k NOVOTEHNA PRODAJA VOZIL Novo mesto: * 25-088 • Trebnje: * 44-025 • Metlika: * 58-197 DOLENJSKI LIST Št. 47(2205) • LetoXLII • Novo mesto, četrtek, 21. novembra 1991 • Cena:30SLT • YU ISSN 0416-2242 DOLENJSKI LIST ELii^tnnšuMiii DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul Ul >o DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST CO DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST I ODKRITJE PLOŠČE OR. MIRKU ČERNIČU , METLIKA V torek, 26. novem-?Ja, bo ob 1 l.uri v kulturnem domu v priliki slovesnost ob odkritju spomin-T® plošče primariju dr. Mirku Černiču, Ravenskemu kirurgu, prvoborcu za Ravensko univerzo in soustvarjalcu Ravenskega zdravstvenega izrazja. V ‘Vlturnem programu bodo sodelovali C|an SNG v Ljubljani Andrej Kurent, Mojster na elektronski harmoniki Silve-s‘er Mihelčič, član MGL inž.arh. Mat-Turk in vokalni oktet Vitis. Po slo-esnosti v kulturnem domu bo pred-fRdnik skupščine občine Metlika Branja Matkovič odkril spominsko ploščo, Ralo akademskega kiparja Petra Černe-aa rojstni hiši prim.dr. Mirka Černiča Ra Partizanskem trgu 12. Na slovesnost abijo skupščina občine Metlika, Sionska akademija znanosti in umetno-J1 Razred za medicinske vede, -Ranstvenoraziskovalni center Sloven-I * akademije znanosti in umetnosti — JRRitut za slovenski jezik Frana Ra-^ovša in odbor za postavitev spominja plošče prim dr. Mirku Černiču. °stavitev spominske plošče so omo-Jocili Zavarovalna skupnost Triglav, iz Ljubljane, novomeška Krka—to-atna zdravil in Loterija Slovenije. Ustava še letos? Iz razprave v Sevnici SEVNICA Po vsej verjetnosti bomo novo slovensko ustavo imeli že pred novim letom. V nacionalnem interesu je, da ustavo čimprej sprejmemo. Sprejem ustave pa bo pomenila najkrajšo pot do volitev. Takole bi lahko povzeli presenetljivo enotna stališča Mirana Potrča, vodje poslanskega kluba prenoviteljev (SDP) v slovenskem parlamentu, in Toneta Peršaka, podpredsednika republiškega družbenopolitičnega zbora. Predstavnika opozicije in pozicije smo lahko poslušali na zanimivi, a slabo obiskani tribuni, ki sojo pripravili sevniški prenovitelji. Ustava naj bo kratka (imela naj bi 170 določb), čimmanj ideološka, s čimmanj deklarativnih označb. V preambuli ne bo toliko sporne «sve-tosti življenja«, država Slovenija je opredeljena kot demokratična, laična država, osnovno šolstvo bo obvezno in brezplačno itd. Poslej bo šlo bolj ali manj le še za redakcijo besedila. Ustava bi lahko bila sprejeta tudi kot rezultat sporazuma, dogovora strankarskih prvakov, celo tako je moč tolmačiti pojmovanje novodobne demokracije. Toda ker so stvari med strankami zvečine že usklajene, tudi glede regionalizma, se ni bati kakšnih večjih presenečenj. Nova ustava in volitve naj bi prispevale tudi k razpletu parlamentarne krize. Sevničani so bili potolaženi, ko so zvedeli, da vroče zavzemanje za regionalizem v poprejšnji javni razpravi le ni bilo zaman in daje regija Posavje še v »igri«. Svoje predstavnike naj bi imele regije v državnem zboru parlamenta. Ta bo dvodomen, saj 1 ' ' zbornico. bo imel še poslansko Gospodarstvo pritisnjeno k tlom Dolenjska gospodarska zbornica poziva skupščino in vlado, naj kaj naredita — Politične razmere poslabšale gospodarske — Manjša proizvodnja, več nezaposlenih NOVO MESTO — V območni gospodarski zbornici Novo mesto so pripravili anketo o sedanjih in do konca leta predvidenih dolenjskih gospodarskih gibanjih, ki bo služila kot osnova za zastopanje interesov gospodarstva v zbornici in pri vladnih organih. Nanjo so odgovorila vsa večja podjetja (22), ki zaposlujejo skoraj dve tretjini vseh delavcev. Slika na osnovi ankete ni razveseljujoča. Poleg tega je bila anketa opravljena pred uvedbo tolaija in pred plačilnimi zapleti s Hrvaško, naše gospodarstvo pa bodo, če bodo strogo upoštevani, močno prizadeli tudi zadnji ukrepi Evropske skupnosti. V 16 podjetjih od 22 seje proizvodnja letos zmanjšala za 4 do 30 odst., v vseh podjetjih pa pričakujejo, da se bo do konca leta še zmanjšala, in sicer za 5 do 15 odst. V šestih podjetjih so letos proizvodnjo povečali za 3 do 27 odst., od tega je pet podjetij močno izvozno usmerjenih, le eno prodaja le doma. Izvoz predvidevajo do konca leta povečati v 13 podjetjih, ponekod tudi za petino. V petih podjetjih pa se izvoz zmanjšuje. V več kot treh četrtinah podjetij zmanjšanje proizvodnje pripisujejo velikemu zmanjšanju trgovanja z ju- goslovanskim trgom, s katerim je bilo dolenjsko gospodarstvo močno povezano. Da na zalogo ne delajo, so zatrdili v osmih podjetjih. Štiri podjetja, vsa izvozno usmerjena, bodo po oceni imela zaloge na lanski ravni, tri podjetja bodo zaloge zmanjšala, v šestih podjetjih pa napovedujejo povečanje zalog za okrog desetino. Zmanjšanje gospodarske aktivnosti seveda vpliva tudi na število zaposlenih. Le v šestih podjetjih ne predvidevajo zmanjšanja števila delavcev, v ostalih pa nameravajo število zaposlenih do konca leta zmanjšati za okrog 1.300. Med težavami, ki otežujejo poslovanje, podjetja navajajo še: politične razmere z neizdelano strategijo osamosvajanja, nepripravljenost Slovenije na Finančno osamosvajanje in neizdelano STIPLOVŠKOVE RISBE IN GRAFIKE V KRKI NOVO MESTO — V galeriji Krke v Ločni so od včeraj na ogled grafike in risbe akademskega slikarja Franja Sti-plovška (1898 — 1963). Razstavljena dela so iz vseh Stiplovškovih obdobij, od leta 1923 dalje. Bil SLOVENSKI GRB PREDSEDNIKI1 k O LJUDEH IN ŽIVLJENJU OB KRKI DOLENJSKE TOPLICE — *^anes, 21. novembra, ob 16. uri bo v gostišču Rog v Dolenjskih Topli-^h okrogla miza na temo »Ljudje °b Krki: o življenju ob reki, ki umi-ra«. Beseda pa bo poleg tega tekla |Rdi o regionalizmu. Okroglo mizo, ai je bila zaradi zadržanosti gostov Prestavljena z napovedanega 7. no-yembra na jutrišnji dan, pripravljajo Zeleni Novega mesta, pogovor Ro vodil mag. Marjan Ravbar, sodelovali pa bodo predsednik Zelenih Slovenije in član Predsedstva {Republike Slovenije dr. Dušan "lut, podpredsednik republiške vlade dr. Leo Šešerko, minister za varstvo okolja Miha Jazbinšek ter Piinister za planiranje Igor Umek. Kdaj bodo naše meje »evropske«? Pogovor Milana Kučana in Ferija Horvata s posavskimi gospodarstveniki in podjetniki — Vso skrb gospodarstvu, ki je vse bolj prizadeto_ SEVNICA — »Ko želimo reševati nekatere stvari s sosednjo Hrvaško, ki so za nas življenjskega interesa, je pač treba upoštevati, da je tam vojna. Da je treba suverenost Slovenije, tudi monetarno, zaščititi z evropskimi mejami, je jasno. Prepričan sem, da bi imeli na mejah že zdqj drugačen režim, če ne bi bilo vojne. Je pa prav, da opozarjate, da se nam ne bi zaredile ,navade-železne srajce’ in bi bilo pozneje te težko spreminjati«, je dejal predsednik Predsedstva Republike Slovenije, Milan Kučan, potem ko sta s predsednikom Gospodarske zveze Slovenije, Ferijem Horvatom, skušala pretekli petek v Sevnici odgovoriti na številna vprašanja posavskih gospodarstvenikov in podjetnikov. Kako gosta ocenjujeta vprašanje sti- slenih, je po besedah Slavka Vilčnika iz- kov z nekdanjo Jugoslavijo; smo izgubili boljši ali slabši trg, je zanimalo Lojzeta Ratajca iz Stillesa. Tudi posavske obrtnike, teh pa je 12 odst. vseh zapo- >V fe Velike terne izčrpam? Če bi moral na petkovem pogovoru posavskih gospodarstvenikov z Milanom Kučanom in Ferijem Horvatom v Sevnici sedeti kot minister slovenske vlade, bi se počutil sila nelagodno, četudi bi imel še tako debelo kožo. Pavšalnih kritik je bilo slišati iz ust Posavcev zelo malo, veliko več pa je bilo nadležnih vprašanj in komentarjev. Od tistega, kdaj se misli končno politika posloviti od gospodarstva, pa do onega, ali se bodo »velike«politične teme vrnile na smetišče zgodovine. Gospodarstveniki in podjetniki ne bi bili zadovoljni s še tako lepimi besedami, katerega izmed gospodov iz Ljubljane, ki sojih pogrešali le v toliko, da bi jim s konkretnimi primeri dokazali, kako se gospodarski voz vse bolj pogreza v močvirju tudi zaradi preveč na lahko izrečenih obljub. Prav malo je bilo doslej narejenega za gospodarsko samostojnost države Slovenije. V krškem Vidmu je zaradi ukrepov Evropske skupnosti, o katerih so politiki govorili, da ne bodo prizadeli Slovenije, izvoz dražji za 9 do 12 odstotkov in pod takšnimi pogoji ni mogoče čakati niti do 2. decembra, čeje to res tisti težko pričakovani dan D. Se v slabšem položaju so tekstilci! Trgajo se dolgoletne poslovne vezi s tujimi partnerji; te stike bo zelo težko spet skrpati In čeprav ni bil namen razgovora v Sevnici, da bi postavili »mero svoji vladi«, kot je dejal Kučan, ki je s predsedniško modrostjo moral braniti oblast, je vse tako izzvenelo. Tudi zato je po Kučanovem mnenju mednarodno priznanje Slovenije vprašanje njenega obstoja. PA VEL PER' 'EL PERC jemno prizadela zaprtost trga z republiko Hrvatsko, kjer so ostala zamrznjena ogromna sredstva. Drago Milinovič iz Jutranjke je dodal, da gre v njihovem primeru za okrog 130 milijonov tolarjev terjatev na Hrvaškem in v BiH. Brane Ogorevc je vprašal, ali je imela slovenska vlada vsaj s Hrvati kakšen sporazum glede plačevanja, teijatev in ali je hotela vlada kaznovati podjetja, ki so sodelovala z jugom. Ivan Mirt iz Ju-gotanina je opozoril, da se, podobno kot Videm, srečujejo s problemom oskrbe s surovinami iz juga. Gozdarji lahko izvažajo po mili volji, v lesnopredelovalni industriji, tudi Jugotaninu, ki BOJNI LETALI JA NAD SLOVENIJO NOVO MESTO — V ponedeljek, 18. novembra, sta dva bojna aviona jugoslovanske armade kršila slovenski zračni prostor. Ob 13.48 so opazili letalo Mig 21, ki je letelo nad Črnomljem, Uršnimi seli, Novim mestom, Brežicami in naprej proti Zagrebu. Zvečer ob 19.33 pa je po isti poti letelo še eno vojaško letalo, ki pa ga zaradi megle ni bilo moč videti. Prelet letal jugoslovanske armade povezujejo s provokacijami pred slovesnostjo slovenske TO na letališču v Cerkljah, kije bila včeraj, v sredo. Ni pa izključeno, da so imela še kakšno drugo nalogo. strankah. N n V drugi polovici tedna bo še nestalno vreme z občasnimi padavinami. V nižinah bo deževalo. monetarno politiko, nerazčiščene terjatve do drugih republik bivše Jugoslavije, visoko inflacijo, težave pri nabavi surovin itd. Podjetja opozarjajo tudi na neenake pogoje gospodarjenja v pri- • O tem, kako preživeti do konca leta in naprej, je tekla beseda tudi na polnoštevilno obiskani seji odbora območne gospodarske zbornice Novo mesto pred tednom. Soočen z gospodarskim zlomom se je odbor odločil od republiške vlade in skupščine zahtevati, naj vendar nekaj naredita na tem področju. Doslej je vlada po splošnem prepričanju na gospodarskem področju naredila zelo malo. Gospodarstvo predvsem pričakuje pogoje, po katerih bo potem delalo. Območna zbornica pričakuje nekatera pooblastila za olajšanjejposlovanja gospodarstvu in podpira Črnomaljce v zahtevi, da dobi viniški mejni prehod pomembnejši status. Odbor je sprejel tudi poslovnik območne zbornice in pravila za podeljevanje priznanja OZ »Zlata roka« najboljšim gospodarstvenikom. Priznanje naj bi po dveh letih spet podelili spomladi. merjavi z zasebniki, kmetijstvo in gozdarstvo pa na neurejeno zakonodajo. Z. L.-D. SREČANJE SODNIKOV TREBNJE — Športna zveza Trebnje, Center za šport občine Trebnje, prireja jutri, 22. novembra 3. srečanje nogometnih sodnikov Dolenjske in Ljubljane. V dvorani trebanjske osnovne šole se bodo ob 16. uri pomerila v malem nogometu znank imena arbitrov v črnem, kot npr. Tauzes, Nikolič, Vugdalič, Bučar itd. Izkupiček srečanja je namenjen vukovarskim otrokom. Malo ali nič od predvolilnih obljub strank S svobodne katedre NOVO MESTO — Če bi se kdo od oblasti udeležil ponedeljkove Svobodne katedre novomeške Liberalno demokratske stranke v hotelu Metropol, bi jih slišal. Govor je bil o pokojninah in novi pokojninski zakonodaji, deloma pa tudi o novi zdravstveni zakonodaji in stanovanjskem zakonu. Gost večera je bil mag. Dragan Černetič, predsednik stranke Sjvi panterji, s sodelavcema. Mag. Černetič je začel, da so časi resni. Politične obljube, ki sojih imele tudi za upokojence pred volitvami polno vse stranke, se niso uresničile. Število upokojencev se naglo povečuje, saj ljudi v pomanjkanju dela rinejo v predčasni pokoj. Če bo šlo tako naprej, bo kmalu en upokojenec na enega delavca, česar ob zapravljenih vplačilih v pokojninski sklad v preteklosti ne bo mogoče zdržati. Sprotnega usklajevanja pokojnin s plačami ni. Vlada seje pripravljena pogovarjati le z Zvezo društev upokojencev Slovenije, ki pa ni stranka in nima politične moči in vlada in stranke z njo in z vso upokojensko populacijo veselo manipulira. Pri tem so v parlamentu pripravljeni ure graditi kapelico na Triglavu, Slovenija pa gre v smer, ko upokojenci še trave ne bodo mogli jesti — na kar sicer nočejo pristati — ker si ne bodo mogli kupiti zob. In to se dogaja že leto in pol. Mag. Černetič je tudi dejal, da so se morali močno boriti in uporabiti vse svoje zveze in poznanstva, da prvi osnutek pokojninskega zakona ni šel skozi v parlamentu. Sedanjega je ocenil kot precej boljšega, čeprav so v njem še sporne stvari. Posebej pa bo treba biti pazljiv pri podzakonskih aktih, je dejal, saj z njimi oblast hoče spraviti skozi vse, kar hoče in kačji spodleti z zakoni. Sivi panterji, stranka, ki ni v parlamentu, ne v opoziciji, ima pa program - Na slavnostnem zasedanju sevniške občinske skupščine ob občinskem prazniku na Studencu so podelili letošnja občinska priznanja (več o tem na 6. strani), predsediku Kučanu pa je županja Breda Mijovič izročila spominsko darilo — nov slovenski grb. iz lesa narejen izdelek sevniških mizarjev (na posnetku). Kučan se je zahvalil in v priložnostnem nagovoru dejal, da si Sevničani zaslužijo ta praznik. (Foto: P. Perc) izvozi 70 odstotkov izdelkov, pa so zaradi pomanjkanja surovin že začeli krčiti proizvodne zmogljivosti. Jugotanin dela le s 60 odstotki, v prihodnjem letu pa bo padel na polovico zmogljivosti. Karl Recer (Vino Brežice) je povedal, da so doslej prodali na Hrvaškem okrog 80 odstotkov svoje proizvodnje. »Vse probleme moramo reševati na najnižji ravni, potem pa pride Ante Čičin — Šajn na televizijo in vse podre. Dogovorite se med republikama, da ne bo v medijih neodgovornih izjav, ki delujejo, kot da bi hoteli uničiti obmejni pas,« je pozval Recer. Feri Horvat je soglašal, da bi morali gospodarskim temam dati bistveno več- • MINISTER ŠEŠOK NAJ NAREDI RED! — Predsednik sevniške obrtne zbornice Slavko Vilčnik je na razgovoru posavskih gospodarstvenikov in podjetnikov z Milanom Kučanom in Francem Horvatom rekel, da je obrtnike izjemno prizadela izjava slovenskega finančnega ministra Dušana Šešoka, da so uprave za družbene prihodke skorumpirane. »S tem je hotel povedati, da to velja tudi za obrt. Taka izjava ni vredna ministra. Od tega ministra zahtevamo, da naj naredi red na finančnem področju.« ji poudarek, ne le v vladi, ampak tudi v slovenskem parlamentu in političnih I (Nadaljevanje na 2. strani) /////////////////////////M^ Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: • Meja prinesla tudi kopico težav na 3. strani: • Kaj bo s projektom Fl na 4. strani: • Prihodnje leto popolna i na 5. strani: • Kdaj bo konec utapljanja! na 6. strani: • Stanovanjski zakon pod lup na 7. strani: • Ali bi shajali brez nuklearke? na 10. strani: • Ribe iz Krupe močno na 11. strani: • Kam gre tvoj razvoj, Slovi na 15. strani: • Adam in Eva, majhna in črn)! na 16. strani: • Zakaj svinjarija ni kaznivo dejanje 'V/////////////////////////^^^^ I P. PERC Si A VSTR1JC1 POMAGAJOKOTARJEVIM-Dr. PeterAmbrozy, namestnik koroškega deželnega glavarja, je v imenu tisočev bralcev celovškega tednika Kdrntner Tageszeitung, ki so sodelovali v dobrodelni akciji, izročil Genovefi Kotar nekaj sto tisoč šilingo v (na sliki) kot pomoč za škodo, ki joje agresija JA povzročila s smrtjo gospodarja Antona, uničenjem gospodarskega poslopja in živine. Kot je dejal glavni urednik tednika, dr. Valentin Hellv/ig, je akcijo podprl tudi avstrijski zvezni kancler dr. Franz Vranitzky. V imenu slovenske vlade in republiškega Rdečega križa sta se darovancem zahvalila dr. Bojan Ušenič-nik in dr. Jože Vidmar »Naša akcija Pomoč žrtvam Slovenije teče naprej. Sedaj zbiramo denar za Hrvaško. S tem smo pokazali, da živimo z vami in da nismo prijatelji le v besedah«, je ob slovesu dejal glavni urednik. (Foto: J. Pavlin) Meja prinesla tudi kopico težav TUJINA O NAS Na pobudo Zelenih Slovenije je bil v Ljubljani pogovor o problemih, ki so se pojavili z uvedno meddržavne meje med Slovenijo in Hrvaško Draga svoboda Figaro, Pariz LJUBLJANA — Besedičenje o meji, ki združuje, ne pa ločuje, kije bilo tako značilno za prejšnje čase, seje kot prazna puhlica izkazalo tudi na okrogli mizi, ki sojo prejšnjo sredo v Ljubljani pripravili Zeleni Slovenije, na njej pa so sodelovali predstavniki slovenskih občin, ki mejijo s Hrvaško, predstavniki ministrstev in carinske službe. »Meja je eden od atributov državnosti in v sedanjem trenutku so meje ne-obhodnc,« je dejal predsednik Zelenih in član Predsedstva Republike Slovenije dr. Dušan Plut. »Želja Slovenije pa je, da bi meja s Hrvaško postala evropska, zelena, odprta meja.« Dejstvo je, daje meja s Hrvaško krepko zarezala med ti dve republiki, zlasti v življenje ljudi ob njej, pa tudi v odnose med Slovenijo in Hrvaško. Naglica, s katero so vzpostavili to mejo, je povzročila tudi precej nejasnosti in celo nekaj spornih točk. »O režimu na meji se pogovarjamo v nenormalnem času, kajti na Hrvaškem divja vojna, zato so tudi reakcije s hrvaške strani včasih bolj nestrpne,« pravi Plut. To, da je meja s Hrvaško prinesla precej težav ljudem ob njej in podjetjem, je priznal tudi direktor slovenske carine Franc Košir. Težave, po njegovih besedah, sicer odpravljajo že od začetka, tudi tako, da so po evropskem zgledu vpeljali tako imenovano tedensko carinjenje (robo puščajo čez mejo na osnovi faktur), čeprav ta način pri nas še ni zakonsko urejen. Težave imajo tudi z gradnjo obmejnih postaj (očitali so jim celo črne gradnje), z odstotkom carinskega evidentiranja pa po njegovih besedah komaj krijejo stroške. »Vendar moramo na meji spremljati izvozno-uvozne tokove, kajti ti podatki zanimajo mednarodne institucije,« pravi prvi človek slovenske carine, ki seje tudi zavzel za poenostavitev prehoda meje za občane. Pri izbiranju carinikov pa bodo imeli prednost domačini, ki imajo v bližini urejeno stanovanjsko vprašanje in so mlajši od 30 let. Ža carinske uslužbence seje prijavilo 20- do 30-krat več ljudi, kot jih bodo vzeli. Na precej težav in nerešenih vprašanj so opozorili predstavniki obmejnih občin. Gre za vprašanje dnevne migracije, zaposlovanja na eni ali drugi strani slovensko-hrvaške meje, težave pri prenosu plač, vprašanje pokojnin, zdravstvenega zavarovanja, zdravstva, šolstva, oskrbe itd. Župana črnomaljske in kočevske občine pa sta se pritoževala, da na ozemlju teh občin ni niti enega mednarodnega prehoda in se tako promet in roba usmeijata drugam. To in vse ostalo pa naj bi ti občini spremi- njalo v nekakšno slovensko »slepo črevo«. Tako si v Črnomlju prizadevajo, da bi Vinica dobila višji rang mejnega prehoda, v Kočevju pa to velja za Brod na Kolpi. Sedaj je za obe občini najbližji mednarodni mejni prehod v Metliki. Povsem na novo bosta morali zastaviti tudi svoje dolgoročne razvojne načrte, ki so v veliki meri temeljili na razvoju turizma in gostinstva, kajti jasno je, da bo meja na Kolpi te stvari v mnogočem spremenila. Nujno potrebni so tudi meddržavni sporazumi in usklajeni načrti o varovanju in zaščiti Obkolpja, morda skupni razvojni programi in še marsikaj. Predstavniki občin so republiškim organom zamerili tudi to, da se o vprašanjih, ki se tičejo meje, niso v ničemer posvetovali z njimi, ampak so vse urejali iz Ljubljane, zato daje tudi prišlo do marsikatere nepotrebne težave. Kočevski župan dr. Petrovič je resno opozoril: »Republika mora sodelovati pri blaženju težav in problemov, ki so nastali z mejo. Problemi so znani, sistemskih rešitev pa ni. Če ne bodo rešitve prišle hitro, bo meja na Kočevskem dokončala tisto, kar je Maček začel! Razvoj občine bo zavrt in kaj lahko se zgodi, da bo to celotno območje dejansko demografsko ogroženo.« Vsekakor je ta pogovor nazorno po- kazal, da meja prinaša tudi negativne stvari. Dogovorili so se, da bodo obmejne občine tesneje sodelovale in skupaj zastopale svoje interese v pogovorih z republiko. Čim prej je treba priti do sistemskih rešitev za težave in vprašanja, ki se sedaj zastavljajo ob meji, da se • Čeprav je 546 km dolga kopna meja med Slovenijo in Hrvaško določena in v glavnem ni sporna, so doslej kljub temu zabeležili 16 spornih točk ali okoli 300 hektarjev spornih površin. Gre za dvojne vknjižbe istih zemljišč, za regulirana rečna korita in podobno. Ko bo razmejitvena komisija te stvari rešila, bodo mejo dokončno obeležili. Predstavik Zelenih Novega mesta je opozoril na vprašanje meje na Gorjancih. Po sedaj začrtani meji le-ta ne teče na Trdinovem vrhu natanko čez koto najvišje točke Gorjancev, na kateri stoji tudi geodetski stolp, ampak nekaj nižje na slovenski strani, po poti. ki pelje do televizijskega stolpa. Če bi to obveljalo, najvišja točka Gorjancev ne bi bila v Sloveniji, kar bi bilo še posebej za Dolenjce in Belokranjce hudo boleče in krivično. Predstavnik notranjega ministrstva je obljubil, da se bo o tej zadevi pozanimal. bodo v obmejnih občinah znali ravnati ob konkretnih problemih. Čim prej je treba podpisati ustrezne sporazume s Hrvaško. A. BARTELJ Nočejo biti »Blatni dol« Včasih so samo slovenski bregovi predstavljali mejo s Hrvaško. Danes pa tri montažne barake, postavljene sredi ceste, predstavljajo začasni obmejni prostor, na katerem morate pokazati dokumente. Slovenija ne izgublja časa, ko je beseda o novonastali suverenosti. Začenjajo se oblikovati stalne carinske postaje. V republiki je jugoslovanski dinar zamenjal tolar, ki se zaenkrat izdaja še v obliki bona, dokler ne bodo narejeni pravi bankovci »Prisiljeni smo bili napraviti lasten denar, da bi se izognili inflaciji, ki jo podpira Beograd,«poudarja Mitja Otorepec, generalni sekretar trgovinske zbornice v Ljubljani. »Srbi plačujejo vojno s tiskanjem denarja.« Pred desetimi dnevi je zadnjih 200 pripadnikov jugoslovanske armade zapustilo to področje, pustivši za seboj težko oborožitev in opustele kasarne. A li je to zmaga? V Sloveniji so preveliki diplomati, da bi se spustili v deplasirano izražanje veselja Preveč pa so tudi nagnjeni k prihodnosti da bi ob velikem pompu pokopavali preteklost Tisto, kar danes najbolj skrbi to »balkansko Švico«, je mednarodno priznanje njene neodvisnosti in njen razvoj. »Območje je popolnoma pod kontrolo, tuje sile so zapustile republiko, nemoteno je delo nacionalnih institucij,«poudarja Ivan Bizjak, predsednik Zbora občin. »Zdaj so se izpolnili vsi pogoji, da uradno dobimo status neodvisne in suverene države.« Evropa pa kleva s sprejetjem odločitve. »Mnogi so razočarani,« pravi Ciril Zlobec. Malo ali nič... Srečanje belokranjskih socialistov — Z belokranjsko regijo tudi več pravic kot doslej (Nadaljevanje s L strani) SEMIČ — Konec preteklega tedna je bilo v Semiču srečanje belokranjskih socialistov s predsednikom Socialistične stranke Slovenije Viktorjem Žak- • Meje bo treba odpreti, sicer bomo postali klavstrofobičen narod, tudi v duhovnem smislu. (Kmecl) • Je nekaj, kar nas ločuje od drugih narodov: popolna privrženost egocentrični trdoglavosti in, če je tre- ba, tudi k nasilju. (Gustinčič) ljem, podpredsednikom Borutom Šuk-ljetom, predsednikom poslanskega kluba socialistov v republiški skupščini Dušanom Semoličem ter Stanetom Vlajem in Darjo Lavtižar—Bebler iz odbora za lokalno samoupravo. Beseda je tekla o novi slovenski ustavi, regionalizaciji in lokalni samoupravi. Viktor Žakelj je zagotovil, da je upravičeno moč pričakovati sprejem nove slovenske ustave do konca letošnjega leta, čeprav je s sedanjimi amandmaji še povsem nepregledna. Vendar bo po njegovem mnenju tisti, ki bo povzročil nesprejem ustave do konca leta, gotovo imel kakšne svoje interese. Volilni zakon pa naj bi bil sprejet 4 do 5 mesecev po ustavi, kar pomeni, da bi bilo volitve še moč izpeljati v prihodjem letu, nikakor pa ne spomladi. Sicer pa naj bi bilo po novem v Sloveniji od 200 do 250 občin, za katere bi bilo poglavitno, da bi same urejale za občane najpomembnejše zadeve. Pri tem ekonomska samozadostnost ne bi bila pogoj za nastanek občine, pač pa bi za tiste občine, ki $ame ne bi bile sposobne zagotoviti denar za financiranje, poskrbela država. Seveda mora zakonodajalec poskrbeti tudi, da ne bi prišlo do neracionalnih občin. Kot sta iz ugotovitev po terenu povzela Vlaj in Beblerjeva, bi bilo bolje imeti v Sloveniji več manjših regij kot manj večjih. Prav predlog, naj bi postala Bela krajina regija, je po Vlajevih besedah blizu konceptu okraja, ki naj bi bil vmesna stopnja med občino in republiko, v Sloveniji pa naj bi jih bilo od 25 do 29. Iz ust Belokranjcev je bilo slišati, da si želijo regijo prav zato, da jim ne bi Ljubljana pobrala vsega, deželica ob Kolpi pa bi ostala »Blatni dol«. Že sedaj, ko se vse kopiči v centrih, bi morali več pozornosti posvečati tudi obrobju. Borut Šuklje je k temu pripomnil, da bi morali vsem v Sloveniji omogočiti enake možnosti za razvoj, ne glede na to, kje so rojeni. To pa bi bilo moč zagotoviti tudi z regionalizacijo. M.B.—J. boja za pravice in interese upokojencev, se bori za pokojninski sklad, ki bo dobil vrnjeno imovino in imel prispevke, katerih plemenitenje bo omogočilo normalne penzije s trinajsto vred. Zato za vodenje sklada kanijo dobiti pametne in sposobne ljudi. Kot zelo verjetno je napovedal združitev z Demokratično stranko upokojencev — ter kot zelo za-željeno združitev moči tudi z Zvezo društev upokojencev — pred volitvami, da bi dobili v novem parlamentu nekaj poslanskih mest in s tem večjo možnost vplivanja na odločitve, ki se tičejo vse večjega dela slovenske populacije. Ne nazadnje je v pripravi nova zdravstvena zakonodaja, ki predvideva sedanji sistem postaviti na glavo in upokojence močno prizadeti. Pa ne le njih, ampak tudi delavce. Vsem se, vrženim v drugačen sistem samoplačništva in lastne skrbi zase, ob albanskih dohodkih slabo piše. »Boriti se moramo, da bo za delav- ce bolje, saj bo potem več denarja tudi za nas,« je dejal mag. Černetič ter dodal, da zdaj oblast skuša zabiti klin med delavce, gospodarstvo in upokojence. Z. L.-D. Liubliansko pismo _____ Kdor prej pride, tudi prej melje nega zapisnika, vrednosti točke, ki jo bo vsak mesec, skladno z rastjo drobnoprodajnih cen, določalo in v uradnem listu objavilo pristojno ministrstvo, ter iz kvadrature stanovanja in korekcijskega faktoija na velikost stanovanja. Poudariti pa je treba, da se pri odkupu po katerikoli različici od Nekatera navodila za nakup stanovanja vrednosti stanovanja najprej odštejejo lastna vlaganja in še nevrnjena lastna udeležba. LJUBLJANA — Pravno podlago za odkup dosedanjih najemnih družbenih stanovanj daje novi stanovanjski zakon, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 18. z dne 11. oktobra 1991. Najbolj ugoden — takojšen odkup. Dosedanji stanodajalci so od dneva, ko je zakon začel veljati, postali lastniki teh stanovanj. Imetniki stanovanje pravice pa so dobili možnost odkupiti »svoja« stanova- Kupoprodajno pogodbo sklenite čimprej! Po stanovanjskem zakonu so lastniki stanovanj dolžni najkasneje v 30 dneh po tem, ko je imetnik stanovanjske pravice vložil vlogo z vso dokumentacijo, s slednjim skleniti kupoprodajno pogodbo. Upoštevanje tega roka pa je seveda izredno pomembno za zainteresirane kupce, saj se bo vrednost točke dvigovala enkrat na mesec. In kaj se zgodi, če lastnik ni sposoben v 30 dneh pripraviti kupoprodajne pogodbe za podpis? Kupec bo plačal vrednost točke na 30. dan po denarja) je dve leti.1 stanovanjske pravice pravice odloči za odkup v enkratnem znesku, mu zakon ponuja 60-odstotni popust. V 60 dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe bo moral plačati znesek v višini 40 odstotkov vrednosti stanovanja. Če bo odkupil stanovanje postopoma v 20 letih, ima 30-odstotni popust od vrednosti stanovanja. Od pogodbene cene bo moral plačati 10-odstotni polog v 60 dneh, ostalo vsoto pa v 240 mesecih. Mesečnih obrokov ne bodo obrestovali, največ se bodo zviševali skladno z rastjo cen na drobno, in sicer tako, da bo kupec poravnal vsak mesec realno enak delež kupnine. Izračun vrednosti stanovanja. vložitvi popolne vloge z vso potrebno dokumentacijo, in ne na dan sklenitve kupoprodajne pogodbe. Da bi se mu vrednost točke preveč ne povečala, se torej splača pohiteti z zbiranjem dokumentacije. K obrazcu »Zahteva za prodajo stanovanja« bo treba priložiti kar precej prilog. Da bi bralcem olajšali celoten proces nakupovanja stanovanja, še preden bodo izpolnili ta obrazec, naj te priloge kar naštejemo: potrdilo o državljanstvu Republike Slo' Vrednost stanovanja nam pove zmnožek števila točk iz točkoval- Slovenije za kupca, odločba o dodelitvi stanovanjske pravice, točko-valni zapisnik, potrdilo o stalnem prebivališču nosilca stanovanjske pravice, dokazila o izplačilu lastne udeležbe, dokazila o lastnih vlaganjih v stanovanje, potrdilo o zadnjem osebnem dohodku oz. odrezek od pokojnine. V. BLATNIK zavarovalnica triglav „„ poslovna enota Novo mesto Zagrebška 2, 68000 NOVO MESTO OBČANI! ALI POMISLITE, KATERE VRSTE NEVARNOSTI OGROŽAJO VAŠE PREMOŽENJE?! 1. Stanovanjsko hišo in gospodarske objekte: požar, vihar, strela, toča, eksplozija, poplava, izliv vode 2. Stanovanjsko opremo in osebne predmete: poleg že naštetih nevarnosti še vlomska tatvina in rop, razbitje stekla. Stanovanjsko zavarovanje krije tudi vašo odgovornost. 3. Gospodinjski aparati in stroji: nevarnosti okvare, loma, ki ni posledica dotrajanosti. 4. Osebni avto in ostala vozila: prometna nezgoda, požar, vihar, strela, poplava, toča, tatvina, vlom, škoda po neznanem povzročitelju ali divjadi,... Vse te nevarnosti krije kasko zavarovanje. 5. Kmetijski posevki in plodovi: toča, požar, neurje, zmrzal, poplava... 6. Živali: pogin in zakol zaradi bolezni ali nezgode, stroški zdravljenja. IMATE POTREBO PO ZAVAROVANJU? LAHKO VAM POMAGAMO! Obiščite nas na naši poslovni enoti ali na predstavništvih v Črnomlju, Kočevju, Metliki, Trebnjem. V kolikor želite, da vas obišče naš zastopnik, — nas pokličite: dopoldan na telefon 25-696, popoldan na telefonsko tajnico 22-285. Nudimo vam naslednje ugodnosti: — možnost zavarovanja vašega premoženja v tuji valuti (DEM), — pri sklenitvi požarnih zavarovanj vam podarimo priročni gasilni aparat in možnost brezplačnega pregleda plinske napeljave, gasilni aparat in možnost brezplačnega pregleda plinske napeljave, — pri sklenitvi zavarovanja živali podarimo komplet mineralno-vitaminskih dodatkov k hrani, — ugodne plačilne pogoje (10% popust za takojšnje plačilo, obročno odplačevanje zavarovalne premije). Vaše premoženje s pravim zavarovanjem bo varnejše, vaše življenje pa mirno, zadovoljno in srečno. ZAVAROVALNICA TRIGLAV - 1 Žl' KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST Naša anketa Še strah pred posledicami »Halo, je tam dežurni Dolenjskega lista? Tukaj vaš (dolgoletni) bralec iz..., imam en problem...« Na vprašanje, kakšno ime ima ta bralec, ki se že sam od sebe ni predstavil, ga navadno novinar zve šele po zagotovilih (ali pa niti potem ne), da bomo objavili le kratice, ali pa še tega ne, če sam tega noče, da pa je vendar lepo in prav, da v uredništvu vemo, kdo je na zvezi, da bi opozoril na nek problem, nepravilnost ali z novinarsko pomočjo iskal odgovor na neko vprašanje. Prihajajo anonimna pisma, nedavno je avtor namesto podpisa, kot se spodobi, zapisal, da ve, da si ga ne bomo upali objaviti. Ali pa se pod pisanje, ki razgalja nepravilnosti, avtor podpiše s tujim imenom in priimkom, katerega lastnik potem seveda reagira. Kaj ljudi še vedno sili v to, da se ob določenem javnem izpostavljanju skrivajo za anonimnostjo ali, kar je še dosti bolj grdo in hudo, za tujim imenom? Kaj jim preprečuje, da bi se, kot veleva bonton, najprej predstavili, fiotem pa povedali, kaj jim leži na duši oz. se pod to podpisali? Je to strah pred posledicami, vcepljen v ljudi v komunistično enoumnem sistemu, ali še večji strah pred fiosledicami, posebno strah pred izgubo dela, upravičeno ali malo manj upravičeno porojen v zdajšnjih, še tako mladih, sicer vsaj deklarirano demokratičnih in večumnih časih? Prav gotovo gre za oboje, zraven pa tudi za maščevalnost, tremo pred javnim izpostavljanjem in za pomanjkanje olike. Anonimnosti se jsovsem verjetno še lep čas ali nikoli ne bo dalo povsem izkoreniniti. Zanimivi problemi pa kljub anonimnemu opozorilu v glavnem ne ostanejo neobdelani. Anonimnost kljub vsemu ni lepa čednost in tudi strahovi je ne opravičujejo. SREČKO ZORE, direktor in glavni urednik Radia Posavje v ust., Studia Brežice: »Demokracijo bomo morali razviti do te mere, da bomo konkretni. Vsak človek in vsako dejanje imata ime in priimek. Anonimni klic lahko pomeni namig, da se nekje nekaj dogaja. Ozadja anonimnosti so lahko različna. Delavec iz kakšne firme, na primer, želi ostati neimenovan zaradi strahu, da bi izgubil zaposlitev. Strah pred sankcijami v podjetju ali širše v družbi je škodliiv << JOŽE DERNAČ, varnostni inženir v sevniški Jutranjki: »Načeloma sem proti, da bi se ljudje skrivali za hrbti drugih s takimi ali drugačnimi anonimkami. Res je, da je danes še vedno precej takega obnašanja zaradi bojazni ljudi, da bi si nakopali kakšne „ , nepotrebne težave in posledice. Mislim pa, u ' im* , da je anonimnost tudi odraz značaja in premajhnega zaupanja v svoj prav. Take ~ JSHppzn« slabosti pa nasprotnik opazi in na njih gradi.« RENATA MIKEC, voditeljica programa na Studiu D, Novo mesto: »Časi 'rdečih' so mimo in sedaj, v demokraciji, res ne vem, koga se lahko bojimo. Na zdravnikove napake se morda res ne splača kazati, saj ne veš, kako se bo končalo, ko boš sam pod nožem. Dobre odnose je dobro imeti tudi z miličniki, politiki pa so navajeni, da jih kritiziramo. Zanje ni potrebno pisati anonimk. Pri nas ljudi neprestano učimo, naj se predstavijo, sicer jih ne spustimo v program.’1 ROSANA NOVAK, študentka iz Trebnjega: »Sama se nisem še nikoli poslužila anonimnosti in mislim, da seje tudi ne bom, naj gre za anonimni telefonski klic ali anonimno pisanje. Navkljub večji stopnji demokratizacije v naši družbi pa mislim, da se anonimkam nikoli ne bomo povsem izognili. Vedno bodo ljudje, ki bodo strahopetni ali maščevalni. V tem začaranem krogu se vrtijo tudi v kulturno razvitejših družbah oz. okoljih.« ANTON BEZENŠEK, učitelj na metliški osnovni šoli: »Razlogov za anonimno pisanje in klice je gotovo več. Predvsem se ljudje najbrž bojijo, da bi imelo javno nastopanje zanje negativne posledice. Drugi najpogostejši vzrok pa je po mojem mnenju trema in nelagodnost pred javnim izpostavljanjem in pojavljanjem njihovega imena v javnosti, četudi avtor nikogar ne obtožuje. Vse to je še bolj izrazito v manjših krajih^' di na na n 9 N ANTON ZAJC, odvetnik iz Črnomlja: »Ljudje se bojijo sedanje oblike demokracije, zlasti pa tega, kako jo tisti na vodilnih in vodstvenih funkcijah razumejo, bodisi da gre za delavca ali za občana. Glede na sedanjo stopnjo demokratičnosti družbe ljudje še niso mogli pridobiti zaupanja vanjo-predvsem, ker so glavni pri tej demokraciji ljudje, ki so bili na vidnih funkcijah tudi v bivšem sistemu.« • ANTON PLETERSKI, zaposlen v vzdrževalni službi kabelskega sistema v Krškem: »To, da se ljudje nočejo predstaviti s polnim ali pravim imenom, je posledica strahu in tudi zlobe. Prav pa je, če‘nekdo nekoga obtoži, da pove svoje ime, drugače to ni enakopraven boj mnenj. Če javno kritiziraš, javno povej tudi svoje ime. Najslabše je, če se kdo skrije za ime nekoga drugega. Sem pa za vsako dobronamerno kritiko.« MIRICA DIMITRIJEVIČ, vodja splošno kadrovske službe v Kočevskem tisku: »Anonimni pisci so dveh vrst, tisti z nižjih mest in tisti z vodilnih. V prvjftje še vedno prisoten strah pred posledicami, kije v današnjem času tehnoloških presežkov še večji kot včasih. Pri drugih gre za bežanje od odgovornosti. Anonimke me motijo. Če gre za dobronamerno kritiko, naj se pisec podpiše. Če je njihov namen koga očrniti, je anonimnost razumljiva.« TONE PRUS, fotograf iz Ribnice: »Trenutno je pri nas še vedno bolje pisati anonimno. Če nič drugega, se pisec s tem izogne neposrednemu konfliktu v službi ali na ulici. Ljudje so sedaj v strahu za delo, saj knjižico dobijo hitreje kot včasih. Nimamo močnih sindikatov, ki bi se zavzeli za delavca, zato se li iz lastne varnosti in iz strahu pred brezposelnostjo držijo načela, daje bo- 1 lie molčati? Kaj bo s projektom FAO-Trebnje? Se bo nadaljeval? — Pomoč Suhokrajincem — V letu 1992 enemu naselju projekt _____celovitega razvoja in obnove — Kaj pa podpora republike? TREBNJE — Razvojni projekt FAO—Trebnje je prvi projekt v Jugoslaviji, ki se loteva pospeševanja razvoja podeželja na celovit način. Delo na njem je bilo sicer formalno končano že pred tremi leti, Trebanjci pa menijo, da bo prej ko slej potrebna ne le gmotna, ampak tudi načelna, sistemska podpora tudi z republike, saj utegne sicer vse preprosto zamreti. S tem soglašajo tudi strokovnjaki vojnega programa občine Trebnje. S Urbanističnega inštituta Republike Slo- problematiko je seznanjena tudi Agnes venije, ki so pripravili za skupščinsko Gannon, predstavnica FAO za Srednjo razpravo skrajšano vsebino osnov raz- Evropo, ki se je v spremstvu Mare Zakaj toliko vina Z NAPAKO? METLIKA - Po besedah enologa j^lona Pezdirca v tukajšnji kmetijski T^gije letošnji vinski letnik po kvali-°ad povprečjem zadnjih desetih let, J**Wto pa je tudi količinsko nad po-5^|em zadnjih nekaj let. Toda od 20 .^0 Vzorcev vin, kijih vsak dan prine-2° vinogradniki v laboratorij vinske J®1*-jih ima 80 odst. napako. Vzrok za ^ P»koje največkrat neprevrelost moš-^radi neuporabe selekcioniranih kvasovk. Zato Pezdirc priporo-T’Haj vinogradniki raje uporabljajo ■ ^tne kvasovke kot kvasovke, ki jih kupiti pod imenom »vrelko«. jj**nje so pri ljudeh povzročile že pre-!^J*czadovoljstva, saj so vina kljub ^rabi »vrelka« ostala sladka. ŽhbvomeSke tržnici |jja bžni ponedeljek je tržnica spet J. samevala. Branjevke ponujajo Je blago vsakemu, ki gre mimo ^nice, cen pa niso pripravljene spu-(5 ■' ako je že nekaj tednov na tržnj-tjJJak cenik, za nekatere zelene vi-Ijj, lne pa so cene celo višje, kot so oaj Pred tednom dni. Jabolka za je m°8°^e kupiti po 25 do tolarjev za kilogram, zelje je po 10 Po4nCV’ *toren’ redkev in koleraba so Jol^larjev.jajca po 10 tolarjev, fi-m krožnik kisle repe po 30, ^ Po 150, sirček po 70 tolarjev. Na jJnieah Sadja in zelenjave in Dela-Jja pa so bile minuli ponedeljek - ®dnje cene: kaki 66 tolarjev, ba- PRVI BELOKRANJSKI PUŠELJŠANK V petek pred martinovim je Janko Bukovec v svoji kmečki zidanici v Semiču odprl v novejšem času prvi in za zdaj še edini pušeljšank v Beli krajini. Janko, sicer čisti kmet, je pred tem že imel tranzitni kmečki turizem, po letošnji trgatvi pa se je skoraj čez noč odločil za novo dejavnost, da bo sploh lahko proda! svoje vino. »Ponujal sem ga gostincem, pa se ni nihče odločil za nakup. Še vzroka niso navedli Zagotovo pa ni predrago, saj sem ga lani za martino vo prodal po 28 din, letos pa sem ga ponujal po 30 SLT, a ni šlo v promet.« razlaga Bukovec.» V Beli krajini se v zadnjem času veliko go vori o dodatnem delu na kmetiji, ki pa se ga oprime le malokdo. Tudi pušeljšank naj bi bil ena od tovrstnih dejavnosti, čeprav ljudje gledajo nanj kot na gostilno, ki pa to ni. Gre predvsem za ovrednotenje kmečkega dela. Bil sem tudi v A vstriji in Švici ter poskušal urediti pušeljšank po njihovih izkušnjah,« pojasnjuje Janko ter doda, da bo zidanica odprta le ob petkih, sobotah in nedeljah. Ob domačem vinu bodo ponudili kmečke malice, suhomesnate izdelke pa tudi kosila. (Foto: M.B.—J.) Gozdarji le nemi opazovalci V črnomaljskem toku Gozdarstvo opozarjajo na škodo, ki jo je v gozdovih v zadnjem času vse več ivaivi uu luiaijuv, ua- 1^3(8°), ohrovt 36 (35), kivi n«.' *50), solata 53 (60), limone 93 ^česen 269 (250), hren 130 J^E&ICE — Na sobotni redni te-sejem so rejci in prodajalci to-j. J Popeljali 193 do tri mesece starih j starejših prašičev. Prvih so pro- hlrai41,0 tolarjev, drugih pa 19 ^‘00 do 110 tolarjev kilogram žive ČRNOMELJ Gozdarji opozarjajo, da v gozdarstvu vlada popolno brezvladje, saj starega zakona nihče ne spoštuje, novega pa še vedno ni. V toku Gozdarstvo Črnomelj sedaj čakajo, da bodo po novem zakonu postali zavod, sicer pa lahko zgolj nemočno opazujejo, SAD ŠT. 10 KRŠKO — Izšla je 10. številka revije Sad, ki obravnava sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo. V njej piše mag. Aleksander Kravos o perspektivah slovenskega sadajarstva, inž. Marko Babnik o ekskurziji na Južno Tirolsko in okolico Bodenskega jezera, mag. Tone Zafošnik o trti in vinu skozi stoletja, inž. Anton Pezdirc o napotkih manjšim vinogradnikom in kletarjem o negi mladega vina, dr. Dušan Modic pa v reviji objavlja zapis ob 80-letnici svojega učitelja in strokovnega kolega prof. dr. Franceta Adamiča. Kmetijski nasveti v-----------------------------------------—— Čudodelna jesenska brazda p^^ni se »kuje« pridelek za prihodnje leto. V tej trditvi ni nikakršnega ^tavanja, zakaj mimo jesenskega oranja in zimske prahe ni ukrepa, s Sjj J11?1 bi lahko bolj vplivali na godnost in rodnost zemlje. Prof. Vinko |je v knjigi, katere moto je »Obdelovanje zemlje je umetnost«, že pred le 'Uetji zapisal: »Vse v jeseni neobsejano polje mora biti do zime zorano, Jentoma sme njiva ostati čez zimo v celini.« kpjp.. i Poljedelci se tega temeljnega pravila ne držijo, in četudi imajo zdaj p. 'Je dovolj traktorjev, še vedno ne preorjejo vseh polj, čeprav bi to delo MjvI* ^at0 poplačal3- Posebej to velja za težjo zemljo, ki je je pri nas Vjj Če bodo te besede koga »ganile«, ima do zime in snežne odeje še j° čas, pa četudi je najboljše obdobje že krepko zamudil. smJ^nsko oranje prinaša največ koristi, če je opravljeno v oktobru in v vremenu. Tedaj lahko poljedelec pričakuje vse najboljše: tla postati SeZračna, rahla, strukturna, kar izjemno prija koreninam, povrhu vsega “HJčno poveča sposobnost za akumulacijo zimske vlage, ki jo bodo ^ spomladi (sušeč!) še kako potrebovale. Spomladansko oranje velja (i^^adi tega le kot izhod v sili, ki se mu je treba ogibati, kolikor se le da. Wnost zemlje pa močno izboljša tudi zimski mraz, ki razžene brazde in tle| ter tvor* gredice z mikroporami, ki zadržujejo vlago v tleh večji P(^*cno stvar pa je treba biti tudi jeseni pozoren. Zimsko oranje ni za N*®"0* težka tla, na katerih plug lahko naredi več škode kot koristi. Je- «^°RlSTNO APNJENJE - Apnjenje tal je bilo nekdaj resda bolj v mo-tii^ je dandanes, vendar je na težkih kislih tleh še vedno lahko zelo ko-■ Jeseni je čas za ta agrotehnični ukrep, za apnjenje pa se lahko upo-fcgy.*Pno v različnih oblikah, od gašenega do dehidriranega. Reklama da ima industrija gradbenega materiala Zagorje ob Savi na voljo zelo apno v razsuti obliki, če ga kmetovalec ali več kmetovalcev skupaj \rirrajmanj 7 ton naenkrat. Ob^ga truda z oranjem tudi ne poplačajo lahka peščena tla, ki jih je bolje iivjr^vati spomladi. Prav tako jesensko ali predzimsko oranje ni priporoč-*elo nagnjenih in poplavnih terenih. Povsod drugod je izjemno ko-fcf^j/dasti še, če je primerno globoko (o tem odloča globina korenin htoj-^dne rstline) in če pridejo pod brazde hlevski gnoj in druga organska Inž. M. L. kaj se dogaja v gozdovih. Tudi denarja za vzdrževanje gozdov, cest, pogozdovanje nimajo, a četudi bi ga imeli, ni ne ljudi ne strojne opreme, da bi lahko karkoli storili. V toku je namreč ostalo le 9 ljudi. Vodja toka Jože Vidervol opozarja, da gozdarji nimajo nikakršnih smernic, po katerih bi lahko delali. Z grozo pa ugotavljajo, koliko škode je bilo narejene v zadnjem času v belokranjskih gozdovih zaradi zanemarjanja nasadov iz. preteklih let in sečenj brez odkazil. Močno seje razbohotila tudi trgovina z lesom, vendar zanjo nihče ne plačuje davka. »Davka sedaj niti ni mogoče zajeti, ker ni podatkov. V preteklih letih je bilo namenjeno za blagovno proizvodnjo v Beli krajini od 18 do 20.000 prost, metrov lesa, od katerega seje plačeval davek. Od tega sedaj država ne dobi niti tolarja, posekov pa je zagotovo znatno več. Vendar pa ni v pristojnosti gozdarjev, da bi ukrepali pri črnih sečnjah, ampak jih lahko le prijavimo inšpekcijski službi,« pove Vidervol. Učinek njihovih prijav pa je skromen, saj sedaj v Beli krajini obravnavajo le 6 črnih posekov. Po Vidervolovih besedah pa je stališče stroke, da bi drevesa smela padati le z odkazili, ne glede na to ali dobi te pridatke v roke davkarija ali ne. Gozdarji še raje vidijo, da bi ti podatki služili zdolj stroki. To pa so, vsaj do sprejema novega zakona o gozdarstvu, za gozdarje očitno zgolj pobožne želje. V tem času pa lahko razmišljajo, kako so nekdaj pogozdili po 30 dO 40 ha na leto, zadnja leta po 10 ha, nazadnje pa le še 2 ha. Poleg tega med drugim nemo opazujejo, kako se tudi zaradi tega, ker ni pravega nadzora nad gozdovi — širi lubadar. M. BEZEK—JAKŠE O KMEČKEM TURIZMU STARI TRG OB KOLPI V petek, 22. novembra, ob 18.30 zvečer prireja Turistično društvo Poljanska dolina ob Kolpi v prostorih osnovne šole v Starem trgu ob Kolpi seminar o kmečkem turizmu. Seminar je namenjen predvsem začetnikom, veliko koristnega pa bodo zvedeli tudi tisti, ki se s kmečkim turizmom že ukvarjajo, saj bodo predavale znane slovenske strokovnjakinja s tega področja Milena Kulovec, Mojca Krašovec in Branka Tancig Novak. PRENIZKA ODKUPNA CENA KORUZE LJUBLJANA — Delegacija nezadovoljnih pomurskih kmetov je zahtevala od ministrstva za kmetijstvo, naj vpliva na povišanje odkupne cene za koruzo. Tamkajšnje zadruge jo odkupujejo le po 6,30 tolarja za kilogram, kmetje pa zahtevajo vsaj 8,80 tolarja, sicer bodo imeli tudi pri sorazmerno dobrem pridelku izgubo. Rupena-Osolnik, »duše« omenjenega projekta, že mudila v trebanjski občini. Gospa Gannon je pripravljena prihodnje leto v Trebnjem voditi tudi delovni seminar o pospeševanju razvoja podeželja. Po njenem mnenju lahko Trebanjci pričakujejo tudi pomoč strokovnjakov FAO, če bo projekt spet bolj • V trebanjski občini so ustanovili projektni svet za nadaljevanje projekta F'AO—Trebnje. Upajo tudi na republiški denar za pospeševanje razvoja demografsko ogroženih območij. zaživel. V nadaljevanju projekta bodo predvidoma izbrali eno značilno naselje in zanj bodo pripravili projekt celovitega razvoja in obnove. Naj spomnimo, da so bile v projekt Trebnje, s katerim naj bi spodbudili hitrejši in celovit razvoj manj razvitega in demografsko ogroženega območja trebanjskega dela Suhe krajine, zajete krajevne skupnosti Dobrnič, Sela—Sum-berk in Knežja vas. Prispeval naj bi k ohranitvi poseljenega prostora, povečanju kmetijske pridelave, ohranjanju kulturne krajine in izboljšanju življenjskih razmer v celoti. Rezultate projekta prenašajo v prakso od leta 1988. Smisel tega projekta je sicer, da bi ustvarili možnosti »za aktiviranje lastnih razvojnih potencialov, ki naj orno* gočijo, da se bo izvajanje lahko, nadaljevalo brez tuje pomoči.