•i >r-i ••• rte i inioloto likaja in »elja t Mir boni bret poailjanja na dom n ?<« leto Bfl. — k. ta pot let* . . 4 — ,, M 5ctrt ltti . s .. »o ., Po po-iti I Za »sa leto 10 fl. la p. I lou I .. -- ,, ta (tiri lata 2 ., I>U ,, VraJnUtvo ia ..urar niitfo ii> n» atolnem Ui{U(Doni-plat/i hii. it. 17!). Iboru novembra 18(>9. OzniHlIU ta ni s i.l no drattopr.j nato »n plainja i> kr.,ta mc natiHD« I krat, ■ kr. će H tinka /krat 4 kr. fa II ii-k.i Škrat, pi«menke ta plačujejo p>t prostoru. Za mak tiiek ja plačat kolek (itempalj) ta 30 k. tokopUl ■ « na i»'i|u dopui naj >e blagoToljno frankojajo. Teot\j II. Denes sn poslali naši .Gromovito slavo in prisrčno i Iz V r n n j s k e g a , rt. nov. | hv. tlop.| rodoljubi g. tlni. Zamiku lo-lfl zahvalnico • nlivalo Vam izrekajo narodnjaki Vranjskeg« trga iu okraja za Vašo neustrašljivo delovanje v ljubljanskem deželnem zboru. Živela zcdinjena Slovenija!" — S T on in litega 10 nov. [Iz v dop. | Bog živi dr. Tonklija in dr. Žigoim! Slav AI Gromovita slava! naj Vama doni črez hrib in dol , ker sta najvažnišo tirjatev naših taborov v deželnem zboru ponovila. Le škoda, da niso vsi naši poslanci za Vama potegnili ! Prokleta nesloga! Prokleta boječnost! K taborom rotnajoče ljudstvo ni se balo niti stroškov, niti rogovilcov, niti truda ; česa bi se buli njegovi poslanci? Živela naša neustrašljivn poslanca 1 Živela zedinjena Slovenija! Tominski Slovenci. V Mnzirji Ifl. nov. lRfif). [ hv. đop.J Tisočkrat slava vrlima poslancema dr. Toukliju in Žigonu. Pravica iti resnica naj jima rodite vrednih -oboritoljev za zedinjenjo .Slovencev, od ktero edino pravične ideje, ako se hočemo vzdržati in rešiti, no odpadenio, dokler nam Savina do zadnje kaple iz naših gora n« izteče. - V imenu Slo-vencev gorenjo Savinsko doline: Jože Lipold. Tono Goričar. Janez Stular. Janez Konečnik. 4= fl. SO Jsltc. ni ravno sila veliko denarja, posebno v avstrijski veljavi ne, in pa za tistega, kdor jih premore. Kdor je s posvetnim blagom preobložen . morebiti vsak dan za noumno kaprico potrati desetkrat toliko okroglega ali štirioglutoga nuniona, in pisatelj uvodnih člankov v „Slov. Narodu" v toj potrati ne bo iskal povoda tratiti črnila ter svoj in svojih bralcev dragi čas. K večetnu če bi narodni gospodar, ki je vajen vsak krajcar trikrat obrniti , predao ga izda, z glavo zmajeval iu tarnal o gospodarskem propadu. Se tat, Id bi samo 4 f. 80 kr. ukradel med požarom, povodnjo, v cerkvi ali svojemu gospodarju ukradel bi 20 kr. premalo , da bi ga mogel kak državen pravilnik uvrstiti med ono državnonovarne ljudi. med k ter 1 tli i često stoji časnikarski branitelj človečanskib pravic proti vojaški ošabnosti ali uradniški nesposobnosti : med hudodelce ali zločince. Pa ko bi tu narisani tat tudi Bege! še po onih 20 krajcarjih in si tako s 6 ukradenimi goldinarji prisvojil pravico povzdigniti se na ono stališče, na ktereni stoji zločinski časnikar, padel bi neviednež le v roko državnemu pravdniku in „Slov. Nar." bi se imel malo brigati zanj. In vendar imamo o teh 4 f. 80. kr. spregovoriti resno besedo. Sicer ti goldinarji niso tekli izpod palca kacega bogatina, ampak iz c. kr. blagajnice, ktero zdaj vojaške eksekucije. po kmetih zopet nekoliko napolniti skušajo. Tudi ukradeni niso ti 4 gld. 80 kr., niti jih je lahkoinišljeno zapravil mlad prevzetnež, ampak odšteli so so na zapovelje c. kr. predsednika okrožno Bodnije celjske, in jo njih sprejem z veljavno pobotnico potrdil mlad človek, ki jih jo „zaslnžil." Seveda besede nzasluži 1" za zdaj ne nioieuio šo pisati i', prepričanja, kajti prvič nismo še njegovega dela videli in drugič so nam zdi, da je prestava našega inkriininiranega članka „Slovenci gulgeti-viigol" s 4 gld. 80 kr. predrago plačana, zlasti če pomislimo, da ima n. pr-deželni poslanec, ki mora zapustiti vsa svoja lastna opravila, za ves svoj trud deželi in državi na korist na dan le I groie več plače, kakor celjski prestav« rjaveC naših obtoženih člankov. Vsakako moramo konstatirati , da č. kr. okrožna sodnija celjska bolje plačuje prestave, kakor lastniki „Slov. Naroda" originale. Iz tega samo to sledi, da jo laže in bvaležueje služiti „krvavi sodniji", kakor pa narodu in „Narodu". Celjska o. k. okrožna, oziroma tiskovna sodnija ima torej presta vljavca I da, ima ga tolmača in optima forma I Tolmača, ki je tudi prisegel. Na kaj je prisegel, ne vemo. Ako je prisegel, da je svojemu poslu zmožen, potem je bila prisega ali nepotrebna ali pa krivična Kajti kolikor mi vemo, dokazujejo se duševni' zmo/no;ti s spričevali, no s prisegami, in do zdaj še nismo videli in vedeli, da bi okrajne sod nije nevarno konkurenco delale vseučiliščnim izpitnim komisijam. Ako pa jo prisegel samo na svoje poštenje, potom je šo dolžan ostal dokaz zmožnosti, ktero gro ravno tako v poštev jemati, kakor poštenost. C. kr. okrajna sodnija celjska ima plačanega, zapriseženega tolmača Ne za francoski, italijanski ali kitajski jer.ik, ampak za pravo pravcato slovenščino ! Človek bi smel misliti, da jo vsaka prestava pri celjski sodniji odveč. Mi vsaj sodimo, da bi morali uradniki okrajne sodnije, ki sleoraj iz-ključljivo sodi Slovence, vsi toliko znati slovenski, da bi vsak sam mogel brati in umeti obtožen članek, izgovora, da jo