišera, Gjalskega in Mazuro. Vsi trije so bili že v Budimpešti, kjer so zvedeli o prepovedi, premda se je Mazura pred svojim odhodom razgovarjal s predstojnikom notranjih stvari glede slučaja, kaj bi bilo storiti, ko bi se v Krakovu sklenilo, da se prihodnje leto zbere kongres v Zagrebu. Mazura je predstojnika celo vprašal, bi li Be mogla dobiti mestna dvorana za kongres. Predstojnik mu je odgovoril, da mu bode o tem sporočil brzojavno v Krakov. Pri deželni vladi v Zagrebu tedaj takrat Se niso vedeli o prepovedi, LISTEK. Iz tabora zagorskega klerikalnega zmaja. Gospod urednik! Da ne bodete mislili, da je Vaš zmajič, ki je o svojem času že precej dobro »trgal« znane »barone« in »klativiteze«, že štet med »viteze žalostnega Bpomina« in »uničen klerikalni zmaj« (»Slov. Narod«), in da mu ne bo treba njegovemu »žalostnemu spominu« privoščiti črnoobroblj enega zastora na Vašem »bojnem polju«, privoščite mu prostorček vsaj pod trojno črto (in dvojnim jarkom), da malo pobrca. Čuden mora biti ta klerikalni zmaj; zagorski junaški Sokoli, združeni z vitezi mokrači in tevtonskimi junaki iz kočevskih in uskoških gozdov ga že napadajo mesece dolgo, pa mu še nobene glave odbili niso. Ker pa je imel važnejega posla, kot odbijati udarce teh »don Kižotov«, ki vedo rabiti le oguljeno orožje, ki se kuje v kovačnici slovenskega Hefajsta Groznega, tedaj so zavpili: Ker ni hotel pred nami bežati, je pa »ubit za vselej". Ker pa tega junaškega čina ti združeni »vitezi« niso mogli sami zvršiti, privzeli so na pomoč »staro ženico« (»Rodoljub« štev. 17), da ga je ta prej »obsodila«. Kar se zmaj zopet oživi, čez noč prilasti si s svojimi zmajiči velik kos zemlje, kjer naj se postavijo za nje bivališča. Hitro se zbere vsa koalirana armada in meče oguljena kopja: »laži na katoliški podlagi«, »bla-ženo-krvavi časi, ko so lajiki trumoma ginevali na tezalnicah, ko so prenašali grozovite muke pod rabeljskimi kremplji ^pobožnih" menihov«, »čvekanje«, »zabavljanje« (»Slov. Narod« štev. 214.). Če te »narodne« šlagerje ovijemo še z rožicami iz prejšnjih »listov« (»Slov. N.« štev. 152 itd.), kot »od Boga pozabljena sodrga«, »nosi na sebi pečat podlosti, laži, sleparstva«, kaplanček, človeče itd., pa ima vsak razsoden človek lepo sliko o »zavednih«, »inteligentnih« in »narodnih« zagorskih dopisunih, ki se prištevajo med cvet iz-obraženstva. In tak ljud zahteva, da naj se mi spuščamo v »Btvarno debato« ? Ali naj o vaših psovkah debatiramo ? Čujte sodbo o vas: Vaš bivši pristaš, pa tudi še sedaj desetkrat boljši narodnjak kot vi, slavni dopisniki zagorski, rekel je: »Za take ljudi je pasji bič.« Drugi pristaš: »Zadnji članek v „Narodu" kaže vso njihovo onemoglost in jih obsodi; ka-pelanu ni treba nič odgovarjati.« Ako še nočete spoznati, da ste na krivi poti, da ste vi sami vzrok popolnega propada narodne stvari v Zagorji, in da si nemštvo roke mane, vprašajte se, kdo je pričel nepotrebni boj ? Svo- kar je tudi čisto naravna stvar za Hrvatsko, ker v takih vprašanjih ima odločevati ona, a ne ogerska vlada. Tukaj se je tedaj zopet ogerska vlada vmešavala v hrvatsko autonomno področje ter pokazala da v svoji mržnji zoper Slovanstvo ne pozna nobene zapreke. Zato ne bi bilo škodilo, da so hrvatski zastopniki odšli v Krakov ter tamkaj zahtevali pismeni odlok dotičnega oblastva, s katerim jim je bilo zabranjeno sodelovati pri kongresu. Ta spis bi bil mogel Mazura kot poslanec v hrvatskem saboru upotrebiti proti ogerskej vladi, ki tako očitno gazi državne temeljne zakone. Najžalostneji pojav pri vsem tem pa jč ta, da so hrvatski uradni časopisi, ki bi morali biti prvi branitelji deželnih zakonov, popolnoma odobrili postopanje ogerske vlade. V onem času, ko se je vse slovansko časopisje vzdignilo proti postopku državnega oblastva naproti slovanskim državljanom jedne ter iste države — dozdaj vsaj še obstoji avstroogerska država — hrvatski uradni časopisi trobijo v en rog z mažarskimi proti Slovanstvu, in ne branijo onega, za kar jih vzdržuje hrvatski narod. To ni sicer nič čudnega pri teh časopisih, ki le preveč radi zatajujejo, da zastopajo hrvatsko vlado, ki vendar ne more in ne sme delati proti hrvatskemu narodu. Dolžnost pa je teh časopisov, da branijo veljavno hrvatsko ustavo v vseh onih slučajih, v katerih se krši, pa so morali tudi v tej zgodi soditi objektivno ter priznati, da po hrvatskem zakonu ogerski minister ni mogel glede hrvatskih delegatov na novinarski kongres v Krakov z avstrijskim ministrom glede prepovedi ničesar določiti, nego da je v tem pogledu bila kompetentna le hrvatska vlada, a le ta te prepovedi ni izdala. jega pristaša, načelnika Sterleta, ki vas po omiki, izobrazbi in skušnji visoko nadkriljuje, ste hoteli uničiti, ker ni hotel ob jednem z Vami izreči prekletstva nad Medvedovo hišo, katero prokletstvo sedaj vas vidno spremlja. Zropotali ste najprej pri posojilnici. Pa kaj imate od tega? Pokazali ste, da s posojilnico ne mislite koristiti občnemu blagru, ampak jo dobiti v strankarske namene, zato peša. Nabirali ste podpise zoper svojega nekdanjega prijatelja in jih nabrali po vsej dolini — do trideset. In sedaj, ko gre zaradi tega vam za kožo, nekateri nočejo vedeti, da so, drugi pa, kaj so podpisali. »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.