TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici-Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953..
LETO X
Telefon št. 552.
LJLIJBJANA, 5. marca 1927.
Poletne ji
ŠTEV. 26.
Revizija železniške tarife za les in lesne izdelke.
Na prihodnji seji tarifnega odboTa, ki se bo vršila dne 19. marca v Sarajevu, se bo razpravljalo o železniških tarifah za šumske produkte, to je za vse vrste lesa in lesnih izdelkov ter proizvodov lesne industrije in sicer v lokalnem in v inozemskem prometu. Razprava ?e bo tikala ne samo splošne klasifikacije teh produktov, marveč tudi kritike vseh tozadevnih izjemnih in izvoznih tarif ter prista-niščne tarife. Med izjemnim^ tarifami pridejo pesebno v poštev tarifa št. 2a splošno za drva in 2b za drva v Vojvodino, tarifa št. 5 za dovoz lesa na žage, tarifa št. 6 za celokupni les, št. 7 za jamski les, št. 8 za taninski les ter končno tarifa št. 37 za lesne brikete. Od izvoznih tarif pridejo v poštev izvozna tarifa št. 5 za sodarski le«, št. 6 za stavbeni les, testoni in ta-volete, št. 7 za železniške pragove in odpadke pri žaganju, št. 8 za lesne izdelke (frizi in parketi), št. 9 za drva, št. 10 za lesno oglje ter št. 11 za
izvlečke iz kostanjevega in hrastovega lesa.
Te tarife so po svoji sedanji konstrukciji in medsebojnem odnošaju že poldrugo leto v veljavi ter so imele vse zainteresirane industrije dovolj možnosti, da so lahko ocenile efekt dosedanje tarifne politike glede šumske industrije in lesne trgovine. Zato poziva Zbornica za trgovino, obrt in industrijo vse interesente, da ji sporočijo kakšna so njih opažanja in kakšne konkretne predloge imajo glede izpremembe odnosno dopolnitve sedanjih tarih z ozirom na sedanji obratni položaj posamezne stroke. V kolikor se tiče predlogov je neobhod-no potrebno, da se jih številčno utemelji, ker predlogov brez zadostne utemeljitve ni mogoče upoštevati.
Opozarjamo nujno vse interesente, da prilike ne zamudijo in da se odzovejo pozivu Zbornice čimprej s točnimi podatki.
Za podružnico Državne hipotekarne banke ▼ Ljubljani.
Dne 4. t. m. se je vršila v Zbornici anketa o Državni hipotekami banki, odnosno o položaju, ki nastane za Slovenijo, ko nastopi v aprilu t. 1. termin za obvezno nalaganje javnega in pupilarnega denarja v Državno hipotekarno banko. Anketo je vodil zbornični tajnik g. Mohorič, udeležili pa so se je odlični zastopniki našega hranilništva, zadružništva in drugih gospodarskih panog. Po poročilu zborničnega konzulenta g. Žagarja se je razvila živahna debata, katere so se udeležili med drugim gg. dr. Mohorič, dr. Goli a, ing. Suk-1 j e , veletrgovec g. Kavčič, hra-nilniški uradnik g. Hiter, predsednik društva hišnih posestnikov g. Frelih itd. Splošno se je poudarjalo potrebo, da se denarnim zavodom podaljša dovoljenje za sprejemanje javnega in pupilarnega denarja za dobo nadaljnih desetih let, da
se vsota, do katere smejo denarni zavodi sprejemati pupilarni denar poviša na 100.000 Din in da se zahteva ustanovitev lastne podružnice Državne hipotekarne banke v Ljubljani pod upravo lokalnih faktorjev. V tem smislu predlagano resolucijo so udeleženci soglasno sprejeli.
Pospeševanje strokovne Izobrazbe.
Predsedstvu oblastne skupščine je poslanec g. Ivan Mohorič predložil spomenico glede subvencij on ira-nja strokovnih nadaljevalnih šol in v kateri izvaja:
»Vedno težavnejša borba za obstoj zahteva, da se strokovni izobrazbi obrtništva in trgovskega naraščaja posveča posebna pažnja. To izobrazbo nudijo pretežni večini naraščaja obrtne in trgovske nadaljevalne šole. Teh šol smo imeli lansko leto v Sloveniji še 50, letos jih je samo 44 in kakor izgleda jih bo bodoče leto še manj, ker državni proračun ne pred-
videva niti Vi„ one subvencije za te šole, ki bi bila po njih proračunih potrebna in ki jim po obstoječih predpisih pripada. Po točki 11., čl. 2. zakona o oblastnih in srezkih samoupravah spada v področje oblastnih samouprav tudi sodelovanje pri strokovnem izobraževanju, torej tudi skrb za strokovno nadaljevalno šolstvo. Večina teh šol danes vsled nezadostnih kreditov nima niti potrebnih učil, knjig in drugih pripomočkov in pri mnogih šolah se mora leto vsled nezadostnih vzdrževalnih sredstev predčasno zaključiti. Za tekoče leto je potreben v to svrho znesek 2,233.000 Din, a predlog državnega proračuna predvideva le neznaten prispevek .na to svoto. Ker je od uspešnega delovanja teh šol odvisna strokovna kvaliteta trgovskega in obrtniškega naraščaja, mi je čast predlagati skupščini, da sklene: da se kot podpora strokovnim nadaljevalnim šolam v oblasti v smislu t. 11,. čl. 2. zakona o oblastnih samoupravah preliminira znesek Din 200.000. Prosim skupščino, da sprejme moj predlog!«
IZVOZNE IN UVOZNE PREPOVEDI.
Dne 25. februarja je zboroval v Rimu narodnogospodarski odbor Zveze narodov in je pričel svoje delo pod predsedstvom. dr. Ibba. Odbor se je posvetoval
o	konferenci diplomatov, ki naj ima namen, da odipravi izvozne in uvozne prepovedi in ki naj se skliče v jeseni. Govorili ®o tudi' še o drugih narodnogospodarskih vprašanjih.
Svet Mednarodne trgovske zbornice v Parizu je •sprejel poročila posameznih pododborov o odstranitvi zaprek trgovine. Poročila naj tvoTijo temelj za nastop delegacije Mednarodne trgovske zbornice pri mednarodni gospodarski konferenci v Ženevi. Referati zahtevajo odstranitev ovir v dvojnem obdavčenju, v izvoznih prepovedili, v omejitvi prostega gibanja surovin itd..Dalje je odobril svet končni program za kongres Mednarodne hgovske zbornice, ki se bo vršil 7. junija v Stockholmu. Glavna točka programa bo zopet vprašanje odstranitve zaprek trgovine.
--
Sporedne carinske davščine*
V novem zakonu o obči carinski tarifi sta se s členi 18. in 19. na novo uredili tudi sporedih davščini, to je ' ležnina in žigovina, na mesto noševine j in statistične takse pa se je uvedla po-| slovnina.	>
j Žigovina je povečana od 5 zlatih par na 10, odnosno 25 zlatih par. S tem poviškom se je donos žigovine, ki je v proračunskem letu 1924/25 znašal samo 127.000 zlatih dinarjev, dvignil v proračunskem letu 1925/1926 na 802 tisoč 200 zlatih dinarjev.
Ležnina je nekoliko znižana. Največjega pomena pa je za razne industrijske panoge uveljavljenje poslov-nine, ki se pobira na mesto prejšnje noševine in statistične takse.
