^^^^ ^Ě Glasilo Občine Lukovica 10	^
Roi^oiuniac
Maj 2009, letnik XI, številka 5
ítent
d.o.o.
ZASEBNAZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ
Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
•	popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje
•	zobna protetika z uporabo sodobnih materialov
•	zdravju prijazna brezkovinska keramika
•	beljenje zob
ODPRTO TUDI OB SOBOTAH
ÍL4. 01 7'1'ië 14(>, ijfiiu 041 KS!!
LVabimo vas na odlične domače koline, kosila in večerje.
DELOVNI ČAS:
od poned. do sobote, od 9. do 22. ure nedelja od 8. do 14. ure SREDA ZAPRTO
• HeLelici
goslttna & sobe
CcbcInrskJ ctnlcr Skivctiiji: Bnlu pri Lukm'iiri 3
Odprto vse dni v tednu. Vabljeni! Za vas smo odprli nov letni vrt. Preživite prijetne trenutke pri nas-
Za rezervacije poklîcttê 01 /72 96 113
f ilriir-lí^
■ 'ifJfUI.-IlLH-
aL^rr-.'t. kufiinji • riiiL: n . . "DQiL/ïFiic-jvL-^. r fLjijírnj aLjn^r^.
AVTOŠOLA LONČAR d.o.o.
Slamnikarska 1a 1230 Domžale
01/724 84 20
Poletni tečaji CPP
15. 06. 2009 06. 07. 2009 in 17. 08. 2009
Prijave sprejemamo na 031 209 501 ali na e-mail: avtosola.loncar@volja.net
Uvodnik
Majska številka Ro-kovnjača pred dvema letoma je bila prva, ki sem jo kot odgovorna urednica, skupaj z novim uredniškim odborom, pripravila in uredila. Spomnim se, da sem svoj uvodnik namenila ljubezni in družini. Veliko stvari se je zgodilo v dveh letih in tudi sama sem se prek urejanja našega glasila veliko naučila, predvsem na področju naših medsebojnih odnosov, ki nas spremljajo vsepovsod. Srečujem dobre, poštene in ljubeče ljudi, še več pa je takih, ki drugim želijo slabo in mislijo samo na svoj lastni interes. Zavedam se, da taki pač so, in razmišljati o tem, da bi jih lahko spremenili, je utopično. Pa vam povem, da se mi smilijo, in to zaradi tega, ker se ne zavedajo, da z večjim nerganjem in negodovanjem uničujejo same sebe, če pa je posredi še želja po oblasti, pa sploh. O tem je razmišljal že Shakespeare, ko je napisal tragedijo Macbeth, mislim, da med nami kar mrgoli »Macbethov«. Na tem mestu želim dodati še eno misel, ki mi je ni težko izreči, in se je tudi ne bojim izreči: najbolj mi gredo na živce ljudje, ki na račun pripadnosti svoji politični opciji agresivno zagovarjajo neka svoja stališča in si vse prevečkrat dovolijo prestopiti meje ter si dovolijo posegati prav povsod. Saj nimam nič proti političnim strankam, saj sem tudi sama občinska svetnica v Domžalah, vendar lahko glasno in brez sramu povem, da nikoli, ampak res nikoli, ne bi divje prikimavala in slepo sledila ter verjela v tisto, kar mi bi želela diktirati neka politična stranka. Mislim s svojo glavo, imam svoje trdo izoblikovane vrednote in stališča, ki niso naprodaj za ceno nobene politične pripadnosti. Premajhen narod smo, da bi se delili pa političnih barvah, držati moramo skupaj, si med seboj pomagati, sodelovati, spodbujati ter drug drugemu želeti dobro, kaj dobro, najboljše. Toliko, v razmislek. Prijazno vas pozdravljam! Vaša urednica,
Katarina Karlovšek
Rokovnjač
Glasilo občine Lukovica
Vsebina
Uvodnik	3
Dogodki v Lukovici	4
Hoferjev kotiček	5 Intervju: Brigita Nojič, naša ravnateljica 6
Novo gasilsko vozilo na Prevojah	7
Aktualno	8 Šola in vrtec pokata po šivih
Dogodki	11
Iz občinske uprave	21
Obvestila	23
Otroci	27
Politika	29
Šport	32
Pisma bralcev, zahvale	35
Mladinski pevski zbor Ciklamen OŠ Janka Kersnika Brdo in Otroški pevski zbor Kresničke OŠ Janka Kersnika Brdo
Vabita na
DOBRODELNI KONCERT
»Bolj pravljica kot res«
v ponedeljek, 1. junija 2009, ob 18.00 v avli OŠ Janka Kersnika Brdo.
Gosti: Mladinski pevski zbor OŠ Šmartno pri Litiji
Vljudno vabljeni!
Prostovoljni prispevki so namenjeni pokrivanju finančnih stroškov tekmovanja!
Leto je naokoli, spet bo žur s PGD Prevoje
Konec maja se nam obeta zdaj že tradicionalna gasilska veselica PGD Prevoje. Prevojski gasilci smo se tudi letos odločili, da se krajanom oddolžimo za vsa sodelovanja in zato znova organiziramo veselico.
GASILSKA VESELICA
bo že to soboto, 30. maja, ob 19. uri na športnem igrišču v Šentvidu pod šotorom. Slabo vreme ne sme biti izgovor za neudeležbo, saj nas bo grel in nam pete brusil ansambel Nagelj. Za dobro hrano in pijačo je seveda poskrbljeno, ne bo pa manjkal niti srečelov. Zato vas še enkrat lepo vabimo na veselico, da se malo poveselite in si popestrite večer z dobro družbo in s plesom.
PrEVOJSKE gasilke iN gasilci
PREDSTAVITEV KNJIGE »GRAD BRDO SKOZI STOLETJA« IN RAZSTAVA FOTOGRAFIJ
Razstava fotografij Andreja Blatnika in javna predstavitev nove knjige -monografije o gradu Brdo bo
v četrtek, 4. junija 2009, ob 18. uri v grajskem parku na Brdu pri Lukovici.
Za dobro vzdušje bodo poskrbeli glasbeniki s tradicionalno ljudsko srednjeveško glasbo.
Vljudno vabljeni!
Občina Lukovica, Lovska družina Lukovica Lovska družina Šentožbolt - Trojane in Lovska zveza Slovenije vabijo na
KONCERT V OKVIRU 36. SREČANJA LOVSKIH PEVSKIH ZBOROV IN ROGISTOV
v soboto, 13. junija 2009, ob 17. uri na Veiderjevem trgu v Šentvidu.
