87. številka
Ljubljana, v soapto 18. aprila.
XXIV. leto, 1891.
Iahaja vsak dan ivei«r, izim&i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt lota \ gld., za jetlen mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedon mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za fie.trt leta, — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plafinje se od četiristopne petit-vrste po G kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj so izvoI6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in nnravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. DpravniStvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. vse administrativne stvari.
Izvršujoč soglasni sklep volilnega shoda z dne 12. t. m. usoja se „Slovensko društvo" javiti Vam, da so naši kandidati za izvolitev v mestni zastop nastopni gospodje:
V I. razredu,
IeI voli dne 2^. t. m.:
1. ) Orassclli   JPeter,   mestni župan,
posestnik in deželni poslanec za stolno mesto Ljubljana;
2. ) 4»o«» oLi Ivan, c. kr. notar in po-
sestnik ;
3. ) <lr. Stare Josip, c. kr. finančne pro-
kurature pristav in posestnik;
4. ) Vrl ko* ril  Iran,  tovarnar  in po-
sestnik.
V II. razredu,
l£l -voli dne 22. t. zaa.%:
1. ) Hribar Ivan, glavni zastopnik „Sla-
vlje" in deželni poslanec za stolno mesto Ljubljana;
2. ) Pire CilllStav, tajnik c. kr. kmetijske
družbe ;
3. ) Žagar Karol, deželni blagajnik in
posestnik.
V III. razredu,
Isl voli dne 20. t. zra..:
1. ) Kajzel Peregrin, trgovec;
2. ) Kune Matija, krojaški mojster; 8.) Zlipaneie Filip, stavbenski mojster
in posestnik.
Te može Vam podpisano društvo z mirno vestjo priporoča v izvolitev, ker so po večini že stari izskušeni delavci, v mestnem zastopu, pri ostalih pa nam jamči njih značaj, da se bodo svojim tovarišem pridružili v resnem in poštenem delu za blagor našega mesta.
Narodni volilci! Pridite na volišče po luo-številni ter združite svoje glasove na kandidate napredne narodne stranke.
V Ljubljani, dne 14. aprila 1891.
Odbor „Slovenskoga društva".
Gospodom obrtnikom in rokodelcem v Ljubljani.
Čast. g g. volilci III. volilnega r a z r e d a I Dne 30. marca vršil 86 je v Ljubljani javni in mnogobrojno obiskani shod Ljubljanskih obrtnikov, na katerem bo se proglasili kot kandiilatje obrtnega stanu pri volitvah v mestni zastop naši obrtni sodrugi, gospodje: Peregrin Kajzel, steklar in trgovec; Matija Kune, krojaški mojrter in Filip Zupančič, stavbinski mojster.
Kakor pa že pri lanskih volitvah, tako je tudi letoB postavila takozvana »katoliška" stranka proti obrtnikom svoje lastne kandidate, in je s tem vnovič pokazala, da jej je več za lastne strankarske namene, kakor za blagor obrtnikov.
Katoliška stranka se neče brigati za mnenje javnega zbora obrtnikov, rabiti hoče vnovič III. volilni razred za podnožje svojih nakan in svoje oblasti.
Ker voli v 111. razredu obilno število žensk in poleg teh mnugo malih posestnikov v okolici mesta Ljubljanskega, in ker se od katoliške stranke z vso silo agituje proti obrtnikom, treba je, da pridejo vsi zavedni obrtniki in rokodelci III. volilnega razreda na volišče in da oddajo Boglasno svoje glasove za naše kandidate.
Volilci! Kandidate, katere je proglasil obrtniški sbod, ki je jedino imrodajen to storiti, vsi poznato. Z Vami vred poskusili so težavo našega stanja, rokodelci in Vaši sodrugi so! Misliti si sicer ne moremo, da bi rajši oddali Svoje glasove za knpelaua in penzijonista, kakeršnega Vam usi-ljuje katoliško društvo, a marsikdo morebiti ue namerava iti na volišče, ker ne ve, zakaj  se  gre !
Ce se nasprotnikom obrtniških kandidatov tudi letos posreči zmagati nad obrtniki, tedaj ni mamo več upanja spraviti kedaj v mestni zbor tacih mož, katere sami želimo za svoje zastopnike; mali obrtuiki izgubimo upliv na javno življenje, čeravno ga neobhodno potrebujemo v nadaljno delo za napredek našega stanu
Stanovska dolžnost nas torej veže, da se vzdignemo vsi kot jeden mož za svoje pravice, da delujemo iu agitujemo kot zavedni možje za čast svojega stanu.
Še nekaj važnega je pa naslednjo : Ako zmaga katoliška stranka s svojimi kandidati, ne bodemo imeli več miru. Strasten prepir širili bodo mej meščane, ovirali bodo napredek mesta in še z večjo močjo, kakor sedaj, strahovali bodo zavisne obrtnike v bodočih letih. Kedor se ne hode slepo pokoril njih zahtevam, razupili ga bodo za brezverca, uničevali mu bodo obrt, in nastali bodo še slabeji časi, £e se bodo njih sebična roka dvigala nad Ljubljano.
Obrtniki in rokodelci! Bodite pozorni, dokler je še čas! V poštenem delu iščete Bi prislužka, v pošteuem in možatem javnem delovanji varujte .si pa tudi svojo čast, brez katere ne more napredovati noben stan.
Mi čislamo vero, spoštujemo  pošteno duhovščino, a v  posvetnih zadevah   hočemo odločevati sami in ne potrebujemo zato jerebov in tacih kandidatov, katere  bi zavrgel vsak javni zbor obrt nikov.
Na noge torej obrtniki! Vsak izmej Vas bodi agitator za svoj pošteni stan, udeležite se vsi volitve, pripeljite seboj svoje zuance in prijatelje in zmaga poštenih in zavednih obrtnikov bode gotova!
Bodite složni in volite v ponedeljek soglasno naše kandidate! Ti so gospodje :
IVrcgrin   Kujz«»K      .Matija Ituiie. Filip /iipaiiri«-.
V Ljubljani, 18. aprilu 1890 Odbor kranjskega, obrtnega društva.
Pred Ljubljanskimi volitvami.
Pojutranjem prične se nam letošnje volitve za občinski svet Ljubljanski, in, kakor še nikdar do /daj, imeli bodo pri teh volitvah vsi častno misleči volilci posebno skrb, imeli bodo posebno domol|ubno dolžnost, da od deželnega stolnega mesta odvrnejo — globoko, usodepolno ponižanje. Ok kod preti nevarnost? Od lokave volilne agitacije, s katero se doseže lahko marsikaj, kajti nima vsak, kdor je voliti upravičen-, tudi potrebnega prepričanja ,razsodnosti in samostojnosti. Kakor morje od viharja, da se preprosto ljudstvo razburkati po lokavih agitatorjih, iu zgodi ae lahko,  da se sosed dvigne zoper Hoseda,
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Živalska epika ><• je v nas SiovejDOlb. že močno izgubila. Samo stare mamice iu sivolasi dedje &e pripovedujejo, kako je „komar z muho plesal, da se je medved tresel", kako je lisica ukanila volka in medveda, kako se je vršilo živalsko pirovauje. Izmej drugih tacih drohtiu mi je še vedno v živem Bpominu, ko mi je ouemogla iu na pol slepa babica pripovedovala, kako je lisica prepovedovala in „koko;i učila, — potem pa vsaki vrat zavila."
Ta bajka pride mi vsekdar v glavo, kadar čujem, ali čitam kak nov „pronuneiamvrito" našega peteršiljčka kapelana Kalana. Pridevek lisjak bil bi sicer za Kalana preveč odličan, kajti premeten lisjak ne gre tako lahko v past. On pa se je že ujel. To ga pa nikakor ne ovira, da postopa z navadno nrogauco. V glasilu svojem poudarja, da v Ljubljani treba pred vsem varčnih gospodarjev in skrbeti za red in olepšavauje bele Ljubljaue. Kolikor besed, toliko humbuga! Kalan, ki kupuje glasove,  prepoveduje varčnost!   On,  ki hujska,
neprestano, ščuje in dela nered, kjer koli more, on priporoča sedaj red! On zanima se za olepšavauje mesta, dasi v tem oziru Še ni storil nobenega koraka, uitnši morda tedaj, kadar se je šel brit, ali kadar si ie naročil uovo suknjo. To no jedine zasluge njegovo za našega mesta olepšavauje.
Meui ne gre v giavo, zakaj se je svet tako silno izpremenil. Nekdaj so bili naši kapelani krotki iu ljubeznivi kakor jagnjeta, sedaj so pa nekater-niki mej njimi sami rjoveči levi, seveda levi brez grive, marijonete, s katerimi giblje skrita zlobna roka. Kaj čuda potem, da nam stopajo dan za doe-vom pred oči veduo novi, nečuveni prizori, da se košatijo laž, verolomstvo, obrekovanje in da se na nasprotni strani proslavlja vsak vetrnjak, ki obrača plašč po vetru.
Tako človeče je na pr. čevljar Vovk. Neznaten je sam ob sebi in skoro ni vreden, da se ž njim ha vini. Ako to storim, zgodi se samo zaradi tega, da čitatelje obvestim, kakšne življe zbira klerikalna stranka pod svojim praporom itečeni Vovk nastopal je že parkrat v delavskih iu ljudskih shodih. Njegove besede so skrajno robate, naperjene pa dosledno proti klerikalni stranki.  Bile bo toli odurne
in surove, da bo ga preprosti delavci zavračali. A klerikalna stranka vsprejela ga je radostno mej flvoje in bil je na katoliškem shodu poleg dr. Gre-goriča iu kapelana Kalana glavni govornik in še v četrtek imel je oblastno besedo v katoliških rokodelskih pomagačev društveni hiši v Poljskih ulicah.
A baš ondu zadela ga je neizprosna usoda. Rokodelski pomagači predobro čutijo, kaj je značaj, kaj pa ne. Iu dočim so gg. Kalan, dr. Gregorič in „tutti ipiaiiti", oduševljeni poslušali Vovkove kolo-bncije, biii so rokodelski pomočniki baš nasprotnega mnenju, dobro vedoč, da to ni več „volk", ampak le „ovca" in kot taka celo nevarna. In ko je „volk" še vedno hotel imeti veliko besedo ob pozni jednajsti uri, obstopilo ga je nekoliko rokodelskih pomočnikov. In povedali so mu „v brk", da ga čisto nič ne marajo, da je njim v Biamoto, ako pride še kdaj v to hišo. In prepovedali so mu prihod v hišo kar kategorično. Volk bi rad še kaj ugovarjal in morda spisal popravek na podlagi § 19. tiskovnega zakona. A gospodje rokodHski pomočniki so mu odločno povedali, da utegne ti doživeti vse drugačen popravek, ki mu ue bode posebno ljub. In Volk bil bi izvestno poskusil vse naslade mimo-
da celi broji zapuščajo svoje stare svetovalce, in slepo tavajoč za krutimi agitatorji, podirajo, kar je Se ravnokar imelo veljavo. Tu sedaj tiči tudi nevarnost za Ljubljano! Njenih preprostih volilcev lotila se ja tolpa predrznih agitatorje? in njim pomaga bojevita duhovščina, katera ima naravno veliko upliva d& dušo občinstva. Mnenj«* premnogih volilcev je popolnem zbegano in uahujskano, volilni glasovi so jim pod večnimi kaznimi zaplenjeni, tako da ni nemogoče, da se s tem Številom glasov pripravi zmaga ljudem, kateri hočejo imeti besedo v našem mestnem /.astopu na veliko uečast Ljubljane. Zdaj, Četudi zadnjo uro pred bitkami, ozro naj le vsi trezni in pošteni meščauje okoli sebe in naj jemljejo v poštev nasprotuo nevarno gibanje! Ako nočejo priti ob svojo veljavo, ako nočejo, da prebivalstvo, katero je drugače nanje navezano, postane v važnih voliluih časih slepo orodje nemestnih agitatorjev, potem se morajo hitro ganiti in svoje preproste meščane rešiti \t sedanjih spletk. Pred vsem pa je pomisliti, da gre tu za čast in blagor Ljubljane same in da je hitra pomoč vseh pravih meščanov potrebna, da ne pride do ponižanja in spa-Tenja, katero se naši beli Ljubljani pripravlja !