Finančni efekt, odnosno obremenitev gospodarstva po poslovnim najboljše prikazujejo statistični podatki
o	njenem donosu. Dočim je donos noševine in statistične takse v proračunski dobi 1924/1925, to je v času od 1. aprila 1924 do 31. marca 1925 znašal od noševine 1,136.137 zlatih din in od statistične takse 489.896 zlatih Din,, skupaj 1,626.033 zlatih Din. je znašal v proračunski dobi 1925/1926 (od 1. aprila 1925 do 31. marca 1926) donos
zlatih Din
noševine ......................... 316.047
statistične takse ....	73.694
poslovnine . . . . . 2,414.193
skupaj . . . 2,803.934 to je za 1,177.900 zlatih Din več nego v prejšnji proračunski dobi, dasi ee je pcslovnina pobirala samo tri četrtletja.
Od navedene višje obremenitve odpade na
zlatih Din
uvozno blago...................... 890.973
in na izvozno blago . . . 286.927
Poslovnina, pobrana v proračunski dobi 1925/1926, znaša v papirju 30 milijonov 843.274 Din, torej samo ta edina davščina zadostuje za kritje države za celo carinsko službo, ki po prora-
* Poročilo tajnika Centrale industrijskih korporacij v Beogradu gospoda dr. Cvetka Gregottiča na Zboru Centrale dne 21. februarja 1926.
LISTEK.
Dr. Fr. Ratej:
Strokovno šolstvo v mariborski oblasti.
(Konec.)
Iz teh razlogov je veliko županstvo predlagalo ministrstvu trgovine in industrije, da se upostavi pletarska šola, ki je že prej obstojala, in sicer sedaj v Ptuju, kjer obstoja že pletarska zadruga, ki bi lahko prevzemala dobro izdelam materijal ali ga celo naročala v iz-pečavanje. Pletarska šola naj bi bila urejena na isti način in z istim učnim načrtom, kakor ga ima učna delavnica z« pletarstvo v Radovljici.
Ta predlog je pri ministrstvu trgovi-ne in industrije v toliko uspel, da je bil tozadevni kredit sprejet v predlog proračuna za leto 1927/28, ki Se sedaj obravnava v Narodni skupščini ter je tako pričakovati, da se še v tem letu ustanovi pletarska šola v Ptuju.
Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, ki ima čipkarsko šolo ter vzdržuje tudi čipkarske tečaje po de* želi, je ustanovil v mariborski oblasti 2 tečaja za lilet - tehniko (mreženje) in aicer v Marenbergu in Prevaljah. Ta za-v°d je na inicijativo velikega županstva
pričel akcijo, da se uvede čipkarstvo tudi v mariborski oblasti, zlasti v vinorodnih krajih, kjer so viničarji pozimi brez zaslužka.
Obrtnih nadaljevalnih šol je v mariborski oblasti 34, od katerih so 3 strokovnega značaja (gostilničarski šoli v Mariboru in Celju ter strokovna nadaljevalna šola za vajence delavnic drž. železnic v Mariboru), ostale pa so vse občega značaja. Te šole obstojajo v Braslovčah, Celju, črni, Dolnji Lendavi, na Gomilskem, v Gornji Radgoni, Gušta-nju, Konjicah, Ljutomeru, Marenbergu, Mariboru, Murski Soboti, Muti, Ormožu, Ptuju, Rogatcu, Rušah, Slovenjgradcu, Slovenski Bistrici, Sp. Polskavi, Središču, pri Sv. Jurju ob juž. žel., Sv. Lenartu v Slov. gor., Sv. Lovrencu na Poh., v Šmarju pri Jelšah, v Šmartnem ob Paki, v Šoštanju, Velenju, Vojniku, na Vranskem in Žalcu.
Nove šole te vrste so se ustanavljale dostikrat, ker so šolski odbori računali s primerno državno subvencijo, dasi-ravno se je vedno gledalo na to, da se nove nadaljevalne šole osnavljajo le v krajih, kjer je na eni strani zadostno število vajencev, na drugi strani pa dovolj zanimanja za to pri obrtnih organizacijah in drugih lokalnih faktorjih, s katerih prispevki se te šole vzdržujejo.
Obstoj teh za vzgojo obrtnega naraščaja važnih šol je v več slučajih ogrožen, ker se ne morejo zadostno subvencionirati iz državnih sredstev radi pomanjkanja tozadevnega kredita, ki znaša v tekočem proračunskem letu skupaj za ljubljansko in mariborsko oblast samo 100.000 dinarjev. Prizadeti šolski odbori pričakujejo, da se bo oblastna skupščina vkljub početnim finančnim težkočam zavzela za te prepotrebne šole ter jim naklonila primerno podporo že v tekočem letu.
Glede trgovskega šolstva se omenja sledeče: Do tekočega šolskega leta sta obstojali v mariborski oblasti državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru in v Celju in sicer se je trgovska šola v Mariboru 1. 1920 na novo ustanovila, dočim se je v Celju že od poprej obstoječa javna trgovska šola podržavila. S šolskim letom 1926 se je ustanovila v Mariboru državna trgovska akademija in sicer za letos prvi letnik; II. letnik prejšnje dvorazredne trgovske šole v Mariboru se ukine s prihodnjim šolskim letom, ko se otvori II. letnik trgovske akademije.
Število trgovskih nadaljevalnih šol v mariborski oblasti je 8 in sicer obstojajo te šole v Mariboru, Celju, Ptuju, Slovenski Bistrici, Sp. Polskavi, Poljča-
nah, Šoštanju in Slovenjgradcu. Tudi te šole dobivajo malenkostne državne subvencije, ker znaša tozadevni kredit za mariborsko in ljubljansko oblast skupaj le 30.000 Din.
Gospodinjski šoli v mariborski oblasti obstojata sedaj le dve in sicer, kakor že zgoraj omenjeno, na mestnem dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru ter pni šolskih sestrah v Mariboru. Na zavodu »Mladika« v Ptuju prej obstoječa gospodinjska šola se že s šolskim letom 1925/26 ni več otvorila zaradi premajhnega števila gojenk.
To je kratek prikaz strokovnega šob stva v mariborski oblasti, katero spada v vrhovni instanci v resor ministrstva trgovine in industrije. Končno naj še-omenim, da bi v .mariborski oblasti bila zelo potrebna tudi nižja strokovna šola za lesno industrijo in je velika škoda, da se ni ob prevratu v Kočevju že obstoječa taka strokovna šola ohranila ter .prenesla kam v Savinjsko ali Dravsko dolino, kjer so predpogoji za to dani. V današnjih prilikah ne bo lahko oživa-tvoriti novo šolo te vrste.
Vsekakor je treba posvečati razvoju in napredku nižjega strokovnega Šolstva največjo pažnjo. Graditi je treba odT spodaj. Le na ta način se pomnožujejo--produkcijske sile naroda.
tev. 2t>
•čunu 1926/1927 znaša 32 milijonov Din (5,390.000 Din za generalno direkcijo carin in 26,700.000 Din za carinarnice).
Kar se tiče načela, na katerem temelji sedanja poslovnina, pripominjamo, da se poslovnina pobira po eni izmeri za uvozno in po drugi izmeri za izvozno blago. Za izvoz je določena znatno nižja poslovnina nego za uvoz, pri katerem je višina odvisna od tega
a) je-li blago po tarifi ali po z a-■k o n u o obči carinski tarifi oproščeno carine. V teh primerih znaša davščina 5 zlatih para od 100 kg kosmate teže;
b) pri ostalem blagu je višina posl ovnine odvisna od činjenice, je li se blago carini po kosmati teži, zapakova-no blago, za katero carina ne znaša preko 10 od 100 kg. Za to blago znaša poslovnina 20 zlatih par od 100 kg kosmate teže. Ako se pa plačuje carina po čisti, ali po lastni teži, znaša carina 30 zlatih par od 100 kg kosmate teže;
c) za predmete, za katere se plačuje carina od kosa ali pa od vrednosti, je
* razpisom C br 56.371/25 posebna poslovnina v odstotkih carine ali od komada.