« Septembra meseca je napovedala »kmetijska podružnica« in »mlekarska zadruga« srečkanje. Ker niti prve niti druge niso gospodje pri »Sokolu« ustanovili in nimajo vajetov v rokah, so že pri ustanovitvi mogočno zaupili: »mrtvorojeno dete« ! Priliko srečkanja pa so hoteli uporabiti v to, da bi »klerikalnega zmaja« vrgli iz odbora. »Der Moor hat seine Schuldigkeit gethan«. Parola združene gospode je bila : »Ako bo kaplan zraven, ne damo dobitkov, in se ne udeležimo«. Kmetje pa so se oglasili: »Če kaplana ne bo, naB tudi ne«. In bila je zopet blamaža več. Dobitkov dovolj, naroda, kmetov in delavcev, da se je trlo v gostilni pri Habatu, gospode pa ni prav nihče — pogrešal. Pa ne še dovolj. Politični pregled. V Ljubljani, 6. oktobra. Desnica je govorila. Včeraj popoldne so se zbrali v posvet na Dunaju člani izvršilnega odbora desnice. Posvetovanja so Be udeležili zastopniki vseh desničarskih klubov, slov. krščansko narodno zvezo je zastopal posl. Povše; poleg teh so bili prisotni tudi bivši ministri Bilinski, Dipauli in Jendrzejevič. Razgovor je trajal precej dolgo, na dnevnem redu je bil sedanji politični položaj in pa vprašanje, kako stališče naj zavzema desnica napram novemu uradniškemu ministerstvu. Razprava je bila seveda tajna ; ve se le, da so zastopniki češkega naroda pojasnovali težavno stališče, ki ga jim ustvari Claryjeva vlada z raz-veljavljenjem jezikovnih naredeb. Nasprotno so pa posebno Poljaki in člani katoliške ljudske stranke opozarjali češko delegacijo, naj se ne prenagli v svojih konečnih sklepih, naj marveč počaka, kako se razvijo stvari in kak program bo razvila sedanja začasna vlada. Kaj so odgovorili prvi na te opomine, ni znano, znan je le koncem seje izdani oficijelni, kakor navadno malobesedni komunike, v katerem se naglaša, da desnica ostane i nadalje solidarna da bo tudi nadalje skušala uresničiti svoj program ter delala z vsemi silami na to. da se poleže narodnostni prepir z ustavnim potom dognanim, na popolni narodnostni jednakoprav-nosti temelječim jezikovnim zakonom. To je vse kar se nam avtentično poroča o včerajšnji odločilni seji desniških zastopnikov. Zmagali so, kakor se vidi, pomirjevalni duhovi, katerim nič kaj prijetno ne donita na ušesa besedi: opozicija in obstrukcija. Ako so se res udali mladočeški zastopniki, in v naznanjenem komunikeju se to potrjuje, potem so pokazali res veliko prijenljivost in zatajevanje. Sedanji politični položaj v Avstriji pojasnuje deloma, a le deloma včerajšnji sklep desniških zastopnikov, večinoma pa je še povsem nejasen. Sostavi kabineta sledi sedaj sostava strank, s katero se te dni neprestano peča predsednik ministerskega sveta grof Clary. To je menda res pravi unicum v avstrijski parlamentarni zgodovini. Dosedaj je bila navada, da so bila ministerstva produkt parlamentarnih strank. Pokazal se je toraj tukaj narobe svet. Grof Clary se sedaj pogaja z zastopniki raznih strank. Vsprejel je najprej vse levičarske voditelje. S temi možmi ni imel nikake posebne težave, ker jim je dobro znano, da jim mož želi le dobro in da bo v najkrajšem času odpravil jezikovne naredbe in mesto njih skušal uvesti jezikovni zakon, kakoršnega žele ti možje. Potem so včeraj dopoludne prišli na vrsto zastopniki desniških strank, razven Jugoslovanov; tudi dr. Luegerja je doletela ta čast. Mej vsprejetimi so bili tudi bivši ministri Dipauli, Kaizl in Jendrzejevič. Tu je šlo že »Slovenski List« je trdil, da se je število Sokolov vsled teh žalostnih razmer skrčilo na 20. ln to je trdil po pravici, ker niso jih mogli kljub vsej agitaciji spraviti več k pozdravu Cehov na domačem kolodvoru. In ko so v Sevnico izlet naredili, so celo nečemu dijaku dali rudečo srajco, da bi jih bilo več. Sledi popravek: da jih je 50. Preteklo nedeljo so hoteli to svojo trditev z izletom na sv. Goro pokazati. »Der fliegende Hol-lander« je agitiral, da mu ja tekel pot po čelu, in koliko jih je spravil skup? Od 50 ničlo od-bijte, pa dva prištejte. Ta žalosten izlet, pri katerem je bilo več godcev, kot Sokolov, je vendar odprl — vsaj upamo — oči, da so vsi treznomisleči Zagorci, in to celo iz lastne stranke, siti surovosti in brezobzirnosti par »kraških čufarjev«, ki rabita za svoje orodje študenta, ki je dijaški kruh v Tržaškem škofijskem zavodu jedel. Če se ti gospodje tako brigajo za našo službo, jim mi rečemo, naj pometajo pred svojim pragom. Kako gre to skupaj, da je poštar Modic kot voditelj poštne hranilnice ob jednem tajnik Sokolski, in je znano, da le za to dela. Ali ni za poštne uradnike nobene uradne