« V trebanjskem primeru je treba priznati, da seje v Suhi krajini že marsikaj obrnilo na boljše, celo v miselnosti -Suhokrajincev. Očitno pa je, da na tem nerazvitem območju brez večje gmotne pomoči še lep čas le ne bo šlo. P. P. JUTRI O VINSKI KULTURI METLIKA — V petek, 22. novembra, bo ob 18. uri v matični knjižnici v Metliki strokovno predavanje in razgovor o vinski kulturi, ki ga bo vodil mag. Julij Nemanič. Vabljeni! • Če A vstrija vstopi v EGS, nas čaka umiranje kmetij. (Ztvitter, Do-mej) • Ali me pustite, da bom delal, ali pa bom bral, kje Podobnik laže. (Osterc) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureia mag Juli) Nemanič 0 martinovanju (Nadaljevanje) V vseh slovenskih vinorodnih pokrajinah st) poznani običaji v vinskih kleteh in zidanicah. V krajih, kjer so v preteklosti večji gospodarji imeli viničarje, so se ob martino-vem zbrali v zidanici poleg gospodarjeve družine še viničarji. Gospodar in viničar sta gostom dala pokusiti mlado vino iz. vsakega soda, nato so se odloči^ katerega bodo ta večer pili. Izbrani sod so dah »na pipo«. Gospodarje imel nagovor in je mošt krstil. Sledila je obilna pojedina. Po verovanju je moralo ostati še veliko hrane in vina za »verne duše«. Povsod ni bila gos obredna jed: na Dolenjskem so pripravili petelina, v Halozah »haloškega ptiča« — purana. Zaradi bogate tradicije in odnosa Slovencev do vina verjetno ni bilo vinske kleti, kjer ne bi počastili vinskega praznika. To potrjuje stara ljudska pesmica: In ko pride Martin svet, Slovenec pogleda v svojo klet, juhej, juhej, žlahtno blago, zdaj boš mi žulje celilo! Od prijateljev in stanovskih kolegov sem slišal tudi naslednje besedilo krsta: Dragi mošt! Želimo ti, da se očistiš tako na pogled kot v vinski cvetici in okusu. Bodi dober, svež, lepo dišeč, polnega okusa in najlepše harmonije. Naj te slaba družba ali slaba rodbina ne pokvari. Raje se zgleduj po listih svojih prednikih, kijih še danes slavijo in se jim klanjajo razumni ljubitelji Mošt, stopi naprej, da te krstim! Mošt, krstim te v vino v imenu očeta Bakhusa, njegovega sina Martina in Duha, ki moštek kuha. Dam ti nekaj soli, da nas od tebe nikdar več glava ne boli. Mir naj bo zmeraj s teboj! Amen! Molimo! Zahvaljujemo se ti. vinski bog Bakhus, ker si nagradil dolgoletni trud vinogradnikov in z letošnjim pridelkom blagoslovil delo marljivih rok kopačev, rezačev, škropljačev, trgačev, pre-šačev in kletarjev, ki so iz umazanega nevernika napravili čisto in žlahtno vino. Nikoli ne usliši prošenj tistih gostilničarjev, ki bi te v svoji goreči veri še dvakrat ali celo trikrat krstili Amen! Toda največjo čast in spoštovanje si zaslužijo tista vina odličnih letnikov, ki so dozorela v žlahtno arhivsko vino. Zato pa en poklon tem redkim izbrancem, ki dajejo vzgled novemu vinu v zidanicah nekaterih vinogradnikov, ki znajo ceniti to enkratnost in ki so sposobni tudi dojeti in razumeti: Zdrava rumena starina, najboljše arome polna, posvečena naj bo tvoja kakovost Blagoslovljena si med novim vinom in blagoslovljen je tvoj sin — letošnji mošt. Mila starina, mati novega vina, skrbi za okrepčilo nas žejnih tako zdaj, kot dokler bomo nasvetu' V imenu očeta vinogradnika, sina kletarja in duha vinskega trgovca, kot je bilo že pred trtno ušjo, takoj naj ostane za vekov veke amen! Obstajajo pa tudi litanije Martinovega krstnega mošta: Prazne posode, praznega kozarca, starega glaža, smrdljivega bučkoviša, prismojene pečenke, ponarejenega vina OBVARUJ NAS! Žena, ki mi piti brani, gostinec, ki nam vino krstiš, policaj, ki nam vozniško vzameš, država, kina vinogradnika pozabljaš USMILI SE NAS! mag. JULIJ NEMANIČ Drevesnice — gozdni inkubatorji Število v drevesnicah vzgojenih drevesnih sadik se zmanjšuje —Najboljši ma-cesen je z Gorjancev — Kdo bo pogozdoval in opravljal gojitvena dela? NOVO MESTO — Na območju Gozdarstva Novo mesto, enega od delov Gozdnega gospodarstva Novo mesto, so 4 drevesnice, in sicer v Novem mestu pri Portovaldu, kjer vzgajajo semenke, pri Strugi, na Goijancih in v Gabrini pri Šentjerneju. Drevesnica v Gabrini že več let ne obratuje, ker pač ni takih potreb po drevesnih sadikah. Seveda so drevesnice osnova za obnovo gozda, zato vzbuja skrb, da se število sadik zmanjšuje. Tako je šlo letos iz • Po mnenju vodje Gozdarstva Novo mesto inž. Vlada Pavca gre zmanjševanje števila vzgojenih sadik v prvi vrsti na račun »novih vetrov« v slovenskem gozdarstvu, oz. pravilneje, v gozdarski politiki. Prej so kmetje dobivali sadike zastonj, vir za to pa je bila tako imenovana biološka amortizacija. Poleg tega so prej vse pogozdovanje opravili gozdarji sami, tudi v zasebnih gozdovih, prav tako so opravljali vsa gozdnogojitvena dela. Ce je taka dela opravil lastnik gozda sam, je dobil to plačano. Sedaj so novi oblastniki vse to postavili na glavo, gozdarji tega ne delajo več, lastniki sami pa za pogozdovanje in gozdnogojitvena dela ali niso prav zainteresirani ali pa za to nimajo dovolj časa. Stanje v gozdovih pa se vidno slabša. največje drevcsenice na Strugi samo 150.000 sadik, prejšnja leta pa tudi do pol milijona. V vseh drevesnicah prevladuje vzgoja sadik smreke. Tako so lani iz drevesnice pri Portovaldu, kjer vzgajajo semenke, dali veh 964.000 enoletnih sadik; od tega je bilo kar 900 tisoč sadik smreke, ostalo pa duglazija, omorika, macesen, rdeči in zeleni bor V drevesnici pri Portovaldu v Novem mestu vzgajajo semenke po metodi nemškega gozdarskega strokovnjaka Dunnemana, ki je prvi začel vzgajati seme in sadike v mešanici zemlje, iglic in umetnega gnojila. V grede iz take mešanice posejejo seme, na vsake dve do štiri leta dodajo nov substrat, ves čas pa seveda primerno skrbijo za seme in sadike. Iz. te drevesnice potem semenke • Odkazilu lesa v gozdu nasprotujemo, ker hočemo iz socializma. (Oman) presajajo v druge drevesnice. Drevesnica na Gorjancih pri tovarni je sicer manjša, a posebej primerna za vzgojo macesna. Strokovnjaki od drugod pravijo, da takega macesna, kakršnega vzgojijo v tej drevesnici, zlepa ne najdeš. Lani so na Gorjancih vzgojili 35.000 sadik dvo- in triletnega macesna ter še 21.000 sadik duglazije in omorike. Listavcev v drevesnicah vzgajajo zelo malo. V drevesnicah na območju Gozdarstva Novo mesto so vzgojili nekaj hrasta. Nasploh velja, daje pogozdovanje z listavci zelo občutljivo, sadike listavcev so tudi veliko bolj kot sadike iglavcev občutljive za prevoz. Poleg tega je v dolenjskih gozdovih smreke malo, potrebe po tem lesu pa so velike. Za vse štiri oziroma zadnja leta tri delujoče drevesnice na območju Gozdarstva Novo mesto skrbita le dve delavki, občasno, ko je največ dela, pa so štiri. A. BARTEU gospodinjski kotiček Ribe kot zdrava hrana V naši prehrani so ribe še vedno premalo upoštevane. Ker-vsebujejo zelo važne snovi za naše telo, bi morale biti kar pogosteje na mizi. Najpomembnejše snovi v ribah so beljakovine — aminokisline, ki vplivajo na rast telesa, tvorbo plazme, pravilno delovanje živcev itd. Ribje meso vsebuje še pomembne rudnine, kot je jod, ki ga telo v takšni obliki lahko v največji meri izkoristi. Pomemben je za pravilno delovanje žleze ščitnice. Meso vsebuje tudi vitamin A in D ter nekaj vitamina B. Če kupujemo sveže ribe, moramo biti pozorni na izgled: na izbuljene in bistre oči, rdeče škrge, pokrite s prozorno sluzjo, trdno in prožno meso ter značilen vonj. Kako ribo očistimo? Če ima luske, jih moramo odstraniti pred čiščenjem notranjosti ribe. To lahko storimo z nožem ali s strgalom za luske. Ribo držimo za rep in vlečemo od repa proti glavi. Najbolje je, da imamo ribo potopljeno v vodi, da ne letijo luske naokrog. Luske najlaže odstranimo, če rjbo za trenutek pomočimo v krop. Nato jo položimo na hrbet in na trebušni strani prerežemo proti glavi. Pri tem pazimo, da ne prerežemo drobovine, ki jo moramo previdno izvleči z roko! Če ribo kuhamo v juhi, ji škrg ne odstranimo, pred pečenjem pa jih odrežemo s škarjami. Ribe lahko pripravimo še ocvrte, dušene, v omakah ali solatah. Kot delikateso pa uporabljamo ikre belug kaviar. V večini primerov je meso rib zelo lahko prebavljivo, zato ga vključujemo v dietno hrano. Kako pripravimo ribe za zamrzovanje? Ribe zamrzujemo le tedaj, če jih imamo na voljo takoj po ulovu. Vedno jih oluskamo, odstranimo drobovje in dobro operemo pod tekočo vodo. Osušimojih s papirnato brisačo in nato nezavite postavimo v zamrzovalnik. Po nekaj urah jih na hitro potopimo v mrzlo vodo, da se napravi ledena plast, kijih varuje pred izsušitvijo. Pred zamrznitvijo jih zavijemo v alufolijo in hranimo 2—3 mesece. Pred pečenjem jih le toliko natalimo, da jih lahko začinimo. Kaj vse sestavlja ribjo marinado? Za sardele, skuše, plavice in druge manjše ribe uporabimo marinado, ki jo pripravimo iz olja, čebule, česna, popra, lovorovega lista in soli. Vse dišave zalijemo s kisom, . prekuhamo, ohladimo in zalijemo pečene ribe, ki smo jih zložili v kozarec. Shranek zapremo in postavimo na hladno. HELENA MRZLIKAR 51 IZ NKŠIH OBČIN P™ IZ NKŠIH OBČIN Protokola še ni NOVO MESTO - Delegaciji Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki sta ju vodila predsednika Dragutin Lesar in Dušan Semolič, sta se prejšnji torek v Novem mestu pogovarjali o problemih hrvaških beguncev v Sloveniji, o težavah, ki nastajajo pri dnevni migraciji delavcev po uvedbi meje med Slovenijo in Hrvaško, ter izmenjali sindikalne izkušnje o uveljavljanju socialnoekonomskih pravic delavcev, uresničevanju kolektivnih pogodb itd. Dogovorili so se za bodoče pogostejše pogovore, katerih stalni gostitelj naj bi bilo Novo mesto. Predstavniki obeh sindikatov so se dogovorili, da bodo od slovenske in hrvaške vlade zahtevali čimprejšen podpis protokola o reševanju problemov beguncev, ki v ustreznih ministrstvih obeh vlad nastaja že dva meseca. Protokol naj bi uredil izplačevanje pokojnin, denarnih nadomestil in drugega, česar zdaj begunci v Sloveniji ne prejemajo. Zaradi težav, do katerih prihaja pri dnevni migraciji delavcev na obeh straneh meje, ker niso bile pripravljene sistemske rešitve za gospodarsko osamosvajanje, bodo Svobodni sindikati od vlade zahtevali, naj čimprej pripravi in da skupščini v sprejem zakon o zaposlovanju tujcev. Ta bo moral rešiti vrsto problemov, začenši s plačami. Sindikalisti so se dogovorili, da bodo pravice članov obeh sindikatov, ki delajo v obratih, ki imajo matično podjetje v drugi državi, reševali na podlagi reci-procitete. Delegaciji sta obiskali tudi zbirni begunski center na Otočcu, kjer ljudje si- cer zelo pogrešajo informacije in skrb hrvaške strani. Hrvaški sindikalisti so šolarjem v begunskem centru obljubili, da jim bodo poslali vsaj potrebne učbenike za njihovo učenje. KAKŠNE SO PLAČE NOVO MESTO - Pregled izpla- Dom JLA kongresni center? Pripravljen predlog bodoče namembnosti NOVO MESTO — Predlog bodoče namembnosti vojaških objektov in območij v novomeški občini je novomeška vlada sklenila dati v obravnavo občinski skupščini. V predlogu je seveda govor tudi o novomeškem domu JLA, ki stoji na zelo atraktivnem prostoru v mestu. Dom je prostorsko opredeljen kot objekt za kulturno, izobraževalno in zabavno dejavnost. Predlagano je, da bi namembnost objeKfii ostala enaka, dali pa naj bi mu pomembnejšo vsebino. Objekta naj ne bi opredelili kot izrecno kulturnega. Predvsem naj bi bil izkoriščen za izobraževalno dejavnost seminarskega tipa, saj ima za to ustrezne prostore. V njem bi lahko dobila domovanje kakšna visoko strokovna institucija državnega pomena, ki naj bi jo pripeljali v Novo mesto. Dvoranski del bi bilo potrebno razširiti v skladu s predlagano idejno zasnovo, tako da bi bile lahko v njem zahtevnejše priredit- Predlagano je, naj bi doma ne dali v upravljanje kateri od obstoječih kulturnih ustanov, ampak naj bi z njim upravljalo profitno usmetjeno podjetje. V bodočnosti bi to lahko bil, predvideva predlog, eden od objektov kongresne dejavnosti, s katero so se pričela ukvarjati posamezna podjetja iz novomeškega območja. Nedavna pobuda, da bi bil lahko v njem mladinski center, je bil očitno nesprejemljivo neprofi-tarski. Prihodnje leto popolna neznanka V Labodu upajo, da palica ES ne bo udarila tako močno, kot kaže — Partnerji ne trgajo vezi — 90 odst, proizvodnje za izvoz — Domači trg pomemben NOVO MESTO — »Kar se ukrepov in blokade Evropske skupnosti tiče, sem vendarle zmeren optimist. Če bi morali sami požreti 14-odstotne carine, bi nas to sicer močno prizadelo. Trdno upamo, da se bodo dale stvari dogovoriti, posebno, če se bo vedelo, kaj in kako po 2. decembru. Imamo resne dolgoletne partneije, ki se pri sebi doma celo trudijo doseči odpravo sankcij za Slovenijo, mi pa zanje opravljamo zahtevno, praktično butično delo, za kar se ne da kar takoj najti drug partner. Računam skratka, da se bodo stvari uredile, čeprav je tekstil zmeraj zraven, ko se jemlje gospodarstvu,« je v petek, prvi dan veljave uradnega lista ES, razmišljal direktor novomeškega Laboda Milan Bratož. Labod bo letos z izvozom zaslužil loma povzročijo tudi trgovci z velikimi najmanj 12,5 milijona dolarjev. Gre seveda večinoma za dodelavne posle, saj je z lastnimi izdelki, četudi se ponašajo z blagovno znamko, težko in drago prodreti. V celoletnem obračunu bo devizni zaslužek predstavljal okrog 70 odst. vseh, zdaj pa dela za izvoz preko 90 odst. Labodovih kapacitet. Od "domačega« trga je seveda ostal le slovenski, na katerega so v Labodu vedno veliko dali, v bodoče pa bodo poskušali na njem zapolniti tudi kakšno luknjo, ki jo je pustila konkurenca. Pri tem hočejo ohranjati kakovost manjših serij na sedanji visoki ravni, kar pomeni tudi višje cene. S cenami je sicer tako, da jih de- maržami. Posle z najbolj rizičnimi deli Jugoslavije je Labod do normalizacije razmer praktično prekinil že pred meseci. Poslovanje s Hrvaško in BiH je kljub nere-zidenčnim računom še sedaj zelo oteženo, obremenjeno s kopico dovoljenj. Navsezadnje pa Labod čez Kolpo skoraj nima česa kupovati in bi se moral začeti ukvaijati s pravo trgovino, če naj bi tja prodajal, za kar je, posebno v BiH, SPET TELOVADBA ZA PREDŠOLSKE OTROKE NOVO MESTO — Prejšnji četrtek se je ponovno pričela rekreacija za predšolske otroke, ki jo v telovadnici novomeške gimnazije že leta ob četrtkih popoldne v organizaciji Partizana zagnano vodita dve tovarišici. Za malčke od treh do petih let je organizirana brezplačna telovadba vsak četrtek od 16. ure do 16.45, za otroke od petega do sedmega leta pa do 16.45 do 17.30. Organizatorji vabijo starše, naj pripeljejo male neugnance na urice organizirane zastonj rekreacije. Milan Bratož čanih neto plač v 16 novomeških podjetjih in zavodih je pokazal, daje bila plača delavcev s posebnimi pooblastili — generalni direktorji niso šteti — za september brez dodatkov med 22 tisoč in 27.500 tolarji. Temu je večinoma treba dodati še 20 do 30 odst. stimulacije, dodatek za delovno dobo ipd. Plače po individualnih pogodbah pa so bile okrog 40 tisoč tolarjev, gre seveda spet za osnovo. Veliko? Kakor se vzame. Pomembno je, kako podjetje stoji oz. kakšne rezultate ti ljudje dosegajo in kakšne so plače, ki jih zagotavljajo večini zaposlenih. Tkanina se že postavlja na noge Novoteksov* larje ra Tkanina tekoče posluje pozitivno in večino izdelkov proda za do-Se 870 zaposlenih — Vseh starih dolgov ne bodo mogli plačati NOVO MESTO — Pred letom je bila Novoteksova Tkanina pred bankrotom. Sedaj ima podjetje dovolj dela, izključno na razvite trge, večinoma ameriškega, proda 90 odst. proizvodnje. Še leta 1989 so izvozili 30 odst. proizvodnje, zdaj je tujina v celoti nadomestila izpad domačega trga. Pogodbe ima podpisane do konca marca, za naprej pa toliko rezervacij, da prihodnje leto ne bi smelo biti težav z delom. do 8 odst. Udarec bi bili ukrepi ZDA. Upajo, da jih ne bo, imajo tudi takšne napovedi. Kljub temu za vsak primer že iščejo možnosti za izvoz prek držav, ki sankcij niso napovedale. Te poti bi bile seveda rizične in drage. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 23. novembra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: •Novo mesto: Samopostrežba v Šmihelu •Šentjernej: Market Dolenjka •Dolenjske Toplice: prodajalna Rog •Žužemberk: Samopostrežba KZ •Straža: Market Dolenjka. •Novo mesto: v nedeljo bo ob 8. od 11. ure odprta Samopostrežba na Glavnem trgu 23. Problemov z oskrbo s surovinami ni, kar je za podjetje primarne industrije življenjskega pomena. Podjetje tekoče dela brez izgube, ustvarja celo nekaj dobička in deloma poravnava tudi stare dolgove. Zasuk je uspel na račun hitre preusmeritve na zunanji trg ter seveda notranjih racionalizacij. Število delavcev so zmanjšali za 400, vse na human način. Zdaj je v Tkanini 870 zaposlenih. Racionalizirali so vse posle in odpravili posrednike. Varčujejo na vseh ravneh, tudi pri plačah. Te so slabe, povprečje je nekaj pod osmimi tisočaki, zajamčeno plačo še vedno dobiva okrog 40 odst. delavcev v proizvodnji. Ta mesec bodo plače nekoliko popravili, za koliko, pa se še ne ve. Ukrepi Evropske skupnosti jih zadenejo, vendar ne katastrofalno, Milena Kramar-Žnidar saj, kot rečeno, večino tkanin prodajo v ZDA, v države Zahodne Evrope pa le 7 Več začasnih del za brezposelne Javna dela koristna pomoč brezposelnim — Izpeljani programi, za katere vedno zmanjkalo denarja — Začetek urejanja lokalnih cest —Predlogi za 1992 NOVO MESTO — V začetku letošnjega maja je novomeška občinska vlada sprejela program del, ki bi jih lahko opravili kot javna dela. Šlo je za odpravo črnih odlagališč odpadkov in ureditev odjemnih mest komunalnih odpadkov, urejanje romskega naselja Žabjek, vzdrževanje javnih površin v krajevni skupnosti Žužemberk, delo z otroki med šolskimi počitnicami, vzdrževalna dela v vrtcih in pornoč ostarelim na domu. S tem programom bi lahko začasno zaposlili 54 ljudi. Republiški zavod za zaposlovanje je novomeški program javnih del v celoti potrdil in julija so bile z izvajalci sklenjene pogodbe o izvedbi. Do zdaj je večina tudi izpeljanih, na papirju je zaradi pomanjkanja denaija ostalo le urejanje romskega naselja in skrb za otroke med počitnicami, ker za ta program med starši ni bilo pravega zanimanja, precej gotovo na račun negotovih vojnih razmer in neuresničenih obmorskih dopustniških načrtov. Po programujavnih del so štirje delavci odstranili 14 črnih smetišč, za še 4 predvidena pa je zmanjkalo denarja. V ta namen je bilo v proračunu zagotovljenih 130 tisočakov, vrednost opravljenega dela pa je ocenjena na 900 tisočakov. Pospravljena smetišča zdaj krasijo lične table s ppži-vom k varovanju narave. Trije delavci pa so doslej uredili 81 odjemnih mest komunalnih odpadkov. Z delom še na- daljujejo, saj so ga opravili komaj tretjino. V Žužemberku so trije delavci začeli v drugi polovici avgusta čistiti okolice gradu in urejati pokopališča in javne poti. Delo je predvideno za 11 mesecev. V program vzdrževalnih del na objektih vrtcev in popravil igral pa je bilo vključenih 6 delavcev, ki so v avgustu in septembru opravili 1.552 delovnih ur. Ker vse delo še ni opravljeno, naj bi ga nadaljevali, za to pa bo potrebno zagotoviti denar. V obliki javnega delaje od oktobra zagotovljena strokovna pomoč pri varstvu begunskih otrok na Otočcu. V organizaciji doma starejših občanov pa od 1. avgusta dalje opravljajo 4 d.elavke in občasno 1 delavec pomoč ostarelim in onemoglim na domu. ugodno, ocenili, končno pa so bile opravljene naloge, za katere je sicer vedno zmanjkalo denaija. Dosedanje dobre izkušnje pa so tudi spodbuda, da bi na ta način začasno zaposlili še druge brezposelne in izpeljali še kakšen koristen program. Novomeška vlada je v začetku oktobra tako dodatno potrdila program Cestnega podjetja za vzdrževalna dela na lokalnih makadamskih • Javna dela naj bi se v občini nadaljevala tudi v letu 1992. Za to pa morajo vsi, ki so zainteresirani, da bi določena dela opravili na ta način, seveda pravočasno pripraviti predloge. Možnost tovrstne cenejše izvedbe posameznih del je vlada naložila proučiti tudi vsem upravnim organom občine. Vsi organizatoiji javnih del so takšno obliko začasne pomoči brezposelnim cestah v novomeški občini. Program obsega »krpanje« vozišč z gramozom in odvodnjavanje, v drugem delu pa še obsekavanje drevja, ureditev brežin, popravilo bankin ipd. ob pomembnejših lokalnih cestah. Vrednost programa je ocenjena jja 2 milijona tolarjev, z njim pa naj bi za 11 mesecev še letos zaposlili 15 ljudi. Z.L.-D. LAHKO ZNOVA PLESI sicer precej zanimanja. Na Hrvaškem in v BiH ima Labod tudi za 120 milijonov dinarjev terjatev, saj so uvedbo tolarja zaradi neprimerne vladne konspirativ-nosti pričakali premalo pripravljeni. Za veliko povečanje izvoza in prilagoditev evropskim standardom poslovanja — na primer tudi z dopusti v času mrtve sezone — so imeli nekaj mesecev časa in ko so to uredili, so prišle sankcije ES, za katere pa, kot rečeno, zaradi mnogih razlogov upajo, da ne bodo udarili tako, kot zdaj kaže. Nekateri partnerji celo povečujejo naročila. »Naš cilj je bil preživeti in doseči, da ne bi bili delavci ob kruh. To v celoti uresničujemo, po plačah pa smo na drugem mestu v grupaciji, tako da se ni pritoževati. Število zaposlenih smo, posebno v režiji, letos zmanjšali brez večjih pretresov, knjižice smo morali dati le zastopnikom po Jugoslaviji. Zadolženi smo mnogo manj kot včasih. Kako pa bo, je zdaj nemogoče napovedovati, prihodnje leto je popolna neznanka,« pravi Bratož. Z. L.-D. »Ob tekočem solidnem poslovanju pa nas vlečejo k tlom huda bremena iz preteklosti, ki so vsaj deloma tudi posledica objektivnih sistemskih okoliščin. Rešitev iščemo v treh smereh. Prva je prisilna poravnava, s katero bo po dogovoru z upniki del dolgov odpisanih, del spremenjenih v kapitalski vložek, del pa v dolgoročnejši kredit. Že pred meseci smo prosili ministrstvo za industrijo in gradbeništvo, da bi iz naslova intervencij prispevalo k sanaciji 30 milijonov dinarjev. Znesek je zdaj že vprašljiv, ministrstvo pa molči. Od ministrstva za delo pričakujemo na račun ohranitve delovnih mest 40 milijonov tolaijev. S partnerji pa se dogovaijamo o njihovih vložkih v Tkanino,« pravi direktorica Tkanine, Milena Kramar-Žni-dar. DOLENJSKI UST KJE VZETI ZA CARINE? NOVO MESTO — Če bodo ukrepi Evropske skupnosti proti Jugoslaviji, vštevši Slovenijo, zares in povsem veljali, bo Konfekcija novomeškega Novo-teksa že v novembru utrpela za najmanj 60 tisoč mark škode. Plačati bi namreč morali 17 odstotkov carine. Na čigav račun naj bi za toliko znižali plače, še ne vedo, plače pa so že zdaj zelo nizke. V decembru bi bilo še huje, saj imajo predviden še bistveno večji izvoz. Upati je, da se sankcijska juha ne bo pojedla tako vroča, kot je skuhana. »Paradoks je, da se je podjetje, ki je bilo kot del primarne industrije že skoraj pokopano, ravno v sedanjih hudih • Predhodni dogovor Novotcksove Tkanine z upniki, posebno z LB Dolenjsko banko kot največjim upnikom, je bil očitno dober. V torek je namreč uspela predvidena prisilna poravnava starih Tkaninih dolgov z upniki. časih postavilo na noge. Tekoče dela pozitivno, je skoraj v celoti usmerjeno v izvoz, umira pa zaradi preteklih zablod. Mislim, da bi bil kriminal poslati ga v stečaj, posebno v položaju, v kakršnem je Slovenija. Ko bo res evropska, tržna, sem prva za to, da gredo taka podjetja s preveč starimi grehi nad sabo v stečaj. Sedaj pa bi bila to prevelika družbena škoda. Le zakaj bi se odpovedali dolarčkom, ki jih lahko zaslužimo, kruh pa ima, četudi slab, 900 ljudi,« se še sprašuje Milena Kramar-Žnidar. Z. L.-D. GABRJE — V Gabrju v dvorani bo 23. novembra ob 19. uri ples, na katerem bo zabaval ansambel Spomin. Po juniju bo to prva tovrstna prireditev, kajti v dvorani so bili do nedavnega vojaki Teritorialne obrambe Slovenije. Sad iznajdljivosti Brkičeva odprla zlatarno, parfumerijo in galerijo Krono NOVO MESTO — Milena in Drago Brkič niti pomišljala nista, ko sta pred petimi leti v Vrhovčevi ulici v Novem mestu kupila majhno hišico, da bodo kdaj v njej zlatarna, parfumerija in galerija. Pa ju je čas prisilil v to, daje majhna hiša to tudi postala. In kdor je v petek popoldan prisostvoval otvoritvi Krone, ali je v teh dneh že hodil mimo te hiše, seje lahko prepričal, daje zunaj in notri urejena z veliko mero okusa in iznadljivosti. Drago Brkič je eden tistih, ki so kot odvečna sila morali zapustiti LC! Iskro in se znajti. Čez nekaj časa je brez službe ostala tudi Milena. Rešitev sta našla v svoji 250 let stari hiši na Vrhovčevi 3. Odločila sta se, da bosta večino del opravila sama. Drago je tako postal kot izučen orodjar, obrtnik obrtnikov. Žena mu je pomagala doma pri vseh delih in danes je kaj videti. Srednji del hiše je namenjen trgovini z nakitom in parfumi, v bivši kleti je prijetna galerija zlatega nakita, podstrešni del hiše pa sta uredila v stanovanje. »Že v službi sem imel opravka z zlatom, saj sem zadnja leta delal kot laborant in na nekatere Iskrine izdelke nanašal zlate galvanske nanose, seveda pa si nikoli nisem predstavljal, da bi kdaj postal trgovec z zlatom«, v šali pove Drago. Z nakitom se bo bolj ukvarjala Milena, kije že navezala stike z zlatarno iz Trbovelj in ateljejem za zla- tarstvo iz Ljubljane. Ta čas ima v steklenih vitrinah le njihove izdelke, načrti pa so veliki. »Rada bi privabila čimveč ljudi, kijih zanima umetnost, saj je to tudi lep nakit. V naši galeriji bova prirejala literarne večere, slikarske razstave in še kaj«, pove Milena. J. P. ZAKONCA BRKIČ - Tisoče ur za Krono. Novomeška kronika PTIČ — Novomeški ptičje poletel. 0 za novomeške obveznice. Ljudje naj bij pokupili za 20 milijonov mark in s W prispevali k razvojnemu razcvetu preste niče slovenskega juga. Na skupni pd vabi novomeški ptič v raznih velikostih dneva v dan v vseh mogočih medijih, st rih in mladih, celo takih, ki bi jih, glede* število bralcev, skoraj lahko napisali • roko. Dolenjski listje izjema. Očetje p(t jekta mu te potičke ne privoščijo. Očiti* so nekatere zamere močnejše od ekon* mike, Dolenjski listje na Dolenjskem P1 daleč najbolj razširjen časnik. Ali P oblast pri tem letenju na Dolenjce mo® pretirano ne računa. Stvar je očitno ti? obratna. Po informacijah je šlo doslej ' novce le za petkrat sto »orlov« obvezi^ MINISTER — Pri tem in še pri k»> šnem novomeškem projektu —rojew se v ljubljanskem podjetju s prelepi1 imenom Sonce — je opažena odsotn® novomeškega gospodarskega ministra.'' ga niti na javno promocijo ni bilo, čepn) bi se težko izgovoril na bolezen. Nasi® njega dne je bil gospod minister nam® povsem čil in zdrav viden na slovesni J voritvi nove žužemberške šole. Tudi k # vesnemu podpisu pogodbe o ustanovit' novomeškega stanovanjskega podjetjas; lepšim imenom Zarja, nekaj dni kasnfl1 ministra ni bilo. Ker naj bi šlo za P* membne gospodarske stvari, je napa® morda v (pre)lepih imenih. SLIKANJE — Delavec novontfj Komunale je bil zasačen, ko se je pob’ naokrog s fotografsko opremo, kakršn® si želeli najboljši poklicni fotografi-malno kamero pa bi baje občudoval trn strani »ta plavih« SAO Krajine okrat® televizijec Mirko Vesel. Za kaj bodol’ snetki iz teh čudes tehnike komunal® služili, se ne ve. Kvečjemu bi namreč t® ko služili kot dokaz, da naj bi šel vodovj ki ga napeljujejo pod komando Koma® le prek Regrških košenic, po čisto obrtni hali oz. tik nje in njenih energebj naprav v zemlji. Ali pa, da so ob nap® vanju uničili njivo lepo vzklile pšenic«' lastnika niso obvestili, da bodo kopal1' rek za vodovod. Vse tako ali tako p0®' ljudstvo. 1f% Ena gospa je rekla, da so mesari1 Predelavi Graben res pravi mojstri odgovoru na delegatsko vprašanj* poslovanju KZ Krka piše, da 289.420 kil mesa naredili 482.590 raznih mesnih izdelkov. NEMŠKA POMOČ RAZDELJENA NOVO MESTO — V začetku^ je predsednik novomeške skup* Marjan Dvornik razdelil denarn®' spevke, ki jih je kot pomoč za odp1*. vojne škode ob nedavnem obisk® N nesla delegacija nemškega mesta ^ genhagen. Pri tem so bile upoštej nemške želje. Dva tisoč mark je »j Občinski odbor Rdečega križa, j denar porabil za tehnično opremo,®*| zdaj praktično nima. Novomeška -nišnica je dobila prek tri tisoč matj® dva tisoč mark.sta dobili družini tinčič iz Tomažje vasi in Uršič iz P' Slednja je v vojni izgubila sina Fra' Anton Martinčič pa je bil v bojm Medvedjeku ranjen. V Langenhag®® še naprej zbirajo prispevke, da bi' pomagali. ČETRTINA NAJEMNIN NEIZTERJANIH NOVO MESTO — V občin? skladu stanarin in najemnin se J* konca septembra (pred podraži.'f zbralo 49,86 milijona tolarjev odst. predvidene za vse leto. Stan®',; so izterjane 93,6, najemnine pa le j' odstotno. Od zbrane vsote je b«(y milijona lanske amortizacije, 20' J, ijonov letošnje amortizacije st®h%t in 792 tisočakov amortizacije nih prostorov. Za vzdrževanje ?v vanj in poslovnih prostorov je devetih mesecih porabljenih 21,7°^ ijona tolarjev, delo in upravljanj® « da pa je stalo dobrih 6 milijonov j jev. Vzdrževalna dela so začeli in^t no opravljati v tretjem trint^i nadaljujejo pa se še zdaj. V okto® ^ bilo za vzdrževanje nakazanih datnih skoraj 5,8 milijona t° j j Amortizacijo naj bi po besedah v _jt rektorja stanovanjskega podjetja Stojana Horvata, vsekakor vrni11 d nikom oz. njim prepustili odločit® ’ * naj se z njo zgodi. Kako zares bo-Tji vprašanje, saj se navsezadnje las[%' odnosi v stanovanjskem gospod® močno spreminjajo. št. 47 (2205) 21. novembra Sprehod po Metliki V GOSTIŠČU NA DRAGAH je vrsta igralnih naprav, ki mikajo predvsem Šolsko mladino. Nemalo učencev zavije takoj po pouku v posebno sobo, kjer je treba za igrico, trajajočo le nekaj minut, odšteti 15 ali 30 tolarjev, K temu, da obiskovalcev ne manjka, pripomore tudi dejstvo, da se metliška osnovnošolska mladež v prostem času nima kam dati. To, da bi se kratkohlačniki lahko bolj oprijeli knjige, pa je že druga pesem. GOVORICE O BEGUNCIH, ki naj bi jim občinski Rdeči križ plačeval hotelske in frizerske usluge, so neresnične in zlonamerne. Resje le to, da so dobili gostitelji po 1000 tolarjev za vsakega neprostovoljnega gosta iz Hrvaške, in to za delno kritje stroškov elektrike, telefoniranja in ogrevanja. Begunci dobivajo pomoč v obleki in hrani, in sicer vsak dan od 8. do 12. ure. Dobljeni paket naj bi zadostoval za deset dni. METLIŠKA, PODZEMELJSKA IN SUHORSKA OSNOVNA šola se znajdejo v škripcih, brž ko je treba poslati učitelje na usposabljanje ali učence na najrazličnejša medobčinska ali republiška tekmo vanja. Enostavno nimajo denarja za dnevnice, potne stroške in dokaj visoke kotizacije. Za seminar o moderni osnovni Soli, ki bo v Ljubljani, bi bilo treba za udeležbo nakazati tolarsko protivrednost 350 mark. Za podzemeljsko osnovno šolo je to že več kot tretjina denarja, dobljenega iz občinskega proračuna za celomesečne materialne stroške. S POBOŽNO ŽELJO, da bi hkrati s popravljanjem kanalizacije in vodovoda v starem delu Metlike položili tudi cevi za plin, najverjetneje ne bo nič, saj ni tolarčkov. Kljub temu pa Metličani ne nameravajo vreči puške v prvo koruzo. Črnomaljski drobir DOBRA IDEJA — Na srečanju belokranjskih socialistov v Semiču je domačina Naceta zanimalo, ali so socialisti ravnali prav, ker so predlagali, naj bi Bela krajina postala regija. Darja Lavtižar Bebler mu je zagotovila, daje to res dobra ideja, kar dokazuje tudi to, da jo član predsedstva Republike Slovenije in predsednik Zelenih Slovenije dr. Dušan Plut v republiški skupščini že prodaja kot idejo svoje stranke. Pa zaradi tega socialisti niso bili jezni, prej počaščeni, dr. Plutu pa njegovega dejanja niso zamerili, saj je v prvi vrsti vendar belokranjski rojak. POD NADZORSTVOM Menda je črnomaljska zasebna galerija Miniart med najbolj varovanimi prostori v črnomaljski občini, odkar v njej razstavlja kipar Martin Skoliber. Bliža se namreč zima in tiste, ki sc kaj malo spoznajo na umetnost, zato Pa jim je veliko do lega, da ne bi zmrzovali, so zamikala lično zložena polena v Mi-niartu, s katerimi bi se bilo — tako so izračunali moč greti kar nekaj časa. Naj vsem tem še enkrat povemo, da so razstavljene umetnine, in ne običajne skladovnice, Miniart pa je še vedno galerija, in ne drvarnica. STARI AVTOMOBJLl — Najbrž, niti Bog ne ve, kako se bo v Črnomlju končalo odstranjevanje starih, neregistriranih avtomobilov, ki že precej časa razpadajo po mestnih parkirnih prostorih. Občani zahtevajo, naj jih pristojni odstranijo, in jim je prav malo mar, na kakšen način. Vlada, ki bi svojim podanikom rada ugodila, je nalogo naložila Komunali, ta pa nima ne Primernih strojev, s katerimi bi ropotijo lahko odpeljala, ne prostorov, kjer bi jo lahko hranila. Ob tem pa ji mora nekdo dobesedno s prstom pokazati, katere avtomobile lahko odpelje, ker se ne bi rada Spletla v kakršne koli tožbe, kijih ima že s tistimi, ki ne plačujejo odvozov smeti, dovolj. ( Trebanjske iveri TEČAJNIKI — Utrujeni tečajniki IK Trebnje, ki so terjali v našem časopi-da se jim ravnateljica glasbene šole, Tatjana Mihelčičeva, opraviči, ker je po njihovem odhodu skozi avlo med naslo-P°m učencev glasbene šole izjavila, da so nekulturni, brez. bontona, še niso imeli časti, da bi jim ravnateljica odgovorila. Pač Pa se je oglasil J. T., eden izmed staršev, ki daje prav ravnateljici in odkriva, kako so tečajniki lomastili in parlamcntirali, ko so °dhajali. Če že morajo otroci imeti svoje advokate, starše, bi bilo vseeno lepo, ako h' slišali še verzijo ravnateljice, in to iz prve roke. PROPADANJE — Preteklo soboto je jtgrmela še streha z vzhodnega stolpa trebanjskega gradu, ki se je delno porušil Pred več kot tremi tedni. Ta je doslej še nekako ščitila zidovje. Domačini pričakujejo, da se bo v kratkem porušil še ostanek stolpa in opozarjajo mimoidoče, da seje bevarno sprehajati okoli gradu in po cesti Pfoti Odrgi. Se bo za stolpom pričel spreminjati v ruševine še preostalo grajsko poslopje? No, tako hudo spet ni, da ne bi mogli varno k Cugljevi na briganec. . URADNIKI Slovenska država noče ‘meti nič več skupnega s Srboslavijo. Visoki uradniki v Ljubljani pa še niso vsi slekli ..navade, železne srajce« in so tudi dc-Oyno gradivo pravilnika o uporabi prometnega davka v glavi naslovili lepo z Republiko Slovenijo, »preplonkani« akt Pa je podpisal nekdanji finančni minister SFRJ. IZ NtkŠIH OBČIN I Uliti IZ NtkŠIH OBČIN Vse več delavcev prejema samo zajamčeno plačo Sindikat o uveljavljanju kolektivnih pogodb USTANOVITEV DEMOKRATSKE STRANKE ČRNOMELJ — Iniciativni odbor za ustanovitev Demokratske stranke Črnomelj (Ruplove stranke) pripravlja ustanovni zbor stranke za četrtek, 21. novembra, ob 18. uri v sejni sobi skupščine občine Črnomelj. Program stranke bo predstavil Igor Bavčar. Vabljeni! METLIKA Na ponedeljkovi seji sveta Območne organizacije Svobodnih sindikatov Bele krajine so sindikalni zaupniki na osnovi opravljene ankete v podjetjih kritično ocenili počasi uveljavljanje kolektivne pogodbe. Vzroki so v pomanjkanju strokovnih kadrov v podjetjih za to področje, slabem trenutnem gospodarskem položaju, kot tudi v nepripravljenosti nekaterih poslovodnih delavcev za pripravo in sklepanje podjetniških pogodb. Zaradi tega osebni dohodki delavcev kasnijo in zaostajajo od 10 do 30% za izhodiščnimi osebnimi dohodki, določenimi v kolektivnih pogodbah dejavnosti za posamezni mesec. Ta znižanja niso na osnovi sprejetih kriterijev dejavnosti za začasno zmanjšanje plač zaradi izgube, sanacije, nelikvidnosti, ampak zaradi trenutnih razmer v gospodarstvu in zakonske omejitve mase pri izplačilih akontacij za plače. Kljub drastičnemu padcu realnih osebnih dohodkov glede na preteklo leto imajo zaposleni v Beli krajini že za skoraj petino manjše povprečne plače, kot jih imajo v Sloveniji, zato je vsak mesec vse več delavcev, ki prejemajo zajamčene plače. Pri sedanji vrednosti zajamčenega OD 9.300 SLT bruto oz. 6.000 tolarjev neto bo skoraj 1000 delavcev v Beli krajini prejelo le zajamčene plače, kar glede na visoko rast življenjskih stroškov ne zadošča več za golo preživetje. Vodstva podjetij na vse večji pritisk sindikatov za povečanje plač pogojujejo zahtevo po odpustu določenega števila delavcev oziroma grožnjo s stečajem, kajti poleg trenutnih gospodarskih težav se podjetja soočajo s presežki delavcev. Po podatkih iz. ankete je trenutno v podjetjih nad 500 delavcev, ki so presežki, pretežno pa jim grozi zakonski odpust, kar v teh razmerah v Sloveniji pomeni odprta brezposelnost. J. M. STARŠI VSE TEŽJE PLAČUJEJO VRTEC TREBNJE — Tudi trebanjski vrtec je v letošnjem devetmesečju posloval negativno, saj je imel za dobrih 815.000 tolarjev nepokritih obveznosti oz. izgube. Tudi tu so materialni stroški naraščali mnogo hitreje, kot so načrtovali. Znatno so narasli stroški za nabavo igrač, komunalne storitve, elektriko, zdravstvene storitve, izobraževanje in drugi. Prispevki staršev so se uskladili v maju za 18 odst. in povečali z avgustom še za četrtino. Iz letošnjega trebanjskega občinskega proračuna je otroško varstvo dobilo v tričetrtlelju 7,810.000 tolarjev, to je 79 odst. načrtovanega denarja. Nov občinski praznik na Martinovo? Predrzen predlog METLIKA V metliški občini bodo ruzpisuli natečaj za datum občinskega praznika, ki bi bil sprejemljiv za vse, kar menda sedanji 26. november, obletnica napada na belogardistično postojanko na Suhorju, ni. Gotovo bo zanimivo prebirati. katere datume bodo predlagali ljudje in s čim bodo svoje predloge utemeljevali. Toda še preden je razpis za natečaj sploh zagledal luč, si drznem predlagati nov datum, če je stari pač tako sporen. To naj bi bil 11. november. Verjetno ga ni prebivalca metliške občine, ki bi se temu datumu upal oporekali. V zgodovinskih knjigah nisem zasledila, da hi se prav na ta dan zgodilo kaj. kar hi bilo za koga morda sporno. Je pa to praznik, ki ga rad praznuje vsakdo, če le ima priložnost, pa naj je njegovo ime Martin oz. izpeljanka iz lega imena ali ne. Predvsem pa je pomembno — in to v današnjih časih še toliko bolj — da je martinje ideološko neoporečen praznik. Takšne misli so prihajale na um celo udeležencem proslave ob 40-letnici Belokranjskega muzeja, ki je bita prav na martinovo. In če Metličani ne bodo pohiteli z imenovanjem novega praznika, se lahko zgodi, da jih bodo prehiteli sosednji Črnomaljci. Za to, da bi proglasili martinje za svoj praznik, bi imeli vsaj en dober razlog: njiho v župan je Martin. Potem pa bodo morali Metličani dokazovati, da imajo tehtnejše zgodovinske razloge od svojih sosedov za to, da proglasijo II. november za svoj praznik. Če jih bodo potrebovali in iskali (razloge, seveda), naj jim prišepnem, 8u so Metličani svojo najstarejšo cerkvico poimenovali po sv. Martinu. To pa bi bili lahko že zametki za nov metliški občinski praznik. M. BEZEK—JAKŠE l 0 obiralniku in o tajnih plačah Po besedah direktorja metliške KZ ni bilo pri prodaji obiralnika za koruzo nič spornega — Podatke o plačah lahko zve vsak, ki to želi METLIKA — Pred časom je na Dolenjski list poklical uslužbenec metliške kmetijske zadruge in nam je naložil nalogo, da se pozanimamo, kako je z baje sporno prodajo kombajna z.a koruzo, ki da sta ga, kot je trdil, kupila direktor zadruge in njegov sosed. Po besedah uslužbenca je bila lani izklicna cena za kombajn 7.000 DEM, letos pa je bil brez razpisane licitacije prodan za 2.000 DEM. Kako je bilo v resnici s prodajo ter tudi o tajnosti plač v zadrugi, smo se pozanimali pri direktorju Stanetu Bajuku, na katerega je njegov podrejeni naslovil največ očitkov. Kolje pojasnil Bajuk, ima kmetijska zadruga komisijo, ki osnovna sredstva, katerih zadruga ne potrebuje več ali jih namerava zamenjati z novimi, oceni in nameni za prodajo na licitaciji, ki jo PRODAJA SVINJSKIH POLIC SEMIČ — V eni od semiških zasebnih prodajaln imajo — kot je moč prebrali s plakata pred trgovino — na prodaj svinjske police. Krajani sedaj ugibajo, ali se je prodajalcem tako mudilo, da pred prodajo polic niso imeli časa umiti ali pa so zaradi naglice izpustili črki o in v. imajo v zadrugi enkrat na leto. Med tovrstno opremo je bil preteklo leto tudi stroj za obiranje koruze, licitacija pa je bila decembra razpisana v Dolenjskem listu. V zadrugi so se odločili za prodajo obiralnika iz leta 1984 zaradi njihove posodobljene tehnologije obiranja in sušenja zrnja, ne več storžev. Prodajno ceno so določili na 40 odst. cene za nov tovrsten stroj, vendar na licitaciji ni bil prodan. Zanj seje sicer zanimalo nekaj ljudi, a se jim je zdel predrag, zato se nihče od njih ni niti odločil za licitacijo. Letos septembra pa sc je, kot je povedal Bajuk, odločil za nakup obiralnika za koruzo kmet kooperant Andrej Žugelj iz Čuril. vendar je zanj, prav tako kot za morebitne kupce lanskega de- PRIDELKIS ŠOLSKE NJIVE— Tako so pretekli teden fantje iz 6. crazreda metliške osno vne šole pobirali s šolske nji ve še zadnje pridelke, korenje in kolerabo. Metliški šolarji od I. do 8. razreda že peto leto zapored v okviru družbeno koristnega dela pridelajo na 15 arov veliki njivi precej vrtnin. Mnoge zadostujejo šolski kuhinji za vse leto. Navadno vsak razred skrbi za določeno vrtnino, delo učencev ovrednotijo, zaslužek pa gre v šolsko skupnost (Foto: M. B.-J.) Kdaj bo konec utapljanja Belta Trg se je porušil — Proizvodnja se ne bi smela ustaviti — Brez korenitih sprememb ne bo konca izgub — Poimenski seznami presežnih delavcev ČRNOMELJ — Bell že dlje časa počasi tone, oktobrski dogodki s stavko vred pa so bili tudi posledica slabšanja gospodarskega položaja tega drugega naj večjega podjetja v črnomaljski občini. Tako je zatrdil v.d. direktorja Belta inž. Anton Škof. V letošnjem letu seje namreč bistveno zrušil prodajni trg, saj skoraj nimajo več kupcev v nekdanji Vzhodni Nemčiji, ne v združeni Nemčiji in ne v Jugoslaviji. Zaradi tega seje proizvodnja zmanjšala. Belt seje vsemu temu prilagajal na stroškovnem področju. Analize so pokazale, daje ukrepal v pravi smeri, a prepočasi. Že v tretji četrtini letošnjega leta so v Beltu pričeli s sanacijskim programom, GLASBENA TEČAJA ČRNOMELJ — Črnomaljska glasbena šola bo organizirala trimesečna tečaja za elektronsko klaviaturo (sinthe-sizerje) in za kitaro, začela pa se bosta decembra. Tečaja sta namenjena kandidatom vseh starosti, prijave pa bo glasbena šola sprejemala osebno ali po telefonu (na št. 068-51270) dokonča novembra. ki pa je slonel na preveč optimističnem trgu. Žačasnemu vodstvu sedaj ni ostalo drugega, kot da je iz sanacijskega programa povzel tisto, kar bi bilo letos še moč narediti. Načrtujejo, da bodo v letošnjem letu naredili 13.000 ton izdelkov, vendar v drugi polovici leta le 5.500 ton, in ne načrtovanih 7.000 ton. Zato pa je upravni organ sprejel operativni plan s številnimi ukrepi, med drugim tudi skrajševanje delovnega časa za režijske delavec. Vendar so že izračunali, da bo v zadnji četrtini tega leta kljub Krajinčanom pomoč zaradi suše Trebanjska vlada bo pomagala oškodovancem predvidoma z 200.000 tolarji KNEŽJA VAS, SELA PRI ŠUMBERKU — Na območju teh dveh krajevnih skupnosti Suhe krajine je letos, kot smo že poročali, dolgotrajna suša kmete posebej prizadela. V teh višinskih predelih je zemlja plitva, zato posevkom škodi že vsako malo daljše pomanjkanje dežja, letošnja suša pa seje raztegnila čez celo poletje. Po ocenah kmctijskopospeševalne službe je na okrog 1200 ha zemlje v teh dveh krajevnih skupnostih suša pobrala do 30 odst. pridelka. Natančno se škoda ne da ugotoviti, saj so kmetje pospravili že vse pridelke. Ocenjujejo pa, da bi bili rejci zaradi pomanjkanja krme prisiljeni zmanjšati stalež živine za približno desetino, kar pa bi povzročilo že večjo gospodarsko škodo. Obe omenjeni krajevni skupnosti sta zaprosili trebanjsko vlado za dodelitev družbene pomoči za omilitev posledic suše. Izvršni svet pa je lahko le ugotovil, da so lastniki teh zemljišč zamudili vse roke za uveljavitev republiških sredstev solidarnosti. Da bi bila zagata še težje rešljiva, pa družbeni dogovor o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravlja- nje posledic naravnih nesreč suše ne opredeljuje kot naravno nesrečo. Trebanjska vlada se ne glede na vse te zadržke dobro zaveda, da so lastniki zemljišč utrpeli določeno škodo. Da bi vsaj delno omilili posledice suše, naj bi vlada pomagala z. 200.000 tolarji iz rezervnega sklada. Občinski sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo je predlagal, da bi ta strogo namenska sredstva razdelili oškodovancem na podlagi programa sanacije najpozneje do konca tega leta. Ker je zaradi suše najbolj ogrožen stalež živine, svetovalna služba in cenilna komisija predlagata, da bi oškodo- vancem delili pomoč glede na število živine, ki jo posameznik redi. Potem ko bosta svetovalna služba in cenilna komisija te dni ugotovili število goveje živine in konj, bo komisija pripravila natančne sezname oškodovancev z višino odškodnine, ki jo bodo posamezniki uveljavili za nakup krme in krmil v eni izmed trgovin trebanjske zadruge. P. P. OPISMENJEVANJE ROMOV TREBNJE — Oblika osnovnošolskega izobraževanja s prilagojenim programom za potrebe in posebnosti Romov, ki ga je uvedla trebanjska osnovna šola v šolskem letu 1990/91, se je obnesla. Osnovna šola bo imela tudi v romskem naselju dislociran oddelek za izvedbo programa romskih otrok, starih nad 10 let. vsemu za 37,5 milijona SLT primanjkljaja, kar bo sicer manj kot v tretji četrtini, kar pa nikakor ni v tolažbo. Ža rešitev teh problemov so pripravili številne ukrepe z Ljubljansko banko, Tilio, Elektrogospodarstvom, Republiko Slovenijo. S pomočjo vseh teh bi, kot ocenjujejo v Beltu, lahko preživeli do konca letošnjega leta. Predvsem pa bi morali v najkrajšem času dobiti 20 milijonov SLT svežega kapitala, da se proizvodnja ne bi ustavila. Nekaj dni v prvem tednu novembra so namreč že stali, nadaljnje trganje proizvodnje pa bi lahko pomenilo, da si bodo njihovi kupci našli druge partnerje. Mnogi kupci jih • Sicer pa v Beltu potem, ko so pregledali trg, za leto 1992 načrtujejo za petino večjo proizvodnjo od letošnje. Vendar bi to pomenilo za 118 milijonov SLT izgube, ki pa seji bo moč izogniti le z zmanjševanjem kratkoročnih kreditov in s tem obresti za 25 odst. ter manjšimi materialnimi in nematerialnimi stroški. A ne nazadnje tudi z 28 odst. manj zaposlenimi. Kot je dejal Škof, bodo pač v Beltu morali končno začeti delati tudi tisto, česar doslej niso počeli: narediti poimenske sezname več kot 200 presežnih delavcev. 