Poseben značaj daje poslovnini dejstvo, da se 25 odstotkov pobrane po> slovnine razdeli med carinske urad-nike.
Za industrijo, katera uvaža sirovi-vine, pomožna sredstva, stroje itd. enačijo novi predpisi o poslovnini pogosto jako znatno obremenitev,
1. ker je ukinjena ugodnost po razpisu Br. 61602,20, po katerem so bili uvozniki vseh predmetov, naštetih v razpisu C br. 61.602, oproščeni noševi-ne, ako so nosače za prenašanje ob carinjenju same plačale. Ker so tovarne kot nosače porabljale svoje lastne delavce, iz tega naslova v splošnem niso 'imele posebnih stroškov.
2. Razen carine na sirovine in druga produkcijska sredstva se plačuje sedaj poslovnina po 20 ali 30 zlatih par od 100 kg, ki je pri mnogobrojnih siro-vinah in produkcijskih sredstvih mnogo višja nego prejšnja noševina (5 ali 10 zlatih par). Posebno obremeni-
• tev industrije je povzročil razpis C br 36500,1^26 z odredbo, da se pobira poslovnina v najvišji izmeri 30 zlatih par tudi od onih predmetov, za katere se plačuje carina po lastni teži, torej v prvi vrsti ravno za sirovine in pogonska sredstva, pri katerih prihajajo v poštev velike količine in teže. Tako znaša poslovnina od 100 kg
neratorski plin, ali pa uvozniki, ki niso prisiljeni uvažati iz inozemstva premoga.
Z ozirom na povedano predlagano revizijo predpisov o poslovnini v tem smislu, da se poslovnina na sirovine in produkcijska sredstva, katerih nima zadosti doma, a jih uvažajo industrijska podjetja za lastno potrebo, ne sme oresegati 3% od predvidene minimalne carine. Pri kamenem olju naj bi veljala ta ugodnost, samo za plinarne in za tovarne, ki rabijo premog v generatorjih za produkcijo plina, ter za tovarne cementa.
Kar se tiče kaldrmine moramo zahtevati, da se tudi zakon o kaldrmini revidira, ker se ta taksa jako pogosto pobira na eno i isto blago po dvakrat, pa tudi po večkrat. Ravnotako moramo ponoviti našo zahtevo, da se sprejme v finančni zakon za prihodnjo proračunsko dobo sledeče določilo: »Naprave in podjetja, ki vzdržujejo ob lastnih stroških carinska skladišča, nakladišča in tem podobno, ali imajo zračne dovlaoilnice za prevažanje, nalaganje in razkladanje blaga ali industrijske tire in torej ob carinjenju ne pridejo na občinsko pot ali cesto, se oproščajo plačevanja kaldrmine.«
Koncentracija češke industrije.
pri starem železu pri kamenem olju pri sirovem železu
rt
a
11 .s š e °
0.50
0.30
3.—
c3
*9
>
o
a
0.30 0.30 100%
<3>
.3 I
C o
p ^
rržj w O >
60%
0.30
0.30
iv/O
30%
pri žgan. magnezitu 1.—
Pri teh predmetih poslovnina ni v pravilnem razmerju napram carini. Višina poslovnine je tem manj opravičena, ker carinjenje ravno teh predmetov povzroča carinarnicam manj posla nego carinjenje gotovih izdelkov (fabrikatov) in ker gre za sirovine in sredstva produkcije, kojo se ne bi smelo ravno tako obremenjevati nego fabrikate, predstavljajoče izdatno višjo
vrednost. -	.....»•
Prepričani smo, da niti minister financ sam ni hotel s poslovnino tako obremeniti uvoz sirovin in produkcijskih sredstev, ker je na primer z razpisom C br. 56.371/1926 določil poslovnino na razne finalne produkte v 'odstotkih carine, a se ti odstotki gibljejo med y4%—3% ustrezne carine.
Na druge finalne produkte, pri katerih je carinjenje veliko bolj zamudno, znaša poslovnina neznaten odstotek carine, na primer pri barvanih svilenih tkaninah 0.01 %.
Poslovnino je treba revidirati. Pri lem bi se moralo ozirati na to, da zna-či poslovnina pri nekaterih predmetih povečanie carinske zaščite, vsled česar bi bilo potrebno, da se zniža na primer pri lesu (posebno pri drvih). Pri nekaterih predmetih, na primer (pri kamenem olju bi se moralo razlikovati, je li ga uvažajo industrijska podjetja, ki so neizogibno navezana na uvoz inozemskega premoga, na primer podjetja, ki porabljajo v produkciji ge
Po zaključku individualistične gospodarske dobe, 'koje konec je svetovna vojska pospešila, je prišla doba koncentracije v industrijskem življenju posameznih produkcijskih panog. Vsaka dežela ima v tem cziru svoje posebne znake. Tako tudi Češkoslovaška.
Mednarodni značaj njene kovinske industrije je praktično uveljavljen s 1. januarjem letošnjega leta. Formel-no je 4. februarja 1927 v Luksemburgu zborujoča seja mednarodnega jeklenega kartela sprejela češkoslovaško skupino v kartel. Druga stopnja je zaključek sprejema 4. t. m. v Diissel-dorfu. Ta dan so zastopniki češkoslovaške produkcije tračnic podpisali pindikatno pogodbo za kartel tračnic.
S tem je jasno dokazana življenska sila mednarodne zveze. Govorili so o razpadu kartela, pa ne bo nič, in so izgledi kartela za bližnjo bodočnost še precej ugodni. Češka industrija je drugačna kot nemška in je zanjo lcvotno vprašanje nekaj drugega kot za Nemčijo ter se ne bo dosti brigala zanj. Nemška industrija je vsled velikega domačega povpraševanja svojo produkcijsko kvoto zelo povečala, je morala plačati za to visoke kazni in ji zato ni dosti mar za mednarodno utesnelost. Na Češkem pa ne pričakujejo tako močnega domačega ^povpraševanja. Tudi v najugodnejšem slučaju, oe bi morala namreč industrija kvoto res prekoračiti, ima možnost kompenzacij v inozemstvu, kjer na primer na balkanskem trgu poljska industrija trdovratno zahteva ečji razmah. Mednarodno včlenjenje češkoslovaške kovinske industrije smerno torej označiti kot trajno. Posebna vrsta kovinske industrije, industrije žice, sledi danemu zgledu.
Tudi druge industrijske panoge lahko navedemo kot zglede za tendenco po združenju. Tako sta se izvršili v električni industriji dve znameniti spojitvi. In sicer spadata ti dve spojitvi v veliki okvir splošnega dogovora, ki ga je sklenila nemška elektroindustrija z ameriško General Electric Co‘.; po tem dogovoru spada Srednja in vzhodna Evropa v akcijski delokrog nemške elektroindustrije, (ločim je vse ostalo prepuščeno Ameriki.
Druga približanja so_ v znamenju nastajanja. Tako na primer je dogovor med nemškimi in avstrijskimi producenti koksa glede razdelitve prodajnih trgov povzročil tudi med češkimi producenti nastoj dalekosež-nih načrtov. Druge spojitve dementi-rajo; tako na primer o češkem in nemškem kartelu porcelana; oba glavna sedeža dotičnih gospodarskih zvez, Karlovi vari in Koln, sta demontirala. Pa saj vemo, ikako je z de-mentiji.