tajnosti, da Rodoljub (št. 16, 19. jul.) tako natanko ve poročati, da v Zagorje prihaja ravno 1200 časopisov na mesec? To tudi dokazuje, da je tisti infamen dopis, pravi pamflet na g. kneza- in škofa, na pošti skovan!! poštno vodstvo mirno gleda vse to? a nekoliko težje, izvzemši zastopnike poljskega kluba, ker se zastopniki desnice nikakor ne morejo strinjati s tem, kar ugaja levičarjem. Za popoludne so bili konečno vendar le povabljeni zastopniki Jugoslovanov Povše, Ferjančič in Peric, ki se pa radi seje izvršilnega odbora desnice niso mogli odzvati povabilu in so toraj še le danes zjutraj konferirali s kabinetnim načelnikom. Zastopnika Schflnererjancev in socijalnih demokratov pa sploh nista prejela povabila. O vspehu, ki ga bodo imela ta pogajanja, dosedaj pač še ni prav nič znano, pričakovati pa je, da se bo Clary ju posrečilo, skovati večino iz levice in desniških odpadnikov. Načrt katoliške ljudske stranke za prihodnje dni, ako se more tako imenovati načrt, ki ga objavlja v svoji predzadnji številki nje glavno glasilo »Linz. Volksblatt«, je popolno tak, kakoršnega je odobril včeraj popoldne izvršilni odbor desnice, in se potem takem sme soditi, da je imela včeraj ta stranka največ vpliva. Imenovani list piše mej drugim : Čehi naj bodo prepričani, da katoliška ljudska stranka v razve-ljavljenju jezikovnih naredeb ne more uvideti nikakega »Casus belli« proti vladi, prvič že zaradi tega ne, ker stranka ni nič sodelovala, potem pa tudi zato, ker je vedno želela, da se naredbe Spremene v zakon. Za obstanek večine zahteva list naslednje pogoje : 1. Obstoj sedanje večine ; 2. dovolitev vseh državnih potreb; 3. ozir na pravične zahteve manjšine in pospešitev narodnostne sprave. — To so torej pogoji, pod katerimi vztraja katoliška ljudska stranka v večini. Voditelji so lahko potolaženi, da se izpolni 2. in prvi del 3. zahteve. Angleži in prihodnja vojska.. Listi poročajo danes iz Londona, da se je pričelo v angleških krogih neko vojski protivno gibanje. Za vojsko prav za prav sedaj razun Chamberlaina nihče ni vnet. Narodno-liberalna zveza izjavlja, da je vojska neopravičena. Na čelu temu gibanju sta posebno Ilarcourt in Merley. To misel zagovarjajo tudi »Daily Chronicle« in »Times«, ki primerja Transval z Malo Azijo. Pa tudi za vojsko vneti listi ne morejo prikriti, da v pogodbi iz leta 1884 ni nikjer priznano pokroviteljstvo Anglije nad Transvalom. Vsa ta različna mnenja so menda vzrok, da angleška vlada še vedno odlaša z napovedjo vojske in se samo pripravlja na odločilen korak. 1 Dnevne novice. V Ljubljani, 6. oktobra. (Umeščen) je bil včeraj 5. oktobra na župnijo Moravče veleč, gospod Janez Bizjan. (Katoliška gimnazija) Na Dunaj, oziroma v Gradec, so se odpeljali te dni oni duhovniki, ki se bodo pripravljali za profesorje na katoliški gimnaziji. Drugo leto se jim pridruži še nekoliko 4. junija je bil ustanovni shod »del. stavbenega društva«, na katerega so bile povabljene vse stranke. Sokoli so poslali le »špijone in pa ponudbo«, skovano od poštnega ekspeditorja. V njej ponuja za stavbeni prostor »katoliško podlago«. Se pač precej vidi »da je jedel kruh katoliškega zavoda« Gospod Pavle Weinberger, osamljeni predsednik kmetijske podružnice, pa so izvolili dopo-slati drugo ponudbo za mizarska in tesarska dela. Ako mislijo, da so nas jezili, se motijo. Mi imamo za vse njihove »otročarije« le pomilovalen — smeh. Povedali smo pa, da naj svojo »skrajno solidnost in točnost dela« prihranijo za zgradbo »Sokolskega doma«, za katerega so povsod že beračili in nadlegovali ljudi. Kljub temu pa o »Sokolskem domu« ni duha in sluha in če ga sezidajo, bo kraljevalo par čularjev v njem, in mi jih mislimo prehiteti s stavbo delavskih hišic, ker na cesarjev god smo zasadili prvo lopato v svoje 3580 kvad. sežnjev veliko stavbišče, ki ima najlepšo lego in velja 3200 gld. No, kdo se zadnji smeji? Kdo je bolj »kompromitiran za vselej«, komu se bolj poda naslov »vitez žalostnega spomina« (SI. N. 214) nam, ali vam, posebno po nedeljskem izletu, ko so liberalne korifeje čisto osamljene moškicale za zaBtavo in — godbo? drugih. Letos so pričeli svoje študije čč. gg. Arh Luka, G n i d o v e c Janez, J a r c Anton, K n i f i c Janez, Koritnik Anton, Ratajec Anton. (Pojmi se jim mešajo.) Poroča se nam: Moj prijatelj, katerega so počastili tovariši s tolarjem in »(letno« psovko, mi piše: »Ob zborovanji ,Za-veze' se je nekdo tudi mene in mojega tovariša Š. spomnil ter je nama poslal prav duhovske ko-larje. Znabiti si ga dobil tudi Ti. Tu se kaže zopet nedoslednost naših liberalnih tovarišev. Vedno nam trobijo na uho, da postanemo ,f..... hlapci', a sedaj, namesto da bi nam poslali kak simbol takega hlapca, pošljejo mi kolar, ki je znak duhovnika, nikakor pa hlapca. Ti možje pač ne vedo, kaj delajo I Oče, odpusti jim !