Nastopil bo tudi Moški pevski zbor Janka
Kersnika in otroci vrtca Medo. V okviru koncerta bo tudi odkritje spominskega obeležja biologu, šolniku in naravovarstveniku prof. dr. Stanislavu Bevku.
Vljudno vabljeni!
Naslednja številka Rokovnjača izide 26. junija, rok za oddajo prispevkov je 14. junij. Svoje prispevke lahko pošljete po e-pošti na naslov rokovnjac@luko-vica.si ali katarina@rta.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva, GSM urednice 051 365 992.
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorna urednica: Katarina Karlovšek; uredniški odbor: Milena Bradač, Danilo Kastelic, Rok Avbelj, Leon Andrejka; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, uradne ure vsako prvo sredo v mesecu od 17. do 18. ure; jezikovni pregled: Vesna Muhič; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: Utrinki iz Občine Lukovica v mesecu maju.

Športna prireditev v Krašnji
13. Šraufov
spominski
pohod
Krašnja, 16. maj 2009 - Športno društvo Krašnja je letos organiziralo že tradicionalni, 13. Šraufov pohod, v spomin na njihovega društvenega kolega, alpinista Staneta Bela-ka - Šraufa, ki se je konec leta 1995 ponesrečil v naših gorah. Pohoda se je udeležilo 152 po-hodnikov, podali pa so se lahko na dve poti, krajšo 16-, in daljšo 27-kilometrsko.

Udeleženec pohoda Franc Znidaršič iz Ljubljane: »Pot je zelo v redu pripravljena, prehodil sem daljšo traso, potreboval sem 6 ur hoje, dve uri je bilo pa vmes še pavze. Pohoda se udeležim vsako leto.«
ži tudi veliko znanih Slovenk in Slovencev, tako estradnikov kot tudi nosilcev olimpijskih medalj. Ena izmed bolj priljubljenih prireditev, ki jih organizirajo, je tudi vsakoletni Pohod za krof, ki bo tudi letos v oktobru. Sicer so pa člani društva nekoliko razočarani nad nenaklonjenostjo občinskih veljakov pri organizaciji prireditev v njihovem kraju, želijo si več
Predsednik društva in glavni organizator prireditve Marjan Štrukelj in prvo ime kamniškega turizma Miran Jereb
Po besedah predsednika društva, Marjana Štruklja, so pohodniki za daljšo pot potrebovali 6 do 7 ur, za krajšo pa od 4 do 5. Pohodna trasa je potekala: Krašnja, Koreno, Lipa, Češnjice, Rakitovec, Kekec, Špik (najvišji vrh v občini), Poljana nad Blagovico, Zlatenek pri Blagovici, Veliki Jelnik, Krajno Brdo, Golovec, Krašnja. Ob pohodni trasi so člani društva zagotovili dve čajno-sadni okrepčevalnici, vsak pohodnik pa je na cilju
i
Ciril Podmilšak in Teja Zakrajšek sta evidentirala pohodnike ob koncu pohoda. Šraufov pohod vsako leto v Krašnjo privabi vedno več pohodnikov, večina jih je iz sosednjih Občina Lukovica
prejel spominski obesek, čevelj iz gline, praktično blazino za sedenje in topli obrok. Pri pripravi dogodka so sodelovali številni člani društva, ki tudi sicer veliko svojega časa brezplačno namenjajo delovanju društva, ki deluje že 38 let. Društvo je znano tudi po tem, da se njihovih prireditev udele-
Franc Avbelj iz Zaloga pod Sveto Trojico: »Pohod je bil v redu, tri ure in pol smo potrebovali za krajšo pot. Na pohodu sem letos drugič in z veseljem se bomo s kolegi po pohodu malce zadržali na prizorišču, kjer je dobro poskrbljeno za zabavo in vlada dobro razpoloženje.«
posluha in pomoči. No, žal na prireditvi resnično nismo ugledali nobenega znanega obraza iz vodstva občine. Morda se nam pridružijo oktobra. Sicer pa gre velika pohvala organizatorja družini Urankar iz Lipe in Glasovim iz Jelnika, ki se družinsko razdajajo za prireditev, ter številnim sponzorjem, brez katerih te prireditve ne bi bilo. Za vse udeležence je bilo poskrbljeno tudi z zabavo z ansamblom Art, organiziran je bil tudi srečelov.
Franc Zakrajšek iz Krašnje, član Športnega društva Krašnja: »Daljšo pot sem prehodil dvakrat, in sicer enkrat včeraj, ko smo trasirali pot, drugič pa danes, že ob petih zjutraj smo se podali na pot, na cilj sem pa prišel ob 11. uri.«
Članice Društva podeželskih žena Lukovica so navduševale z okusnim pecivom in domačim kruhom, turistični vodič Evgen Ličen pa z izvrstnim poznavanjem naše občine.
Predstavitev občine Lukovica v Arboretumu Volčji potok
Občina Lukovica se je tudi na letošnji razstavi cvetja v Arboretumu Volčji Potok predstavljala v okviru Podjetje regije. V soboto, 25. aprila, so članice Društva podeželskih žena, turistični vodič Evgen Ličen in predstavniki Domačije Rus številnim mimoidočim predstavljali turistične lepote naše občine in bogato kulturno dediščino.
Pridne roke naših deklet iz Društva podeželskih žena so pripravile velike količine kulinaričnih dobrot in z njimi navduševale mimoidoče. Evgen Ličen je številnim tujcem, ki so letos obiskali razstavo, predstavil lepote naših krajev, predstavniki Domačije Rus pa so predstavljali pestro kulturno dogajanje na njihovi domačiji. Predstavitev občine Lukovica je bila več kot odlična in hkrati dokaz, da imamo enkratne možnosti, da se turizem v občini lahko še bolj intenzivno razvije.
Otvoritvena regata na Gradiškem jezeru
Obala Gradiškega jezera je v soboto, 25. aprila, ponujala pravo morsko vzdušje. Letos, že drugo leto zapovrstjo, je bila organizirana otvoritvena regata državnega prvenstva v tekmovalnem razredu MINI 12, ki je v koledarju jadralne zveze Slovenije.