Popolnoma nedotaknjeno od kon-
centracijskih misli je pa obširno kraljestvo tekstilne industrije. Vsak zase bi bili industrijci radi v kartelu. Ko pa pride do odločilne seje in bi se moral skleniti končni sklep, se pojavi nezaupanje; vsak se boji, da mu bodo drugi škodovali in da bi v skupni zvezi samo samega sebe pokopal. Kuno Grohmann, velik zagovornik koncentracije v tej industrijski panogi, je izračunil, da bi se pri prodaji sto milijonov kron in pri spojitvi desetih obratov prihranilo 30 milijonov čsl. kron na glavnici. Največji dobiček vidi v tem, da bi se znižala skladiščna doba blaga od šest mesecev na tri. Po njegovih računih bi se na ta način dvignil dosedanji dobiček 3% na 24%.
Eno je pa seveda treba pri vsem tem upoštevati, namreč, kako bo gledala država te modemizacijske načrte v industriji. Pa naj bo tako ali tako, koncentracija je v toku časa in je nič ne bo moglo preprečiti.
Zborovanje lesnih trgovcev v Radmirju.
Sxezki‘gremij trgovcev v Celju je sklical 'za dan 27. februarja t. 1. sestanek vseh pri gremiiju včlanjenih lesnih trgovcev, ki se je vršit v Radmirju (občina Bočna).
Sestanek je otvoril predsednik gremija g. Viktor Pilih, ki je uvodoma opravičil odsotnost delegata Zveze gesp. Kink-a in g. Mohoriča, tajnika zbornice, ki se vabilu radi nepredvidenih ovir nista mogla odzvati. Načelnik je v sv; jem govoru grajal maloštevilen obisk; pričakoval je mnogo večjega odziva speci-jelno iz vrst lesnih trgovcev. Današnjo težko gospodarsko krizo občutimo še težjo zbog naše desorijentiranosti in pomanjkanja vsakega smisla za skupno in organizirano delo! — Nato je predsednik rrrdal besedo tajniku grermiija gosp. A. Veble-tu, ki je v obširnem poročilu obravnaval pomen in namen dobre organizacije in naglašal skrajno nujnost, da se trgovci zavedajo svojih dolžnosti na-pram taki organizaciji, katero ima/o moralno podpirati potom 'skupnega dela. V iznesenih detajlih njegovega poročila je navzočim orisal propadanje lesne trgovine in naštel vzroke, ki lahko vodijo do gospodarske katastrofe. Eden izmed glavnih vzrokov je preveliko število lesnih trgovcev, ki radi razpasene ne-solidarnosti drug drugemu kvarijo cene in v svoji slepi neprevidnosti in brezobzirnem egoizmu gazijo vsak poskus potom temeljite stanovske organizacije ustvariti sporazum glede nakupnih in prodajnih pogojev, ter da se v polnem obsegu in vsestransko posl ožijo ljubljanske blagovne in efektne borze. Vsi poskusi v tem pogledu člane te važne trgovske panoge vzdramite in jih organizirati v odseke pri gremijih, kot svojih stanovskih organizacijah, so bili do sedaj zaman. Kakšen pomen ima organizirana lesna trgovina, se vidi že iz toga, da predstavlja letna eksportna vrednost stavbenega lesa cele Slovenije nad :i00 milijonov dinarjev, toda pomanjkanje organizacije statistično dokazuje propadanje v lesni trgovini, ker če smo debili v letu 1925 za isto množino v Italijo izvoženega lesa le 786 milijonov dinarjev, medtem ko v letu 1924 1 milijardo in 170 milijonov-dinarjev, torej za celih 400 milijonov manj na izkupičku, tedaj je dolžnost gremija, da z energičnimi ukrepi vsako nadaljno propadanje prepreči. Te številke veljajo za celo državo, pri čemer je Slovenija prizadeta z dobro tretjino. Ravno tako je stremeti, da se prepreči uvoz okroglega lesa iz Madžarske, Sedimograške, Rumunije, Češkoslovaške itd., ki v zadnjem času radi valutnih prilik vedno bolj narašča in je uvoz v letu 1925 znašal ca 42 milijonov dinarjev. Te številke odtehtajo precej občutno našo trgovsko bilanco in bati se je, da bo uvoz lesa zavzel vedno večje dimenzije in to na rovaš naše neorganizirane lesne trgovine.
V nadaljnjem poraočilu je g. Veble obravnaval tudi težnje splavičarjev. Spla-vičarji so za trgovce posebno v celjskem in gornjegrajskem srezu zelo važen prometni faktor in so njih interesi deloma v tesni zvezi tudi z interesi lesne trgovine. Večina lesnih trgovcev v gornjegrajskem srezu se bavi poleg trgovine z le
som tudi s splavanjem in je greni i j pripravljen ščititi tudi nijih interese, četudi imajo • svojo stanovsko zadrugo. Predvsem gredo njih upravičene zahteve za tem, da se regulirajo nekatere točke v Savinji in Savi, ki ogrožajo promet in življensko varnost splavičarjev. G remi j je na merodajnih mestih uspešno interveniral in je upati, da bodo storjeni ukrepi, ki bodo v skladu z interesi predloženih zahtev.
Konečno je tajnik našteval še ne’ a-tere podrobnosti v davčnih in prometnih zadevah, o novi železniški tarifi za direktni promet z Italijo in kreditnih tež-kočah v prometu s tvrdkami v inozemstvu, prisebno z Italijo. Svaril je pred raznimi prekuipci in senzali, ki prihajajo trumoma v Slovenijo in skušajo ravnodušnost naših trgovcev izrabiti v umazane špekulativne namene.
Grajal je tudi razvado naših lesnih trgovcev, da po-javnih lokalih kritizirajo delovanje upravnih cblastev, mesto da bi predložili svoje pritožbe, zahteve in želje stanovski organizaciji, ki je v prvi vrsti poklicana, da vsestransko ščiti interese in koristi te važne panoge trgovstva.
Po tajnikovem poročilu se je razvila interesantna debata, iz katere se je dalo sklepati, da niso bili trgovci v teh krajih absolutno nič informirani o namenu in važnosti take stanovske institucije, kakor je gremij, ter se je vsestransko izra ila želja, da bi gremij večkrat prirejal slične informativne sestanke, pri čemer naj bi se oziral tudi na krajevne razmere ter vsakokrat določil drug kraj. Pred zaključkom zborovanja je tajnik apeliral r>a navzoče, da se naročijo na »Trgovski list«, ki bo po zagotovilu uredništva v bodoče prinašal stvarne članke, urejene specijelno za našo lesno trgovino. Tajnikov predlog so navzoči sprejeli z zadovoljstvom, vendar so 'zahtevali, da se jim nekatere številke stavijo na vpogled, kar se bo tudi zgodilo. Skratka, zborovanje je na navzoče napravilo prav dober vtis in upati je, da bodo v bodoče trgovci napram gremiju pokazali veliko večje zanimanje in da se bodo z veliko večjim veseljem poprijeli za skupno or-ganizatorično delo. Po dveumem zborovanju je predsednik sestanek za'1'učil.
Upajmo, da bo imela pohvalna in;cija-tiva Srezkega celjskega gremija, ki se je s tako lepim razumevanjem lotil organizacije posameznih naših večjih panog, zaželjene uspehe.