1'udi na ta način bo pač potrebno reševati Belt, ki ga je po besedah v.d. direktorja vredno reševati. že opozarjajo na redno dobavo ulitkov, med njimi tudi Cimos, ki naj bi v prihodnjem letu postal največji Beltov kupec. Prav kontinuirano delo v letošnjem letu pa naj bi bil po Škofovih besedah tudi pogoj, da se Belt v prihodnjem letu ne bi ustavil. M. BEZEK—JAKŠE • Stebra družbe sta duh resnice in duh svobode. (Ibsen) • Komunisti so preganjali tiste, ki so mislili drugače, Demos zatira te. ki mislijo. (R. Močhik) • Prijatelj je nekdo, ki o tebi vse ve in te ima kljub temu rad. (Hubbard) cembra, veljala cena, enaka 40 odst. vrednosti novega tovrstnega stroja. Po mnenju direktorja ta cena seveda ni primerljiva v markah, že zaradi tega ne, ker so letošnjega septembra veljali vsaj trije devizni tečaji. »Odločno in z. vso odgovornostjo pa zanikam, da bi stroj kupil jaz, saj tudi tolikšne pridelave nimam, da bi ga potreboval. Za Žuglja pa • Kot je dejal direktor, so ga očitki glede tajnosti plač malodane presenetili. Po njegovih trditvah v zadrugi ni delavca, ki ne bi mogel priti do podatkov, koliko kdo zasluži, če ga to zanima, pri tem pa ni v nevarnosti, da bi bil ob službo. »Seveda pa, tako kot zagotovo tudi drugod, plačilnih list ravno ne obešamo na oglasne deske,« je pojasnil Bajuk ter dodal, daje plača direktorja triinpolkrat večja od povprečne plače v zadrugi v preteklem lahko rečem, daje med največjimi kmeti v občini in je med prvimi tudi po prodaji mleka, živine, pa še trsničar je,« je pojasnil Stane Bajuk. M.BEZEK—JAKŠE Izobraževanje premnogim še vedno smrdi Tretjina zaposlenih nima osnovne šole ČRNOMEU — Tudi z najvišjih uradnih mest v črnomaljski občini prihajajo zahteve, naj bi imel vsak občan končano osnovno šolo, srednjo izobrazbo pa 90 odst. prebivalcev. Zal pa so to zgolj pobožne želje. Resnica je namreč, da v občini kar tretjina vseh zapo-slenih nima končane osnovne šole, ali povedano tudi drugače, kar polovica zaposlenih nima formalne poklicne izobrazbe. Čeprav so ti podatki zastrašujoči, pa so vseeno nekoliko spodbudnejši kol pred nekaj leti Toda to ni zasluga nobenega prosvetitelja. pač pa se je precej nekvalificiranih delavcev iz drugih republik in občin vrnilo domov. Zato bi moralo biti osnovnošolsko izobraževanje odraslih še vedno prednostno in seveda čim bolj množično. Pa jim na Ljudski univerzi črnomaljskega Zavodu za zaposlovanje nekaj let ni uspelo zbrati dovolj kandidatov niti za en sam oddelek, v preteklem letu sta bila dva kombinirana oddelka, letos pa obiskuje osno v-no šolo za odrasle 18 slušateljev. To pa je skoraj toliko kot kaplja v morje, če vemo. da je po podatkih, starih komaj mesec dni, v občini od 6.000 zaposlenih brez končane osnovne šole L 780 ljudi Od lega samo v Iskri od 1.480 delavcev 453, v Beltu od 955 zaposlenih 26 L Odgovor na vprašanje, zakaj se jih tako malo odloči za dokončanje osnovne šole, pa po vsej verjetnosti tiči v tem, da se po nobenem zakonu niso prisiljeni izobraževati Očitno pri nas še vedno ni tolikšne krize, da bi se ti ljudje kljub pomanjkljivi izobrazbi bali za svoje delovno mesto, zato bi jih morali v podjetjih bolj spodbujati, da bi prijeli za učbenike. Zlasti še, ker to ne za podjetja ne za delavce ne bi pomenilo nikakršnih stroškov, kajti osnovnošolsko izobraževanje odraslih plača država M. BEZEK-JAKŠE V RDEČIH ŠTEVILKAH TREBNJE — Osnovne šole v trebanjski občini so v letošnjem tri-četrtletju poslovale z 1,837.000 tolarji izgube. Če bi upoštevali še 1,425.000 tolarjev stroškov neobra-čunane amortizacije od opreme (po sklepu trebanjske vlade je obračunana le 30 odst.), bi bila podoba še bolj porazna. Izguba nastaja predvsem pri materialnih stroških, saj so bili ti priznani po sprejetem letošnjem načrtu le za 18 odst. večji od lanskih. To pa očitno ne zadošča dejanskemu naraščanju cen in stroškom šol za pouk ter vzdrževanja objektov in naprav v šolah. Po ukinitvi internata posebne osnovne šole na Mirni so se povečali tudi stroški za prevoz učencev. Šole so dobile v devetih letošnjih mesecih 85 odst. vsega načrtovanega denarja, ker rebalans oz. renominacija proračuna še ni bila opravljena. DOLENJSKI UST IZ NtkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Lil Stanovanjski zakon pod lupo Z okrogle mize v Ribnici, kjer je zakon razlagala ministrova svetovalka RIBNICA — Ribniški socialisti so v petek, 15. novembra, organizirali okroglo mizo o novem stanovanjskem zakonu. Na številna vprašanja občanov in predstavnikov posebne strokovne službe IS za stanovanjsko gospodarstvo in skupščine občine Ribnica je po uvodni obrazložitvi poglavitnih sprememb, ki jih zakon prinaša na stanovanjskem področju, odgovarjala svetovalka ministra za urejanje prostora, urbanizem in planiranje pri republiškem komiteju, Nevenka Kanduč. Zakon prinaša lastninjenje — v prvi vrsti določa lastnike nad stanovanji, ki so bila prej dana v upravljanje. Zakon od njih zahteva, da morajo v roku dveh let stanovanja prodati, če jih imetniki stanovanjskih pravic ali njihovi ožji družinski člani želijo odkupiti. Rok za sklenitev kupoprodajne pogodbe je 30 dni po vložitvi zahtevka, vrednost točke pa velja na 30. dan po vložitvi popolne vloge. Davek plača prodajalec, če se stranki ne dogovorita drugače, v nasprotnem primeru lahko kupec prodajalca toži. Trenutno ni možen nakup v hišah, ki jih je zajela denacionalizacija, ne vojaških stanovanj in stanovanj carine Medtem ko je za stanovanja vojske in carine že pripravljen predlog, da bi jih lahko Za lažji prehod Kočevski IS določil po-goje za odkup stanovanj KOČEVJE — Izvršni svet skupščine občine Kočevje je 15. novembra med pomembnejšimi sklepi sprejel sklep o 35-odstotm podražitvi stanarin za december in številne sklepe v zvezi s prodajo stanovanj po stanovanjskem zakonu in še posebno stanovanj na Trgu zbora odposlancev št. 12 do 18. Na podlagi novega zakona se lahko že v kratkem pričakuje v povprečju 150-odst. povečanje stanarin. Zato je bil IS mnenja, da bo ta preskok lažji, če se odločijo že za decembrsko povišanje stanarin. S 35-odst. povišanjem so dosegli šele 55% vrednosti ekonomske stanarine in so med skupno 56 občinami še vedno nekje v sredini. Odločili pa so se tudi za 6-odst povišanje cen proizvodnje in distribucije vode za gospodinjstva in gospodarstvo, ter 59,2-odst. povišanje cen prečiščevanja odplak za gospodinjstva in 58,7-odst. za gospodarstvo. Glede prodaje oz. odkupa stanovanj pod pogoji, kijih predvideva zakon, so sprejeli sklep — ta je, kakor smo zvedeli kasneje, nezakonit — da vrednost točke velja na dan vložitve popolne vloge. V kupoprodajne pogodbe nameravajo vnesti klavzulo, daje pogodba nična, če še ugotovi, da ima občan, kije stanovanje kupil, že hišo ali stanovanje, do katerih je prišel z ugodnimi stanovanjskimi krediti, oz. tudi če hišo s takšnimi krediti gradi. Z imetniki stanovanjskih pravic v bivših kadrovskih stanovanjih bodo sklenili kupoprodajne pogodbe, če v najemnih pogodbah za kadrovska stanovanja ni nobenih omejitev. V nasprotnem primeru bodo stanovanja obdržali kot službena, ne glede na mnenje šole, naj se vsa stanovanja prodajo, saj, denimo, na drugi strani Zdravstveni dom hoče, da bi se vsa stanovanja obdržala. Glede odprodaje stanovanj na Trgu zbora odposlancev št. 12 do 18 so določili izhodiščno ceno za licitacijo v znesku 57.600 tolarjev za kvadratni meter. Do prave tržne vrednosti stanovanj je namreč težko priti in jih bo pokazala šele javna dražba. M. LESKOVŠEK - SVETE odprodali, s tem da bi se kupnina zbirala na posebnem računu, pa bodo prvi morali počakati, da bodo stanovanja vrnjena lastnikom, kar lahko traja tudi nekaj let. Odkupili jih bodo lahko pod enakimi pogoji kot ostali, lastnik pa bo razliko dobil od občine. Če se lastnik za prodajo ne bo odločil, bo moral z imetnikom stanovanjske pravice skleniti trajno najemno pogodbo, imel pa bo tudi omejeno zgornjo neprofitno najemnino. Imetniki stanovanjskih pravic, ki niso slovenski državljani, stanovanj ne morejo odkupiti. Če imajo v ožji družini polnoletnega člana, ki je slovenski državljan, pa ta lahko stanovanje odkupi, saj se lahko stanovanjska pravica prenese nanj. Lastnik lahko zavrne sklenitev kupoprodajne pogodbe, če ima imetnik stanovanjske pravice hišo ali stanovanje ali če hišo gradi. S tistim, ki hišo gradi, lastnik sklene le začasno najemno pogodbo, ki se le izjemoma lahko obnovi. V teh primerih se lahko zavrne tudi izplačilo deleža ob izselitvi, ki znaša 30% od vrednosti stanovanja. Vendar je tu presoja prepuščena lastniku stanovanj. Odpravnina naj bi bila plačana takrat, ko se stanovanje izprazni, vendar če denarja ni, zakon predvideva dogovor, da občan dobi izplačano revalorizirano vrednost takrat, ko lastnik predhodno izpraznjeno stanovanje proda. Do odpravnine so upravičeni le tisti, ki se na- meravajo izseliti v teku dveh let po uveljavitvi zakona. Tisti, ki so se že izselili, imajo tako kot vsi ostali imetniki stanovanjskih pravic pravico v času dveh let zahtevati povrnitev realno ocenjene vrednosti njihove lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice, vendar rok, do kdaj mora lastnik to storiti, ni določen. Poravnal se bo samo tisti del lastne udeležbe, ki jo je občan prihranil z namenskim varčevanjem ali s prodajo deviz, ne pa tudi z ugodno najetimi krediti. Tisti, ki se ne bodo odločili za nakup stanovanj, bodo še vedno zaščiteni. Z lastnikom bodo sklenili trajno najemno pogodbo, ki se bo lahko obnavljala iz roda v rod kot doslej. V roku treh let bo morala občina določiti socialna stanovanja in neprofitne stanarine. Vsem tistim občanom, ki ne bodo mogli poravnati stanarin, bo razliko do polne cene krila občina. Hišnih samouprav po novem zakonu ni več. V večstanovanjskih hišah bo moral biti upravnik, ki bo lahko fizična ali pravna oseba. Roki za sklenitev pogodb o upravljanju niso postavljeni, zato je tu še vedno odprta cela vrsta vprašanj. Ker podjetja ne bodo več skrbela za stanovanja za svoje delavce, je ustanovljen republiški stanovanjski sklad. Vanj se odvaja 20% kupnine oz. 1. in 7. obrok od prodaje stanovanj. Predvidevajo, da se bo v času dveh let v njem združilo okoli 5 milijard tolaijev (obseg okoli 2.800 stanovanj), kar bo poleg drugih virov sklada soliden vir za dodeljevanje stanovanjskih kreditov za mlade družine. M. LESKOVŠEK-SVETE Bodo kočevske cerkvene ure spet delale? Mozeljska spet bije MOZEU — Čas po drugi svetovni vojni cerkvam na kočevskem ni bil naklonjen. Mnoge so bile uničene ali obsojene na propadanje. Tako je bilo do nedavnega tudi z mozeljsko. Pred dobrim mesecem dni pa se je po približno 25 letih v njej ponovno oglasila ura v zvoniku. Za krajane, ki so s prostovoljnim delom in prispevki že obnovili zunanjost cerkve, trenutno pa obnavljajo tudi njeno notranjost, je bil to velik dogodek. Franc Štefanič iz Kočevja se je lotil popravil cerkvenih ur. Najprej sije nekaj takšnih ur dobro ogledal in se posvetoval s 87-letnim strokovnjakom Vinkom^ Dežmanom. Štefanič, zaposlen v Šolskih učnih delavnicah v Kočevju, kjer opravlja varilska in ključavničarska dela, je bil prepričan, da bo zastavljenemu delu kos. Obiskal je kočevskega župana gospoda Metelka in mu pojasnil svojo zamisel. Delo je bil pripravljen opraviti zastnoj v upanju, da bo kasneje dobil kakšno naročilo. G. Metelko mu je predlagal popravilo mozeljske ure. Franc seje dela lotil takoj. Pri tem so mu pomagali Jože Vidmar s strugarskimi deli, elektrikarska dela je opravil Alojz Novak, številčnico na kontrolni uri je obnovil Dušan Dežman, pri montaži ure pa je sodeloval tudi inž. Andrej Jerše. Skupno so v obnovo in popravilo ure vložili preko 1.700 delovnih ur. USPEŠNO POPRA VILO—Francu Štefaniču (na sliki) je bila obnova cerkvene ure v Mozlju prvo delo te vrste, zato zanj ni zahteval nobenega plačila. Ura, ki jo je 1872. leta naredil Johann Pogatschnig iz Podnarta, je bila v zelo slabem stanju. Kar 176 delov mehanizma je bilo treba nadomestiti z novimi. Mehanizem je sedaj zavarovan pred mehanskimi poškodbami in umazanijo z ličnim ohišjem. Prenos 200 kg težkega mehanizma v sam vrh cerkvenega zvonika je bil pravi podvig, saj so vleko opravljali ročno, v razmeroma majhnem prostoru. Po skoraj petih mesecih je bila 400 kg težka ura obnovljena. Potrebno jo je bilo le še naravnati, tako da danes v zadovoljstvo vseh, Franca in krajanov, kaže točen čas. O vrednosti takšne ure in obnovitvenih del je težko govoriti, strokovnjaki pa jo cenijo na nekaj 10 tisoč mark. Franc je torej opravil veliko delo, vprašanje pa je, če bodo mozeljskemu primeru sledile tudi druge cerkve na Kočevskem. M. LESKOVŠEK-SVETE 0 vojašnici že prva nesoglasja Ministrstvo za obrambo ne soglaša z ribniško zamislijo, da bi zapuščeno vojašnico namenili le za civilne potrebe — Nadzor niti nad stanovanji?_ RIBNICA — V predlogu ribniškega izvršnega sveta, ki so ga posredovali ministrstvu za obrambo o spremembi namembnosti nekdanjih objektov JLA, je večina objektov predvidena za civilno uporabo. Uporabljali naj bi jih gospodarstvo, šolstvo in zasebniki. Ribniška kasarna, ki obsega s pomožnimi stavbami okoli 15 ha zemljišč v neposredni bližini mestnega centra, je v razmeroma slabem stanju. Pred prihajajočo zimo jo je potrebno popraviti in zaščititi. Objekte v jugovzhodnem delu kasarne, ki so po predlogu v celoti namenjeni obrtno-industrijski dejavnosti, naj bi takoj oddali v najem. V nekaterih objektih, kot sta pekarija in hladilnica, je možno ohraniti prvotno dejavnost. Z najemnino bi vsaj delno krili stroške popravila in zaščite. Zahodni del kasarne, kjer so zgrajeni športni objekti, pa bi namenili za bodoči šolski center občine Ribnica. Dom JLA v Ribnici, ki je bil zgrajen z okoli 40-odstotno udeležbo občine, je potrebno po predhodnem dogovoru o razmejitvi pravic in obveznosti med občino in republiko kar najhitreje ponovno aktivirati. Objekte v Ortneku, ki so strogo namenski, saj gre za skladišče tekočih goriv, naj bi prevzelo ustrezno civilno podjetje, ki se v Republiki Sloveniji ukvarja z oskrbo z naftnimi derivati. Za potrebe Teritorialne obrambe je predlagana lokacija na Ugarju, kjer so skladiščni objekti razporejeni na zelo veliki površini. Zaradi oddaljenosti in neurejene infrastrukture niso primerni za uporabo v civilne namene. S tem predlogom pa se ministrstvo za obrambo ne strinja. Pri ogledu objektov je obrambni minister Janez Janša povedal, da bodo za potrebe območnega štaba TO dodeljeni prostori v kasarni, kjer je bila včasih ambulanta. Tudi nad 84 stanovanji, ki so v lasti jugoslovanske vojske, občina ne bo imela nadzora, saj jih bo uporabljala TO za svoje potrebe. O vsem ostalem bo, po besedah Janeza Janše, možen dogovor med občino in republiko. S tem pa so že okrnjeni osnovni cilji, zastavljeni v predlogu o bodoči namembnosti teh objektov, saj sije težko predstavljati, da bosta vojska in šola delovali na istem prostoru. M. LESKOVŠEK-SVETE TRIGLAV V NOVIH PROSTORIH KOČEVJE — V petek je bila naTr-gu zbora odposlancev otvoritev novih prostorov, ki pomeni tudi nov začetek dela kočevskega predstavništva Zavarovalnice Triglav d.d., poslovne enote iz Novega mesta. Direktor Zavarovalnice PRVI USPEH STARI LOG — V Starem Logu bo v sredo, 27. novembra, otvoritev žagalnice in predelave lesa za suho robo. Investitorji so SO Kočevje, Limex, d.o.o., iz Novega mesta in Mercator — Kmetijsko gospodarstvo Kočevje. Gre za prvi primer investicije, ki je nastala na osnovi programa revitalizacije občine Kočevje # K m Triglav iz Novega mesta, Boris Šepetave, je ob tej priložnosti povedal, da se premije zaradi konkurence niso spremenile. Trudijo se, da bi zavarovanja prodajali in ne le kasirali, takšen pristop pa zahteva tudi drugačen način dela. Namen zavarovalnice ni, da bi pokrivala večino zavarovanj, zato se konkurence ne bojijo, čeprav je z izločitvijo zavarovalnic tržni delež Triglava upadel z lanskih 90 na 70 odstotkov. Obrtnikom najvišje priznanje Milan Kučan med gosti na slavnostni seji sevniške občinske skupščine — Priznanja ob občinskem prazniku — Obrt se je že dobro razvila__________________ STUDENEC — Na petkovem slavnostnem zasedanju sevniške občinske skupščine v domu gasilcev in prosvete na Studencu so v prisotnosti številnih visokih gostov, med katerimi je bil tudi predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan, podelili letošnja občinska priznanja. Najvišje, grb občine Sevnica, je prejela sevniška obrtna zbornica. OD KOLOVOZA DO ASFALTA — Škoda, ker je slabo, deževno vreme preteklo soboto nekoliko skazilo slovesnost ob otvoritvi približno 2 km asfalta na regionalki od Lok oz. odcepa za lmpolje do Zavratca. Zanimivo in duhovito je bilo kratko pričevanje, takole pod dežniki, Jožeta Žiberta. kije bil leta 1954 tajnik gradbenega odbora za prenovo kolovoza v količkaj prehodno, prevozno makadamsko cesto. Predsednik sevniške vlade Marjan Kurnik pa seje zah valil republiški upra vi za ceste, kerje u vrstila posodobitev te ceste v letošnji plan del. Izrazil je upanje, da se ne bodo spremenili načrti za nadaljevanje asfaltiranja te ceste proti Impoljci v letu 1992. Posodobljeni odsek ceste R 363 proti Zavratcu je odprl kmet Peter Rupar (na sliki), prizadevni prvi predsednik gradbenega odbora za makadamsko izvedbo lega odseka, za katerega je Zibert rekel, daje bil tako zagnan in vprežen pri posodobitvi nekdanjega kolovoza, daje že trpela kmetija. (Foto: P. Perc) Priznanje Dušana Kvedra-Tomaža sta dobila Gasilsko društvo Studenec — za 60-letnico uspešnega delovanja v preventivi in operativi ter obrtnik Slavko Češek iz Sevnice, medalje Dušana Kvedra-Tomaža pa so bili veseli Ulrich Rupret st. iz Sevnice, Stane Kokove in Mirko Zalokar s Studenca, Postaja milice Sevnica in Območni štab teritorialne obrambe v Brežicah. V času 45-letnega organiziranega delovanja obrtništva in 15-lctnega delovanja Obrtne zbornice je bil narejen velik korak pri uveljavljanju obrti v družbi. V zbornico je danes vključenih 385 obrtnikov, ki opravljajo obrt kot glavno dejavnost, in 140 obrtnikov, ki se ukvarjajo z obrtjo kot dopolnilno dejavnostjo. Pri sevniških obrtnikih je zaposlenih 239 delavcev. Zbornica ima od leta 1983 lastne poslovne prostore v stari Sevnici, v njej pa deluje 5 sekcij: avtoprevozniška, lesarska, kovinarska, frizerska in gostinska. Leta 1987 je takratno Obrtno združenje (letos se je tako kot podobna združenja povsod po Sloveniji preimenovalo v zbornico) ustanovilo Sklad za pospeševanje drobnega gospodarstva. Zdaj že proučujejo možnosti preoblikovanja sklada v obrtniško hranilno službo ali celo v obrtniš- ko banko. Zbornica sc lahko pohvali z zelo dobrim sodelovanjem s sevniško vlado, v kateri že vrsto let sodeluje eden izmed obrtnikov, zadolžen za obrt. Veliko pozornost posveča zbornica izobraževanju svojih članov. Zato vsako leto prireja svetovalne in izobraževalne seminarje za posamezne stroke, seznanja člane z novostmi v davčni zakonodaji in skrbi za njihovo izpopolnjevanje v tujih jezikih. p. p. GRB OBČINE SEVNICA — To najvišje občinsko priznanje izroča predsednica sevniške občinske skupščine in sla mostna go vornica na seji na Studencu, Breda Mijovič, predsedniku Obrtne zbornice Sevnica, Slavku Vilčniku (na posnetku). V kulturnem sporedu je sodeloval Oktet Boštanjskifantje ter mladi Studenčani in Scvničani. (Foto: P. Perc) METALNA NADOMEŠČA KRMELJ — Zaradi vojne in poznejših dogodkov je morala kr-mcljska Metalna prekiniti namensko proizvodnjo za JA, dotlej osnovni program. Takoj so okrepili komercialo, da bi izpad proizvodnje nadomestili z izdelavo transportne, geološke in rudarske opreme. Tako jim je uspelo zapolniti dve tretjini svojih proizvodnih zmogljivosti, zato se pojavljajo začasni in trajni presežki delavcev. To zagato rešujejo v okviru kadrovske sanacije Metalne in z reorganizacijo znotraj družbe. Sodelovanje z nemškim Liebhcrrjem poteka dobro, skupaj z Metalnino Tovarno avto-žerjavov in strojev se dogovarjajo za količine v naslednjem letu. NEZAKONITO — Kočevski izvršni svet je na podlagi ugotovitve, da bi bilo zaradi velikega števila zahtevkov za odkup stanovanj in dolgotrajnosti postopka od vložitve zahtevka do sklenitve kupoprodajne pogodbe do kupcev stanovanj pošteno, da se jim zaračuna vrednost točke na dan vložitve zahtevka za odkup, takšen sklep tudi sprejet. To odločitev, kije resnično samo v dobro kupca, za katerega zakon trdi, da stoji na njegovi strani, pa ravno uradno zadolženi razlagalci zakona označujejo za nezakonito. Vrednost točke naj bHeljala na dan sklenitve pogodbe torej na 30. dan po vložitvi zahtevka, kar pomeni, da bi vse kupce zajela že nova vrednost točke. Po mnenju svetovalke ministra za urejanje prostora, urbanizem in planiranje, Nevenke Kanduč, je vsako drugačno ravnanje nezakonito. Kočevski IS se uradno svojega sklepa torej ne bi smel držati, lahko pa bi se ga neuradno s tem, da bi vloge obravnaval, kot da so bile oddane prej, kot so dejansko bile. V tem primeru bi bile zadeve baje bolj zakonite. POTREBNE BODO TOŽBE — Če bo kočevski IS vztrajal pri sprejetem sklepu, da ob prodaji stanovanj plača davek kupec, a se ta s tem ne bo strinjal, kupcu ne bo preostalo drugega, kot da IS toži. Vprašanje pa je, če bi bilo to »pošteno«, kolikor se bo IS lahko — tako ali drugače — držal vseh svojih sklepov. Drobne iz Kočevja Ribniški zobotrebci STRAH PRED ZAVISTNIM PO- SMEHOM — Zaposleni v Ljubljanski banki so pogosto izpostavljeni kritikam lanov zaradi razkošnosti objektov, v katerih delajo, visokih plač, ki jih prejemajo, in tudi same poslovne politike Ljubljanske banke. Tako je tudi z zaposlenimi v izpostavi te banke v Ribnici. Zato v ribniški banki neradi dajejo informacije, ki bi lahko bile povod za nove kritike ali celo posmeh občanov. Tako nismo zvedeli, kaj in kako je bilo z domnevno »poplavo« sefov, do katere naj bi prišlo že v prvih dneh njihovega poslovanja v novih prostorih, češ daje to njihova interna zadeva. Takšnim razlagam bi se lahko izognili, če bi se občani zavedali, da zaposleni »niso krivi, da delajo v dobro stoječem podjetju«, če zavist torej ne bi bila vodilo pri mnogih sicer upravičenih kritikah občanov; le-te bi pač morale biti naslovljene na drug naslov. NEVARNO PARKIRANJE — Postaja milice Ribnica opozatja vse voznike, obiskovalce diskoteke Jutro pri Ribničanu, naj ne parkirajo ob robu vozišča magistralne ceste, ker s tem ogrožajo ostale udeležence v prometu, posebno pešce. Parkirajo naj na parkirnih prostorih in poljskih cestah v bližini lokala. BOBEK NOVI KOMANDIR PM SEVNICA SEVNICA — Na predlog republiškega ministrstva za notranje zadeve je sevniška občinska skupščina razrešila dosedanjega komanditja sevniške Postaje milice, Daniela Dobrška, kije prevzel nove dolžnosti v inšpektoratu milice UNZ Krško. Prav tako so razrešili Dobr-škovega dosedanjega namestnika, 30-letnega Andreja Bobeka, in ga imenovali za novega komandirja PM Sevnica. Sevniški paberki SODČEK — Krajam Studenca so toplo sprejeli predsednika Milana Kučana in številne goste. Izkazali so se lovci z bogato razstavo in kostanjevim piknikom-Na srečanju s krajani v domu gasilcev so prišle do besede članice aktiva kmečkih žena oz. kuharice iz doma na Impoljci s kulinaričnimi dobrotami. Svojega predsednika pa so Studenčani presenetili s polnim sodčkom domače kapljice lzrez-barjeno posvetilo na hrastovem sodu jasno naznanja, čigava last je posfela ta vinska posoda. Kučan je rekel, da sodčka ne bo odpeljal domov, se bo pa ob letu spet oglasil za kak kozarček. Ga bodo Studenčani držali za besedo? ŠKROPILNICA — Med slavljenci so bili tudi studenški gasilci in njihov predsednik Stane Kokove. Neki drug gasilec, piše se Trupej, je doživel ob prikazu gašenja požara s staro škropilnico iz začetka tega stoletja moker krst. Sevniški gasilci so tako zavzeto ročno gnali napravo iz leta 1906, da seje vse zgodilo bliskovito. Zaradi slabih tesnil je popustila spojka in dodobra stuširala Trupeja. LASTNINJENJE Ob članek o lastninjenju v Jutranjki v Dolenjskem listu se je bivši direktor te tovarne, Karl Vehovar, spotaknil na pogovoru Milana Kučana in Ferija Horvata s posavskimi gospodarstveniki v Sevnici, zatem pa je piscu teh vrstic Vehovar na Studencu najavil, p° mnenju drugih prisotnih pa dokaj ostro zagrozil, obširen odgovor. Smo za odpira" nje novih front, če te služijo odkrivanja resnice. Navsezadnje taka polemika dobro vpliva na prodajo časopisa, smo odrgnili Vehovarju. Do zaključka redakcije * * * * v ponedeljek pa v Novo mesto ni prispel0 nobeno njegovo pismo. Morda je pa to še bolje zavoljo zdravja in ljubega miru, Krške novice ZADREGA — Na seji krškega izvršnega sveta so se pogovarjali o predpisu o javnem redu in miru. Danilo Siter je rekel, da bi morali v odloku kako predvideti tudi prevzgojo ljudstva, kajti ta da koristi več kot kaznovanje za prekršek. Po takem predlogu so se Siterja kolegi v vladi neko-ljkanj privoščili. Nekdo mu je razigrano zabrusil, da bo pač kot predlagatelj poskrbel za vzgojo ljudstva. Nekoga je obšla misel, da bi omenjeno vzgajanje ljudstva izpeljali nemudoma, še tisti dan, kajti v Krškem je bil tega dne otroški parlament. Zanimivo. Sicer pa je jasno, kako se bodo stvari sukale v resnici. Država bo sprejela odlok, kjer so zapisane sankcije za prekrške. Z zaračunavanjem kazni bo zaslužila, trud z. vzgajanjem pa bi jo samo stal nekaj denarja. KRIŽIŠČE — Ob novi bencinski črpalki je nanovo narejena cesta. Na cesti je neke vrste križišče, ki to pravzaprav ni. Gre za to, da manjka vsaj ena cesta proti zahodu, ki sojo že zgradili nekaj pednjev daleč. Zaradi nedograjene zadeve se cesta nenadoma zoži. Poznavalci trdijo, da so omenjeni zamašek na cesti pustili kot naravno barikado zoper oboroženega sovražnika v »papučah«. Če je to res, bi se smelo glede na razvoj dogodkov po juniju zdaj nadejati skorajšnje razširitve. PAMET IN ŽAMET — Čeprav naslednje poročilce ni od danes, mu še ni potekel rok trajanja. Je bilo pa tako: v eno od vinskih kleti so na vozičku s pnevmatikami tovorili velik vinski sod. Toda vrata kleti so prenizka, je ugotovilo spremstvo. Strokovnjaki v žametnih oblekah so si belili glavo, kako ga poriniti noter. Najod-ločnejši med njimi sije že zavihal rokave, da bi lastnoročno razbil tista prekleta vrata. Tedaj je nastopil možakar v modrem kombinezonu in s ključem petindvajset v roki, rekoč: »Spustite zrak iz koles.« Sod so brez težav zapeljali v klet. PRECEJŠNJE ZANIMANJE BRESTANICA — Da bi Brestani-čani bolje obvestili javnost o sebi, so natočili študijo o ureditvi ribnikov in izrabi ostalih turističnih zanimivostih ter kulturnih vrednot širšega območja Brestanice. Študija je v izdelavi. Za omenjeno temeljitejšo predstavitev so se domačini odločili tudi zaradi ugodnih podatkov o dosedanjem turističnem prometu. Letos so zabeležili zlasti velik obisk ribičev. Novo v Brežicah IGRAČKANJE — Nekdo, ki ljubi skrivalnice, se je »pošalil« na račun brežiškega radia. Vse tako kaže, daje po telefonu obvestil kar nekaj državljanov, da so nagrajenci nagradne igre radia iz Brežic. Na radiu so popenili, kot bi se temu lahko teklo. Če bi anonimnež delil nesojenim srečnikom čokolade, bi radijci še prenesli. J°da nagrade, ki si jih je izmislil malce čudni šaljivec, so bile računalnik, pralni stroj in podobno blago. Najhuje je to, da nagradne igre radio sploh ni bil organiziral. Pa naj po tem nevsakdanjem neznančevem početju reče, daje ljudstvo otopelo ■n da nima več domišljije. VASOVANJE — Nekje pri Bizeljskem ljudje danes težko pridejo na hrvaško stran. Včasih, ko še ni bilo take meje, ni bil noben podvig, če si šel na kavo k sosedu na Hrvaško. Razmejitev pa ni udarila samo po kavopivcih, ampak tudi po kos-c'h, žanjicah in svinjskih trgovcih. Da niti ne govorimo o vasovalcih! Njih država ne upošteva, vendar imajo zaradi meje prav °ni največje sitnosti. Vzemimo: nedavno s° na hrvaški strani na domu morebitne podoče neveste pripravili priložnostno po-Jedino. Fant s slovenske strani se zaradi obmejnih straž ni mogel prebiti do obložene mize niti do postlane postelje, kar je 'zzvalo ogorčenje in skrb rajajočih sosedov in zlasti sosede na hrvaški strani. Spor So potem le zgladili. KAM BI DEL? — Črnemu humorju ni odklenkalo, ker mu preprosto ne more odklenkati, ker so črni časi. Dokazi so ysepovsod. Glede tovrstnega humoija posejmo tegale. Ko so na seji brežiške občinske skupščine razpravljali, kam spra-V|b posebne odpadke, je nekdo predlagal, jucer bolj potiho, naj jih Slovenija da Srbom. To bi naredila tako, da bi jih izročila f*rvatom, ti pa bi jih vgradili v krogle in J'h potlej dostavili prvoomenjenemu naslovniku. \l BR€ŽIŠK£# TELEVIZIJSKI SPORED :::: ČETRTEK, 21. XI. SLOVENIJA 1 0.15 TELE- 8.35— 13.40 in 14.50 TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.00 MOJA DRUŽINA IN OSTA-LE ŽIVALI, angl. nadalj., 9/10 9.30 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike ŠOLSKA TV' 10.20 VPLIV ONESNAŽEVANJA NA ŽIVLJENJE V POTOKU 10.35 RAZLIČNI NAČINI GI- BANJA ŽIVALI 10.50 NEKOČ JE BILO... ________________ŽIV- - UENJE: PREBAVA 11.15 MOSTOVI 11.45 ZGODBE STIGA TREN-TERJA, švedska naniz., 2/6 12.40 VIDEOSTRANI 13.30 DNEVNIK 1 15.15 MOZAIK MOSTOVI 15.45 SOVA,ponovitev 16.40 EP VIDEO STRANI 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK PO SLEDEH NAPREDKA, ponovitev 17.350 V ČETRTEK OB 17.30 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE TELOVADKA, franc, nadalj., 3/10 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 EVITA PERON, amer. nadalj., 1/4 21.10 TEDNIK 22.10 DNEVNIK 3, VREME 22.30 POSLOVNA BORZA 22.35 SOVA TAKSI, amer. naniz., 5/12 FILM OŽIVI, franc, nadalj., 1/8 JAZZ, BLUES... 0.05 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.40 Za slovenske zmage (ponovitev) — 17.10 Euroritem (12. oddaja) — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 Žarišče — 20.30 Klasični dosež- ki v oblikovanju (angl. dok. serija, 5/6) - 20.55 Mali koncert — 21.00 Svet na za- slonu — 21.30 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike: D. Zajc: Voranc (predstava Drame SNG Ljubljana) — 23.10 Yutel — 0.10 Program HTV 1 PETEK, 22. XI. SLOVENIJA 1 NEDOLŽNOST, švicarski film DRAŽLJIVO, franc, erotični pri čLJIVO, franc, erotični program 1.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem (ponovitev 12. oddaje) — 17.30 Studio Maribor — 19.00 Vide- omeh (ponovitev) — 19.30 Dnevnik ' — 20.00 Žariš HTV — 20.00 Žarišče — 20.30 Ex libris: Kabaret (ponovitev) — 21.30 Mozart na turneji — 22.25 Program HTV 1 — 23.50 Vutel — 0.50 Program HTV 1 SOBOTA, 23. XI. SLOVENIJA 1 -0.50 8.20— 13.45 in 15.25 - 8.35 VIDEO STRANI 8.45 TV MOZAIK 8.45 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 27. lekcija 9.10 RADOVEDNI TAČEK 9.20 LONČEK, KUHAJ 9.35 POTEPUH IN NOČNA LUČKA 9.45 MAVEC 10.00 ALF 10.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 1145 II. MEDNARODNI FESTIVAL ZBOROVSKEGA NAREČNEGA PETJA 12.15 MOZART NA TURNEJI 13.15 FORUM 13.30 DNEVNIK I 15.40 VIDEO STRANI 15.50 DRUGA GODBA, ponovitev 16.20 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 POROČILA 17.05 ZADNJI ZVEZDNI BOJEVNIK, amer. film 18.45 KLASIČNI DOSEŽKI V OBLIKOVANJU, angl. dok. serija, 5/6 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.00 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 ONA + ON 21.45 SOVA NA ZDRAVJE!, 39. epizoda amer. naniz. 22.10 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.35 SOVA: FILM OŽIVI, franc, nadalj., 2/8 TRIP, amer. film 0.40 VIDEO STRANI TOREK, 26. XI. SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 2 18.30 Teleski: Pripravimo se na smučanje (ponovitev) — 19.00 Garfield in prijatelji — 19.30 Dnevnik HTV - 20.15 Filmske uspešnice: Nenavadni Hovvard Hughes (amer. film) — 22.15 Program HTV I — 22.40 Yutel - 23.40 Program HTV 1 NEDELJA, 24. XI. SLOVENIJA 1 8.35 — 12.55 in 13.15 — 0.55 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.00 V ČETRTEK OB 17.30, ponovitev 11.00 ANGLEŠČINA - FOLLOVV ME, 29.1ekcija 11.30 SEDMA STEZA 12.00 OSMI DAN 12.40 VIDEOSTRANI 13.30 DNEVNIK 1 14.25 VIDEO STRANI 14.35 MOZAIK, ponovitev ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 29. lekcija 15.05 SOVA, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK ŠOLSKA TV 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 OBČUTEK KRIVDE, angl. nadalj., 6/7 21.00 NOVOSTI ZALOŽB 21.10 YVF,S MONTAND, 2. del 21.55 DNEVNIK 3, VREME 22.15 POSLOVNA BORZA 22.30 SOVA: ŽIVLJENJE BREZ GEORGA, angl. naniz., 6/6 7.50 — 13.30 in 13.50 — 0.25 TELETEKST 8.05 VIDEO STRANI 8.15 ( FILM OŽIVI, franc, nadalj., 5/8 “ C/ GLASBA SKOZI ČAS, 8/16 0.45 VIDEO STRANI 1 živRžav A MATINEJA: SLOVENIJA 2 8.35 — 11.30 in 13.15 — 1.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK KLUB KLOBUK LJUBEZEN IN SOVRAŠTVO, kanadska nadalj., 4/4 EURORITEM, 12. oddaja 13.30 DNEVNIK 1 14.50 MOZAIK, ponovitev 15.20 SOVA, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK, ponovitev TEDNIK, ponovitev 18.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.00 FORUM 20.20 EPOPEJA RDEČEGA KRIŽA, franc. dok. serija, 1/4 21.10 ZGODBE STIGA TRENTERJA, švedska naniz., 5/6 22.10 DNEVNIK 3, VREME 22.35 SOVA: PRI HUXTABLOVIH, 17. epizoda amer. naniz. TELOVADKA, franc, nadalj., 3/10 9.40 GLASBA SKOZI ČAS, 3/16 10.40 GARFIELD IN PRIJATELJI, ponovitev 11.05 40 VESELIH KOŠIRJEVIH LET 11.35 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 DNEVNIK 1 12.40 PRISLUHNIMO TIŠINI 14.05 BARBARA STREISAND, ponovitev 14.45 JOHANN SEBASTIAN BACH, nemška nadalj., 1/8 15.30 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STEANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 POROČILA 17.05 PLINSKA LUČ, amer. film 18.55 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 MOJ PRIJATELJ GIONO, franc, naniz., 4/6 21.15 EPP 21.20 ZDRAVO 22.40 DNEVNIK 3, VREME 23.05 SOVA: RAZREDNIK, amer. naniz., 1/22 FILM OŽIVI, franc, nadalj., 3/8 0.15 VIDEOSTRANI 17.10 Euroritem (13. oddaja) — 17.30 Studio 2 Koper — 19.00 Zvoki tamburic -— 19.30 Dnevnik SA — 20.00 Žarišče — 20.30 Umetniški večer: Povečava: France Štiglic, portret in igrani film — 23.30 Yute! HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroška oddaja — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 Satelitski programi — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Otroška oddaja — 18.45 Znanstveni program — 19.15 Risanka— 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Serijski film — 20.55 Žrebanje lota — 21.00 V velikem planu — 22.30 Dnevnik 2 — 22.55 Kino-klub Evropa — 0.25 Poročila SREDA, 27. XI. SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 2 Opomba: Gala slovesnost mednarodne atletske fondacije 14.00 Program HTV — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 V orlovi deželi (angl. po-ljudnoznan. serija, 8/8) — 20.50 Drugačne zvezde: Savana (potopisna reportaža, 2/6) — 21.20 Ciklus filmov Line Wertmueller: Bell Starr (italij. film) — 23.00 Yutel 8.35 — 12.40 in 13.15 — 1.15 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK, ponovitev ŽIV ŽAV ZID, JEZERO, posnetek gledal, predstave EURORITEM 13.30 DNEVNIK 1 15.10 VIDEOSTRANI 15.20 SOVA, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK, ponovitev BOJ ZA OBSTANEK PONEDELJEK, 25. XI. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.45 in 13.15 — 1.25 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 10.35 VIDEO STRANI 13.30 DNEVNIK 1 15.00 OBZORJA DUHA, ponovitev 15.20 SOVA, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 1 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 D. Jovanovič: ZID, JEZERO, posnetek gledališke predstave SNG Drame Ljubljana 21.40 OSMI DAN 22.25 DNEVNIK 3 22.50 PORTRET MOJMIRA LASANA 27 70 SOVA- NEDOTAKLJIVI, 13. epizoda amer. naniz. 1.15 VIDEOSTRANI DOMAČE OBRTI, nizozemska izobraž. oddaja, 10/13 17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA DOLGO POTOVANJE PROTI DOMU 21.55 INTERVJU 22.35 DNEVNIK 3 23.00 VIDEOGODBA 23.45 SOVA: ALF, amer. naniz. FILM OŽIVI, franc, nadalj., 6/8 1.05 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 18.10 Euroritem (ponovitev 13. oddaje) — 18.30 Alpe-Jadran — 19.00 Studio Maribor — 19.30 Dnevnik ORF — 20.00 Športna sreda — 22.15 Svet poroča — 23.00 Yutcl HTV 1 SLOVENIJA 2 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroški program — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 Satelitski program — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar, Šolski program — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Otroški program — 18.45 Poljudnoznanstveni program — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Filmski večer — 22.00 Dnevnik 2 — 22.25 Dokumentarni program — 23.25 Poročila 17.10 Teleski 90: Pripravimo se na smučanje (ponovitev) — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik KP — 20.00 Zelena ura — 21.00 Sedma steza — 21.30 Omizje — 23.00 Pesem je... Vlado Kreslin s prijatelji - 23.50 Yutel SLOVENIJA 1991 Tabor ob boku grafičnemu bienalu O pomenu tabora likovnih sramorastnikov v Trebnjem za Slovenijo govori Zoran ______Kržišnik — Zaradi vojne 24. tabor šele sedaj — Priprave na jubilej TREBNJE Letošnji tabor likovnih samorastnikov v Trebnjem bi moral biti žejunija, vendar je njegovo izvedbo preprečila vojna. Te dni (od četrtka do nedelje) pa so zagnani samorastniški delavci pripravili 24. tabor, na katerem so sodelovali Jerko Biško, Josip Boltižar, Darja Lobni-kar-Lovak, Boris Lavrič, Stane Novak, Olga Kolar in Lucijan Reščič. Organizirali so ga zaradi ohranjanja kontinuitete, v veliki meri pa je ravno v teh časih potrebna še večja pozornost medsebojnim stikom in vezem. Ravno tako so že pričeli s pripravami na jubilejni 25. tabor, ki bo naslednje leto. V okviru tabora, kije tokrat potekal v gostilni Cugelj, je nastal tudi pogovor z. Zoranom Kržišnikom, predsednikom umetniškega sveta tabora, sicer direktorjem Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani. • Naslednje leto mineva 25 let od prvega tabora likovnih samorastnikov. Prve priprave na jubilej ste že začeli? Da, potrebno je pregledati in ovrednotiti opravljeno delo, saj je tabor kot tak pomemben za kompletni razvoj likovne umetnosti. V teh 24 letih se je razvijala dinamika tega li- kovnega udejstvovanja in trebanjska galerija je na nek način sinteza te dejavnosti. Trenutno pripravljamo program, ki ga bo potrebno kasneje verificirati in naj bi obsegal posebno razstavo, posvečeno imetnikom najvišjih priznanj naivne umetnosti, katalog, publikacijo, mape grafik oz. risb, avkcijo in še kaj. • Značilnost taborov v preteklosti je bila njihova internacionalizacija! Kako naprej? Spričo vsega dogajanja v naši družbi je še kako pomembna odprtost v svet, saj so elementi te likovne umetnosti pomembni tudi za identiteto nove samostojne države. * Ima naivna umetnost perspektivo? Seveda! Na nek način namreč ne podlega vsemu tistemu, čemur podlega t.i.-akademska umetnost. Tam je mnogo perturbacij, novih trendov, ogromno stvari je vezano na ostale stroke, na primer na filozofijo, sociologijo,... Likovna umetnost v domeni naive vsemu temu ne podlega toliko, je pa na nek način emocionalna, direktno čustvena in se odziva na razmere v okolju. • Nekateri pravijo, da naiva ni umetnost? Potem tudi Altamira (prazgodovinske zidne slikarije v podzemni jami Altamira v Franciji) ni. S tem, ko nekdo naredi likovno akademijo, še ni umetnik, čeprav ima za to kvalifikacijo. V umetniku, akademskem in naivnem, mora biti ustvarjanje, talent. Je pa res, da je visoka kvaliteta včasih težko določljiva in je ravno tu potrebno biti zelo previden. Res je tudi, da so nekateri gledali na naivo preveč pridobitniško. • Lojze Peterle mi je pred letom dni dejal, da je Galerija likovnih samorastnikov med največjimi vrednostmi Trebnjega, ki pa se ga Trebanjci ne zavedajo! Mislim, da so se Trebanjci vrednosti tabora še nekako zavedali, manj pa seje tega zavedala republika. Slovenci imamo zelo kvalitetno likovno umetnost, imamo pa dve eksponira-ni, t.i. Mednarodni grafični bienale, ki je absolutno obdržal rang prvega v svetu, in trebanjski tabor, ki je absolutno internacionaliziran. Afirmacija naše naive v svetuje bila dosežena, ni pa bila toliko vzdrževana in izrabljena. TOMAŽ BUKOVEC mm. * Iti- n H V A LA, SLO VENU A ! — S temi besedami so se na odru v no vomeški Športni dvorani organizatorjem, nastopajočim in več kol tisoč obiskovalcem zahvalili begunski otroci iz Otočca. Dobrodelni koncert, ki ga je v največji meri organizirala glasbena hiša Sraka, so podprta tudi številna podjetja in obrtniki, najbolj Stanovanjsko komunalna banka d.d. Novo mesto, ki je prispevala 100.000 tolarjev. Na sliki: Na koncu so sc predstavili vsi nastopajoči. (Foto: J. Pavlin) ŠOLAM VEČ DENARJA NOVO MESTO — Republiško ministrstvo za šolstvo je nedavno razposlalo po občinah pismo, da poleg 36-odstotnega povečanja plač pripada šolam tudi 38 odst. več denarja za materialne stroške. V Novem mestu so ugotovili, da so se sredstva, kijih nakazujejo šolam v ta namen, od lanskega do letošnjega septembra povečala za 65 odst., cene osnovnih postavk v teh stroških pa so se medtem zvišale od 217 do 510 odst. Nobena od šol ne more delavcem izplačati 1.460 tolarjev mesečno regresa za prehrano, kot je priporočil sekretariat za finance, saj bi to vzelo več kot pol mesečne dotacije za materialne stroške. Dodatne probleme povzroča šolam skoraj enomesečna zamuda pri nakazovanju denarja za materialne stroške iz proračuna. Novomeška vlada je zaradi tega sklenila, da šolam pripadajo za 38 odst. večji materialni stroški že od 1. septembra dalje, povračila zanje pa naj bi izplačevali s čim krajšim časovnim zamikom. NOVE LITERATURE — NOVA POTA LJUBLJANA — Pod tem naslovom bo danes, v četrtek, 14. novembra, popoldne potekala v Cankarjevem domu predstavitev sodobne avstrijske in slovenske književnosti, ki sta ju pripravila Društvo slovenskih pisteljev in Maxim-ilian Droschl, založnik iz Gradca v Avstriji. Sodelovali bodo: Lilian Faschin-ger, Antonio Fian, Alfred Koleritsch, Georg Pichler in Fabjan Hafner iz Avstrije ter Niko Grafenauer, Drago Jančar, Kajetan Kovič, Lela B. Njatin in Tomaž. Šalamun iz. Slovenije. KRAJEVNA IMENA ZA ŠOLE KNJIŽNIČARJI DANES V REVOZU NOVO MESTO — Aktiv specialnih knjižničarjev, ki deluje pri Društvu knjižničarjev Dolenjske, bo imel svojo prvo sejo danes, v četrtek, 21. novembra, ob 10. uri v prostorih Revozovega Izobraževalnega centra. Knjižničarji se bodo seznanili s prizadevanji za kakovost in z njimi povezanimi izobraževalnimi oblikami, spregovorili o nalogah matične službe v Študijski knjižnici Mirana Jarca, nato pa obravnavali standarde za specialne knjižnice in tekočo problematiko. TRAMVAJ POŽELENJE ZA NOVOMEŠKI ABONMA NOVO MESTO — V torek, 19. novembra, so si Novomeščani ogledali novo abonmajsko gledališko predstavo. Z dramo Tramvaj Poželenje ameriškega dramatika T. VVilliamsa je gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. NOVO MESTO — V preteklih desetletjih so bile le redke osnovne šole v novomeški občini, ki bi imele le krajevno ime. Nekaj se jih je imenovalo po znanih slovenskih osebnostih, še več pa po partizanskih brigadah, korpusih, divizijah ipd. Zdaj je temu konec. Novomeška osnovna šola, znana kot Katja Rupena, se zdaj imenuje Center, grmska, bršljinska, šmihelska, brusniška, škocjanska in še druge osnovne šole v občini so z, občinskim dovoljenjem prav tako že odstranile iz svojih imen »partizanske« dele. Večinoma se šole zdaj imenujejo preprosto po krajih, v katerih so. • Ko mine pijanost utopije, se marsikdo strezni in zapije. • Kaj je Balkan? Evropski balkon na afriško stran. • Peterle nikoli ni bil na oblasti (Toplak) ORAČ RAZSTAVLJA V ITALIJI NOVO MESTO — Novomeški slikar Janko Orač razstavlja svoja dela v Gorici v Italiji. Razstavo so odprli v soboto, 16. novembra, popoldne v galeriji slovenske Katoliške knjigarne (Piazza Vittoria 25). Spremna beseda, ki jo je za zloženko napisal Janez Mesesnel, predstavlja Oračevo slikarstvo kot barvno orkestracijo na ploskvi, kar pa ni samo abstraktna igra. ŠESTERICI PODELJENA TRUBARJEVA PRIZNANJA LJUBLJANA — V torek so v Cankarjevem domu podelili Trubarjeva priznanja, s katerimi Zveza kulturnih organizacij Slovenije nagrajuje posameznike za njihovo dolgoletno delo pri širjenju bralne kulture. Trubarjevo plaketo sta prejela dr. Branko Berčič, dolgoletni vodja rokopisnega oddelka v NUK-u, in karikaturist, ilustrator in urednik Božo Kos. Trubarjevo diplomo pa so dobili Ana Gradišar, Marija Kozar-Mukič, Marjeta Novak-Kajzer in Aleksander Peršolja. KRIŽ — V Ribnici na vhodu t’ župnišče pri cerkvi in novem poslovnem objektu so postavili štiri metre viso* leseni kip Jezusa Kristusa, simb‘1 krščanstva. Kip je izdelal akadentsf kipar Stane Jarm iz Kočevja. (E°l°' M. Glavonjič) fr Komedije za smeh in premislek o sebi BREŽICE — Zdajšnji čas postavlja na oder našega vsakdanjega življenja ve-uko neveselega in neprijaznega, številne stiske in krče, ki porajajo dramatične zaplete z nepredvidljivimi in nemalokrat bolečimi posledicami. V scenarijih današnjosti je toliko vsega tega, od strahu zaradi negotovosti pa rastočih napeto-s,i do izbruhov, da človek prav zahrepeni po smehu, razvedrilu, sproščenosti, zabavi. Zaželi si kaj takega, da bi se lahko vsaj za uro, dve razbremenil skrbi, Pozabil, kaj ga dan za dnem tišči k tlom. Na vse to so najprej in predvsem Pomislili v brežiškem Zavodu za kultu-r°, ko so sestavljali spored gledališkega abonmaja, ki ga prenovljeni prosvetni dom spet omogoča, oziroma ko so se razgledovali po ponudbi slovenskih gledališč, iskali v repertoarjih lahkot-nejša dela in pretresali možnosti za gostovanje takšnih predstav na brežiškem odru. Iz dokajšnje ponudbe so naposled 'zbrali štiri predstave štirih gledališč, ki se bodo v Brežicah zvrstile od novembra do januarja prihodnje leto, podrobneje pa so opisane v abonmajskem gledališkem listu, izšlem z denarno pomoto sponzorjev. V njem so podrobnejši P°datki o abonmaju, katerega vpis bo Potekal do danes, četrtka, 21. novembra. Danes pa bo v Brežicah tudi že prva abonmajska predstava, in sicer bo v Prosvetnem domu ob 19.30 (ob tej uri pgd° vse predstave) nastopilo Gledaje Toneta Čufarja z Jesenic s komedijo Marina Držiča Tripče de Utol-Ce- To delo o bogatem priletnem oteščanu, ki bi rad svoj denar investiral v Poroko z mlado sosedo, je gotovo ena naJbolj radoživih renesančnih iger. Druga abonmajska predstava bo v Petek, 6. decembra, ko bo na brežiš-Iern odru gostovalo Gledališče Ptuj z 8ro mladega slovenskega dramatika V|''ja Ravnjaka pod naslovom Aneks. S to res vedro predstavo komične fantazije, ki nagovarja tako gledalce kot same igralce, naj se prepustijo življenju v tem trenutku, kije naša večnost, je letos februarja ponovno oživela profesionalna dejavnost ptujskega gledališča, in to po 30 letih. V soboto, 21. decembra, bo tretja abonmajska predstava, in sicer si bodo obiskovalci lahko ogledali komedijo Georgesa Feydeauja Poskrbi za Ame-lijo, s katero bo gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Delo spremlja oznaka, daje lahkotna in kot urni mehanizem precizna bulvarka, čista mojstrovina o lahkoživi Parižanki, njenem zaročencu, ki pred odhodom na vojaške vaje zaupa svojo izvoljenko v varstvo prijatelju... Zadnja, četrta predstava gledališkega abonmaja bo v četrtek, 9. januarja 1992, ko si bodo Brežičani lahko ogledali komedijo Toneta Partljiča Slikar v Tolmunu, s katero bo gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Delo govoti,, o slikarju —umetniku, ki pride v vas Tolmun kot gost slikarske kolonije, kjer uživa slavo in ljubezen ženskih src, nazadnje pa se izkaže, da ne • Kranjski jezik je sam na sebi bogat, le ljudje so revni z besedami (V. Vodnik) Dvorana jim je zaploskala NOVO MESTO — Mineva 35 let, kar je v Novem mestu začel delovati upokojenski mešani pevski zbor. Od zborov, ki ta čas obstajajo v novomeški obči-J® upokojenski drugi najstarejši — starejši je moški zbor KUD Dušana Jere->a’ osnovan enajst let prej, takoj po osvoboditvi leta 1945. Upokojenski zbor je ustanovil Boris . avnik in bil tudi njegov prvi zborovod-Ja- Za njim je zbor več let, vse do svoje SrTlrt'. vodil Tone Markelj, potem pa je v°dstvo prevzel France Milek. Zadnja eta novomeški upokojenci prepevajo Pod vodstvom Sonje Pirc. * treh desetletjih in pol delovanja je z”or naštudiral nad 150 pesmi in jih iz-VaJal na 365 nastopih. Na leto je imel Povprečno deset nastopov ali skoraj | Vsak mesec enega. Že ti podatki govore I o 'zjemni prizadevnosti pevcev in pevk, j 114 0 urah vaj niti ne govorimo. Ne gre samo za porabljen čas, ki so “a olani zbora vložili v učenje pesmi in | Poprave na nastope, gre preprosto tudi njihovo vzdržljivost. Vedeti je na-potrebno, da upokojenski zbor se-j. vljajo ljudje, ki so že v tretjem živ-I j^njskem obdobju. S pesmijo si ohranja-J0 sProščenost in vedrega duha. Zbor je vseskozi štel okoli 30 pevcev i Pevk, ob 35-letnici ustanovitve jih zbn nekaj nac* 30- Ta visoki jubilej je 1 (”°r proslavil