« — Odpusti jim tudi Ti, prijatelj moj ! Ljudje, ki so hlapci svojih strastij, pač ne vidijo drugega na svetu, kakor svojega gospodarja. Všeč jim je liberalna livreja. V nji se počutijo dobro in visoko, kakor livriran kočijaž, ki se ponosno ozira s »kozla« na mimogredoče, režeč Be: vsi vi, ki hodite peš, ste hlapci. Ne p misli pa, da imajo svobodnejšo pot kakor on sam. (Vipavske volitve) je, kakor čujemo, vlada razveljavila in razpis&la nove volitve na 16. t. m. (Slovensko gledališče.) Socijalna igra —prazno gledališče. Tako je bilo pri nas vedno in tudi včeraj, ko se je igrala Filip Langmannova drama v treh dejanjih »Jernej Turazer«, poslovenil Jož. Mazi. Slovenska inteligenca ne mara misliti. Zadoščajo ji lascivne »Narodove« notice in par burk. Dalje se ne spušča. »Jernej Turazer« je pretresljiv oddelek iz boja delavcev za dostojno življenje in čast. Jernej Turazer igra važno vlogo v stavki, ki je bruhnila na dan vsled vedenja barvarskega mojstra Klepla napram uslužbencem. Vspeh stavke je zelo odvisen od pravde delavke Marije Zarni-kove proti Kleplu. Turazer je slišal besede, s katerimi je Klepel hotel dobiti Zarnikovo za pre-šestovanje. Klepel pride k Turazerju in mu nudi denarja, ako izpove ugodno zanj. Turazer zre na bolna svoja otfroka, katerima nedostaje redilnih snovij, žena mu prigovarja in Turazer izda svoje tovariše, katerih jeza se obrne sedaj proti njemu. Vest ga peče. Otroka mu umrjeta, ker dobrega življenja nista bila navajena. Ovadi se sam sodišču. da je krivo pričal. S tem hoče popraviti krivico Mariji Zarnikovi, ki je bila obsojena na mestu Klepca, svojim tovarišem, in dati Klepca v roke pravici. Delavsko življenje se razvija na odru. Drastično se razpravlja socijalizem. Da bi bilo še drastičnejše, ovili so si včeraj nekateri predstavljalci rudeče kravate. Delavsko bedo menda ne reprezentuje rudeča kravata in znak delavstva tudi ni rudeča barva. Slične drame se dogajajo vsepovsod. Predstava je bila izborna, motili so jo le nemški igralci, ki med igro prihajajo v gledališče, kakor bi prihajali v hlev. — Jutri »Glumači« in »Igra pike«. V torek izvirna igra v štirih dejanjih »Logarjevi«, spisal J. Stritar. (Mlekarsko zadrugo) so ustanovili v Zagorju ob Savi. V odboru so : And. Zupančič iz Kolovrata, L. llabat iz Toplic, A. Verbole iz St. Jurija pri Izlakih. (Z Bleda) se nam poroča: Nenavadno veliko tujcev smo imeli letos na Bledu. Začetkoma avgusta je zdraviški odbor vže blizo par stotakov prejel več zdraviščine in godbenine, kakor drugo-krat v celi sezoni. Navadnih stanovanj je letos večkrat primanjkovalo. Sedanje dolgotrajno deževje je odpodilo do malega vse tujce, ki nimajo tu svojih vil. Na jesen so začeli pridno nove vile staviti, še letos spravijo pet vil pod streho, katere so pričeli še le septembra zidati. V treh letih je nad 30 novih vil in hiš. (Rekord-vožnja 10 km) a vodičem na motor-tandemu. Gospod »Iros« bo vozil v nedeljo dne 8. t. m. razun »mateh - a« Ferkovič-Iros, tudi rekord 10 km ali 25 krogov. Kot vodič bo fun-giral »motor-tandem«, ki dospe, kakor se nam je iz Gradca že brzojavilo, v soboto v Ljubljano. — »Match« in vožnja na motorju bo za Ljubljano nekaj popolnoma novega ; zatorej upamo, da se si. občinstvo v prav obilnem številu te dirke vdeleži tem bolj, ker je klub žrtvoval zato dirko prav veliko svoto. Vstopnice razprodaja gospa Šešarek v Selonburgovih ulicah; bicikliške pa klubovi sluge in blagajnik. (Ia Brezovice.) Kje je pač vzrok, da se pri nas še ni pričel šolski pouk in se tudi še ne ve, kedaj da se bo ? Ako so strahovi krivi, povem -naravnost, da še nisem slišal, da bi v šoli strašilo- Če je poprava kriva, je bilo za njo čas poprej cela 2 meseca, ko je bilo vse prazno. Ako nedostaje učnih močij, je za silo dovolj dosedanjih do prihoda novega nadučitelja, ako se le ure in oddelki prav razdele, saj se za nekaj tednov lahko malo potrpi. Po pravici se je torej res bati, »kaj bodo ljudje rekli«? — In brezovška pošta? Zaman jo iščeš in čakaš. Kdo se ne smeje: železnico imamo, pošte pa ne. Župan se je baje izrazil, da zanjo ne more delovati, ker ve, da ne bo v njegovi vasi. Razume se samo ob sebi, da to ne gre, ker ona vas je za celo uro oddaljena od fare. Naša pošta je kakor Btrah, katerega nikjer nič ni, taka je z našo pošto, katero tudi ni. Slikar se ne čudi, dragi bralec, ako morda čitaš kedaj v kakem časopisu sledeče naznanilo: »Zgubila se je na potu od Brezovice do Ljubljane pred več meseci precej rejena (t. j. z obilnim prometom) brezovška pošta, ki biva sedaj, kakor govore hudobni jeziki, na Viču. Pravi baje, da domu ne gre na noben način. Kdor jo najde, če treba, naj jo privede šiloma nazaj.