OHRESTOV ANJE IMOVINE NA ČEKOVNIH RAČITNTH PRI POSTNI HRANILNICI.
V smislu naredbe g. ministra pošte in telegrafa, izdane v sp; razumu z g. ministrom financ in g. ministrom trgovine in industrije se bo od 1. marca t. 1. dalje obrestovala imovina na čekovnih računih z 2% samo do na j večjega zneska Din 1,000.000.—, dočim se imovina preko tega zneska do nadaljnjega sploh ne bo obrestovala.
* * *
DALMATINSKE PLOVBNE DRUŽBE.
Po enajstdnevni dobi so se pogajanja med prometnim ministrstvom in med dalmatinskimi plovbnimi družbami brez rezultata končala. Spor je nastal /ato, ker je vstavljena v proračun za leto 1927 za vseh šest plovbnili družb samo vsota HO milijonov dinarjev. Nato je izjavila Jadranska plovidba kot zastopnica drugih družb, da ji pritiče samo za transport pošte in za vojaške transporte vsota 32 milijonov dinarjev. Za ostalih pet družb je potrebnih po 15 do 20 milijonov dinarjev; a to ni podpora, temveč opravičena zahteva za opravljeno služba Prometni minister je pa vztrajal na stališču, da se vsem šestim družbam prizna vsega skupaj samo gori imenovani zilesek 30 milijonov dinarjev. In zopet je Jadranska plovidba v svojem in v imenu ostalih pe>tili družb izjavila, da bodo vse družbe prenehale s plovbo, če do 1. aprila omenjeni zneski ne bodo izplačani.
* * *
RAZLASTITVENI ZAKON* V ČEŠKOSLOVAŠKI.
Češkoslovaško trgovsko ministrstvo je izdelalo načrt razlastitvenega zakona, ki naj nadomesti znano vojno odredbo od oktobra leta 1914. Najširši obseg pristava načrt za vse vojaške zgradbe,
tudi za vojašnice in skladišča, dalje za strelišča, za plinarne, za vse tovarne predelovanja premoga in dobave stranskih produktov iz premoga. Državes okraji in občine naj dobijo razlastivno pravico za gradbe javnih poslopij in za vse stanovanjske gradbe v času pomanjkanja stanovanj. Vrhu tega se prizna razlastitev v posebnih slučajih indu-strijcem, ki vpeljejo novo industrijo a i Pa, ki razširjajo obrat za nadaljnjo zaposlovanje delavcev. Prosti odloatvi o lasti je prepuščen neomejen delokrog.
0	prošnjah odloča vlada. Nemški krogi na . Češkoslovaškem označajo ta načrt kot izredno ogrožanje zlasti nemškega gospodarstva, ki ga bo vsak lahko raz-Jaščeval, država, dežela, okraj, občina, »osed.
* * *
ŽELEZO V ITALIJI.
Najprvo so poročali o bogatih novih skladiščih železa v Italiji, nato smo brali demeiitije in pa, da železna ruda ni dosti vredna, sedaj pa beremo zopeit sledeče: Huda ob prelazu Tamburo — med Massa in Lucca — je bila analizirana in izkazuje 41.9 do 65.21% železne- vsebine. Delajo že v treh galerijah, ena je 32 m dolga. Transport rude b 1600 m visokega prelaza se vrši še z mulami in konji, a bo tekom enega meseca dogotovljena že žična želcznica. Računi jo s produkoijo 300 ton železa na dan. Kaj je sedaj res?
* * *
BANČNI RAVNATELJ Z 90 UPRAVNIMI MESTI.
To je Jakob . Goldschmid, ravnatelj Darmsladter- und National-Banke. On je v nadzorstvu in v upravi pri približno 90 družbah. O njem pravi predsednik centralne zveze nemškega bamkarstva prof. dr. Riefler: Med najprvimi in najuglednejšimi voditelji nemškega bančnega sveta je Jakob Goldschmid, star koma"] 40 let. Pri sanaciji Stinnesovega koncerna si je že pridobil internacionalni sloves, ko je na novo pokazal svojo pomembnost kot eden najbolj sposobnih in najbolj genialnih bančnih voditeljev pri združitvi cele vršile z/vez in podjetij. Seveda mu je bila usoda toliko mila, da je bil že v začetku vojske na vodilnem mestu, najprvo v neki zasebni banki in nato v fuzicniranem podjetju National-banke in Darmstadske banke. S tem si je pridobil že tedaj velikansko prakso.
* * *
KONCENTRACIJA V AVSTRIJSKI INDUSTRIJI.
Koncentracijsko gibanje v avstrijski industriji je v zadnjem času nadalje napredovalo, Zlasti v industriji občil so se zelo približali. Industrija lokomotiv se je že na tihem dogovorila o razdelitvi naročil, v industriji vagonov se pripravlja nekaj podobnega. V tekstilni industriji se kažejo v zadnjem času prav tako poskusi približanja. Zelo napredovala je kartelizacija v gumijevi industriji, dalje tudi v kemični industriji. Dosedanje skušnje s 'kartelom industrij, ki predelujejo baker in med (mesing), so pokazale, da bi nadaljnje delo na dosedanji podlagi naletelo na precejšnje težkoče. V bližnjem času bo treba več tozadevnih odredb; zlasti se ne bo dalo ogniti razgovoru s finančnimi zavodi o različnih kreditnih vprašanjih. Torej se opaža v Avstriji isto, kakor povsod drugod na svetu, stremljenje po koncentraciji.
* * #
ANGLEŽI IN ČEŠKI PORCELAN.
/^gleški industrijci porcelana so
, dstotQUl vladi Prošni°> nai vPelie 33)4 vehm °Pra*iu° na uvoz Prosojnega por-
tozadevni U^0zat’ da.sta	1
i	xi.: n- lnJi v Nemčiji in Češkoslovaški, i zaposiUj-eta skupaj 70.000
delavcev in moreta delati zato vse bolj velepotezno in bolj pocen. ^ anglegka industrija, ki zaposluje sam,0 7000 de^ iavcev. Povprečna tedenska piat\a delavca keramične industrije na Nem_ škeni znaša 24 šilingov, na češkoslovaškem'20 šilingov, na Angleškem pa 42 šilingov. Angleži vidijo v teh aner-'»alno nizkih plačah na Nemškem in Češkoslovaškem »konkurenco, ki ni fair« (torej nepošteno konkurenco), ki se javlja v izredno visokem uvozu v Anglijo. Nasprotniki prošnje, zlasti im-porterji, pravijo, da je v uradnih statistikah uvrščen porcelan med drugimi
izdelki keramične industrije in da je zato zelo dvomljivo, ali je import porcelana res tako obsežen, kakor to pripoveduje angleška industrija. Dalje imajo angleške konkurenčne težkoče svoj izvor manj v večjih plačah kot v nazadnjaških produkcijskih me>todah angleške industrije porceiana. Po vsem tem, kako se predsednik pregledoval-iiega odbora izjavlja, lahko sklepamo, da bo prošnja za vpeljavo tako visoke zaščitne carine odklonjena.
Oenarstvo.
Rusija potrebuje inozemskega denarja,. V zadnji seji osrednjega odbora vseruske komunistične stranke so sprejeli resolucijo, ki namerava podpreti kovinsko industrijo in ki misli na dobavo 1100 milijonov rubljev, ki naj pridejo v letu 1927 tej industriji v korist. Zlasti so poudarjali potrebo, da se pospešuje razvoj kovinske in strojne industrije poleg državne podpore tudi še z najetjem inozemskih aiii mednarodnih posojil.