razloček med ljudskim govorom in med časniško pisavo, v tem slučaji ne moremo dopuščati. Okrožna sodnija celjska je zadnje čase že dvakrat sodila slovenske sestavke v ^Gospodarju" in v „Narodu", enega tudi obsodila. Pri nobeni teh javnih konečnih obravnav sn ni brala slovenskim sestavkom nemška prestava. Kakor znano, sodijo sodniki le na podlagi tega, kar se pri konečni obravnavi govori ali stori, torej so v naših slučajih sodili ed i n o na podlagi slo v o nsk i b časniških sestavkov, ktere so morali umeti, ako so hoteli s prepričanjem, t. j. sploh soditi. Večina teh sodnikov je še zdaj v Celji. Ravno tako moramo domnevati, da je g. državni pravdnik pismeno slovenščino po- polnoma zmožen. Kajti on more dostojno tožiti le na podlagi izvirnika, saj menda tudi on dobro ve, da je vsaka prestava le sonca izvirnika, in s tako senc« bi so mogli mi le te.laj sprijazniti, ko bi si mogli misliti, da nas kočo g. državni pravdnik — le po senci kaznovati. Ko bi tudi hoteli domnevati, da vsi drugi uradniki celjski ne znajo slovenski, proti kteri domnevi pa gotovo govoru vso lastnoročno pisane „konduitenliste", bilo bi vendar z dosedanjim dokazano, da ko bi tudi - dato non concesso — prestave troba bilo , bi jo bili lahko napravili g. uradniki pri sodniji sami in no bilo bi jim treba pre-stavljavca sposojati si na c. k. gimnaziji , kjer itak nimajo nobenega učitelja, ki bi bil iz slovenščine izprašan. Tako bi se bila sodniji rešila čast, državi pa, ki ravno nima toliko odveč novcev, prihranili bi bili 4 gld. 20 kr. Pa kaj pravimo 4 gld. 20 kr. ? — prihranili bi bili več nego 20 goldiuarjev , ktere so do zdaj kakor dobro vemo plačali za prestavo vseh inkriminirauih člankov v „Slov. Narodu". Državni poslanci, ki so votirali proračun pravosodnjega Himisterstva, bodo vedeli, ali so votirali tudi kakovšen donar za slovensko pre-iavljavce na slovenskih tleh, in morebiti na Dunaji pozvedd, iz ktere blagajnice in „quo titulo" se je izplačalo omenjenih 10 kron v Celji. V dokaz, kako se z avstrijskim denarjem ravna, pristavljamo, daje bil članek „Slovenci lgenviigel" prestavljen v dunajski „Zukunft" in da bi bila Rodnija tam za krajcarjev in morebiti bolje dobila, kar jo morala v Celji plačati s 4 gld. 20 kr, Isto volja tudi o drugem prestavljenem članku : „Kdo na Kranjskem tlada? ■ Stvar ima šo eno drugo finančno stran. Ako so bo tožba delala na Bodlagi prestavo, lahko se primeri kakor se jo do zdaj primerjalo državn. pravdniku v naši in v „Gospodarjevi" pravdi, da je bila prestava kriva in •Jrž. pravdnik se jo to krive prestave v naši pravdi, smemo reči, držal do ekscesa. Take napako jo obtožencu mogoče le pohiti s pomočjo zvedencev, ker pa v Celji zdaj nimajo nobenega izprašanega profesorja za slovenščino ([ M), moral bi se poklicati zvedence iz Ljubljano iu Maribora. Ko bi bil obtoženec obsojen, moral bi plačati tudi rvodencem pot in druge stroške. Kako bi so dala opravičiti taka globa, ktera bi bila nemogoča, ko bi so, kar je edino pravo tožilo, obravnavalo in sodilo edino na podlagi izvirnika. Taka globa se nikakor ne da opravičiti in bi ostala krivica pri naj pravičnejši razsodbi. „Dd, da, — morebiti kriče c. k. uradniki — mi znamo slovenski, moramo znati slovenski, ko bi tudi ne hoteli, ali porotniki, porotniki! Tem je treba prestavo!" Tudi to ni res! V porotnikovi glavi se sodba dola po istih psihologičnih postavah in pravilih, kakor v glavi c. k. uradnika. Kalima porotnik manj predsodkov, ima morebiti manj izobraženja, večidel vsaj manj juridične vednosti. Ravno zarad tega se mora porotniku tožena zadeva predložiti jasna, nepokvarjena, čista, in če je že za učenega sodnika prestava samo senca, je za porotnika še slabeja kakor senca. Ako hočo porotnik soditi po svojem in ljudskem pravnem prepričanji, ne sme so njegovi sodbi prejudicirati z nobeno stvarjo, torej tudi no s prestavo. Ros noktori celjski porotniki no znajo slovenski, a temu je lahko pomagati : Ako jo volilna komisija storila svojo dolžnost iu menda jo je storila, potom jo izbrala samo „može, ki so po svoji razumnosti, poštenosti, pravnem mišljenji in značajnosti za porotnike posebno sposobni" «>, por. post.) V tem obziru so torej vsi porotniki enako vredni in sposobni. Ce jo drž. pravdniku res za to, da se pravica vrši na vse strani, no bo zbiral med porotniki onih, ki so morebiti po njegovom mnenji politični sovražniki obtoženca, ampak izbiral bo tiste, ki imajo poleg z g o raj n a v e d e n i h 1 o p i h 1 a 81 n os ti š e ono znanja s 1 o v o n s k e g a j o z i k a — i n t a k i h j e v Celji dovolj! Brez predsodkov torej gre brati in izvrševati porotno postavo in stvari se l>o bolje koristilo, kakor z ordonanco, ktero jo izdal celjski predsednik ondotuemu županu, o kteri bomo pa pri drugi priliki govorili. Brez presodkov in z dobro voljo jo troba izvrševati porotno in postavo glede je-zikove ravnopravnosti, potem »o bo ustrezalo na vso plati, in potem ho prišla postavnoBl in pravica zopet v čast in veljavo. Kakor pa so dandenes žo godi sem ter tj t*, žalostni se skladamo z grškim modrijanom , ki jo na vprašanje: „Kaj je postava" prosto odgovoril: „Postava jo pajčina; mušico so v njo zamotajo iu poginejo, a ose jo prednrd in ubegnejo." Slovanska