Žalostno lice dobilo bi Ljubljansko mesto že po tem, ako bi se moglo trditi, da je le nekaj svojih kandidatov spravila v mestni zastop zveza ljudij, katera se imenuje „katol. polit, društvo". Kaj naj si misli svet, če bi imel odločevati v mestnih rečeh nekdanji Tržaški policaj nižje vrste, nekdanji tekač Postojinskih uemškutarjev, kateri je na čelu omenjeni zvezi, kateri poleg kapelana Kalaua, te zmesi ignorauce in arrogance v političnih rečeh, sedaj daje z uspehom vodila za mestne volitve? Ali naj pridobi ime Ljubljaua, ako se v njene prve vrste silijo ljudje, katerim človek boljše izomike niti r >ke ne poda,? Zveza, katera se sedaj hoče obnašati kot politična stranka, pokazala je dobro, odkar obstoji, kako je destruktivno njeno delovanje, kako vse usahne, česur se ona dotakne, kako bi rada videla, da bi stopila iz kroga naprednih mest naša bela Ljubljana, o kateri že sedaj dr. Gregorič govori, kakor da bi imela bodočnost najzadnje Ogerske vasi. Kjer imajo take stranke kaj upliva, tam je mesto že sojeno, in sojeua bi bila tudi Ljubljana, če zavedni in domobuhni njeni sinovi ne skrbe o pravem časi, da se ustavi Btrup, katerega sedaj katoliški farizeji ulivajo v preprosto prebivalstvo. A pravi napad na čast Ljubljane so zvršili drzoviti ti ljudje z imenikom svojih kandidatov, katere razglaša »katol. polit, društvo". Letos izstopilo je iz občiuskega sveta sedem svetovalcev in reči se mora, da so to sami tuki molje, kateri so dosedaj, vsak po mnogo let že, delovali mnogostransko v tej korporaciji na korist mesta, kateri so pokazali mnogo znanja in se odlikovali s posebno vestnostjo pri zvrševauji svojega mandata; uekaturi izmed njih so si stekli naravnost nevenljivih zaslug za mestuo upravo. Vsako mesto gleda, da si ohrani v svojem zastopu take starejše in dela že vajene člane, kajti nič ni uevarnišega, kakor hitra pivmemba v takih rečeh. Vsako mesto mora tudi imeti toliko politične olike, da brez razloga ne odreče zaupanja, za katero se pri u jem zopet oglase prejšnji dobri za-stojmiki.   To   velja   tudi   za   Ljubljano,   in sicer
novauega popravka, da mu neso pokazali, kje je mizar v hiši luknjo naredil. In šel je. „Jovana gre, iu nikdar več ne pride".
Klerikalna agitacija v obče dela Čudne mehurčke. Kako klerikalcem v obče rabi 1 a ž, to pokazali so v volilnem oklici samem. Oodu pišejo, da je Lovro Cešnovar, krčmar in p os es tn i k. To pa ni res. Ćeđnovar, bivši hlapec pri pokojni Šupevčevki, je samo krčmar in nema nobenega posestva, tudi ne zua pisati druzega nego prav nerodno svoje ime.
Zato sem jako radoveden :
1. ) Kdo klerikalcev mu je kupil posestvo, Kalan ali pa dr. ŠušteršičV
2. ) Kateri referat v mestnem zboru se bode naklonil Cešnovar ju V
3. ) Kako se bode katoliško - politiško društvo izgovarjalo volilcem, katere je s „p o s e s t n i k o m" hotelo slepiti.
Slučaj »Cešnovar* pa ni jedini. Imam že dru-zih. Tako sem danes čul, da je mej klerikalnimi kandidati človek, ki \v uekoč na gorenjski železnici igral jako dvomljivo ulogo. Zaspalemu potovalcu pala je listnica iz žepa. Dotičnik pobral jo je in utaknil v s v o j žep. Ko ga naposled na to opomni
še v večji meri, kajti narodna stranka nikakor ne sme pustiti, da bi se pretrgalo delo treznih, iz-kušenejšib mož v te« odlične« zastopa, as drugi strani pa je dolaie pijetetu moiam, kateri m s svojimi deli dokazati, da je narodni stranka kos tej svoji nalogi. A ta imamo zahvaliti ravno tudi možem, kateri zopet sedaj pridejo v volitev. Je li mogoč kak ugovor, da bi se zopet tudi ne izvolili? Od prebivalstva s političnim poštenjem gotovo ni mogoč tak ugovor, pač pa ga propaguje „Katol. politično društvo", katero je po svojih Pro-sencih in Kalanih dalo obsoditi župana Grassellija, Ivana Hribarja in druge, katerim gospodje Proseuc, Kalan z dr. Gregoričem vred neso vredni, da bi jim jermena od Čevljev odvezali. To društvo je pokazalo s tem, da sploh ne pozna nobenega načela, nobene mere in da hoče pri nas ustanoviti razbrzdane razmere, kakeršnih ni nikjer drugej. Kakšne može pa je povzdiguilo na svoj ščit? Mi ne bomo preiskavah oseb, teh dosedaj nepoznatih političnih pri-kaznij, katere naj bi po želji „katolikov" dičile mestno dvorano, dovolj nam je, da so našli milosti pri Prosenci in Kalanu, dovolj nam se značijo po tem, da so se dali zapeljati v kandidaturo proti dosedanjim svetovalcem. In zavedni voiilci znali bodo odvrniti nameravani udarec, preprečili bodo grozovito zameno, katera bi pomeuila za Ljubljano ponižanje in propad. Mestna dvorana Ljubljanska bodi uaj torišče, kjer priznano izkušeni iu neoma-deževani možje v mirnem delu skrbe za prospeh in častite ime mesta, ne pa torišče uevspešuih prepirov, katere hočejo katoliški agitatorji zauesti z ulic tudi v javne zastope. Kakor se z nasprotne strani dela na tako nazadovauje Ljubljane, tako je sveta naloga vseh častivrednih meščanov, da stopijo v borbo za napredek, za može, katerim ga imajo že zahvaliti, in od katerih ga lahko tudi še pričakujejo, zlasti pa, da te dni odbijejo jedenkrat za vselej predrzne roke, katere se poniževalno ste-gajo po mestni hiši !
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 18. aprila. Jk državnega »bora.
V poslauiški zbornici stavil je predvčeranjem poslanec vitez Javorski nujni predlog, da se na prestolni govor odgovori z adreso. Ta predlog podpisali so tudi člani konservativnega kluba, o čemer se je na levici mnogo razgovarjaio. Zvečer imela je nemška levica več ur trajajočo se|o, v kateri se je posvetovala o postopanji glede adrese. Bržkone bode levica postopala samostojno, tako poroča „Bohemia". Mogoče pa vender, da se nje vodje še premislijo.
Mlati očes k i gtoalanci oddali so svoje glasove pri volitvah predsedstva državne zbornice iu dveh namestnikov Smolki, Chlu-nieckemu in Kathreinu, ter se izražajo v svojem glasilu, da Češki poslanci poznajo dobro parlamentarne običaje, ter vedo, da stranka, ki ima skoro tretjino poBlancev, ima pravico, da je zastopana v predsedstvu. Izvolitev Chlumeckega preprečiti ni bilo v njih moči, za prazno demonstracijo pa jim ni bilo m«r. Zvesti svojemu državnopravnemu in narodnemu programu bodo na pravice in stališče vseh strank jemali ozir. Glede oddaje glasov dr. Kathreinu pravijo „Nar. liatv" : Glede na nejasnost
sopotovalec, potegnil je dotičnik listnico iz svojega | žepa in dejal, da je to bila le šala. No, za take šale se lepo in cifrasto zahvaljujem.
V klerikalni dnevnik poslala (?) je tudi Uršula Hrovatin pritožbo, da magistralni sluga lovi glasove. Seveda to ni naraslo na njenem zelniku. A da ne bodete mislili : „Da werden Weiber zu . . . . ■ Vam jaz raztolmačim položaj. Z imenom Hrovatin so tri črevljarice, ki prodajajo obuvala za vodo, namreč mati Uršula in dve njeni hčeri. Da vse za Kalana gore*, je uzrok ta: Jedna hči ima za moža glavnega palirja Treo-tu, ki ni niti avstrijsk podanik, ampak iz dežele polente in makaronov, a v službi tukajšnjega zidarskega mojstra.
In ta palir si misli tako:
-Mu no, bo pršov Kalan na magiBtrato, e bo zidala cerkev Lubiaua — a se zida, popravla velik cerkev — vseglih. Ma ga ima muj goBput velik zasluži k, dosti dobil denarja Lak ! o to ga bo dobro za uus Lake!
Tenies fuč, Zupančič „e tutti quanti" fuč. Per moiduui!"
Ne vem, če sem ta samogovor prav natančno pogodil, a to pa vem, da rečeni palir Treo, ki spada pod blaženo Italijo,  uživa  našo gosto-
položaja, iz katerega se v nekaterih mesecih, merda celo tednih lahko razvije položaj, da bodo Čehi morali stati v jedni vrsti s Tirolskimi avtonomisti, oddali so svoje glasove dr. Kathreinu. Oddani prazni listki torej neso bili »ladočeški.
Adresa bečkih poslancev. Kakor poroča „Hlas Naroda", prevladala je glede vsebine adrese mej Mladečehi zmerneja frakcija, ter bode adresa, katero bodo izdelali poBlanci Herold, Kaizl in Kun taka, da jej bodo mogli pritrditi tudi veleposestniki in moravski Čehi. Če se to obistini, bil bi prvi korak zbližanja, katero smo naglašali, že storjen.
Knez Jurij Czartorpski, novoimenovani član gospodske zbornice, bil je v poljskem klubu, kateremu je bil član dosedaj, vodja one frakcije klubove, ki je bila odločuo za to, da se vzdrži zveza b staro desnico, oziroma da se postopa skupno s Čehi. Z imenovanjem njegovim v gospodsko zbornico je poljski klub izgubil odločnega zagovornika te ideje slovanske solidarnosti mej Čehi in Poljaki, kar je gotovo obžalovati.
Po«unski erangeliški konvent, v katerem imajo Slovaki večino, sešel se je v sredo ter z večino glasov odklonil predlog, da pošlje svoje zastopnike v evangeliško sinodo v Budimpešti. Ta domoljubni sklep in to upiranje Slovakov proti nakanam madjarskih „prijateljev", vzbudilo je seveda hudo jezo madjarskih iu nemških listov, ki vidijo povsod pauslavizem, kjer se ubogi, zatirani Slovak brani pred sovražuun pritiskom. Temu distriktual-neiuu kouvontu predsedovala sta škof Baltik in senior Boroviekv Razprava bila jo jako burna. Slovaški seniorati branijo krepko svoje avtonomne pravice.