Uradni tečaji za marec: 1 napuleon-dor 218.08, 1 turška lira 247.30, 1 angleški funt šterling 276.20, 1 dolar 56.80,
1	kanadski dolar 56.40, 1 zlata nemška marka 13.50, 1 poljski zlatnik 6.35, 1 avstrijski šiling 8, 1 belga 7.90, 1 pengo (madžarski) 9.95, 100 francoskih frankov 223.50, 100 švicarskih frankov 1095,
J00 italijanskih lir 248, 100 nizozemskih goldinarjev 2270, 100 rumunskih lejev 34, 100 danskih kron 1513, 100 bolgarskih levov 41, 100 švedskih kron 1515, 100 norveških kron 1460, 100 španskih pezet 950, 100 grških drahem 73, 100 češkoslovaških kron 168.50 Din.
Industrija.
Narodnostna opredelba češkoslovaške industrije. Industrijska in finančna podjetja Češkoslovaške republike so narodnostno takole opredeljena: od 1127 industrijskih obratov, ki zaposlujejo več kot 100 ljudi, jih je 192 čeških, 189 utrakvističnih, 746 nemških; v odstotkih 17%, 17% in 66%. Tekstilnih obratov je čeških 13%, steklarskih samo 7%, papirnih 3%, kemičnih 33%, lesnih, živilskih, grafičnih in rudarskih 25%. Od 7 velebank republike so tri češke, tri nemške, ena utralrvisbična;; od 11 srednjih bank jih je 6 čeških in slovaških, 4 nemške in madjarske, 1 utrakvistična. Svoje in izposojene glavnice so imele češke velebanke 1. januarja 1925 8328 milijonov čsl. kron, nemške 7241 milijonov. Pri srednjih bankah je češka premoč nekoliko večja. »Prager P res se« pristavlja, da bi bila ta zasebna statistika potrebna, da se pregleda.
Dogovor o cinku. Neprestano se slišijo govoriceo mednarodnem cinkovem dogovoru, beremo dementije in zopet nove vesti o počenjajočih se razgovorih. Najbolj se zanima za to nemška skupina Giesche, ki hoče pridobili za dogovor najprvo Belgijce. Sicer pa nameravajo sklicati še tekom tega meseca skupno konferenco v Bruselj, ki se je bodo poleg nemških in belgijskih podjetij udeležile tudi francoske, holandske, poljske in angleške tovarne. Namen konference naj bi bta mednarodna ureditev produkcije cinka. Upajo, da se bodo tudi doslej zelo uporni Angleži dali pridobiti za kartel.
Prali iz premoga. Uporaba premogovnega prahu je v zadnjem času zelo napredovala. Neka nemška spomenica dr žavnega premogovnega sveta pravi, da je bilo leta 1925 na Nemškem C00 podjetij, ki so kurila s premogovnim pra-honi in ki so pokurila 2,500.000 ton pra-hu (-,‘200.000 ton od črnega in 800.000 ton od rjavega premoga). Največji uporabnik teiga prahu je bila cementna industrija z 1,300.000 tonami Bodoča poraba bo pa še bistveno večja; saj je bilo že v začetku leta 1926 na novo v delu 175 podjetij, določenih za kurjavo s premogovnim prahom, in so ta podjetja isedaj že večinoma dogotovljena. Letna poraba bo narasla na ta način na 4 milijone ton (3,250.000 ton od črnega in.750.000 ton od rjavega premoga). Sitnosti dela samo še transport, ker ni zadosti velikih vagonov, in izlaganje, ki se prepočasi vrši.
~ Ruska elektrotehniška industrija. Tovarne ruskega državnega elektrotrusta so v februarju dvignile svojo produkcijo Ha, dvakratno izmero in hočejo držati to višino tudi še naprej. V zvezi s tem so
na vodilnih mestih sklenili, da bodo nadaljnji import elektrotehniških izdelkov ustavili. Novih šest ele. tnčnih cemral, ki jih bodo zgradii v leningraos. em okraju, bodo opremili že z aparati ruskega izdelka. Dosedanja naročila pa ostanejo še nadalje v vel.avi.
Ukrajinski sladkor. Iz Harkova prihaja poročilo o pr dukcijskem načrlu sladkornega tru ia z i b d. čo , an p..n,v.. Predelati hočejo 65 mil j nov. met. stotov sladkorne pese in napraviti hočejo 8.5 milijonov stotov sladkorja. V ?adnji kampanji je bilo zaposlenih v sladkorni industriji 88.000 delavcev, sedaj jih mislijo zaposliti 108.000. Dve veliki sladkorni tovarni v Pedoliji bedo popolnoma prenovili in so določili za to dva milijona rubljev.
Nemška električna industrija. Njen položaj označajo za ugoden. Domači trg še davno ni nasičen. Počasi, a sigurno se dviga poraba elektrike v gospodinjstvu. Razširjenje elektrarn ni večkrat nič drugega kot nova gradba. Z r^ko v roki z obnovitvijo gre obnovitev električnega omrežja. Če bo šel splošni gospodarski položaj v Nemčiji v lej smeri naprej, kot doslej, skokoma, bo nazadnje zmanjkalo toka. Nemčija ima veliko vodne sile, ki še ni uporabljena; to bo treba preurediti. Izgradba je vprašanje časa, nabave gotovine in obrestne mere.
Iz naših organizacij.
Gromij trgovcev v Ljubljani obvešča, da se bo prodajalo dne 10. marca t. 1. ob 9. uri na ljubljanski carinarnici polom javne licitacije razno blago. Interesentom je izkaz blaga v gremijalni pisarni na razpolago. Načelstvo.
Gremij trgovcev za pol. okraj Kamnik vabi na redni občni zbor, kateri se vrši v nedeljo, dne 13. sušca 1927 ob 9. uri dop. (ob nesklepčnosti eno uro pozneje) v restavraciji Rode v Kamniku. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika, 2. poročilo tajnika in blagajnika, 3. poročilo pregledovalcev, 4. imenovanje treh članov v odbor trgovske nadaljevalne šole, 5. sprememba pravil, 6. raznoterosti.
RAZNO.
Odlikovanja. Za uspešno delo v ožjem odboru za sestavo železniškega programa so bili odlikovani tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Ivan M o-horič z redom Sv. Save IV. vrste, tajnik Zveze industrijcev g. dr. Adolf G o 1 i a z redom Sv. Save V. vrste, pomočnik ravnatelja drž. železnic v Ljubljani g. ing. S c h n e 11 e r z redom Sv. Save V. vrste in tajnik zagrebške trgov-sko-obrtniške zbornice g. dr. Adolf Čuvaj z redom Sv. Save III. vrste. Čestitamo.
Vojvodinski hniolj. Zveza glavnih producentov hmelja v Vojvodini priob-ča sedaj natančne podatke o produkciji hmelja v preteklem letu. Iz statistike razvidimo veliki razvoj produkcije. Leta 1920 so pridelovali hmelj na 1000 hektarih in so ga eksportirali za 2,900.000 dinarjev. Leta 1926 je pa znašal prostor produkcije že 7000 ha, vrednost izvoženega hmelja pa 206,500.000 dinarjev. Vidimo dvig produkcije, dvig izvoza (prejšnjo majhno produkcijo so porabili večinoma doma) in pa intenziviranje produkcije. Vsled produkcijskega dviga in vsled intenziviranja produkcije je stopil ekspert hmelja na prvo mesto poljedelskih ekspertnih pridelkov Vojvodine. Češki producenti opazujejo ta razvoj z velikim zanimanjem. Ni čudno.