« Merodajni iaktorji gib Jjite se, ker pošta je res potrebna. (Trgatev.) Iz Leskovca pri Krškem se nam 5. okt. poroča: Z današnjim dnevom je letošnja trgatev najbrž dokončana. Dasi je bilo vreme za vinsko trto semtertje neugodno, smo s trgatvijo zadovoljni, da moramo zapeti z narodno poBmijo: »Trta rodi, trud pozabimo, — Čast Bogu zato recimo«. Tudi je kapljica mnogo bolja, kakor smo pričakovali, zlasti ker se je trgatev vršila ob ugodnem vremenu. Le leskoviška fara ima letošnjega pridelka do dva tisoč hektolitrov. Vinski kupci žurite se; dobro nam došli! (Mrlič sežgan.) Umrl je ponoči 4. t. m. na Bledu Riklijanec, montanski svetnik gosp. Rafael Hofmann z Dunaja. Ranjki je bil katoličan, a njegova gospa Grajskemu župniku ni dovolila, da bi ga obiskal v bolezni. Govorilo se je, da je pokojnik želel duhovnika. Gospa vdova hoče rajnika prepeljati v Goto, da ga sežgo. — Hči umrlega je v letošnji sezoni tu na Bledu sodelovala pri koncertu domačega bralnega, oziroma pevskega društva. (8 Studenega) 5. oktobra. K dopisu od dne 2. oktobra »Ogenj v Strmici« blagovolite vspre-jeti sledeče pripombe. Ogenj se je začel dne 29. septembra po drugi uri zjutraj. Nastal je skoro gotovo vsled tega, ker je v kočarski hiši kneza Windischgratza dimnik puščal. Bržkone je skozi špranjo padla kaka iskra v mišje gnjezdo, ki je bilo pod lesenim tramom prav poleg dimnika. Ogenj je vpepelil 17 številk z malone vsemi gospodarskimi poslopji, nepoškodovanih je ostalo 8 številk. Pri mnogih hišah in gospodarskih poslopjih se je vdrl strop in je tako tudi znotraj pogorelo veliko živeža, obleke, vozov, gospodarskega orodja i. dr. Resnici na ljubo moram povedati, da so bili prvi na mestu gasilci iz Lan-dola, župnije hrenoviške, prav kmalu za njimi gasilci postojniški. Planinskih pa ni bilo, kakor je pisano v ponedeljskem poročilu. Kar je v istem poročilu pisano o medvedovi korajži, vtegnil bi kak vešč lovec vsprejeti kot »Jagerlatein«, vsekako pa Vam moram priznati, da dovtip v poročilu o toliki nesreči nekoliko neprijetno dime, vzlasti prizadete. Gasilci landolski in postojniški so se prav vrlo držali in so vstrajali v neprestanem delu do popoludne. Bodi jim na tem mestu javna zahvala, Bog jim mestu ubogih pogorelcev tisočero povrni ves trud. Konečno se obračam v imenu nesrečnih Strmacev do blagih dobrotnikov, naj priskočijo na pomoč. Res so bili razven enega zavarovani vsi za poslopja in nekateri tudi za seno, a živeža ni, obleke, poljskega orodja in semena za setev, zima pa pred durmi. S prelepim vzgledom je vstopila — kar hvaležno spoznamo — v vrsto dobrotnikov rodbina svitlega kneza "VVindiscbgriitza, ki je v prvi sili zdatno pomagala z denarnimi prispevki, za katere se je najpotrebnejšim nakupilo živeža in nekaj obleke ; tudi po obljubi svitlega kneza upamo na zdatno pomoč pri nabavi lesa. Naj prelepi vzgled najde posne-malcev, ker mnogo ran je še nezaceljenih. Prepričan sem, da bo slavno uredništvo drage volje sprejemalo dobrotne darove, tudi jih rad vsprejme podpisani župnik, ki bo za vsak krajcar hvaležen in ga po najboljši vesti obrnil pogorelcem v prid. Dvakrat d&, kdor hitro da. Z vsem spoštovanjem Štefan Rihar, župnik. (VrhniSka železnica ) Opozarjamo naše občinstvo in izletnike, ki se vozijo po vrhniški železnici, da prihaja in odhaja popoldanski vrhniški vlak od 1. oktobra jedno uro poprej, h Ljubljano odhaja ob 6. uri 5 min., z Vrhnike pa ob 4. uri 10 minut. (Spomenik hrabremu vojaku) Iz Semiča 5. okt. Pred nekaj dnevi so postavili na semiškem pokopališču pri sv. Duhu spomenik pok. Janezu Pavlišiču iz Vrtače pri Semiču. Spomenik je lično izdelal kamnosek Zearo v Gradacu, dno 5. oktobra pa ga je slovesno blagoslovil preč. g. Anton Aleš. Redke slavnosti se je vdeležtlo veliko ljudstva. Domači pevci so zapeli pod vodstvom g. nadučitelja M. Bartla nekaj prav lepih nagrobnic. — Janez Pavlišič je bil rojen dne 25. dec. 1855 na Vrtači in umrl dne 2. jan. 1888. Udeležil se je vojske 1. 1878 kot desetnik in se je zlasti pri Roglju (5. sept.), Jajcu (7. avg.) in Livnem (26. sept.) tako hrabro \edel, da so mu priznali njegovi predstojniki srebrno svetinjo za hrabrost 1. in 2. reda. V boju je bil tudi ranjen. Za pok. Pavlišiča se je zelo zanimal prebl. g. Jernej An-drejka, ritmojster c. k. garde, in sam nabral potrebni denar za spomenik. Na spomenik je ukazal zapisati sledeči napis: »Tukaj počiva Janez Pavlišič iz Vrtače, desetnik 17. peš-polka, imetelj srebrne svetinje za hrabrost 1. in 2 reda, roj. 25. dec. 1855. f 2. proa. 1888. — Kdo je mar? — Ta pogumen korenine — Je slovenski oratar. — Postavili predstojniki in dobrotniki vzorno hrabremu vojaku. Roglje 5/9., Jajce 7/8., Livno 26/9. 1878.