Jadrnica MINI 12 je rekreacijsko tekmovalni enosed in ima vse, kar imajo velike jadrnice. Tudi tokrat so za dobro počutje poskrbeli člani Turističnega društva Gradišče z gostinsko ponudbo. Poleg številnih tekmovalcev so se ob obali jezera zbrali številni ljubitelji narave, v lepem vremenu so uživali ob vodi in se sproščali v prelepem naravnem okolju.
Morsko vzdušje v Lukovici
Hofer se zavzema za ljudi, okolje in gospodarstvo
Ste se že kdaj vprašali, v čem se razlikujejo diskontni trgovci z živili? Ugodne cene lahko ponuja vsak. A le redki zagotavljajo maksimalno kakovost izdelkov in storitev ter prevzemajo odgovornost za ljudi in okolje. Med njimi je zagotovo Hofer, dinamično in hitro rastoče podjetje, ki ni osredotočeno le na lastni dobiček. Hofer je prepričan, da se socialna odgovornost ne sme končati pred njihovimi vrati.
Iz regije za regijo
Ponudba živil z najrazličnejših koncev sveta narašča iz dneva v dan, vendar se potrošniki vedno raje vračajo k izdelkom iz domače regije. Ponudba slovenskih proizvajalcev je izredno kakovostna in tega se kupci zavedajo ter to tudi cenijo. Domači izdelki na policah trgovin obenem pomenijo tudi krajše dobavne poti in s tem manjšo obremenitev za okolje. V trgovini na drobno so regionalna partnerstva izredno pomembna, saj še dodatno krepijo proizvajalce in izboljšajo kakovost njihovih izdelkov. Ker se Hofer zaveda pomembnosti svoje vloge na lokalnem gospodarskem in delovnem trgu, vedno boljintenzivno sodeluje z regionalnimi proizvajalci.
Hofer: odskočna deska v zavidljivo kariero
Tisti, ki delajo z vnemo, lahko pri Hoferju poklicno veliko dosežejo, pa najimajo univerzitetno, srednješolsko ali osnovnošolsko izobrazbo. Za mnoge zato zaposlitev v Hoferju ne pomeni le službe, temveč tudi prvi korak na poti k uspešni karieri. Diskontni trgovec svojim zdaj že skoraj 700 sodelavcem
Hofer zaposluje le najboljše med najboljšimi
iz Slovenije poleg raznolikega in zanimivega dela ponuja tudi številne možnosti nadaljnjega izobraževanja in najrazličnejše kari-erne priložnosti.To pa še nivse. Hofer je izjemno privlačen delodajalec tudi zaradi nadpovprečno visokega plačila.
Moderna tehnologija varuje okolje
Hofer je na področju varovanja okolja ovrgel marsikateri kliše, saj je učinkovita izraba modernih tehnologij pri vodilnem diskontnem trgovcu visoko na lestvici prioritet. Zaradi zmanjševanja porabe goriva in količine škodljivih emisij je Hoferjev vozni park sestavljen le iz modernih in predvsem dobro izoliranih tovornjakov. Večina poslovalnic je ogrevanih z zemeljskim plinom oziroma ekstra lahkim kurilnim oljem brez žvepla. Zaradi uporabe okolju prijaznih goriv je poraba energije minimalna, s tem pa se zmanjša tudi količina škodljivih emisij.
Hofer varuje okolje tudi z modernim voznim parkom
Pitna voda je predragocena za zalivanje
Hofer je na področju gospodarnega ravnanja z vodo še enkrat več korak pred konkurenco - kjer uporaba pitne vode ni potrebna, se Hofer poslužuje deževnice. Zelene površine ob logistično-distribucijskem centru in upravi se zalivajo pretežno z deževnico, ki se zbira na strehi logistično-distribucijskega centra. Voda za čiščenje tovornjakov se po uporabi prečisti, tako da jo lahko v avtopral-nici zopet uporabijo. Tudi deževnica, ki odteče s parkirnih prostorov ob poslovalnicah, se zbira in nato prečisti, preden se spet vključi v vodni krogotok.
Vse za dobro počutje
Hoferjeve poslovalnice imajo moderno in hkrati preprosto arhitekturno zasnovo, ki poskrbi, da se vsaka poslovalnica lepo zlije z okoljem in okoliškimi stavbami. K dobri umeščenosti v okolje pripomore tudi urejena okolica poslovalnic. Posebnost poslovalnic je veliko število oken, skozi katera prodira dnevna svetloba. Hofer na ta način poskrbi, da se tako kupci kot tudi zaposleni v poslovalnicah počutijo kar najbolje.
Diskontni trgovec kot utiralec poti
Pri gradnji dovozov do svojih poslovalnic Hofer misli na vse udeležence v prometu. Za ohranjanje tekočega prometa v bližini svojih poslovalnic gradi krožna ali semaforizirana križišča. Stroške gradnje dovoznih poti do novih poslovalnic v celoti krije sam.
Hofer ohranjanje okolja, zadovoljne kupce in motivirane sodelavce vidi kot edino pravo investicijo v prihodnost. S tem pa konec koncev pridobimo vsi.
Brigita Nojič, ravnateljica Osnovne šole Janko Kersnik
»Če imaš nekoga ob sebi, ki trdno verjame vate in te podpira, lahko uspeš.«
Gospa Brigita Nojič je po poklicu specialni pedagog ali po starem defektolog - to je delo s populacijo otrok s posebnimi potrebami. Pred mnogimi leti je delala kot negovalka v zavodu za otroke s posebnimi potrebami, svoj poklic je vzljubila in želela si je poglobiti svoje znanje. Nadaljevala je šolanje, ravnateljica na naši Osnovni šoli Janka Kersnika je že eno leto, in ves čas sem imela malce slabo vest, ker se nama do zdaj ni uspelo dobiti in malce poklepetati z namenom, da jo spoznate vsi, ki prebirate naše glasilo. Zavedam se, da je mesto ravnatelja na osnovni šoli zelo pomembno, od tega je v veliki meri odvisno, kako se naši otroci počutijo v šoli, koliko znanja pridobijo, predvsem pa se mi zdi zelo pomembno, da v šoli vzljubijo in začutijo velik pomen šolanja in izobraževanja. Z gospo Nojič sva se prijetno zaklepetali, je zelo zanimiva, odprta in pozitivna oseba in vesela sem, da sva se spoznali. Sicer kot ravnateljica vodi centralno Osnovno šolo na Brdu, podružnični šoli Blagovica in Kra-šnja ter vrtec na Prevojah, kar predstavlja 109-članski kolektiv za 557 otrok. Je tudi avtorica knjige Posebne potrebe in spolnost, v kateri opisuje spolnost pri invalidih in ljudmi s posebnimi potrebami, kar je pri nas tema, o kateri neradi govorimo in jo slabo poznamo. Katarina Karlovšek
Gospa Nojič, nam lahko poveste kaj o sebi?