Osuševanje izliva Donavo. Rumunski vladni gospodarski odbor se je bavil med drugim z načrtom izkoriščanja poplavljenega ozemlja ob izlivu Donave. Družba Danubian se je zavezala, da bo z zaščitnim jezom osušila 28.000 ha onega ozemlja in da bo investirala v podjetje 300 milijonov lejev. Zahteva pa zase 15 odstotkov pridobljenega sveta in vrhu tega za 20 let najem vsega terena proti najemnini 2000 lejev za 1 ha. Dobljeno ozemlje hoče uporabiti družba za nasade sladkorne pese. To bi bilo res kulturno delo.
Drobne vesti. Znani angleški tovarni gumija Dunlop in Glazenger se bosta fu-zi oh kali. — Akcije italijanskega podjetja umetne svile Snia Viscosa bodo notirale odslej tudi na-berlinski borzi. Doslej so notirale samo na italijanskih
b rzah in na borzi v Parizu. — Banka za zunanjo trgovino v Berlinu bo zvišala delniško glavnico od 6.6 na 8.8 milijonov oar' . Stari delničarji bodo debili r ve delnice v razmerju 3 : 1 po 120%.
— Nemški zavod za raziskovanje konju tu o u'1' lavlja v 4. zvezku 1. leta, e1:	nemško	gospodarstvo le počasi
boljša. — Ogrska družba pnevmatik Ta ri z ezuje* za preteklo poslovno leto 60.000 pengo deficita. — Nasprotno e p 1 irnea Kanimerjeve tekstilne tovarne prav debra; dobička je bilo lani , ldraji milijon pengo, čistega dobička Tel i: o:n engo. — Rusi so razpisali 10 odst tno notranjo posojilo v znesku 100 milij n ,v rubljev; v prvem tednu je bilo amo v Msokvi podpisanih nad
1	i j n v. — Na dTugem mestu omenjeni evr 'pski linolejski dogovor je cene za svetovni trg, razen USA. enotno nr^d :1 in se je pogodil tudi glede medsebojnega varstva prodajnih trgov. V pr,štev pj’idejo tovarne linoleja na An-uleškeun, Francoskem, v Nemčiji, Italiji, Švici, Belgiji, Holandski in Švedski. — Na Češkoslovaškem so v lanskem letu delali v 104 rudnikih črnega in v 184 rudnikih rjavega premoga. Nakopali so okoli 14,508.000 ton črnega premoga in o li 18 800.000 ton rjavega. Povišek na-pram prejšnjemu letu znaša 1,750.000 in 10.000 ton. Delavnost pri črnem premogu se je dvignila od 0.819 na 0.967 za po-snd in rudarja. — Izvozili so pa lani iz Češkoslovaške 2,884.000 ton črnega premoga, za 1,439.000 ton več kot je znašal import. Rjavega premoga so impor-tirali samo 28.700 ton, eksportirali so ga pa 2,878.000 ton. Glavni deželi izvoza sta bili Nemčija in Avstrija, glavni dobaviteljici pa Nemčija in Poljska. — Na Češkem se posvetujejo o reformi obrtnega zakona. — Budimpeška tvrdka Gauz Danubius se bliža prav dobri konjukturi. Dobila je velika naročila od ogrskih državnih železnic, od komisije za urejevanje rek, ki potrebuje velikih turbin itd., ter od inozemskih podjetij. Družba se bo pogajala tudi z beograjsko cestno železnico za dobavo v višini dveh milijonov pengo. Preskrbljena je z delom za eno leto in hoče dvigniti število delavcev, ki znaša sedaj 3400.
Za posetnike Lipskega velesejma. Od častnega zastopstva lipskega velesejma smo prejeli naslednje informacije:	Po
telegrafičnih vesteh lipskega sejmskega urada v Beogradu niso še konečno veljavno zaključena pogajanja radi prostega vizuma za potovanje skozi Avstrijo za obiskovalce Lipskega 'velesejma. Ker ta pogajanja predvidoma ne bodo še pravočasno zaključena, naj si interesenti za lipski velesejem preskrbe tranzito vizum za Avstrijo, kateri stane za dvakratni vhod in izhod Din 30.—. Pač pa je, po današnjih vesteh češkega konzulata, tranzito vizum skozi Češkoslovaško brezplačen. — Na Češkoslovaških železri nicali imajo obiskovalci lipskega velesejma 25% popust. 25% popust na jugoslovanskih železnicah je bil pač že zagotovljen, ni pa izdalo ministrstvo še tozadevnega izvršilnega odloka. Vsa natančna pojasnila se dobe pri častnem zastopstvu za ljubljanski okraj Stegu, Ljubljana, Gledališka ulica 8.
Gospodarsko vesti. V Pragi se je ustanovila prodajna organizacija tovarn, ki izdelujejo verige. — Znana Mittel-deutsclie Kreditbank izkazuje za leto 1926 1,800.000 mark čistega dobička; 1. 1925 1,450.000 mark.. Predlagajo 9 odstotno dividendo, lani je bila 8 odstotna. — Dresdonor Bank ima občni zbor 10; t. .m. Računijo z 1 do 2 odstotnim poviškom dividende. — Nemci so izdali na-redbo, ki odpravlja vse še veljavne določbe o devizni zakonodaji. Gre v prvi vrsti za določbe, po kojih je bila kupčija z devizami dovoljena samo nekaterim državnim denarnim zavodom. Sedaj je kupčija z devizami v Nemčiji popolnoma prosta. — American Chemical and Dye (izg. daj = barva) Corporation bo zgradila veliko tovarno za dobivanje dušika iz zraka, s čimer bi dobil nemški import umetnega dušika veliko konkurenco. — Dve državni poljski banki, in sicer Narodnogospodarska in Poljedelska, sta znižali obrestno mero v tekočem računu na 11% letno. Po uradnih podatkih so znašali carinski dohodki v Rumu ni ji v lanskem letu 8771 milijonov lejev; 4446 milijonov lejev je bilo v uvozni carini, 3981 milijon v v izvozni carini, ostalo pa v drugih carinskih pristojbinah. L. 1925
so znašali carinski dohodki 7527 milijonov lejev. — Estonska banka, ki je bila doslej last države, se bo prelevila v delniški zavod. Emisijsko pravico bo dobila banka za dobo 25 let, in si pridržuje država pravico imenovanja predsednika upravnega sveta. — Budimpeška tekstilna tvrdka Evgen Sandor je prenehala z izplačili; aktiva znašajo 176.000 pengo, pasiva 376.000; interesiiranih je 8 inozemskih upnikov. — Poročajo, da kaže letina na Ogrskem dobro. — Francija, Anglija, Belgija in Holandska so sklenile tudi letos dogovor o poletnem času; Nemčija, Švica in Avstrija ga pa ne bodo vpeljale. — Poljaki bodo naročili pri svojih tovarnah za 300.000 ton železniških tračnic. Dobava bo razdeljena na štiri leta. — Angleška tekstilna industrija se je zelo poživila; bombaževa industrija v okraju Lancasbire je tako zaposlena, kot že leta ne. Poleg kratkoročnih naročil je dosti tudi dolgoročnih, ki se imajo deloma izvršiti šele v pozni jeseni. Razvoj cen je trenutno za producente zelo ugoden. Konsum, ki je bil v zadnjem času zelo oprezen, je začel zopet z velikimi nakupi. — Češkoslovaška poljedelska akademija objavlja v zadnji
številki svojega »Vestnika« več člankov o vprašanju redkejše posetve, o kateri govorijo sedaj v vsej Evropi. Pravijo, če bi se oprijela Češkoslovaška modernega racionalnega načina posetve, da bi prihranila na leto na semenih 1,600.000 met. stotov žita; to je pa toliko kot 320 milijonov čeških kroni — Vsi znaki kažejo, da bo Češkoslovaška Narodna banka v najkrajšem času obrestno mero znižala. — Češkoslovaške strojne tovarne se dogovarjajo o skupnem postopanju. Zlasti hočejo izločiti medsebojno konkurenco. — Češkoslovaške deželne banke so imele na koncu leta 1926 937 milijonov Iič hranilnih vlog, za 134 milijonov Kč več kot na koncu leta 1925. — Rusi se hočejo tudi glede stekla kolikor mogoče osamosvojiti in bodo začeti graditi nove steklarne, zlasti z udeležbo nemške industrije. — V ostrovskem premogovnem okraju odpuščajo zmeraj več pre«nogarjev. — Ekonomski odbor Zveze narodov, ki zboruje v Rimu, se je posvetoval o poenotenju menične zakonodaje in je Sklenil, da bo posvetovanja nadaljeval v anketi ekspertov, ki jo je pričel že v lanski jeseni. Za izvedbo gospodarskih sankcij so imenovali pose-
ben pododbor. — Amerikanec Baldwin, ki je bil prej poslaniški ataše na Dunaju, sedaj pa v Pragi, propagira že dolgo časa misel, naj bi se srednjeevropska produkcija avtomobilov na ta način pocenila, da bi se kupili posamezni sestavni deli v Ameriki in bi se porabili nato v Evropi za končni izdelek. — Linolejska produkcija raznih dežel, razen USA, se je združila v evropsko konvencijo.