« — Iz življenja pok. Pavlišiča je zna nih veliko zanimivostij, katere bo dobro zbrati in priobčiti. Njegov spomenik bo v kras pokopališču in bo spodbujal belokranjske mladeniče, naj enako ljubijo svojega vladarja in če treba tudi kri pre-lijejo za njega, blava hrabremu Belokranjcu! Prebl. g. ritmojstru pa bodi izrečena prisrčna zahvala za njegov trud in požrtvovalnost ! (Iz Celja) se poroča, da je minulo nedeljo katol. podporno društvo priredilo v »Narodnem domu« tombolo v prid okoličanske dekliške šole. Zvečer pa so predstavljali znano igro »Revček Andrejček«. Udeležba je bila mnogobrojna. — Iz preiskovalnega zapora so vendar enkrat izpustili g. učitelja Gostinčarja, ki se je ob zadnjih celjskih izgredih moral braniti z revolverjem in je bil zato zaprt. Na glavi se mu še poznajo znaki nemške podivjanosti. — Pri izgredih je zdravnik dr. Beck streljal na solicitatorja g. Bovho ter ga tudi ranil. Ker je dr. Beck v preiskavi in slutil nevarnost, jo je popihal. (V Mariboru) je, kakor piše »Slov. Gospodar«, narodno življenje jako mrtvo, zato je sklenil odbor mariborske čitalnice, da ustanovi dramatično šolo in godbeni klub. (Iz lavantinske škofije.) Veleč. g. dekan v Vuzenici, Tomaž Mraz, je stopil v pokoj ter se preselil v Slov. Bistrico. Istotako je šel v pokoj znani slovenski pisatelj in župnik v Bučah, č. g. A. F e k o n j a. (Zažgal) je nekdo dne 2. t. m. popoludne na Glincah pri Ljubljani kozolec Fr. Stebija. Viško gasilno društvo je ogenj omejilo. Pogorelec ima do 500 gld. škode. Na sumu je ključavničarski pomočnik Jos. Krepelnik, katerega so tudi izročili dež. sodišču. (Medvedje) baje strašijo v okolici Dvora pod Žužemberkom. Prišli so iz gostih kočevskih gozdov. (Shod v Tomaju.) Prihodnjo nedeljo pop. ob 3. uri bode v prostorih župana A. Cerneta shod, na katerem bode poročal poslanec g. dr. Gregorčič. Ob jednem bode predavanje o kmetijskih zadrugah. (Ponesrečil) se je minuli torek tesar Jakob Zupan iz Starega dvora, ko je kril streho pri poslopju Ant. Pogačnika v Radečah. Napadla ga je božjast, vsled česar je padel raz strehe in se ubil. (Kriza v tržaškem mestnem zboru.) Tržaški župan dr. Dompieri no posluša vedno večine v mestnem zastopu. To so jo pokazalo zopet v sredo, ko so volili načelnika mestnih uradov na mesto umrlega Caharije Ganduza. Za to mesto, ki nese letnih 4500 gld., sta bila dva kandidata. Županov kandidat je bil mestni asesor dr. Artico, kandidat večine mestnega zastopa pa neki dr. Boccardi. Župan je pred volitvijo izjavil, da odloži županstvo, ako ne bo izvoljen dr. Artico. Pri volitvi je dobil dr. Artico 28, dr. Boccardi 14 glasov. Židje so torej s svojim kandidatom pogoreli. Vsled tega je večina odložila mandate To dejstvo je pomenljivo, akoravno tudi dr. Artico ni pravičen Slovencem, ker so oblastni židje dobili po krivih nosovih. (Župan, ki ne biva v občini) je znani Egon pl. Pistor. On je župan v šentiljski občini na Štajerskem, dasi ne biva v občini. S tem seveda Slovenci niso zadovoljni, zato so se pritožili na glavarstvo, ki pa je pritožbo zavrnilo. Pritožili so se nato na graško namestništvo, ki pa je tudi pritožbo odbilo. Mariborsko glavarstvo je ta odlok takole naznanilo.: »C. kr. namestništvo v Gradcu vsled odloka z dne 10. avgusta 1899 1. št. 23262 čez Vašo pritožbo proti tuuradni razsodbi z dne 26. sušca 1899 1. št. 6886 v kteri seje ukrenitev v zadevi odstave Egon Viteza pl. Pistorja od mesta kot občinski predstojnik pri Sv. Ilju odvrnila, ne razvidi nekaj ukreniti. O tem bodete s tem obveščeni«. Ni čudno, da naše ljudstvo ne razume take slovenščine! (Nesreče.) Pri gradnji šentpeterske šole je danes Heleni Duzalj padlo z odra železo na glavo, da je omedlela. Težko poškodovano so prenesli v bolnico — Pri gradnji novega deželnega dvorca je ponesrečil delavec Ivan Bussa iz Renč. Zadela ga je deska. — Voznik vevškega restavraterja je včeraj povozil dve osebi, eno v »Zvezdi«, drugo pred frančiškansko cerkvijo. (Obesil se je) v torek zjutraj iz neznanega vzroka posestnik Jos. Zaje iz Bistrice pri Št. Ru-pertu. (Poboj.) Minulo sredo so se sprli v Trebnjem v neki gostilni kmečki fantje, ki so odhajali k vojakom. Posebno drzna sta bila Ant. Hlade in Ign. Gole iz Jesenic, ki sta z nožmi in koli oborožena vdrla v gostilno. Vnel se je hud pretep, delalo se je s stoli in mizami in konec je bil, da je dobil Al. Kolenc iz Gorenje vasi globoko rano na vratu, Ant. Hlade na glavi in v trebuh, Ign. Gole na roki. Prva dva so morali prevideti in sta zdaj v zdravniški oskrbi, poslednjega so pa odvedli v zapor. ♦ * * (Stoletnica zdravljenja z vodo.) Dne 4. oktobra je bilo sto let, ko je bil rojen znani V. Priessnitz, ki je pričel zdraviti razne bolezni z vodo. (Štrajk v ruski Poljski) se je končal s porazom delavcev. V Varšavi so izgnali 1400 delavcev domov, 400 štrajkovcev sedi v ječah v Varšavi, drugod še 600. Da ne bi vlada posegla še z vojaštvom v delavsko gibanje, so bili prisiljeni socijalistiški voditelji izdati poziv k miru, ki so ga razširili v 10.000 izvodih. (Vabilo k veselici,) katero priredi prostovoljno gasilno društvo v Radovljici s sodelovanjem domače godbe dne 8. oktobra 1899 v zgornjih prostorih gospoda Pristavca. — Začetek ob 3. uri. — Vstopnina za neude 15 kr., gasilci so vstopnine prosti. — čisti dohodek namenjen je društveni blagajni. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. (Slovenska čitalnica vGorici) priredi v nedeljo dne 8. t. m. v svojih prostorih koncert. Godčevske točke vsporeda bode sviral orkester tuk. peSpolka št. 47. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za društvenike in nedruštvenike po 20 kr. — Listi za sedeže bodo na prodaj na dan koncerta pri društvenem čuvaju in zvečer pri blagajnici. Vstopnice se bodo prodajale le pri blagajnici in zopet oddajale v sobi pred dvorano. Listki za sedeže se pa obdrže. Društvenike in druge- Slovence iz mesta in okolice najuljudneje vabi k obilni udeležbi odbor. Telefonska in brzojavna poročila Dunaj, 6. oktobra. Seje izvrševalnega odbora desnice so se udeležili: Javorski, Bi-linski, Dzieduszycki, Palffy, Frid. Schwarzen-berg, Dipauli, Ebenhoch, Fuchs, Kathrein, Barvinski, Ferjančič, Povše, Vukovic, Treu-infels, Haugwitz, Horrnuzaki, Engel, Kaizl, Pacak in Stransky.— Soglasno je bila sklenjena resolucija; Stranke desnice tudi nadalje ostanejo v zvezi ter imajo namen, svoj skupni program izvesti do izvršitve; delovale bodo vzlasti na to, da se za stalno odstrani jezikovni prepir na podlagi ustavno zagotovljene jednakopravnost i vseh avstrijskih narodov ter da se osnuje vlada, ki bo vstrezala parlamentarni večini. Dunaj, 6. oktobra. V seji izvrševalnega odbora sta poslanca Povše in F e r j a n-e i č predlagala, da se mora jezikovni zakon skleniti za celo državo. Ta predlog je bil v seji v s p r e j e t. Dunaj, 6. oktobra. Razgovori mej predsednikom ministerskega sveta grofom Clary in voditelji parlamentarnih strank se nadaljujejo. Poleg že znanih levičarskih vodij so bili včeraj pri grofu Clary-ju Jenderzejevic, Dipauli, Kaizl, Fuchs, Bilinski in dr. Lueger. Povabljeni so bili včeraj popoludne tudi zastopniki slovanske krščansko-narodne zveze poslanci Povše. Ferjančič in Peric, ki so se pa radi seje izvršilnega odbora desnice še le danes dopoludne odzvali povabilu. Razgovori se bodo še nadaljevali prihodnje dni. Dunaj, 6. oktobra. Clary se je danes dopoldne posvetoval s poslanci P o vse to m in Ferjančičem, Ebenhochom. Ka-threinom, Pallfyjem. — Mladočeški poslanci se še niso dogovorili, ali se povabilu odzovejo ali ne. Dunaj, 6. oktobra. Vodstvo poljskega kluba nasproti trditvam nemško-liberalnih listov izjavlja, da klub po soglasnem sklepu vodstva tudi še nadalje vstraja pri desnici ter da so vsa poročila govoreča o nespo-razumljenju mej člani izvrševalnega odbora neosnovana. Dunaj, 6. oktobra. „Vaterland" piše, da kaže včerajšnji sklep izvrševalnega odbora, da noben izmed desniških klubov ne bo na svojo roko napravil kakega ekstremnega koraka ter da Poljaki odklanjajo vsako zvezo z nemškimi liberalci ter vstrajajo pri desnici. Desnica se hoče boriti parlamentarnim potom ter ne bo nastopila obstrukcijskih potov, in da mladočeški poslanci ne odlože svojih mandatov. Dunaj, 6. oktobra. Politični načelniki raznih kronovin so došli na Dunaj, poučit se o novih politiških razmerah ter poročat o zadevah posameznih dežel. Sedaj so tukaj grof Coudenhove, Goess; grof Pininski in drugi pridejo prihodnje dni. Dunaj, 6. oktobra. Kedaj da bo sklican državni zbor, tega včerajšni posvet ministrov še ni določil. — Predsednik Fuchs nima o sklicanju državnega zbora še nobenega naznanila. Tudi še ni sklenjeno, ali bo državnozborska sesija zaključena ali ne. Madrid, 6. oktobra. Grof Muravjev je bil včeraj vsprejet pri kraljici v San Seba-stianu in se je pozneje napotil v Pariz, kamor dospe jutri. London, 6. oktobra. Poročilo, da so angleške čete prekoračile mejo Oranje države, ni resnično. — Sinoči ob 5. uri je potekel obrok, ki ga je določil Kriiger, da ostavijo mejo angleške čete. Newoastle (Natal), 6. oktobra. Buri so minulo noč zasedli Laingsnek; v večjem šte- vilu so zbrani na gorah južnozahodno od Volksrusta. Tekom včerajšnjega dne se je jelo pomikati proti meji tudi topništvo. Danes so zasedli Majula-Hill. Angleži se umikajo od natalske meje do Glencoe. Tudi iz New-castle že odhajajo angleške čete. Pretorija, 6. oktobra. Vlada je naročila poveljnikom generalu Kock za natalsko, generalu Cronje za južno - zahodno, generalu Scha lk-Bu rger za vzhodno mejo in generalu Malau pri Rustenburgu ter ostalim petim generalom-poveljnikom, naj poprej ne napadejo Angležev in ne prodirajo dalje, dokler ne dobe dotičnega povelja. Pretorija, 6. oktobra. Zadnje seje ljudskega zastopa, 3. t. m., se je udeležilo samo 14 članov, ker so vsi ostali odšli na mejo. Predsednik Kriiger je slovesno zatrjeval, da je storil vse, da se zagotovi inozemcem domovinska pravica, a ti so pokazali, da je ne morajo. Pravica je na strani republike; Bog ji bo pomagal. — Državni tajnik Reitz je naznanil, da se je napoved vojske odložila za nekaj dnij. TJ mrli so: 3. oktobra. Marija Horvat, strojevodje hči, 14 mesecev, Stari trg 34, vnetje možganske mrene. 4. oktobra. Avgust Prekuh, starinarja sin, 1 mesec, Stari trg 20, plučni katar. — Štefanija Barzynska, računskega podčastnika hči, 2 dni, Dunajska cesta 50, življenjska slabost. Cena žitu na dunajski borzi dne 5. oktobra 1899. Za 100 kilogramov. Pšenica za jesen . . . gl. 8 53 do gl. 8 55 » » pomlad . . » 8 88 » » 8 90 Rž za jesen.....» 