revolucija. S tem napisom prinaša Schuselka v svoji „Reformi" članek, iz kteroga nekoliko stavkov svojim bralcem podajemo. On piše: „Tišti Nemci, kteri že zdaj kriče: slovanska revolucija! kažejo s tem da gledajo v prihodnost prav vidijo. Po instinktu sledu slovansko revolucijo. Njih slaba vest jih s tem strašilom trpinči. Ti sovražniki Slovanov vedo, da so bo slovanska revolucija, ako so imamo, zoper nje obrnila, njih veličanstvu konec storila in se nad njimi maščevala. Vest jim očita, da to zaslužijo zarad njih ciničnega zasramovanja in psovanja vsega, kar jo slovansko zarad kanibaličnega sovraštva, s kterim hoto vsako slovansko gibanje zatreti. Oni bi radi vso Slovane izrovali iz zemlje proč . . . Poljakom malo prizanašajo , ker jih hočejo rabiti zoper Ruse, ker žele, da bi Slovanstvo med seboj rastrgano bilo, da bi so laglje dalo zatroti . . . Samo ker Slovnno sovražijo in ker se Slovanov boje, prilizujejo se Nemci Magjarom, dasi nimajo simpatij do njih . . . liceju tudi zunaj naših iuej britev in rabeljnov za Slovane. — Ker Slovane sovražijo in se jih boje, vežejo se celo s Turkom." Schuselka dokazuje dalje kako nevredno je to za veliki, izobraženi, svobodni nemški narod in pravi dalje: „0d svobodnih Slovanov se nimajo Nemci in Magjari ničesa bati; le pred sužnji, ki bode vezi pretrgali, naj se tresejo. Ako ne bodo Nemci in Magjari zoper Slovane prejemali delo tlačiteljev, bi-ričev in rabeljnov ne bode slovanske revolucije. Nobeno ljudstvo ne dela revolucije lo za igračo, temuč le, kader r.e more pritiskanja in tlačenja več prenašati. No da se pa Slovanom prenašati, da jih v tej svobodid eri Nemci in Magjari ne spoštujejo, v podložnosti imajo; da so Slovani le materijal za gospodoželjnost obeh narodov; da morajo v državi le kri in davek dajati. Ne da se pronašati ob Balkanu živečim Slovanom turški jarem. Ne da se prenašati mogočni iu ponosni Rusiji, ki vidi kako se njeni sorodniki zasramujejo in zasmehujejo od organov Nemcev in Magjarov. Če bodo to razmere še daljo trajale, vnela se bo slovanska revolucija, in bode strašna. Mag j are po požrla. Slovanjo in Nemci pa so bodo mesarili, pa ne razraesarili . . . To bo slovanska revolucija, ktorc bo kriv napuh Nemcev iu Magjarov." Govor poslanca Hermana o direktnih volitvah v 14. soji 11. oktobra. (Konec.) Tudi no morem razumeti , zakaj so si ustavoverneži v glavo vgnali, da hote s svojimi nasprotniki, resastimi Čoln, črnimi Tirolci, ščetinastimi Slovenci, in kakor so nam šo drugih pridevkov natvezli, vkup sedeti v enem zboru, in če vsemogočni oče v kratkem no naloži težkega kamenja na te ustavomogotco (verfassungsgewaltige), bodo še zemljo, morje in nebo seboj potegnili in v zraku razprašili. Zdaj hoto še zgodovinsko samostojnost kronovin in dežel pomešati v svojo zmes, zgodovinsko samostojnost, ki je edino poroštvo ustavnim svoboščinam, potem pa bi radi po bankrotu, kteri jo centrnlizujoče načelo povsod v Evropi zadel, vpeljali še hujšo centralizacijo; zdaj ko ljudstvo že zarad samih volitev ne ve, pri čem je, hote zopet posebne volitve ustrojiti. Pri tem Vam ne bomo pomagali, in če se državni zbor zavoljo svojo notranjo neresničnosti in zavoljo svojih osebnosti no more z mesta ganiti, ne čutimo se poklicane sogati mu pod pazduho. Če delate za svojo domačo potrebo postave, h kterim narodov niste povabili in s '.'erimi narodi niso zadovoljni, pustite se pod razvalinami svojih lastnih pridelkov pokopati , mi Vam ne bomo na pomoč hiteli. Podvojite število državnih poslancev. Kaj sto s tem dosegli V Nič. Vse eno jo konečno , naj en sam uli pa dva ducenta kontumacirata Čehe. — Vpeljito neposredne volitve po demokratičnem načelu s pravičnim volilnim redom, in domnevajte, kar pa ni misliti, da bodo potem vse dežele in vsi narodi volili, pa si sestavite državen zbor, v kterein bodo imeli opozi-cijonalni :,/4 glasov, in prva naloga tega državnega zbora bo, da razruši ustavo. Nimate drugega na izbor, kakor: ali si z umetnimi neustavnimi pripomočki skušajte ohraniti ravno tako umetno večino , ali pa se odrecito svoji ustavi. Mi no moremo nič za to, da je vlada pomanjkljivo vzhodno državno polovico, pomanjkljivo zlasti Erdeljsko, sklicala v takoimenovani redni državni zbor in da jo vlada sama preklicala februarski statut; da je ta februarski statutipso facto zgubil veljavo in pomen, ko se jo priznalo ogersko državno pravo iu se napravila sprava, in da so vsi zbori, ki imajo ta statut za podlago , da je državni zbor in da so vsi deželni zbori nezakoniti in nepostavni zbori, čijih sklepi, kot taki, nimajo nobeno ustavne veljave in nobene pravne moči. Mi ne moremo nič zato, da vso uavskriž visi, in iz teh homatij pelje samo ena pot, namreč, da se ustava šo enkrat sistira in du se povrnemo k smislu oktobarsko diplome. Narodi pač več no dopuščajo, da bi jih dunajski centralisti slačili in jim pri tem še zabavljali; na Dunaji ne urno vladati in z načinom, kakor se dandenes gospodari, no sme so Avstrija pokazati v nobeni pošteni družbi. (Živahen nemir in sikanje.) Deželni glavar: Gospoda govornika .....nun k redu poklicati; jaz sem s« hotel temu izogniti, ali ta irrek jo že predaleč segal. Klie k redu ima nasledek, da zgubi gorornik besedo in se vsede. Besedo dajem