Prvi maj. Vodstvo železnice Gradec-KoHach dalo je svojim 1500 delavcem dan 1. maja prost. S tem ježe naprej odstranilo VBe neprijetne prizore.
V nanje države.
O atentatu v Sofiji.
Kljub razpisanim darilom in marljivim preiskavam še ni nobenega gotovega sleda o morilcih ministra Belčeva. Vso, kar razširjajo posebno madjarskih novine v tem oziru, so gole izmišljotine ali pa drzne laži, s katerimi se hoče pačiti javno mnenje. Zatrjujejo, da so vladi imena morilcev znana, da pa je v njenem interesu, da imen za zdaj še ne izda. Take in jednake neverjetnosti razširjajo, ker ne vedo druzega ničes;ir povedati.
Kralj Milan odpotuje, ko je vzdignil svoj milijonček, oziroma blagajuiške državne bone na Berolinsko trgovsko društvo, bržkone danes iz Belegagrada. Kraljica Natalija pa je baje sklenila, da ne odide in da se umakne le sili, kakor smo že poročali.
Ituski budt/et «a l. 18UO.
Oficijelno se jo objavil računski sklep državnega gospodarstva za preteklo leto. Pri rednih dohodkih in troških se kaže prebitka /a 46 milijonov rubljev, pri izrednih dohodkih in stroških pa pri-mankljaja za 73 milijonov rubljev. Poudarja se v listih, daje, glede na slabo letino v mnogih krajih države in glede na to, da se je 51 milijonov omenjenega deficita porabilo za znižanje državnega dolga, to stanje ugodno imenovati.
O Hisnuirvkovi izvolitvi.
Po poročilih iz 19. volilnega okraja je zelo verojetno, da se bode pri ožji voli t. vi mej Bis-marekom iu socijalno-demokratiškim kandidatom velik del vvelfovskih in naprednjaških volilcev odloČil za Bismarcka, tako da je njegova izvolitev zagotovljena.
&0F~ Dalje v prilogi.
I j ul) no s t, brusi jezik in pete in po Trnovem in K rakovem ne dela druzega uego /dražbo iu nemir. Slovenci smo včasih res preskromni, zato aprivandranim" tujcem tako silno raste greben, da ga bode vsekako treba prikrajšati.
Predstaviti mi je Se jednega junaka in strastnega agitatorja. To je bodoči (? ? ?) mestni odbornik, JohaneBbirtov Francelj. Ta gospod ima pač mnogo prostega časa, ker je vedno na cesti in kaj „urnih krač". Volilce lovi kakor cipe. Ako ne gre drugače, se pa parkrat prav „žmabtno" priduši in pravi: „Mene volite, saj me pozuate, jaz bom že zmešal tam gori na rotovži!" — Da, da, mož kaj rad meša, zato je tudi že marsikatero naletel. Sicer je pa izmej vsi-b klerikalnih kandidatov najbolj klerikalen, ker se ga navadno ne sliši drugače, nego: „Ti prokleti f . . . .!"
S tem bodi dovolj! Družba, katero sem čitateljem danes predstavljal ne bode vsacemu po godu in nevoljno se bode obrnil od nje. Marogasta je čudno marogasta, nabrana od vseh vetrov in niti jedne poteze ni simpatične na njej. Zato se ne bodem več bavii ž njo, saj po volitvah tudi več treba ne bode. — ln tedaj pridem z drugim gradivom, s.
Priloga „Slovenskomu Nanuiij" St 87, dnć 18. aprila 1H91.
Sismarckov govor. Kakor   poročajo   „Hamburger Nachriehten", proslovi! je Bismarck, ko se mu je predstavila ueka konservativna deputacija, politično važen govor, kateri se bode v kratkem objavil po aovinah.
Monopol za prodajo vžigalic. Italijanska vlada namerava vpeljati monopol za prodajo vžigHlic. Že pod Crispijem ponudila je neka belgijska finančna skupina, da bi izvela tak načrt, kar se pa ni vsprejelo, ker se ui hotelo izročiti tako važnega oddelka narodne industrije inozemskemu društvu. Nov načrt ho predložite naj-veljavnejse italijanske tvornice, katerih središče je v Milanu. Predložili so dva razna načina, ali da plačajo državi gotovo svoto, govori se o 10 milijonih, ali pa da država deli ž njimi v gotovi razmeri dobiček, pri prodaji v Italiji in v inozemstvu. Vlada bode bržkone sprejela drugi predlog.
Delavski shod hoče sklicati, navzlic prepovedi vseh demonstracij za I. maj, odbor delavski v Milanu na 20 aprila, da se posvetujejo delavci, če se imajo pričeti izjave dne 1. maja vkljub prepovedi z javnim »prevodom ali ne Nadejati se je, da bode pametnoj i del italijanskih delavcev sprevidel, da tudi v deželi, kjer sicer vlada velika svoboda, ne kaže z glavo prodirati skozi zid in se po tem ravnal.
Mininterska kriza v Portugala.
Iz Lishone se poroča, da je vse ministerstvo dalo ostavko. Ministerski predsednik odklonil je Restavo novega ministerstva. Vlada ostane pa vkljub demisiji tako dolgo na svojem mestu, da se dožene zadeva zarad Afrike z Angleško.
Iiazpor Italije z Ameriko.
Upanje, da se bode razpor mej Italijo in severno Ameriko zarad dogodkov v New Orleansu z dobro poravnal, se je zopet zmanjšalo vsled dogovora tajnika Blarne-ja na zadnjo noto Rudinijevo, v katerem stvar zavija na vse mogoče načine in tako rekoč izreka, dn zavezna vjrtda nema dolžnosti o tej zadevi kaj storiti in ustreči zahtevam Italije. Ta | odgovor bode gotovo razburil javno mnenje v Italiji
[MSI.
Ix i,jni»ijun 17. aprila, [I*?- dop] Kar se dandanes v Ljubljani godi, dozdeva se marsikomu kaj posebnega, novega, in kakor je že običajno, se Bvet vsake novotarije rad poprime že zaradi tega, ker to predrugaČi vsakdanjo dolgočasno jednako-mernost in vzbuja domišljijo in nade, Bog vedi kakšne na ugodnejšo bodočnost. Menim, da ni treba pristavljati, da se to mnenje suce okolu onega na šega meščanstva, katero ni imelo priliko dobro seznaniti se s svetovno zgodovino in posehrm ne z zgodovino starodavna klasične dobe. Kajti, kdor to pozna, ve, kaj se je vse dogajalo s pomočjo ostra-kizma proti možem, katerih poštenost, znanje in želje za občni blagor po danes uzor vsacega politika, v ožjem pomenu vRacega rodoljuba. Vesoljnemu svetu in pojedincu še posebej, ne bode nikdar nihče ugajal in našli so se in se bodo vselej nahajali sebični nezadovoljneži in brezvestni ščuvalci in to še v bolj pomenljivi obleki, nego je jančja koža, hujskači, ki bodo uporabljali nevednost in druge lastnosti preprostih davkoplačevalcev v to, da bodo Rkuftali (spodkopati tla delavnosti za občo korist in za svetovni napredek, in kar |e pri nas glavna reč, za razvitek narodnosti zavzetih mož veljakov, to pa zato, da bi nekateri ustrezali svojim osebnim strastim, drugi, ki so pravo za pravo vrhovni voditelji in ki uporabljajo prvoomenjene le kot dovoljeno sredstvo, da spravijo njim odporni kos sveta pod svoj neizmerno široki klobuk in pa pod palico jed-nega pastirja.
Da to velja za sedanji položaj v našem irtPRtu, se lahko prepriča vsak, kdor vzame v roko imena kandidatov narodnjakov, njim nasproti pa kandidate klerikalne stranke. Nečemo navajati imen, saj so tiskana in nalepljena po vogalih. Vsakemu mora biti jasno, koliko sposobnosti, koliko znanja in vrhu vsega tega, koliko moštva in rodoljubja se namerava pokopati, mogoče da z brumnim in pomilovalnim obrazom, a z radostjo in veseljem pri srci, in nadomestiti s čudno tvarino, za katero ga skoraj ni zadosti redkega rešeta. Ako jim sedaj obvelja klerikalcem, bode jim Še le ložje posrečilo se, izpod-makniti še ostalo inteligenco iz našega mestnega zbora in potem? — Potem — in ta odgovor se po gostoma sliši — potem bodo naši klerikalci izpre-videli, da b takimi možmi, ki so danes čitalničarji, jutri kazinoti, z možmi, ki pridejo v mestni zbor preveč navdahnjeni, ne svojega uradnega, ampak svojega obrtnega posla in ki se v takem duševnem razpoloženji niti patrole ne bojijo, torej tudi ne svojih koleg, ki „zabavljajo", da se s ta-
kimi možmi ne da vladati in segli bodo zopet po narodni inteligenci.
Ne someščani! varate se; tega klerikalci ne bodo nikdar storili. Pač se bodo znebili neplodnih in vratolomnih elementov in morda tudi onih bolj olikanih, ki danes zatajujejo svojo versko nemarnost in se hlinijo klerikalcem v dosego svojih umazanih namenov, marveč predno se to zgodi, uporab Ijali jih bodo, da bi utaborijo svoje pridobljeno stališče, nad katerim pa ne bode vihrala narodna trobojnica. Le malo se ozrite nazaj in videti morete naše klerikalce, kako bratovski se znajo po razumeti tudi 7, nemčurskimi kolovodjami. In Nemci in nemčurji imajo tudi svoje klerikalce in menim, da ni treba posebne fantazije, da si predstavimo me-šfanski zbor Ljubljanski kot Hohenvrartov klub „en miniature". Saj niso klerikalci nikdar posebno zakrivali te misli, da jim je ljubši Nemec, nego liberalen Slovenec in sedanji politični položaj je kot nalašč ugoden za to, da druži vse elemente, ki so nasprotniki slovanstva.
Nikar pa ne miBlite someščani, da bode taka bodočnost morda ugajala vašemu gmotnemu stanju.
V Rim zahaja od nekdaj že na tisoče in tisoče bogatih tujcev, ki tam potrosijo dosti novcev in vender sluje uprav to mesto radi svojih premnogih proBJakov. Nevem, bodo li Bedanje priklade in naklade, katere vam klerikalci pri vsaki priliki do vinarčka naštevajo narodnjakov kot neplodni trud, zadostovale, da budemo vredno [»odpirali oropanega svetega očeta in stradajoče Sudance. Kaj hasnejo mestu ali deželi veliki zavodi, ki vedno obkoljujejo bolj naše mesto, ki se pečajo posebno tudi s poljedelstvom? Ali gmotni plod teh zavodov ostane morda v deželi? Ne-le čebelice so večiuoma narodne, troti in kraliice bo tujci in iz medu se ne delajo potvice na Kranjskem. Delavnost in požrtvovalnost sta sedaj vladali v našem mestnem zboru, to so nam morali pripoznati celo naši nasprotniki v deželnem zboru. Nikar torej ne eksperimentujte so-meščanje in ne zanašajte 8e na to, da si lahko nazaj pridobimo stal šče, katerega smo dosedaj zavzemali v mestnem zboru. Mrtvi roki je silno težko pest odpreti.
To se je nam videlo potrebno povedati, da se nam ne očita, da nesmo že ob času svarili.