Rojena sem bila na Ptuju in sama nisem živela pri starših, že v najbolj rosnih letih sem spoznala, kako pomembno je, da imamo podporo najbližjih, to je lahko tudi učiteljica. Tako podporo sem imela tudi sama, prepričana sem, da ti lahko uspe samo, če verjameš v tisto, kar ti pove nekdo, ki dobro misli. Prav zaradi tega zelo dobro razumem otroke, ki prihajajo iz rejni-
ških družin, poznam občutek, kako je, ko ne veš, pri kom boš živel in kako boš preživel. Končala sem pedagoško gimnazijo ter zaključila višjo pravno šolo, kar me ni preveč zanimalo, ker rada delam z ljudmi in za ljudi. Kot negovalka sem delala v zavodu za otroke s posebnimi potrebami, pri 36 letih sem se vpisala na študij defektologije, preprosto zato, ker sem želela spoznati svoj poklic. Študirala sem ob delu in družini, ki me je močno podpirala, prišla sem tako daleč, da danes zaključujem doktorat.
Tudi tukaj se potrjuje sporočilo, če imaš nekoga ob sebi, ki trdno verjame vate in te podpira, ti lahko uspe. Tudi če nimaš ob sebi podpornika najožjega kroga družine, se vedno najde nekdo, ki verjame.
Zato je bilo meni pomembno, ko sem prišla na to šolo, verjeti v otroke, ker so dobri, zame bodo otroci vedno na prvem mestu. Zmeraj. Verjamem vanje in jim zaupam. Res je, da ima vsak otrok otroške sanje, in vsak od nas ima otroške želje, tudi nagajivost, ki se kdaj kaže kot problem, ampak na koncu nas to tudi okrepi.
Če se dotakneva ta trenutek zelo pereče teme: šola poka po šivih, stavbo bo treba počasi sanirati. Kakšna je trenutna situacija?
Župan je predstavil problematiko šole najprej učiteljskemu zboru in pozneje tudi svetu staršev. Gre za problematiko pomanjkanja prostora, nujno potrebujemo tri nove učilnice. Sicer je stavba stara, zgrajena je bila leta 1960, protipotresno ne ustreza današnjim predpisom, sanirati bo treba streho, manjkajo individualni kabineti, učilnice, notranja oprema, inštalacija je stara, tako vodovodna kot električna. Obnoviti bo treba centralno peč itd.
Bi bilo v tem trenutku bolj smiselno razmišljati o gradnji nove šole?
Sicer so vse možnosti odprte, res pa je, da so krajani zelo navezani na lokacijo te šole. Iščemo možnosti tukaj, na tem mestu, izdelujejo se že meritve, da vi-
dimo, kašna je statika stavbe. Razmišljati pa moramo tudi o večnamenski dvorani in športnem objektu. Tudi dvorana za kulturne prireditve je premajhna za dejavnosti, ki bi se tu lahko odvijale, skratka, trenutno pridobivamo finančne ocene, kaj bi bilo bolj smiselno, ali novogradnja ali zgolj sanacija in nadgradnja obstoječe šole.
So mogoče že kakšne konkretne akcije?
Konkretne akcije so bile v smeri ozaveščanja, predstavitve možnosti in želja po informaciji s strani občine, kakšen je dolgoročni načrt razvoja občine. Če to drži, kar slišim, da se bo število ljudi v občini še povečalo, je najprej treba poskrbeti za tisto osnovno dobro počutje naših otrok v šoli.
Kdaj pričakujete, da bo padla prva odločitev o tem, ali če drugače vprašam, kje bo občina dobila denar?
Iščejo se možnosti javno-zasebnega partnerstva in kreditiranja. To je treba še preveriti. Seveda brez podpore občinskega sveta ne bo šlo. Zato bi želela, da se občinski svetniki seznanijo s stanjem na šoli in da vidijo konkretno situacijo, in to ne zgolj iz papirjev. Treba bo postaviti prioritete, morda iskati sredstva tudi pri evropskih skladih. Tudi tukajse lahko marsikajpridobi. Predvsem pa je treba postaviti strategijo razvoja šolstva v občini, potrebujemo kratkoročne in dolgoročne plane.
Kaj je trenutno najbolj nujno?
Kratkoročno potrebujem tri učilnice, to je prva stvar, da ne govorim o šolski knjižnici, ki nima prostorov za normalno branje, kajšele za kakšne dejavnosti, in zato bi želela, da se svetniki seznanijo s pravo situacijo na šoli. Dolgoročni plani so nov prizidek oziroma nova šola. Ta lokacija šole je čudovita, odmaknjena je od glavnih prometnih poti, imamo veliko zelenja, lokacija je fenomenalna, na tem prostoru se da marsikaj narediti.
Dela in izzivov vam ne bo zmanjkalo, kako se pa sicer počutite tu, v naši občini?
Izredno sem vesela, da sem prišla v ta kraj in verjamem ter upam, da bomo vsi skupaj lahko dosegli cilje, za katere se bomo odločali skupaj.
Naši otroci, lahko rečem moji otroci, imajo cilje, želje in velikokrat tudi rešitve za doseganje teh ciljev, znati jim moramo prisluhniti.
Mi jih moramo znati voditi in slišimo jih lahko skupaj. Zato prosim vse starše, da jih pri njihovih dejanjih podpirajo, da podpiramo drug drugega tudi takrat, ko nam ne gre najbolje. Vsak izmed nas, in življenje je pač tako, gre skozi vzpone in padce, in vsak padec in razočaranje, ki ga človek doživi, nas pripelje do tega, da razmišljamo na višji ravni. Nobena pot ni samo enosmerna pot in most gradimo skupaj, saj je trden most, ki ga sestavijo starši, učitelji in drugi odrasli, tisti temelj, po katerem hodimo. Če ta most ni sklenjen, lahko naši otroci padejo.