Nj. rnagnirtuenci g. dr. Schenkelnu. Po besedi d:'. Schcnkelaa: Deželni glavar: Gospod poslanec Herman ima besedo (nemir). — Poslanec Herman govori dalje: Jaz moram vendar svoj govor končati I Predgovornik je tako govoril o kmečkem ljudstvu, da mislim, ka ga on pozna samo s katedra in ka ni nikdar med njim živel; temu, kar je on govoril nasprotujem z besedami an-gležkega nacijonalnega ekonoma, ki je rekel: kmečko ljudstvo je devetkrat pametneje, nego malomestni obrtnik, če tudi kmečko ljudstvo no zna tako govoriti, in jaz mislim , da kmečko ljudstvo že tudi toliko razume , kakor graško ljudstvo, čo se zbira v puntigamski pivnici (veselost). Ali ker so mi je nit prestrigla, nisem mogel povedati, kaj hočemo; posredno se sicer že iz mojega govora vidi, da ničesar nočemo, t. j., da nočemo nobenega državnega zbora. Pa hočemo staviti tudi pozitivne nasvete: Mi pošljemo, čo Vam je tako prav, svoje poslance iz deželnih zborov za obravnavanje državoskupnih zadev v deželsko zbornico (landerhaus) na Dunaj, s svojimi drugimi zadevami pa bomo lepo doma ostali in se zedinili v veče skupino (grupe), da bomo mogli prenašati pomnoženo avtonomijo. Že po oktoberski diplomi spada vse delokrožje državnega zbora v področje deželnih zborov; mi nočemo, da bi nas iz Dunaja vedno v okvire kovali; na Pruskem imajo 12 različnih postav o porabi vode, a država zarad tega nič ne trpi. ravno isto velja glede srenjskih in šolskih postav. Kaj veBukovinec o naših razmerah, kaj ve Vorarlberčan o Dalmaciji, in kar je storil državni zbor, moremo tudi mi storiti; osnovne postave si znamo tudi narediti, menda se nam tudi ne bo skazilo, če bomo hoteli dolgove delati in davke povek- šavati. — Naše mnenje je tole : Vseh sedanjih homatiji je centralizem kriv ; centralizem je neopravičen, nezgodovinsk, narodom vsiljen ; le od federalističnega ustroja je upati, da bo pospešil vesel razvoj države. Mi torej mislimo, daje centralizem nemogoč; saj je tudi že na pol mrtev, mi federalisti bomo državo pravno podedovali. Mi smo Vam denes povedali, da hočemo dedinstvo prevzeti in na ta izrek se bomo kasneje sklicovali! I) opis i. Is Ljubljane, 13. nov. [Izv. dop.j Zdaj vsaj ko so decembersko ustavno poslojije že od vseh strani napada, ko se širi in razteza plamen nezadovoljnosti po celi dolgi in široki Avstriji, ko stoje med vsemi zatiranimi narodi naj bolj tlačeni Dalmatinci braneči svojih jim po bogu in člorečanstvu prirojenih pravic, v kruti borbi z mečem v roki; zdaj vsaj bi se človek nadejal, da bodo odjenjali vladni listi od navadnega hujskanja proti Slovanom. A žalibog ravno zdaj šo lo najbolj hitijo žaliti nenemško narode, ter teptati z nogami najdražje jim svetinjo, širiti nezadovoljnost in množiti sovraštvo med družinami , ki bivajo pod enim in istim podstrešjem, koje vlada ena in ista dinastija. Pa saj čuditi se ni; to je naravno. Kader so bliža huda ura, kader žuga raztrgati in vničiti gnjezda in omrežjo žabam povodenj, ki jo vedno napravi nevihta; takrat poskačo ta žival na obrežje in regija, da se razlega čez gor in dol; ta krik je tolikanj veči, kolikanj bliže je hudournik. V prvo vrsto literarnih kreatur sedanje osrečevalne ero spada gotovo „Laibacher Tagblatt", ki posebno po dokončanih dež. zborih no zamudi nobene priložnosti, da bi ne metal iskre razprtijo in sovraštva med prebivalce tistih dežel, kjer bivajo nnmešani z drugimi narodi Slovenci. Ker so njegovi patroni lo malokrat zmožni nakupičiti neslano psovke na narodove zastopnike v daljših člankih , pisati so jeli v zadnjem času lo malo a jako zagrizmene vlomko v svojih „lokal- und provincijal-angelegeuheiten". Žalibog da so jim dalo v zadnjem času k temu mnogo gradiva celo našo staro miroljubne „Novicc", ki so raje obrnilo meč proti bolj energičnim narodnjakom, nego zavrnile sovražne nam nalive v svojo strugo nazaj. Že zadnjič omenjeno gasilno društvo jo imelo 12. t. m. v Virantovi gostilni občni zbor. Ker ste igrale ondi dve godbi, sešlo so je še precej veselega ljudstva. Govorilo so je veliko, pilo pašo več; posebno g. Doberletovo oratorično zmožnost smo morali občudovati ta večer, ko je dokazoval, da je on edini „fachmann" o tej stvari v Ljubljani. Ihi, g. Doberlet, škoda da jo prah že znajden! Kar se tiče našega stališča o tem društvu, želimo mu, ako-ravno je delo 30. konšt. mestnih odbornikov, najbolji vspeh ; bojimo so vendar, da se bo na sebični poželjivosti nemčurskega gospodovanja razbilo ravno tako, kakor se je že več blagodušnih zavodov ; kajti žo smo čuli , da kakor hitro ne bodo prevladovali konštitucionalci, bodo odtegnil društvu mostni odbor vsakako j>odporo. Omeniti pa moramo , da pri požarih no bo niti ne godbo niti pivo niti političnih demonstracij; ne sprejemali naj bi so torej v društvo premladi razmišljeni ljudje, ki nimajo pri ognji ni dostojno hrabrosti ni dobro volje bližnemii pomagati; taki pomagači delajo navadno lo napotje. V dež. bolnici v Ljubljani leži žo kako tri tedne ubog kmet tisto vasi, kjer se je vršil majnika meseca tepež ljubljanskih nemških turnarjev, Nekaj časa je bil zaprt; pozneje pa, ko se jo videlo, dani nič zakrivil, spustili so ga zopet iz ječe in zdaj je po dolzem tuhtanji zuorel ter prišel v Ljubljano iskat zdravja. Tae.ega bolnika še