■ # l)iim/nl 17. aprila. (Naše žalostne razmere.) Št. 71. „Slovenca" je prinesla iz Domžal o famozni zau|>nici dopis s katerim napada oheespoštovane osebe in Žali našega spcštovanega g. žu|»ana. Mi bi prezrli vse neslanosti, priobčene iz domžalske okolice v št. 71. „Slovenca" in št. 6 „Domoljuba", ko bi se dotikale le naših oseb, ker smo kot verni poslušalci božje besede, že navajeni jednskih neslanih napadov, ki se slišijo ob nedeljah z prižnice. Ali ker ta hujskač v „Slovenci" s avo jimi lažnjivimi trditvami vse z blatom ometava, kdor ni njemu po volji, napravili smo na dotični dopis v „Slovencu" popravek in zadeli smo s tem v črno piko, kajti povedali smo, kaj je v dopisu iz domžalske okolice v št 71 „Slovenca" in št. 0 „Domoljuba" zastrau one famozne zaupnice resnica in kaj je laž. „Slovence" tega popravka ni objavil. „Slovenec" piše, da je neka petorica z g. županom na čelu v Domžalah hujskala proti g. duhovniku na Goričici, in da je z omenjeno zaupnico dokazauo, da je dotični g. duhovnik postopal pravilno. Temu je treba nekaj besed v pojasnilo. Resnično je, da se je vsled onih opomb, katere so Be slišale v nedeljo dne 1. marca^t. I. z prižnice, kalil mir v tukajšnji občini a tem, da so se iavno napadale obče spoštovane osebe, pobijala okna i. t. d. — Tako torej so počeli pobožni poslušalci dotičnoga g. du hovnika! — Ali ni dolžnost poštenih, mimo in trezno mislečih mož, da preprečijo take sleparije, ali ni torej tudi dolžnost županstva, da ljudem pojasni, kakošni so oni tiči, ki agitujejo za vero in cerkev in ki ljudi strašijo pred brezverci. Bilo je torej popolno pravilno in opravičeno, da se je onim pobožnim poslušalcem dotičnega duhovnika s tožbo, uloženo pri c. kr. Bodniji pojasnilo, kaj je resnica in kaj ni.
Neresnično je, da bi bilo z omenjeno zaupnico dokazano, da je dotični g. duhovnik postopal pravilno. Temu v dokaz omenimo samo to, da je na poziv dotičuega duhovnika hodila neka deputacija treh oseb po tukajšnji okolici ter nabirala z raznimi obljubami in žuganjem podpise za omenjeno zaupnico. — Vprašamo le, kaj poreko k temu neumestnemu početju mnogoštevilni, odločni nasprotniki in kaj posebno oni, katere so po Bili ali pa brez njih
vednosti upisali znani koledniki v ono famozno zaupnico, ki je bila uprizorjena oblastvom kot pesek v oči. —
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani, 17. aprila. Predseduje  župan Grasselli,   navzočih 26 odbornikov. Župan naznani, da sta mesti Praga in Gradec doposlali proračune za 1. 18!)I, kar se vzame na znanje.
Dr. Stare poroča v imenu finančnega odseka ob instalaciji vodovoda v novi mestni vojašnici. Poveljstvo nove mestne vojašnice zahteva upeljavo vodovoda in je obljubilo, da, kolikor treba delalcev za zemeljska in zidarska dela, jih bode brezplačno dalo na razpolaganje. Poročevalec torej nasvetuje, da se sklene, vpeljati vodovod v novo mestno vojašnico; delo naj sezvrši, kar se tiče polaganje cevi, v me stni režiji z obljubljeno pripomočjo vojaštva, in se za to dovoli 1200 gld. Instalacijska dela, treba bode iztoka iz 2<» pip, pa se imajo razpisati in povabiti vsi domači instalaterji, da stavijo ponudbe. Dotični troški vpišejo se kot investic'jski kapital k zakladu loterijskega posojila, iz katerega se je gradila mestna nova vojašnica.
Podžupan Petričič upraša, ali ne bode mogoče dosedanjih vodnjakov izlive porabiti v ta namen, na kar poročevalec odgovori, da nekatere pač, drugih pa ne.
Odbornik Ravnikar vpraša, bode li vojni erar za upeljavo vodovoda kaj plačal ?
Župan G ras se 11 i odgovori, da ne, kajti pogojeno je bilo takrat, ko se je zidala nova vojašnica, da se vodovod takoj uvede ko bode dovršen. Od apeljave vodovoda v vojašnico je tudi zavisno, da vojni erar vojašnico definitivno prevzame. Sicer pa bode nova mestna vojašnica, po novem tarifu donaeala, vsako leto do 2000 gld. več, ko doslej.  (Dobroklici.).
Pri glasovanji vsprejmo se vsi predlogi finančnega odseka.
Sedaj bi imel poročati v imenu klavničnega ravnateljstva glede razširjenja upravnega poslopja klavničnega in male klavnice dr. Gregorič. A poročevalec izjavi, da ni imel časa sestaviti poročila. (Seveda volilna agitacija! Op. UTed.) Tudi poročilo stavbinskega odseka ob uspehu ofertne razprave, glede del pri preložitvi Tržaške ceste odpade, ker treba še potrebnih map.
Mestni odbornik V a le n t i n č i č poroča v imenu odseka za olepšavo mesta, o prošnji ravnateljev tukajšnjih gimnazij gg. S e n e k o v i č a in VViestha-lerja glede prostora za igrišče gimnazijcem. Gospoda ravnatelja mislila sta v prvi vrsti na prostor tik drsališča blizu Tivolskega gradu ali pa na prostor proti Cekinovemu gradu. Oba ta prostora olepševalni odsek ne smatra primernima, ker sta preveč vlažna. Uvažaj*', koliko so igre na prostem koristne za mladež, in spominjajo se, kako so se mestni odborniki sami nekdaj kot dijaki tacili iger veselili na prostorih, ki so sedaj zazidani, rad prepusti prostor ob novem drevoredu proti Kolizeju, kjer se vsako leto ob cesarjevem rojstrvenem dnevu vrši vojaška parada. Tam so trdna tla. Ta prostor donašal je mestni občini doslej 120 gld. za košnjo, vojaštvo pa plača za vežbanje vojakov vsako leto 30 gld. To bode storilo tudi v bodoče, mesto bode imelo torej le 90 gld. izgube, kar ni v nikaki primeri s koristjo, katero bode imela gimnazijska mladina. O prošnji, tla bi se prepustilo mestno kopališče v koleziji po znižani ceni in revnim dijakom zastonj, poročal bode mestni odbornik Valentinčič kakor pravi pozneje, ko se dogovori z najemnikom dovrše.
Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški želi, naj bi se nasvetovani prostor smatral sploh kot prostor za otroško igrišče, ker se je ono blizu Tivolskega ribnika opustilo.
Poročevalec Valentinčič opomni, da mora prepuščeni prostor biti vsako sredo in soboto za dijake prost, in da ne gre, ko pride do t>00 dijakov zabavat se,  da bi bili tudi otroci na istem mestu.
Ta predlog mestni zbor tudi potrdi in se potom javna seja sklene.
Domače stvari.
(Volilna agitacija klerikalne strank.') Pod tem naslovom se nam piše: „ Kar vse že počenjajo v Ljubljani kapelani, s kakimi sredstvi love volilce, to že vsem preseda. A nič boljši neso župniki.   Mej njimi odlikuje se posebno
Šent, eteraki žujmilc Malenšek, ki na vse pretege lovi volilce in volilke in jim vse mogoče in nemogoče reči obeta. Posebno strastno agituje pri vo-lilcih v okolici Ljubljanski. Aka pa sam ne more do njih, jim pa listke pošilja in jih roti, da morajo voliti tiste, katere jim on napise. L'* tako naprej, gospod župnik! S takim delovanjem si gotovo ne bodete pridobili ljubezni svojih župljanov!"
— (Koncert „Glasb. Matice".) Opozarjamo naše domoljubno občinstvo še jedenkrat na današnji koncert, trdno preverjen', da ne bodo izpustilo lepe prilike, da dokaže z obilnim obiskom svoje simpatije do zavoda, ki z današnjim koncertom prične novo dobo svojega javnega delovanja. Le če bode slovensko občinstvo pokazalo živo zanimanje za društvene knnc rte, smemo se nadejati, da S:' bodo razvijali  vedno lepši iu lepši.   Ker je
i tek  še  le  ob 8. uri, glede na delavni dan, je udeležba vsacemu mogoča.
•- (Slovensko gledališče.) Jutri torej je zadnja gledališka predstava na korist, g. N i g r i-iii-s.' in g. Perdana, na katero predstavo opozarjamo še jedenkrat. Ne motimo se, ako trdimo, da budemo jutri vai, posebno pa tudi vrla benetici-janta, mogli reći „liriM corooat opus".
— („Slovenski Pravnik") prinaša v 4. Slov, nastopni) vsebino; 1. Dr. K : EK»jekut odda nep sreduu pred dražbo e^sekvirano posestvo v za-kup. — Komu pripada Se ne plačana zakupnina? In . kakim sredstvom je baje moči izpodbijati tako, šk dl tretjih oseb Čineče dejanje? 2 J. Etronvogel: Ah kazenakopravdne (troške zastopnikom strank iztirju civilni sodnik V 8 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo; a) Na podlagi §a 4 7. zakona o privilegijih z nue 16. a\-u-ta 1852, št. 181 drl zak. lahko '...ini sodnik ukrene tuii, ako oškodovanec zahteva da je ustavit, nadaljnje poseganje v pri« vil ^ i (>? 40), m sicer uknne to kot. provizorni varuostni pripomoček, ki ga je s tožbo opravičiti, b) Dvorni dekr t z due 7 Beptembra 183u, ;st. 80. zb. /)»•. zak., je po zakonu z dne 29 aprila 1873, št 68 Irž z k., ob veljavo ni uporabljati je ta zak i na dij .riium dijuniis::iv, služeč b |>ri javnem oblustvu. c) Ali je kupec zemljišča, kateri je vknji-
• do rove prevzel na račun kupnine, osebni dolžnik upnikov V — K preklicu assignacije in k aktivu, legitimaciji, d) Odvetnik je po smislu § 1012. obč drž. zak. in § 19. olv. reda dolAau račun po-ložiti po določbah X.. uogl. obč. sod. reda. e) K pomenu politične sekvestracije. fj Kedaj je smeti račuu sodno položiti V (§ 100. obči sod. r.) g) Ako ua-spii.-tnik tudi ni dovolil podaljšanja roku do tiste dobe, kakor se prosi, ven ter je soduil.u po zmislu § 9. pravdne uovele označiti dovoljeni rok kot zadnji, ako je to zahteval nasprotnik, h) Zabeležba namera vi nega odpisa po §. 3. zakona z dne G. febru-varija L869, št. L8, drž. zuk. i) Slučaj zemljeknjižne predzuambe. Kazensko pravo; a) Objektivno nekaz-ni-ii dejanje, bj K poj m u nepremagljive sile^pu §-u 2 . i kaz. zak. c) Pok / resnice ali dokaz verojet-n^sti (§ 49U. k.u. zak.J V -4. 1/. upravne prakse: Prot odlocLam disciplinarnega sveta, za katere ui v/klica, tudi ni uikake pritožbo (§ 46. in 47., št. 1 zak. z dne 1. aprila 1872, drž. zak. štev. 40.) 0. K:, tajna porzčila. 7. Kazne vesti.