s celovečernim koncer-me5 v petek, 15. novembra, v novo-j^škem Domu kulture. Pod vodstvom sk k 6 *)‘rc Je zapel enajst pesmi sloven-ra/ skladateljev ter nekaj narodnih iz prjJ|jJbS*ovensk'b pokrajin, seveda v J^nji del koncerta je s svojim na-sc.P®m zapolnil mlajši mladinski pev-zbor Glasbene šole Marijana Kozine vodstvom Cvetke Hribar. Ta zbor ni fef*' ^esl Pesm' 'n znova potrdil, da to« ■ nak'jučno izbran za nastop na le-vmladinskem pevskem festivalu nj| u’ki P« je, žal, odpadel. Srečanje je ^rejše in najmlajše peske generacije P°trdilo, da tudi v novomeški občini J/led čustvom in mislijo v^Dolenjskem muzeju razstavlja Branko Šuster dvoNOVO MESTO — V mali razstavni lj 'ani Dolenjskega muzeja so v petek, lik n°.ventbra, zvečer odprli razstavo 'n an'k stvaritev — reliefov, objektov lrj ~dlptur — 39-letnega Branka Šus-Ijj,’diplomiranega pedagoga in učitelja v MVne vzgpje, zaposlenega na OŠ Grm Sred°Vem mestu' Muster se poleg nepo- prehaja zborovska pesem iz roda v rod kot pomembno kulturno izročilo/ Med koncertom seje zvrstilo na odru več govornikov, ki so sporočili zboru čestitke in dobre želje za nadaljnje delovanje, v imenu Društva upokojencev Novo mesto jih je izrazil predsednik Miro Thorževski, v imenu Izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto kot pokrovitelja prireditve pa Andrej Kirm, če omenimo samo ta dva. Omenimo še, da so praznovanje jubileja upokojenskega pevskega zbora omogočili nekateri sponzorji. Jubilej je tudi priložnost za podelitev priznanj. Zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke in pisna priznanja za dolgoletno prepevanje v zboru je dobilo kar 27 pevcev in pevk novomeškega upokojenskega zbora, izročil pa jim jih je Slavko Rauch, predsednik odbora za glasbeno dejavnost pri občinski ZKO. Viktor Bartolj pa je nekaj posameznikom, najzaslužnejšim za delovanje zbora, izročil pisna priznanja Društva upokojencev Novo mesto. Med drugimi sta priznanje prejeli zborovodkinja Sonja Pirc in predsednica zbora Pavla Avbar. Petkov koncert pevskega zbora novomeških upokojencev in mlajšega mladinskega pevskega zbora novomeške glasbene šole je bil zanimiv in lep kulturni dogodek, ki mu je velialo vsestransko prisluhniti, tudi s kritiške strani. Lahko rečemo, da sta si oba zbora zaslužila aplavz, ki ju je z njim nagradila povsem napolnjena dvorana. I. ZORAN C^ega dela z učenci ukvarja še pose-1s teorijo likovne pedagogike, lastno » Varjanje pa je zanj, kot sam pravi, in rji *a kvalitetnejše pedagoško delo cir "krati elementaren način komuni- Nja' pt^a Pričujoči razstavi, prvi, na kateri ^gledalci širše in celostneje razgrinja i*ka • t? svojega večletnega likovnega 'h r»n^a 'n snovanJa> vzbujajo pozornost dC| kgujejo zanimanje gledalcev vsa *Dt> teka ustvarjalca, od imaginarnih Udetov« do »lesnih slik«. Obrazi sti-rt(. anih moških in ženskih likov, »port-ancev«, so podani v profilu, beli na % j- Sn' podlagi in dopolnjeni z bakre-i0|lc°, ki jo je moč premikati od luknje "knje na preluknjanem delu plosk- zna dosti več od pleskarja in bo za njim ostalo le nekaj slabih amaterskih slik in tu in tam kak otrok. Ta štiri dela torej sestavljajo program brežiške abonmajske gledališke sezone. Kot rečeno, gre za lahkoten žanr, za sprostitev. To pa vendarle niso samo komedije za smeh. »S svojo globoko človeško dimenzijo so tudi komedije za premislek, o nas samih in o svetu,« pravi v predgovoru v gledališkem listu Miran Kaudek, direktor Zavoda za kulturo v Brežicah. I. ZORAN PRIPRA VLJEN1 NA ZAHTEVNO DELO — Monografijo Novega mesta, ki bo izšla v prvi polovici prihodnjega leta, so podrobneje predstavili njen urednik Jovo (Irobovšek, glavni urednik Dolenjske založbe — Tiskarne Novo mesto, Franc Šali, in oblikovalec Peter Simič. Dolgoletne želje stopile na tla Novo mesto bo kmalu dobilo svojo monografijo — Delo je v rokah domačih •• ustvarjalnih moči — Bila naj bi boljša od drugih podobnih publikacij NOVO MESTO — Če bi sklepali po številu tistih, ki so se prejšnji četrtek odzvali vabilu odbora za pripravo monografije o Novem mestu na razgovor, potem bi seveda ugotavljali, da Novo mesto še dolgo ne bo imelo svoje monografije in bo še naprej zunaj vrste tistih slovenskih mest, ki so si že omislila tak način svoje predstavitve. Vendar bi sklepali napačno. Res seje od povabljenih odzvalo silno malo predstavnikov naročnikov, kar pač kaže, da jih sama priprava ne zanima (vsekakor čudno), a kot je bilo slišati in videti, je monografija na najlepši poti, da se končno uresniči. Po letih želja in načrtovanj bo Novo mesto le dobilo publikacijo, v kateri bo predstavljeno z besedo in sliko. Prve zamisli o monografiji Novega stavitev Novega mesta. Premik k dejan mesta segajo nekaj desetletij nazaj, vendar so bile dolgo pobude bolj na oblakih želja kot na trdnih tleh. Do prvega pomembnejšega premika je prišlo leta 1979, ko je Dolenjski muzej, kjer se zavedajo velikega pomena, ki ga ima Novo mesto za nekatera zgodovinska obdobja, predvsem halštat, opozoril na potrebo, da se to svetovno pomembno dediščino primerno predstavi. Zamisel so nato nadgradili v monografsko pred- ski uresničitvi teh načrtov pa je bil opravljen z imenovanjem delovne skupine za pripravo monografije. Delovna skupina, ki jo kot urednik monografije in usmerjevalec dela vodi Jovo Grobovšek, se je pri tehtanju, komu naj zaupajo izdelavo monografije, odločila, da se v celoti opre na domače moči ter tako da publikaciji domači ustvarjalni pečat. Pisanje besedila je prevzel in v glavnem že tudi opravil zgodovinar Stane Granda, fotografiranje so zaupali Bojanu Radoviču, ki je prav tako že opravil precejšen del svojega posla, oblikovanje bo opravil Peter Simič, z zahtevno tiskarsko nalogo pa se bodo prav kmalu spoprijeli v novomeški Tiskarni. Monografija je zasnovana ambiciozno, po besedah Jova Grobovška naj bi bila boljša od drugih podobnih publikacij. Tako v tekstovnem kot v fotografskem delu naj ne bi ostala pri golem predstavljanju dejstev, marveč naj bi kljub poljudnosti besedila strokovnjakom odpirala nekatera vprašanja in jih spodbujala k novim raziskavam, fotografije pa naj bi bile ob potrebni dokumentarnosti zasnovane tudi ustvarjalno in naj bi pri bralcih vzbudile dejaven odnos do slikovnega gradiva. M. MARKELJ Muzej ni svetišče, ampak laboratorij Slovenski muzealci so imeli prejšnji teden dvodnevno strokovno posvetovanje v Šmarjeških Toplicah — Pregled dosežkov slovenske muzeologije_ ŠMARJEŠKE TOPLICE — Muzeji niso nekaj zaprtega in posvečenega, niso vzvišeni templji kulturnih vrednot, kakor tudi sami po sebi niso definirane kulturne vrednote, torej sploh niso nekaj, kar deluje razumsko hladno. Nasprotno, so organizmi, in to še kako živi, pravi laboratoriji. V njih teko najrazličnejši procesi, od strokovno obdelovalnih do znanstveno raziskovalnih, pri čemer se družijo in prepletajo najrazličnejše stroke ter razrešuje problematika, ki jo pred muzeje vedno znova postavljajo razvoj dejavnosti, zahteve prostora in časa, a tudi zakonodaja. O muzejih in muzejskih dejavnostih govorimo in pišemo drugače kot pred leti, ko njihova vloga in pomen še nista bila takšna kot danes. Danes je v muzejih združenega toliko vsega, da prihaja osnovna muzejska dejavnost komaj še do izraza. Pojavlja se zelo heterogena problematika in med problemi tudi takšni, kakršnih muzeji še včeraj niso poznali. Vse to je prišlo z razvojem in zahtevami po modernizaciji. Veliko tega je bilo moč slišati na dvodnevnem strokovnem zborovanju slovenskih muzealcev, ki gaje 13. in 14. novembra v sodelovanju z Dolenjskim muzejem pripravilo Društvo muzealcev Slovenije v Šmarjeških Toplicah. To je bilo prvo zborovanje po več kot desetih letih, a kot je zapisal Stane Mrvič, predsednik društva muzealcev, na rob vna- prej objavljenim referatom, bodo poslej takšna zborovanja pripravljali vsaki dve leti. Potem ko je Stane Mrvič odprl zborovanje in ko je novomeški župan Marjan Dvornik blizu 70 udeležencem predstavil novomeško občino, so muzealci delali po skupinah. V zgodnjih večernih urah so opravili občni zbor svojega društva, na katerem so nekaterim muzejskim delavcem podelili diplome Zveze muzejev Slovenije o izvolitvi v višje nazive, zatem pa je novomeški župan za vse priredil sprejem. V skupinah so obravnavali razmerje med primarnimi strokami in muzeologijo, govorili o uporabnikih muzejskega gradiva in informacij, pri čemer so poudarjali pomen pedagoškega dela, ter razgrinjali problematiko v zvezi s fizič- nim varovanjem muzejskega gradiva. Oddelek za muzejsko dokumentacijo pri Slovenskem etnografskem muzeju pa je pripravil prikaz muzejske računalniške dokumentacije. Drugega dne so pregledali zaključke in ugotovitve delovnih skupin, nato pase odpravili na strokovno ekskurzijo v Pleterje in Kostanjevico. Na letošnjem zborovanju so torej razpravljali o aktualnih temah muzeal-stva in v treh zaokroženih celotah podali poglede na pomen in vlogo muzejev v primarnih strokah, opozorili pa še na probleme varovanja muzejskega gradiva, na dokumentacijo in uvajanje računalniške obdelave podatkov. Ob tem so govorili tudi o vlogi muzejev pri popularizaciji muzejskega dela, o premični dediščini in prepotrebnem pedgoškem delu v muzejih. Referati in razprava, ki so jo spodbudili, so dali lep pregled stopnje razvoja, ki gaje dosegla slovenska muzeologija v zadnjih letih. Ta stopnja pa je že na marsikaterem področju muzejskega dela takšna, da z njo pred Evropo ni treba začetniško zardevati. I. ZORAN Mozaik ljubiteljskih dogajanj V brežiškem gradu razstavlja 19 likovnih ustvar-jalcev iz Posavja BREŽICE — Kot da bi sledili misel Jožeta Humra, nekdanjega predsednika ZKO Slovenije in pevca v oktetu, daje namreč v slehernem človeku skrit umetnik, ki ima, čeprav še tako droban in nebogljen, pravico do svojega glasu in dolžnost, da se oglasi, so posavski likovniki po treh letih spet sklenili, da se družno predstavijo občinstvu, za prikaz svojih prizadevanj na področju likovnega ustvarjanja pa so izbrali brežiški grad. Tako je v tem gradu oziroma v galeriji Posavskega muzeja na ogled od četrtka, 14. novembra, razstava, na kateri sodeluje 19 likovnih ustvarjalcev iz brežiške, krške in sevniške občine z 41 deli. Med razstavljavci je vrsta novih imen, kar vsekakor razveseljuje in priča o tem, • Na razstavi posavskih likovnikov v galeriji Posavskega muzeja v Brežicah sodelujejo: Vlado Cedilnik, Stane Fabjančič, Janja Flisek, Bojan Horvatič, Karmen Jazbec, Slavica Jesenko, Andreja Komočar, Alojz Konec, Asta Lazar, Tugo Lebič, Lado Leben, Cvetka Miloš, Silvo Mirt, Milan Oštir, Pavle Predanič, Zvone Skalic-ky, Jerica Šantej, Darja Veljkovič in Viktor Zemljak. da se likovna dejavnost razširja in krepi, manj spodbudno pa je, da sodeluje tako malo izšolanih, poklicnih likovnikov. Prav zaradi slednjega razstava ne more biti prava podoba ustvarjalne moči in dosežkov, ki v Posavju nastajajo, marveč je lahko le bolj ali manj posrečen mozaik dogajanj na področju likovnega amaterizma. Če povzamemo osnovno ugotovitev, ki jo je o razstavi izrekla Jožica Vrtačnik-Lorbek, lahko razstavljavce (razen poklicnih slikarjev) razdelimo v dve skupini. V prvo sodijo tisti, ki gojijo t.i. klasično motiviko (portreti, krajina, tihožitja, male lesene plastike), v drugo pa tiste, ki se spopadajo z bolj modernističnimi zasnovami in iščejo globlji smisel svojim iskanjem. Razstava bo odprta do sobote, 30. novembra, vsak dan pa si jo jo moč ogledati med 8. in 13. uro. I. Z. • Če ne bomo brali, nas bo pobralo. (Pavček) ve. Ob »portretih« ždijo skulpture v lesu in patinirani glini, ljudje v stoični drži in zadržanosti, vdani v svojo usodo. Tretji del eksponatov predstavljajo »lesne slike«, »pokrajine«, z nanosi barvnih odtenkov na les in nekih znakov. Razstava kaže avtorjevo razpetost med čustvovanjem in razmišljanjem, njegovo naklonjenost filozofiji in razglabljanju o religioznem pa o smrti, minljivosti itd. Na vse to je opozarjal tudi otvoritveni program v avli pred razstavno dvorano in obiskovalce duhovno pripravil na ogled Šustrovih del. Danijel Brezovar je predvajal svoje barvne posnetke iz narave, Andrej Grabnarje dogajanje spremljal z glasbo in povedal nekaj misli o umetnosti, Jožef Matijevič je predstavil avtorja razstave in razstavljena dela, sam avtor pa je recitiral poezijo in s tem opozoril, da se njegovo likovno ustvarjanje pravzaprav osmišlja na ozarah poetičnega. Zanimiva razstava bo odprta do 8. decembra. I. Z. Jubilej z mislijo na Naso pesem Trebanjski Komorni zbor, ki bo z jutrišnjim koncertom proslavil 5. obletnico ustanovitve, povabljen kot prvi dolenjski zbor na pevsko tekmovanje v Maribor aprila 1992 — Zborovodja Igor Teršar: »Prijavili se bomo!«_ TREBNJE — Trebanjski Komorni zbor obhaja prvi jubilej — 5. obletnico ustanovitve. Pevci in pevke, kijih od samega začetka vodita Igor Teršar kot umetniški in Mitja Prijatelj kot organizacijski vodja oz. predsednik zbora, so se odločili ta svoj praznik počastiti s slavnostnim koncertom, ki ga bodo imeli jutri, v petek, 22. novembra, zvečer v koncertni avli stare osnovne šole. Program nastopa, ki se bo začel ob 20. uri, bodo v glavnem sestavljale pesmi, s katerimi se je zbor v vseh letih obstoja predstavil v najlepši luči. Poleg uspešnic bo na koncertu slišati tudi pesmi, naštudirane v zadnjem času, tako da bo vseh skupaj 16. Čeprav je trebanjski Komorni zbor po letih delovanja še zelo mlad, ima marsikaj pokazati, predvsem laskave ocene in priznanja, ki si jih je prislužil z nastopi doma in v tujini, in to za repertoar in izvajanje. Goji najrazličnejše zborovske pesmi, od ljudskih do umetnih, od starejših do novejših, pesmi vseh žanrov in težavnostih stopenj, za laično in strokovno uho poslušalcev, najpomembnejše pa je, da jih čim lepše zapoje. Njegovo nepisano vodilo je, daje bolje manjkrat nastopiti, pa takrat dobro, najbolje, kot zna in zmore, kar pomeni, da se morajo vsi, od prvega do zadnjega pevca in dirigent, maksimalno potruditi in piliti posamezno pesem vse dotlej, dokler pravilno ne zazveni. Umetniški vodja Igor Teršar pravi, da se je Komornemu zboru bogato obrestovalo sodelovanje s češkim Kromerižem, kjer so dvakrat gostovali (tretjič bi morali na pot letos septembra, pa so zaradi zaostrenih razmer pri nas misel na gostovanje opustili) in sodelovali na reviji najboljših češko-slovaških zborov. Ker je v svetu znano, kako kakovostno je zborovsto v češko-slovaški državi, sta bili obe gostovanji za Trebanjce tudi velik izziv in so se morali obakrat zelo dobro pripraviti. Nastopanje pred češko-slovaškim občinstvom so uspešno prestali, za podobno pomemben nastop pa Igor Teršar šteje tistega lani v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, ko je Komorni zbor iz Trebnjega pod njegovim vodstvom pel kot gost na reviji najboljših zborov iz Ljubljane — Centra. »Za svoj največji uspeh,« pripoveduje Igor Teršar, pa naš zbor nedvomno lahko šteje povabilo, naj se udeleži tekmovanja najboljših pevskih zborov Naša pesem, kije, kot je znano, vsako leto v Mariboru; to, na katero smo vabljeni, pa bo 10. aprila. Koncept Naše pesmi bo poslej nekoliko drugačen, in sicer bo to prireditev v dveh delih, tako da se bodo zbori pomerili najprej v slovenski, potem pa v mednarodni konkurenci. Mi se vsekakor nameravamo prijaviti, ker je Naša pesem za nas tako lep in pomemben izziv, da bi bilo škoda zamuditi takšno priložnost, zlasti še, ker smo jo dobili prvi na Dolenjskem. Navsezadnje štejemo povabilo za sodelovanje na tako pomembni prireditvi tudi kot priznanje za naše dosedanje delo, ki je prav gotovo dobro, če ne bi bilo, nas ne bi opazili in vabili v družbo najboljših.« Teršar se zaveda, da bo moral njegov zbor, predvsem pa onh sam, kot zborovodja, pokazati v Mariboru še več kot do zdaj, prestati še težjo, če ne celo najtežjo preizkušnjo. A naj bo, kakorkoli že bo, vedno se bo rad spominjal tistih trenutkov na samem Igor Teršar začetku, ko je kot mlad študent ljubljanske Akademije za glasbo ustanavljal pevski sestav prijateljev, da bi prepevali črnske duhovne in zabavne pesmi, ko pa je začel z njimi vaditi se je sestav, ki seje širil od vaje do vaje, skoraj kar sam od sebe spremenil v to, kar danes je in kar pomeni. Le da ta zbor, odkar je njegov umetniški vodja končal študij glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo, dela še resneje in še bolje, kot pred letom in prej, in , ko bo pokazal tudi na jutrišnjem koncertu. I. ZORAN Ribe iz Krupe močno zastrupljene Vsebnost PCB v ribah celo večja kot pred sedmimi leti — Opozorilo ljudem, naj jih ne uživajo — Presenetljivi rezultati analiz — Nikakršnih pravil_________________ Belokranjska Krupa velja za najbolj s polikloriranimi bilcnili (PCB) zastrupljeno reko na svetu. Rezultati nedavnih raziskav o vsebnosti PCB v postrvih iz reke, ki jih je v sodelovanju z metliško ribiško družino opravil Zavod za socialno medicino in higieno iz Novega mesta, pa so pokazali, da so tudi ribe med najbolj zastrupljenimi na svetu. Ameriške norme dovoljujejo do 2 miligrama PCB v kilogramu ribjega mesa, ki ga še lahko uživa človek. V novomeškem zavodu so analizirali 10 rib, od tega 7 postrvi, kar je bila največja raziskava rib iz Krupe doslej. Največ PCB je vsebovala 560—gramska postrv in sicer 177 mg na kilogram. To je 88—krat večja koncentracija od ameriške tolerance in mnogo več, kot je vsebovala PCB postrv iz Krupe leta 1984 (»le« 118 mg PCB na kilogram). Še dve letos ulovljeni postrvi sta imeli HRUPA IN ONESNAŽEVANJA BO KONEC Pribežal je iz Dubrovnika Usoda malega človeka NOVO MESTO — Ne samo na Otočcu, v Melropolu in restavraciji Pri vodnjaku, hrvaški pribežniki so tudi po zasebnih stanovanjih, v blokih in hišah, kjer sojih sprejeli sorodniki ali prijatelji. Eden teh je tudi Mato Krilanovič, 69-lctni invalid iz Dubrovnika, ki sc je prd napadi srbskih agresorjev zatekel k svoji hčerki v enega od blokov v Ulici Slavka Gruma. Tako je v stanovanju njegove hčerke Luče sedaj kar devet prebivalcev, za nameček pa Luča, kije stomatolog v novomeški bolnišnici, pričakuje otroka. Mate v Novo mesto ni pribežal sam. Z njim sta prišli še žena in hčerka Jela z dvema otrokoma, ki ta čas že obiskujeta 1. in 3. razred Osnovne šole na Grmu. Krilanoviči so doma iz Čilipov, znanega letališča blizu Dubrovnika. Doma imajo lepo kmetijo in vinograd. Do letos so živeli srečno in predvsem mirno, oblegani le od turistov. K sorodnikom v Dubrovnik so pribežali že 4. oktobra po neprespani noči, polni bombandiranj in ognja. Domov se niso mogli več vrniti. »Odšli smo goli in bosi, lačni in žejni in takšni smo 16. oktobra sto- pili na trajket Slavijo. Na ladji nas je bilo veliko, venda^sc nas je rešilo le 1500. Na krovu so pustili le nas starce in žene z otroci«, s solzami v očeh pripoveduje Mato. Zahvaljuje se Sloveniji, ki ga je sprejela, in novomeškemu Rdečemu križu, ki mu je priskrbel obleke. »Rad bi se vrnil domov. Niti grozdja nismo potrgali, živino smo pustili v hlevu, v sodih je preko 1000 litrov slivovke. Rad bi se vrnil in delal naprej. Kaj mi bo politika, HDZ je za mlade. Ne vem, kako bom živel sedaj, saj ne bom imel česa prodati, moja pokojnina pa je le 890 din,« na glas razmišlja Malo. J. P. večje količine PCB od ribe izpred sedmih let, ostale pa 45 do 85 mg/kg. Zanimivo je, daje imela postrv, kije tehtala 1,8 kg, štirikrat manjšo vsebnost PCB kot 560—gramska. Prav tako pa seje kontaminacija s PCB razlikovala pri ribah enake teže. Torej pri količinah PCB v ribah ni nikakršnih pravil. Omeniti pa velja tudi, da je bilo v jetrih ribe manj PCB kot v ikrah, kar prav gotovo negativno vpliva na ribji zarod. Tudi analizirani platnici sta imeli povečano vsebnost PBC, izrazito velike količine pa 200—gramska ogrica. 300 nanogramov, v ribah pa 177 miligramov ali 177 milijonov nanogramov, kar pomeni, daje v ribi 590—tisočkrat več PCB kot v vodi. Prav zato, da ne bi prišlo do negativnega biološkega vpliva PCB na ribe in ostalo živo naravo, je po svetu dovoljena vsebnost PCB v rekah le en nanogram v litru vode. Iz vseh navedenih trditev je moč sklepati, kako veliko katastrofo sta doživela Krupa ter življenje v njej in ob njej. Inž. IGOR JUGOVIČ METLIKA — Tukajšnja kmetijska zadruga ima že štiri leta v metliškem Logu sušilnico za žita. Vsa ta leta so poleti sušili pšenico, jeseni pa koruzo, zaradi česar ni bilo nikaršnih pripomb. Letos pa so se bližnji sosedje začeli pritoževati zaradi hrupa in onesnaževanja okolja z rdečimi koruznimi plevami, ki ju povzroča sušilnica. V zadrugi so pojasnili, da je bila sušilnica narejena po sodobni tehnologiji, vendar so vseeno obljubili, da bodo do naslednje jeseni poiskali tehnične rešitve, saj je letos sezona sušenja tako rekoč končana. Prevelik hrup bodo bodisi tehnološko utišali ali pa delo organizirali tako, da bo sušilnica obratovala le podnevi, ko hrup ni moteč. Pleve pa letijo po soseski predvsem ob vetrovnem vremenu in če to onesnaževanje zares presega dovoljene meje, bodo vstavili dodatne filtre. GREDICE DOBIJO ZDRAVO PITNO VODO TRŽIŠČE — Izgradnja vodovoda Spodnje Vodale—Gredice bo pred zimo končana. Poslej vaščanom zaselka Gredice, ki so bili ob sušah brez vode, oziroma so jim jo morali voziti gasilci s cisternami, ne bo treba za to dragoceno tekočino moledovati, niti ne bodo imeli več tolikšnih izdatkov za vodo kot doslej. KOŽE BODO RAJE POJEDLI Predsednik metliških ribičev Anton Klepec s kapitalno, 1,8 kg težko postrvjo iz Krupe Vse te ugotovitve dokazujejo, da se vsebnost PCB v ribah iz Krupe ne zmanjšuje. Zato velja opomniti ljudi, da ribe iz te reke niso užitne, ampak nevarne za zdravje ljudi. Presenetljivi so tudi podatki o kopičenju PCB v ribah, saj je znano, da je povprečna večletna vsebnost PCB pri izviru Krupe okrog Že leui in leta se kmetje v tem času, ko se začenja domače klanje prašičev, pritožujejo, da se jim ne izplača prodajati svinjskih kož, ker jih odkupujejo po smešno nizkih cenah. Vendar bo letos še slabše, saj odkupovalci obetajo le piškavih 2,5 tolarja za kilogram ročno odrte kože. Da je stvar še slabša, zdaj odkupujeta ročno odrte kože le še usnjami v Kamniku in Slovenskih Konjicah, druge pa raje kupujejo strojno odrte kože iz tujine. »Koto« kot odkupovalec, ki bo morda odkup celo povsem opustil, ne more ničesar spremeniti, lahko le nemo opazuje, kako se mu zmanjšuje vsakoletni odkup in s tem dohodek, da o kmetovem razočaranju niti ne govorimo. Grofi v grobnico, sin v grad Grof in grofica iz otoškega gradu sta si 50 let zaman želela, da bi še enkrat videla svoj grad OTOČEC — V družinsko grobnico na otoškem pokopališču so v soboto popoldan položili zadnja lastnika gradu Otočec, grofa Carla Villavincencia, ki je umrl že leta 1972 na Dunaju, in grofico Emilijo-Marijo, kije umrla 7. novembra letos v Hamburgu. Grajski rodbini Villavicencio — Margheri seje tako po skoraj 50 letih izgnanstva uresničila želja, da so k zadnjemu počitku legli k sedmim krstam, v katerih so vsi njuni predniki. Pogrebnih slovesnosti seje poleg velikega števila krajanov udeležilo tudi nekaj tistih domačinov, ki so pred in po drugi svetovni vojni služili in delali na posestvu Otočec ter grofa in grofico ohranili v zelo lepih spominih kot poštena in nadvse gostoljubna gospodarja. Grof Carl Villavicencio-Margheri izhaja iz prastare španske družine, kije leta 1860 s kraljem don Carlosom zapustila Španijo in se z njim preselila v avstrijsko monarhijo. Oče umrlega je služil avstrijski državi kot okrajni glavar in nazadnje kot član mestnega sveta v Gradcu. Pokojni grof je bil rojen 1899. v Gradcu. Njegova teta je bila grofica R. Margheri di Commandona. Bila je neporočena in brez otrok, zato je k sebi na grad Wordl — Otočec poklicala svojega nečaka. Ta je bil kmalu posvojen in določen za dediča posestva. Njegova tega ni imela gospodarskih in delovnih navad, zato se je moral Carl truditi, da je rešil premoženje svoje tete. Leta 1930 je na posestvu Poganci spoznal Lilly Weinlechner, ki je takrat živela pri svoji teti. Še istega leta se je z njo poročil, rodila sta se jima dva sinova, Karl in Mario. Njuno srečno življenje na otoškem gradu je prekinila vojna. Lela 1942 sta se morala izseliti v Brežice, nato pa v Avstrijo. Na vrnitev v grad ni bilo več upanja, saj je od vojne ostalo le pogorišče. Carl je v Avstriji delal na različnih posestvih, nazadnje na zapuščini malteških vitezov. Od leta 1952je bil tudi sam častni vitez, leto kasneje pa je prejel spominski križ malteškega reda. Prejela pa ga je tudi njegova žena. Po smrti Carla je žena še naprej živela v svoji družinski hiši na Dunaju in skrbela za vnuke. Zadnja leta, pred smrtjo, jo je bolezen prisilila, da se je preselila k sinu v Hamburg, kjer je tudi umrla. J. PAVLIN POKOPALI OTOŠKE GROFE — Pogrebnih svečanosti se je udeležiI tudi sin Carl z družino (na sliki), ki si v tem času prizadeva, da bi dobil slovensko državljanstvo in tako tudi otoški grad, ki mu ga je zapustil oče. Hujšanje s kitajsko čudežno kremo Mogoče jo bo kmalu kU' piti v trgovini Varianta NOVO MESTO — Jugoslovan* časopisi so pred kratkim že poročali < čudežni kremi za hujšanje, ki naj 9f izumili Kitajci. Gre za izdelek tradicf nalne kitajske medicine, ki so ga že d0 Stanislava Žabkar dobra Izliv nafte iz vojaškega skladišča DO občasnih izlivov je moralo prihajati že prej — Posledice bodo občutili tudi drugje ORTNEK — Prebivalci Ortneka so v začetku preteklega tedna opazili v potoku Tržišnici oljne madeže. Približno ob istem času je tudi nekdo znotraj olr-neškega vojaškega skladišča goriv opazil, da iz drenažne cevi odteka nafta. O obojem sta bili takoj obveščeni vodstvo občine in ministrstvo za obrambo, kije zadolženo za ta bivši objekt jugoslovanske armade. Na sicer kraškem ribniškem območ- ju v Ortneku, kjer so skladišča za goriva, sestava zemljišča ni kraška. Nepropustna zemlja je verjetno vzrok, da seje ob dežju v preteklem tednu nafta, kije morala že dalj časa uhajati, dvignila na površje. To in dejstvo, da prihaja do izliva v potok le na enem mestu, in sicer obilneje ob prečrpavanju nafte, daje slutiti, daje najverjetneje poškodovana katera izmed cevi, ki vodijo od rezervoar- jev za gorivo do nakladalne rampe. POZIMI NOVA AGROMELIORACIJA METLIKA — Melioracija Metlika I, v okviru katere so na več kot 900 ha v metliški občini opravili krčenje kamenja, planiranje, založno gnojenje in uredili 60 km utrjenih poljskih poti do parcel, se končuje. V pripravi pa je že melioracija Metlika II, za katero je zagotovljen denar. Če bo ugodno vreme, bodo pričeli krčiti kamenje že pozimi, vsekakor pa bo zaključena prihodnje leto. Gre za kraško melioracijo na približno 800 ha površin na podgorjan-skem delu občine v krajevnih skupnostih Suhor, Jugorje in Lokvica. V pripravi je tudi že agromelioracija Metlika III, kije v občinskem in republiškem programu, a zanjo še ni zagotovljen denar. Če bo denar, bi se začela dela v drugi polovici prihodnjega leta, agromelioracijski posegi pa bi zajeli približno 500 ha preostalega dela občine, razen nižinskega območja pri Kra-sincu, Otoku in Primostku, kjer so že opravili agromelioracijo in komasacijo. S tem bi bila po vsej metliški občini izvedena agromelioracija. Količina izlite nafte se časovno spreminja, v povprečju pa je izliv okoli dveh litrov na uro. Za preprečitev nadaljnjega onesnaževanja so že v prvih dneh na potoku pripravili zajezitve, ob katerih se nafta ustavlja. Kot začasno rešitev samega izliva nafte v potok pa so pod iztok iz drenažne cevi postavili sod, ki je spodaj preluknjan, tako da voda lahko odteka, nafto, ki ostaja na vrhu, pa ročno odstranjujejo. Čeprav je začasna rešitev dokaj uspešna, pa vendarle ne more biti trajna. Da bi ugotovili, od kod nafta pravzaprav izteka, bodo verjetno morali izprazniti vse cevi od tankov do črpališča in nato vsako posebej pod pritiskom napolniti z vodo. S tem zamudnim de- lom bodo morali pohiteti, saj lahko nadaljnje odtekanje nafte povzroči pravo ekološko katastrofo. Poleg tega pa je trenutno stanje nevarno zaradi poveča- • Ker Tržiščnica ponikne v Žlebiču in pride ponovno na površje ali v Strugah ali ob Krki v bližini Novega mesta, je jasno, da bodo posledice tega izliva nafte iz ortneškega skladišča za goriva morda bolj kot v ribniški dolini občutili predvsem drugje. ____ preizkusili na Kitajskem- Šanghaj, kjer izdelujejo čudežno Im' mo, je že prispelo nad 10.000 pjS: »hvaležnih kupcev«, ki so uporablpj kremo in tudi zares shujšali. Eden # debelinkov je zapisal, da je ob upo**\ te kreme po devetih dneh kure shijrj za 20 kilogramov. Kremo je potreb* vsak dan vtirati v kožo, predvsem , pasu, stegen in roke. Krema deluje ta*, da prodira v celice in razgfflm maščobo. . J V Pekingu je kremo težko dobili. je izdelajo premalo za obsežen kiUK trg, zato pa jo še v tem mesecu 1*** pričakujemo v trgovini Varianta v iančevi ulici 7, ki jo je pred descuf' dnevi odprla Stanislava Žabkar s sd* lavci. Odprta bi bila lahko že ve# prej, še v dnevih proglasitve slovenj državnosti. Prva kupčija je propadla^ radi vojaške agresije na Slovet#: »Kamion z našo robo, med katero j*? lo še največ posode iz uvoza in pozjjjj nega nakita, je pri Medvedjeku za*J raketa. Vse je bilo uničeno, vojne # • škodnine pa še do danes nismo do®n čeprav se na novomeški občini zelota dijo, da bi se to uredilo«, je o svojih?" četkih povedala direktorica firme Vw* lis. Trgovino velja obiskati, saj je vlg času v njej najti vse od orodja, otro°% igrač, bogate izbire talnih in sten*/ oblog iz uvoza, seveda pa bo marsik# pritegnila ponudba izdelkov altem*^ ^ ne medicine. Morda pa veliko pove “j, stavek, ki gaje ob otvoritvi trgovin^' ^ vabilo zapisala Stanislava Žabkat-^ Varianti lahko najdete tisto, česar 1 ne iščete, pa vendar nujno potrebuj^ l J' C ne nevarnosti požara, ki bi v tem res velikem skladišču goriv lahko imel katastrofalne posledice za precejšen del ribniške občine. MOJCA LESKOVŠEK-SVETE • Priznanje Slovenije še ni ^ hruška, zori pa (Kučan) p • Sprehod v naravi je moliF1 življenje. (Ulaga) i Črna človeška ribica v črni vo(| s Edino najdišče črnega močerila na svetu ogroža črna Beltova deponija — Ne^-jetno počasno reševanja — Bo sploh še kaj vredno zaščititi? _______________________,/ IZVER V ZNAKU GRADNJE SODRAŽICA — Poleg gradnje gospodarskega objekta I ovske družine Sodražica potekajo v Izverju gradbena dela tudi v tamkajšnji gostilni. Na zahtevo občinske sanitarne inšpekcije se je moral Martin Emeršič lotiti ureditve sanitarij in garderobe za zaposlene. Dela seje lotil takoj, tako da bo do 30. novembra, ko poteče od sanitarne inšpekcije določeni rok za ureditev, vse nared. Dosedanji vhod v gostilno stoji v novem prizidku. Vendar pa to ne bo edina sprememba, ki se obeta gostilni, ki daleč naokrog slovi po odlični pripravi jedi. Emeršič je letos sklenil z lastnikom poslopja, Turističnim društvom Sodražica, dvajsetletno najemno pogodbo, zato bo sedaj v gostilno tudi investiral. EMr ČIŠČENJE NAFTE — Da bi ublažili posledice in preprečili nadaljnje nevarno iztekanje nafte v Tržiščnico si prizadevajo vsi — od delavcev Hidro-tehne do teritorialcev. Združno skušajo najti čimhilrejšo rešitev. (Foto: M. L-S.) Skoraj gotovo je, da ne izteka iz. samih skladišč. Že ves teden skušajo delavci Hidro-tehne iz Ljubljane ob sodelovanju pripadnikov teritorialne obrambe, inšpekcijskih služb in delavcev občine ugotovili, od kod nafta pravzaprav izteka. Ob tem jim je delo dodatno oteženo, ker nimajo na voljo dokumentacije oz. načrtov objektov in infrastrukture. Vojaški objekti v Ortneku so bili — za razliko od nekaterih drugih — civilnim ustanovam nedostopni, zato civilne inšpekcijske službe nad dogajanjem v tem skladišču goriv niso imele nobenega nadzora. Tudi zato se predvideva, da je do podobnih izlivov verjetno prihajalo že v preteklosti. ČRNOMELJ — Konec maja letos je naš časopis prinesel zapis o presenetljivi najdbi črnega proteusa ali črne človeške ribice v bruhalnikih pri izviru Jel-ševniščice pri vasi Jelševnik blizu Črnomlja. Ker gre za edinstveno najdbo črnega proteusa na svetu, je seveda vsa stvar še toliko bolj pritegnila znanstvenike, pa tudi naravovarstvenike, kajti izkazalo se je, da so bruhal-niki pri izviru Jelševniščice oz. njihovo vodozbirno zaledje onesnaženi. Večkrat so opazili, da bruhalniki bruhajo črno vodo in to povezovali z bližnjo, komaj kakih 600 metrov oddaljeno in v vseh pogledih' črno deponijo črnomaljskega Belta. Tako je bil črni močeril, ta planetarna posebnost, ogrožen, še preden bi ga znanstveniki lahko dodobra spoznali. Pa ne samo to: izvir Jelševniščice je po »odpisani« Krupi pootencialni vir oskrbe s pitno vodo črnomaljske občine. In kljub temu in kljub vsem opozorilom in zahtevam novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine se od tedaj do danes ni zgodilo nič oziroma se je stvar še poslabšala, saj iz Belta še naprej na »deponijo«, kije pravzaprav kraška vrtača, vozijo talilne peske. Pravzaprav so črnega močerila prvič pa še tri. Najdeno črno človeško ribico — šlo je za nedoraslo samico, dolgo nekaj manj kot 18 cm — so vzeli na Inštitut za biologijo. Človeška ribica — že »navadna« je naša velika znamenitost, saj je ta izjemno redka živalska vrsta zaledje glavnega izvira in bruhal®^ saj v izviru doslej še niso opazili o°*^> znana le na območju dinarskega krasa —je bila enotno in brez vzorcev močno pigmentirana, enako po hrbtni in trebušni strani, po repu, glavi in nogah. Po tej najdbi v izviru Dobličice niso več našli črnega močerila, pač pa so ga kmalu zatem v izviru Jelševniščice oziroma v njegovih bruhalnikih, ki ob visoki vodi prinesejo s sabo tudi črne človeške ribice. Preiskave in raziskave črnega proteusa opravlja Inštitut za biologijo ljubljanske Biotehnične fakultete, vodi pa prof. dr. Boris Šket. Po njegovem mnenju gre za enkratno najdbo bližnjega sorodnika človeške ribice, a, kot vse kaže, za specifično, endemno posebnost dinarskega krasa. Tako je črna človeška ribica novost v zakladnici svetovne favne. Bruhalniki na območju izvira Jelševniščice pa so tudi edina lokacija, kjer so možna opazovanja in prouče- ženja. Kljub grozljivi izkušnji s Kžjjj se problem onesnaženja Jelševniš^j s tem ogrožanje najdišča črne ribice rešuje zelo počasi, se zati*L opoteka nekje v trikotniku Bell—'vV va inšpekcijskih služb—občina j ^ melj. Žavod zahteva, da se zarafjj^ * ličnega ogrožanja podzemnega črnega močerila. potencialnega/^ jenja v povrf*#^ e učinkovito P06^t pitne vode in življenja vodotoku reševanje učinkovito g~- ^ Na Zavodu za varstvo naravi kulturne dediščine pravijo, d* J prvi vrsti takoj zapreti Bellovo der\J in hkrati preveriti tudi lokacije Beltovih črnih odlagališč, ki jih Hettovin črnin odlagališč, ki jmjj^ bližini izvira Jelševniščice začeti ti, da bi tako preprečili nadaljuj* p ranje škodljivih snovi v _ _____ učinkovito sanacijo oziroma varstvenih pasov je treba vanja te izjemne živalske vrste. Analiza č opazili pred 5 leti v izviru Dobličice pri Črnomlju. Črno človeško ribico so našli delavci Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne, ki so tam delali črpalne poskuse, s katerimi naj bi ugotovili, ali je mogoče dobiti iz izvira Dobličice kaj več pitne vode. Eno žival so ujeli, videli knaliza čmo obarvane vode je pokazala, da gre za oporečno vodo z visoko vsebnostjo aromatskih ogljikovodikov, fenolov in železa, ki izvirajo iz nelegalne Beltove deponije talilnih peskov v bližnjih vrtačah. Kot pravi biolog Andrej Hudoklin z Zavoda za varstvo naravne rogeološko oceno prispevnega vodnega zaledja izvira Jelševn^Jjdr bruhalnikov ob njenem izvini, rjjff ponija ogroža neraziskani in tudi ” topni podzemski tok. Zaradi vseh bioloških poseb°^y izjemnosti so na Zavodu za vai#j (Č ravne in kulturne dediščine ir«?*:* in kulturne dediščine, gre pri Jelševniš-čici za sifonski izvir, ob njem pa je več bruhalnikov. Kaže, da gre za različno ravne in kulturne dediščine pravljati strokovne osnove za ev območja izvira Jelševn naravni spomenik. Če bodoCn'^#' nemarnost, zanikmost in lagodi^jP- ^ pustili, da bo sploh še kaj vredn^ jfh Kam gre tvoj razvoj, Slovenija? O — zastarelosti in iztrošenosti slovenskega "pj. tehnološkega parka že nekaj let čivkajo celo vrabci 0 na strehah. O neizbežnem propadu podjetij, ki ^ *>jih še včeraj držali pokonci — kljub tehnološki, 0, slikovni, ekološki zastarelosti, surovinski in 0 energetskipožrešnosti — jugoslovanski trg in vi-0 s°ke uvozne carine, vedo več, kot bi si želeli, deset-0 l^oči stečajnikov in skoraj dvesto tisoč delavcev, ki je te te trepetajo pred stečajem svojega podjetja danes. 1& ‘Udi o tem, da je za no v raz vojni zagon potreben itfj sjež domači in tuji kapital predvsem pa novi pro-: btenosni proizvodni programi danes ni treba pre- Ptiče vati nikogar več. Mnogo manj pa jejasno, da jif1 Pomeni razvojni prevrat, ki ga moramo izpeljati, b v 'udi tako dramatično spremembo znanja in kultu-Vl ti vseh zaposlenih in bodočih delavcev, kakršno 0 ® delovni sloji morali prestati pred kakimi dvesto letl ko je manufaktuma proizvodnja preraščala v tovarniško, industrijsko. i Kot je v industrijski družbi tekočega traku ve-tr. lnQ delavcev potrebovala osnovnošolsko pismeni n°st in priučene delovne spretnosti, kot je bila tedaj f. 'k 5rednješolska izobrazba pridržana za preddela vce ' jj| . V^UU/VU U.UL/1 LU.UU p ILM LLMILL Z.U p CUUUUKLt V to^radništvo, visokošolska pa je bila privilegij Ki ttesčice izbrancev ll delavske aristokracije in °!r°ke kapitalistov, tako sodobne postindustrijske v ružbe /užbe ne morejo obstati brez splošne računalniš-Pismenosti srednje šole kot kulturnega mini-if Vutia velike večine prebivalstva, množične viso-°šolske in celo številne podiplomske izobraženi' °sti zaposlenih in nenehnega doizobraževanja Zaposlenih v celotnem aktivnem življenjskem ."dobju. Vključenost mladih generacij v srednje l! r ^ ^eta ^990 naraščala in je primerljiva z JI Ritimi državami strahovito pa zaostajamo pri | to °^em ‘n podiplomskem izobraževanju. Nič ne vr \ g°ti bolj zgovorno pokazati našega razvojnega ''v- v^Xtari^a za najprodornejšimi svetovnimi drža-VT • kot primerjava odstotkov generacij, ki se pri ^ to* in tam šolajo na visokih šolah. ^-------------------------------------- ne/ ^ 197(1/71 1981 1986 p #>A 49,2% - W (J/ ftoslavja 15,3% W ^tinija 8,6% — 4 56,3% 31,0% 28,8% 2i,n 9,9% 59,3% 28,8% 292% (v l 85) 19,2% 12,2% dr ne bomo zmogli neizbežne razvojne spre-0 * ti^^e ‘n v lL‘ga zornega kota je treba presojati 'zri' jr' našo sedanjo in uravnavati našo bodočo šti-g falsko politika 9 S Štipendije včeraj — štipendije danes V času od leta 1981 do 1990je skoraj četrtina vseh dijakov in študentov prejemala takšno ali drugačno štipendijo. Sprva so prevladovale štipendije podjetij in ustanov — Ll kadrovske štipendije in več je bilo študentskih, po letu 1988/89 pa so spričo ekonomske krize začele prevladovati tl štipendije iz združenih sredstev, med štipendisti pa je bilo več dijakov kot študentov. Sistem štipendiranjaje bil postavljen tako, daje v načelu omogočal normalno uvajanje podjetniške kadrovske politike, pokrival izobraževanje socialno šibkejših in izravnaval socialno krivičnost slabšega izobrazbenega starta mladih delavcev, dopolnjen pa je bil tudi s posebnim sistemom štipendiranja najbolj nadarjenih. Višina štipendij je bila opredeljena v odnosu do poprečnega osebnega dohodka preteklega leta in je bila pri kadrovskih štipendijah omejena navzgor — kudrovska štipetuiija ni smela peseči tega poprečja, štipendije iz združenih sredstev pa so bile omejene tudi navzdol — niso smele biti nižje od 55—65% takega poprečja. Toda galopirajoča inflacija zadnjih let in improviziran sistem valoriziranja štipendij v takih razmerah je pripeljal do tega da so realne štipendije zelo upadle in v poprečju 1990. leta dosegle le 20% sočasnih poprečnih osebnih dohodkov zaposlenih. 0Mz strahovitega pospeševanja v dviganju iz-tazbcne ravni sedanjih in bodočih zaposlenih Ko je začela brezposelnost skokovito rasti in je na trgu delovne sile ponudba znatno presegla povpraševanje, so podjetja skoraj opustila kadrovsko štipendiranje, po volitvah pa je bil v februarju 1991 spremenjen tudi štipendijski sistem, ki je štipendiranje umestil v sfero zaposlovalne politike in ga uredil z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti IS je zatrjeval da bo z novim sistemom ohranjena dosežena realna raven višine štipendij, da število štipendistov ne bo upadlo, kljub temu paje višino štipendij po novem vezal na 80% zajamčenega, ne pa na 55% poprečnih osebnih dohodkov v preteklem letu in opuščenaje bila vsakršna usmerjevalna ali normativna regulacija Li kadrovskih štipendij. S tem so podjetja dobila možnost izplačevanja kriminalno nizkih štipendij, vlada pa možnost da višino štipendij iz proračuna uravnava enako samovoljno, kot uravnava valorizacije zajamčenih osebnih dohtxl-kov — glede na možnosti proračuna, v katerem ima »objektivno« prednost državotvornost policije, obrambe, diplomacije, državruga upravnega urad-ništva... Država si umiva roke Toda v tem času se je dramatično spremenil so-iabtipoložaj velike večine družin na Slovenskem Osebni dohodki so za&fftnaglo realno upadati in ponovnoje podivjala inflacija. Aprila 1991 je 60%c ‘zaposlenih prejemalo nižje plače od poprečnih, 50.000delavcev je obtičalo na skrajno nizkem zajamčenem osebnem dohodku, 10.000jih ne dobiva niti tega, 40.000 že zaposlenih je delo izgubilo, med njimi visok odstotek starejših od 40 let ki imajo praviloma tudi otroke, godne za šolanje na osrednjih šolah in na univerzi, vsi cenzusi za nadomestila plač in različne socialne pomoči pa so se znatno poostrili Znano je, da v Sloveniji skoraj 50% ljudi živi v manjših mestih in na podeželju To pomeni da je vsaj polovica družin — in praviloma so družine na podeželju številčnejše kot v mestih — prisiljena pošiljati otroke na šolanje izven domačega kraja — plačati jim torej morajo, poleg stroškov za samo šolanje, ki vrtoglavo rastejo, najmanj dnevni prevoz in vsaj en obrok izven doma, velika večina, zlasti staršev študentov, pa tudi zelo drago, praviloma pri oderuških zasebnikih najeto stanovanje. Priloga dolenjskega lista ■s ■Jt. i Tako se je vse večje število vse bolj revnih in socialno ogroženih družin znašlo v dvojnem precepu: dela za mlade, prve iskalce zaposlitve brez ali samo z osnovno šolo, ni Dela za mlade, ki niso ali ki so končali srednje šole, prav tako ni Dela za študente, ki bi si sami kaj zaslužili prek študentskih servisov, je vedno manj. Vse otroke je torej treba šolati sicer se bodo brezdelno potikali v prisilno podaljšani mladosti in ekonomski odvisnosti od staršev. Na srednjih šolah in na obeh univerzah pa za vse ni prostora, vse več staršev, zlasti tistih s podeželja in tistih, ki živijo samo od rednih plač, pa preprosto ne zmore stroškov za šolanje otrok. Štipendij /m je vse manj, realno so vse nižje, cenzusi za pridobivanje štipendije ali za vstop v študentski dom pa so ks njem posvečena posebna skrb strokovnemu izrazju. Zaključimo zapis z besedami Franca Jakopina, ki je veličino Slovatja slovenskega knjižnega jezika kot ene od najpomembnejših stvaritev slovenske kulture izrazil z besedami: »Slovar prinaša z bogatim jezikovnim gradivom tudi najbolj avtentično vednost o bivanju in življenjski resničnosti našega človeka y današnjem času in v preteklosti, iz njega se izlušči sončna in senčna podoba našega duhovnega in fizičnega obstajanja; zato lahko slovar beremo tudi kot knjigo o Slovencih.