naši zdravniki niso imeli. Skoz usta že ves čas ni nič vžil; vlivajo mu po cevki skoz nosnice vsaki tretji dan malo čistega mleka. Sicer jo miren; v enomer kleči in povzdiguje roke proti nebu, spregovoril pa še ni niti besedice. Mislili so zapričetka, da je vse to le simulacija in mu skušali s silo odpreti usta s tem, da so inu mašili nosnico; n pomagalo ni vso nič, prej ko ne bo moral umreti v teh strašnih mukah. O dnevu 23. majnika 18G9 so bo nabrala počasi cela zgodovina! žo je minolo loto iu dan, kar je ljubljanski konsistorium brez prosta in še dcne8 se ne ve nič gotovega, kdo bo zasedel ta častni stol. Zapričetka smo mislili, da nihče drug no bo prost ljubljanski, nego g. d. Zlatoust Po-gačar, a zdaj pozvedamo, da ravno ta najbolj zasluženi duhovnik nikakor no bo prišel do tega. čuje se, da ga je škof vladi posebno priporočal, pa da so temu vstalja z vsemi štirimi deželni glavar g. Conrad , češ da je preveč naroden. Tudi g. Conrad ne zamudi nobeno priložnosti, da hi si pridobil zaupanju svojih „podložnih" ! Iz Kranja, 9. novemb. [Izv dop.j Denes so bilo tukaj po pretečeni triletni dobi volitve za novi mestni odbor. Stali ste si dve stranki nasproti, kakor povsod na Slovenskem iu, kur jo bilo že naprej videti, zmagala je nemškutarija. Od vladno strani podpirani so nemškutarji vso moči napeli in že zgodaj začeli agitirati. Sovraštvo, v ktero se je dosedanji jako vrli župan po nekakem ostrem postopanji pri mnogih mestjanib zakopal, jo tudi stojo pripomoglo; nekteri gospodje, ki tukajšnje razmero dobro poznajo, trdijo celo, da je to sovraštvo edini vzrok, ka je padla narodna stran, ktero ud je bil dosedanji župan z dušo iu teloin. Oo je to res, mora so obžalovati, da nekteri mestjani ne znajo razločevati med osebnostjo in občno koristjo. Najbrž pa jo vse vkup pomagalo, da jo onu stranka zmagala v vseh treh razredih z majhno večino, v drugem razredu samo za tri glasovo. Duhovni, razun učitelja verozakonskega na gimnaziji, niso prišli glasovat in s tem solidarnost z narodno stranko lepo skazali. To si bodemo zapomnili. Ker nio čas tira, Vam tukaj samo šo nekoliko fakt navedem. G. Derbič, okraj, glavar, je dobil od deželno namestnije v Ljubljani telegram, naj on in ž njim vsi uraduiki nikakor ne volijo g. Pircu, dosedanjega župana, zato kor poslal pred kratkim v „Slov. Nar." telegram zarad zedinjeno Slovenije. — V večer se znidejo volilci, ki bo nemškutarjo volili, v neki tukajšnji krčmi in okraj, poglavar, ki je tudi bil zraven, začno svojo prvo napitnico, to se ve p" nemški, tako: .Gospodje, denes je novo solnco nad Kranjem vzšlo" itd. Ali bi to ne bil lep predmet za „Brenceljna" ali „Jurja s pušo," slikati, kako je ljubo solnce svoj obraz predrugačilo in v novi obliki Kranju se prikazalo Iz dobrega vira zvem, da hoče g. Pire zoper volitev enega nemškutarja protestirati, ker nima pravice voliti niti izvoljen biti. K zadnjemu pa Se naj povem barbaričen čin, ako ta beseda zadostuje, ene roke, ki bi morala biti roka pravice, pa je postala roka zlodejstva. V Dobravi tri uro od Kranja jo ustrelil v ponedeljek žandar •> kmečka fanta, eden je bil koj mrtov. drugemu je krogla trebuh skoz in skoz predrla. To je bilo na neki gostiji; tanta sta se baje grozila, da gresta nad žandarjo in zatorej sta smrt morala Storiti Ali to ni čin, celo enak onemu na Jančjem ? Da tako se ljudstvo miri , da se pobija in fizilira, kakor v Dalmaciji. Vidoant consules; ne quid detrimenti capiat respublica ! Kader več zvem o tej stvari, Vam hočem nemudoma poročati. O resoluciji kranjskega deželnega zbora tudi tukaj sodimo, da je udaroc v vodo ali „operi mi kožuh pa ne namoči ga."—Obžalujemo tudi. da v goriškem deželnem zboru ni več poslancev kakor dva, ki sta prava Slovenca. Živela dr. Tonkli in dr. Žigon. Iz Velikovca 10. nov. [Izv. dop.| Med tem ko se je vpljavnejši del meščanov spreobrnil spoznavši, da le popolna enakopravnost zamore vrniti mir in red deržavi, začne surova tropa od nemškutarskega ognja čisto pose dona razgrajati, kakor bi bil žo jutri zadnji dan. Baje s pruskimi cunjami odeta surovo napada slovanstvo, da si lih še mej slov. svota no pozna. Da kaj pametnega ne ve povedati, si lehko mislimo. Tembolj se spoznava \ blatu lažnjivib obrekovanj iu gnjusobnega hujskanja. Namesto da bi se ta< cim rogoviležem na peto stopilo, vpletajo se mirni Slovenci v preiskavo Da ta popis ni gola izmišlija , postrežem vnm s fukti, Pred nekimi tedni sta dva slov. domorodca P. iu E. sedela pri kupici vina in za se slov. pesmi prepevela. Mahoma stopi nek Nemčur, ki hoče biti „dajčbem" v zvezi ■> drugim nemškutarjem med-nje ter prepovesta slov. petje. Ni se čuditi da se Slovenca tej neopravičeni tirjatvi nista vklonila. To je velikovske pandure tako razkačilo , da sta začela Slovence 2a rusko agente psovati in o slov. omiki čvekati. Kdo bi mogel pri takem ravnanji miren ostati, posebno ako se o naših slov. bratih tako nesramno govori. Ali se sme v greh šteti da se bratje, in ko bi tudi Kusi bili, čislajo in ljubijo med seboj. In gle čudo, kaj so pripeti. Slovenca so strogo preiskujeta in ona dva, ki Rtu Mil vzrok celi nezgodi, se mirno po ulicah pohnjkata in si v pest. smejeta. — Kdo še zamore naše razmere hvalisati?! Pri teh okoljščinah