— (P r omemb a v posesti) Stavbinske družbe novo hišo na Vrtači kupila je gospa Ivana pl. Zhuber (Tavčar). — Grosp. Puppa hišo na Starem trgu, kupil je tukajšnji klepar gosp. Stadler za 13 :>00 gld.
— (Trgovska in obr tniška zbor n i ca.) V včerajšnji soji se je sklenilo: Prošnja krojaškega m , tra Mat. Kune: za dovoljcuje, da bi smel ustanoviti šolo za pouk v krojenji obleke se podpiru, istotako tuili prošnja občine Qot. Logaške za dovoljenje živinskih semojev; prošnja občine Hurjul-ske za dovoljenje štirih kramarskih in živinskih senir.jev, potem proSnja tržno občine Litijske za pomnožiti v dosedanjih petih kramarskih iu živinskih semujev za dva in prošnja podobčine Nadlesk za dovoljenje treh kramarskih i u živinskih semnjev, se ne i odpirajo. Zbornica se je izrekla, da železniških podjetij ni mogoče siliti, da bi k obrtnim zadrugam pristopila, potem je odobrila poročila v pravilih dveh obrtnih zadrug v Ljubljaui in sklenila podpirati prošujo župaustva v Kropi za upeljavo črev-Ijarskega obrta. Dalje je ukrenila peticijo zbornice v Iu.»mostu, naj bi finančna oblaBtva ne smeli zahtevati pregledov o inventarji in bilanci, podpirati, ter na uprašauje, je li točenje sodavode iu limonade dopuščen obrt, ali treba zauj posebne koncesije^
izrekla, da je ta obrt dopuščen obrt. Slednjič se je sklenilo prošnjo tiskarskega gremija v Pragi za premeno tiskovnega zakona in odpravo časniškega kolka podpirati pri visoki državni zbornici in pri visokem finančnem in pravosodnem ministerstvu.
— (Šebreljska štedilna posojilnica) je že potrjena. To je druga na Goriškem. Še-breljska vas sme res biti ponosna, da je s tem za* vodom prehitela mnoge lepe in imovite trge po Goriškem. V delovalnem odboru nove posojilnice so gg.: I K»košar, Jurij Lapanje, Ivan Kacin, Jakob Vojska iu Josip Vojska, v nadzorovalnem odseku gg. Kadenaro, A. Rejec in Ivan Rejec.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Praga 17. aprila. Vsi na nedeljo sklicani delavski shodi v. znanim programom: Delavski praznik dne 1. maja in osemurno delo uradno prepovedani.
Budimpešta 17. aprila. V stolni cerkvi v Vacovu je nek čevljar ustrelil kanonika Kondo, ko je mašo bral. Ustrelil je trikrat na kanonika in vselej zadel. Četrti strel zadel je ministranta. Čevljar je potem ustrelil samega sebe in obležal mrtev v cerkvi. Kakor se čuje, bil je nagib atentatu zakonski prepir mej čevljarjem i u njegovo ženo. V tem prepiru je kanonik kot sodnik odločil čevljarje vi soprogi na korist.
Rim 17. aprila. Cesarica Elizabeta došla je v najstrožjem ineognito v Katanijo. — Nadvojvoda Etaiuer došel je v Benetke.
Beligrad 17. aprila. Danes zvečer bil dvorni obed. Povabljeni so bili regeutstvo, ministri in generali. Danes po noči odpotuje Milan. S poučene strane se zagotavlja, da vlada ne namerava nobenih oficijalnih korakov zaradi odstranjenja kraljice Natalije. Upanje, da se bode ta zadeva poravnala, se Se ni opustilo.
London 17. aprila. Izvestje Iteuterjevo iz Benaresa; Ker so zaradi zgradbe vodovoda hoteli podreti nek tempelj, prišlo j \ na ulicah do resnih nemirov. Prodajalnice so zaprte. Domačini dela ustavili. Odposlali so se vojaki v mesto stražit javna poslopja.
Praga 18. aprila. Čuje se, da pridejo razven nadvojvode Karola Ludovika k otvoritvi razstave tudi nekateri ministri in drugi dostojanstveniki. Prihod cesarjev določen je pozneje.
S n Francisco 18. aprila Angleška ladija „Sanct Katherine" razbila se je na obali Karolinških otokov.    Devetdeset   oseb utonilo.
Razne vesti.
* (Nov časopis) Glasilo starorusin.sko „Cer-vonnja Rus" nehalo je z 13. t. m. izhajati Na mestu njega začel b;.de izhajati nov čaBopis pod imenom „Hahckaja Rn.su.
* (Razpuščeno društvo.) Namestnifttvo v Pragi razpustilo je akademiško društvo „Kinko-noš" ker je društvo sklenilo izjavo, katera potrjuje socijalni program delavcev ter se izreklo, da ho(*e društvo podpirati j>ar socijalne-demokrate češke, ne pa „iniernacijnn.ilih". V teh izjavah našlo je ca-mestništVO prekoračenje društvenega delokroga.
* (li u m u n s k a akademija z n a n o s t i j ) slavila je 14. t. ni. svojo petindvajsetletnico, pri katerej je govoril sam kralj slavnostni govor kraljica pa, poznana pisateljica, čitala je neko novo svojo pesem. Akademiki dobili so v spomin tega dne razne ve*fcje ali manje rede in križce.
* (O s man Ghazi paša,) branitelj IMevne ima nesrečo, kaj ti zaprli so ga, ker je bil baje zapleten v dvorsko zaroto. —
* (Grozen umor) vršil se je včeraj v Budimpešti. V jedni najobljudenih ulic, zaklala je 42 let na, ekscentrična soproga knjigovodje K. v napadu blaznosti svojo 15letno hčerko Olgo. Sosedje čuli so v jutranjih urah grozno kričanje iz stanovanja K. in kmalu potem prikazala se je gospa K. z razvezanimi lasmi, z velikim kuhinjskim nožem v roki, z drugo roko pa je vlekla ubogo deklico, ki jo krvavela z velike rane na vratu. Gospa K. kričala je vedno: „duhoven je vsega kriv" iu je zagnala deklico na tla. Ko so prišli poklicani stražarji, bila je deklica Že mrtva. Morilko odvedli so na opozovaluo sobo v bolnišnici, mrtvo truplo pa v mrtvašnico. 2e lansko leto pokazali so se pri nesrečni ženi znaki blaznosti. Včeraj bila je poBebno razburjena. Ko je soprog šel po zdravnika, dogodila se je nesreča.
* (Umorjeua deklica.) Na neki ogerski pusti v okraji Erdbtebk živi kmet s svojo ženo in jednajstletno, lepo in izredno razvito hčerko. V ponedeljek ni bilo deklice domu iz šole in tudi drugi dan ni bilo sledu o njej    V sredo zapazil jo nek
delavec na polji na novo skopano in zasuto jamo. Ko so prišli ljudje, našli so tri čevlje globoko v jami umorjeno deklico s prehoden i m vratom Morilca so kmalu našli in dobili pri njem tudi krvavo ruto deklice. Po dolzem zaslišavanji obstal je popolnoma svoj zločin. Zvabil je deklico s saboj in jo umoril, ko je dosegel svoj namen. Potem jo je vlekel k že prej skopani jami ter jo tam zagrebel. Zdravniška preiskava je pokazala, da je smrt nastala vsled zadu-šenja, da torej deklica še ni bila mrtva od prizadete rane na vratu in jo je zverski zločinec živo zakopal.
* (Sodnik L^nch.) V državi Texis, v mestu Bremond, zaprli so pred kratkim nekega zločinca Gibsona, katerega je razjarjeno ljudstvo iztrgalo iz rok redarjem, privezalo ob kol in ustrelilo s samokresi. Sodišče ni storilo zaradi tega še nikakega koraka.
* (Hripa v Novem Jorku) širi se bolj in bolj iu pobira strašne žrtve. Samo dne 12. t. m. bilo je 200 pogrebov.
* (Požar v Čik agu.) Pred nekaterimi dnevi bil je v Čikagu strašen požar, ki je uničil dolgo ter izredno lepo ulico VvVst-Madirene. Zgorelo je tudi gledališče v katerem so igrale opice a jeden jedini redar rešil je po svoji hladnokrvnosti in opreznosti življenje 600 ljudem in tudi nekaterim opicam. Ko se je požar začel širiti, hoteli so ljudje iz gledališča bežati, a redar vzdrževal je red držeč v roki revolver in preteč, da ustreli vsakega, kdor ne uboga naredbam njegovim Le pozornosti tega redarja gre hvala da se niso pripeti le večje nesreče. — Skoda iznaša več nego dva milijona dolarjev.
•£ Auatlieiiiiovn ustna vođa in zobni prašek a
ohrani   U9ta, krepča   čeljustno  meso   ter  odpravija slabo sapo iz Ust.
Jodna  Hteklcnica  ustne vode  velja 40 kr. 5 jedna škatlja Zobnega  prašku  20  kr.;  12 steklenic 4 gld.;  12 škatolj hhiuo    K'd. (81—51)
Lekarna Piccoli, „prl angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta,
NaroČila se izvršujejo z obratno pošto proti povzutju zneska.
„LJUBLJANSKI ZVOK"
StO]i
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leto. 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci:
17. aprila.
Pri Mwll«i : GUitler —, Ferv, Simon, Weiss, Peter, DttSskv. MoHkovich, Goldstobi, Frank I Dunaja. — SehluU in r, Jaklirsch 8 sinom iz Kočevja. — Graf, Mannbeimer iz Brna. — Duri is Trsta. — Scvdlor z družiuo i>; Prage. — Maver iz Solnngrada.
Pri Slonu: Iner, Pollak, ProSsinagg b Dunaja. — Adolph ir, Olomoca. — Loučarić iz Selc. — Goldstein iz Velike Kanže. — Engtdaberger z Krškega. — Ekl iz Trbiža.
Pri avstrl|Mk«*iu (-emirji Lauaet it P180. — Herman iz Trbiža.
Pri l»»\ar«k«>ui dvoru : Kleiue.ičič s soprogo iz Zagorja.
Pri jii/iK-m kolodvoru : Pinelb iz Trata. — Silsoher » hčerjo iz Gradca.
MeteorologiČno poročilo.
o	Gab opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
17. aprila 1	7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer	737 !» mm. 7350 mm. 734'4 mm.	5-4° C 130° C 5a<>C	si. vzh. bi. zub. si. zah.	jasno obl. d. jus.	10 4 mm. dežja.
Srednja temperatura 8\T, M 1 0° pod i.onnaloin.
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 15. aprila lHitl.
Bankovcev v prometu 399,317.000 gld.
Zaklad v gotovini    . 245,117.000 .
Portfelj..... 138,026.000 „
Lombard.....22,892.000 „
Davka   pnmta ban
kovfina reserva .   .     52,775-000 ,
Prejšnji teden (—   1,579.000 gld.) (+ 6.000   n )
(— 2,927.000 „ ) (—      864.000   „ )
(_      274.000   n )
92 55 — , 9255
11115 — „ lil 10
101-75 — „ 101-80
98»— — „ 990 -
300-25 — „ 300-
llti'4!) — . 116 50
ID-v^n-aoslca, borza
dne 18. aprila t. 1. (Izvirno telegrariono poročilo.)
včeraj     -- dane«
Papirna renta.....Rbl. 92 55     — gld. 9255
Srebrna renta .....
Zlata renta ......
r>"., marčna renta .... Akcije narodne banke   . .
Kreditne ahoije.....
London .......