TRŽNA POROČILA.
Ljubljanski živinski sejem (2. t m.).
Dogon 113 volv, 56 krav, 7 telet, 474 konj, 6 žrebet in 87 prascev za rejo. Prodalo se je 62 volov, 30 krav, 6 telet, 91 konj, 4 žrebeta in 74 prascev za rejo. Povprečne cene za kg žive teže: voli I. do 9, II. do 7.50, III. do 6.50, teleta 10 do 11.50, krave debele 5—6, za klobase 2.50—3 Din, konji 500—4000 Din komad po kakovosti. Prasci 175—300 Din kom. Kupčija je bila precej živahna. Zlasti za konje je bilo znatno zanimanje. Za izvoz se ni kupovalo.
Dunajska borza za kmetijske produkte (2. t. m.). Na severnoameriških žitnih borzah so tečaji poskočili povprečno
za 2 centa. Kljub temu je ostala tendenca na dunajskem tržišču mrtva. Kupčija je neznatna. Do manjših zaključkov je prišlo v jugoslovenski pšenici. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih' pšenica: domača 41'—42, madžarska Tisa (79-80 kg) 47.50-46.25; rž: 34.75 do 37; ječmen: pivovarski I. domači 38 do 42; turščica: 25.25—26.25; oves: domači 30—30.50. Cene moki v trgovini na debelo: pšenična moka »0«: domača 72.50 do 75.50, madžarska 69—74, jugosloven-ska 67—70.
j TRIKO PERILO 1
9 MO molk«, lene In otroke, j J volno f rasnih barvah, rokavice, •
• nogavice, dokolenlce, nohrbt- • v nlkl ca Solarja In lovce, dežniki, *
• klotl. Sifoni, iepnl robci, palice,vilice,noži, •
• Škarje, potrebščine za Šivilje, *
• krojače. Čevljarje, brivce $ j	edino	le pri tvrdki	|
1 Josip Peteline!
Ljubljana :
• blizu Prešernovega spo- J
•	menlka.	S
; Najnll), centi	Rt	telko In malti S
 .................
NOGAVICE
razne vrste, vezenino, naramnice, vezalke, *.**p-ne robce ter drugo galanterijsko ln kratko blago nudi tvrdka
OSVALD 00BEIC
LJUBLJANA pred Skopijo ste v. ij in SV. JAKOBA TRO STEV. O.
Na debelol Znižane cenel
Lesni strokovnjak
starejši, neoženjem, prvovrstna moč, z večletno prakso in prvovrstnimi izpričevali, z znanjem slovenskega, nemškega in delno italijanskega jezika, želi premeniti službo le k večji lesni industriji. Gre najraje na skladišča ali pa v gozdove. — Cenjene ponudbe na upravo »Trgovskega lista« pod značko »Lesni strokovnjak«.
\#o
tovurna
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
naifineiši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina.
Zahtevajte ponudbo 1
Tehnično in higijenično najmoder-® neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna t Ljubljana, Dunajska cesta la, ILnadstr.
Veletrgovina ||
v Ljubljani
priporoča
Špecerijsko
blago
raznovrstno Sganja, moko In deSelno pridelka. . Raznovrstno
rudninsko vodo.
Lastna pralarna za kavo in mlin sa dlSavo s električnim obratom. Ceniki na raspolagol
»Trgovski list"
Časopis',zar trgovino, industrijo in obrt
se priporoča p. n. trgovcem, indu-strljcem in obrinikom naroča-nje, razširjanje in inseriranje.
Vse vrste trgovske knjige kot: amerlkan-slcl Journal!, glavne knjige, blagajniške knjige, vsakovrstne Strace, bloke, mape kakor tudi vse vrste Šolske zvezke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi Izdelki najugodneje
A. JANEŽIČ, Ljubljana
Florijanska ulica št. 14
knjigoveznica, industrija šolskih a zvezkov Im trgovskih knjig.
Na veliko I
1 malo I
Najboljši šivalni stroj in koio
Ja edino le
(X	—	’	O
*	-	S
dom. obrt in Industrijo yr vzeli opremah.
Isto ta m pletilni stroj DUBIBD
Pouk f mulju breiplitu.
Večletna garancija
Doltvnlct u popravilo.
Ilika cmo, tudi na obroka.
Josip Peteline
otjubliana
pl Pralaraovapa a,—arih.
•s priporo** s* tisk vseh trgovskih,
obrtnih, industrijskih lz uradnih tiskovin.
featne knjigoveznica TELEFON ST. 861
TISKARNA MERKUR
TRGOVSKO • UfOtiBTRIJlKh D. D.
LJUBLJANA, Simon Gregorčičeva ulica 13.
Veletrgovina
kolonijatne in ( ipacerijske roba
Ivan Jelačin
Ljubljana
Zaioga sveže pražene kave, mletih diiav In rudninske vode
ToCna In soiHIne postrežba I
Zahtevajte ceniki
Tisk* Časopise, knjige, brošure, cenike, tabele, Hstute, rabila, letake, lepake, posetnice Ltd.
TELEFON ŠT. 662
Uref* dr. IVAM PLK3S. - Ca Tirmko-Ubdsatrijako d. d »MERKUR* kot UdapteRs in ttakarja: A.SEVI5R. UuMj«.
L . mm |Sg g -TTV« O d ' % S * I 1 Kreditni zavod za trgovino in md	lustrijo	Obrestovanje vlog, nakup ln ^ prodaja vsakovrstnih vrednostnih
		papirjev, deviz in valut borzna na- j§£
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) 1 HnAUrlrai Krndlt TJnhllnna Tftlfllon Stel. 40. 457. 548. 805. 806		rotila, predujmi in krediti vsake & vrste, eskompt ln inkaso menic ter ||i nakazila v tu- in Inozemstvo, salo- Jf
i t I Peterson International Banking Code		depositi itd. itd. ^