ros sinemo severno mužike, da celo zainurske robe za\idati. * Iz Pervačine, 10. novembra. [Izv. dop.) Tudi v našem goriškem, pol slovenskem, pol pa laškem deželnem zboru sta naša vrla poslanca gg. dr. Tonkli in dr. Žigon vlado odločno interpelirala, kaj ineni o zedinjenji Slovenije? Odločen je ta korak naših dveh pogumnih poslancev, ter čeravno ju niso ostali osmeri slovenski poslanci podpirali, vendar jo ta interpelacija odmevala v prsih vsacega rodoljuba ne samo našega slovenskega Primorja, ampak tudi v vsacem za boljšo bodočnost zatiranega naroda rodoljubno bijočem srcu To našo vročo željo po zedinjenju je izrazilo na šeiupaskem in biljanskcm taboru čez 16000 zbranih taboreov, goriških Slovencev. Slava torej našima vrlima posluncaina gg. dr. Tonkliju iu Žigonu, da sta v oči vlade to našo pravično željo izustila, ter se s tem otresla verig malodušnosti in bojazljivosti, kajti mi so popolnoma z njih interpelacijo za združenje mile slovenske domovine vjemamo, tor čeravno zarad rodoljubom dobro znanih vzrokov ni prišla v natanjčno obravnavo, vendar si smeta gg. interpelanta svesta biti, da sta s tem i/.razila željo in hrepenenje vseh svojih volileov ostalih rodoljubov. *) Ne bojimo se! Vsaka blaga reč, vsak napredek — to je tudi omenjena interpelacija — jo imel in bo imel sovražnike. Saj sta ona dva le našn naravna človeška prava, kterim se tudi naši protivniki. bodi si Lahi ali Nemci, ne odpovedujejo, zahtevala , ter tako smo s tem tudi mi primorski Slovenci položili na temelj združenja Slovenije vsaj ei. kamenček okoli kojega hočemo zidati, ter pri tem. da pridejo vse pokrajino poj eno streho združene Slovenije, bo našo novo politično društvo „Soča" krepko sodelovalo. Čeravno omenjenih dveh vrlih poslancev predložena interpelacija ni našla prvikrat potrebne podpore iu zaželenega odmeva v deželnem zboru vendar se od njih poguma nadjamo, da jo o priliki druge sesije našega zbora ne bosta pozabila, marveč da jo bosta z združenimi močmi vseli dru gib slovenskih poslancev zopet odločno, pogumno na dnevni red spravili, ter ue pred mirovala, dokler so nam to našo blagostanje in obstanek zadevajoče bistveno vprašanje ugodno ne reši. Nič ne de, ampak radujmo se, kader čujemo rezanje iu krohot iz nasprotnega tabora, ker to je znamnje, da živimo, ra8temo in v uadsobni politiki in omiki napredujemo. To naj tudi naša slavna poslanca pri težkem poslu slovenskih poslancev spodbuja, čedalje po-gumnejo, brez ikakvoga ozira ali bojazni, trdneje stopati k cilju, nam od večne pravico odločenemu; kajti po tej edino pravi poti bomo vselej slovenski volilci in vsi pravi rodoljubi hodili. Udjo smo nekdaj toliko slavne Avstrijo, ktere zvezda je pa v poslednjih časih zlo otemnela, kajti nezadovoljni in neenakopravni narodi ne morejo nikdar proste in krepke države nnčinjevati. Tudi mi Slovenci, čeravno do sedaj razcepkan, v narodni omiki in napredku toliko zatiran narod, vendar v svojem bitju šo vedno krepek in nepopačen, bodemo „ako nam visoka vlada v narodno celoto se združiti dovoli, med stebri, na kterib bo stalo svetišče ustavno svobode, evetečega blagostanja, nevklonjcne moči in vzajemne ljubezui med vlado samo in drugimi narodi, ter nepremagljiv nasip proti nonasitljivemu laškemu molohu. Spominjamo so tedaj, zavedujmo so vsi Slovenci tega svojega slavnega po boljšem blagostanju hrepenečega posla iu zlo važnega poklica, kajti tu nam gre za obstanek našega lo 1 '/„milijoii broječega naroda, ki jo le vejica na velikem slovanskem drevesu. Krepko pa pogumno, brez ozira niti na desno niti na levo, stopajmo naprej po poti, ktero sta nnm naša neprestrašena poslanca in vrli slovenski poslanci v štajerskem zboru odkazali, da bodemo uvršteni med resuično svobodne narode po nesrečnih rojakah in dualizmu hudo omajeno Avstrije, ter nič nas naj no strašijo zavratne pušice, ki letijo na naše ubogemu zatiranemu narodu slnžeče prizadetje iz tabora uaših zagriznenih ečnih sovragov. Dosegli bodemo svoj nami n, ker io pravičen, ker ga pravi-coljubni, učeni in rodoljubni naši poslanci, tu v goriškem, (kranjskem in) štajerskem zboru podpirajo, in kterega bodemo še na prihodnjih taborih čedalje bolj odločno \kupno zahtevali. Lepa bo naša bodočnost, ker bo postavljena na podlago naših poslancev in vsega slovenskega po boljši prihodnosti in zagotovljenemu obstanka hrepenečega naroda. Lep in ponosen bo po dovršenju mile Slovenije spomin na naše prvo rodoljubne poslance ; hvaležnih src bodo romali uaši potomci na grob tih, ki so prvi za združenje Slovenijo vlado interpelirali, na zborih in taborih jo odločno zahtevati, pa tudi imena naših izdajalcev no bodo zbrisana iz spomina! Slava naj tedaj doni iz vseh rodoljubnih src našima vrlima gg. dr. Tonkliju in dr. Žigonu! Bog Vaju živi „još mnoga ja ljeta na diku in slavu našega naroda!" - Polilinii razgled. ♦) Temu jo očiten dokaz zaupnica, kojo so ravno te dni prebivalci prvačke in dornbrike županije enoglasno podpisali, iu ktero Vam bode brž že drugi dopisnik od beiiedo do besede pisano poslal. Kudjamo se, da tudi druge županije ne bodo v tem zaostale. Cosar bode, kader se vruo iz v/hoda, našel jako resen položaj v državi — pravi „VVarrens Wochenschrift." — Treba bo, da takoj krona poseže v