Novo gasilsko vozilo končno na Prevojah
30. aprila, v zgodnjih popoldanskih urah, se nas je sedem članov PGD Prevoje odpravilo v Slovensko Bistrico, natančneje v vas Črešnjevec, k Marijanu Pušniku, ki je izdelal nadgradnjo za novo gasilsko vozilo GVC 16/25. Po prevzemu vozila ter obširnem predavanju o njegovem delovanju, smo se odpravili proti domu, kjer smo v bližini Vranskega že imeli prvo intervencijo. Milan Dernulovec, Poveljnik PGD Prevoje
Okoli 18.00 smo se pripeljali pred gasilski dom, kjer nas je pričakala velika množica gasilcev in naših prijateljev. Pripravili so nam zares topel sprejem. Po strokovni predstavitvi vozila ter njegove opreme smo se z vozilom zapeljali po okoliških vaseh, da ga pokažemo tudi našim krajanom, ki jim je tudi namenjeno.
— ^^ILO l % i
Težko pričakovani prihod domov
Celotna zgodba nakupa vozila se je začela nekako takole. Na občnem zboru društva v letu 2008 je bil sprejet sklep o nakupu vozila GVC 16/25. V ta namen je bil ustanovljen odbor za nakup vozila, ki je moral poiskati primerno podvozje vozila ter izdelovalca nadgradnje. Po ogledih pri drugih društvih, ki imajo podobno vozilo, smo se odločili za nakup podvozja znamke MAN 13.280 4x4 BL s podaljšano kabino. Prav tako smo se posvetovali glede izdelovalca nadgradnje. Nazadnje smo se odločili za GV Pušnik iz Slovenske Bistrice, predvsem zaradi referenc, cene ter možnosti financiranja nadgradnje. Sama cena nadgradnje se ni bistveno razlikovala od drugih nad-graditeljev. 26. julija smo prevzeli podvozje za
vozilo, ki smo ga po tem za nekaj časa spravili v garažo k našemu predsedniku. V februarju smo podvozje odpeljali v Slovensko Bistrico k izdelovalcu nadgradnje, kjer smo ga 30. aprila prevzeli in pripeljali domov. Celotna investicija je bila ocenjena krepko prek 210.000 evrov. V to ceno so bili všteti
Pred gasilskim domom
podvozje, nadgradnja ter del opreme, ki smo jo morali še nakupiti. Čeprav so nam vsi priskočili na pomoč pri pridobivanju sredstev, smo se morali zadolžiti za del sredstev za nakup vozila, ki ga bomo morali vrniti v najkrajšem času.
Na tem mestu se moram zahvaliti vsem sponzorjem, donatorjem, KS Prevoje, KS Rafolče, GZ Lukovica, Občini Lukovica ter vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli pri nakupu tega vozila. Lahko rečem, da je nakup tega vozila močno dvignil požarno varnost, ne samo na območju, ki ga pokriva PGD Prevoje, ampak tudi na območju celotne občine Lukovica. Največjo zahvalo pa si zaslužijo krajani KS Prevoje in KS Rafolče, ki so se odzvali našemu klicu NA POMOČ ter povsem nad našimi pričakovanji prispevali velik delež za nakup tega vozila. Vsem še enkrat hvala!
Tehnične lastnosti vozila
GVC 16/25 PGD Prevoje
Podvozje vozila: MAN 13.280 TGM 4x4 BL s podaljšano kabino. Moč motorja 205 KW (280 HP), prostornina motorja 6871 cm^. Nosilnost podvozja je13 ton, število sedežev 1 + 6. Do-
Prevojski gasilci pri vaji z novim vozilom
Radovednost krajanov
bavitelj podvozja je MAN. Vozilo ima z nadgradnjo naslednje dimenzije; dolžina 6885 mm, širina 2450 mm in višina 3235 mm. Specifikacija nadgradnje je naslednja. Nadgradnja je izdelana iz alumiijaste pločevine, ki je lepljena na aluminjasto nosilno konstrukcijo. Vgrajen je rezervoar za vodo kapacitete 2500 l.
V	sami nadgradnji je vgrajena fiksna kombinirana črpalka Rosenbauer NH 25 s Fix-mix sistemom za izdelavo pene z nasednjemi lastnostmi 2500 l/min pri 10 barih ter 400 l/min pri 40 barih. Črpalka je gnana prek kardanskega prenosa s pomožnim zagonom na menjalniku vozila. Ima vgrajeno termostikalo proti pregrevanju. Vanjo je vgrajen tudi sistem za samodejno regulacijo tlaka. Črpalka lahko deluje istočasno na visoki in nizki tlak.
V	nadgradnjo je vgrajena visokotlačna hi-tronapadalna cev s pripadajočim ročnikom premera 25 mm ter dolžine 60 m. Navijanje je električno in ročno. Vgrajen je tudi teleskopski steber za razsvetljavo z dvema reflektorjema po 1000 W, z dvigom nad raven vozila 3,6 m. Regulacija stebra je električna.
Od večje opreme je v vozilu vgrajen tudi agregat honda z močjo 7 KW. Profesionalna črpalka z zmogljivim 4-taktnim motorjem Honda WT 30, ki omogoča črpanje nečistih tekočin oz. mulja s kapaciteto črpanja 1350 l/min. Izpihovalec dima Rosenbauer Fa-nergy V16 s kapaciteto 50.000 m^/h zraka. Izpihovalec za gozdne požare. Vodni sesalec z vgrajeno potopno črpalko. Trodelna raztegljiva lestev dolžine 9 m. V podaljšani kabini so vgrajeni štirje dihalni aparati. Na sprednjem delu vozila je vgrajena električni vitel Warn CE M12000. Vozilo je opremljeno s kamero za vzvratno vožnjo. Seveda je od vsega naštetega v vozilu vgrajeno še veliko drobne ročne opreme (vrtal-nik, kotni brusilni stroj, krampi, sekire ...) in različne vodne armature (ročniki , tlačne cevi ...).
Vozilo je opremljeno z UKW-postajo ter signalnimi lučmi za prednostno vožnjo. Izdelovalec nadgradnje je podjetje GV Pu-šnik, d. o. o., Slovenska Bistrica.
Na koncu naj omenim, da je vozilo opremljeno po predpisih gasilske zveze Slovenije, saj v nasprotnem primeru vozila ni mogoče registrirati. Vozilo GVC 16/25 PGD Prevoje tako ustreza vsem predpisom, ki jih predpisuje GZ Slovenije.