Srebro........*     —*—     —   » '~
Napol..........                                            9-24«/, -   . 9 24
C. kr. cekini.......                                   »51     —   , 5-50«/,
Nemške marke......57 10     —   , 57-12»/,
4°/0 državne srečke iz I. 1854      250 gld.   133 gld. 50 kr.
Državne srečke iz I. 1864             100   ,     180 „   75 „
8geraka zlata renta 4°/0.......105 „   40 ,
gerska papirna renta 5°/0......101 ,   4;> ,
Dunava reg. srečke 5°/0  .   .   .    100 gld.   120 „   75 ,
Zemlj. obč. avatr. 4,/tc/0 *'At* xaat- Usti .   .   114 „   — m
Kreditne srečke......100 gld.   187 ,   75 „
Budolfovo srečke.....                          10   „       20 „   50 „
Akcije anglo-AVBtr. banke   .   .    120   ,     161 ,   26 m
Tramway-dru8t. volj. 170 gld, a. v.   .   .   .   220 .   — ,
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije luSne
KISELINE
najboljšo zdravilne in osvežujoče* pijnee,
ki se je vedno dobro obnesla pri /elinlriiili in frevnili boleznih, pri boleznih ledit* in mehurja in jo priporočajo najprvi zdravniki kot bistveno poilpiritluo sredstvo pri Kar-lovovarftkih zilritvl je:i|ili in zdravljenji po rabi teb toplic. (5 — 1)
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
fanta je knjiga:
Razne pripovedke.
lTa,jgrro£so-.-itejScL i-r5.-u.ls:a, pelclenslra. Spisal Cetulie Bfendes; preval Vinko. —TJl^raci. Spisal Sevničan. — SiK-estro--- otročičelc Kalil'oni-ska povest. Spisal Bret Barte; poslovenil Vinko. "CTr^l-čeno ±il-vljer3.:o CeAki spi u Stronpežnickv; prelotil V i u k o. — Cena 40 kr,, po poŠti 45 kr,
IBiiSlO
kupuje <»<i graščin in mlekarskih zadrug tis polletno In t it 11 i d iljso pogodbo
J. BOLfi 11
trnovimi z mlekoni, maslom in sirom na ste U L
Po o. kr. prlv. občni zavarovalnici v Trsta
UBtiino\'IjOUO
ogrsko delniško društvo za vzvratna zavarovanja in za zavarovanja proti nezgodi po toči v Budimpešti
prevzetna zavarovanja
proti nezgodam po toči 25
in *'cer proti gotovim premijam brez obveze na poznejša doplačila.
Uplačana temeljna glavnica iznaži :eden milijon goldinarjev avstr. velj.
Zavarovalnina izplača as /.» sluOaj Ikode točno in kulantno. — Premijo bo mogd plačati tudi ie le po žetvi, to je 30. septembra, ako ho i/.ilu menita. — St.anku, katere so bile zavarovane pn tem /avudu že lani in neto prijavile nik-ikt; škod«', dobe lO ni odpust < d premije, ako se zavarojejo   not a.
P. n- dlanom o. kr. kmetijske družbe dovolil ■e Je brez izjeme 5   ni odpust od premije. §0k"   Pojasnilu daje v LJubljani glavni zastop za Kranjsko, v Gradiških ulicah it 4, v dn -u> ini-.-tih
pa okrajni zastopniki.
(.'J07—1)
Usnje   vzdr?.i  hc  v solncl
iiiciiUo. m v «it/ji tu v rosi
solio n porabo J. lli'iiflikovt'Ktt
mazila za usnje.
/i svoSIJenJo »n voše.e-iij'- Jermen,!m« vosov« poiii-
*l»»t   in   eevlfev   je iietlosc-^ ,       *;-iih e. kr. Iziti), prlv.
und     sv     I iia tekočina urdichl »a usnje.
lziit:lovatelj tii • hi I jo za ta dva mazila JtO mlliUo-v m n j Iti n;i stotue sah valnih pi- -m. s upeHsna ata vsled uk.iza ministerskegS, pri c. kr. vojski, v por.dti pa oelo pri c. kr. visokostih.   rl'a tekočina [e tudi jako dobra za ei
lISH)—iS)
ičtiijn črnih slaurdko^
Cena mazila za usnje:
Jedrni kiia.....gi. J.'Jo
1 hu kleuica št. i . . „ —.HO 1 „ , 2. . „ -.40 1        m        . 3. .  „ —.20
Cena svetilne tekočine:
Vi  s*k:itljica.....gl. —-HO
V, škntljice.....„ —"40
74 » .....n -'20
V«      „ .....n -MO
Prodajalcem in vojakom daje se rab."t. Svari »e pred
gonsrejeufmi iz'dulk). Vsaka ateklenioa in vsaka lkatyioa na znamko: J. Ilemlik, si   Valentin. cioreii|e 4i>
»tri sK«. (ililHO zaloga pri SrliiiNMii^-ii A' UcIm r-|ii V I./tr»l juni; v Olji pri Trami-ii & NU«'k«t-Ju; v Rti u o iljiol pri II oiiiitn-ii : nit .l«'*euiiwth pri licuni.
puškar
T lt o r o v I j a h (Eerlacli) nit KoruNkeiu
Mdehijo in prodaja vsakovrstne nov« puške in revolverje ter vae lovske priprave, patrom- ter tlruuo •Sreijlvo po najnižjih cenah. — Puške so vae pre-»kuNcue na cea. kr. izkudavališoi ter zaznameuovane z znamko tega zavoda. (175—13)
Za izbornost blaga jamči izdelovateij- Stare puške Popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno
Pozornosti vreden stranski dohodek
ki se vedno vekSa in ved let traje, morejo dobiti spretne in zanesljive osebe, ki pridejo mnogo z občinstvom v dotiko. Neomadeževana preteklost Je pogoj. Do služeni žandarji in podčastnik' ;uajo prednost. - Vprašanja pod „0. 8. 1891" Gradec poste restnnte     M —11)
20 hektolitrov dobre
(23H—10)
po 5S gld. hektolitfil produ
Fi-an IM*i.i«i*rlJ
v Tržišči   pofltn Mokronog;.
Raviokar izSls je s rokovas knjiga:
Nova učna metoda o prikrojevanji oblačil za dame.
/h suuioponk iu SS podlaga pri Šolskem pouku spisal in izdal Jlitllja Kun««, k ojalki mojster v LjuMjani.
3 6 tabelami, 40 izvirnimi utorci in z merilno tabelo.
("ena hroš. knjigi kI«I. 8*60< vesanl Rlil.     —-
Poleg te knjige dobiti Je tudi
Knjiga krojažtva
za samopoiik o prikrojov.niji oMi-K zu gospode.
Z 10 tabelami, 50 izvirnimi uzorci, merilno tabeb in z dodatkom slovarčka za krojaško obrt.
Cena vezani knjigi l*'iO.
Obo liiij i-^i izšli sta tudi v n   m  ki izdaj i. N.'.s'o\   za naročevanje  knjig: Sf« Kune. f.jiii»l|iuiH.
Po BOglssnifa l/javab inerudajiiib strokovnjakov j(» podlagn teh prikrojinalnih metod popolnoma sigurna in nsjprlpravuejia /•» NinnopuuU. 1250—4:
jako dobrega lanskega dolenjskega
po L'o   JI o|,j. hektoliter pr>du
(800-6 Ivan Prijatelj,
tr;,-i!\ <■(■   \   *it.   .lail/.ll   na Oii'i'ii^Iicim.
No sahtevanje pošiljajo se uzorci tiefrankovano.  Manj ko 60 iitr»#v jedne vrstu se no pošlje.
Citaj in čudi se!
Kov je vclik:i tovarna v.a
uiv ustavila čtelo, katere ledini zastopnik sera jas, se mi je naročilo, da naj vso sa> logo Bnih
V
mm-
ARO TICHO v BRNU
razpošilja
za vsako ceno sporam in prodani in zatorej dobi vsak navodnik lepo, dobro idočo /-> pno uro v alsto imitiranom p krovu za nečuveno ceno
2 gld. 80 kr.
in dobi poleg tega vsak naročnik, ki so sklicuje na ta lisi. so prekrasno, fino pozlačeno (2.r)9—li)
ub'iio verižico
z zapornico ziimIojiJ.
Ure pošlje po postnem povzetji
Dunajska komisijska zaloga ur
S. Blodck
II 3 Schreigasse 9 S.
NH. Neugajajoee so bres ugovarjanja nazaj vzame.
J^j Ođt*«zke |H   brnskega sukna
|k| 3'10 metrov, — /a popolno jjrtj     obleko,      a <l. :t*7.>.
Odrešili« ^    brnskega sukna g>:
>KJ •" '   metri ir, moderno blago,
»q£|   brnskega sukna
um\ xs vrbne suknje, 2-10 metrov, ■v<}     sgolj i/, volne, 7 glđ«
^i^l *fA S':'okn, boljšo nego platno 1  komad  30  VHtlov,  H ul«l.
Domače olatno
sv.,!.,,, gld. 4T>0.
' , šii,.: i. gld« .v.v.
Sifon
m
y&\ naj uejše »'rste, l koma! .'in \ls\    celih vatlov, gld« S* O.
vk>__
Od rezke
j^j poletne preje grehenice GTJ
i9kI i**4    metrov, — /.-■. ponolno IsR
ibleko.
pop :t gld.
Odrezke za piketne telovnike
s modernimi usorkl, pralne in /.ado tne za popoten telovuik, 1 Kia.
^1 Poietne ogrinjače
vt'rj ''i velike,
g|H sukaič-11, ] kuni. I--JO. ftisto volnen, 1 kom. 'Z
Ripsove garniture s čopki
1 stojeoe i" dvoje pregrinjal sa postelje In (ednegs laraiso, 1 gld.
Oflrezke svilene preje grebenice
I    1 h poln«' lila, o,  lit) 111, t ra, * gld.
><k-
Srajce za delavce
iz najboljšega Molinskega ali Rumburikegs Oksforta, 8 komadi •
itfiHf" l»osiijii so ]>«> poitatua povsetjl. — Dsovel ns*)iioveJiegsj bls>gsj ><r /i, «>!»!»■:. e *s gospode In gospe Se bresplaeno ln fintu*
xVf"   kovaiM). — z nr.oroi /.1* Ur«i|i»ee uvIruiiUo* i»no.       tl',>7—8)
Ljubljanska delniška družba za plinovo razsvetljavo.
Zahvaljuje se za mnoga naročila v preteklem letu. priporoča podpisani odbor vodstvo plinove tovarne v izvrševanje
vodovodnih instalacij
in vseh druzih jednaeih del.
V Ljubljani, dne 4. aprila 1891.
Upravni odbor.
3?»
*
72
Ignacija Faschinga udove
ključavničarnica v Suknarskih ulicah št. 3
priporoča bogato svojo zalogo
ognjišč
solidnega dela po nujni*) ili cenah.
;Zunanja naročila izvrše se točno.
(315)
I
zavarovalno
u življenje v Londonu.
Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko:
Dunaj, L, Giselastrasse l Pešta, Fraoz -Josefsplatz
fit. 1, v hiši društva, št. 5 in ti, v liisi društva.