« M. MARKEU v; v <*>• *» .» - > V«* 011 J e avtor Modre kronike kronikf D a. Za Slavka Podboja, avtorja Modre kronike, poznane s Studia D, drugih radijskih postaj in treh kaset, bi na vprašanje iz naslova lahko odgovorili pritrdilno, če je za kronika značilna zasvojenost in če sem sodi tudi zasvojenost z delom. Za tiste, ki ugibajo, kdo se skriva za to, med preprostimi ljudmi tako priljubljeno Modro kroniko, naj povemo, da je po poklicu pravnik, zaposlen v Stanovanjski zadrugi Šentrupert, poročen, z dvema otrokoma, ie enajsto leto pevec pri Trebanjskem oktetu, predsednik Ribiške družine Novo mesto in še marsikaj. To je nekoliko posplošena neosebna predstavitev. Kako bi se na kratko predstavili vi sami in kaj vas je pripeljalo med humoriste? Možakar srednjih let, ki se uk varja s humorjem, odkar ve zase. Doma iz Žužemberka, torej Krajinčan, znano pa je, da se Krajinčani radi pošalimo. Vedno sem se gibal v takih krogih, od osnovne in srednje šole do fakultete, kjer se je delal hec. Če je bilo treba napisati kako šaljivo kroniko, bodisi privatno, v razredu ali na bruco vanju in pozneje v službi, sem bil na vrsti jaz. Igral sem tudi v nekaterih dramskih skupinah, toda najbolj mi leži pisanje tekstov. Po ustanovitvi Studia D me je urednik Sandi Pirš povabil k sodelovanju. Dogovorila sva se za humoristično oddajo, ki sem ji dal ime Modra kronika, saj je na začetku obravnavala bolj javne kršitve miru in prestopke, tako kol to objavlja Dolenjski list ali črna kronika v Delu. Tudi krog sodelavcev v oddaji se je vse bolj širil. Pripraviti eno tako humoristično oddajo vsak teden in v sodelovanju s toliko ljudmi vsekakor ni enostavno? Oddaje smo imeli redno vsak teden in bilo jih je čez trideset, kar je bilo zelo naporno, saj smo bili vsi sodelavci redno zaposleni drugje, zato smo [totem tako sodelo vanje s Studiom D prekinili in pričeli delati drugače, s snemanjem kaset. Prva je bila Modra kronika, druga je bila Vroča Modra kronika, tretja Vojna Modra kronika, sedaj pa pripravljamo že četrto. To bo Mala Modra kronika. Humor za otroke je za nas zelo interesanten, hkrati pa močan izziv, saj vemo, da je dokaj zahteven, zato bi se radi na tem preizkusili Že sedaj pa vidimo, da se na nekatere naše stvari otroci spontano odzivajo. Na prvi pogled bi človek rekel, da so vaše oddaje narejene po vzorcu Tofovega Mopedšova. Vam je bi! to vzor, h kateremu ste se skušali približati? Ne. Veljajo pač tudi tukaj neke zakonitosti. Tako kot so za roman osnova besede in stavki, kolje drama zgrajena iz prizorov in dejanj, tako se tudi humor dogaja s skeči, domislicami, muziko in tu se kaj dosti novega ne da iznajti, saj je stvar zakoličena tako rekoč od že grških komedij naprej. Razlika med Mopedšovom in nami je v tem, da gremo mi na oder tudi v živo, da imamo svoje like, ki so izraziti in že uveljavljeni. To so Brajdimir Ratajčič, to je Krjavelj z Muljave, trenutno general Rašeta, pa Cefizelj in Policaj, jaz sem na primer duho vnik v pesmi o gospodu kaplanu, ženske so reporterke. Ko nastopamo v živo, smo tudi kostumirani, zato bi temu lahko prej rekli kabare kot pa kaj drugega, saj se na odru nekaj dogaja. Rezultati dela so tudi na tem področju merljivi. Čeprav ste amaterji, ste verjetno zelo zaintersirani, da vaše delo požunje uspeh. Kako ga ocenjujete sami? Smo pa kar precej aktivni, to dokazujejo tudi tri kasete, ki smo jih doslej izdali. Zlasti zadnja, Vojna Modra kronika, je doživela lep uspeh in gre tudi zelo dobro v promet. Prva izdaja v dva tisoč izvodih je bila v enem tednu razprodana, zdaj je na trgu druga izdaja, tokrat v štiri tisoč izvodih, in tudi ta menda že pohaja. Vse snemao v novomeškem studiu Sraka, urednik izdaj je lastnik založbe Drago Vovk, ki nam zagotavlja tudi druge potrebne tehnične sodelavce in marketing. Kako je sedaj sestavljena ekipa Modre kronike? V ekipi Modre kronike smo predvsem Tre-banjci, poleg mene še Majda Gračan, Irena Tratnik in Damjan Parle, iz Novega mesta sta Tomaž Zorko in Peter Polak, Peter Fink pa je iz Dolenjskih Toplic. Na našem reperoarju sta glasba in humor, tako da smo sposobni v celoti pripraviti zabavni večer, s tem da nudimo ljudem glasbo za ples, animacijo, vodenje, igrice in vse, kar sodi zraven. Glas Dolenjske nosimo sedaj po širni Sloveniji, saj nastopamo od Murske Sobote pa do Primorske in od Kolpe do A Ip. Nastopamo veliko in program prireditev je natrpan zlasti sedaj pred novim letom. Pri tem je treba povedati še, da je naš humor prirejen tudi glede na okolje, v katerega prihajamo. Če pridemo na primer v Zgornji Kašelj, bodo ljudje v naših točkah prepoznali tudi svoj kraj ter njegove nekatere značilne pojave in ljudi. Najbolj prisrčno pa se ljudje smejejo ravno tistemu, karjim je najbližje, pa komičnosti pra v zato ne opazijo, dokler ne pride nekdo od zunaj in jim tega ne pokaže. Seveda pa tudi humor razkriva stvari, ki vsem niso všeč, udarja sem in tja in lahko tudi marsikoga prizadene. Mislim, da je ni stvari na tem svetu, za katero bi lahko trdili, da nikogar ne prizadene. V vsej naši karieri se nihče ni čutil prizadetega, kar me še posebej veseli. Če vendarle uporabljamo včasih robate izraze, niso ti za človeka nikoli žaljivi, ker ne posegajo v osebnost v tem smislu. Še največ problemov smo imeli tako z Brajdi-mirom Ratajčičem, našim Ciganom. Nekateri, predvsem tisti, ki se ukvarjajo z romsko problematiko, najmanj pa Romi, so menili, da je to za Rome žaljivo. Lahko vam povem samo en primer z veselice v Žužemberku. Tam je bilo prisotnih kakih petdeset Romov. Smejali so se, ženske pa so se potem skoraj steple, katera ho plesala s lem našim Brajdirjem Ratajčičem. Pa vendar sem nekoč, na nekem sestanku slišal, kako je neki romski aktivist dejal, da bo pripeljal skupino Romov, da bodo s krampom razbili vrata Studia D, če ne bo prenehal s tem Ratajčičem. No, ljudje smo si različni in tudi med Romi se morda najdejo taki, ki jim to ni všeč, ampak večinsko mnenje je povsem drugačno. To se vidi že po tem, da so se s tem čutili precej popularizirane, ne pa užaljene. Nikdar jih v šalah nismo obravnavali žaljivo. Nasprotno! Prikazujemo jih kot iskrive, poštene ljudi, brez dlake na jeziku, ki pač povedo tisto, kar mislijo, a nekoliko drugače, kot to počno civili. To je ljudem všeč, saj jih kot take poznajo in zakaj bi to svojo naravo, to svojo bit Romi skrivati pred drugimi. Recimo, da bi začel Roma obravnavati kot popolnoma enakega ostalim. Potem ta Rom ni več zanimiv, potem je to samo eden od povprečnežev, na kar pa tudi on ne bi pristal Že naslov druge kasete, Vroča Modra kroniku, naznanja, da se bo ukvarjala s stvarmi, ki so medijsko po navadi potisnjene na rob. Tu gre predvsem za vprašanje morale. Je težko potegniti mejo, kje je še vroči humor in kje se začne vulgarnost? No, odgovoril bi takole. Devetdeset odstotkov nas neizmerno uživa, če smo v družbi in si pripovedujemo tudi kosmate šale. Pravzaprav je zelo malo takih šal, da ni v njih nekaj žgečkljivega. Problem je samo, kadar se to pokaže v javnosti. In z našo drugo kaseto Vroča Modra kronika je bilo takole. Hoteli smo pokazati, da je veliko stvari v življenju ali morda največ takih, ki se tičejo odnosov moški — ženska To tako moški kot ženske priznavamo. Pravijo, da je vojna med moškim in žensko najdaljša vojna v zgodovini človeštva No, iz te vojne, iz teh odnosov je nastalo neskončno smešnih situacij. Namen Modre kronike je, da se pokaže ta napeti odnos med moškim in žensko in seveda tisto, kar je vmes, v tem primeru zlasti spolnost. To smo storili v nekem prijetnem, igrivem smislu, ne pa kot nekaj prepovedanega, strogo cenzuriranega. Poplava literature, v kateri vidiš vse od A do Ž, ki jo danes srečujejš v kioskih, lahko na otroke zares vpliva nevzgojno, neka-kor pa ne taka kaseta, ki ima namen zabavati, ne vzbujati v človeku nizkih strasti Pravijo, da je takrat, ko ti ne uspe resen pristop, najbolje poskusiti s humorjem. Humor je tisti, ki odpira vrata in tudi ta kaseta je poskušala odpreti vrata temu humorju, mislim pa da na način, ki ni žaljiv ne za moškega, ne za žensko. Poskušal je pokazati, da je v Slovencih tudi sicer precej tega humorja. Vse pesmi, ki so na tej kaseti posnete, imajo tudi nekatere izraze, ki bi se jih ^ mogoče lahko izognili. Toda če bi se jim, je vprašanje, če bi to še bil tisti humor, ki smo go hoteli prikazati. Nemogoče je, da nekaj označil za vroči humor, obdeluješ pa ga z izrazi in besedami, ki ne izpolnjujejo pričakovanja. Skoraj samo po sebi je razumljivo, do bo iz določenih krogov prišlo na to kaseto nekaj pripomb. So bile te množične in dovolj utemeljene? Da, bilo je nekaj odmevov, mislim pa, da so bile samo na radiu Murska Sobota sporne tiste »za vas so pa kurbe v Ljubljan« na koncu pesmi o kaplanu in jo sedaj predvajajo brez zadnje kitice. Moram pa povedati, da je besedilo pesno in delno tudi muzika iz ljudskega izročila. Pesem je zelo stara, nekateri pra vijo, da celo prek dvesto let, in so jo v originalu peli prav s teto koncem. Kot sem že rekel, so ljudje, ki jim to ttf všeč, toda veliki večinije bilo in kaplan je dobit zelo dobre ocene. Kaseta je bila dobro prodajana, kaplana smo posneli tudi za televizijo, bit je predvajan v Videomehu. na podlagi te, druge kasete pa smo lani nastopali tudi v silvestrske^ programu. Naj tukaj še povem, da bo Modra kronika tudi letos nastopala v silvestrskeit programu, saj imamo v novoletnem Videomehu rezerviranih petnajst minut za naš humor. Bliskovita julijska vojna v Sloveniji je pri vas izzvala tako rekoč bliskovito reakcijo, saj je razmeroma hitro izšla Vojno Modra kronika. Se je obrambni minister Janša že kaj pritožil? Ta kaseta je res nastala zelo hitro. Že takrat' ko je vojna še trajala, sem se odločil, da bi bila dobro posneti nekaj v zvezi z njo, s tem paj( seveda nikakor ne omalovažujem. Toda v vsaki sitauaciji, pa tudi v vsaki vojni se zgodi kal smešnega. Da je to res, sem videl, ko sem sep0' go varjal z našimi teritorialci, ki so bili na Medvedjeku, v Krakovski hosti, pa v Prekmurju, in sem jih vprašal, kaj se jim je smešnega pripet1' lo. Pripovedovali so, jaz pa sem stvari zapisatri potem malo sfriziral. Moram pa reči, da je tis10' kar je na kaseti, zelo avtentično. Podlaga S° vsekakor resnični dogodki, pa tudi nekateri zvočni efekti, na primer streljanje in bobneti.f tankov je povzeto po dokumentarnih posnetkih. Gospod Janša se še ni pritožil in mislim, d° se tudi ne bo. Prej bi pričakoval odmev iz Be- ograda, ki pa je zaenkrat tiho. Naš nastop je1 Črnomlju slišal minister Kacin, ki tudi nastop1 v Vojni kroniki, in je rekel, da mu je všeč. Novo kaseto, tokrat Otroško Modri kroniko, torej lahko kmalu pričakujemo Precej stvari je že napisanih in pripra vljenih vendar glavnina še čaka. Pred novim leto"1 imamo veliko nastopov v živo, zato jeza ustvof' jalno delo in pripra ve za snemanje časa preriri' lo. Po novem letu pa se bomo temu zelo reso6 posvetili. Mislim namreč, da otroke po krivk1 zapostavljamo. jqnE JA K& Neodkrit raj za turizem c ^ 1 V amo na enem kvadratnem kilometru v krajevni skupnosti Kočevska Reka se prepleta rastlinstvo, ki je značilno za tri zelo različna podnebja: sredozemsko, celinsko in alpsko,« mi je med ogledom naravnih zanimivosti razlagal dipl. ing. gozdarstva Zlatko Ficko, vodja programsko-biološkega oddelka pri enoti gozdarstvo podjetja Snežnik Kočevska Reka, kije hkrati tudi predsednik komisije za varstvo okolja, urejanje prostora in razvoj turizma pri krajevni skupnosti Kočevska Reka. Svoje trditveje podkrepil s podrobnejšim pojasnilom. Tu je že sicer stik sredozemskega in celinskega podnebja, alpska flora pa se je ohranila še v jarkih, ki so jih izdolbli ledeniki v zadnji ledeni dobi — segali so namreč prav do tod — in so hkrati z ledom zanesli sem tudi semena alpskega rastlinstva; te rastline uspevajo tu še danes. Vse to mi je razlagal, ko sva šla skozi vas Borovec proti sedlu Krempa (866 m) in naprej. Povsod tu rastejo tudi bori, ki so značilni za sredozemsko podnebje. Redka naselja in razne zanimivosti so ozna- čene s »turističnimi kozolčki«, ki jih izdelujejo kar v podjetju Snežnik. Tak kozolček je tudi na sedlu Krempa, preko katerega vodi planinska pot iz Kočevja skozi Kočevsko Reko do Boslji-ve loke ob Kolpi in Osilnice. Kljub vojni je šlo letos tu skozi kar precej skupin izletnikov in planincev. Prav v.delu opuščene vasi Borovec, ki se je včasih imenoval Inlauf, so nameravali letos poleti urediti počivališče za pohodnike po tej poti (ki ima v Kočevju priključek iz smeri Ljubljana in Novo mesto), vendar je letošnja vojna to ureditev nekoliko odložila. Na Krempi je g. Ficko pokazal, kje je s predpisi zaščiteno rastišče narcis, ki sojih letošnjo pomlad prihajali občudovat mnogi izletniki. Zagotovilje, daje narcis tu in v okolici toliko, da ni nobene nevarnosti, da bijih izletniki izropali in uničili. Spremljevalec Ficko je še posebno opozoril na encijan (svišč). Na tem območju rastejo štiri vrste, sicer pa je encijana 400 do 500 vrst, seveda po vsem svetu. Razložilje, da je ta rastlina dobila ime po zadnjem vladarju ilirske zveze Gencijanu (vladal je od leta 180 do 167 pred našim štetjem), ki je priporočal korenine te rastline tudi kot zdravilo proti kugi. Vladarja Gencijana kuga res ni pobrala. Bil pa je kot zaveznik Makedoncev v boju z Rimljani ujet in odpeljan v ujetništvo v Italijo, Rimljani pa so njegovo kraljestvo razdelili na več delov. Območje KS Kočevska Reka meri okoli 15.000 ha, od tega je 12.000 ha gozda in od tega 700 ha v zasebni lasti, približno toliko gozdov pa bo zasebnikom še vrnjenih, ker so jim bili odvzeti. Med temi gozdovi sta kar dva pragozda. Tu je tudi pragozd Krokar, ki je celo naj večji v Evropi, meri pa 72 ha. Gozdovi so bogati z divjadjo, ki je v Evropi že redka ali pa je y mnogih državah sploh ni več. Te živali so naprimer medved, volk, ris, gams, divji petelin in druge. Pri Kočevski Reki je g. Ficko opozoril še na jezero, ki meri 18 ha. V njem so tudi zelo velike ribe. Septembra letos je naprimer tu ulo vil znani pevec Stane Vidmar iz Ljubljane 115 cm dolgega in 15 kg težkega soma. Seveda je v jezeru možno poleti tudi kopanje, sicer pa na njem še čolnarijo. Gostinskih objektov razen v Kočevski Reki na vsem območju KS ni. Še neda vno je obratovala gostilna v Borovcu, zdaj pa je zaprta. Sicer pa je to naselje skoraj prazno, hiše propadajo, čeprav so v bližini lepe možnosti za jahanje, saj imajo tu konje, pozimi pa v bližini obratuje tudi smučarska vlečnica. Možnosti za turizem je ogromno, vendar je turizma še vedno malo, pa tudi v bodočnosti ne računajo na množični turizem, ampak na turizem po meri posameznika ali manjših skupin. Temu je in bo prilagojena turistična ponudba. Mir, samota, pokrajinska skladnost in različnost, sorazmerna ekološka čistost, naravna in kulturna dediščina — k«> to je za goste še posebno privlačno. JOŽE PRIMC Ambasador krasilne umetnosti s LmJevt 'evniški grad. ki ga sevniška Z veza kulturnih organizacij zadnja leta načrtno in uspešno prenavlja, postaja vse bolj osrednji kulturni hram v sevniški občini V njem je novembra 1987 dobila lepe prostore tudi Galerija krasilne umetnosti, v kateri so na ogled risbe, okrašeni in gravirani predmeti ter ekslibrisi, ki jih je izdelal 67-letni Ivan Razboršek iz Ljubljane. Zbirko je podaril Sevnici v spomin na svojo pokojno mater, doma iz Loke pri Zida- nem mostu. Razboršek je začel prerisovati in risati okraske in jih seveda tudi zbirati že pred pol stoletja. V svojem prostem času sistematično zbira, ureja, proučuje in riše ljudske okraske ter drugo ljudsko umetnost, folklorno bogastvo Slovenije, ostalih narodov bivše Jugoslavije in sveta. O tem tudi predava. O nastanku, razvoju in uporabi krasilne umetnosti je preda val že na okrog 100 šolah. Pred kratkim so bili nad Razbor-škovim delom navdušeni tudi učenci osnovnih šol v trebanjski občini Razboršek je izdelal že 750 osnutkov s slovenskimi okraski za tapiserije, gobeline in ostala ročna dela, svoje osnutke pa plemenito podarja bolnišnicam, domovom ostarelih in bolnišnicam. Doslej je sodeloval na 76 skupinskih razstavah v Jugoslaviji 21 razstavah v Evropi in v glavnem mestu Japonske, v Tokiu. 170 samostojnih razstav je imel v galerijah, tovarnah, trgovinah, domovih upokojencev in drugih ustanovah. Najrajši riše okraske y ekslibrisih (narisal jih je že prek 25001), ker drobna grafika omogoča obilno in raznovrstno uporabo okraska samega, ali v kombinaciji z zgodovinskimi ali ostalimi figurami in grbi Podjetje Iskra mu je za 18. mednarodni kongres, kije bil leta 1980 v Linzu, natisnilo 15 ekslibrisov, za 19. mednarodni kongres leta 1982 y Oxfordu 160 ekslibrisov, za 20. mednarodni kongres, kije bil leta 1984 y Weimarju, 23 ekslibrisov in za 1300 let Bolgarije 6 ekslibrisov, za katere je prejel srebrno diplomo. Njegov prijatelj Mario de Filip-pis iz Italije mu je natisnil za 21. kongres leta 1986 v Utrechtu 30 ekslibrisov, iz vsake evropske države po en motiv. Za turistično društvo in italijansko občino Cortona je natisnil mapi »Studi per motivi Omamentali« z 21 etruščan-skimi ekslibrisi Seveda je Razboršek tudi ma- po s štirimi pesmimi svoje hčerke Maje, ki se preizkuša v poeziji, opremil s petimi ekslibrisi Še bi lahko naštevali, kako se je Razboršek že uveljavil doma in po svetu. A naj malo pre-dahnemo. Avtor pravi, da ga najbolj privlači ljudski okrasek kot prvina in motiv. Doslej je zbral že okrog 6000 krasilnih prvin in motivov iz Slovenije. O ostalih pa zaradi obsežnosti niti ne vodi številčne evidence. V tej zbirki je med drugim tudi 1500 srčnih oblik in 1000 nageljnov, ki dokazujejo ljubezen, vztrajnost in ustvarjalnost naših prednikov. Iz obstoječih predelanih prvin ali motivov sestavlja in riše lastne motive in kompozicije na papir, steklo, keramiko, platno, les in kovino (emajl) y različnih tehnikah. Razborška najbolj moti in boli, ker se pojavlja vse več slabih ponaredkov njegovega dela. Razni obrtniki skušajo na nečasten način priti do lažjega zaslužka, tako da z nepoznavalskim in površnim posnemajem Raz-borškovega dela škodujejo njegovemu ugledu, krasilni umetnosti v celoti, naposled pa tudi sebi »Okrasek ali ornament ni pomemben samo na uporabnih in dekorativnih izdelkih, temveč je tudi okrasek ali lik, ki krasi nas in našo okolico. Naši predniki so okrasek gojili skozi stoletja y različnih pogojih in režimih. Sedaj je okrasek zanemarjen, malo znan in zanemarjen. Okrasek ali latinsko ornamentum se je razvijal, izpopolnjeval in preoblikoval od nastanka člo veka do danes. Okrasek je dopolnilo oblike predmeta ali osebe, z motivi in ritmiko ublaži ali daje razgibanost in poseben občutek i Nekateri menijo, da je narodni okrasek tvorbo stare oz. pretekle dobe. ki je za sedanji čas V davno preživel — nasprotno, narodni okrast4 bo vedno uporaben, prilagajal se ho samo ok“' su in tehnologiji,« pravi Razboršek. Prav žari' Ijo tega, ker so pri sevniški zvezi kulturnih °r' ganizacij, kot pravi njen tajnik A Ibert Edicij0* že večkrat ugotavljali, da je bil naš Iju^i. okrasek v zadnjih letih dokaj zavržen, tako0? smo že pozabili na njegovo izvirnost, so ser ZKO, ki upravlja z Galerijo krasilne umeriK sti, odločili, da v sklopu več različnih publiki, natisnejo tudi mapo, ki naj bi služila predvSr predšolskim otrokom in učencem osnovnih Akademski slikar Alojz Konec meni, da^ mapa okraskov mnoge razveselila, ima pa kri ko tudi svoj didaktični, likovni pomen. »0&* sek, avtohton in utilitaren likovni pojav, & naj lepše nakazuje človekovo prapotrebo p° j pem. V zgodovini so vseskozi krasili, enk1' manj, drugič več, oziraje se seveda tudi na1 . s ko prepričanje. Tudi slovenska elementa umetnost je bogata z okraski, kijih je modeli doba potiskala v pozabo, temutno naraščaj‘ narodna zavest pa jih bo prej ali slej začela jati,« razmišlja Konec. Ker je tudi sam lik0’1 pedagog na srednji šoli, je še toliko bolj kva°L cirana njegova ocena Razborškove nrir okraskov, ki jo toplo priporoča pri vzgojila obraževanju na predšolski in osnovnošolk' ra vni. Nedomno gre za sodoben poskus °dP°L proti prodirajočemu kiču, zamisel in zgr0zL mape pa je široko uporabna z malce teha,c spretnosti in duhovitosti vzgojitelja in učirir. Razboršek ima rad naravo, v njej je kot M > nist in planinec, dobil mnogo idej. Pravi, d°L narava najboljši in naj večji umetnik. V raSv*L \ stvu je našel raznolike in čudovite oblike-ri danesje narisal prek 13.000 krasilnih moV% in kompozicij, ekslibrisov in drobnih gr°JL Knjižnica v Appianu Gentile v Italiji je ižd°y knjigo s prispevki 80 grafikov iz vsega svejK. njej so trije njegovi ekslibrisi F.I.S.A.E. radon intemationale des societees d'am°ie^ d’exlibris je o oxfordskem kongresu obfljj knjigo s 326 ekslibrisi, ki jih je prispeva'0 j grafikov z vsega sveta. Med njimi je tudi o*. Razborškovih ekslibrisov in besediloprofjj.. Dolarja. Društvo prijateljev živali iz dattf*. skega A rezza je izdalo katalog A nimali djrij sta. Med 186 umetniki je bil s tremi eksld1 na razstavah vArezzu, Riminiju in Moskvi stopan tudi Ivan Razboršek. Za svoji r membno kulturno poslanstvo je Razboršek P j jel že več priznanj doma in na tujeri’1 občinskim priznanjem se ga je spomnila y sevniška občina. Tudi to so spodbude, da1 j vimi močmi ohranja in plemeniti narod0 dediščino. f£{lC /2 CD priloga dolenjskega lista SLOVENIKA PET Tudi letošnji november je Mladinska knjiga, kot že vse od leta 1987 naprej, slavila lep praznik — izid novega zvezka svojega najzahtevnejšega založniškega načrta, Enciklopedije Slovenije. Vse je že kazalo, da se je založba znašla finančno povsem osamljena pri tej ambiciozni nalogi in da bo nadaljnje izhajanje enciklopedije zamrlo, vendar je ob podpori ministrstva za kulturo le izdala nov, 5. zvezek. Prihodnost enciklopedije je navkljub vsemu, kar se dogaja s slovenskim založništvom, le svetlejša. Pred Sloveniko je najbrž dokončno izginila tudi ovira pomislekov o njeni upravičenosti, ki so rasli iz dejstva, da je hkrati teklo tudi izdajanje slovenske izdaje Enciklopedije Jugoslavije. Ta je z jugoslovanstvom vred za vedno odpeljala na slepi tir zgodovine in Slovenika se je izkazala kot tisto pravo, zato bo poslej najbrž le deležna tolikšne podpore, kot jo tak založniški podvig nacionalnega pomena zasluži. Peti zvezek je v celoti v znamenju črke k, zajema gesla od Kari do Krei. S »k se namreč začenjajo pomembna stvarna gesla, kot so Katoliška cerkev, kiparstvo, komunala, Komunistična partija pa šte- vilna gesla v povezavi s kmetstvom, književnostjo, knjigo, Koroško, krajino in krasom. S »k« se začnejo tudi priimki dolge vrste pomembnih osebnosti; Kosov je 18, Kraljev 14, Kovačičev 11, Koširjev 8, tu sta Kidriča, Kocbek, Kopitar, Kosovel idr. Z našega konca sta od mest prišla na vrsto Kočevje in Kostanjevica. Skratka enciklopedija odkriva pravo bogastvo, ki se skriva pod črko k. Dodajmo še nekaj številk, ki potrjujejo pomen petega zvezka naše nacionalne enciklopedije: vseh gesel je 976, 425 piscev je napisalo 46.304 vrstice besedilo, 869 ilustracij pa je prispevalo 175 posameznikov in 108 podjetij oz. ustanov. M. MARKELJ S KNJIGO PO SVETU Mladinska knjiga je začela izdajati novo poljudno zbirko, ki bo najbrž pritegnila pozornost širokega kroga bralcev. Pod skupnim naslovom Dežele in ljudje bo izdala deset knjig, s pomočjo katerih bo bralec lahko v udobju svojega doma »potoval« po celinah sveta ter z besedo in sliko spoznaval tuje dežele in kulture in zvedel veliko podat- kov o zemljepisnih, gospodarskih, političnih, zgodovinskih in družbenih značilnosti vsa- ke od njih. Projekt so zasnovale in pripravile tuje založbe, Mladinska knjiga pa je poskrbela, da smo Slovenci v njem udeleženi tako rekoč istočasno. Kakšna bo zbirka Dežele in ljudje, je lepo razvidno iz prve knjige, ki je izšla te dni. V nji so predstavljene države Severne in Srednje Amerike ter Velikih Antilov. Gre torej za območje sveta, ki je izredno raznoliko tako v geografskem kot v političnem in kulturnem pogledu. Med drugim tu teče svetovna meja med bogatimi in revnimi ter jezikovna in kulturna meja. Posamezne države so predstavljene z zemljevidom, osnovnimi številčnimi podatki, grafikoni in z izbranimi barvnimi fotografijami ter seveda z besedilom, ki zajema značilnosti države, njena ljudstva, zgodovino, kulturo, gospodarstvo, znamenitosti in drugo. Knjiga sicer ni zamišljena kot priročnik, vendar to ne pomeni, da je ni mogoče koristno uporabljati kot vir različnih podatkov in vednosti. Njena prednost je v zaokroženosti podobe, ki jo daje o pozamesmih deželah, in tako pomaga vsakomur poglobiti poznavanje in razumevanje kulturne in vsakršne pestrosti človeštva in sveta. M. MARKELJ SPOMINI IN PRIČEVANJA Prešernova družba se je odločila, da bo začela izdajati novo knjižno zbirko Spomini in pričevanja. Letos so v zbirki izšle tri knj ige: Newyorški razglednik pisteljice Ane Praček Krasne, Skozi luči in sence I., prvi od treh delov romana Ruda Jurčeca, in delo Ivan O. pisca Ivana Mraka. V prvem letniku so zbrani avtorji, ki pripadajo isti generaciji. To so bili pokončni ljudje, izgnanci, ki pa svoje domovine niso nikoli pozabili. Ana Praček Krasna je pri dvajsetih letih postala gospodarska izseljenka. Odšla je v Ameriko leta 1920 za kruhom. Toda Ana je bila ena tistih izseljenk, ki je dosegla več kot le zadovoljitev eksistencialnih potreb. Precej let je bila predvsem novinarka in urednica. Njena besedila imajo oseben ton, polna so modrosti, ki izhaja iz izkušenj. Poznala je veliko ljudi v domovini, še bolj pa ameriško izseljensko skupnost. Njeno življenje in njeno literaturo je trajno zaznamoval boj za socialni obstanek in družbeni napredek priseljenega ameriškega delavstva. V času druge svetovne vojne si je močno prizadevala, da bi Ameriki in njenim zaveznicam pokazala, da se mali narod bori proti zavojevalcem. Ideološke spekulacije je niso zanimale. Knjiga Newyorški razglednik je nastala po premisleku in je izbor iz vseh prejšnjih knjig, opravil ga je urednik zbirke Spomini in pričevanja Janez Kajzer. Knjiga je urejena kronološko. J. DORNIŽ BARKO KOMAC KLICANJA KLICANJA Pesnik Darko Komac pravi, da je zanj vsaka pesem prava le do trenutka, ko je še v njem, nenapisana. Dokler jo še zaobjema čudežno prgišče, kraljestvo notranjih glasov, drgetov, melodij in slikovitih prividov. Brž ko se preseli na papir, postane nekaj drugega. Kajti besede, čeprav še tako skrbno izbrane in zveneče, sestavlje- ne v še tako lepo misel ali metaforo, so oropane tistega, kar je v čudežnem prgišču. Pesnik se boji zapisati besedo, pa jo naposled le mora, saj je to edini način, da bralcu sporoči vsa nekaj o svojem notranjem svetu. Vedno pa je v dvomih, ali je zapisana beseda res prava, ali je lahko že sama prepoznavni glas tistega »pekla ali neba« iz prsi. Zato nenehno prisluškuje sebi in okolju, preverja pomen in zven napisanega in roti Navdih, da bi ga v pravem trenutku obdaril s pravim pesniškim glasom. Roti Navdih in kliče iz sebe prave pesmi, večno nezadovoljen ob tistem, kar se mu prelije v besede in zapiše na papir. Sicer pa že pišem o najnovejši pesniški zbirki tega pesnika, o knjigi Klicanja, ki jo je v lepi opremi slikarja Pavla Medveščka izdala Založba Karantanija v Ljubljani. To so izpovedi o pesnikovi pokrajini, o galopu trav čez njo, o tisti pokrajini, ki jo je sprejel v svoj notranji svet in jo zdaj, vase nagnjen, pesniško premerja in razkriva bralcem, kaj mu pomeni od najzgodnejših let. A tega ne dela rad, vendar mora. »Danes vas bom gostil v svojem otroštvu,« pravi, brž pa pove, zakaj: »Podajte mi roko, / da bo strah manjši na poti.« In potem se vrstijo pesmi, v katerih pesnik pove, zakaj ta strah, ta stiska, nemoč, predanost, občutljivost, tiha bol in skelenje spominov. Vsaka pesem je klicanje pokrajini, naj se spremeni, iff obenem klicanje, naj ostane vse tako, kot je. Do konca. Dokler te pomenljive reči sveta, kot so voda, veter, ogenj, dim, pepel, debla, norost in zemlja, ne prepesnijo »v svojo govorico«. 1. ZORAN TRI IZ MATICE Slovenska matica je izdala še preostali del letošnjega knjižnega programa, v katerem so tri zanimive knjižne novosti: filozofsko, literarnozgodovinsko in leposlovno delo. S knjigo Friedricha Nietzscheja VOLJA DO MOČI v prevodu Janka Modra ie Matica zaključila načrt prevajanja Nietzscheja v slovenščino. Ta nemški filozof je zdaj poleg Marxa edini veliki evropski filozof, ki nam je s svojimi poglavitnimi deli v celoti dostopen v slovenščini. Kot je urednik Ivan Urbančič zapisal v spremni besedi, je Volja do moči knjiga, ki prinaša najtehtnejše misli Nietzschejeve filozofije življenja. Četudi knji- irledrich nietische ge v takšni sestavi, kot jo poznamo, ni zbral in uredil filozof sam, pa Volja do moči slovi kot njegovo najpomembnejše filozofsko delo, izreden poskus prevrednotenja vrednot, čigar pomena in globine verjetno še vedno ne moremo v celoti izmeriti, napačno razumljen in zlorabljen pa je že bil. Profesor slavistike na gies-senski univerzi in velik prijatelj Slovenije dr. Gerhard Giesemann že dve desetletji raziskuje slovensko književnost. Napisal je tudi vrsto razprav in člankov, v katerih seje lotil različnih primerjalnih študij in v njih zajemal tematiko in pisce iz skoraj vseh obdobij našega in nemškega slovstva. Zbir teh razprav je Matica natisnila v knjigi NOVEJŠI POGLEDI NA SLOVENSKO KNJIŽEVNOST. V knjigi SPREMEMBE je zbrana vsa proza, kar je je napisal Jože Udovič, javnosti znan predvsem kot velik pesnik in prevajalec. Vendar je Udovič leposlovno pot začel ne samo kot pesnik, marveč tudi kot zelo obetaven prozaist. Četudi je ustvaril malo proznih del, po letu 1948 pa se je prozi povsem odpovedal, literarna stroka njegove novele uvršča v vrh slovenske proze tistega časa. Spremno besedo je prispeval urednik knjige Drago Sega. MiM r i I I 1 l 1 i I i ; I i i I i I I I I 8 8 1 8 ••v! i ER i 8 vM :•» >:* I 8:; 58 i .••V & :8: 8:i i I i 1 58 1 I i i PREMAGAJMO BOLEČINO, ŽIVLJENJE BO DRUGAČNO Nekdaj so imeli ljudje bolečino za maščevanje bogov, Aristotel pa jo je poimenoval »trpljenje duše.« Tudi danes je vsakomur, ki trpi zaradi bolečin, jasno, kako lahko bolečina vpliva na človekova čustva. Pri tem mislimo predvsem na kronično bolečino, ki neizogibno vodi v čustvene spremembe. Priznati samemu sebi, da te bolečina čustveno spreminja, je najtežja naloga, saj nihče ne prizna rad, da ima težave. Posebno še, če bolečina omeji našo sposobnost: dobro delati ter uživati življenje. Najpogostejši vzroki kroničnih bolečin so vnetni procesi v sklepih (artritis) ali na živčevju (nevritis), obrabe hrustanca (artroze), travmatske poškodbe, različna postoperativna stanja, poleg tega pa so lahko vzroki in pospeševalci bolečine tudi različni dejavniki tveganja — kot so prekomerna fizična aktivnost, prekomerna telesna teža, stres, bojazen, kajenje, pretirana uporaba tablet proti bolečinam itd Bolečina kot posledica vseh navedenih vzrokov se lahko manifestira kot bolečina v križu (lumbalgija) ali vratu (cervi-calgija), kot bolečina v sklepih rok ali nog, kot vaskularni glavoboli, migrene in podobno. Kronične bolečine utegnejo spremljati različne vedenjske spremembe, na primer bežanje od družabnih stikov in zmanjševanje delovne učinkovitosti Stanje pa še poslabšujejo depresija in tesnoba, manjši občutek lastne varnosti, vse to pa povzroča velike duševne spremembe. Zdravniki imenujejo takšen splet težav »bolečinsko obnašanje«. Bolečin, ki vas mučijo, morda ne bo mogoče odpraviti na en sam in preprost način. Vendar se je potrebno za vedati, da ima vsakdo pravico do polnega, srečnega življenja in lajšanja bolečin. Za uspeh pa bo poleg lastne volje potrebna tudi primerna strokovna pomoč in pozornost zdravnika, ki bo odkril vzroke vaših bolečin ter našel najučinkovitejši način zdravljenja. ZAKAJ V AMBULANTO V ŠMARJEŠKE TOPLICE Če vas mučijo bolečine kar nekajkrat na teden, že obvladujejo del vašega življenja. Če ste bili do sedaj neuspešni pri lajšanju bolečin ali ste pri tem le malo uspeli, poskusite rešiti svojo težavo z zdravniki specialisti v Šmarjeških Toplicah, ki bodo v sodelovanju z vami odkrili vzroke vaših bolečin. Ustrezna terapija pa ima namen zmanjšati bolečine, zvišati prag tolerance za bolečino, povečati samozavest, zdraviti psihično depresijo in strah (ansioznost). Z vsem tem boste po-novno dobili nadzor nad svojim življenjem. ODPRTA PROTIBOLEČINSKA FIZIA TRIČNA AMBULANTA Protibolečinsko fiziatrično ambulanto vodi specialist fizikalne medicine dr. Nives Kavšek-Ivaškovič. Vprotibolečinski fiziatrični ambulanti se oglasite, če imate bolečine zaradi: — poškodb gibal in živčevja, kosti, mišic s kirurškim posegom ali brez njega, '■:::88888888888858885888:i8888888888885858858::88888 degenerativnega sklepnega in izvensklepnega revmatizma (artroze, spondiloze, tenditisi), postoperativnih stanj po korekciji kostno-mišičnega sistema. Protibolečinska fiziatrična ambulanta bo vsakemu pacientu nudila natančen fiziatričen pregled, vključno s potrebnimi meritvami. Pregledje osnova za ustrezno terapijo, kijo zdravnik predpiše po zaključenem pregledu. Zdravljenje je lahko — ambulantno (10 tretmajev p 2 tednih) ali — stacionarno (običajno 14-dnevnipaket zdravljenja). Zdravljenje se sestoji iz različnih postopkov fizikalne terapije, kot so: — balneohidroterapija (kopanje v bazenu s termalno vodo), — termoterapija (parafin, termopak, fango, krioterapija), — elektroterapija (interferenčni tokovi, elektrostimulacija, magnetoterapija) ter — mehanoterapija (ročna masaža, hidromasaža). Vse to so terapije, ki delujejo protibolečinsko (analgetsko), zmanjšujejo krčevitost mišic in izboljšujejo prekrvavitev tkiva, kar je pomembna predpriprava za — kineziterapijo (individualna ter skupinska hidrogimnasti-ka, medicinske vaje). Nadzorovan aktivni gib je najpomembnejši del fiziatrične protibolečinske terapije. Zdravljenje se dopolnjuje z medikamentozno terapijo in akupunkturo (laserska, igelna), pomemben del zdravljenja pa je seveda tudi edukacija o bolečinskem sindromu. Protibolečinska fiziatrična ambulanta je odprta vsak torek od 15. do 19. ure v zdravstvenem delu Zdravilišča Šmarješke Toplice. Informacije in rezervacije na tel. (068) 73-230, 28-000 int. 330. priloga dolenjskega lista 13 R/tf OB Možakar je zahlipal kot otrok K. akih deset let je bilo Janezku, ko je spremljal Blatnikovega strica navzgor skozi gozdnato strmino proti cerkvi pri si'. Ani. Ko sta prišla na čistino blizu cerkve, se jima je odprl čudovit razgled na dolino. Naj bližje pod njima je bila Janezkova rojstna vas Dolenje Laze. Razločno je lahko med sadnim drevjem videl slamnato streho lesene domačije in z malo domišljije bi lahko videl tudi očeta, A merikan-ca s protezo na eni nogi, kako štorklja po dvorišču, in sedem svojih sester, ki švigajo sem ter tja okoli hiše, vsaka po poslih, svoji starosti primernih. Okoli domače vasi se je očem odpiral nov svet, jata novih vasi, kot piščančkov posejanih okoli matere Ribnice. Kar je bilo mladim očem v radovedno pašo in užitek, pa je bilo starim v grenak spomin. Blatnikovemu stricu so se ob pogledu na dolino pod seboj oči orosile, ko pa sta prišla do lesene kočice, katere streha se je že zda vnaj sesula v notranjost, se je sesedel na leseni prag, in stresati mu je začelo močne prsi Možakar je glasno zahlipal. Janezku je bilo nerodno. Se nikoli prej ni takole videljokati starejšega človeka, zato je stopical in ni vedel, kam bi se dal. Toda stric je kmalu premagal jok. » Vidiš, dečko, to je bil moj dom,«je dejal s hripavim glasom, »ničkolikokrat sem sedel na tem pragu in zajtrkoval žgance, ki jih je skuhala mati, in se ogledoval po dolini Zdaj pa je takole propadlo.« Blatnikov stric je na starost živel pri Kluno-vih v Dolenjih Lazih. Tam je tudi umrl Klunov Janezek seje takrat, ko je strica spremljal k sv. Ani, prvikrat srečal s kruto resnico, da človek toliko velja, kot plača. »Pri sv. Ani so imeli Blatniki lepo posest, po dvanajst glav živine je bilo v hlevu, poslopja urejena in polna krme. Toda oče od strica, s katerim sem tedajšel k sv. Ani je začel vse skupaj zanemarjati. Čedalje pogosteje in vse dlje je ostajal pri Štamfeljcu v Ribnici njegov dolg tam pa je neprestano rasel Prišel je dan, ko so domačijo prodali, družina pa je morala na ce- du sem ostal po dva do tri mesece. Samo enkrat, kmalu potem, ko sem se poročil, sem se potepal kar sedem mesecev, vendar je bilo to preveč.« Od takrat, ko je bil Janez še mlad, se je vas Dolenje Laze močno spremenila. Svojčas je imela štirideset hiš, danes pa jih ima že blizu sedemdeset, toda prebivalcev je bilo takrat več, saj je bilo pri vsaki hiši veliko mladine. Tik po vojnijih je bilo najmanj, kajti na različnih koncih in v različnih vojskah je izginilo več kot trideset moških. Tudi Janeza so odpeljali na Rab, kjer je v štirinajstih mesecih okusil mnogo gorja, a preživel. Danes ima štiri sinove in eno hčerko. Dva od sinov imata veliki zidani hiši v domači vasi, nič podobni leseni kočuri, kakršno je nekoč tu kupil njun ded. Janeza čuvajo in mu branijo, da bi na starost preveč delal. On pa si ne more kaj. »Bolje je, če človek giblje,« pravi in še naredi kakšno brezovo metlo ali splete koš za svoje sosede. Menda je zdaj edini v vasi, ki zna še napraviti kaj takega. T. JAKŠE sto. Danes je kmetija pri sv. Ani že zbrisana s sveta. Ostala je še lepo velbana klet s temelji, na katere so planinci sedaj postavili svojo brunarico,« pripoveduje Janez Klun, kljub šestino-semdesetim letom, kolikor jih že šteje, še kar krepak možakar. Janezov oče je kupil leseno kočo v Dolenjih Lazih, ko se je še pred koncem prejšnjega stoletja vrnil iz Amerike. Tam mu je odrezalo nogo v gležnju, menda v rudniku, vendar oče ni hotel nikoli kaj dosti govoriti o tem. Janez pravi, da ni dobil nič »ferajna«, zato je družini kaj trda predla. Oče je kljub protezi drvaril v gozdu in Janez se mu je kmalu pridružil V vasi so bili moški tisti čqs tesači in suhorobarji in čisto naravno je bilo, da je šel Janez po njihovih stopinjah. Suhorobarsko krošnjo si je oprtal leta 1933. Takrat ga je vsesplošna kriza, ko ni bilo v domačih krajih moč zaslužiti nobenega denarja,prvič potisnila iz domače doline. Podal se je na Štajersko, v okolico Maribora. To je storil še nekajkrat, potem pa je zbral pogum in se odpravil tudi čez mejo v Avstrijo. »Krošnjariti v Avstriji je bilo kar prijetno, čeprav mi je v začetku močno manjkalo nemškega jezika, kajti podajal sem se v gornjo A vstrijo vse do Salzburga, kjer slovensko niso več razumeli No, počasi sem se le navadil Do izhodišča sem se pripeljal z vlakom, nato pa sem si robo oprtal na ramo in se odpravil na obhode peš. Ljudje so bili prijazni, tako da s prenočiščem in hrano ponavadi nisem imel nobenih težav. Zaslužil sem tudi kar dobro, saj je valuta takrat še nekaj veljala,« se spominja tistih časov Klunov Janez. »Mreže za rete smo pletli doma Oče je nabral potreben les in izdeloval vitre, obode pa smo kupili pri drugih. Prav tako sem nakupil tudi vse ostale predmete, ki se dobremu krošnjarju spodobijo. Na enem obho- Štirje letni časi Milana Rijavca K Bruni vasi pri Mokronogu je L 1922 na svet privekal slikar Milan Rijavec, ki mu je bila že v zibko položena sposobnost izredne občutljivosti za opazovanje sveta okoli sebe. Otroška leta so mu tekla v krogu delavske družine v Krmelju, kjer je bil njegov oče šofer pri tamkajšnjem lastniku rudnika. Prav v očetu, ki je amatersko upodabljal razne motive z razglednic, je našel prvi vzor. Začetne šolske slike so zaradi njegovega nemirnega duha, kije hitel naprej, še preden seje osnovna barvna ploskev posušila, dobile tako podobo, da ga je stroga učiteljica ozmerjala s packačem. A kaj kmalu mu je portret kralja Aleksandra, prerisan iz šolske čitanke, prinesel prvo majhno slavo. Leta 1937je njegovo navdušenje za slikarstvo spodbudil profesor na ljubljanskem učiteljišču Olaf Globočnik, a žal mu starši niso mogli omogočiti študija v Zagrebu. Nato so v romantični svet barv udarila črna leta vojne. Zaradi nesrečnega letaka OF, ki ga je italijanska patrulja našla pri njem, je bil obsojen na 20 mesecev zapora in prepeljan v Piemont Po vrnitvi leta 1943 se je komaj lahko pozdravil z domačimi, kajti pota usode so ga zanesla v partizanske vrste. V Črmošnjicah se je seznanil z Božidarjem Jakcem in Nikolajem Pirnatom, ki sta dala njegovemu slikanju nov polet. A vse, kar je ustvaril v teh burnih, prelomnih letih, je bilo uničeno v Beli krajini Po koncu vojne, ki ga je dočakal i1 Trstu, so se mu odprla nova obzorja na novoustanovljeni A kademiji za likovno umetnost v Ljubljani Postal je učenec priznanih mojstrov, kateremu je bil še posebej pri srcu. Naslednja prelomnica je bila leta 1949, ko se je po diplomi zaposlil kot likovni pedagog na trboveljski gimnaziji in svojo bodočnost združil z Ženo Vido. Družinsko srečo sta zaokrožila z dvema sinovoma. Čeprav zaradi tuberkuloze študija specialke pri Gabrijelu Stupici ni mogel končati, njegov čopič nikoli ni dolgo ostal suh. Motivi, ki so ga čustveno navdihovali — narava in arhitektura v njej — so ga ves čas spodbujali k oživljanju barv na belem platnu ali nepopisanem listu, polnem hrepenenja. Svoje podobe je postavljal tudi na oglede, začel seje udeleževati slikarskih kolonij. Razcvet takega skupinskega umetniškega ustvarjanja je popestril kar nekaj slovenskih mest, med katerimi je na vidnem mestu Novo mesto. Po upokojitvi leta 1966 niso njegove barve prav nič obledele, nasprotno, v njegovem ljubljanskem ateljeju in pod toplim mediteranskim soncem v Izoli nastajajo vedno novi barvni odsevi okolja, ki ga obdaja. »Moje slikarstvo je jasno in preprosto. Zame je važna kompozicija, kajti vsaka vsebina zahteva svojo obliko. Imam se za intimista, mnoge pa moje slike spominjajo na Matissa. Sam nekako najbolj občudujem našega impresionista Jamo, od tujih umetnin pa me najbolj privlači vznemirljiva barvitost Van Gogha. Moj spev je pokrajina, predvsem dolenjska, ki je napolnila mojo otroško dušo, zato sem nanjo in na podeželje čustveno navezan, «je začel svoj umetniški prostor osvetljevati Milan Rijavec. »Kaj je za vas umetnost?« »Umetnost je poustvarjanje življenja in človeka v njem. A za razumevanje tega je treba biti občutljiv. Pri tem osebnostni značaj umetnika in pogoj za nastanek dobre ali slabe slike. Res pa je, da marsikaj nastaja iz trenutnih notranjih odsevov.« »Kajpa menite o novih, često nerazumljivih tokovih umetnosti?« »Zdi se mi, da je tudi v moderni umetnosti nekaj, čeprav priznam, da ji ne morem prav slediti Važno je, da je ustvarjalec iskren, da se za svoje delo žrtvuje, ne pa da svoj talent podredi zaslužku, modi« »Kdaj ste tako zado voljni s svojim izdelkom, da ga lahko zaključite s podpisom in letnico?«. »Nikoli nisem povsem zadovoljen. Čeprav me v začetnem zanosu zgrabi evforija, se kmalu ohladim. Zato lahko slika nastane v sekundi ali pa traja leta, da jo dokončno dam iz rok.« »Kaj vas pri delu spodbuja?« »Če bi čakal na resničen navdih, se ne bi prav pogosto spravil k platnu. A več ko se posvečam delu, večkrat se mi stvar posreči Najraje ustvarjam ob spremljavi kake baročne glasbe, moje barve nekako odslikavajo Vivaldijeve Štiri letne čase. Za svojo zbranost pa potrebujem mir, nemoteče okolje. Nisem tip, ki bi se s platnom postavil na ulico in bil vsem na očeh. Menim tudi, da umetniško slikanje ni plonka-nje, fotografsko prerisovanje motivov. Pri delu pa nujno potrebujem še spodbudo osebe, ki mi je blizu, predvsem po duši. Kritičen odnos do stvaritve je pogoj, da stremim k dobremu, boljšemu.« »S kakšnimi priznanji so nagradili vaš ustvarjalni opus?« »Vsako leto vsaj trikrat sodelujem na skupinski razstavi ali pa pripravim samostojno razstavo. V veliko zadoščenje mi je, če s tem v obiskovalcih prebudim nekaj lepega, pozitivnega. Tudi uradnih nagrad se je nabralo kar nekaj, od Zveze mladih kulturnih delavcev 1950 do nagrade Prešernovega sklada 1979. A vsaka nagrada je relativna, kajti ljudje smo pri takih stvareh snobi, zato me kar zaskrbi, če me pretirano hvalijo, saj dobim občutek, da sem osladen.« Morda je prav črno-beli zimski letni čas najbolj primeren za obisk galerij in razstav, ki nas bodo obogatile z novo svetlobo in oživljenimi barvami ter oblikami, kijih za nas osmišljajo neutrudni umetniki, kot je Milan Rijavec. SABINA JOVAN Veselica nad Metliko S ___ redi 19. stoletja je v letih 1833—1855 v Metliki živel in deloval dekan Vincenc Vovk, rojen v Gradu pri Bledu na Gorenjskem. Bilje izrazito gospodarstveno usmerjen človek, saj je v Beli krajini dal sezidati tri cerkve (župnijski na Suhorju in v Dragatušu ter pokopališko v Metliki) in tri župnišča (Radoviča, Suhor, Dragatuš). Popravil je mnoge podružnice, dal poslikati župnijsko cerkev v Metliki, naročil nove zvonove, novo cerkveno uro itn. Skrbel je za »povzdigo kmetijstva, vinarstva, svibtva in sodstva«, zgradil je moderno sadno sušilnico, začel saditi murve in gojiti svilo-prejke, postavil je veliko žitnico, iz katere naj bi ljudje ob slabih letinah dobivali žito. Nadalje je osnoval nedeljsko šolo, oživil pogrebno bratovščino in priklical v življenje metliško godbo. Kar pa je za naš članek pomembno: na hribu Veselica, ki se dviga nad Metliko, je sredi prejšnjega stoletja med večinoma trdim pečevjem ustvaril rodoviten vinograd, ga zasadil z žlahtnimi trtami in sredi njih zgradil takrat daleč naokrog najlepšo zidanico — Veselico. Vse te dokaj obširne podatke o dekanu Vincencu Vovku nam je ohranil njego v življenjepisec Janez Miiller v Zgodnji Danici leta 1872. Natančnejše letnice zidanja Veselice nam ni sporočil niti kdo je naredil načrt zanjo. Verjetno jo je Vovk sam, saj je imel z zidanjem cerkva in župnišč dovolj izkušenj, postavili pa sojo kateri od zidarjev njegovih cerkvenih stavb, najverjetneje v Metliko priseljeni furlanski gradbenik Giovanni Franz. Nepopoln metliški občinski arhiv, iz katerega bi lahko izvedeli kaj več, je namreč ohranjen šele od leta 1869 naprej. Vsekakor je Veselica dokaj ambiciozno zida-* nje, ki je imelo spodaj klet, zgoraj pa prešnico in sobo za prenočevanje oziroma goste. Na prednji strani je pod masivnim obokom vhod v klet. nad njim pa balkon z zidanima stebroma, ki nosila trikotni zatrep. Zidanica stoji prav /Ib robu hriba s pogledom na mesto, na razgibane steljnike in lože pod Kučarjem, na hrvaške hribe s Klekom v ozadju pa na semiško goro in zadnje obronke Gorjancev. Seveda je tudi neposredna okolica zidanice ob gradnji zahtevala veliko truda, saj je vinograd, ki je stal »mestu na čelu, zrasel iz trdega pečevja«, kot je zapisa Miiller. Potrebno je bilo najbrž razstreliti veliko skal, podobno, kot je na zemljišču okrog cerkve na Suhorju naredil prvi tamkajšnji župnik Janez Škofič, kije, kot poroča pisatelj Trdina, porabil štiri cente smodnika, da je iz skalnatega in s trnjem obraščenega hriba ustvaril »prekrasen zemeljski raj«. (1825—1888) v kranjskem deželnem zboru kot poslanec v letih 1867—1877 zastopal volivce kmečke kurije črnomaljskega in metliškega okraja. Bil je tudi 29 let rado viški župan, vedno pa, kol so poročale Dolenjske novice ob njegovi smrti, »neustrašljiv narodnjak«. Da je bila Kramaričeva družina narodno zavedna, govori tudi dejstvo, da so prvorojenca Martina (1847—1917) poslali v novomeško gimnazijo, kjer se je kot osmošolec izkazal zlasti ob volitvah v deželni zbor leta 1867. Takrat se je v prepiru z novomeškimi nemškutarji odločno postavil na stran narodnega poslanca in je zato v gimnaziji prejel strogi ukor. To je bil tudi vzrok, da naslednje leto ni šel študirat na Dunaj, ampak se je vpisal na uni verzo v Lvovu na Poljskem in se nato kot profesor udomil v ruskem Smolensku, kjer je tudi umrl Oče Martin pa ni dolgo užival vinograda na Veselici, saj je umrl že leta 1888, star komaj 63 let. Po njegovi smrti je metliško Veseliča podedovat njegov drugi sin Jože Kramarič (1858—1909), ki Tako je tudi svet okoli Veselice dobil novo pri- je tudi študiral v Novem mestu in nato v Ijubljan-kupno podobo, kijoje Vovk zamejil z močnimi zi- skem semenišču ter bil ob prevzemu zidanice žup-danimi stebri, pokritimi z opečno streho in pove- nik na Sinjem Vrhu ob Kolpi. Tudi njemu ni bilo zanimi z lično leseno ograjo. Takšno podobo iz usojeno dolgo življenje. Ko je namreč pozimi, I. leta 1935 nam je na razglednici ohranil tudi met- decembra 1909, obiskal svojega stanovskega to-liški amaterski slikar Gustav Stupar (1858— variša Jurija Koniga na Vinici in se ponoči vračal 1947). na Sinji Vrh (čeprav mu je viniški župnik prigo- Tudi kasneje se zunanji videz Veselice ni spre- varjal, naj prenoči pri njem), so ga neznanci na-minjal. Šele po letu 1960, ko je zidanico prevzela padli, ga ubili, oropali in vrgli v Kolpo. Malo pred metliška občina in jo spremenila v gostišče, je bil na zadnji strani zgrajen prizidek in postavljen nov gornji vhod Verjetno je zidanica sprejela marsikaterega imenitnega gosta tudi potem, ko seje dekan Vovk že leta 1855 preselil v Šentrupert na Dolenjskem. Tam je 1866 tudi umrl. Za Veselico in vinograd kakor tudi za mnoga druga posestva metliške komende je skrbel vsakokratni oskrbnik nemškega viteškega reda; v tistem času Johann Kapelle (1813—1897). Kmalu pa je Veselica prešla v last bogatega Vivodinca Josipa Zoretiča, čigar oče si je že leta 1843 ob nekdanjih mestnih vratih sezidal mogočno hišo (danes Ulica na trg št. 5) in si Metliki posta vil ali pa nakupil še nekaj drugih hiš in posestev. Vendar je bil Zoretič nemiren trgovski človek, saj je vse svoje nepremičnine v Metliki in okolici kmalu prodal in se preselil v Karlovec. Rojstno hišo Zoretičev je kupil Žumberčan, veleposestnik Danijel Hranilo vič, zidanica in trije na Veselici pa sta leta 1878 za 540 goldinarjev prešla v last posestnika in vinskega trgovca Martina Kramariča z Radoviče, vasi, sedem kilometrov oddaljene od Metlike. Kramaričeva družina na Radovičije bita dokaj ugledna, saj je gospodar Mariin Kramarič novim letom ga je voda naplavila pod Preloko inje na tamkajšnjem pokopališču tudi pokopan. Po njegovi smrti je bila Veselica prepisana na brata Janeza oziroma Ivana Kramariča (1865— 1938), gospodarja na Radoviči Ta sicer ni imel mestnih šol, bil pa je prirodno razgledan in je trideset let vodil radoviško občino ter tako nadaljeval župansko tradicijo svojega očeta. Prav zato se je hiše prijelo ime »Pri rihtarjevih« pa tudi »Pri Balabanovih«. Slednji priimek je precej znan na VivodinL S tamkajšnjimi prebivalci pa je Kramarič imel tesne stike, saj se je na veliko ukvarjal z vinsko kupčijo in z vinom, ki ga je kupoval po VivodinL zalagal mnoge gostilničarje onstran Gorjancev in tudi po Gorenjskem. Na splošno je bil radovski Kramarič dobrodušen in družaben člo vek in mnogi starejši Metličani so se pred leti še spominjali kako je meščane vabil v zidanico na Veselici Imel je gromovit glas pa je stopil na balkon svoje zidanice in od tam spodbudno kričal: »Gladi (lakotniki) metliški, hodite pit!