Šola in vrtec »pokata po šivih«
Da je problematika vrtca in šole v občini Lukovica pereča, kaže tudi odziv staršev na to temo. V sredo, 13. maja, smo se na izredni seji sestali predstavniki Sveta staršev OŠ Brdo, že dan prej pa se je sestala tudi delovna skupina predstavnikov staršev otrok v Vrtcu Medo. Glavna tema obeh sestankov je bila enaka - prostorski problematiki vrtca in šole. Darja Blatnik, Tomaž Prohinar, Tone Meden
Zaradi vse večjega števila otrok, ki je posledica večjega števila mladih družin v občini, se v zadnjih letih močno povečuje število vlog za sprejem otrok v vrtec.
Problem pomanjkanja prostih mest v vrtcu, ki se je kazal že v minulih letih, je letos še toliko večji. To se je zelo jasno pokazalo ob obravnavi vlog za vpis otrok v vrtec. Teh je namreč v letošnjem letu prispelo kar 134, medtem ko je bilo na voljo le 34 prostih mest. To pa pomeni, da je bilo zavrnjenih kar 100 otrok. S prostorsko problematiko se srečujemo tudi v osnovni šoli, kjer so se bili prisiljeni odpovedati številnim predmetnim kabinetom, da so z izkoriščanjem vseh kotičkov zagotovili prostore za vse učence in dejavnosti. Zelo hud problem s pomanjkanjem prostora, za katerega še ni videti prave rešitve, se bo pojavil že v prihodnjem letu, v začetku šolskega leta 2010/11, ko bo treba zaradi uvedbe dodatnega tujega jezika zagotoviti tri dodatne učilnice. Problem se bo še stopnjeval, ko bodo v naslednjih letih v šolo prihajale generacije otrok, ki so danes v vrtcu. Ob tem seveda ne gre pozabiti, da je obstoječo šolo že precej načel tudi zob časa in se
ji že močno pozna dotrajanost in funkcionalna zastarelost. Seje Sveta staršev se je udeležil tudi župan Matej Kotnik, ki je zbranim staršem predstavil možne ukrepe in možnosti za razrešitev nastale situacije. Na Občini tako preučujejo različne možnosti zagotovitve dodatnih prostorov za potrebe vrtca, med katerimi so ureditev dodatnih prostorov v sklopu obstoječega vrtca s prizidavo oz. nadzidavo obstoječega objekta, preureditev prostorov bivšega nadzorstva DDC v Šentvidu ali Blagovici in tudi ideje o postavitvi zabojnikov. Po županovih besedah se v tem trenutku kot najprimernejša kaže možnost ureditve dodatnih prostorov v Šentvidu v objektu bivšega nadzora DDC. Seveda pa bi bilo tudi za uresničitev te možnosti treba storiti še marsikaj, doseči še marsikateri dogovor in predvsem tudi zagotoviti potrebna finančna sredstva. Prav tako občina že kar nekaj let preučuje tudi možnost rešitve prostorske stiske šole, kjer pa so v igri tako možnosti s popolnoma novo šolo na isti ali drugi lokaciji, pa tudi nadzidave in prizidki k obstoječi šoli. Tudi v zvezi s tem so potrebna še številna preverjanja, pred kratkim pa je
bilo opravljeno tudi sondiranje konstrukcije obstoječe zgradbe, ki najbi podalo odgovore o statični zanesljivosti objekta in primernosti za nadzidavo ter tudi o potrebnih ukrepih, ki bi jih bilo treba izvesti ob rekonstrukciji objekta. Zavedati se je treba, da je šolska zgradba stara že več kot 40 let, da je bila grajena v času, ko so veljali drugačni predpisi in zahteve glede potresne varnosti objekta, ob tem pa je objekt tudi že dotrajan in funkcionalno zastarel, zato bo potreben tehten premislek, ali je bolj smiselno obnavljati obstoječo zgradbo ali pa ne bo novogradnja morda celo cenejša. V razpravi, ki je sledila, je bilo s strani predstavnikov staršev županu postavljenih precej vprašanj, predstavili smo tudi različne ideje. Med drugim smo starši opozorili, da bi morala Občina k razreševanju nastale prostorske problematike pristopiti bolj aktivno in načrtno ter da se zadeve rešujejo prepočasi. Županu so bile tako podane v razmislek tudi ideje o finančni pomoči oz. subvencijah staršem otrok, ki niso bili sprejeti v vrtec in se bodo prisiljeni odločiti za dražje zasebno varstvo, pa tudi ideja o subvenciji ali sofinanciranju odprtja zasebnega vrtca. Menimo namreč, da je prostorska problematika vrtca in šole v tem trenutku eden od največjih problemov, če ne celo največji v občini in bi se ga morala občina lotiti z vso resnostjo. Nihče si namreč ne želi, da bi občina Lukovica veljala za mladim družinam neprijazno občino, kar bi gotovo škodovalo dolgoročnemu razvoju naših krajev.
Prisotni smo tudi delili mnenje, da je pretok informacijmed vsemi zainteresiranimi in sodelujočimi pri šolski in vrtčevski problematiki nujno potreben. Starši želimo biti o poteku reševanja te problematike in o konkretnih odločitvah ne samo ustrezno obveščeni, ampak želimo pri iskanju rešitev tudi prispevati starševski pogled. S tem bi po eni strani zavrli pojavljanje različnih govoric in dezinformacij, po drugi pa tudi prispevali k boljšim končnim rešitvam, saj več glav več ve, starši pa smo za kakovostne rešitve v dobro svojih otrok tudi najbolj zainteresirani.
Zato smo predstavniki staršev v Svetu šole že leta 2006 predlagali ustanovitev mešane delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov občinske uprave, občinskega sveta, šole in staršev. Glavna naloga te delovne skupine bi bila kratkoročno in dolgoročno načrtovanje vzdrževanja in razvoja šolske infrastrukture v občini Lukovica. Po informacijah ravnateljice in župana je zdaj seznam članov delovne skupine sestavljen in bi jo bilo mogoče sklicati. Žal je moral župan po dobri uri in četrt sejo predčasno zapustiti, vendar smo na predlog staršev še pred njegovim odhodom sprejeli naslednje sklepe:
1.	Ravnateljica opravi prvi sklic mešane delovne skupine v prvem tednu junija.
2.	Župan še pred junijsko sejo občinskega sveta skliče sestanek predstavnikov občinske uprave in občinskih svetnikov s predstavniki šole in staršev. Sestanek bo v pro-
storih šole na Brdu, na sestanku pa bosta poleg prostorske problematike obravnavana tudi rebalans občinskega proračuna ter problematika prevozov otrok in varnih šolskih poti. 3. Svet staršev predlaga županu, da uvrsti točko z obravnavo reševanja prostorske problematike vrtca in šole na naslednjo sejo Občinskega sveta, ki naj bi bila v sredini junija.
