Dodelitve učiteljstva2c od nekdaj so se na odkičujočih mestih odklanjale dodelitve učiteljstva s šole na šolo izven službenega kraja. Za tako stališče je bilo brez dvoma dovolj tehtnih vzrokov. In prav zaradi tega je bilo dolga leta v veljavi določilo uredbe o osebni in rodbinski draginjski dokladi, ki glasi: »Uslužbencu, ki se uporablja začasno po službenem poslu zunaj kraja, kjer je nastavIjen, pripada vsekdar osebna draginjska doklada tistega draginjskega razreda, v katcrega spada kraj, kjer je nastavljen. — Učitelji narodnih šol se smejo tako pošiljati na delo samo v kraju, kjer službujejo, učitelji drugih šol pa tudi izven kraja, kjer službujejo.« Kdor bi iskal temu določilu ozadja v gmotnih izdatkih, bi bil vzmoti, osnovo tega določila je iskati v tem, da je zakonodajalec že pred desetimi leti spoznal, da je dodeljevanje Ijudskošolskega učiteljstva s šole na šolo kvarno. Vsako dodeljevanje raznih vrst državnih uslužbencev povzroča potreba v kraju, kamor je kdo dodeljen, suponira se pa tudi vedno možnost, da dodelitev enega uslužbenca ne bo povzročila motenj v poslovanju niti na uslužbenčevem novem niti na njegovem stalnem službenem mestu. Ako ta domneva drži za vse urade, tedaj ne more držati za šolo. Nihče ne more zanikati potrebe po učni osebi v kraju, v katerem je šola zaprta zaradi pomanjkanja učiteljev. Nastane le vprašanje, ali je mogoče zadostiti tej potrebi z dodelitvijo učitelja z druge šole? Znano in neštetokrat poudarjeno načclo je, da more dosezati uspehe na šoli le tisti učitelj, ki povsem pozna gospodarsko in socialno strukturo kraja, ki do podrobnosti spozna razmere, v katerih živijo otroci, ker se bo potem lahko posluževal individualnega postopka pri pouku — in edino tak način more roditi uspehe šolskega dela. Sedaj. pa nastane vprašanjc, kako naj se učitelj, ki je proti svoji volji dodeljen na kako šolo morda za mesec, dva ali tudi več, kajti dodelitve trajajo lahko tudi več kot tri mesce, poglobi v strukturo kraja, kako naj se zanima za življenjske razmere in okolje, v katerem živijo otroci, kako naj študira gospodarske in socialne razmere, ki v prvi vrsti vplivajo tako na tele_ni kakor tudi na duševni razvoj otroka. Vsega tega dodeljeni učitelj ne more storiti, ker ne ve ali bo ostal v kraju, kamor je dodeljen, samo en mesec ali pa morda pol leta. Saj ne more vedeti, kdaj se bo to mesto zasedlo z novim učiteljem, kajti šele takrat se bo dodeljeni učitelj vrnil na svoje staro mesto. Ako je torej namen šole, prikrojiti ves pouk v ljudski šoli po načelu domorodnosti — tedaj dodelitev učnih moči ne more biti v korist šoli, ki ji je učna moč dodeljena od drugod. Poglejmo še drugo stran. Šola, ki ji je odvzeta učna moč, mora biti — vsaj tako bi se dalo logično sklepati — večrazrednica. Vzemimo, da ima taka šola tri ali štiri oddelke, ki so brez dvoma vsi prav bogati na številu otrok, saj posnamemo lahko iz raznih statistik, da je v Sloveniji le malo oddelkov, ki ne bi imeli učencev preko maksimalnega števila, kakšne so tedaj posledice za to šolo? Sredi leta — sredi pouka je šoli odvzeta učna moč, in to povzroča preobremenitev ostalega učiteljstva s šolskim delom, onemogoča uspehe šolskega pouka in ovira normalen razvoj šole, kar nikakor ne more biti v korist otrokom, ki to šolo obiskujejo. Učitelj je pač državni nameščenec, ki mu je poverjena skrb za živi material, pred seboj ima vedno otroke, za katerih pravilno vzgojo in uspešen pouk je tudi odgovoren. Seveda se tako delo v nobenem primeru ne more vzporejati z delom pri reševanju raznih spisov, preračunavanju plač, sestavljanju zapisnikov, pregledovanju računov i. dr. In prav v tem se zrcali točnost in pravilnost trditve, da more z uspehom delati v šoli le tisti učitelj, ki se čuti v svojem službenem kraju povsem sigurnega in ki se ne mora ukvarjati z mislijo, da bo danes ali jutri dodeljen drugi šoli ali pa premeščen v drug službeni kraj. Še eno vprašanje je, ki ga pri dodeljevanju učiteljstva na druge šole nikakor ni mogoče prezreti. Dodeljeni učitelji namreč nimajo pravice do dnevnic. Brez dvoma je, da si bo vsakdo, ki je dodeljen, moral obdržati stanovanje v službenem kraju — tega bo moral plačati — in če ima družino, je gotovo ne bo vzel s seboj za mesec ali dva — in s tem bo postavljen pred dejstvo, da bo moral živeti ločeno od svoje družine in voditi dvojno gospodinjstvo. Kako pa bo to mogoče v tej dobi stalno naraščajoče draginje — v dobi, ko nam plače ne zastujejo več niti za golo preživljanje, ko so prav oni državni uslužbenci, ki imajo velike družine, postavljeni v naravnost obupen položaj, ker jim prejemki ne zadostujejo niti za najskromncjšo prchrano — in kje je obleka — kje obutev? In ako doleti učitclja družinskega očeta »sreča« dodelitve, tedaj je njegov položaj v današnjih časih naravnost brezupen. Vse to so razlogi, zaradi katerih obžalujemo, da ni več v veljavi v začetku članka navedeni člen uredbe o osebni in rodbinski draginjski dokladi, kajti prepričani smo, da sta z dodelitvijo vsakega učitclja oškodovani dve šoli in dodeljeni učitelj sam.