delo. Razpor v notranjem je že tako visočino dosegel, da so vsi pomočiti zastonj , s kterimi bi se po navadni poti mogel ta razpor odpraviti. Ministarstvo je se^avljcno samo iz voditeljev ene same narodno stranke. Nastopek tega je, da vsi elementi prebivalstva, ki so ne štejejo k oni stranki, sovražni nasproti stoje ne samo ininisterstvu, temuč tudi državi. Ministarstvo se zdaj že ves teden posvetuje, kakov naj bo cesarjev prestolui govor. V tem govoru misli ministerstvo žo naznaniti svoj predlog o Kolumbovem jajci neposrednjih volitev. Ministerstvo si baje te volitve misli tako, da bode „prihoduji državni zbor" imel šo enkrat t-liko poslancev (40G), kteri ue bodo voljeni iz deželnih zborov, tomuč vsaka skupina (velikoposestniki, meščanje, kmetje) voli še enkrat toliko državnih poslancev, kakor jih do zdaj spada na posamezno deželo. Tako poroča „N. fr. Pr.," organ Giskrov, pa pristavi zraven da je ministerstvo v tem vprašanji needino, ker so Taaffe, Berger in Potočki zoper vsako reformo volitev za zdaj. Gališki deželni zbor jo bil 13 t. m. končan z navadnimi ceremonijami. Tako je zdaj v Avstriji konec vsem 17 deželuim zborom iu parlamentarni mir kraljuje nad znotraj lazrovano Avstrijo. Ustavoverci, kterib je deželnih zborov strah, lehko so oddehujejo in čakajo, kodaj so bo začola zopet vrteti mašina državnega zbora. — Pred svojim koncem jo poljska večina še nekaj hvale vrednega storila: bila jo It u s i n o m pravična in dovolila rusinskomu gledišču .'1000 gld. podpore. V prešnjih lotil, niso Poljaki moskvičanskim" Husinom ničesa dovolili, Upajmo da jo to prvo znamenje, ka se sorodni plemeni v Galiciji pobogajo. Hrvaški poslanci na peštanskem zboru, mameluki kakor jih jo onacih povsod, ki no vedo kej bi radi, so zdaj že vso križem mod seboj v razdoru. Nekteri so Pešto zapustili, da bi so pri bogu očotu Rauchu posvetovali, caj naj delajo in reko, da vlada nič ne poreče, in da bi izprosili kazen vsak za svojega nasprotnika. Iz Dalmacije so piše v vladen dunnjsk list, da je minister uka ukazal, naj so §. 19 drž. osn. post. v Dalmaciji glede šol tako uresniči, da bodo žo leta 18f>!)/70 dve gimnaziji (v Seriji in Dobrovniku), daljo dve realni gimnaziji (v Šibeniku in Kotoru) postale učilišča s slovanskim učnim jezikom. Z dalmatinskim uporom ne gre nič kaj za vlado po sreči naprej. Kar so vladni listi pisali, da ro jo Župa vsa podala, ni menda pol resnice. V „Pol." piše nek Slovan iz Zadra, da imajo uporniki šo vodno trdnjavo Stanjevič v rokah. Tudi vasi Pobori v Župi vojska ni mogla premagati. Oporniki so tam utrjeni iu se branijo s puškami in dvema kanonama. Vojska ima od nekterega časa toliko ranjenih in mrtvih da si povodati ne upajo. V Kotoru je polno gledališče, polna kazina in polna čitalnica ranjenih. Mnogo jih odpeljejo v Dohrovnik in vse, ktero jo daljo prepeljavati mogoče, v Trst. — V Župi, o kteri so govorili, da je v rokah vojsko, so ravno te dni napali uporniki vojake pri trdnjavi Kosmač, in jih več pobili. Uporniki lastne hiše zažigajo pa so zbirajo v hribih, kar no kaže, da bi se mislili mlati. — G. nov. so vojaki obesili tri uporno kmeto po imenu Žup-eevič, dva stara 20eden 36 let; dva sta brata, eden njima bratranec. Umrli so vsi trije koiajžno, kakor junaki. — Šo slabejc s cesarsko vojsko stoji stvar v severu v Krivošiji, ki je gorata in skalnata zemlja, in kjer je punt najprvo krvavo glavo na dan pokazal. General Auersperg jo poslal Krivoši-jancem pismo, nuj se podade. Odgovorili so na to pismo s tem, da jih jo veliko o polnoči z gor prišlo in napadlo vojake na prednji straži pri mestu Iiizanj. S kanoni jih jo mogla vojska nazaj zagnati. General Auersperg misli zdaj v sredo Krivošij udariti. Da bo tam krvav boj, to jo gotovo, ker nemški listi poročajo, da se svojih skalnih zavetij so en upornik, ki zna čez pečine skakati kot srna, z dobro puško ustavlja lehko dvanajsterim vojakom, ki niso tacega boja vajeni in kraj slabo poznajo. Ker jo huda zima, zbole-vajo vojaki če dalje bolj. V „N. fr. Pr." se piše, da je zdaj žo 300 vojakov zbolelo, če so ne računi mrtvih in ranjenih. — Uporniki imajo to pravilo, da so v velike bitve ne podade, temuč so umaknejo , pa udarijo tačas , kader zavohajo, da jim bo dobro izteklo. Po tem tacom so no ve, ali bo boja pred spomljadjo konec. Dunajski listi silijo, naj so brž več vojsko pošlje v Dalmacijo, naj se ostro ravna, da so upor zaduši. „Pol." na to pravi, in resnica je jasna: „Nobenega strela bi no bilo v Dalmaciji treba, ko hi se bilo pohlevnim željam Bnkoljev ustreglo; zdaj, ko v potokih tečo kri, ko cele vrste vasi po- žigajo, zdaj mislijo dunajski gospodje, da bi bila slabokt, ako bi storjen greli popravili. In ker ga popraviti nečejo - za to (pravijo) dalje streljati, še več luOO vojakov v pečine vreči, še Unije stotine ljudi v smrtno nevarnost staviti.u - Kako naša cesarska vojska iu njeni poveljniki ravnajo z ubogimi uporniki, naj ka/c t.vle dogodka. „Pred bojem pri Ledenicah so vojaki videli kmeta, ki je s svojo materjo vred samo znamenje dal svojim rojakom, da vojska pride. Vojaki so kmetovo mater pri tisti priči ustrelili, kmeta vjeli in bil je obešen". Potlej pa nemški listi vpijejo še , kaho surovi so iu grdo ravnajo uporniki! Tirolski cesarski