V nadaljevanju seje je tekla beseda še o nekaterih drugih temah, starši pa smo sklenili, da bomo reševanje prostorske problematike vrtca in šole aktivno spremljali. Dogovorili smo se, da bomo o problemih in njiho-
Ne-sprejem v vrtec Medo
Zelo naju preseneča in se sprašujeva, kako so lahko v Vrtec Medo sprejeti iz nekaterih družin tudi po 2 ali 3 otroci, ta vrtec obiskujejo oz. so ga obiskovali otroci iz drugih okoliških občin (saj se z 2 družinama osebno
vem reševanju sproti in vsak po svojih močeh obveščali javnost in posameznike z namenom, da bi se tudi širša javnost zavedla, kako velik problem postaja prostorska stiska v vrtcu in šoli. Vse to z upanjem, da se bodo problemi v zvezi s pomanjkanjem prostora in obnovo šole začeli čim prej reševati in da bomo s skupnimi močmi pravočasno našli dobre rešitve. Več o tej temi lahko najdete na spletnih straneh šole http:// www2.arnes.si/~osljjk1s/, kjer so objavljeni celotni zapisniki sej Sveta šole in Sveta staršev,
spletne strani pa prinašajo tudi prijetnejše plati vrtče-vskega in šolskega življenja naših otrok.
poznamo), iz najine družine pa ni bil (z večkratno zavrnitvijo) pred leti sprejet niti 1. otrok in letos niti 2. otrok, čeprav nama je bilo s strani vodje zatrdno obljubljeno (brez izraženega pomisleka), da bo letos zagotovo sprejet. Od kod potem take lažne obljube ob gledanju človeka v oči??? Ne moreva verjeti!!!
Starša 2-krat zavrnjenih otrok
M •
M 3 .Q
KAM-BUS d.d., Perovo 30, 1241 Kamnik telefon: 01 830 94 00, telefaks: 01 830 94 06
Družba za prevoz potnikov vabi na razgovor
Ig kandidate za voznike avtobusov v primestnem
i
potniškem prometu.
Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	končana osnovna ali poklicna šola,
-	vozniško dovoljenje »D« kategorije,
-	opravljena NPK ali temeljna poklicna kvalifikacija za voznika v cestnem prometu,
-	državljanstvo Republike Slovenije,
-	aktivno znanje slovenskega jezika in
-	lastno prevozno sredstvo.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: KAM-BUS, d. d., Perovo 30, 1241 Kamnik.
Premajhen vrtec
To pismo pišemo v imenu premnogih staršev in otrok, ki letos spet nismo dobili prostora v vrtcu. Smo zelo razočarani in obupani, saj smo ostali brez varstva naših najmlajših. Povejte nam, kdo bo pazil naše otroke, ko smo na delu? Urša Pogačar
Problem pomanjkanja prostora v vrtcu se iz leta v leto veča in vedno slabše in hujše bo! Otrok je vsako leto več, prostora pa premalo. Sprašujemo se, kako naj si človek ustvari družino v tej občini, kjer ni prostora za vsaj večino otrok, saj občina ne naredi ničesar za odprtje novih prostorov vrtca, za katere ves čas poudarjajo, da ni denarnih sredstev. Namesto da bi se denar porabil vsaj za en oddelek vrtca, se gradi novo igrišče v Šentvidu, kar je lepo in prav, ampak vseeno mislimo, da je za prebivalce te občine bolj potrebno varstvo naših otrok v dopoldanskem času. Povejte nam, ali naj vsako jutro peljemo otroke na to igrišče, da se bodo sami pazili, ko bomo mi v službi? Ironično je, da bomo očitno morali v bodoče načrtovati, katerega meseca bo otrok rojen, saj otroci, ki so rojeni po drugi polovici junija, nimajo več možnosti za sprejem v vrtec.
Očitno je občini vseeno za mlade družine, ki potrebujejo varstvo otrok, saj se na področju izgradnje novih oddelkov vrtca ne naredi ničesar!
Iz vsega srca upamo, da bo to pismo prebral kdo od odgovornih in da se bo končno kaj premaknilo v pravo smer!
Nezadovoljni starši
Medtem ko sem pisala tole pismo in še preden je izšla ta številka »Rokov-njača«, smo se z županom dogovorili za sestanek glede problematike vrtca! Tega sestanka se je udeležilo kar veliko staršev, pa tudi nekaj naših najmlajših, ostali pa so se opravičili, saj si niso mogli zagotoviti varstva otrok ob uri sestanka! Zahvaljujem se županu, ker nas je sprejel in poslušal, in prepričana sem, da mu ni vseeno za ogromno število zavrnjenih otrok ter za njihove obupane in razočarane starše, ki smo za svoje otroke ostali brez vsakršnega varstva!
Močno pa tudi upam, da če se bomo vsi potrudili in ne bomo obupali, da bomo skupaj že našli kakšno rešitev, ki bi nas rešila skrbi glede varstva naših najmlajših!
Zahvaljujemo se vsem, ki jim glede problematike vrtca ni vseeno in ki so nam pri tem pripravljeni pomagati!

Mnenja iz politike
Za mnenje smo povprašali tudi vse vodje svetniških skupin v Občini Lukovica.
V svetniški skupini LDS smo prav zato že na več sejah občinskega sveta Občine Lukovica zahtevali, da se problematika prostorske stiske na naši centralni OŠ Janka Kersnika Brdo prioritetno predstavi in obravnava na seji občinskega sveta. Močno podpiramo vsa prizadevanja ravnateljice in se zavzemamo, da se končno pristopi k reševanju problemov, na katere nas predstavniki šole opozarjajo že celo desetletje. Brez izgovorov, da smo prej delali vrtec in še šolo v Blagovici! Rešitve vidimo v naslednjih korakih:
-	takoj je treba znova pristopiti k strokovni oceni današnjega stanja ustreznosti šolskih prostorov (študije za potrebe de-vetletke so izdelane oziroma se delajo že od leta 1997!!!),
-	prioritetno zagotoviti finančna sredstva iz občinskega in državnega proračuna za izgradnjo prizidka pri šoli na Brdu in ureditvi ostalih prostorov za nemoteno izvajanje pouka,
-	izgradnja prizidka za potrebe pouka in ureditev prostorov za delo učiteljev (kabineti, zbornica),
-	da bo šola urejena kot popolna devetletka, morajo v njej dobiti prostore tudi učenci prvega razreda, ki so zdaj na dislocirani lokaciji v vrtcu Medo.