«. Seveda so vedeli, da velja to vabilo samo za izbrane, pa so ti z raznih strani pričeli lesti v breg proti Veselici Sodnik z notarjem pa šolski upravitelj, davkar in trgovec pa še ta in oni po dva, po trije... Če vabi Balaban, čemu mu ne bi ustregli? Njemu in sebi. In bilo je res i1 veselje temu radov-skemu Balabanu, ko je videl, kako so se njegovi gostje proti večeru majavo zibali in motovilili po bregu v> mesto. Ivan Kramarič je z ženo Baro Težakovo z Bo-žako vega zapustil kar veliko družino: šest sino v in šest hčera Naj od teh omenimo najstarejšega sina Janeza ali Janka Kramariča (1892— 1958), kije kot župnik služboval v Št. Petru na Krasu (današnji Pivki) in nazadnje umrl kot kanonik v Trstu, kjer je v Barkovljah tudi pokopan. Njegov brat Lojze (1898—1977) je bil zdravnik-kirurg in primarij Šlajmerjevega doma i1 Ljubljani najmlajši sin Franc (1908—1942) pa kaplan v Starem trgu na Notranjskem. Zanimivo je, da je trije z zidanico na Veselici po smrti Ivana Kramariča spet podedoval duhovnik, in sicer gori imenovani Janko Kramarič, kije takrat živel v št. Petru. Kot solastnica je bila vpisana njegova sestra Marija Kramarič (1892—1974), ki mu je vsa leta gospodinjila. Ta je po bratovi smrti leta 1959 postala edina lastnica metliške Veselice. Ker pa je bilo po zadnji vojni pol Kramaričeve hiše na Radoviči podržavljeno — gospodar Jože Kramarič se je namreč iz domovine umaknil v Argentino — je Marija Kramarič leta 1960pri' stala na zamenjavo: za pol rojstne hiše na Radoviči, ki naj se vrne Kramaričevimje občini ponudilo svojo zidanico in trije na Veselici Opravljena je bila torej zamenjava: »Svoje za svoje«. Ker pa je bilo pol rojstne hiše protipravno zaplenjene (lastnik namreč ni bil v nobeni vojaški formaciji in bil nikoli obsojen, ampak se je že med vojno umaknil k bratu v Št. Peter, od koder je po vojni odšel preko Trsta v Argentino), je bila ta zamenjava povsem nepotrebna. Zdaj v Argentini še živita žena in hči pokojnega Jožeta Kramariča (“■ 1985), in če bo ta nelegalna zaplemba in zamenjava razveljavljena, sta pravzaprav onidve legitimni lastnici Veselice. Kdorkoli bo hotel imeti veselico, se bo pač moral pogovoriti z lastnicam4 oziroma jima plačati odškodnino. Metliška občina je po letu 1960 zidanico adaptirala in ji prizidala preddverje. Tako obnovljeno je oddala v upravo Splošnemu trgovskemu podjetju. Ko pa je bil leta 1963 v Metliki sezidan inodpd hotel Bela krajina, so tudi Veselico vključili v metliško gostinsko podjetje, ki je pod raznimi imeni (Bela krajina, Gostur, Viator, Integral, Golf turist) zadnja desetletja skrbelo za gostinsko, deloma Pff tudi za turistično dejavnost v tem delu Bele krajine. Oboje pa je včasih iz različnih vzrokov usihal zato je poleti 1987 zidanico Veselico od takratnega Golfturista odkupila metliška tovarna Beti in1 njej uredila gostišče zaprtega tipa za svoje poslo v ne partnerje. Že po dobrih treh letih pa je Ben t dejavnost opustila in januarja 1991 Veselico o dala y najem zasebniku, ki na tej lepi razgled11 točki nadaljuje gostinsko-turistično dejavnost^ 14® priloga dolenjskega lista NAGRADA V ZAGORJE OB SAVI Žreb je izmed reševalcev 43. nagradne križanke izbral ZDENKO BRODAR iz Zagorja ob Savi in ji za nagrado dodelil knjigo dr. Paula Haucka Ljubosumje iz zbirke Družinska psihološka knjižnica. Nagrajenki čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 2. decembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 45. REŠITEV 43. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 43. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PAPA, BOAS, ORODJARNA, SEL, ALAIN, KA1, VINTA, WOLF-GANG, MAK, EON, UTA, PLOT, MAKETAR, RAZTOK, ALANI, AGA, DANA, INKA, GERMANIJ, OKEN, AVTO, TLA, TARA. Etika je že po definiciji nedejavna. T. MASTNAK Misli so resnične, če razširjajo kroge zavesti, tako da krepijo intenzivnost doživljanja človekovega smisla. M. KRLEŽA Naj nekdo tisočkrat premaga tisoč nasprotnikov, a naj nekdo premaga samega sebe — je drugi večji zmagovalec. G.BUDA NAGRADNA KRIŽANKA št. 45 JAP REŽISER KUH0SAWA ZGOD POKRAJMA VČSF OLIVNO ZELENA VULKANSKA RUONNA HRV IGRALEC SER8EDŽUA ST-RIM BOG LJUBEZNI VZDEVEK IGRALCA RADKA POLICA DUHOVNIŠKI OVRATNIK OZEMLJE S KRAŠKIMI POJAVI SARENICA VOCESU NEZNANKA V MATEMATIKI KEM SIMBOL ZA ŽVEPLO 00LIT AM MULTI-NACIONALNA DRUŽBA MIRNO SOŽITJE ZNAČAJ SREDSTVO ZA OMAM- LJANJE AFRIŠKA DRŽAVA KOVINSKI ELEMENT ZA TRAJNO ZVEZO ZIMSKA PADAVINA PRESTOL- NICA FILIPINOV KEM SIMBOL ZA TANTAL AVTOR J UDIR PREGLEDEN OČRT ZBOH TREH GLASBENIKOV PRESTOLNICA ITALUE ZNANA JURČIČEVA POVEST SAMO HUBAD MERSKA ENOTA RIM VARUHI DOMAČEGA OGNJIŠČA NEPROZORNA RDEČA STEKLENA GMOTA (MOZAIKI | OVALNA SKLEDA LJUDSTVO V GANI KR&T0F KOLUMB NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA NEM DENARNA ENOTA VOJAŠKI POZDRAV RIŽEVO ŽGANJE MAJHEN IN NA VODIK — Hondin model HR — Xje eden od avtomobilov bodočnosti. Je lahak, majhen in ima popolnoma čist izpuh, saj ga poganja vodik. Majhen, lep in prijazen Adam in Eva, majhna in črna Molekulami biologi so s posebnimi metocjpmi ugotovili skupnega očeta in skupno mater sedanjega človeštva — Živela pred 200.000 leti v Afriki_ Veličasten prizor stvarjenja na stropu Sikstinske kapele bi moral veliki renesančni umetnik Michelangelo naslikati drugače, če bi hotel upoštevati dognanja znanosti. Namesto stasitih belopoltih teles svetlolasega Adama in Eve bi moral slikar upodobiti, kako dar življenja od božjega prsta prehaja na pritlikave temnopolte ljudi kodrastih las. Pramati in praoče človeštva sta namreč bila 1,2 metra visoka temnopolta Afričana. Kot je Julija našla svojega Romea, Pepeika svojega princa, je tudi molekulama Eva našla svojega Adama, bi lahko nekoliko poetično opisali uspeh strokovnjakov, ki so z metodami modeme molekularne biologije šli po genski rodovni verigi človeštva vse do naših skupnih prastaršev. Leta 1987 so biokemiki na Berkleyu naznanili, da so ugotovili, kdo je bila pramati vseh zdaj živečih ljudi. Sledili so genetskemu drevesu do ene same ženske in ugotovili, daje živela v Afriki pred kakimi 200.000 leti. Do tega presenetljivega znanstvenega odkritja so prišli na osnovi primerjav posebnih delov deoksrribonukleinske kisline (DNK) mitohondrijev (to so paličaste tvorbe znotraj žive celice) 147 žensk različne rasne in geografske pripadnosti. Mitohodrialna DNK se namreč podeduje samo od ene matere. Snov tako v reprodukcijskem prehajanju iz generacije v generacijo ostaja nespremenjena. Do kakršnih koli sprememb lahko pride le zaradi občasnih mutacij, ne pa zaradi mešanja genov staršev. Raziskovalna skupina z Berklcva trdi, da do mutadjskih sprememb prihaja v tisočletjih po enakomerni stopnji in je zato mogoče spremembe imeti za nekakšno molekularno uro. Z ugotavljanjem števila mutacij, ki so različne za različne populacije, in z uporabo molekularne ure, ki kaže, koliko časa naj bi nalaganje m mafijskih sprememb trajalo, so razis- kovalci ugotovili, kdo so in kje živijo najbolj neposredni potomci pradavne matere. Ugotovili so, da je populacija z največjim številom mutacij iz Afrike, kar pomeni, daje bila Eva človeštva pač Afričanka. Odkritje je dvignila veliko prahu in sprožilo val ugovorov, prave strokovne zavrnitve pa ni dočakalo. Še več, letos se je molekularni Evi, kot tudi pravijo tako ugotovljeni pramateri, pridružil še molekulami Adam. »Adam je bil afriški pigmejec,« naznanja razvojni genetik Gerard Lucotte iz Pariza. »Ne morebiti ali veijetno, pač pa zanesljivo pigmejec,« zatrjuje francoski znanstvenik. Lucottov laboratorij je eno od številnih raziskovalnih središč na svetu, kjer uporabljajo moški Y—kromosom kot orodje za odkrivanje pomembnih informacij o izvoru človeške vrste. Podobno kot mitohondrialna DNK se tudi večji del Y—kromosoma nespremenjen prenaša od očeta na sina, le delček se ga spremeni v izmenjavi z genetskim materialom ženskega X—kromosoma. C .irard Lucotte je spremenljivi delček i ’ očil iz svojih analiz. Kot so berkleyski r .sikovalci u sprememb mitohodrial-n DNK ugotovili skupno pramati vsega človeštva, je francoski strokovnjak iz mutacij V—kromosoma šel po genetski p 'i vse do skupnega očeta vsega človeštva. Lucotte in njegovi sodelavci so že leta 1985 razvili metodo razvrščanja Y -kromosomov v karakteristične tipe Ob uporabi računalniškega algo- ii ta, ki išče prevladujoči tip, iz katerega naj bi izhajali vsi ostali, so dobili nasledniški tip, ki so ga imenovali ha-piotip XIII. Nato je Lucotte testiral Y —kromosome različnih etničnih sku-p .t z vsega sveta in po dolgotrajnih primerjavah razglasil, da je haplotip XIII najpogosteje skupen v etnični sku- SVET * ŠTEVILKAH - SVET V ŠTEVILKAH - SVET V ŠTEVILKAH JAPONSKI PRODOR Razdelitev svetovnega trga proizvajalcev čipov v odst JAPONSKA 49 □ AMERIKA 37 H EUROPA 11 gg OSTALI 4 ^ M.-Hi H V odločilni bitki za čim večji delež tržišča v industriji polprevodnikov, ameriški in evropski proizvajalci račun .iških čipov izgubljajo boj proti močnim japonskim konkurentom. Od k 1985 so ameriški proizvajalci, ki so bdi pravzaprav pionirji proizvodnje ičunalniških čipov, izgubili precejšen del trga. Šest japonskih proizvaja cev se je povzpelo med deset največjih in si odtrgalo že skoraj polovico si etovnega trga. Graf kaže, kako je razdeljen svetovni tržni kolač. pini Aku Pigmejcev iz Centralnoafriške republike. »Po splošnem znanstvenem prepričanju so Pigmejci prvi prebivalci Afrike,« pravi Lucotte. »Izkazalo pa se je tudi, daje pri njih dominanten prav haplotip XIII.« Strokovnjak meni, da so se ti geni razširili iz Afrike po vsem svetu. Z upoštevanjem stanovitne stopnje mutacij je izračunal, da je preteklo okrog 200.00 let, da so se razvile vse sodobne variacije prvotnega vzorca. Lucottovemu modelu ugotavljanja skupnega prednika strokovnjaki še bolj ugovarjajo kot berkleyski Evi, zato se zdaj francoski znanstvenik ukvarja z natančnim raziskovanjem sekvenc DNK v Y—kromosomu. Upa, da bo tako zaprl usta kritikom in dokazal, da je bil Adam res temnopolt, meter in dvajset centimetrov visok Afričan. MiM človek mora biti zelo domišjav, da verjame, da je ljubljen, vendar mora biti tudi zelo nesrečen, dene verjame več. SULLY—PRUDHOMME V človeških možganih se kopiči jezikovni zaklad kot tisočletni med človekovega izkustva. M. KRLEŽA Mar ni vsega življenja skrivnost v tem, da prav tedaj najvišjo vrednost ima, ko kar nič zanj ne vemo? I. PREGELJ Kdaj v Ameriko? Ameriška celina poselje-na pred 35.000 leti Prihodnje leto bo svet počastil 500. obletnico Kolumbovega odkritja Amerike. Obletnico bo znanost praznovala z vednostjo, da je veliki pomorščak ameriško celino le znova odkril za zahodno civilizacijo, saj je vrsta pomorščakov, ki so po vsej verjetnosti pred Kolumbom pripluli v Ameriko, tako rekoč vsako leto daljša. Za znanstvenike je bolj pomembno, da so leto pred obletnico dobili v roke nove dokaze, ki pojasnjujejo, kdaj je človek sploh osvojil ameriška prostranstva. To seje zgodilo pred davnimi 35.000 leti. Datum poselitve severnoameriškega kontinenta so znanstveniki doslej teoretično postavljali v zelo različna obdobja. Nekateri, predvsem starejši zgodovinarji, so se ogrevali za poselitev pred 30 tisoč leti, novejši pa so opozarjali, daje do preseljevanja z azijskega na severnoameriški kontinent in potem naprej na južnoameriški prišlo kasneje, gotovo pa ne prej kot pred 15 tisoč leti. Materialnih dokazov za svoje trditve pa niso imeli ne eni in ne drugi. Izkazalo pa se je, da so imeli bolj prav starejši zgodovinarji. Študent antropologije David Mason je v Novi Mehiki našel glino s fosilnimi odtisi človeških prstov. Na najdišču so izkopali tudi kosti izumrlih konj, kamel in drugih živali, za katere menijo, da so bile že udomačene. Meritve starosti najdb so pokazale, da so stare 35 tisočletij. Evropa se stara Medtem ko sf človeštvo v revnih predelih sveta veselo množi in je lačnih ust vsako sekundo več, pa se tam, kjer je doma obilje, dogaja obraten proces, rojeva se vse manj otrok. Ker je zdravstveno varstvo dobro urejeno, ljudje v povprečju živijo precej dlje in tako se prebivalstvo v demografskem pogledu vse bolj stara. Takšne stvari pa prinašajo vrsto težav. Države Evropske skupnosti se bodo morale kaj kmalu resno spoprijeti z vprašanjem, kaj narediti, da bo lahko čedalje manjše število dejavnega prebivalstva zagotovljalo varno prihodnost čedalje večjemu številu tistih, ki ne delajo. Strokovnjaki Mednarodne organizacije za delo so v najnovejši analizi izračunali, da se bo v dvanajstih državah Zahodne Evrope število prebivalcev, starejših od 65 let, do leta 2025 povečalo za 21 milijonov, hkrati pa se bo število prebivalcev, starih od 20 do 39 let, zmanjšalo za najmanj 15 milijonov. Na vseh treh najbolj znanih svetovnih avtomobilskih razstavah, na frankfurtski, ženevski in zdaj še na tokijski, se je pokazalo, da je bodočnost avtomobilov že skoraj povsem jasno začrtana. Veliki, razkošni in močni avtomobili se poslavljajo, na njihovo mesto pa prihajajo majhni, varčni in ekološko prijazni avtomobili. Za moto tokijskega novembrskega Motorshowa bi lahko vzeli besede Hirokazuja Nakamure, predsednika združenja Mitsubishi, »V bodoče bo majhno lepo!«, če pa bi izbirali barvo razstave, bi se morali odločiti za zeleno — za ekološko zeleno. Japonci so splošnim prizadevanjem svetovnih avtomobilskih izde- Ukročeni Jangce? Na Kitajskem se pripravljajo na velikanski gradbeni podvig, ki se bo morda podobno kot sloviti Kitajski zid vpisal med največje gradbene podvige človeštva. Prav lahko pa se tudi zgodi, da se bo vpisal med zgrešene projekte. Gre za zajezitev mogočne reke Jangce v slikovitem kanjonu Treh sotesk. Na tem mestu naj bi zgradili mogočen, 175 metrov visok jez, ki bi služil delovanju največje hidroelektrarne na svetu in preprečeval katastrofalne poplave, ki povzročajo ogromno škodo ob reki in jemljejo hud davek v človeških življenjih. Letos denimo je Jangce med poplavami vzel 2300 življenj. Načrti za ukrotitev Jangceja segajo v dvajseta leta tega stoletja. O zajezitvi je sanjal Mao Zedong, bil je priljubljeni projekt Deng Xiaopinga, a vse do zdaj je ostal le zamisel. Zdaj pa kaže, da je uresničevanje krenilo. Gradbena dela so se kljub nasprotovanjem dela javnosti in tudi tujine že začela. Spomladi prihodnjega leta bo ljudski kongres še formalno odločal o začetku uresničevanja 530 milijard tolarjev vrednega projekta. Jez na Jangceju bo precej spremenil podobo osrednje Kitajske. Pod vodovjem 1084 kvadratnih kilometrov velikega umetnega jezera bodo izginile mnoge vasi in kraji, iz domov se bo moralo izseliti skoraj milijon ljudi. Jangce bo ploven 2400 kilometrov visoko od izliva. lovalcev, ki se trudijo narediti ekološko čist in dovolj učinkovit avtomobil, dodali še svoje — majhnost Prometna gneča v Tokiu in drugih velikih japonskih mestih je namreč neznosna, še hujša od gneče v kakšnem Rimu ali denimo kje drugje v Evropi, kjer voznikom zaradi prometnih zastojev prav tako pokajo živci. Majhen avto je zato kot nalašč za mestno vožnjo in za parkiranje. In tako se je na tokijskem Motors-howu pojavilo več zanimivih avtomobilčkov, ki združujejo ekološke zahteve z bodočo estetiko majhnega. Zaenkrat gre za prototipe, ki bodo prišli v serijsko proizvodnjo šele čez nekaj let. Ža pogon bodo uporabljali tako električne kot bencinske in vodikove motorje. Venera bruha Na planetu odkrili še delujoče ognjenike Pred kratkim je Nasa predstavila javnosti prvi venerovid, se pravi karto površja planeta Venere. Zemljina vesoljska dvojčica ali Večernica, kot ji pravijo naši ljudje, je bila dolgo velika skrivnost. Četudi nam najbližja od vseh planetov, je dolgo zavračala mnoge poskuse, da bi ji natančneje pogledali pod zagrinjalo. Planet je namreč zavit v goste oblake žveplastih par, kar je onemogočilo snemanje površja. Ameriško vesoljsko plovilo Magellan, ki so ga izstrelili maja 1989, je januarja letos med obkroženjem Venere začelo z radarskimi žarki temeljito pre-tipavati nebesno damo, računalnik na plovilu pa je iz odbojev izračunal razgibanost površja in delno tudi njegovo sestavo. Ko so podatke obdelali še z računalniki v Nasinih središčih, se je Venerino površje prvikrat v celoti pokazalo, kakšno je. Posnetki kažejo, daje planet precej razoran s kraterji, kanali, udorinami, na njem so mogočne gore in to je bilo zares presenečenje — še delujoči vulkani. Venera se je tako priključila trem nebesnim telesom (Zemlji, Jupitrovi luni Io in Neptunovi luni Triton), na katerih so astronomi odkrili še delujoče ognjenike. I Maja: MOLK JE OPRAVIL SVOJE Komaj pridem v službo, že zazvoni telefon in zaslišim & sporočilo: »Danes ga ne bo je N službeno odsoten do enajstin.« N Prepoznam glas Mojce. V .____ N mislih ima šefa Francija. Dru- renjske in zagrizen sovražnik ^ gi namreč niso nevarni. alkohola. Nikakor se ne stri- podučila: »Če piješ vino, moraš dobro jesti.« Naš Franci, kličemo ga gospod Franci, prej pa je bil tovariš Francije priseljenec iz Go- Pogovor se nadaljuje: »Ja, in?« »No, liter ga bomo spile, jaz ^ dam zanj.< 11 S ci srečam z Ančko. Pocuka me § in reče: »Danes prinesi liter, »Zakaj pa?« »Teta Urška ima danes god. Ti boš lahko spotoma prinesla vino, ko bos šla po pošto. Velja?« »Velja.« čez nekaj časa se v delavni- nja, da je kozarček vina ob dobri hrani dober tudi za zdravje. Ne daj bog, da te zavoha! Ob neki priložnosti ko sem ga ravnokar spila pol deti, me pokliče na razgovor. Seveda sem prikimovala in od-kimovala, pa mi pravi: »Kar govorite, saj vas tudi čez zaprta usta voham.« Ker je vse tako strogo glede pijače, je toliko bolj zanimivo naše skrivanje. Poleg skladiš- je namenjen za prepovedan ^ sad. Vino natočimo kar v orna- S ri, potem pa praznimo kožar- S ce. Seveda je kdo vedno na S straži. Potem omaro zakle- § nemo, ključ pa spravimo med ^ Uršule se torej | fascikle. Na dan sv. ..j ^ dogovorimo, da nabavimo liter N vina s pošto, drugega pa, ko x gremo po malico. Ura je pol desetih. Zberemo se. V prazni sobi razložimo večje kose rebrc iz katerih se kadi in lepo diši. Ko smo že proti koncu z malico, stopi Ančka brezskrbno k omari, saj danes še straža ni potrebna, in marljivo toči. »Klonk, ^ ...-------------j___________, _________klonk,« se sliši, ko skozi pri- S; moja stara mama je bila Ur- ča je prazna soba, v kateri je prta vrata vstopi nihče drug N ška, pa tudi jaz vabim na trodelna omara. En del omare kot Franci. Veselje, smeh, čebljanje potihne in onemimo. Ančka pa se ne zmede, ampak toči naprej in v tišini se se bolj sliši tisti »klonk, klonk«. Franci nekaj časa gleda, ne reče nič, potem odide. Spogledamo se. »Mene je vse minilo«, »mene tudi«, »in mene« je slišati skesane glasove, ška, pa ^ pijačo.« Komaj zajamem sapo, ko prihiti Mojca. Z Ančko se začneta pogovarjali o svojih Urškah. In se še jaz spomnim: »Moja soseda Je bila tudi Ur-ška in cerkniški čarovnici, ki 5$ je letala na metli s Kleka na ^ Slivnicoje tudi bilo ime Urša«. »No, boš pa še ti dala,« se odrežeta. »Ne, trije litri bi bili preveč,« pravim, potem pa se zedinimo, da bosta dva litra dovolj za vso našo skupinico, ki jo sestav-ljajo Sentruperčanke, dve Sent-jernejčanki in Novomeščanki. K Strinjamo se tudi, da bomo — * *------*■ Šen I malicale kuhana suha rebrca, kajti Šentjernejčanka nas je v notranjosti pa si dopovedujemo. »Gospod Franci, nikoli več!« Ko bi vsaj kaj rekel, potem bi bilo vse lažje. Molk pa je naredil več kot tisoč besed. Začutile smo hudega moralnega mačka. Kozarci v omari so ostali polni. Kdo ve, kdaj jih bomo spraznile? ! > * •š POTA l\ sm? 'St VLOMILEC V HIŠI — 15. novembra med 16.00 in 18.30 je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo Janeza Mihevca iz Trebnjega. Pridno je razmetaval po omarah, na koncu pa odšel praznih rok. Vseeno je škode za tisočaka. OB ČEVLJE ITALIJANSKE IZDELAVE— Prejšnji teden je bil 15-letni Matej B. iz Novega mesta ob čevlje italijanske izdelave, vredne 5.000 tolarjev. Za današnji čas nadvse dragoceno obutev mu je zmaknil nepridiprav v garderobi SŠTZU, strojni oddelek v Novem mestu. KJE STA BRUSILKA IN BRIZGALKA? — V času med 2. in ^.novembrom je nekdo iz. nedograjene stanovanjske hiše Milana Zupančiča na Ljubljanski cesti v Novem mestu ukradel električno brusilko in brizgalko, vredni 5.000 tolarjev. ODMONTIRALI. DESET KOLES — 11. novembra so neznani nepridipravi z zabojnikov za smeti v Leskovcu odvili deset koles in se z njimi napotili neznano kam. Komunalci pravijo, da so oškodovani za 5.000 tolarjev. Zakaj svinjarija ni kaznivo dejanje Novo poglavje brežiške afere — Jože Verstovšek in zadruga Novi dom s pomočjo kazenskega zakonika zakonito oškodovala upnike — V dvojni vlogi sam sebi odrejal izplačila BREŽICE Z obtožbami na račun Bojana Petana, sekretarja za gospodar- stvo v skupščini občine Brežice, začeta afera, kije dodobra pretresla posavsko ■ politično življenje, se vendarle bliža tudi svojemu sodnemu koncu. Že pred meseci vloženemu zahtevku za preiskavo zoper 30-letnega Bojana Petana je sledilo še nekaj odločitev novomeškega temeljnega javnega tožilca, glavna oseba v teh je 35-letni obrtnik Jože Verstovšek iz Pavlove vasi. Slednji je tako namreč govori sobna vrniti—zanimivo ob tem je, da naj bi zadrugi Novi dom brez upošte- vsebina kazenske ovadbe, ki sojo zoper njega vložili kriminalisti UNZ Krško - 12. aprila lani skupaj z ženo ter Bojanom Petanom' in njegovo ženo ustanovil zasebno stanovanjsko zadrugo; vanjo so vložili 2.000 din ustanovnega deleža, kot je pač predpisoval zakon. Jožeta Verstovška so izvolili za neprofesionalnega direktorja zadruge ter hkrati za predsednika skupščine zadruge. In potem naj bi se po navedbah kazenske ovadbe pričela dogajanja, ki v polnem blišču in sijaju kažejo na bedo danes veljavne kazenske zakonododaje, ki, taka kot je, nekaterim očitno imenitno ustreza in o njenem spreminjanju zaenkrat še ne razmišljajo. Kdor zna te čase izkoristiti, bo živel v miru in blaginji do konca svojega življenja pa še za potomce bo nekaj ostalo. Jože Verstovšek naj bi kot direktor zadruge zanjo najemal posojila in se zadolževal, ta denar pa sproti trošil, iz kreditov nabavljal zadrugi, Novi dom imenovani, osnovna sredstva in še kaj. V prostorih zadruge naj bi tudi pričel z dejavnostjo svojega podjetja IGT Brežice, stroški tega poslovanja naj bi bremenili zadrugo. Kot direktor Novega doma in zasebnik v eni osebi naj bi dal sebi za adaptacijo poslovnih prostorov zadruge izplačati 165.000 din, vendar je ta znesek sporen, obenj seje spdtaknil celo njegov najbližji sodelavec in zoper njega lastnoročno sam podal kazensko ovadbo. Zaradi najemanja vedno novih posojil, kijih zadruga ni bila spo- vanja predpisanih kriterijev in nepooblaščen v imenu odbora za usmerjanje sredstev za pospeševanje gospodarskega razvoja brežiške občine Bojan Petan sam dodelil kar zajeten kupček nepovratnih sredstev —je bil letos njen račun blokiran, služba družbenega knjigovodstva pa je 6. maja podala izjavo za uvedbo stečaja zasebne zadruge Novi dom. Upniki, posojilodajalci, so ostali z dolgim nosom. Toda ne glede na takšno stanje naj bi bil Jože Verstovšek 20. februarja letos kot direktor zadruge zahteval od nje, naj mu izplača odškodnino za izgubo časa, ki mu gaje vzelo direkto-rovanje. Terjal naj bi bil 300.000 din; upravni odbor zadruge, v kateri sta poleg njega sedeli njegova žena in prijateljica, je tej zahtevi ugodil. Toda, ker pač na računu denarja ni bilo, je sprejel sklep, da se Verstovšku izroči premično premoženje v obliki osebnega avtomobila in računalnika. Rečeno—storjeno. Tako so pač v ovadbo zapisali uslužbenci krške UNZ. Kako pa je na te očitke odgovoril novomeški temeljni javni tožilec Niko Bricelj? »Ocena krške UNZ je zmotna. Brez dvoma gre za hudo svinjarijo na škodo upnikov, toda ne gre tudi za kaznivo dejanje. Tega — gre za oškodovanje upnikov po členu 140 Kazenskega zakonika Republike Slovenije — lahko stori le odgovorna oseba organizacije združenega dela ali dru- ge družbene pravne osebe. Jože Verstovšek je v zadrugi sicer bil odgovorna oseba, toda ta zadruga ni niti organizacija združenega dela niti družbena pravna oseba. Res pa je, da gre v tej zadevi za čist in klasičen primer oškodovanja upnikov. Toda, ker pač po veljavni zakonodaji ne obstajajo znaki kaznivega dejanja po I40.členu KZ RS, je ovadbo potrebno zavreči. V Verstovškem ravnanju tudi ni znakov kakega drugega kaznivega dejanja po sedaj veljavnem in obstoječem kazenskem zakoniku,« je dobesedno v obrazložitev svoje odločitve zapisal Niko Bricelj. Vsak komentar je odveč, nikakor pa ne razmišljanje o potrebnosti takšne zakonodaje, o hitrosti ukrepanja SDK, kontrolah in še čem. SAM SEBI ODOBRAVAL IZPLAČILA Niso pa vse kazenske ovadbe zoper Verstovška doživele enake usode. Temeljni javni tožilec je zavoljo suma storitve kaznivega dejanja zlorabe zaupanja zoper njega zahteval preiskovalna dejanja. Kot direktor zadruge naj bi bil konec leta 1990 odobril sebi kot izvajalcu za potrebe zadruge opravljena dela na objektu na Cesti prvoborcev v Brežicah izplačilo v višini 465.000 din. Ovadba pravi, da bi Versovšek moral vedeti, kako je ta znesek nekajkrat previsok, saj je bila tržna vrednost opravljenih del le 86.000 din. Naš dom, katerega direktor in solastnik je bil, naj bi bil tako oškodoval za 380 tisočakov. Ni pa bil Verstovšek le direktor zadruge, pač pa tudi zasebne firme IGT Brežice. Slednja naj bi v svoje poslovne knjige vnašala podatke na podlagi neverodostjne dokumentacije. Že vlo- ženi obtožni predlog zoper Verstovška govori o tem, daje IGT oktobra lani v dnevnik in glavno knjigo svojega poslovanja vknjižila na račun Cestnega podjetja Novo mesto plačani znesek 47.484,90 din. Preiskava je pokazala, da naj bi to plačilo veljalo asfaltiranju domačega dvorišča, nikakor pa da ni šlo za delo, opravljeno na poslovnem objektu. Zasebna firma IGT Brežice naj bi v času med 5. oktobrom 1990 in 8. januarjem 1991 nabavila od dobaviteljev več materiala za reprodukcijo, s čimer se je izognila plačilu davka. Toda material ni bil namenjen reprodukciji, poleg tega firma z. obrtnikom Jožetom Verstovškomf!) ni imela sklenjenega dogovra o normativih porabe niti ne kooperacijske pogodbe, kar vse bi za takšno početje morala imeti. Tako materialu, vrednemu 653.863 din, niso zaračunali davka v višini 188.984,30 din, pravniški jezik to opredeljuje kot protipravno pridobljeno premoženjsko korist. In ne nazadnje: zadruga Novi dom je v postopku še zaradi kršitev zakona o finančnem poslovanju, gotovino naj bi namreč odvajali nepravočasno, zakaj in komu naj bi koristile tovrstne zamude, pa tudi ni potrebno posebej razlagati. Takšno je torej še eno poglavje zgodbe, pričete v poslanskih klopeh brežiškega parlamenta in nadaljevane v primernejših in pristojnejših prostorih novomeškega tožilstva in sodišča. Vpletenost Občinarjev je njeni vsebini dajala dodatno težo in medijsko odmevnost, z njeno pomočjo pa smo hkrati tudi najbolj nazorno spoznali popolno kazenskopravno anarhijo na tem področju. Komu in zakaj ustreza, je že drugo vprašanje. BOJAN BUD J A Zenske, pozor pred napadalcem! Tokrat je bila žrtev iz Novega mesta NOVO MESTO - Napadi zaenkrat še neznanega storilca na Novomeš-čanke se nadaljujejo. Seriji na las podobnih’ tatvin, ko napadalec žrtvi iz rok ali z ramena iztrga torbico, seje v petek, 15. novembra pridružila še ena. 48-letna C. P. je tisto noč nekaj pred polnočjo hodila po Šmihelski cesti. Pri kiosku blizu bolnišnice pa jo je dohitel neznanec, ji z ramena strgal torbico in pobegnil v noč. C. P. je imela v torbici nekaj tolarjev, 200 nemških mark, čekovno kartico s čeki in še nekaj drobnarij. Predrznež jo je oškodoval za 12.000 tolarjev: Nov napad, že četrti ali peti po vrsti v zadnjih tednih, je zagotovo dovolj resno opozorilo ženskam, naj bodo v nočnih urah še posebej previdne. PRIJELI NOČNE VLOMILCE NOVO MESTO — 14. novembra okoli 22.30 je telefonski glas sporočil novomeškim miličnikom, da neznanci vlamljajo v samopostrežno trgovino Dolenjke na Drski. Miličniki in kriminalisti so urno reagirali in v neposredni bližini trgovine prijeli štiri mlajše osumljence: 19-letnega Slavka J., enako starega Zlatka Š. ter 17-letna R. C. in D. B. (vsi so doma v Novem mestu). Mladeniči so ukradene predmete — šlo je za pijačo, kavo, sladkarije, cigarete, časopise, suhomesnate izdelke in še kaj v skupni vrednosti preko 6.000 tolarjev — skrili, toda možje postave so jih našli in vrnili trgovcem. Najsodobnejše alarmne naprave za vaš avto vgrajujemo. AVTOMEHANIKA — Fiat servis Slavko Gril, tel. (068) 28-714 POGREŠANKO NAŠLI MRTVO PO DVEH DNEH ISKANJA GOTNA VAS — 12. novembra dopoldne se je 73-letna Pavla Župevec iz Novega mesta odpravila v gozd nad Got-no vasjo nabirati kostanj. Ker se ni vrnila do večera, so svojci ob 18.50 o njenem izginotju obvestili miličnike, ti pa so takoj pričeli akcijo iskanja, v kateri so pomagali tudi krajani. Noč je njihovo delo prekinila, naslednjega dne pa so se v akcijo vključili še lovci in pel vodičev s psi iz Ljubljane. Okoli 10.20 so pogrešanko mrtvo našli na gozdni poti pri naselju Šentjošt. Vzrok smrti še ni docela pojasnjen. Zadoščenje je prišlo posmrtno Novomeški sodni senat razveljavil leta 1945 sprejeto obsodbo vojaškega sodišča zoper Franca Pečjaka iz Korit pri Trebnjem NOVO MESTO — Novomeški senat Vojaškega sodišča ljubljanskega vojnega območja je 30. julija 1945 odločil: »Franc Pečjak, rojen leta 1897, stanujoč v Koritih pri Trebnjem, se obsodi na dve leti izgube volilne pravice, na izgubo pravice do javne službe in zaplembo celotne imovine.« Tudi Franc Pečjak kot večina žrtev loval z okupatorjem, sodnikom je po- KARAMBOL — Mercedes karlovške registracije je očitno nespretno izsilil prednost, ko je pri Krškem zavijal z magistralne ceste, in se zaletel vjuga. Na srečo se je vse končalo samo z zvito pločevino in nekaj ranami Čudno je, da ni v teh dneh v Posavju več podobnih nesreč. Val beguncev v Sloveniji je (na območju Krškega in Brežic) močno zgostil promet V lem se na cesti dogaja marsikaj. Pred nedavnim je ponoči na magistralni cesti Ljubljana—Zagreb šofer močno obloženega fička dvakrat obračal na vozišču in le prisebnost drugih voznikovje preprečila nesrečo. (Foto: L M.) Med obtoženimi 16 dolenjskih imen Neposredna obtožnica za vpletene v pranje denarja na Posestvu Snežnik v Kočevski Reki — Med 38 obtoženimi tudi 16 vodilnih delavcev iz Dolenjske LJUBLJANA, KOČEVSKA REKA — Kot je ljubljanski temeljni javni tožilec napovedal že pred meseci, je bilo dokaznega gradiva za vložitev obtožnice zoper 38 vodilnih delavcev raznih slovenskih ustanov in delovnih organizacij toliko, da sodna preiskava ni bila potrebna. Kriminalisti UNZ Ljubljana— okolica na čelu s Slavkom Franji-čem so delo opravili tako temeljito, da je temeljno javno tožilstvo v Ljubljani pred dnevi vložilo neposredne obtožnice, v katerih razne direktorje, vodje in kar je še vodilnih in vodstvenih položajev, bremeni kaznivih dejanj zlorabe pooblastil; z izigravanjem predpisov naj bi republiko Slovenijo prikrajšali za nič več in nič manj kot 32 milijonov takratnih dinarjev. O vsebini le na kratko. Vodilni slovenski gospodarstveniki so že od leta 1988 spretno izkoriščali zakon o pospeševanju skladnega regionalnega razvoja v Sloveniji, zakon o zagotavljanju sredstev za nerazvite republike in Kosovo ter zakon o davku iz dohodka organizacij. Po tej zakonodaji so se namreč delovnim organizacijam, ki so svoja sredstva vlagala na manj razvita območja Slovenije, priznavale olajšave, med drugim takim ni bilo potrebno prispevati sredstev v zvezni sklad za nerazvite. In ker Posestvo Snežnik stoji v Kočevski Reki, ta pa spada k nerazvitemu območju Kočevskega, je bila priložnost za nenavadne kupčije tu. Slovenska podjetja, med njimi je tudi veliko dolenjskih, so s Snežnikom podpisala samoupravne sporazume o vlaganju sredstev na to območje, dobršen del denarja pa dobila potem vrnjen s posredovanjem Slovenijalesovega Inženiringa in finančne službe. Snežnik se je vlagateljem oddolžil tudi tako, da jim je izdajal svoje naročilnice, s katerimi so firme potem lahko brez prometnega davka kupovale razno blago. Spisek obtoženih je dolg, dolenjski seznam je tak: Maksimilijan S., direktor Posestva Snežnik, in Ludvik R., vodja finančno-računovod-skega sektorja, sta obtožena pomoči pri zlorabi pooblastil, medtem ko so zlorabe pooblastil obtoženi Janez B.,takratni direktor Dolenjkinega tozda En groš Detajl v Črnomlju, Ladislav J., sedaj direktor gospo-darsko-računovodskega sektorja v Dolenjki; Mirko M., direktor ITPP Ribnica, Stanislav Š., direktor Rika Ribnica, Anton B., direktor Inkopa Kočevje; Danilo V., direktor Avta Kočevje; Slavko P., namestnik generalnega direktorja Krke Novo mesto; Viktor P., direktor Inlesa Ribnica; Dušan Č., bivši direktor ribniškega Evrotransa; Ladislav L., direktor Komunale Kočevje; Janez Č., direktor GG Kočevje; Alojzij J., direktor Kovinarja Kočevje; Milan B., direktor Kovinarja Novo mesto, in Alojzij F., direktor Sukna Za-puže. Sprehod med dolenjskimi grešniki ni odkril nič novega. Vsi so prepričani, da so opravljali bolj ali manj družbeno koristno delo, denar je navsezadnje ostajal v Sloveniji, namesto da bi odšel na jug države. Poleg tega je bilo po njihovem početje pokrito s podpisanimi samoupravnimi sporazumi, za katere pa prenekateri podpisnik — zgolj slednji so namreč sedaj odgovorni pred zakonom in na seznamu obtoženih • Med tistimi, ki so del Snežniku nakazanega denarja dobili vrnjen, je bila tudi Emona. Bojda pa so v Emoni ta denar odklonili, češ da pač niso imeli pojma, zakaj naj bi jim ga Slovenijales nakazal. Po drugi strani pa so v Emoni baje želeli, naj bi ta znesek Snežnik porabil kot svoj vložek v izgradnjo blagovnice na novomeškem Novem trgu. Koristi bi imela oba, Snežniku n^j bi se tako odprle nove možnosti za prodajo svojih kuijih jajc. zlorabe pooblastil — ni poznal ozadja niti ni vedel, v kaj se pravzaprav spušča. Naredil je pač, kar so mu drugi bodisi svetovali bodisi ukazali. g g brezsmiselnih in za nameček še zrežiranih povojnih procesov svoje sodne in politične rehabilitacije ni dočakal živ. Umrl je z obsodbo, daje 20. decembra 1944 odšel z okupatorjevo zaščito na Občine, daje sramotil NOV ter daje po kapitulaciji Nemčije pobegnil z domobranci na Koroško, od koder da je bil vrnjen našim oblastem. Obsojen je bil zavoljo kaznivih dejanj blatenja NOV in odtegnitve narodni oblasti, kot so povojni pravniki poimenovali tovrstna početja. Časi so se, čeprav pozno, na srečo spremenili, tudi o teh rečeh je bilo naposled dovoljeno na glas razmišljati. Pečjakov sin je zategadelj na sodišču vložil prošnjo za obnovo kazenskega postopka zoper očeta; njegovi dokazi so govorili drugače od tistih, na podlagi katerih je pred šestinštiridesetimi leti sklepalo vojaško sodišče. Tako je med drugim z očeta odvrgel sum, daje sode- UKRADLI GOLFA NOVO MESTO — Neznani storilci so 13. novembra med 20.10 in 20.40 s parkirnega prostora pred bloki na Ulici Majde Šilc ukradli osebni avto golf CL sive metalne barve z registrsko oznako NM 170—951. Lastnik Dragoljub Stojanovič vozila do danes še ni dobil nazaj, škode je za 390 tisočakov. nudil pričo, kije potrdila, da seje v očetovi hiši pred domobranci skrivala tudi partizanska učiteljica. Nadalje je dokazoval, da je oče po vojni odšel z domobranci zgolj zaradi grožnje, da mora oditi, sicer jih bodo partizani vse pobili. Oče je odšel, a potem tudi pobegnil in se sam vrnil v Celje, kjer so ga prijeli. ODPADLA VEJA ZAKRIVILA SMRT ŠENTJERNEJ — 11. novembra dopoldne je 44-letni Anton Prhe iz Grako-vega pri Cerknici skupaj z 29-fetnim Antonom Simončičem s Sel pri Šentjerneju podiral drevje v gozdu v Velikem Banu. Med podiranjem se je z drevesa odlomila veja in padla Prhetu na glavo. Hudo poškodovanega so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je minuli četrtek hudim poškodbam podlegel. PADEL PO STOPNICAH IN SE UBIL ŠENTJERNEJ — 17. novembra okoli 18.ure so pred kletjo gostilne Majzelj v Šentjerneju našli mrtvega 26-letnega Bojana Šuštarja iz Kamnika. Mladenič je tega dne s prijateljema popival v omenjeni gostilni, med hojo po stopnicah, ki vodijo v gostilniško klet, pa padel in hudim poškodbam na mestu nesreče podlegel. HUDO RANJENA SOPOTNICA — 15. novembra ob 13.30 seje 37-letni Silvo Zemljič iz Ormoža peljal z osebnim avtom Lada Niva po cesti iz Novega mesta proti Vavti vasi. V ostrem desnem ovinku v Vavti vasi je na mostu pred seboj zagledal jugo 45, za krmilom katerega je sedel 63-letni Jožef Štamcar iz Novega mesu. Ker je most za srečevanje dveh vozil preozek, je Zemljič zaviral, pri tem pa gaje pričelo zanašati in naposled je na nasprotnem voznem pasu trčil v Šumcarjev avtomobil. V nezgodi je bila hudo ranjena 61-letna Eva Šumcar. ČELNO TRČENJE MED PREHITEVANJEM — 34-letna Matjana Medved iz Višnje Gore seje 17. novembra ob I4.uri peljala z osebnim avtomobilom Hyundai po magistralni cesti med Ljubljano in Novim mestom. Pri Hrastju je pričela prehitevati tovornjak s polpriklopni-kom, ko je nasproti z osebnim avtom Audi 80 pripeljal 36-letni Rečan Dragomir Cimerman. Slednji seje sicer umikal, a čelnega trčenja ni uspel preprečiti. Njegovo vozilo je po trku odbilo v desno, nakar seje prevrnil po 3 metre visokem nasipu. Oba voznika sta se v nezgodi laže ranila, enako tudi sopotnika Gojko Djida z Reke in dvoletni Jaka Medved iz Višnje Gore, težje pa Rečan Sava Miljanovič in 61-lctni Janez Medved iz Grosupljega. Skupne materialne škode je bilo kar za 330.000 tolarjev. Na podlagi takih novih dejstev in zaslišanj prič je senat novomeškega temeljnega sodišča dovolil obnovo kazenskega postopka zoper Franca Pečjaka, taisti dokazni material pa je bil tudi razlog, da je novomeški temeljni javni tožilec umaknil obtožbo javnega vojaškega tožilstva v Ljubljani iz leta 1945. Sodišče je zavoljo tega kazenski postopek zoper danes že pokojnega Franca Pečjaka usUvilo, sodbo vojaškega senata, izrečeno 30.julija 1945 v Novem mestu, pa razveljavilo. B. BUDJA NA PARKIRIŠČU ZBIL PEŠAKINJO SEVNICA — V petek, 15. novembra, je prišlo na parkirišču pred stanovanjskim blokom na Cankaijevi 10 v Sevnici do prometne nezgode, v kateri seje hudo ra-. nila 77-letna Rozalija Oedl. Slednja je okoli 17.50 sula ob robu parkirnega prostora, ko je tjakaj prišel 50-letni Franc Jazbinšek iz Drožanja in se usedel v osebni avto. Tema in dež sta bila poleg neprevidnosti glavna krivca, daje med vzvratno vožnjo spregledal Oedlovo, jo zadel in zbil po tleh. Hudo poškodovano so prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. PO DOLENJSKI DEŽELI • Pezdirčevi iz Črnomlja so preveč odlašali z martinovanjem. Če bi se obreda lotili prejšnjo soboto, bi puran ostal v njihovih želodcih, tako pa je v kdove čigavem. Nekdo je namreč v noči na minuli četrtek Martinu in vinu posvečeno živalco odnesel iz nezaklenjenega hleva neznano kam. • Zdravstveno stanje treh pacientk pljučnega oddelka novomeške bolnišnice se je prejšnji teden kar opazno poslabšalo. Za to je poskrbel neznanec, ki je v petek šaril p° sobah in bolnici iz Velikega Nerajca odnesel 1.500 tolarjev, tisti iz Trebnjega 1.000 in pacientki iz Ovsenega 3.000 sit. • Jožica Vivodinac iz Cerovega Loga seje med prvo in drugo Martinovo soboto premalo zadrževala v svoji zidanici v Gornjem Vrhpolja-Nekdo jo je primerno kaznoval in J1 iztočil hektoliter vina, s katerim st bo martinovanje ob primernem lokanju podaljšal skoraj do božiča. BESEDO IMAJO ŠTEVILKE ' 1 ; odbojka Dol, Črnomelj—G PG Grosuplje, Dobova—Kamnik, Krog Pivovarna l-aško, itd. SUPERLIGA, moški, 4. KOLO: PIONIR—NOVI GRANITI KAMNIK 3:1 (8,-11,5,6) Pionir: Jovič, Babnik, Travižan, Mestnik, Družinec, Brulce, Golenc, Goleš, Černač, Bakonja. Ostali rezultati: Vileda—Salonit 3:0, Fužinar—Tovil Olimpija 2:3. LESTVICA: 1. Vileda Maribor 8... 4. Pionir 4, itd. Pari prihodnjega kola: Tovil Olimpija-ionir, Salonit—Kužinar, Novi Graniti Kamnik—Granit Preskrba, Vileda prosta. SUPERLIGA, ženske, 4. KOLO: LIK Tilia Kočevje prosta, ostali izidi: Bled—YU Stip Celje 3:1, Nova Gorica— Koper 1:3, Partizan Tabor— Paloma Branik 0:3. LESTVICA: 1. Bled 8... 5. Partizan Tabor 2,6. LIK Tilia 0,7. Nova Gorica 0. Pari prihodnjega kola: LIK Tilia— ova Gorica, Koper Cimos—Partizan Tabor, itd. rokomet SUPERLIGA, moški, 8.KOLO: INLES RIKO—DRAVA 22:24 (10:10) Inles Riko: Veber, Djokič, Mohar, Šilc, Marolt I, Tanko, Š. Mihelič 4, P. Lesar 5, S. Lesar, Gelze, Jurič 8, Manček 4. LESTVICA: I. Pivovarna Laško 16... 9. Drava 6,10. Presad 5,11. Inles Riko 4, 12. Preddvor 3. Pari prihodnjega kola: Jadran -Inles Riko, Drava—Velenje, Preddvor— Rudar, Presad—Nova Oprema, itd. SUPERLIGA, ženske, 8.KOLO: OPREMA KOČEVJE—OLIMPIJA 20:37 (9:19) Oprema Kočevje: Jančič, Klarič 1, Lindič, Guštin 7, Vuk 2, Križman 2, Bejtovič 2, Dragičevič 1, Jerič 5, Petek, Kersnič, Klančar. LESTVICA: I. Velenje 15,2.Olimpija 14, 3. Mlinotest 11,4. Krim 10, 5. Oprema 10, 6. Kranj 7... 12. IM V Novo mesto 0. Pari prihodnjega kola: IMV' Novo mesto— Oprema Kočevje, Olimpija — Krim, Branik—Kranj, itd. SRL, moški, 8. KOLO: ŠEŠIR— DOBOVA 21:20(13:8) Dobova: Kuhar, Levec 2, Voglar 1, Polovič, Bratinič, S. Dcržič 3, Večc-rič, I. Deržič 4, Žibert 1, Glaser 9, Kranjc, Žitkovič. VELIKA NEDELJA-KRŠKO 19:21 (8:9) Krško: Božič, Kekič 6, Keše 3, Iskra 2, Bogovič 3, M. Urbanč, Šebek 3, Vr-stovšek 4, D. Urbanč, Kukavica, Brodnik. EMENS DOL—ČRNOMELJ 23:23 košarka I. SLOVENSKA LIGA, rdeča skupina, 8. KOLO: TINEX MEDVODE—PODBOČJE 86:68 (41:36) Podbočje: Gajšek 8, Plevnik 6, Krajcar 20, Krivokapič 8, Rostohar 2, Krošelj 12, Vaupotič 12. LESTVICA: 1. Mavrica Ilirija 15, 2. Tinex Medvode 15, 3. Rogaška Do-nat Mg 14,4. Elektra 13,5. Podbočje 12, 6. Comet 10, 7. Celje 9, 8. Smelt Olimpija ml. 8. Pari prihodnjega kola: Podbočje -Rogaška Donat Mg, Celje—Tinex Medvode, Elektra—Comet, itd. II. SKL, ženske, 2.KOLO: LITIJA— ?KK NOVO MESTO 58:91 (27:50) ŽKK: Zupančič 23, D. Verstovšek 26, Žagar 17, Čavlovič 12, Birsa 2, J. Verstovšek 11. V soboto igrajo Novomcščanke z Jesenicami. namiini tenis SUPERLIGA, moški, 5. KOLO: NOVOTEHNA- MERKUR 6:3 Oeri—Smrekar 2:0, Jamšek—Jeraša 2:0, Vertuš—Kuntner 0:2, Jamšek Smrekar 2:0, Oeri—Kuntner 2:0, Retelj—Jeraša 0:2, Jamšek—Kuntner 2:0, Retelj—Smrekar 0:2, Oeri— JeFriitti 2* 1 LESTVICA: 1. Kovina 10,2. Sobota 10... 5. Ilirija 2, 6. Novotehna 2, 7. Merkur 2, 8. Radgona 0. Novotehna igra v soboto v Ljubljani z Ilirijo. nogomet 01:10) Črnomelj: Pezdirc 7, J. Papež 4, Kuzma 5, Jrnomelj: Plut, Kmetič 2, Čengija, jzma 5, M. Papež 4, Novak, Ferfolja. LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 13, 2. GPG Grosuplje 12, 3. Dobova 11, 4. Krško 11,... 