namestnik Lasser jo poklican na Dunaj, da bi miuisterstvu razložil, kako politično mišljenje in gibanje je na Tirolskem. Italijanski kralj je od svoje bolezni zdaj toliko okreval, da se brez skrbi oddahnejo vsi, kterim je bila po njegovi smrti mogoča italijanska revolucija in republika velik strah naredila. Na Spanj sk eni so v Kadiksu zaprli škofa iz Kube, kteri je bil prinesel karlistični stranki denarno pomoč. Hjiziip stvari. * (Jenkov spomini. Kot osmošolec je ranjki S. Jenko v tako imenovanih „Vajah" zapustil todc nenatisneno pesmico, ki se nam zdi tako primerna sedanjim časom, da jo tu priobčujemo vso. Pesmica ima naslov : „Naša dela" in se glasi: „To je, da poslopja Slovencem je treba, Pa sekati kamenja nam manjka moči, Pomagati zna si, kdor puhla ni beba, Modrosti nevedne sosedo uči. Rezljajo napravlja si brune lesene, Napravlja nam ž njimi poslopje lepo; Trpelo s'cer večno ne bodejo stene, Pa saj tud' on vekomaj živel ne bo. — Da le in cd igračo kaj deščic imamo, Mar malo nam zanjo je, ko d o i g ram o." * (Kako Anastazij (iriin o n a še m p os lan c u g. M. Hermanu sodi). Iz Brežic nam eden naših prijateljev pišo to-le sodbo, ki utegne v občo vse občinstvo toliko nemško, kakor domače zanimati. Tukajšnji g. dr. D., eden naših najodločnejših političnih protivnikov, pripovedoval mi je pretekli teden, da jo na gradu Turnu obiskal grofa Antona Auersperga. ki se je začel ž njim precej o graškem deželnem zboru razgovarjati in najpo-prej o g, Hermanu, kterega ni mogel nikoli prehvaliti. Anastazij Zelene«-)c rekel : Brezdvombeno je Herman eden najženijalnejših, ako ne celo naj-ženijalnejši poslanec vsega zbora. — vse kar on govori, je tako izvirno, iz-uenadljivo ^iiberraschcnd), tehtno in globoko premišl|eoo, da ga človek nehote / največo pozornostjo posluša in se mu včasih kar zadosti načuditi ne more. Lo škoda da v govoru njegov glas ni primeren njegovim duševnim zmožnostim. Tudi njegovo interpelacijo o zedinjeni Sloveniji — nadoljnje Auersperg — sem z največo pazljivostjo bral in reči moram, da je od konca do kraja z velikim talentom pisana, sem ter tje pa ima tako ženijalne stavke (passus) in prelaze, da čitatelj nehote prestane in premišljevati začne. — V občo jo Anastazij Zelenec v razgovoru z g. dr. D. zmerom Hermana sani od sebe precej v govor vpletel in ga ni mogel nikdar dosti prehvaliti. Seveda je na koncu kritike pesniški grof vselej pristavil: v resnici škoda za to že-nijalno glavo, da se je tem nedosegljivim in nepraktičnim slovenskim utopijam in fantomom posvetila! — G. dr. D. mi je dal naročito dovoljenje, da smem to sodbo v „Slov. Nar." priobčiti. — Kaj pravi k tej kritiki g. dr. Toman, ki jo lekel o Hermanu, da je političen norec; kaj rečejo drugi ljubljanski prvaki, ki so se Hermanovi krasni interpelaciji porugljivo posmeho-vali! Kaj ? — * (Kako misli neka žena o ženskoj emancipaciji). Amo-ričanka, Miss Ema VVebb ni dolgo, kar je v Brooklvuu govorila o ,,pravem ženskem viteštvu." Rekla je: „ne vem, ali bi mogla videti kaj soprnojšega, kaj gadnejšega od moža, kteri se izkuša pohabiti, če ni soprnejša žona, ktera bi rada moževala. Take duševne, nravne in poklicno zmote so vselej naravi protivne, ter če niso porojene iz neumnosti, tedaj izvirajo iz pokaženosti. Nežna, krotka, prepričalna sila ljubeznjivosti daje ženam tisočkrat več moči, s ktero preverijo trdo moško srce, nego vsi ilokazi krepkodušnih, ali bolje povedano, krepkojezičnib žen, ktere se zdaj po svetu šopirijo. — V družbi je srdite ženo jezik tako brez moči do moža, kakor je nasmeh ljubezni in skromnosti vsegamogočen. Žena možu vsaj toliko gospoduje, kolikor mož ženi. Vesoljni svet ga nima krepkejšega vladarja od ženo, ako hoče. A treba je, da gospoduje s krotkostjo in ljubeznjivostjo. Mote li ženo dobiti še večjo oblast, nego jo imajo že zdaj, ko je malo ne brez meje? Do te oblasti jih ne povzdigne udeleževanje javnih zborov, nego z njim utegnejo izgubiti ia to, kar že zdaj imajo. Z volitvenim listom ne hode žena možu nikoli tako zapovedovala, kakor mtt zdaj s čarobno žensko ljubeznjivostjo. Samo ena izobražena, skromna, žrtvujoča žena doma, če se jej podli prilika, ima več učinka na zakonodavstvo svoje dežele, nego deset tisoč učenih ženščiu, ktere v zborih dušek dajejo svojemu srcu." — Miss Ema VVebb je resnico bolje zadela, nego vsa druga, o tej stvari pevajoča in modrujoča Evropa in Amerika. »'»»"t.* »MJ** »«;»»» *»».»»* ?Mi*» »Mit fM*°& '-Mi'« Zadnje manufakturne hlap. Jg kar lilt<>m li'gu im oglu stolnih ulic. kupila in priporočata svojo dobro raz hrano zalogo okusnega ka-feta, najboljega rafiniranoga sladkorja [oukra], najboljega miznega, jedilnega, ogrdičnega in lanenega olja, najboljega amerikanskoga petroleja, raznovrstnih diiav m južnih sadežev itd. DO kolikor mogoče nizki ceni. V M a r i b o r u 14. oktobra 18(i!>. Spoštljivo (2) Fontana & Grillwitzer. Jože Jamnik, mliiiair iz Slape naznanja kupčijskim prijateljem, da sta bila Jože ino Ana H., kft' tera sta ga obdožila ponareje javnih upnih listov, 28. kimovima 1869 od e. k. sotlnije ptujske prestopka razžalitve na poštenji dolžna spoznana ino v zapor na 14 dni obsojena. lzdatclj in vreduik Anion Tomšič. LaBtuiki: Dr. Jo/.«* VoHiijak in drujtl Tinkar Ktllldl