Društvena aktiva dne 30. junija 1890........... frank. lll.rilO til3 —
Letni dohodki na premijah in obrestih dno 30. junija 1890 ... „       20,084.349 —
Izplačitve zavarovalnin iu rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848).................. „ 884,804.081!'—
V posledojsj dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi uložilo seje pri
društvu za.................. .„ 55)985.975*—
novih ponudb, vsled česar znaša skupni znesek obstanka
drultva na uloženih ponudbah........... n   1.688,812.555'—
Prospekte in tarife, na podlagi  katerih izdaja družba police, kakor ttidi  obrazce za
predloge daje hrezp aćno
itlavua ;i-riinir;: v Ljubljani- u,i Tržtiškej cesti št. 3, II. nadstropje pri < »iiMlri Z<'S(*hliot u. ti«9—y>
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
in (370—5)
Radgonska
čista  stllca.ll£xa.st kiselica.
Glavna zalog*a pri
«T. LININGER-ji
i   I .j u l>l j a n i.   SCiiusUa   <-t»*»lii  Ins.  IttCV« ii.
Prodaja po prvotnih cenah.
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi rdi praktičnih lastnostij iu jednostavnega rabljen j a se. posebno priporoma, kdor In n e sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah /.opet lahko rabijo — Dobiva so v različnih barvah (prav kakor oljnato barve) in brezbarven (ki dafi ■amo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah
Dobiva se v izubijani pri FRAN CHRISTOPH,
IVANU LUCKMANN-U.
izumitelj in jedini i/.delovatelj prisrnega Bvetleira laka za tla, HIAUA& RKK0LIN.
Zaloga piva v Ljubljani prve Graške delniške pivovarne
/družen i pivovarni
Schreiner v Gradci in Hold v Puntig
je pri
amu
• Zoppitsch-u
KIolocL-v-orslse -clice št. 2-3= pritlično
kateri ima  v svoji mestni in  tranzitni  ledenici  v Ljubljani po nizki tovarniški ceni na prodaj (173 6)
najboljše vrste vedno svežega piva
iz zgoraj  imenovanih pivovarn ter pošilja mestnim kupovalcem piva tudi potrebni led na dom brez vseh stroškov.
ifST Na vprašanja odgovarja točno in frankovano.
—   mm - m
■ ■J i ■ * ■ I I■ MM
Volitveni razpis.
V smislu §. 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo letošnje
dopolnitvene volitve občinskega sveta
vršile se kakor običajno v mestni dvorani, in da bode volil:
diić 20. nprlla III. volilni razred, «lm'* 22. aprila II. volilni razred, dne 24. aprila      I. volilni raared,
vaak od H. do 13. ure dopolndne.
Ce bo treba ožje  volitve, vršila He bode v dan po prvi volitvi t. j. dnć 21., oziroma 23. in  25. aprila, tudi dopoludne  od 8. do 12. ure v mestni dvorani.
Izstopijo letos BleđeO gospodje občinski Rvetuvalci, in sicer izmt;j izvoljenih :
a) od III. volilnega razreda: h) od II. volilnega razreda:
Uri bor Ivan, Benealk i Josip.
Kajzel IVroKrin. (Jo^oln Ivan,
Žii^ai* Uarol; (liraNNelll Peter;
c) od I. volilnega razreda: ■ »r. SI are JoMip, \<>lli<»vrli Ivan.
Mej letom sta umrla Mlemun Henrik in Tome k Josip.
Voliti bode torej III. in II. volilnemu razredu po 8 člane, I volilnemu razredu pa 4 člane občinskega sveta.
V Ljubljani, dne 9. aprila 1891.
(304) Župan: <3-ra,esellI s. r.
Najnovejše! Najnovejše!
Dežne plašče«, žakete in mantelete
za dame in dekleta
ima veliko zalogo ter po nizki ceni (829—e*
mrnš^mm
v Ljiihlj <> ni, v Klonovili ulicah.
Največja razpšiljalnica blaga y Brno
Filip Tieho«
(99 — 10
Zelny trh
21.
Radnička ulice 17,
llazpniilja proti povzutju alt predplačilu : Ilninkfga Hiikna, metrov 3'10, za Mlo mofikn olilnkn, dobro baz« <amn gld. li-—. llninkcga sukna, mntrov 3'10, za ctdo monkci obleko, bnljii baze mimo gld. 8"—. Ilrimkiiga »okna, metrov ,'i'lu. na r.nlci imutku obluko, najfinejšo bn/.o HUB0 K'1'- 10'TO. Ilrimkega miku«, črn« b.rvo, metrov 3-iu, zadontujoi- /.a ttalontiko obleko, jako trajno
• gld. B-—.
Metra 2, «a ogrtač, v najflnej&ib barvali in lilagnili vrntah, Himni ifld. 8'—. (jrebenaiito blago  za pranje. (<la  no. kitki  prati,   ho jamči),  v najini veJHili narinib in
barvah, mntrov (i 10, za culo inimko obleko h:iiiui mM 3—. • IsliiiifU platnenega blaga, lahanteTO blago, ki ho na« prati in v čudovitih uzoroih
metrov li'-IO, za eelo modko ..1 J - - k ■ * namn gld. 4 —.
ii n j u I o iz sukanca, :i ■ ■ t r t i 11 k dolgu, gld 1-30; čiata volna lil čotrtink dolgi) gld.   4 —j  popolnoma  crno * ivilnonimi   rutami   (kuHtniriiki robCO za žalovanju)
gld. 4 r.o.
Blago
za ženske obleke
v vs<*b uai'iuib t.kiiujit, izvršliiili iu barvali, n.ij nuvi'j«« iu uaj«'b'^aut-ncjsii za |HiiubiilauHko in |m|i-lmi  sezono IH91/USJ.
Za celo obleko,
dvojno siriko,
v dobri buži 10 m ^ld. 3.50 v boljfii liaži 10 m „ 6"— v fiiiojSi bazi 10 m „ 8*— v najfinsjli bazi, čista volna 10 m „ 9'— v vfilofini bazi, čista volna 10 m „ 18' — francosko blago.
Črni kašmir,
saksonski  izdelok, gladek,
progast, ali rožast: 1   obleka   10   m, gladek
gld. 450. I   obleka   10   m, progast,
gld. 6'60 do nuj fin. vrste.
Angleški sefiri (platno),
najfinejše in nujpraktiftneje za domaće in cestno obleko. Novo!
1 cela obleka v  Ia. bazi
10 m gld. 6*60. 1 cela obleka v lis. bazi
10 t« gld. 4-—._
Francosko blago,
(satini),
ki se sme prati, za kar se jamci.
Za celo obleko,
10 metrov: v dobri bazi    . . gld. 2H0 v fini bazi ....   „ 8*60 v najfinejši bazi     _ 4*50 v atlasasti b;«ži .   „   6"—
Jutni zastori,
turski   uzorrc komplotne dolgosti prve baza gld. 8*60 druge bazo gld  8'60,
Tuniški zastori,
z zlatom pretkani, z velo-fitiimi progami in čopi, kompletna dolgost v vseh barvah gld. 4*60.
Garnitura,
2 posteljni pregrinjali in prt iz juto.... gld. 8*60 iz ripsa   ...     „ 450
Manilske posobne preproge
jako trajne, ostanek 10—11 m gld. 3.40.
Platneno blago
kos ,'in   Dunajskih vatlov.
Cena kosu:
RumburAko stat vino platno, 5 četrtink iirokogld. 6*80,
Kuiubur&ki oksford, pristne barvo, Ia gld. <i*50.
Huinburski oksford, pristno barve Ila gld. 4*60.
Sifon, dobre baze, a gld. 4 5(1, 5 50, G50 do gl.,9—.,
Domače platno, štiri četr-tinko široko, t>\d. 450, 6 Četrt in k gld. 550.
Stefanijsko platno, pet Četrtink široko, popolno nadomestilo za platnene tkanine        9*—.
Atlasasti gradi za posteljne prevlake Ia gld. 8f>0, Ila gld. 5 50.
Platnene rjuhe brez Sivi, komad 2 m dolg gld. 1.10.
Kauefas, Ia bazo za posteljno prevlake gld. 6. —.
Ženske srajce iz Sifona ali moCnega platna, s čipkami, fJ komadov gld. 3"50. iz najboljše Rumburške tkanine s švicarsko vezenino »J komadov gld. 6'—.
Ilustrovani modni katalogi zastonj in franko. -se na zahtevanje od VBega blaga zastonj
— Uzorci pošljejo in franko.
88
Zobozdravnik Schwei|er
stanuje hotol ,Stadt Wien*
(pri Malici) št. 23 in 24 — II. nadstropje.
Ordinira vwnkl dam od 9. 4o 12. ur t- dopoluduo, o«l a. do ti. are popolurine
Ob nedeljah lu priizuikili od 9. do ure.
Najnovejše iznajdbe v zobozdravništvu. — Najboljši plombe, po barvi zobem prikladne. — Za vsa dela se jamči. (120—9)
Tinktura
za želodec.
(Tinctura Rhei Comp.)
lekarja Plceolija v izubijani, narejena z večino iz samega pristnega kineSkega revnja, je ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja je izdelovatelj v zabojfikili po 12 steklenic..
Jedna steklenica velja 10 kr.
(7111—37)
Nepresegljivo za zobe
I. salicilna ustna voda
;ii i>:niitićn>i,   upliva okrepćevajobe, zabranjuje  gnjllobo zf»h ter odatra-n j nje iz ust neprijetni duh. — Jedna velika steklenica 60 kr.
. r (M ca — -r1
i ir
•c o
■ 'I «
I «
sploSno priljubljen, upliva jako okrepcevajoće, obratni j«? »obe »votlo-bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih jo doSlO ninngo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po polti pošilja
lekarna
DMA pl. Trnk:dcz7
diploniovnni posestnik lekarne in kemik poleg rotov/.a v Ljubljani.
Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo.
3 r
2 rt «
2. S
*< it: 5
M° B »
h g. £
5. i *3:
V)
M • "2.
» O) '
£■ o H
g " 3
•si 1 o
7* o S
— s »i.
E S ^ ,
r r a. I
Kvvizdov
korneuburški redilni prašek
za konje, govejo živino, ovce.
Ta prašek rabi se v vseh veejih hlevih z najboljšim uspehom ?.* skoraj štirideset let, osobito kadar živina ne zre ali kadar slabo prebava. Prašek zboljša in množi mleko ter krepi izdatno odporno silo živ ali proti kužninam.
Cena za 1 , zavitek 70 kr., 1 ^"zavitka 35 kr.
Pristno blago ima zgorenjo znamko ter se doni v vseh lekarnah in špecerijskih trgovinah avstrijskih in ogrskih.
P« posti razpošilja se vsaki dan /. glavne zaloge:
Fran •!. I4*vizflu
e. in kr. avstrij. in kr romunski založnik, okrajni (B)        lekar v Korneiibiirgu pri Dunajl. (164)
Dr. Rose životni balsam
je nad .'5i> let znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-ljajoče
domače sredstvo. »)
Velika steklen mi 1 ghl , mala
50 kr,      posti 20 kr. več
Na vseli delih zavoj ni ne je moja tu dodana, zakonito varovana | varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseli lekarnah
Avstro Ogrske. ^^C^S Tam se tudi dobi
'raško nniversalno domače mililo
To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, ćistenje, zrnjenje iu lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine.
V IkatUioab po •'{•'i kr. in ^ 2."» kr. Po pošti ti kr. ver. Na vseli delih zavojnine je moja tu dodana zakonito varstvena znamki«.