8. Črnomelj 8, itd. Pari prihodnjega kola: Krško—Emens II. SNL, zahod, 13. zadnje KOLO: ELAN STUDIO D JESENICE 2:0 (0:0) Strelca: Bracovič v 72. in Vrgovac v 79. minuti. AVTOBUM—BRDA 1:0(1:0) Strelec Stoilkovski v 41. minuti. KONČNA JESENSKA LESTVICA: 1. SPZ Triglav 18, 2. Tabor Jadran 18, 3. Elan Studio D 18, 4. Slavija SET 18, 5. Svoboda Kisovec 17, 6. Ilirija 16, 7. Avtobum Kočevje 14, itd. V prvem spomladanskem kolu igrajo: Elan Studio D—Slavija SET, SPZ Triglav—Bilje, Solinar Piran—Tabor Jadran, Alpina Žiri—Avtobum Kočevje, itd. kegljanje L SLOVENSKA LIGA, moški: RUDAR—KOČEVJE 5203:4924 II. SLOVENSKA LIGA, moški: RIKO—ADRIA 4992:5081 II. SLOVENSKA LIGA, ženske, 2.KOLO: NOVO MESTO- LITIJA 2132:2072 Obe točki sta odplavali z Dravo Inles Riko si je v sobotnem kolu superlige privoščil poraz v tekmi z Dravo — V soboto ženski dolenjski derbi med IMV in Opremo_ Rokometaši ribniškega Inlesa Rika so si v soboto privoščili neverjeten spodrsljaj: v 8. kolu superlige jih je v dvorani športnega centra v Ribnici premagala ptujska Drava in lesarje tako potisnila povsem k repu prvenstvene razpredelnice. Tri kola pred koncem jesenskega dela .bojev za točke so se tako znašli v položaju, ki ga niso predvideli niti največji pesimisti v klubu. zadnjem jesenskem kolu bodo stvari zanesljivo znova na svojem mestu. Kočevke Po poročilu našega sodelavca Milana Glavonjiča je za poraz inlesovcev več vzrokov, največji je zagotovo ta, da v njihovi igri ni bilo prave discipline, niti borbenosti. Kot da se igralci niso zavedali pomembnosti srečanja, v obrambi so igrali nedopustno medlo, Ptujčani pa so to seveda s pridom izkoriščali. Njihova zmaga je povsem zaslužena, Ribničanom pa ostaja, da skušajo izgubo teh točk nadoknaditi kje drugje. Resnici na ljubo: malo je verjetno, da bo moč že v soboto iz. Kozine slišati presenetljive novice. Najzanimivejše srečanje ženske superlige je bilo nedvomno v Ribnici, kjer sta se pomerili ekipi kočevske Opreme m ljubljanske Olimpije. Zmagovalec je bil resda znan že vnaprej, toda kakih 300 gledalcev je moralo biti zadovoljnih s prikazano igro, četudi so Ljubljančanke zmagale s sedemnajstimi zadetki razlike. Bržkone pa bi bil izid za Kočevke vsaj nekolikanj ugodnejši, ako bi v vratih stala prva vratarka Jesenkova, ki pa se je med tednom poškodovala, na njeno mesto je tako morala vskočiti neizkušena mladinka Jančičeva. S tem visokim porazom so rokometašice Opreme v soboto resda izgubile četrto mesto na lestvici — prehitel jih je Krim, zaradi boljše razlike —toda že po PRVENSTVO DVOJIC IVANČNA GORICA — Na kegljišču Ka kluba seje te dni končalo letošnje prvenstvo dvojic. V ženski konkurenci sta zmagali Novomcščanki Miklavčičeva in Škedljeva s 362 podrtimi keglji, sledijo pa: Veber — Fliser (Novo mesto) 361, Cin-drič — Štricelj (Semič) 317 itd. V moški konkurenci je slavil par Tratar — Logar (Mercator Trebnje) s 784 podrtimi keglji pred Brunerjem in Miklavčičem (Novo mesto) 780, Gričarjem in Krištofom (Mercator) 769 itd. igrajo namreč v Novem mestu, kjer si lahko obetajo zanesljivo in verjetno dokaj izdatno zmago, za razliko od Krima, ki od tekme v Ljubljani proti Olimpiji ne more USPEH BREŽIŠKIH TELOVADCEV SLOVENSKA BISTRICA — Tuje bilo pred dnevi letošnje državno prvenstvo v športni akrobatiki, ki se ga je udeležilo preko 200 telovadcev. Lep uspeh so dosegli predstavniki brežiškega športnega razreda, saj so med mlajšimi pionirji osvojili naslov prvakov, Vlado Kotarje zmagal v posamični konkurenci, medtem ko je Gregor Vučajnk zmagal v kategoriji starejših pionirjev. B. ŽNIDARŠIČ pričakovati kaj drugega kot zanesljiv poraz. Nadvse negotova pa je borba za vrh v moški republiški ligi. Dobovčanom je v soboto spodrsnilo v Škofji Loki, poraz je boleč, ker gostje po poročilih niso bili brez možnosti za uspeh. Žmaga bi Dobovo popeljala na vrh lestvice, tako pa še naprej za dve točki zaostajajo za vrsto Pivovarne Laško. V boj za vrh so se znova vključili tudi Krčani, ki so iz Velike Nedelje vrnili z zmago v žepu, novi točki pa si obetajo tudi v soboto v tekmi z Emens Dolom. Šlednji je v minulem kolu gostil ekipo Črnomlja, tekma seje v razburljivi končnici končala brez zmagovalca. SKUPNI ZMAGOVALEC ŽE ZNAN VINICA — Na rednem občinskem hitropoteznem šahovsku turnirju Črnomlja je nastopilo 15 šahistov, zmagal pa je Egon Petrič z 12,5 točke, sledijo pa: U. Kobe 12, V. Kobe, Bubnjič, Dragoš, Stariha in Papež po 9, itd. Ne glede na razplet zadnjega turnirja, ki bo 2. decembra v Starem trgu, je skupni zmagovalec že znan — Uroš Kobe. - ob Igrali proti sodnikoma Košarkarji Podbočja so imeli v soboto težko delo, saj sta Medvoščane okrepila tudi sodnika Veliko težje, kot kaže rezultat (86:68), st) košarkarji medvoškega Tinexa v sobotnem 8. kolu rdeče skupine prve slovenske košarkarske lige doma ugnali vrsto Podbočja. Gostje so vso tekmo igrali z. dvema igralcema manj, ekipo Tincxa sta namreč tokrat okrepila tudi sodnika Sabljič (Ljubljana) in Vidič (Tolmin). Ves prvi polčas je bila tekma izenačena in negotova, obe ekipi sta igrali nadvse motivirano in zavzeto. Košarkarji Podbočja so večji del celo vodili, še dve minuti pred koncem polčasa je bila prednost na njihovi strani. Toda gostiteljem je v finišu Med vodilnim kvartetom Kar štiri ekipe, med njimi tudi Elan Studio D, bodo prezimile na vrhu lestvice II. SNL_ J Le slabša razlika danih in prejetih zadetkov je nogometašem novomeškega Elana stopila na pot do naslova jesenskih prvakov v zahodni skupini II. republiške lige. Tega je zasluženo osvojila enajsterica kranjskega Triglava, kije od vseh ekip, ki so jeseni igrale v Portovaldu, prikazala najboljšo igro, z 18 točkami pa bodo na vrhu prezimile še ekipe Tabora Jadrana, Elana Studia D in Slavije SET. Kot je že običaj, so se Novomeščani za nov par točk morali v nedeljo krepko potruditi, čeprav so doma igrali z. eno najslabših ekip, Jesenicami. Razmočeno in poplavljeno igrišče je pač naredilo svoje, Rezultat pričakovan, igra pa ne Koliko so odbojkarji Pionirja z novo postavo sposobni doseči, bodo lahko pokazali v soboto v Ljubljani — Kočevkam gori pod petami_ elanovci so odpor gostov strli šele v zadnjih petnajstih minutah. Sicer pa radijci že po pravilu točke najtežje osvajajo prav na domačem igrišču, temu spoznanju bo moral nov strokovni odbor kluba, na čelu katerega je priznan dolenjski nogometni strokovnjak Slavko Retelj, trener prve ekipe pa po daljšem premoru znova Alojz Hlača, prek zime posvetiti največ dela. Še zlasti, ker bodo prvaka bržkone odločala prav medsebojna srečanja najboljših ekip, že v prvem spomladanskem kolu se bosta v Portovaldu pomerili enajsterici Studia D in Slavije SET. Imenitna pa je tudi kočevska bera v finišu prvenstva. Igralci Avtobuma so z. dvema zaporednima zmagama prišli do sedmega mesta na lestvici, za vodilnim kvartetom zaostajajo vsega štiri točke. Ta zaostanek Kočevcem daje velike možnosti, da spomladi uresničijo cilj, od katerega jih je jeseni oddaljilo nekaj nerazumljivih spodrsljajev — boj za vstop v I. državno ligo. Odbojkarji novomeškega Pionirja so zaradi zasedenosti športne dvorane tekmo 4. kola superlige proti ekipi Novih Granitov Kamnik odigrali že med tednom, vsega nekaj dni po sijajni predstavi in zmagi nad Granitom Preskrbo Pa so znova razočarali. Na srečo ne z rezultatom, pač pa z igro. Pionirjevci so igrali brezvoljno, pravih akcij ob mreži domala ni bilo, povsem po ^potrebnem so gostom prepustili tudi 'kugi set. Takšna igraje seveda slaba na-Poved pred sobotnim derbijem petega ko-V v katerem se bosta v Ljubljani pomerili ekipi Tovila Olimpije, ki je tokrat po °gorčcnem boju zmagala na Ravnah, in Pionirja. Novomeščani so vsekakor sposobni zmagati, vprašanje je le, ali imajo za kaj takega dovolj motiva in zbranosti. Pionirjevci so namreč po uvodnih srečanjih bržkone že uvideli, da jim navzlic s'abši igri mesto med najboljšo četverico " kar je bil tudi njihov cilj ki se bo potegovala za naslov letošnjega prvaka, ne teore uiti. Plat zvona pa bijejo v kočevskem Liku Uliji. Lanske zvezne drugoligašice so *repko na dnu lestvice ženske odbojkarje superlige, trije prepričljivi porazi pa vodstvu kluba narekujejo odločno ukre- BADMINTON VSE POPULARNEJŠI - TREBNJE — Že nekaj časa potekajo v Trebnjem pod vodstvom lanskega državnega prvaka Saša Zrnca tečaji v badmintonu. ki potekajo tudi na Mirni in v Mokronogu, obiskuje pa jih kar 65 tečajnikov. Zrnec pravi, daje med njimi nekaj obetavnih mladih igralcev, od katerih si ^hko dolenjski badminton še veliko obe-te- Omenimo ob tem še, da je bil pred dnevi v Trebnjem 2. republiški B turnir v tej športni zvrsti, na katerem je med fanti bnagal Zoran Korenčan (Ježica), pri dekletih pa Marjana Gantar (Bit Ljubljana). T. BUKOVEC panje. Kajti ekipa je po igralski zasedbi brez dvoma sposobna poseči tudi v boj za vrh, to so dekleta pokazala z lanskimi zmagami nad nasprotnicami, proti katerim letos gladko izgubljajo. V tem kolu so bile Kočevke proste, Časa za uigravanje ekipe pred derbijem z dna lestvice, v katerem se bosta v soboto v Kočevju pomerili vrsti Lika in Nove Gorice, kije še prav tako brez zmage, je bilo torej dovolj. Upati je, da so ga v Kočevju dobro izkoristili. Še pogled v žensko republiško ligo, kjer igralke novomeškega Pionirja igrajo sila spremenljivo. Koliko so v resnici sposobne, so pokazale pred desetimi dnevi, ko so MLADI NOVOLESOVCI PETI NOVO MESTO — Pred dnevi so se končala predtekmovanja v treh mladinskih ligah. V skupni center, kjer igrajo tudi Novomeščani, je po desetih odigranih kolih naslednji: 1. Ježica, 2. Slovan, 3. Domžale, 4. Radovljica, 5. Novoles, 6. Medvode. ZMAGALI V LJUBLJANI LJUBLJANA — V zadnjem kolu jesenskega dela MNZ Ljubljana sta se v soboto na razmočenem igrišču pomerili ekipi nogometnega kluba Ježice in Bele krajine. Rezultat je bil 2:0 za Belokranjec. Strelca sta bila Rehorič in Filak. Po končanem jesenskem delu so Belokranjci na drugem mestu s točko zaostanka za vodečimi nogometaši Tabora 69. J. D. doma po petih nizih premagale dotlej še neporaženo ekipo mariborske Palome Branika. Koliko samozaupanja je tak razplet vlil pionirjevkam, bodo pokazala naslednja srečanja. KRATKE IZ RIBNICE IN KOČEVJA • Rokometaši Opreme veliko pričakujejo od letošnjega prvenstva v II. republiški ligi, zato preseneča visok poraz, ki so si ga v soboto privoščili doma v tekmi s Kolinsko Slovanom. Ljubljančani so zmagali kar z 31:25, za nameček so praznih rok ostali tudi kadeti, ki so v Metliki izgubili z 21:24, in kadetinje, ki jih v Ljubljani z. 29:15 premagala Olimpija. Kočevce so maščevali kadeti Inles Rika, ki so v Metliki zmagali s 17:1 L • Članska vrsta Lika Tilije je bila v tem kolu prosta, zato pa je njihova druga ekipa nadaljevala z boji za točke v II. republiški odbojkarski ligi. Mlade Kočevke so gostovale v Ljubljani in tekmo proti vodečemu Vitalu izgubile z0:3. V moški ligi so igralci Pana v zadnjem jesenskem kolu zmagali v gosteh, Kamnik so ugnali s 3:1. • Pred dnevi se je končalo občinsko teniško prvenstvo, na zaključnem turnirju je nastopilo 16 najboljših. Napredek v kvaliteti iger je bil v primerjavi z minulim letom več kot očiten, v finalu članske konkurence je Matjaž Nosan premagal Toneta Lovšina z 9:7, medtem ko je bil v mladinski konkurenci v dvoboju za prvo mesto Tomaž Dejak boljši od Aleša Dcjaka z 9:4. M.G-č. POKAL MILANA MAJCNA STUDENCU STUDENEC — ŠK Mifan Majcen je prejšnjo sredo, 13. novembra, pripravil v počastitev občinskega praznika tekmovanje za pokal Milana Majcna. V ekipnem delu je nastopilo devet moštev, v posamični konkurenci pa 32 šahistov iz Posavje in Mirenske doline. Ekipna zmaga je pripadla vrsti Studenca^ ki je zbrala 21,5 točk, sledijo pa: Krško, ŠK Milan Majcen 1, Brežice, Brestanica, Metalna Krmelj, Društvo invalidov Sevnica, ŠK Milan Majcen II in OŠ Krško. Posamično zmago sije priigral Marjan Božič, drugi je bil Rokvič (oba Krško), tretji Cerjak in četrti Šitnik (oba Brežice), peti Volčanjšek (Krško), šesti Mesojedec (Sevnica), itd. Zmagovita ekipa Studenca je igrala v naslednji postavi: Šibilja, Borštar, Smerdel in Petrič. J.BLAS uspelo izid ne le izenačiti, ampak pa tudi povesti s petimi točkami prednosti. Tudi začetek drugega delaje prinesel izenačeno košarko, gostje so v 5. minuli nadaljevanja izid izenačili, kar je domala sto bučnih navijačev iz. Podbočja, ki svoje košarkarje spremljajo prav na vseh gostovanjih, viharno pozdravilo, toda ob podpori sodnikov kaj več niso mogli doseči. Medvošča-ni so si namreč znova priigrali prednost desetih košev, tekma pa je bila odločena, ko sta sodnika Krivokapiču dosodila kar dve tehnični napaki zapored. Prvenstvo se nadaljuje v soboto, košarkarji Podbočja se bodo ob 19. uri doma pomerili z vrsto Rogaške Donata Mg, proti kateri so v prvem delu sicer v gosteh izgubili, a šele po ogorčeni borbi. Sobota je lepa priložnost za vračilo, čeravno je Rogaška po imenih v ekipi favorit. PRIČETEK DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER ČRNOMELJ — V letošnji tekmovalni sezoni so v črnomaljski občini razpisali tekmovanja v delavskih športnih igrah v osmih panogah, od tega v štirih sodelujejo tudi ženske ekipe. Prijavilo se je 62 ekip, kar je precej manj kot lani, ko je bilo prijavljenih 89. Največ ekip je iz. Belta (13), Iskre (11) in Doma starejših občanov (10). Največ zanimanja je za kegljanje (10 ekip), smučanje (8) in mali nogomet (7). S tekmovanji naj bi pričeli novembra, sicer pa bo vse odvisno od rebalansa občinskega proračuna, saj so ves denar za delavske športne igre y letošnjem letu porabili v spomladanskem delu tekmovanja. TURK SEDMI, GALIČEVA TRETJA MENGEŠ — Minulo soboto je bil v Mengšu turnir v squashu, ki so sc ga udeležili igralci in igralke iz vse Slovenije. Predstavniki novomeškega kluba so zabeležili lep uspeh, v moški konkurenci je bil Turk 7. in Vučkovič deveti, pri ženskah je bila Galičeva tretja, Zupanova pa četrta. TRI ZMA GE — Janko Oeri je v petek ugnal vse tri Kranjčane, Smrekarja in Kuntnerja z 2:0, Jerašo pa z 2:1. Igralcem Novotehne prve letošnje točke Zmaga nad Merkurjem jih je odlepila z dna _________lestvice__________ Darko Jamšek in Janko Oeri sta bila v petek nepremagljiva, to pa je hkrati pomenilo, da so namiznoteniški igralci novomeške Novotehne v 5. kolu superlige vendarle vknjižili prvi par točk in se tako vsaj začasno odlepili z dna lestvice. K šestim točkam novomeške ekipe sta Jamšek in Oeri prispevala vsak po tri, po pričakovanju sta pionirja v vrsti Novotehne, Vertuš in Retelj, ostala praznih rok. S to zmago so se možnosti Novotehne za obstanek v ligi krepko povečale, sobotno tekmo v Ljubljani z Ilirijo lahko odigrajo neobremenjeni, to pa je nemara celo priložnost za presenečenje. Toda veliko bolj kot to srečanje bo za Novotehno pomembna tekma zadnjega jesenskega kola, ko se bodo v Novem mestu pomerili z Gornjo Radgono, ki doslej še ni okusila slasti zmage. Prvi točki bodo skušali Radgončani osvojiti to soboto, ko igrajo doma z Ingradom, Novomeščanom tak razplet seveda ne bi ustrezal. Kakorkoli že, bolj ali manj na dlani je, da bodo o uvrstitvi na dnu lestvice v medsebojnih srečanjih odločili Radgona, Merkur, Ilirija in Novotehna. Dejstvo, da kar z dvema od teh nasprotnikov igrajo Novomeščani v prvem delu doma, pa je vsekakor potrebno izkoristiti.. PREK ZIME NA VRHU — Kranjski SPZ Triglav (posnetek je s tekme med Elanom Studiom D in Kranjčani, ki se je končala 1:1) je jesenski prvak zahodne skupine II. SNL, z enakim številom točk so na vrhu tudi Novomeščani. Kdo bo boljši spomladi? PRVO DRŽAVNO PRVENSTVO SLOVENIJE V KROSU Prejšnji teden so na Taboru v Mariboru priredili tekmovanje v krosu, kjer so se pomerili vsi tisti, ki so zasedli prva tri mesta na občinskih tekmovanjih. Tudi naša šola je poslala na tekmovanje eno učenko iz 6. in dve iz 8. razreda. Kilometer dolga proga je bila dobro pripravljena, vendar je bila za naša dekleta le prehuda, zato rezultati niso bili najboljši. Vseeno so bile vesele, da so se udeležile tako pomembnega tekmo- ANITA FILIPČIČ 8. r. OŠ Globoko Črnomaljski Partizan se znova prebuja Predsednik Boris Cimerman o novih načr-___________tih___________ ČRNOMELJ — Delo tukajšnjega Partizana, kije bil ustanovljen že pred štirimi desetletji, je zadnja leta po odhodu Ivan Hrustka precej zamrlo, pred kratkim pa so se Črnomaljci odločili, da ga znova oživijo. Za začetek so si zadali le štiri naloge, saj želijo, kot je povedal predsednik Partizana Boris Čimerman, oživljati to organizacijo z majhnimi, a zanesljivimi koraki. Tako bodo vsak četrtek ob 16.30 do 18. ure v športni dvorani organizirali družinsko rekreacijo. Učenke višjih razredov osnovne šole se bodo lahko udeležile šole odbojke, po Ci-mermanovih besedah pa bi morda čez. leta prav ta šola dala selekcijo, ki bi se lahko pomerila tudi na republiških tekmovanjih. »Zaradi izredno velikega zanimanja za tenis smo sc odločili pripraviti tudi šolo tenisa za vse krajane od najmlajših do najstarejših. Vodil jo bo Milan Matič, ki ga vsi Belokranjci, ki so kdaj prijeli za lopar, dobro poznajo. Ta šola bo ob sobotah in nedeljah v športni dvorani,« pojasnjuje Boris. V poletnem času pa bo Partizan pripravil tudi različna družinska tekmovanja, orientacijske teke, krose ipd. »Prednost bomo dali množičnemu družinskemu športu, ki bo dostopen vsem, saj z izjemo šole tenisa vse stroške krije Partizan. Z delom bomo začeli prve dni novembra, od krajanov pa je odvisno, kako množično se bodo rekreacije udeleževali. Pričakujemo pa, da bo precej zanimanja predvsem za družinsko rekreacijo in tenis,« je prepričan Cimerman. M. B.-J. Boris Cimerman PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA To so le klevete Pripombe k pismu »Mar-tinovali in politizirali« V članku pod naslovom »Martinovali in politizirali« so bile v zadnji številki Dolenjskega lista objavljene grobe obtožbe in klevete na račun SKEI Belt Črnomelj s strani socialdemokratske stranke. V Svobodnih sindikatih nam je tuj takšen način delovanja. Prehodili smo pot, na kateri smo se naučili kulturnega dialoga, pogajanj in vztrajanja pri zahtevah, ki ohranjajo delavčeve pravice in njihov socialni položaj. Vemo tudi. kako se vstopi in izstopi iz sindikata, česar se nekateri sindikalisti še do danes, žal, niso naučili. Na vprašanje, zakaj člani nočejo vrniti izkaznic ZSSS, bomo verjetno dobili odgovor kasneje, je pa to pogoj, da se preneha s plačevanjem članarine sindikatu SKEI, člana pa se izključi iz sindikata na njegovo željo. Tako izražene želje sporoča v računovodstvo predsednik sindikata SKEI in ne kak socialdemokrat s strankarskega martinovanja. Če je komu članarina narobe odtegnjena, je njegova dolžnost, da to sporoči pristojni službi. Prepričani smo, da v bodoče ne bo več nekorektnosti s strani tako ugledne stranke, z razločevanjem zrna od plevela pa bo preprečeno zavajanje javnosti. Svobodni sindikat SKEI podjetja BELT TUDI PISEC LAHKO DOBI POMIRJEVALO Spoštovani nepodpisani avtor prispevka v rubriki Trebanjske iveri (Dolenjski list, 14. 11. 1991), ki se spotikaš ob delo »gospe« iz lekarne v Mokronogu. Z »gospo« iz lekarne v Mokronogu sodelujeva že dve leti v prizadevanju za dobrobit uporabnikov zdravniških storitev. Pri svojem delu, ki pa ne zajema le naročanja zdravil, je zelo vestna in prizadevna. V današnjih kriznih časih, ko primanjkuje čedalje več zdravil, se je potrebno večkrat telefonsko (to je namreč edini način) obračati na posamez-he zastopnike proizvajalcev. Le tako bo število manjkajočih zdravil manjše. Gospa Kolenčeva je edina zaposlena v tej lekarniški enoti in tudi sama za vse delo, vendar ni čakanje uporabnikov nikoli tako dolgo, da bi bilo potrebno breplačno razdeljevanje kakršnihkoli pomirjeval. Če pa avtor prispevka meni, daje to potrebno, naj se pred naslednjim obiskom lekarne oglasi v ambulanti, da mu napišem recept, dr. ANICA BERGINC-DOLENŠEK Kako lahko spite? Vukovar ni več mesto kot vsako drugo, Vukovar ni več mesto ljudi, ki bi se veselili življenja, v Vukovarju življenja tako rekoč več ni, Vukovar je za njegove prebivalce; kolikor jih je sploh še ostalo, postal pravi pekel. Besede niso dovolj za opis tistega, kar doživljajo in čutijo ljudje, ki So se znašli v tem obupnem položaju, ko je človeško trpljenje doseglo skrajne meje in ko bivanje, ne življenje, že dolgo ni več podobno človeškemu. Pozivamo vse odgovorne državnike iz Slovenije, na Hrvaškem, v Srbiji in v Evropi in svetu, da uporabijo svojo moč in dokažejo svojo odgovornost v skrbi za soljudi, predvsem za nemočne, za tiste, ki si ne morejo sami pomagati in med njimi prav posebno za otroke, (er jih rešijo vukovarskega pekla. Če niste sposobni takoj ustaviti vojne, ste pa dolžni rešiti vsaj otroke, ranjence, težje bolnike, dojenčke, predšolske otroke, njihove matere in nosečnice iz nečloveških razmer! Državljani, prisilite vsak svoje državnike, da zagotovijo, da se otroci ne bodo več rojevali v zakloniščih. Tudi otroci iz Vukovarja imajo pravico do življenja in otroštva! Center za kulturo miru in nenasilja Društvo Iniciativa Medškofijski odbor za študente Zenska frakcija SDP Ženske proti nasilju Zakaj so storitve tako drage? Odgovor Marti Plevnik na njen poziv pod tem naslovom (Dol. list 14. XI.) POVABILO K SODELOVANJU Novomeško Filatelistično društvo obstaja že preko 40 let. Združuje že nad 80 članov — zbirateljev znamk, starih razglednic (kartofi-lov) in starega denarja (numizmatikov). Da bi poživili delo društva in pritegnili še ostale neorganizirane zbiralce in mladino, novomeško Filatelistično društvo organizira redne zamenjevalne sestanke vsako nedeljo od 10 do 12. ure v Lovski sobi Restavracije Kandija na Zagrebški 2. Vabimo vse zbiralce na te zamenjevalne sestanke. Obenem obveščamo, daje redni mesečni sestanek vseh članov in tudi drugih zbiralcev vsak prvi ponedeljek v mesecu od 18. do 20. ure v Srednji šoli za gostinstvo in turizem, Ulica talcev 3, Novo mesto. Za Filatelistično društvo NIKA KLEMENČIČ tel. 21-180 Na Komunalo pomislimo, kadar nam zmanjka vode ali nam niso oflper ljane smeti ter ko dobimo račune za plačilo. V zadnjem obdobju so ti na žalost številnih potrošnikov nekoliko večji kot prejšnja leta. Kje so vzroki, da bo tako moralo biti tudi v prihodnje? Vzroki za prvi del takih vaših misli niso pri vas, prej bi lahko rekli, da pri Komunali. Premalo nas poznate. Zato se vam bomo v malo odmerjenem prostoru v nadaljevanju na kratko predstavili, vam pojasnili naše skupne probleme ter pogledali v skupno prihodnost. To vsi želimo na evropskem nivoju, tudi na komunalnem področju. Pot do nje pa ne bo lahka in tudi ne poceni, kdorkoli ali katerokoli podjetje jo bo utirjalo. Pitna voda je vir življenja. Po količini je je nekako dovolj. Žal nam ta podatek v trenutku izničijo podatki o njeni kvaliteti. Na površju lepa dolenjska pokrajina je s svojimi votlimi kraškimi tlemi slab filter za umazane površinske vode, ki se pomešajo s podtalnico oziroma nanjo vplivajo. Umazanija (neodgovorno ravnanje z odpadki, močno z umetnimi gnojili pognojena polja, škropiva, odplake nafte, olj, odplake iz kuhinje in druge) pa je skoraj na vsakem koraku. Pitne vode še nima 82 naselij, kar 33 naselij jo ima iz vaških vodovodov, ki razen dveh dajejo oporečno pitno vodo. Tretjina vode priteče v naše pipe po dotrajanih in ?.a zdravje neprimernih ceveh. Cevi puščajo, zato gre veliko dragocene električne energije, porabljene pri črpanju vode, v prazno. Prav slednja je v strukturi poslovanja skoraj v tretjinskem deležu plač vseh delavcev, zaposlenih v Komunali. Vodo moramo namreč črpati iz velikih globin in jo večkrat prečrpavati. Vodohramov kot varnostnega in varčevalnega člena v verigi redne preskrbe s pitno vodo imamo skupaj nekaj nad 6.000 m3, to je trikrat premalo. Slednje in premajhen premer v povprečju več kot 26 let starih 600 km dolgih cevi (možna povprečna starost • le zdavnaj je Jugoslavija zrela za protektorat, vendar v svetu ni nikogar, ki bi si na pleča naložil takšno breme. (Denič) • Čimprej se moramo odpreti v beli svet, zakaj avtarkija je, kot pri carinskih zaporah, potuha najslabšim. (B. M. Zupančič) • Korajžni smo bili, zašli pa, tudi po nepotrebnem, v mnogo težko popravljivega. (Mejak) Sodobna birokratska pravljica Nekoč je bila občina Imenovala se je metliška občina V občini je bila demokracija To je presenetljivo, saj gre za pravljico, v pravljicah pa vladajo kralji Torej je tam monarhija V demokraciji svinjski pastir ne more biti kralj, lahko je samo predsednik. Ampak pustimo teorijo in preidimo k praksi Občani so vladali s pomočjo demokratične, na večstrankarskih volitvah izvoljene skupščine. Skupščina je sprejemala sklepe in izvršni svet jih je uresničeval Pri tem mu je nesebično in prizadevno pomagal tako imenovani Sekretariat Ta je bi! sestavljen iz referatov. Na čelu Sekretariata je bil sekretar. Sekretar je bil Marjan Končar (ki ni le pravljična, ampak tudi zgodovinska osebnost). Vsi skupaj so živeli v prijateljstvu, slogi in so na vseh področjih zgledno sodelovali Takrat pa so prišli nad deželo temni oblaki in hudi časi Mladi fantje iz občine so morali v teritorialno obrambo. Pozive so fantom napisali v refera- tu za ljudsko obrambo in občinski kurir jih je raznosil po občini Poziv je prejel tudi Jure Jelerčič, ki je sicer delal v referatu za urbanizem. Ne, da bi se fant izmikal klicu do mo vine, pač pa se je občina soočala tudi s številnimi urbanističnimi problemi Zatoje Jureta v šef močno želel da bi Jure ostal pri svojem delu. Ta šef je bil Marjan Končar. Telefonsko je poklical referat za ljudsko obrambo, razložil problem in prosil da Juretu odložijo odhod v TO. Tam so mu povedali da o tem ne odločajo oni ampak sam šef Sekretariata. Potem so ga telefonsko prevezali do šefa. Šef je bil Marjan Končar. Potem je Marjan Končar prosil Marjana Končarja, da mu pomaga rešiti problem, da Juretu zaradi službenih potreb odloži služenje v TO. Prosil ga je, ga rotil sejezil in mu pretil A Marjan Končarje na vsa moledovanja hladnokrvno odgovarjal »Dragi moj Marjan, povsem te razumem, a razumi tudi ti mene. Pravila so pravila in ta so takšna, da moraš napisati pismeno prošnjo na referat za ljudsko obrambo. Napiši svoj problem in obljubljam ti, da bom naredil vse, kar je v moji moči, da bo tvoj problem ugodno rešen.« Marjan Končar je poslušal nasvet Marjana Končarja. Drugega mu niti preostalo ni Napisal je dopis in občinski kurir ga je odnesel na pošto. Čez nekaj dni je občinski kurir našel v poštnem nabiralniku pismo, na katerem je bil naslov: Skupščina občine Metlika. Pa tudi na žigu, ki ga udari pošiljatelj, je pisalo: Skupščina občine Metlika. Skomignil je z rameni in pismo odnesel v zgradbo, na kateri piše: Skupščina občine Metlika. Minilo je še nekaj dni in že je bilo pismo, v katerem je bil dopis, ki gaje napisal Marjan Končar, na delovni mizi Marjana Končarja. Ta je dopis pazljivo prebral in ga potem zavedel v zvezek, na katerem je pisalo: Prispeli dopisi Potem je dal glavo med komolce in premišljeval, premišljeval, premišljeval. V tem trenutku je naša pravljica končana. Marjan pa premišljuje in premišljuje, in če ni nehal premišljevati premišljuje še danes. Slučajno pa v isti pisarni Marjan Končar živčno pričakuje odgovor, ki ga je pred dnevi poslal Marjanu Končarju, in upa, da bo njegova prošnja pozitivno rešena. Če ne bo, si je v glavi že skoval načrt za nadaljnjo aktivnost. Poslal bo Marjanu Končarju pritožbo. Če bo tudi tedaj odgovor negativen, ga bo dal v časopis in očrnil pred javnostjo ali pa ga bo povabil na kozarček. Saj je stara navada, da se ob kozarčku rujnega da pogovoriti tudi z najtežjimi karakterji in tipi MATJAŽ RUS P.S. To pravljico mi je nekega zimskega večera povedal človek, ki se povsem slučajno tudi imenuje Marjan Končar. naših cevi je 36 let) ima lahko hude posledice tudi v nesrečah, požarih in pod., ko iz hidrantov ne priteče tako pričakovana voda. Kako je omrežje bolno, kaže kar 600—700 okvar letno na njem. Hidrantov je še 1.500 premalo, čeprav jih je približno toliko že v našem omrežju. Veliko je še podatkov, ki bi pomagali razumeti problem pitne vode, vendar poglejmo rajši naprej. Čaka nas obsežna sanacija obstoječega, napeljava pitne vode, kjer je še ni, zaščita vodnih virov, iskanje bolj kvalitetnih virov in še in še. Morali pa bomo tudi doseči spoštljivejši odnos do okolja, sicer se bo že bližnjim zanamcem narava kruto maščevala. Kanček spoštljivega odnosa lahko pokažemo že Z drugačnim ravnanjem z odpadki. Ti so vseh vrst, nekaterih tudi zelo škodljivi za okolje. Kar nekaj čez 200 kg jih ustvari v povprečju vsakdo od nas na leto. Na edino urejeno odlagališče v Leskovcu jih vsako leto pripeljemo okrog 100.000 ton. Njihovo uničevalno moč lahko vidimo v velikih količinah izcednih vod, kijih zajamemo v petih velikih bazenih s skupaj skoraj 2.000 m3 prostornine. Še drugi številni, ukrepi bodo potrebni, da bomo obvladovali ta stvor, pred katerim svarijo strokovnjaki v razvitem- svetu. Kako huda bo ta težka zapuščina za naše nove rodove, kažejo izračuni v ZRN, ki terjajo samo za sanacijo neprimerno bolje urejenih deponij od naših v prihodnosti kar 177 milijard nemških mark. Je zato manj kot 200 slovenskih tolarjev na mesec za današnje možnosti primernejšega ravnanja z odpadki res preveč? Smo res taki, da bomo odpadke še naprej odlagali tam, kjer vemo, da ni prav? Bomo res izzivali še naprej in morebiti nehote zastrupljali pitno vodo? Zaskrbljeni smo nad umirajočo Krko. Zdravje jim lahko vrnemo le, če zgradimo kanalizacijske sisteme in popravimo staro, skupaj 90 km dolgo omrežje, ter na koncu zgradimo še čistilne naprave. Cilj je od okrog 5 mio. m3 prodane vode tudi tistih 2 mio. m3 iz pipe iztočene in po porabi onesnažene vode speljati čez čistilne naprave in jo, očiščemo in neškodljivo, vrniti nazaj naravi. Da bo to možno, je potrebno zgraditi na desetine kilometrov kanalizacijskih cevi in čistilne naprave v vseh lokalnih središčih. Pet že zgrajenih ni dovolj. Samo izgradnja ene nove pa stane več 10 mio. tolarjev. Časopisi so prepolni člankov in poročil o s tanju okolja, ki vpliva na slabšanje stanja komunalnih dejavnosti, iz katerih lahko dobimo odgovor tudi na-vprašanje g. Plevnikove. Samo na naslednji strani v istem Dolenjskem listu preberite članek Zakaj poleti zacveti reka Krka, več članov pa lahko preberete tudi v zadnjih dveh številkah občinskega glasila Odločajmo. V stanju, opisanem na preprost način na vaš poziv, je odgovor, zakaj so cene komunalnih storitev v naši občini tako drage. Cena je žal samo posledica nekega stanja, enako velja na komunalnem področju. Indeksi ne povedo prave vsebine, če pa jih že navajamo, naj bodo navedeni korektno in pravilno. Na tistem večernem sestanku, ko smo komunalci prišli med vas, sem vam jih pojasnil. Pričakoval bi, da jih boste korektno uporabili, enako primerjavo cen. V Komunali te podatke spremljamo, s tem da jih lahko primerjamo z drugimi Slovenskimi občinami za dva meseca nazaj. Prej podatkov od republiškega ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora ne dobimo. Cene niso primerljive, ker so odvisne od stanja teh dejavnosti v posameznem prostoru, od kvalitete storitve, obsega potrebnega razvoja, starosti oziroma dotrajanosti omrežja, zahtev potrošnikov po izboljšanju obstoječega stanja in po gradnji novega ter drugih pogojev. Če bi v Komunali poskušali ustreči zahtevam krajevnih skupnosti, posameznih občanov in zahtevam skupščine po hitrejši sanaciji obstoječega in dvigu komunalnih storitev, bi morale biti cene še višje. Z lepimi besedami, pozivi, pa naj prihajajo od koderkoli, ni možno graditi novih vodovodov, kanalizacij, čistilnih naprav in obnavljati starih objektov! Komunala je gospodarska organizacija, njen prihodek se ustvarja iz plačila storitev. Le pri investicijah v majhnem delu sodelujejo tudi drugi. Kako težaven je problem, ste, spoštovani potrošniki, upoštevali tudi pri odločitvi, da se prihodnje leto za hitrejšo sanacijo stanja zadolžimo z obveznicami, ki jo je v imenu vseh nas sprejela občinska skupščina. Tudi ta sredstva bomo morali vrniti. Zdaj pa še k vašim številkam. Najprej moram pojasniti, da vključujejo naše cene za gospodinjstvo velik delež za obnovo in manjši razvoj, in to pri vodi 53%, kanalščini 50% (od oktobra dalje ne več) in pri odvozu odpadkov kar 55%. Če to upoštevamo, so cene primerljive po vašem načinu in so v oktobru letos naslednje: voda: v Novem mestu 10,57 SLT, v Krškem 8,00 SLT, v Ljubljani 9,28 SLT, v Celju 5,67 SLT, v Kopru 22,30 SLT, v Trebnjem 16,00 SLT, v Metliki 8,90 SLT in Črnomlju 14,68 SLT; kanalščina: v Novem mestu 12,11 SLT, v KoDru 4,80 SLT, v Trebnjem 3,08 SLT, v Črnomlju 4,20 SLT, v Metliki 1,00 SLT in Ljubljani 7,02 SLT. Ko prištejemo delež za nujno obnovo in razvoj, so številke res večje. O tem deluje prav, da teče beseda povsod, kjer je za to primerno mesto, vedno pa seje treba zavedati tudi posledic odločitve. Izvršni svet je prav na pobudo Komunale v začetku novembra odločil, da se del cene za obnovo in razvoj povišuje počasneje. Upošteval je razmere potrošnikov. Vprašanje je le pravilna ocena meje, pod katero se lahko spustimo, da ne bomojutri morali plačevati še veliko več. Ni res, da vam nisem s sodelavci odgovoril na vsa vprašanja iz pristojnosti našega podjetja. Tudi za del, ko pravite, da ste krajani Šentjerneja naredili vsa potrebna dela za vodovod. Visoko spoštujem prispevek Šentjerneja in drugih številnih soobčanov pri takih in podobnih delih, tudi sam sem v različnih oblikah pri takem delu že veliko sodeloval, vendar so prvi kilometri cevi od vaših pip proti centru vodovodnega sistema oziroma proti celoti le majhen delček vseh stroškov. In na koncu še o vašem pozivu, naj porabniki ne plačujejo vode, in o očitku, da smo komunalci hujši kot fevdalci! Žal ni nikogar drugega, da bi plačal stroške. Nekaj časa bi voda še tekla, stanje bi se slabšalo, marsikje bi nehala teči. nekaterim, ki so nam vsem'poma-gali zgraditi to omrežje in še pitne vode iz vodovoda nimajo, pa še dolgo ne bi pritekla. Enako velja za druge komunalne dejavnosti. Komunalci ne izkoriščamo in nič ne dobimo zastonj. Za borno plačo jih ogromna večina pridno dela v izredno težkih in necenjenih pogojih, toliko sem jih že spoznal v enem letu, ko delam z njimi. Zato vam iz spoštovanja do njih takih ocen ne morem odpustiti. JP Komunala, Novo mesto ADOLF ZUPAN, dipl. iur. v.d. direktorja V Mokronogu vodilnega gosta vrgli z odra Daleč od rock delavnice Zadnjih nekaj let so vse bolj popularne razne .Delavnice’, kot na primer likovne, glasbene, kiparske, pa tudi rock delavnice. Bistvo teh oblik (vvork-shop) dela na področju umetnosti je izmenjava izkušenj, pridobitev novih znanj in drugo. Vendar pa vsakemu ,žuru’ ni mogoče enostavno prilepiti nalepke delavnice, še posebej, če je od tega presneto daleč. Minulo soboto je bila namreč v Mm kronogu ,rock delavnica’ v organizaciji Centra interesnih dejavnosti Trebnje, na kateri so sodelovali ansambli: Minister Gregor (NM), Bel ami (Logatec), Veneti (Ljubljana), Barakuda (NM) in Strogo zaupno (Ruše pri Mariboru), kot gost večera pa je nastopil eden vodilnih slovenskih kantavtorjev Tomaž Pengov. Poleg zelo slabe* * slišnosti (ne mislim glasnosti) v dvorani, so imeli člani nasamblov izjemno velike težave pri igranju, saj so monitorji (zvočniki, obrnjeni nazaj k ansamblu) delovali slabo, tako da so fantje večidel igrali ,na slepo’. Kot drugo se postavlja vprašanje, zakaj so organizatorji sploh povabili Tomaža Pengova, ki s svojim stilom niti ne sodi na rock koncert ali kar koli je že to bilo. Poleg tega kljub mnogim .škatlam ozvočenja ni mogel preglasiti množice v dvorani, saj organizator ni .razumel’« da sta potrebni različni jakosti glasnosti za rock ansambel in solista s kitaro. Namesto da bi uredili ozvočenje, so Pengovu po tretji pesmi enostavno izklopili mikrofon. Vodilni gost delavnice, mož, ki bo ostal za vedno zapisan v zgodovini slovenske glasbe, je bil v Mokronogu dobesedno vržen z odra. Ob vsem tem se postavlja vprašanje, zakaj se delavnice organizirajo na ta način. Morda le za to, da se pridobi čim-več .bendov’ s čim manjšimi stroški tet da s tem lažje prinašajo naokoli razne pokrovitelje in tudi poslušalce. Konec koncev ni vse le v glasnosti. TOMAŽ BUKOVEC: ROCK DELA VNICA —Na petkovi Rock delavnici 91 v Mokronogu, kijo je v imenu Centra interesnih dejavnosti Trebnje pripravil organizator tovrstnih pri' reditev, Janez Ilnikar.je okrog 300 mladih obiskovalcev s svojimi glasovi dodelilo prvo nagrado občinstva novomeškemu ansamblu Barakuda (na sliki). Nastopili so še Minister Gregor iz No vega mesta, Strogo zaupno iz Ruš ter Bel anj iz Logatca in Veneti Iz Ljubljane. Med temi bo strokovna žirija v Ljubljani r njej so glasbeni uredniki slovenskega radia in zvezde našega rocka Lojze Kožar, Vlado Kreslin, Janko Ropret, Zoran Predin in drugi), ki bodo na osnovi posnetko v izbrali izmed nastopajočih v Mokronogu najboljšo skupino še po n]1' ho vem okusu. Kot gost Rock delavnice 91 je nastopil kantavtor Tomaž Peng°v' (Foto: P. Perc) ■ xxxxx' 4 kXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX%^ j Naj ovajam? Ne, hvalaJ; J Svoj črnograditeljski greh je prijavil nekdanji * 4 predsednik metliškega izvršnega sveta » Črne gradnje so se v metliški občini razpasle kot nekdaj ošpice. Črnograditelji se spomnijo na zakon šele takrat, ko jim voda že teče v grlo. Tedaj naslovijo pismo na izvršni svet, napišejo, da nimajo dokumentacije za zidavo, in izrazijo upanje, da bodo možje, sedeči v oblastnem organu, razumeli njihovo stisko in jim požegnali nedovoljeno investicijo, v katero so vložili težko prisluženi denar in energijo. Po srcu dobri in mehki člani izvršnega sveta se domala razjočejo ter po kratki razpravi ugotovijo, da bi bilo rušenje na črno zgrajenega objekta barbarizem, da bi se povzročila škoda in da res ne gre ljudem razbijati že narejeno. Največkrat prileti še pripomba, da ni črne gradnje nihče prijavil in da zato določene službe skupaj z inšpektorji niso pravočasno posre-do vale. Pa smo tam, kjer ni muh! Na koncu koncev smo vseh črnih gradenj v metliški občini krivi krajani. Zahvalil bi se za greh, ki miga hočejo naprtiti na grbo. Enostavno se ne čutim dolžnega niti poklicanega vohljati po vaseh, mestih in trgih za tistimi, ki so se odločili obiti črko zakona. Za to imamo dobro plačane službe, pa naj se zmigajo. Ni nujno, da čemijo po pisarnah, čakajoč na prijave, ki prijavljajočim ne prinesejo nič dobrega. Prej nasprotno:.rodi se sovraštvo, saj je znano, da prijavljeni že ob prvem obisku pristojnih služb zvedo, kdo jih je prijavil. Pase znajdejo v lastni omaki, v kateri ji”1, ne bi bilo treba biti. Po drugi strani pa je ovajanje nekaj nelepega. To počenjajo navadno izdajalci, kijih oblastniki sicer potrebujejo, ne Pa tudi cenijo. Nepoučeni bralec bo menil, daje lotijo črnih gradenj samo navadn smrtniki. Pred kratkim je zapros metliški izvršni svet za blagost svojega črnogradileljskega gren~_ nekdanji predsednik metliškega J* vršnega sveta. Zanj bi težko M" koli trdil, da ne pozna pravil . Verjetno se je lotil te vrste hazaraj zato, ker to igrico prav dobro poz" Je že moral vedeti, da njegova no ca, zgrajena na prepovedanem K ju, ne bo zletela i> zrak. Pa se bo < krat moralo tudi to zgoditi. Kon' koli se bo, zanj to ne bo prijetno, pa brez dvoma koristno. Če je k J ^ kaj do reda tudi na lem Puir^-piČ * TONI ’ //'* Iz Ameriške domovine Kako nas in naša prizadevanja vidijo rojaki Slovenski časopis Ameriška domovina, ki izhaja v Clevelandu, ZDA, med drugim poroča v številki ? dne 24. oktobra: O SLOVENSKI USTAVI Težave spremljajo razpravo o novi ustavi. Nezaslišano je, da išče Republika Slovenija mednarodno priznanje. ko očitno ni zmožna pripraviti in odobriti osnovnega državotvornega, družbenotvornega dokumenta — ustave... Ko bo nova usttiva v veljavi, bodo potrebne nove volitve... pa čeprav Slovenija še ne bo mednarodnopravno priznana. Šele s temi volitvami bo imela Slovenija resnično postkomunistično ureditev... Kljub vsem težavam glede mednarodnega priznanja in nove ustave pa pričakujemo pri obojem uspeh. Ni več misliti, da bo Slovenija prisiljena živeti pod tujim ali domačim jarmom. SLOVENEC NADŠKOF V TORONTU — Dr. Alojzij Ambrožič zaseda danes v cerkveni hierarhični lestvici izmed Slovencev najvišje mesto. Je nadškof v dvomilijon-skem Torontu. Ta nadškofovski sedež ponavadi slej ko prej pripade kardinalu. TRST IN JLA — Vsedržavni tajnik fašistične stranke Fini je imel v Trstu shod, na katerem je bilo rečeno, da se bodo fašisti fizično zoperstavili morebitni prisotnosti jugoslovanskih tankov v Trstu. Vejret-no je pozabil, da je prav on pred kratkim podal v Beogradu roko velikosrbskim voditeljem, ki dejansko ukazujejo JLA... Tržačani se bojijo, da ne bi prehod enot JLA skozi Trst onečastil dobrega imena Trsta. Ko pa gre za cenejši bencin, cenejšo hrano, cenejše cigarete ter kosila in večerje v slovenskih gostilnah onstran meje, je italijanski ponos pozabljen. NOV GROB 20. oktobra je v bi^nišnici Southvvest General umrl 76 let stari Albert F. Legan, rojen v Clevelandu, dva-krat stari oče... MALI OGLAS — Potujete v Rim? Nekoč hotel Bled, danes hotel Emona, je odprt. Za rojake poseben popust. Dobrodošli. Vinko Levstik. BELOKRANJSKO MARTINOVANJE — Belokranjski klub vabi na martinovanje 9. novembra v SND na St. Clairu. HRANA JE BILA NEOPOREČNA , V času 22. do 23. oktobra letos se le več naših delavcev pritožilo zaradi prebavnih motenj. Ker je šlo za večino delavcev, ki so 21. oktobra lužili hrano v naši menzi, je padel sUm, da je vzrok hrana, zaužita v l'aši menzi. Da bi ugotovili vzroke, stio takoj dali vzorce hrane v anali-*°, nekaterim prizadetim delavcem Pa je bilo odvzeto tudi blato. Anali-ht, ki jo je opravil Zavod za social-Po medicino in higieno, je pokazala, da so vzorci hrane neoporečni, Pfav tako tudi analiza odvzetega “lata ni potrdila suma, da gre za za-strupitev s hrano. Glede na to, daje “ila zaužita hrana neoporečna, so ['zroki za prebavne motnje drugje. Ju predvidevanju lečečih zdravnikov je šlo za neko virusno obolenje, ?a katerim so zbolele le osebe, ki so na to preobčutljive. Na podlagi analize in ugotovlje-Pe vzroke bolezni ne gre za odgovornost naše kuhinje oziroma dobavitelje hrane, zato se bolniška “bračuna kot bolezen. Ob tej priložnosti bi radi tudi poudarili nad-h)r za čistočo, ki jo izvaja za to po-Pblaščeni zavod. Na podlagi rezul-’atov, ki jih dobivamo iz tega Zavoda, lahko ugotovimo, da spaha naša kuhinja med eno najbolj lažnih, kar jih nadzira regijski ^avod. Direktor dir. sploš. dejav.: ANDREJ DULAR U POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM IpjRazveselilo meje, daje tudi moj do-•J našel prostor v Dolenjskem listu, v !?■ Številki, z naslovom Pomagajmo cvetličarne. Še frizerski salon ima- 1 jo, kamor si nekatere bolnice hodijo \ urejat pričesko.« V razpravo se je vključil podjetni j starejši kmet, ki je ležal na sredi in je sotrpinom kar naprej pripovedovat zgodbe o tem, kako je v kooperaciji gojil že ribez, lešnike, breskve in jabolka. Vsako svojo misel je začel z besedami »Po moji kmečki pameti...« Tudi tokrat se ni izneveril »Po moji kmečki pameti in če bi imel kaj besede v bolnišnici bi napravil takole: dobil bi nekoga, ki bi hodil vsak dan približno ob istem času od sobe do sobe in prodajal časopise. Morda bi si pri tem pomagal celo s priročnim vozičkom. Tudi pisma bi lahko imel in še kakšne drobnarije. Sedaj, ko jih je toliko brez dela, na .sončni upravi' najbrž ne bi bilo težko dobiti koga« Predlog je bil očitno dober, ker tokrat od poslušalcev ni dobil nobe- k nega ugovora Toda kaj, ko trenut- i » nega problema le ni rešil »Bom pa ] ’ jaz poprosiI za to uslugo katero od i strežnic, ki jim včasih stisnem v roke ' kakšen zavojček prave kave«, seje J ponudil tisti pri okna SLAVKO KLANČIČAR J .dinje vasi —Dejana, Marjana Pirc iz D°| Lakovnic — Klemna, Justina Vidmar Dol. Nemške vasi — Katjo, Andrej* Vidmar iz Gradenca — Jožeta, Martin* Žulič z Oštrca — Tino, Anica Gregorič'* Dol. Brezovice — Vanjo, Darja Antolič s Senuš —Primoža, Suzana Pungerčar i Šentruperta — Maksimiljana, Biserka K* tušin iz Karlovca — Kristino, Suzana F* stak iz Veselič Sela — Ivano, Martina E*' lah z Velikega Slatnika —Tanjo, Tatjan* Pašič iz Kota pri Semiču — Ano, Jožica Rakar ižŠentlovrenca — Mateja in Tad£" ja, Anita Kotar iz Velike Loke — Tjaš**' Vesna Brozovič iz Duge Rese — Martin*' Blanka Pust z Mirne — Aneja, Vesn* Rauh z Uršnih sel — Matejo in Matej* Tatjana Špringer iz Zaloga — Roka, MaJ' da Šuštar iz Črnomlja — Laro, Marje** Kuhar iz Sevnice — Aljoša, Marija Sk^ pore iz Pavle vasi — Tino, Jožica Zuttič j* Metlike —Simona, Borka Lorkovič '* Kučevicc — Doria, Marija Rezelj iz M'! ne Peči — Natalijo, Irena Šimunovič •* Ozlja Antonio, Anica Rifelj z Go* Kamene — Lukata, Mira Kaplan iz M*c' kovca pri Dvoru — Tadeja, Alojzija Pen‘ iz Štefana — Tino, Antonija Schvveige*1 Črnomlja — deklico, Marjana Maršič1 Metlike —dečka, Ivanka Starič iz Male"' ske vasi — deklico, Tatjana Šenica 1 Straže — deklico, Janja Meglič iz Grobe J —deklico, Antonija Satošek z Velikef* Dola — dečka. r -------------------------v OBVESTILO Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, delovne Nudi in občane obveščamo, da sta po sklepih Izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto, sprejetih na seji dne 24.9. 1991 in dne 22. 10. 1991 (sklepa objavljena v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 12/91 z dne 31.10.1991), JAVNO RAZGRNJENA 1. OSNUTEK LOKACIJSKEGA NAČRTA KANALSKEGA SISTEMA NASELIJ MALI SLATNIK, SMOLENJA VAS IN PETELINJEK ter 2. OSNUTEK SPREMEMBE ZAZIDALNEGA NAČRTA OBRTNO INDUSTRIJSKE CONE CIKAVA - ZGORNJI DEL, v času od 1. novembra do 30. novembra 1991, in sicer v prostorih: — Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, 1-nadstropje, — osnovne šole na Malem Slatniku. JAVNA OBRAVNAVA osnutka spremembe zazidalnega načrta obrtno industrijske cone Cikava — zgornji del bo: — v KS Mali Slatnik v torek, 26.11.1991, ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti, — pri Obrtni zbornici Novo mesto v četrtek, 28.11.1991, ob 17-uri v prostorih Obrtne zbornice, Glavni trg 14. V krajevni skupnosti Mali Slatnik bo istočasno obravnavan tudj osnutek lokacijskega načrta kanalskega sistema naselij Mali Slatnik, Smolenja vas in Petelinjek. Do poteka javne razgrnitve osnutkov lahko podate pisne pri' pombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljete Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska 2, Novo mesto. Na javnih obravnavah bosta navzoča izdelovalca lokacijskega in zazidalnega načrta ter predstavniki Zavoda, ki bodo k osnutku podali podrobnejšo obrazložitev in prisotnim dajali pojasnila- Vabljeni! ZAVOD ZA DRUŽBENO PLANIRANJE lN URBANISTIČNO NAČRTOVANJA NOVO MESTO/ DOLENJSKI UST ~wmw,rr ' — T~T' ZSDIGI INTERNATIONAL ZEPTER INTERNATIONAL KOVINSKA POSODA VRHUNSKE KVALITETE Zaradi velikega zanimanja za izdelke firme ZEPTER INTERNATIONAL LINZ ponujamo možnost dela trgovskim zastopnikom in managerjem. Pogoji: vsaj srednješolska izobrazba, lastno vozilo, telefon Ceste komunikativni, vztrajni in dosledni, vam ZEPTER orno-goča možnost odličnega zaslužka, hitrega napredovanja pri delu in dobre delovne pogoje. Pridite v petek, 22. novembra 1991, ob 16. uri v hotel Metropol v Novem mestu — konferenčna dvorana. Od 8. do 12. ure nas lahko tudi pokličete: 10602) 43-901 ZEPTER CENTRALA ZA SLOVENIJO (061) 271-401 ZEPTER BIRO LJUBLJANA (051) 33-897 ZEPTER BIRO RIJEKA DOBRODOŠLI V ZEPTERJEV SVET KOMUNALA ČRNOMELJ Belokranjska c. 24 68340 ČRNOMELJ OBVESTILO Občane KS Semič, Vinica, Dragatuš, Kanižarica — Dobliče, Heroja Starihe, Loka in Griček obveščamo, da bomo v mesecu novembru organizirali odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev pod naslednjimi pogoji: 1) Akcija se izvede iz naselij in gospodinjstev, ki so že vključena v redni odvoz komunalnih odpadkov po odloku SO Črnomelj o ravnanju z odpadki na območju občine Črnomelj (SDL št. 6/89). 2) Kosovne odpadke je treba primerno zložiti in povezati ter jih odložiti na odvzemna mesta poleg tipiziranih kovinskih posod na določen dan do 6. ure zjutraj. 3) V Srednji vasi, Črmošnjicah in Dragatušu pa bomo namestili odprt kontejner, in sicer v Srednji vasi na staro dovozno pot poleg stanovanjskega poslopja Janeza Ivanetiča, v Črmošnjicah na dvorišče nasproti cerkve ter v Dragatušu nasproti trgovine KZ. 4) Kosovni odpadki, ki se odvažajo, so: — pohištvo • — sanitarni elementi — gospodinjski aparadi — drugi predmeti iz gospodinjstva. 5) Prepovedano pa je odlaganje sekundarnih surovin, kot so: papir, steklo, železo, tekstil in drugi odpadki, ki se po predelavi lahko ponovno uporabijo. Zgoraj omenjenih odpadkov ne bomo pobrali in jih deponirali. Dnevni razpored odvoza: V ponedeljek, 25.11 „bomo odvažali iz naslednjih ulic in naselij: Trubarjeva, Tomšičeva, Nazorjeva, Vodnikova, Kidričeva, Semič, Sela pri Semiču, Mladica, Kašča, Vavpča vas, Vrtača, Kot, Vojinska cesta, Vojna vas, Pod lipo, Trg svobode, Staneta Rozmana, Na utrdbah, Lojzeta Fabjana, 11. avgusta, Zadružna cesta, DBO, Sadež, Vrtna, Na pristavah, Šolska, Otona Župančiča, Belokranjska, Metliška, Trdinova, Železničarska, Pod gozdom, Kolodvorska, Mirana Jarca, Grajska, Pri stadionu. V torek, 26.11.,pa bomo odvažali iz sledečih ulic in naselij: Čo- Partizanska pot, Heroja Starihe, Ul. 21. oktobra, Pod smreko, Kajuhova, Ul. padlih borcev, Semiška, Viniška, Na bregu, Kočevje, Blatnik, Pri mostu. V ponedeljek, 25.11., bo nameščen kontejner v Srednji vasi in bo odpeljan v torek, 26.11.91. V torek, 26.11., bomo namestili kontejner v Črmošnjicah in ga odpeljali v sredo, 27.11. V sredo, 27. 11., bomo namestili kontejner v Dragatušu in ga odpeljali v četrtek, 28.11. mMMmsgm MK ES^tel.: 068/26-126 REGISTRSKE BLAGAJNE ELEKTRONSKE TEHTNICE RAČUNALNIKI IN PROGRAMSKA OPREMA SATELITSKE ANTENE Z MONTAŽO PANASONIC Vj TELEFONI,TELEFAXI IN ELEKTRONSKE CENTRALE FENIX INFORMATIKA Novo mesto Parztizanska 19, tel.: 068 26-126 : AVTO GALANTERIJA Gotna vas, tel.: (068)25-585,22-643 fax: (068)25-585 nagrajuje bralce Dolenjskega lista Danes, ko je pri hiši vsak tolar še kako dragocen, bolj kot kdajkoli spoštujemo naše zveste in dolgoletne naročnike Dolenjskega lista. Zvestobo naši časopisni hiši zato od časa do časa tudi nagradimo. Prihodnje štiri tedne bomo vsak torek v uredništvu izžrebali po tri nagrajence, ki bodo za nagrado dobili izpušno cev za svojega »jeklenega konjička«, Za nagrade je tokrat poskrbelo zasebno podjetje AVTOGALANTERIJA, Ob potoku 10, iz Novega mesta, ki izdeluje izpušne cevi za vse vrste osebnih avtomobilov po najnovejši tehnologiji robljenja z garancijo evropske kakovosti in seveda s takojšnjo dobavo. Če vaše izpušne cevi še ni potrebno zamenjati, bodo v A V-TOGALANTERIJI potrpežljivo čakali nagrajene bralce eno leto. Topa je tudi dovolj časa, da boste v našem uredništvu dvignili potrdilo, da se je sreča pri žrebu nasmehnila prav vam. Prvim, trem nagrajencem Jožici Šašek, Mestne njive 11, Novo mesto, Mariji Krištof, Grajska cesta 19, Kostanjevica, Antonu Omejcu, Vranoviči 19, Gradac, iskreno čestitamo in vas pričakujemo v našem uredništvu na Glavnem trgu 24. . ra« ~ ... M - KZ »KRKA« TOZD BRAZDA AGROSERVIS POT NA GORJANCE 8. 68000 NOVO MESTO V nedeljo, 24. 11. 