7*03 » » 7 05 » » pomlad .... » 7*39 » » 7-41 Turšica za oktober ...» 5 58 » » 5 60 » » maj-junij. . », 536 » » 538 Oves za jesen .... » 5 25 » » 5 27 » » pomlad ...» 5 68 » » 5-70 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. S Q Cas opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura po Celzija Vetrovi Nebo _ A !§i u: * ► 5| 9. zvečer 737-3 14 6 | sr. jzah. jasno 00 J 7. zjutraj j 2 popol. 735 4 735 4 13 1 17-4 sl. sever brezv. oblačno dež Srednja včerajšnja temperatura 14-8'. normale: 122°. Izjava. Podpisana prekličem svoje proti Franou Orelu, županu, in občinskemu svetovalcu Joieftl Funteku razžaljive obdolžitve s tem, da ne bodem nikdar več tistih obdolžilnih in razžaljivih besedi govorila, ker iste niso resnične. Mengeš, dne 4. oktobra 1899. 808 3-1 Marija Trojanšek. Luskinasto - oklopna barva je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep kovinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov, kateri trpe vsled vremena, n. pr mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad proda-jalnicami, shrambice za plinove zvoDčke, železne predmete sploh ild. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA. EBEBZ. v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju. Vzorci na zahtevo zastonj. 228 4 11—7 otrcjovsEi pomočnik\ bolj prileten, in izkušen v vseh strokah trgovine, dobi takoj stalno službo. Pojasnila daje »Gospodarsko društvo Trnovo-Ilir. Bistrica. 812 3-1 Trgovskega pomočnika m učenca išče Oton Homan v Radovljici, trgovina z mešanim blagom. 806 3—1 Odda se 810 služba organista in cerkvenika v Št Jurju pri Šmariji. Lepa garnitura (zelena): zofa, dva fotelja, dve mizi in 6 stolov je po jako nizki ceni na prodaj v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 16, I. nadstropje na levo. 766 3-3 St. 33537. Razglas. 798 3-3 V smislu"§ 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračnni o dohodkih in troških za leto 1900 1. mestnega loterijskega posojila, 2. amortlzadnega zaklada mestnega loterijskega posojila, 3. mestnega vodovoda in 4. mestne klavnloe že sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni in sicer od 2. do 15. oktobra t. 1. občanom na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnž 30. septembra 1899. I> u n a j h k a borz a. Dn6 5. oktobra. Skupni državni dolg v notah.....99 gld. 40 kr. Skupni državni dolg v srebro.....99 » 25 » Avstrijska zlata renta 40/„......117 » 40 » Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 99 » — » Ogerska zlata renta 4 °/0.......116» — » Ogerska kronska renta 4%, 200 ... . 93 » 95 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .901 » — » Kreditne delnice, 160 gld..............362 » 25 » London vista...........121 » 05 » Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 69 » 05 » 20 mark............11 » 80 » 20 frankov (napoleondor)............9 » 67 » Italijanski bankovci........44 » 40 ► C. kr. cekini......................6 » 70 » Dni 5. oktobra. 4°/„ državne srečke 1. 1864, 250 gld. . . 171 gld. 25 kr. 6°/0 državne srečke I. 1860, 100 gld. . . 155 » 50 » Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195 » 50 » 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 » — » Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......137 » 50 » Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... 127 > 50 > Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 107 » 60 » Posojilo goriškega mesta.......112 » — » 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....— » — » Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 44/0 96 » 60 » Prijoritetne obveznice državne železnice . . — » — » » » južne železnice 3°/0 . 165 » 10 » » » južne železnice 5°/0 . 118 » — ► »_» dolenjskih železnic 4"/. 99 » 60 » Kreditne srečke, 100 gld......196 gld, — kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. 160 » — • Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » — » Rudolfove srečke, 10 gld..............— » — » Salmove srečke, 40 gld........82 » 60' » St. Gen6is srečke, 40 gld.......84 » — a Waldsteinove srečke, 20 gld......62 » — » Ljubljanske srečke.........23 > 25 » Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 149 » — a Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st v. 3155 • — » Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . 426 • — » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 69 » 60 » Splošna avstrijska stavbinska družba . . 99 » — » Montanska družba avstr. plan..........274 » 75 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 189 » — » Papirnih rubljev 100 ..............128 » 25 » Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naroftll na bora!. Menjarnlčna delniška družba „31 EBC V R" I., Ufollzeili 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.