0-lcfvaa.a. zaloga
B. FRAGNER, Praga,
U. 203-201. Mafa stran;!, lekarna irmin ', ijftf" V o š t n a r a z p o 6 i 1 j a t e v vsak dan.'
v Ljubljani, Rimska cesta hiš. štev. 10, <lafeta se v najem.   (284—s)
Več O tem pove upravniatvo „.Slovtmskega Naroda".
r
VOŽNJI LISTKI
(13f)—P) pri II /o/<iiisko - ameriški |»;»-rol>r<Ml it i <lriižl»i.
I Kolowratring 9 IV Weyringergasso
DUNAJ.
Prospekti iu pojasnilu točno iu zastonj. Najkrajše, najceneje in najhitreje potovanje.
Mićui uzorci zasebnim naročnikom zaslon,) in trn n k o. Uzorem« kn,jige za krojače, kakeršnih  Jo   ni  bilo, ne-fraukovane in le proti ulo^bi gld. 20, kateri so odra-čuuajo, kadar se blago naroči,
Đlago za obleke.
Perivien in dosking za visoko duhovščino. Predpisano blago za uniforme c. kr. uradnikov, tudi za veterane, gasilce, telovadce, livreje«
Sukna za bi lani  in  igralne  mize.  lodeu   tudi nepre-mucljiv asa lovske suknje, blago, ki s»* sme prati. Popotni plodi gld.  1—11 itd. Kdor hoče kupi t i vrelino, pošteno, trajno, čisto volneno sukno iu ne cenili < un j. ki se ponujajo od vseh strani j in so komaj krojačevegn plačila vredne, obrne naj se na tvrdko
Jan. Stikarofsky v Brnu.
Največja zaloga sukna v Avstro-Ogrski. Rnzume se, da ostaje mnogo ostankov v moji zalogi, v kateri je vedno za 1 , milijona gld. avst. volj. blaga, in pri moji svetovni trgovini: vsak pameten človek pa mora spoznati, da se od takih malih ostankov iu odrezkov uzorci ne razpošiljajo, ker bi pri več sto liaročbiih zn u/.orce nazadnje ničesa ne ostalo, in je torej sleparija, če nekatero trgovine s suknom vzlfc temu inserirajo uzorce od ostankov in odrezkov in so v takem slučaji uzorci le od kosov iu no pa od ostankov, nakana takega postopanja je oćividnu.
OMllllki. l«i iu- uu'ij'i".      /itiii<iij:i|>i uli s,, j. i iloimr vriip. Ilurvn, iluluunt, cena nuj ho pri mirne 1.1 intinknv lia/.iiuiii.
Itazposilja se le proti povzetju, mul gld. 10'— (98   10) franko.
Dopisovanju v iioinS.iiii, tu i.hnvsimi. . ••■ i mi, pnlmini, i Ulijaiinčini in fmiuMiSčIni.
ZAEOL TILL, LjuUjana, Špitalske ulice 10. |		
Archiv fur Heimatskunde Krains von Frani Schumi Geschichtsforschungen, Quellen, Urkunden und Regesten. 4 zvezki, namesto lil        le 9*85«	Prirođojis v pioM živalstvo v 250 podobah v porabo pri nazornem nauku. Cena 3 gld.	Poslovne knjige, kopirne knjige, knjige beležnice, za-pisne   knjige, naročninske knjige, belezni bloki, knjige za perilo, skrilne knjige, potne papirne knjige.
Pisni papir: Koncepfni in kancelijski papir za odvetnike, urade, trgovce, vojaške pisarne in notarje. Dokumentni papir.	Velika zaloga vsega šolskega orodja.	Vse risalne materijaiije: Risala, risalne deske, risalna ravnila, kotniki, ravnila, kockasta ravnila, prožne deščice,  pritrjeval ni žebljički,  skledice za tuš, barve, čopiči, tuš.
Novosti v papirni konfekciji, cartes de correspondance, razkošne kasete, najfinejše narejene, s cvetlicami in i   raznimi umetnimi utiski.	Pisni papir s Mi v kasetah in mapah, v formatu četrtinke in osmerke, s pismenimi glavami in tiskanimi firmami. V i z i t n i c e,	Utisnjeno galanterijsko blago iz usnjene lepenke, omotki za cvetlične lonce, toki za krtače, i toki za užigalne klinčke, okenski pred Jožki, 1 mizni položki, šivankine blazinice, delavske tor-bice, pečni zastori, časopisne mape, stenske torbe, torbe za karte, okviri za fotografije, svetil- j nični krožniki, papirni koši, srajčnovratniški kartoni, toki za glavnike, krožniki za kozarce, toki za škarje, Etageres. 1708-24)
190^56
•X.  Močile v Novi   vjinI  pri Rakeku
a sprejme takoj
učenca
za prodajaln ico z mešanim blagom. — Več se izvo pri do tićniku. (810—1)
Knjigovodjo
veščega in spretnega ter zmožnega slovenskega in nemškega jezika, vaprejme plvovarna ({ONpoda ttiniona kiikcr-a v Zalel (Štajersko)- «306.'])
Velikansko peso
v<k€?iio   <!rt<'lj<»   (Luzerne), mnogovrstna sniM nu xii vrle in travnike, zanesljivo kaljiva
prodaja po najnižji coni (115—8)
Peter Lassnik v Ljubljani.
C. kr. izklf. priv.
pivo
z žičastim (drate-nim) zamaškom
no najizbornejfta, obe« priznana pripravu, da ne pivo v/.dr/, i dolgo sveže in dobro. — Dobivajo se v vedi kosti po
Vi 7/io in I liter
h potrebnimi klejavlml (gumijevimi) oeviml po jako nizki  ceni  v  LJubljani pri
Franu Kollmann-u
zaloga Hteklenine, porcelana in svetilk. (1H0-10,
Na prodaj
8ta dva zlikana posteljnjaka in jedna umivalna miza, v Prulah h. št. 27, v I. nadstropji. (ai3)
Najlepši in najcenejši
otroški vozički
se dobe v zalogi (318)
Kočevske domače obrti v Ljubljani
IŠelenbnrKove nllce št. 4.
Na najnovejši in najbolj fii način
niaflCne (33—27
♦ zefee in 5*obav{u>
ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja i»IoiuIm>-vttnj« in   vse  sobne  0|teranije, — odstranuje ■obue bolečine z usmrtenjem živca
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradecketra čevljarskega) mostu, I. nadstropje.
Sezija je z dne 1. aprila do konca oktobra.
TOPLICE
n;i   1 Irvatslfem,
od Zagorjanske zclez'iifiku post« je ..Succt Eripinako toplice*' jedno uro oddaljene. Do <ine 1. junija in od septembra dulje stanovnina za 2-iu/o znižana. Mogočno auroteiino HO do 86* R. gorkote, Eminentna zdravilna moč pri protinu, trganji po mišicah in sklepih, udotrpu, išiji, neuralgiji, kožnih boloznih in ranah, kronični Brightovl bolezni itd. Vrliki basini, posamično in banjske kopeli, potilnice, mastŽH, elektrika. Zu vs.-iko ugodnost je skrbljeno.   Nizke cene.   Zdravnik: «lr. Josip Melngerl. ^295—1)
priporoča
Krasne	vrhne suknje	za	gospode	od 10	gld.	do	30	gld.
>•	obleke	>•		„ 12	11		34	ii
•>	vrhne suknje		dečke	„ 6	11	11	18	ii
»	obleke	>•	11	„ 4	11	11	18	ii
iz dobrota, solidnega Graškega in Brnskega blaga v veliki
izberi j30-.;)
M. NEUMA1TN
v Ljubljani, v Slonovih ulica.h.
Zahvala in priporočilo.
Podpisana usoja se najuljudnejc zahvaliti p. n občinstvu tu in po deželi za njenemu pokojnemu soprogu MitltMU I*i»ii»m mnogo let izkazano zaupanje in obila naročila.
Zajedno se usoja javljati, da bode i nadalje vodila na tukajšnjem mestu dobro poznato in na dobrem glasu uže od leta L864. obstoječe
Maks Patatovo
mneteljno in svilnato barvarstvo, suknostrižbo, natiskarstvo, barvanje p a volna teg a in suknenega blaga, ubeljenje, istotako kemično snaženje.
Zagotavljajoč v obče zadovoljivo, brzo in e.eno izvršitev vseh v barvarsko obrt spadajočib naročeb, priporoča se mnogobrojni naklonjenosti
odličnim spoštovanjem
IVI arij a Patat
mmeteljno In. svilnato "barvarstvo (816-rl)      Ljubljana, Sv. Petra cesta hiš. št. 32.
Jeden jedini poskus prepriča vsakoga, da je
acfjetfitf
m*
gotovo najboljše sredstvo proti vsem mrčesom,
ker uniči b presenetljivo močjo in hitrostjo — kakor nobeno drugo sredstvo — vsake vrste gomazen do zadnjega sledu.
Najbolje porabil« ae to sredstvo u pomoijo razpraillne Z a. oh erl in-o ve brizgalnloe.
Zacherlina ni zamenjati z drugimi praski proti g o m a z ni, kajti Zacherlin je specijaliteta, katere ni drugače dobiti, nego
v zapečaćenih steklenicah, na katerih je ime J. Zacherl.
Kdor torej zahtevo Eaeberl in. clol»f p u kak |»ra&ek v Nkatlfiel ali v /avitku. je jalovo VNakokrat goljufan.
I*ris(ii<» blago Ne «1ol»i: (979—8)
Ljubljana: Mihael Kastner. Anton Krisper. H. L. Wencel. Pe.tor Lassnik. Jan. Luckmann.    Ivan 1'erdan.   Jeglič & Leskovie.   J, Klauer.   Ivan Fabian.
Ed. Mnlir.   Ferdinand IMautz.   A. Sarabon    Viktor KchitTor. Behnisnlg & VVeher.  Josip Terdlna.
Karol Karinger. Postoj Ina:
flkofja Loka Borovnica : Kočevje :
Vel. Lašičo : Kriko:
Dvor. Hrib Idrija: Kranj:
Lož:
Anton Dietricii. Fran Koga), Bedvik Fabian i-
Fran Verbič. Fran Kre.nn. Fran Lot. Ivan Justin. Rupert Engelsberger,
Anton .Ingovic. Aut. Kline. A. Bornr. Fran Kos. Fran Dolenc. Kuro! Sitvnik. Vilj. Killer. Karol Fabiat.i. Fran Kovač.
I Koatanjevtoa: Alojzij Oattob.
Litija: Mokronog: Vrhnika: Oor. Logateo: Radovljica
Radeče :
Novo meato: Zagorje:
Kamnik i Travnik: Črnomelj
Lebinger&Bergmann. Anton Majcen. M Brllev. Peter Hladnik. A. Roblek. Friderik Ilomau. Davorin 1'odlesnik.
Fran Trevonik. Adolf Panzer. Brstovika ikladniua .konauran« društva". lv;in Miiller sen. Edin. Zanger. Fran Kovač. A»id. Liieluier.
Lud. Pera.
Občna
DEŽELNA RAZSTAVA
v proslava stoletnice prve obrtne razstave leti 1791 v Pragi
pod pokroviteljstvom
Njegovega ces. in kralj. Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Josipa I.
od dne 15. maja do dne 15. oktobra 1891.
Veda« uuietiiONt« oort, ir.ouil je«leljwlvo,  MloveNiioNti.  zaeaMiie ni/Niave.
Nveier vodaiiiet, sl»o«IJ. loterija i. i. «1. (959—41
Izdajatelj in odgovorni urednik: .loHip N o 11 i.