1991, ob tradicionalnem sejmu na prostorih AGROSERVISA, bo ob 9. uri otvoritev novih prostorov trgovine V nanovo urejenih prostorih trgovine se bo našlo mnogo zanimivega za kmetovalce in vinogradnike, kot tudi za vse ostale. VABLJENI! Tradicionalni Y////////////////z,. M0DNLBAZAR I Y Modna revija priznanih domačih in tujih imen ^ sobota, 23., in. nedelja, 24. november 1991 mode CANKARJEV DOM GALLUSOVA DVORANA i ob 17. in 20. uri Pokrovitelj sitotisk Izkoristite možnosti tehnike sitotiska, ki omogoča tisk na skoraj vse materiale. Edini pogoj: ravna in gladka površina. Posebna ponudba: dotisk koledarjev in rokovnikov z znakom vaše firme. Novo v ponudbi: računalniško rezanje napisov iz kvalitetne PVC folije, izdelava napisnih tabel, svetlobnih napisov, sejemskih panojev, napisov za izložbe itd. Na željo naročnika pomagam pri pridobitvi ustreznega designa. Avbar Avguštin, Cegelnica 60, Novo mesto, tel. in fax: (068) 27-059. I maximarket cvetje ELI stavbno pohištvo ihojal <*******5$5*********5**5*$^>, ///////////////////// ■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■•■■■••■■■■■■■■■■■■■■■■■M"••■■■■■■■■■■! Gradbeno podjetje Grpsuplj« j GOSTINSKO TURISTIČNI PR Topniška 33, Ljubljana e OGRAM PRODA LESENI PROVIZORIJ V TREBNJEM — leseni provizorii v izmeri 200 m2 stanovanjskih površin, — sanitarije 12 m2. Podrobne informacije po tel. 061 /327-374, int. 27. aaaaaBaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaai IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ČRNOMELJ razpisuje NATEČAJ za evidentiranje potreb interesentov (družbeno pravne in fizične osebe) za najem prostorov za opravljanje poslovne dejavnosti v bivših objektih vojašnice v Črnomlju. Interesenti naj sporočijo naslednje podatke: — željeno površino prostorov v objektu (v m2), — potrebe po zunanjem funkcionalnem prostoru, — dejavnost, ki bi jo želeli opravljati v najetem prostoru, — potrebe po infrastrukturi (elektrika, telefon, količina vode, — druge potrebe. Potrebe je v pisni obliki posredovati naslovu do 4.12.1991. Po navedenem datumu bo z interesenti opravljen informativni razgovor in ogled razpoložljivih objektov ter nato pripravljen program uporabe objektov. KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« NOVO MESTO Mercator—KZ Krka, TOZD Brazda Novo mesto, daje v najem sušilnico hmelja v Jurki vasi (površine 744 m2), primerno za skladišče ali proizvodnjo. Interesenti dobijo podrobnejše informacije na sedežu zadruge, Cesta komandanta Staneta 10, Novo mesto, ali po telefonu na številko 068-21-585, 22-542, 22-544. V KDO BO LASTNIK VOJAŠKIH OBJEKTOV? RIBNICA — Med nedavnim obiskom v Ribnici je republiški obrambni minister Janez Janša povedal, da bi bilo potrebno večino vojaških objektov v občini nameniti civilni infrastrukturi. Tudi občinski organi menijo tako. Čimprej je potrebno poiskati lastnika za vojašnico narodnega heroja Mirka Bračiča, za dom JLA, za skladišče streliva na Ugarju in za skladišče pogonskega goriva v Ortneku. Del vojašnice naj bi namenili poslovnim dejavnostim, južni del vojašnice s športnimi igrišči pa bi pripadal ribniški osnovni šoli. S skladiščem streliva na Ugarju še ne vedo, kaj bodo naredili, skladišče goriva in maziva v Ortneku pa bi bilo primerno za podjetje, ki se ukvarja z distribucijo, skladiščenjem in prodajo goriva. M. G-č Obiščite nas \Ttrgovini PIONIR — MKI na Cikavi, kjer smo za vas pripravili posebno ponudbo: — materiale za elektro instalacije, vodovod, centralno ogrevanje, prezračevanje in kleparska dela za stanovanjske hiše in industrijske objekte, — belo tehniko, svetila, električno in ročno orodje, male gospodinjske aparate, akustiko in ostalo tehnično blago. Nudimo vam strokovne nasvete, izdelamo tehnološke popise in poiščemo najoptimalnejše rešitve pri izvedbi instalacij. Večje količine kupljenega blaga vam na vašo željo dostavimo na dom brezplačno. Trgovina je odprta vsak delovnik od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do12. ure. telefon: (068) 23-187 Prepričajte se o zmernih cenah in pestri ponudbi. tfHO[s][f5J]ora M TEM TCnMII 11A C 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI V Itm I tUNU VAO Z.MNIIVIA PRODAM — KUPIM — POSEST — ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 21. novembra — Marija Petek, 22. novembra — Cecilija Sobota, 23. novembra — Klemen Nedelja, 24. novembra — Cvetka Ponedeljek, 25. novembra — Katarina Torek, 26. novembra — Konrad Sreda, 27. novembra — Virgil LUNINE MENE 21. novembra ob 23.56 — ščip kino BREŽICE: 22. (ob 18. uri) in 23.11 (ob 20. uri) ameriški triler Mračni angel. 22., 23., 25. (ob 20. uri) ter 24.11. (ob 18. in 20. uri) ameriški pustolovski ------- film Robin Hood —Princ tatov. drama Bele noči. ČRNOMELJ: 21. 11. (ob 19. uri) ameriška komedija «Odštekani« psihiater. 22.11. (ob 20. uri) ameriški erotični film Razvneto dekle. 24. 11. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Mož za ženitev. KRŠKO: 28. 11. (ob 19. uri) gledališka predstava Krčmarica Mirandolina. KRMELJ: 23. 11. ameriška drama Rplp noči NOVO MESTO — DOM KULTURE: 21., 22. (ob 18. uri) ter 23. in 24. 11. (ob 16. uri) ameriška komedija Nazaj v šolo. 21. 11. (ob 20. uri) ter od 23. do 25. 11. (ob 18. in 20. uri) ameriški fantastični akcijski triler Žena — uničevalka. 26. in 27. ob 18. in 20. uri) ameriška črna komedija Barton Fink. SEVNICA: 22. in 24. 11. ameriška Prodam R 4 GTL, letnik 89 (december). Informacije « 068/23-585 PRODAM R 4 GTL, letnik 88. te' Sk kmetijski stroji KMETOVALO! Akumulatorje VESNA MARIBOR vam nudi prodajalna AGROIZBIRA KRANJ, v (064)324-. 802, po ugodni ceni. Primer. 12 V 97 Ah ’ sune 3.500,00 SLT, 12 V 135 Ah stanc 4.630 SLT. 6363 TRAKTOR URSUS C 335 in R 4 GTL, letnik 1988, prodam. * 73-104. TROSILEC hlevskega gnoja prodam. ;nac Marjetič, Gorenje Radovlje 10, kocjan. 6556 TRAKTOR TV 821, star dve leti, prodam. Jože Travnikar, Brezovica 23, Bizeljsko, to- (068)23-118, ob delavnikih. TRAKTOR IMT 533 prodam to 49-309. 6637 TRAKTOR ZETOR 4911, letnik 1980, in univerzal 340, letnik 1986, prodam c 85-691. 6650 TRAKTOR TORPEDO, 48 KM z varnostnim lokom, prodam. * (068)49-646. 6668 PRODAM prašiče za zakol. « 25-148. Samonakladaflto 17 m1 prodam za 3000 DEM. * dop. 22-823, pop. 84.802. kupim BMM D.O.O. odkupuje konje in žrebeta. Plačilo takoj po prevzemu. W (061 >328-822, od 19. do 21. ure. 6593 KUPIM 800 kg sena ali otave. « (068) 28-250, zvečer. motorna vozila FIAT 126 P, star dve leti, registriran za naslednje leto, prodam, tč 27>258, popoldan. 6506 LADA NIVA, 10/84, registrirana do 10/92, prodam. * 244)67. 6512 JUGO KORAL 55, nov, prodam. « 24-005, od 15. ure dalje. 6513 LADO KARAVAN 1300, letnik 1989, registrirano do oktobra 1992, ugodno prodam. Informacije na to. 76-026. 6515 RENAULT 9 EXKLUZIV, december 1988, registriran dojanuaija 1992, ka-sko, ohranjen, prodam. Malnar, Kettejev drevored 49, Novo mesto. 6516 R 4.1 /89,27000 km, prodam. « 47-220. 6522 Z 750 LE, letnik 1984, prodam za 1500 DEM. Ivan Gačnik, Šutna 16, 68312 Podbočje. 6524 R 5, čm, z zatemnjenimi slekli, letnik 1991, prodam ali menjam za cenejši avto. -m: 26-811. 6526 JUGO KORAL 60, letnik 1990/8, dodatno opremljen, prodam za 7300 DEM t 26-470. 6527 MALI OGLASI v ponedeljek tudi od 20. do 22. ure Tar 23-343 * 068/25-909. ZASTAVO 750, registrirano do avgusta 1992, prodam za 500 DEM. Vida Kolenc, Dol. Kamence 61/b, Novo mesto. 6528 GOLF DIESEL, rdeč, star 23 mesecev, prodam. « 24-436. 6530 GOLF, letnik 1987/4, zelo ohranjen, prodam. Cena 10800 DEM. ® (068)27-501. 6531 ZASTAVO 750, letnik 1985, prodam. Izidor Poreber, Laze 3, Uršna sela, m- 56-621. 6541 R 4 TL, november 1983, prodam. Jože Hrastar, Vrh priPahi 10, Otočec. Ogled popoldne. 6544 126 P, letnik 1987, registriran do 7/92, prodam, tor 25-978. 6545 R 4 GTL, nov, ugodno prodam, 'to 28-651. 6546 R 4 GTL, 10/91, 1500 km, prodam. S? 58-540. 6548 GOLF DIESEL, letnik 1987, prodam. Srpčič, Gor. Skopice 37, Krška vas. 6549 Z 750, letnik 1979, vozen, neregistriran, ugodno prodam. « 26-727. 6550 JETTO JX, bencin, rdeče barve, letnik 1987, prodam. « (068)44-168, (061)219-245, po 15. uri. 6551 GOLF JGLD, letnik 1985, prodam. Šuštaršič, Kristanova 30, Novo mesto. 6552 126 P, letnik 1988, ugodno prodam. «(068)65-198. 6555 KADET 1,3 S, uvožen, nemški, letnik 1986, registriran do 16.11.1992, prodam ali menjam za cenejše vozilo. W 25-341. 6558 R 5, februar 91,3000 km, prodam.« (068)23-067, popoldne. 6562 VW KOMBIBUS, turbo diesel, 1991, menjam ali prodam. « (068)73-106. 6564 FIAT 126, letnik 1979, prodam za 900 DEM. Kuletič, « 26-480. 6565 OPEL KADETT 1,4 S, kovinske barve, star 7 mesecev, prodam. V kupnino vzamem tudi manjši avto. Informacije na «24-682. 6567 LADO SAMARO, letnik 1988/12, 32000 km, dobro ohranjeno, garažirano, po ugodni ceni prodam.«(0608)61-718 ali (063)31-749. 6568 R'5, rdeč, 3 vrata, star 8 mesecev, prevoženih 8000 km, dobro ohranjen, prodam. «(068)58-509. 6569 JUGO 45, letnik 1988, prodam. Jaklič, Rogovila 20, Mirna Peč. 6571 SAMARO 1300, 5 V, 5 prestav, 10/89,14000 km, dobro ohranjeno, prodam. * 43-760. 6572 OPEL VECTRO 1,6 i, s katalizatorjem, kovinsko zelene barve, 2000 km, prodam. « 22-349. 6574 Z 128, letnik to)89, prodam. W 27-541. 6577 JUGO SKALA 55, 7/90, ugodno prodam. «(0608)61-741. 6578 126 P, letnik 1978, neregistriran, vozen, in BMW 316, letnik 1988, prodam. Tramte, Vel. Bučna vas 34, Novo mesto. 6580 R 4 GTL, letnik 1988, rdeče barve, prodam. Darko Češek, Bučka 47, Škocjan. 6583 GOLF JXD, letnik 1986, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. Šegova 20, « 24-932. 6585 Opel kadet 1,6 diesel, 1. 83,in jugo koral 55,1. 90, registrirana celo leto, prodam ali menjam. Saje, Orkljevec 3, Mirna peč. « dopoldne 22-542 int. 18) DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rus tja (glavni urednik in direktor), Marjan Legan Iodgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc in Nan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 30 SLT, naročnina za 4. trimesečje 390 SLT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 780 SLT; za tu/ino 40 ameriških dolarjev ali 70 DMIali druga tuja valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolfKu za ekonomske oglase 450 SLT, na prvi ali zadnji strani 900 SLT; za razpise, licitacije ipd. 500 SLT. Mali oglasi do deset besed 400 SLT, vsaka nadaljnja beseda 40 SLT. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52t 00-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731 -128-4405/9 (LB - Dolenjska banka d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, teleta* 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7/91) se za Ooleniski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in Mmt Grafika Novo me s fo, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. VECTRO 1,6 IGL, novo, registrirano, prodam ali zamenjam. « 068/25-909. BMW 316 i, letnik 1989/5, registriran, s kaskom do 6/92, prodam za 22000 DEM. « 84-512. 6586 ZASTAVO 850 KOMBI, letnik 1982, registriran do oktobra 1992, prodam. Slavko Matko, Gabrje 14, Brusnice. LANCIO BETA prodam za 3500 DEM. Darko Hočevar, Dobrava 15, Škocjan. 6589 JETTO CL 1600, letnik 1986, original nemško s katalizatorjem, prodam ali menjam za cenejše vozilo. Edo Ljubi, Ždinja vas 7, 68222 Otočec. 6590 GOLF DIESEL, oktober 1986, ka-ramboliran, prodam. «(068)73-053. R4, letnik 1988, in APN 4 prodam.« (068)42-413, od 18. do 21. ure. 6592 Z 101, letnik 1984, registriran do IO/'92, prodam. «(0608)81-373. OPEL KADETT 1,6 D, registriran do 1992/11, prodam ali zamenjam. « 27-112. 6598 OBRTNIKI, POZOR! JUGO 45, dostavni, popolnoma nov, in Z 101, letnik 1988, prodam. « 24-712. 6599 126 P, 1984, prodam za 1600 DEM. «(0608)60-383. 6600 ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991, prodam ali zamenjam za cenejši avto. « 25-352. 6602 LADO KARAVAN 1300, staro 3 leta, karambolirano po levi strani, prodam. Cena po dogovoru. * (0608)22-639. POZOR! R 4, letnik 1989, kot nov, nujno prodam za samo 5700 DEM. « (068)51-3%. 6604 JUGO 45, letnik 1984, registriran do 6/92, dobro ohranjen, prodam. Breznikar, Stara Bučka 32, Škocjan,« 76-087. GOLF DIESEL, S paket, garažiran, letnik 1985, registriran do 1992/6, prodam. «(0608)33-312, po 18. uri Z101 GTL 55, letnik 1986, rdeč, garažiran, 35000 km, opravljen servis, prodam. «73-551. 6610 R 5 CAMPUS, 3/91, prodam.« 43-555. 6611 JUGO 45, letnik 1986, registriran do novembra 1992, 35000 km, prodam. « (0608)31-886, po 16. uri. 6612 R 9 DIESEL, letnik 1990, dobro ohranjen, prodam. «(068)27-523. GOLFA JXD, letnik 1987, prodam. «26-600. 6616 GOLFA JXD, letnik 1987, prodam. «26-600. 6618 OLTCIT, nov, registriran, prodam za 6700 DEM ali menjam.«(068)47-744. FLORIDO 1,4, karambolirano, letnik 1989, R 21 Nevada GTS, letnik 1989, in odsesevalno napravo za štiri mizarske stroje s silosom in povratnim zrakom prodam. » 26-000 ali 23-195. 6622 AX 11 TGE, 5/90, rdeč, 5 vrat, prodam za 12600 DEM. « (068)44-770. R 5 CAMPUS, 5/88, prodam. «21-165. Trajno žarečo peč in hladilno omaro, (250 Oprodam. « 20-486. 6624 HROŠČ 1200, letnik 1975, ohranjen, prodam. Sitar, Moše Pijadeja 8, Črnomelj. R 9, letnik 1982, prodam. « (0608)60-193. 6627 OPEL ASCONO, 1900 cm, letnik 1980, komplet ali po delih, prodam. Cena 2000 DEM ali po dogovoru. Miran Dvoršak, Blatno 33, Pišece pri Brežicah. Z101, letnik 1977, zelene barve, registrirano in vozno, prodam. Cena po dogovoru. «(0608)70-195. 6631 JUGO 45, letnik 1990, nujno prodam za 5000 DEM. « (0608)82-569, po 15. uri. 6634 FIAT UNO 60 S, letnik 1987, in lado Samaro, letnik 1988, prodam. « (0608) 69-242. 6638 JUGO KORAL 45, letnik 1990, ugodno prodam. « (068)84-754. 6641 RENAULT 5 CAMPUS, prva registracija 1 /90, prodam. « (068)22-221. JUGO 60, star dve leti, PRODAM, to 23-240. 6643 RENAULT 4GTL, letnik 1987, prodam. «76-444. ^ 6644 R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 10.92, prodam za 6100 DEM. to? (0608) 23-311, interna 773, med 7. in 8. uro zjutraj. 6646 Z 850, letnik 1983, prevoženih 60000 km, garažirano, ugodno prodam. « 76-067. 6651 126 P, letnik 1986, prodam. Franc Potočar, Dol. Kamence 36, Novo mesto. JUGO 55, letnik 1990, prodam. « 28-831. 6653 126 P, letnik 1989, zelo ugodno prodam. «22-629. 6656 JUGO 45, rdeč, letnik 1985, ugodno prodam, « (0608)79-583. 6658 NUJNO PRODAM daihatsu Aplauz 16 X, star 6 mesecev, rdeč, še v garanciji. V račun vzamem cenejši avto. « 24-475. OPEL VECTRO 1,6 S, 5 vrat, letnik 1991, prodam. » (068)27-071. 6660 GOLF D, letnik 1984, in videokamero Amstrat (za 880 DEM) prodam. « 45-216. 6662 126 P, 11/90, 8000 km, prodam. « 49-724, popoldne. 6663 OPEL KADETT 1,3 GLS, letnik 1986, prodam za 12.800 DEM in ladijski pod 5 vzorcev po 200 SLT za m2. ® (0608)70—343. 6665 R 5, star pol leta, prodam ali menjam za cenejše vozilo. « 26-951. 6669 GOLF JGL, letnik 1982, registriran do 10/92, prodam ali menjam za diano z doplačilom. Kink, Stopiče 54, Novo mesto. 6670 R 5 DIESEL, letnik 1991,5 vrat, temna stekla, kovinske barve, prodam za 13.500 DEM. « 26-315. 6675 R18, letnik 1985, prodam.« 73-609. KARAMBOLIRANO Z 101 ali R 4 od I. 1987 dalje, prodam. « (068)42-426, popoldne. 6678 126 P, letnik 1988, registriran do maja 1992, prodam. to! 26-150. 6680 obvestila ŽALUZIJE — ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah.« (068)44-662. 6225 POROČNE OBLEKE izposojamo z raznimi dodatki. Trgovina Quick, Vavla vas 20, « (068)85-425. 6581 ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne zavese in pliseje montiram in obnavljam, to" 49-081. 6608 "v SADNE SADIKE. VRTNICE, ' OKRASNO GRMIČEVJE več sort in barv dobite pri Vrtnarstvu Preše-\ ren, Lobctova 42, Novo mesto. S.__________________________ DOMAČO OREHOVO ALI ROZINOVO POTICO z domačo smetano, primerno za razne slovesnosti in praznovanja, lahko naročite na tel. 73-083. R 0 B E R T 1 S elektronik Novomeška c. 79 68351 STRAŽA tel. (068) 22 090 Po ugodnih cenah nudimo: -Montažo klasičnih antenskih naprav, -Montažo in vzdrževanje skupinskih antenskih naprav -Montažo satelitskih naprav: -SAKURA, ' -ECHOSTAR, -NEC, -PACE Ogled delovanja satelitskih naprav možen vsak delavnik od 8 - 14,30. Akviziterje in vodje skupin z območja celotne Slovenije iščemo za prodajo srečk blagovne loterije Atletske zveze Slovenije. Vse informacije dobite na tel. št. f067J 22-981 vsak dan od 7. do 15. ure, razen v soboto in nedeljo. posest IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV TER CEVI 7A V9A OSEBNA VOZILA! marCun 6i235RtHtomtje Tel.: 061 /727-924 AVTO-HIT Novo mesto, d.o.o., Stranska vas 1 tel.: (068) 43-502 PRODAJA: nova vozila OPEL ASTRA 1,4 GLS i 20.800 DEM + 64% FORD FIESTA 1,1 i CL 13.127 DEM + 64% FORD ESCORT 1,4 i CL 16.358 DEM + 64% FORD ORION 1,8 D CL 16.819 DEM + 64% FIAT PANDA 1,0 i e 9.580 DEM + 64% FIAT UNO 1,0 i e 12.312 DEM + 64% FIAT UNO 60 D 14.006 DEM + 64% FIAT TIPO 1,4 i e 15.195 DEM+ 64% rabljena vozila ZASTAVA JUGO 45 4.500 DEM OPEL VECTRA GL 1,6 Si FORD ESCORT 1,8 D Dobava vozil takoj ali s kratkimi dobavnimi roki. Možnost zamenjave po »sistemu staro za novo.« PARCELO, 12 AROV, z vikendom v gradnji, 10 km od Novega mesta, prodam. « 28-378, popoldne. 6507 MEŠANI GOZD (80 a), na Koritnem pri Mokricah, prodam. « 24-486, od 8. do 14. ure. 6514 GOZD (90 arov), na Ponikvah pri Trebnjem, prodam. * (068)45-333, popoldne. 6519 PRODAM 5000 m2 hrastovega gozda pri Podzemlju v Beli krajini. Cena po dogovoru. «(063)724-144. 6532 PARCELO na Gorjancih (Vel. Cerovec), v izmeri 1547 m2, travnik, ugodno prodam. « (061 )453-404. 6534 ZIDANICO z vodnjakom (4 x 7 m) spodnji, zgornji prostor in 1000 m2 zemlje (vinograd), 3 km od Črnomlja, prodam. Cena 15000 DEM ali protivrednost, to (066)35-926. 6535 VINOGRAD s 360 trtami, store 19 let, v bližini železniške postaje Semič, prodam. Informacije na ® (068)27-237. 6538 VISOKOPRITLIČNO HIŠO, takoj vseljivo, na Grmu v Novem mestu, stanovanjske površine blizu 200 m2, s sadnim vrtom, prodam. «(061)575-901, popoldne. 6547 PRODAM novo pokrito hišo s tremi etažami (400 m2 bivalnih površin), na zelo lepi lokaciji v Novem mestu (Regrške Košenice), primerno za obrt. « 25-072. * 6563 TRAVNIK (20 a), po 5 DEM/lm2, lahko več kupcem prodam. « 27-189, Suhor nad Prečno, od 8. do 9. ure. 6576 HIŠO, v lil. gradbeni fazi, v Bučni vasi, cca 2000 m2 zemlje, prodam, n (061)375-626. 6582 V BLIŽINI Novega mesto prodam obdelovalno njivo v izmeri 9782 m2. Informacije na « 23-573. 6587 VINOGRAD (9,98 a) in travnik (4,37 a) na Riglju prodam. ® 65-426. 65% NA MIRNI, proti Mokronogu, prodam parcelo (20 a), ob potoku, z garažo. «(068)25-631. 6606 PRODAM starejši vinograd (745 m2), s pašnikom (257 m2), primerno za zidanico, v Gabrju. Jože Gazvoda, Trdinova 5/c, Novo mesto, « 28-418. 6620 VINOGRAD, star 7 let, 500 trt, z vso opremo in novo kletjo prodam. « (0608)33-483, v soboto in nedeljo od 15. ure dalje. 6630 VINOGRAD z zidanico in zazidljive parcele na Selih pri Ratežu prodam, tor (061 )772-769, po 20. uri. 6633 PARCELO, veliko 2603 m2, leseno hišico in vinograd prodam najboljšemu ponudniku. Jerman, Naklo 1, Črnomelj. 6639 STAREJŠO HIŠO na Senovem prodam. «(0608)81 -701, od 18. do 20. ure. 6645 PRODAM zidanico na mirnem kraju na Trški gori, « 068/23-585 po 20. uri STANOVANJSKO HIŠO v Dolenjskih Toplicah ugodno prodam. Ob Sušici 21. 6647 SMREKOV GOZD v izmeri 8582 m2, v Beli krajini, na Vahti, v bližini vasi Jugorje, ob asfaltni cesti, prodam. « (061 )576-633, od 17. do 20. ure. 6654 PARCELO na Vinjem Vrhu (18 a) zelo ugodno prodam. Prodam tudi lado Samaro, registrirano do 10/92, in zamrzovalno omaro, staro dve leti. * 28-853. 6664 HIŠO IN ZEMLJO pri Trebnjem ugodno in na obroke prodam. « (061) 192-229 ali (061)192-369. 6667 PARCELO S HIŠO v 4. gradbeni fazi na Regrških košenicah prodam, to1 25-539, od 9. do 17. ure. 6671 OBDELOVALNO NJIVO in vinograd v Tribučah pri Črnomlju prodam.« (061)40-324. 6672 ZAZIDLJIVO PARCELO za večji vikend v Selah nad Škocjanom na Dolenjskem zelo ugodno prodam. « 26-559. 6673 prodam PRODAM triprekatno »rostfrei« pomivalno korito (1% x 64 x 30 cm). (068) 28-250. POCENI PRODAM novo peč na olje, nov črno - beli televizor in parcelo za vinograd v okolici Uršnih sel. » 26-694. 6521 ZAMRZOVALNO OMARO (1001) prodam. S: 45-268. 6529 PRALNI STROJ Gorenje PS 664, t generalno obnovljen. 6 mesecev garancije, prodam za 6 metrov drv. Ogled stroja od 14. do 17. ure. Anton Vozlič, Prušnikova 79,61210 Ljubljana — Šentvid. 6533 PRAŠIČE prodam. • 85-441. 6537 OMARO za mladinsko sobo (390 x 320), z vgrajeno posteljo prodam, ta (0608)77-425, popoldne, 6539 PRODAM dolgo belo, s čipkami bogato poročno obleko z venčkom in ogrinjalom. «(0608)77-425, popoldne. 6542 OPAŽ 170 SLT z. dostavo, smrekov opaž 7 cm, 4 m, ne posušen, prodam. ® (063)33-343. 6543 VIDEOREKORDER FUNAi. skoraj nov, ugodno prodam. z (068)65-198. 6554 ŠTEDILNIK CALOREX prodam. Pavel Mihelčič, Trdinova 28, t 25-498. 6557 KUHINJO z vgradnimi aparati, dnevno sobo, dve otroški in kopalniški omarici prodam, to. 26-74Z 6559 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO prodam. Informacije na a 26-703, zvečer. 6560 HLADILNO OMARO, štedilnik (2 in 2) in otroško posteljico z jogijem prodam. «23-136. 6561 OVERLOCK PFAFF — entlarico, 4—nitno, novo, nerabljeno, z garancijo, prodam. «(064)215-650. 6570 ZIMSKE GUME (135 x 12) in (175 x 14) prodam. to 73-451. 6573 NOVO OTROŠKO SOBO Jurček — omara, postelja in pisalna miza na 2 m2 — prodam za 10.000 SLT. Prtanoč, Pod Trško goro 53, Novo mesto. 6575 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Blažič, Brusnice 80. 6584 KUEPPERBUSCIL rabljen eno sezono, prodam. « 27-1 IZ 6597 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, malo rabljeno, prodam, to 21-17Z OTROŠKO SOBO in dnevno omaro, malo rabljeno, ugodno prodam. « 26- : 708, od 15. do 18. ure. 6614 TRAJNO ŽAREČO PEČ in pdzim-ski gumi (135 x 12) prodam, to 25-750. 6617 UGODNO PRODAM 100 vreč cementa Trbovlje. «(068)76-328. 6625 PRAŠIČA za zakol prodam, s 78-209. 6635 KAMIN FRANKLIN, litoželezen, nov in rabljen gašperček ugodno prodam. «24-297. 6636 OTROŠKI VOZIČEK Chicco in sta jico prodam, to 22-997. 6648 VINSKE SODE (300 1 in 600 1) in kad (600 1) prodam. to 42-436. 6649 UGODNO PRODAM novo kombinirano peč za kopalnico in rabljeno trajno žarečo peč. Alojz Avbar, Malenška vas ; 26, Mirna Peč. 6655 KUHINJSKO MIZO in 4 stole prodam. « 25-05Z od petka dalje. 6661 MALO RABLJEN kueppcrbusch brez pečice in komplet opeke za kuepper- 1 busch, s pečico ITT Ribnica, prodam. to (068)26-761, popoldne. 6674 ROČNE STATVE VIDA prodam «22-898. 6676 razno LOKAL v Šentjerneju oddam, e 42-142. 6518 ŠAMPINJONI omogočajo zaslužek vse leto. Gojenje enostavno, naročite navodila! to (061 >453-853. 6579 V CENTRU Novega mesto oddam opremljeno trgovino (22 m2). to" 25-193. V Novem mestu v bližini centra oddam v najem 60 m2 poslovnega prostora za mirno dejavnost. Pogoj je predplačilo najemnine. Možnost vselitve v 3 mesecih, to; (068) 28-250, zvečer. V prostorih svoje restavracije vam nudimo izredno prijeten ambient in vse gostinske storitve za novoletna praznovanja. Če se želite poceni zabavati, pokličite informacije na telefon 23-030. PRODAM kombiniran štedilnik Gorenje (2 elektrika + 4 plin) s plinsko pečico. to? (068) 26-508 BETONSKE STEBRE za brajdo prodam. « 42-324. 6508 PRODAM novo peč Emo central 23, rabljen hladilnik, pralni stroj in električni štedilnik. « 25-597. 6509 BARVNI TELEVIZOR, nov, z garancijo, prodam, to? 24-060. 6517 HIDROPAKT 9 M, popolnoma nov, prodam, to? (061)346-815. 6520 Poslovni prostor, 22,5 m2, v centru Brežic oddam v najem. Informacije: Skupščina občine Brežice, tel. (0608) 62-050, od 7. do 9. ure. službo dobi _ MLAJŠEMU MOŠKEMU nudimo redno honorarno zaposlitev. W 26-871-SE ŽELITE priključiti najboljšim potnikom na terenu? Visoke provizije, velik* izbira artiklov. «(068)84-791. 6553 D.O.O. VELEMA razpisuje honorarna dela potnikov na terenu za prodajo tekstila. Informacije na to? (0608)34-896 m (068)85-325. 6566 IŠČEMO ljudi s smislom za predstavitve na domovih. : (068)23-94.1. IMEJTE SVOJ BIZNIS! Detajlna navodila za dober zaslužek na domu. Natočila pošljite na naslov: Agencija Pins, P p. 13,62107 Maribor. 6632 službo išče IŠČEM DELO v administraciji ali kakršnokoli drugo zaposlitev tudi na domu. Šifra: »ZANESLJIVA« 6666 MESARJA za dela v mesnici redno zaposlim. Informacije na ■ (068)28-018. 87-470. 6640 AVTOPRALNICA IN OKREPČEVALNICA Pezdirc, Trnovec 8, Metlika, zaposli dekle v gostinskem lokalu in delavca v avtopralnici. : (068)58-235. stanovanja MANJŠE STANOVANJE v Novem mestu išče mlad zakonski par. : (061) 191-187. 6510 ENOSOBNO STANOVANJE (45 m2), z garažo, zamenjam za večje. (068)23-037. 6511 Trg Matije Gubca 3, Krško | J organizira |' > | J v petek, 29.11.1991, ob 13. uri v prostorih AMD Sevnica, Glavni ., trg, prodajo poškodovanih vozil: i' i :: 1. HONDA CIVIC CRX 1,6 i letnik 1990/80 !; Izklicna cena 400.000,00 SLT ;; 2. UNIŠ GOLF JXD letnik 1991/3 Izklicna cena 500.000,00 SLT l! Ogled vozila bo istega dne od 11. — 12. ure na kraju licitacije. <> Kavcijo v višini 10% od izklicne cene je treba plačati do pričetka j; licitacije. Prodaja poteka po načelu »Ogledano — kupljeno«, j ,, Kasnejše reklamacije se ne upoštevajo. SOBO. s souporabo kuhinje in kopalnice, oddam. 27-874. v četrtek in soboto- 6536 STANOVANJE številka 16 na Slavka Gruma 58, oddam. Ogled v soboto in nedeljo od 11. do 16. ure. 6605 NAJAMEM trisobno ogrevano stanovanje v Novem mestu za čas od 15. decembra 1991, za tri mesece. Plačilo po dogovoru, možno tudi v devizah in vnaprej. (0411276-740, vsak dan po 17. uri. 6615 DVESOBNO STANOVANJE v Semiču, vseljivo čez. dve leti, prodam. Ugodnosti pri plačilu. Šifra: »UGODNO«. 6629 MRLIŠKA VEŽICA NA BUČKI KMALU NARED BUČKA — Dela na mrliški vežici na Bučki gredo h koncu. Svoje morajo opraviti le še vodovodarji in elektrikarji. Sicer pa v bučenski krajevni skupnosti posodabljajo tudi cestna odseka Dule- Močvirje in Sela Zaboršt. Avans za asfalt so že nakazali novomeškemu Cestnemu podjetju. Pri zemeljskih delih so naleteli na trasi v Močvirju na probleme, zaradi nerešenih premoženjsko-pravnih zadev. Povprečen prispevek gospodinjstva za posodobitev krajevnih cest v krajevni skupnosti Bučka znaša kar 2200 DEM. ZAHVALA Privoščimo mir li večni mi dnu jame, da pa tako si zgodaj morala umreti, predraga mama. in nas pustiti same, to tožili bomo. dokler nam bo živeti. 10. novembra nas je v 58. letu starosti nepričakovano zapustila naša draga žena, mati, sestra in teta ROZALIJA TKALČIČ z Belčjega Vrha 8 pri Dragatušu Iskieno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste bili z. nami v najtežjih trenutkih našega življenja, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo GG tozd Gozdarstvo Črnomelj in Srednji šoli za gostinstvo in turizem, 1. e razredu, Novo mesto, za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste našo mamo spremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči mož Jože, hčerka Vesna in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka FRANCA GRILCA iz Dovškega 8, Senovo se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli in izrazili sožalje. Žalujoča žena Tončka in hčerka Ana z družino Dovško, Otočec ob Krki, 14.11.1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, brata in strica STANKA ŽUGLJA iz Slamne vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala družinam Kočevar, Govednik, Vraničar, Sedlar, obema govornikoma za poslovilne besede, Ivanu Ka-pušinu za odigrano žalostinko ter Gasilskemu društvu Slamna vas. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob težkem slovesu od naše drage PAVLE ŽUPEVEC se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od nje in jo spremljali na poslednji poti. Vsem, ki ste jo v življenju spoštovali in imeli radi, iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre, tete in svakinje MINKE FABJAN roj. Gospodarič, iz Črnomlja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z njo in z nami v času njene bolezni in smrti. Žalujoči: sin Andrej, hčerki Nada in Majda z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete ELLE SELJAK roj. Ulrich se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraženo sožalje ter podarjeno cvetje. Hvala vsem zaposlenim Doma starejših občanov za vso skrb in nego. Posebna zahvala g. dir. Potrčevi in g. dr. Kvasiču za izjemno ljubeznivost, plemenitost in pomoč, še posebno v času njene bolezni. Hčerka Eliza Jeraj z možem Novo mesto, 16.11.1991 ZAHVALA Pomlad na njivo tvojo bo prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na cvetoča tla. jokala bo, ker tebe ni. Ob težki izgubi dragega moža, očeta in dedka sporočamo vsem prijateljem, da nas je prezgodaj zapustil FRANC ŽVAGEN Zahvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem za lepo zapete žalostinke in vsem prijateljem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Amalija, hčerka Irena, sinova Franci in Edvard z družinami ter ožje sorodstvo ZAHVALA Kadar greš mimo poti, kjer sanje ugasle žive, ne pojdi le hladno mimo, oglasi se mimogrede. (M. Batič) V 66. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric IGNAC JURGLIČ st. upokojenec s Puščave 17 pri Mokronogu Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se dežurni ekipi ZD Trebnje, govornikoma, pevcem iz Šentruperta, Občinskemu pihalnemu orkestru Trebnje, ZZB Mokronog in vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice in prababice ANTONIJE MARJETIČ s Štrita 3 pri Bučki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, ki so se poslednjič poklonili njenemu spominu in jo pospremili na zadnjo pot. Hvala gospodu župniku Jožetu Peterlinu za slovesen obred, cerkvenemu zboru in moškemu pevskemu zboru iz Brestanice za ganljive žalostinke ter gospej Stanki Kos za besede slovesa. Hvaležni smo vsem, ki ste nam pomagali, posebno gospej Tončki Pavšič. Vsem naša iskrena zahvala! Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete KRISTINE MACELE iz Kota 32 pri Semiču m se iskreno in prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Limaniju, dr. Macanu in osebju Doma starejših občanov Črnomelj za lajšanje bolečin naši mami. Posebno se zahvaljujemo gospodu kaplanu za lepo opravljen cerkveni obred, pokopališko pogrebnemu odboru Kot-Brezje in gasilcem Kot-Brezje pri Semiču za lepo organizacijo pogreba, obema govornikoma za ganljive poslovilne besede, Dušanu Plutu za zaigranoTišino ter pevcem upokojenskega zbora Črnomelj. Še enkrat vsem prisrčna hvala! Vsi njeni Kot pri Semiču, Črnomelj, Ljubljana, Kanada ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga mama JELKA PRAH iz Kostanjevice na Krki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih neizmerne žalosti stali ob strani, nam izrekli sožalje in pokojnici darovali cvetje. Še posebno se zahvaljujemo podjetju Iskra in njenim sodelavkam, podjetju Mercator-Agrokombinat Krško, DO Meso Kostanjevica, kolektivu pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, godbi na pihala Djuro Salaj Krško, pevcem za zapete žalostinke ob odprtem grobu in gospodu župniku za opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti. Hvala tudi ginekološko porodniškemu oddelku za skrb in nego v času ležanja na njihovem oddelku. Žalujoči: vsi njeni Marjan Žagar Marjan Žagar je pred kakim letom dejal, da bo za Lapuhovo tiskarsko delavnico naredil pose ben stroj za zlaganje tiskovin Takrat je na hitro ocenil, da je de vetindevetdesel odstotkov verjel nosti, da ho stroj sestavil. Tisti preostali odstotek je bil ne/>o-memben, kajti stroj je bil nared do predvidenega roka. Brežiški izvršni svet je Marjanu Žagarju podelil za omenjeni stroj občinsko nagrado za inovatorstvo v letu 1991. Žagar, inovator torej, je stroj naredil preprosto zato, da bi v logično celoto združeni ležaji, zračni ventili, jermenice, stikala, gredi in številni drugi nabrani in posebej za ta stroj narejeni elementi opravili lažje in zanesljivo tisto, kar mora drugače delati človek. Ni prvič, da je Žagar na podoben način zaposlil pamet in osvobodil roke različnih drobnih in tudi težkih opravil. Ko je bil majhen je delal igrače, če se še lahko reče igrača miniaturni železnici, sa-nem z volanom ali zelo gibljivemu bagru. Ko se je odselil s peskov- S S S $ s s s s s * s N S H s s s s s nika, si je nekoč za čas počitnic naredil električni generator, montažnega, da ga je s prijatelji lahko postavi! med počitnicami na jezu na Kolpi. Žagarjev poskusni poligon je bil tudi hlev. Za kidanje gnoja, ki ga je v takih prostorih po navadi zmeraj preveč za kmetove utrujene roke, je pred leti naredil manjši bager, ki deluje še zdaj. Izvirno pregreho, ki ga je pahnila na svojevrstno inovatorsko pot, pa je Žagar najbrže naredil kot dijak v krški tehniški šoli. Šest mesecev po vpisu v šolo je hišo učenosti zapustil, zdolgočasen z načinom učenja in zato, ker hoče imeti rezultate dela takoj. Pozneje se je izučil za avtomobilskega elektrikarja. Dolgčas je očitno ves čas zunanji spodbujevalec Žagarjeve vseskozi nemirne notranjosti Kot delavec za duha-mornim tekočim trakom p beem-vejevi tovarni v Nemčiji je zdržal samo kratek čas, potem jo je pobrisal domov delat. Nič čudnega, saj bi najraje vsako leto menjal službo. V Brežicah, tu je bil 1946. rojen v družini trgovca in tu živi, se je poskušal kot izdelovalec gumbov, zapestnic in podobnih predmetov in sintetike. Proizvodnjo tega je doživel kot izziv, da izpopolni kak nedodelan italijanski stroj ali da se malo pozabava z obstojnostjo barv, čeprav ve o kemiji samo to, da H O pomeni vodo, kot pravi sam. Slabšo preskrbljenost z visoko strojniško ali kemijsko znanostjo je dosti dobro nadomeščal z logiko. Na ta način se še zdaj loteva najbolj zamotanih problemov. Razvija neke vrste uporabno znanost. Brez osebnih titul Žagar seveda ne bo prejel kake akademske listine o zaslužnem inovatorju. Mu je pa tudi ni treba. Vstopni vizum v svet osebnega zadovoljstva, kakršno pri ljudeh lahko povzroči omenjeni visoki certifikat, sije že z dosedanjo evrstnih izumov napisal sam. M. LUZAR HUMANITARNA AKCIJA SLOVENIJA SLOVENIJI V naši domovini je vse več ljudi, ki potrebujejo materialno pomoč, zato je v letošnjem prednovoletnem času založba Dedal pripravila humanitarno akcijo Slovenija Sloveniji. Namen akcije je s prodajo kompleta 10 novoletnih voščilnic zbrati denar za nakup 30.000 kg prehrambenih izdelkov, ki jih bo nato slovenska Karitas razdelila pomoči potrebnim v Sloveniji. Motivi na voščilnicah so zbrani iz obsežnega dela slovenskega likovnega umetnika, akvarelista dr. Roberta Hlavatyja (1897 1982), ki je poleg opravljanja zdravniškega poklica s posebno ljubeznijo upodabljal slikovito kraško pokrajino in obmorska mesta. Komplete voščilnic po samo 180 SLT je mogoče kupiti na vseh slovenskih poštah. DESETLETNICA DRUŠTVA GOJITELJEV MALIH ŽIVALI BREŽICE Pred desetimi leti so člani društva gojiteljev malih živali priredili prvo razstavo živali v Brežicah. To je bila majhna in skromna razstava. Na letošnji, deseti, pa je sodelovalo trideset razstavljavcev iz Dolenjske in Posavja. Razstavili so 160 golobov različnih vrst in pasem, 40 kokoši, ptic, 94 različnih kuncev ter številne druge majhne živali. Do sedaj je bila to najobsežnejša in skrbno pripravljena razstava. Obiskalo jo je več kot 1000 obiskovalcev. Razstavljene živali je ocenil zbor sodnikov Republike Slovenije. Društvo uspešno vodi Janez Kebe, veterinar, ki nudi članom tudi strokovno pomoč. BOJAN HORVATIČ MEKSIM ZA STARO IN MLADO NOVO MESTO Pred tednom dni so v »rjavi restavraciji« hotela Metropol odprli novo diskoteko Mexim. Na otvoritvi se je z izborom glasbe predstavil Dragan Bulič, ki bo poslej vsaj enkrat na mesec gost te diskoteke. Odprta je vsak petek in soboto med 20. in 2. uro, razmišljajo pa tudi o diskoma-tineji in o tem, da bi prostore diskoteke odprli za najavljene skupine. »Halo, tukaj bralec Dolenjca!« Kdaj razsvetljava pri Znančevem mlinu, kdaj telefon v Brusnicah? — Kako tol-mačiti stanovanjski zakon? — Kdo si deli stimulacijo v občinskih plačah? Med priljubljene domače opravke v tem turobnem jesenskem času gotovo sodi tudi telefoniranje, tako vsaj bi lahko sodili po mnogih klicih, ki jih je bil naš dežurni novinar deležen zadnji četrtek. Nič hudega, zato ga pa imamo, le da ta rubrika postaja že skoraj premajhna za vse, kar bralce žuli in na kar terjajo odgovor. Da bo vse skupaj bolj pregledno, bomo najprej nanizali klice s komunalno tematiko. J. B. iz Kristanove ulice v Novem mestu sprašuje, kdaj bo raszvet-ljen tudi nevarni klanec pri Znančevem mlinu. Sliši, da imajo mestne krajevne skupnosti denarja dovolj, narede pa bore malo. Bralka M. L. iz Gotne vasi se strinja s tistimi, ki protestirajo proti visoki vodarini, jezi pa jo tudi, daje ulica v Gotni vasi, o kateri smo že dostikrat pisali, še vedno nemarno razkopana. Zaradi zamujanja pri napeljavi telefonije je klicala M. P. iz Brusnic in povedala, da prej niso napeljevali zaradi poljščin, sedaj pa verjetno čakajo, da se bodo lahko izgovarjali na zimo, medtem pa interesenti že tri leta redno plačujejo dogovorjene obroke. Ali dogovor ne velja za vse enako? »Kaj delajo inšpekcijske službe?« zanima bralko z Uršnih sel. Pravi, da jih je prosila, naj Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. preverijo zadevo z gradnjo obrti, ki bo onesnaževala vaško okolje brez ustrezne infrastrukture. Delavci komunale so jo opozorili na neprijavljeno gradnjo strojarne kož v soseščini in jo vprašali, če je dala soglasje. Nje pa za soglasje ni nihče vprašal. Na inšpekciji soji odgovorili, da mora dati pisno vlogo, sama pa meni, da bi morali inšpektorji reagirati tudi na telefonski poziv. »Ali bodo tudi gasilci sedaj zahtevali pisno vlogo, če bo kje gorelo?« se sprašuje. Jožeta iz Novega mesta vznemirja konkurenca številnih zasebnih trgovin. Saj proti zdravi konkurenci nima nič, toda kakor sliši, privatni trgovci slabo plačujejo prometne davke in so v velikih zaostankih, medtem ko mora družbeni sektor poravnati dajatve takoj, to pa ga potiska v podrejen položaj. So tisti, ki bodo zapustili družbeno stanovanje, ker gradijo lastno hišo, upravičeni do 30-odstotne odpravnine? Tako sprašuje Miha iz Novega mesta, ki se mu zdi, da so tolmačenja stanovanjskega zakona v tem delu nejasna. Kolikor smo lahko izvedeli, je res, da si različna novomeška podjetja zakon tolmačijo različno. Načelno naj bi tisti, ki bi se za odkup stanovanja ne odločil, bi pa stanovanje izpraznil v roku dveh let, prejel od lastnika odpravnino v višini 30 odstotkov vrednosti stanovanja. Toda zakon v drugem odstavku 148. člena določa, da lastnik stanovanja izjemoma ni zavezan skleniti z imetnikom stanovanjske pravice najemne pogodbe za določen čas niti mu lastnik ni zavezan stanovanja prodati, če ugotovi, da imetnik stanovanjske pravice gradi hišo ali kupuje stanovanje. Enako pa takemu imetniku stanovanjske pravice po 3. odstavku 126. člena Stanovanjskega zakona ob izpraznitvi stanovanja ni zavezan plačati odpravnine. Do sedaj smo navajali konkretna vprašanja in predloge, sedaj pa navedimo še nekaj razglabljanj naših bralcev. Po mnenju A. J. iz Brestanice mora biti žena diplomata Van Der Broeka Srbkinja, ker se do Slovenije obnaša tako čudno. Janez Gliha iz Žužemberka predlaga, naj bi v zapuščene vojašnice naselili Rome. Ti bi tako dobili streho nad glavo, komunalno urejene parcele pa še kontrolirali bi jih lažje. A. K. z Rake meni, da bi morali v šolah otroci končno nehati nazivati učitelje s tovarišicami in tovariši kot v najboljših bolj- ševističnih časih. Moti ga tudi, da za dan mrtvih otroci prižigajo svečke le na partizanskih grobovih, ko pa je praznik posvečen vsem mrtvim. Stanko s Pivke pa sprašuje, če so buldožetji, s katerimi se je spravila nad Rome, nova podoba novomeške oblasti, pripombe pa ima tudi na časopis Slovenec. Mimogrede še omenja, da javna razsvetljava v Zalogu pri Škocjanu ne sveti in naj odgovorni poskrbe zanjo. Do sedaj omenjeni klici so opremljeni vsaj s kraticami ali imenom, vendar so se dežurnemu novinatju predstavili s polnim imenom in priimkom. Imamo pa še vedno opravka z anonimkami, predvsem zato, ker se ljudje bojijo posledic. Tako morajo imeti hude šefe na novomeški občinski upravi, kajti klicatelj nikakor ni hotel povedati svojega imena, ko je zatrjeval, da imajo tam zaposleni v masi za OD tudi 10 odstotkov za stimulacije, v praksi pa se ta stimulacija rada preseli v plače IS in ožjega kroga okoli njega, ki si naračunajo tudi do 40 odstotkov, za rajo pa ne ostane nič. Nihče, ne sindikat ne drugi, si ne upajo ukrepati. Neka gospa iz Metlike meni, da bi morali novinaiji pokukati v blok na Borisa Kidriča 2, kjer že vseh osem let, odkar je zgrajen, kaplja in curlja. Ko bo gospe kapnilo, da bi povedala še svoje ime, se bo kdo od novinarjev oglasil pri njej. Sicer pa sedaj, ko bodo stanovalci kmalu sami lastniki svojih stanovanj, se bo vedelo, kdo mora poskrbeti za red. Anonimni hočejo ostati tudi ljubitelji dobre kave iz Žužemberka, ki vedo za lokal v svojem kraju z vodeno in grenko kavo, »šef« lokala pa tega nikakor noče priznati. Če bo »šef« to prebral in z malo samokritike le pokusil svojo kavo, ne vemo. Za začetek naj jo poskusi v sosednjem lokalu, kjer se po mnenju piscev dobi taka kava, kot se šika. Naj na koncu omenimo še anonimni klic bralca, ki ima očitno zelo slabo telefonsko zvezo, saj je v slušalki škrtalo in ropotalo, pa tudi sicer njegova zveza z realnostjo ni najboljša. Omenjal je Spomenko Hribar in Janšo, čes da imata sedaj še več zaprtih, kot jih je bilo prej, ko pa mu je novinar dejal, da slabo sliši, ker ropota v slušalki, je bralec pomenljivo dejal, da bo že še ropotalo, in položil slušalko. Kako je Roman zvedel, da je Srb »No, čevapčiče sem res rad jedel...« — Presenečenje na matičnem uradu NOVO MESTO — Živemu človeku se lahko marsikaj pripeti, to pa, kar pa seje zgodilo Romanu Šinkovcu iz Novega mesta prejšnji teden, ko je na upravi za notranje zadeve pri novomeški občini iskal potrdilo o državljanstvu, presega vso domišljo. Roman ima mater in očeta slovenske narodnosti, odrasel je v Sloveniji, tukaj se je šolal, tukaj je zaposlen, tukaj ima ženo in otroke, vsi so Šlovenci. Ko pa je iskal omenjeno potrdilo, da bi tako kot še mnogo drugih v tem času, odkupil družbeno stanovanje, v katerem stanuje, mu je uradnica na matičnem uradu povedala, da je srbski državljan in da mora najprej zaprositi za slovensko državljanstvo. Šele ko ga bo dobil, se bo lahko spet pojavil s prošnjo za potrdilo o slovenskem državljanstvu. »Lahko si mislite, da je bil to zam pravi šok in da kaj takega niti v najbo groznih sanjah ne bi mogel pričakovati Jaz pa Srb! Zdaj naj me pokličejo pa Št med rezerviste!« je napol hudomušno, napol nejevoljno dejal Roman Šinkovec, ko seje oglasil na uredništvu. »R«> da sem vedno rad jedel čevapčiče, sedaj se mi bodo pa še ti ustavili v grlu.« JUTRI DOBRODELNI KONCERT NOVO MESTO — Mladinski kulturni center Novo mesto bo jutri, 22. novembra, ob 21. uri priredil v restavraciji Kandija dobrodelni koncert za dijake in študente begunce. Gostuje Di-xieland blues jazz orkestra SIGMA iz Bjelovara. Cena vstopnic v predprodaji je 100 SLT, na dan prireditve pa 150 SLT. V Romanovem primeru gre za zakonsko past, v katero bo lahko nepričakovano padel še kateri od Slovencev, ki je bil po tem ali onem naključju rojen na ozemlju republike Srbije. Romanje bil rojen v Indjiji leta 1952, kamor je bila njegova mati iz Slovenije začasno premeščen, in je bil na ozemlju Srbije kot dojenček vsega le štiri mesece, ven- Roman Šinkovec Toni in »zlata« harmonika dar dovolj, da je bil v kraju rojstva vpisan v matično knjigo in s tem tudi av tomatično v srbsko državljanstvo. Pre ko to še ni bilo pomembno, temu ni nihče posvečal pozornosti, čeprav je zaposlen na delovnem mestu, kjer take stvari posebej preverjajo. Do sedaj je podatek, da je jugoslovanski državljan povsod zadostoval. Z razpadom Jugi iavije pa je postal tujec. Koprivniški glasbenik o muziki in instrumentu KOPRIVNICA Menda so o Ko- privničanu Toniju Sotošku ugibali, da ga glasbe učijo znani instrumentalisti, vendar vodja sedanjega tria Tonija So-toška pravi, da »meni ni nikoli nobeden pokazal ničesar«. Če je tako, sta Sotoš-kovi zmagi na Zlati harmoniki Ljubečne leta 1986 in 1988 ter dve kaseti z lastnimi in drugimi skladbami toliko večja dosežka. Kaseti, od katerih je druga izšla pred kakimi štirinajstimi dnevi, sta pika na i vsakodnevnim vajam in številnim nastopom pred publiko, od katerih Toni Sotošek rad omeni igranje na mariborski Marjanci, kjer ga je moderator Vinko Šimek pohvalil kot zglednega muzikanta. Polovica lastnih skladb na zadnji kaseti Zlata harmonika je za Sotoška kot samouka že dobra glasbena letina. Ta kaseta, ki so jo posneli v mariborskem Studiu 22, katere producent je prof. Boris Rošker in pri kateri je uredniške posle opravil Tomaž Tozon, je po Tonijevih besedah po kakovosti pred prvo, izdano v okviru krškega Literarnega kluba Beno Zupančič. Glasbeno orodje Tonija Sotoška je diatonočna harmonika. Mladi koprivniški glasbenik jo vidi tako v svojih kot v rokah drugih vse številnejših ljubiteljev tega instrumenta kot glasbilo, kate- Hervol skoraj gotovo kmalu prerasel v kvintet. Morda bo Toni Sotošek po tej poti, kjer mu nekako stoji ob strani dortmundski sponzor Alojz Jazbec, našel zadoščenje. Kot strojni tehnik ga ni, saj je brez službe. M. LUZAR Roman zaradi uradne ugotovitve, da je Srb, in nekaj nelagodnosti ob občutku, daje državljan države, kije v vojni in na slabem glasu širom sveta, hujših posledic ni utrpel in se s prijatelji na račun novo odkrite identitete rad pošali« kljub temu pa z nestrpnostjo čaka na trenutek, ko bo imel v rokah dokument daje Slovenec po rodu in po državljanstvu, kar se je ves čas tudi počutil. T. J TON?SOTOŠEK Mmm mm DANES SPET ODPIRAJO HENČKOV DOM — Dobrih petnajst let je že. odkar je Henček Burkat, znan po svoji harmoniki in ansamblu, odprl svoje gostišče na Dobravi. Nekaj let je šlo kot namazano, potem pa se je Henček spel zapisal ansamblu, gostišče pa dal v najem. Novim »lastnikom« ni in ni šlo, zato seje Henčkov najmlajši sin Vasja odločil, da nadaljuje očetovo tradicijo. Danes zvečer bo uradno pričel z gostinstvom in verjetno bo kljub trdim in mrkim časom poslej tam večkrat veselo. Zakaj bi tudi ne bilo, saj so Henčki (na sliki) glasbeniki in veseljaki! (Foto: J. P.) Lestvica narodnozabavne glasbe studio ^ Studia D in Dolenjskega lista Ziatu harmonika Trio Tonjja Sotoška rega niti največji mojstri še niso uspeli celoti odkriti. To je za Tonija večen iz- ziv, da se po svoji nekolikanj nevsakda- nje zastavljeni Vražji polki in drugih it • « 't - *t_ i__i_ *___;; kladbah loti novih notnih kombinacij, a tudi drugih. V zvezi s slednjimi velja omeniti, da bo sedanji Sotoškov trio Toni Sotošek—Franci Arh—Roman DOBRODELNI KONCERT DOBOVA — V soboto ob 19. uri bo v farni cerkvi Imena Marijinega v Dobovi prvi iz vrste koncertov, katerih izkupiček bodo kot pomoč Hrvaški namenili Karitasu. Na sobotni prireditvi bo nastopil veliki zbor hrvatske RTV iz Zagreba. Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado ALOJZIJI GREGORIČ iz Črnomlja. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1(1) Zvezda, ki se utrne — SLAK 2 (3) Kje moj dragi hodi — NAGELJ 3 (6) Dolenjska puška — MODRA KRONIKA 4 (5) Zdravica za vse nas — NAGELJ 5 (2) Žena je kriva — ANS. TONETA ŽAGARJA 6 (9) Le sekaj, sekaj smrečico — T. VERDERBER 7 (4) Gozdovi umirajo — SPOMIN 8 (7) Rad zapojem ti, Slovenija — MARELA 9 (10) Pod Kučarjem — ORHIDEJA _ 10 (—) Ljubezni v slovo — ANS. I.PUGLJA Predlog za prihodnji teden: Pod semiško goro — ANSAMBEL SLAVKA PLUTA. VvS/W\AAAWA/WWVV'A/VWVWtA/VyWVWWWVWV‘^ r- 33 Glasujem za: Z Moj naslov: 2 'X Kupone poSljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto N * S S * S s N ! N N N S $ N ! S S* N N N N N S N * N N S S N S OSTAL BOM UČITELJSKI TROT — Ti biti po poklicu učitelj? — Je tako, Fritz. — Koliko let že učiti mularija? — Kmalu jih bo petindvajset. — Imeti dobra plača? — Če preračunam tolarje, ki sem jih dobil ta mesec p marke, se bom ustavil pri tristo petdeset. — Das ist nicht zu viel — Človek bi prej rekel, da je vse skupaj mizerija, kot da je preveč. — Jaz slišati za novosti — Ne vem, na kaj meriš. — Vi biti plačani kot državni uslužbenci. — Po novem letu, ja. — Vi imeti nove standarde in normative. — Lepo te prosim, da mi ne dviguješ krvnega pritiska. — V šole uvajati nove stvari — Programirani, nivojski pouk pa še kaj. — Krasno! Vi imeti šole kot p A vstrija. — Nekaj učbenikov so strokovnjaki prevedli iz nemščine. To drži — Vi praznovati božične praznike. — 25. in 26. december bosta dela prosta dneva, res je. — Vi uvesti tri ocenjevalna obdobja. — Verjetno se bo to zgodilo naslednje šolsko leto. — Jaz slišati, da srbohrvaščina odleteti iz slovenska šola. — O tem se govori, ni paše po- vsem dogovorjeno. — Uvesti v osnovna šola verouk? — Ne vem, Fritz. O tem obstajajo različna mnenja. — Jaz brati, da učitelji p šoli napredovati — Predvidena so tudi napredovanja. — Ti kmalu postati svetnik? — Kaže, da bom ostal navaden učiteljski troi — Jaz tega ne razumeti — Poglej, Fritz. Tečaje in seminarje je treba plačati Šola, v kateri delam, pa dobi mesečno toliko cvenka, da ga je dovolj komaj za plače. Enostavno ni denarja... TONIGAŠPERIČ I ! ////Z'