Gre za naše otroke! V LDS se bomo v občinskem svetu zavzemali za rešitev prostorskih problemov s prizidkom pri šoli na Brdu, ki ima kljub svoji starosti močne temelje.
OO LDS Lukovica
V	svetniški skupini SDS Lukovica oz. lO OOSDS Lukovica smo seznanjeni s problematiko šolstva v občini Lukovica. Že pri stari osnovni šoli, ko se je izkazalo, da je premajhna za tako število šolajoče se mladine, bi bilo treba razmislit o novi večji -pa so se zaradi financ odločili za prizidek. Prizidek je trenutno zadostil potrebam, vendar pa je kljub temu šola ostala še vedno stara.
V	naši svetniški skupini ocenjujemo, da je treba zgradit novo zgradbo, ki bo funkcionalna in varčnejša od sedanje. Občina Lukovica se širi in s tem se veča tudi število otrok. Menimo, da je zidava nove šole boljša poteza kot pa popravilo obstoječe. Ni nujno, da je šola na istem mestu, kot je sedanja, bistveno je, da je šola dobra in da nudi otroku to, kar sodoben hiter tempo življenja narekuje za dober razvoj osebnosti.
Vodja svetniške skupine sds Lukovica ivanka LeDERER ViDMAR
Moje osebno mnenje je, da se nova šola zgradi v par letih, ker se danes gradi po popolnoma drugih standardih. V starem delu ni več veliko za popravljati in dograjevati. Če bi se vsi zavzeli, bi nova šola bila zgrajena v petih letih. Nekajfinančne pomoči bi lahko dala občina, nekaj država oziroma Ministrstvo za šolstvo in Evropska
unija. Nisem za prizidke, ker je že preveč nevarno za otroke. Staro šolo bi lahko uporabili za kakšne druge namene. Trenutno stisko bi lahko reševali v šoli v Blagovici, ker je tam še nekaj prostora.
Svetnik Vinko Jeras
Svetniki NSi se dobro zavedamo prostorske stiske in dotrajanosti na matični OŠ na Brdu, zato smo na ta problem že opozarjali. Župana in občino smo že večkrat pozvali, da se takoj uredi lastniško razmerje za obstoječe parkirišče ob šoli in pristopi k pridobivanju zemljišča za širitev šolskih prostorov na Brdu. Vlaganje sredstev v začasne prostorske rešitve, kot je bila umestitev šolskih dejavnosti v prostore vrtca, se nam ne zdi smiselno, ker je treba ta problem reševati celostno. Na sejah občinskega sveta smo že večkrat izpostavili neustreznost azbestne kritine in zahtevali, da se le-ta zamenja. Svetniki NSi predlagamo, da se pri pripravi rebalansa proračuna za leto 2009 zagotovijo sredstva za vsa nujna vzdrževalna dela in zamenjavo azbestne kritine na šolskem poslopju. Prav tako pa smo mnenja, da mora občina takoj začeti postopke za pridobitev zemljišča in pripravo projektov za širitev oziroma prizidek k matični šoli na Brdu.
Svetniška skupina Nove Slovenije
Občina je dolžna poskrbeti najmanj za tisto, kar ji je z zakonom naloženo. V proračunu bo pač treba najti potrebna finančna sredstva. Podpiramo reševanje te problematike, vključno z gradbenimi posegi. Pri tem pa je nadvse
pomembno, da imamo šolo na Brdu, na edinstveni lokaciji, ki jo mnogi gotovo zavidajo. Ob reševanju devetletke ne smemo pozabiti na reševanje problematike otroškega varstva, ki je tako ali drugače povezana z devet-letko.
Neodvisna lista »Za Črni graben«
Da je problematika družbene infrastrukture tako vrtca kot šole zares zelo resen problem, občinska svetnika iz SLS opozarjata že celoten mandat. Ob sprejemanju novih zazidalnih načrtov smo in bomo ostali na stališču, da morajo investitorji v nove stanovanjske soseske investirati tudi v zagotavljanje družbene infrastrukture. Občinska uprava se bo morala začeti intenzivno ukvarjati z ureditvijo zemljiškoknjižnega stanja zemljišč pri šoli, ob tem pa vzporedno pripraviti načrte za širitev šole na Brdu in sanacijo obstoječega dela šole, predvsem pa se lotiti takojšne zamenjave azbestne strešne kritine.
Slavko Smrkol, Tomaž Močnik Slovenska ljudska stranka
Šola mora ostati na Brdu kljub nekaterim županovim pomislekom, da se prestavi na Prevoje. Takoj je treba pridobiti zemljišče za potreben prizidek (inštitut -Kersnik - občina). Šola je potrebna celovite prenove, vključno z prizidkom, in to takoj.
Bistveno več sredstev je treba nameniti tako šoli kot razširitvi vrtca na Prevojah.
Tomaž Beden, samostojni svetnik
Svoje mnenje je za naše glasilo podal tudi Iztok Lesko-var, ki je opravil strokovno analizo obstoječe stavbe:
»Osnovna šola Janko Kersnik na Brdu pri Lukovici je bila zgrajena leta 1904 (stara šola) in prvič dozidana v letu 1963/64 in nato še leta 1989. Zaradi velikega števila otrok bo šolo v prihodnje znova treba razširiti. Obstajajo 3 možnosti razširitve, in sicer: nadzidava obstoječega prizidka, dozidava ali nova šola na drugi lokaciji. Za odločitev o izboru ene od možnosti je bistvenega pomena primerjava stroškov za realizacijo posamezne možnosti. V ta namen je naš institut po naročilu Občine Lukovica izdelal analizo stanja ter statično in protipotresno analizo prizidka iz leta 1963/64. Na osnovi analize je bilo ugotovljeno, da je za nadzidavo prizidka treba predhodno izvesti ojačitve obstoječe konstrukcije. Predlagan je bil način ojačevanja, ki bi zagotovil ustrezno statično in protipotresno varnost. Trenutno se izdeluje ocena stroškov takšne ojačitve.«
Iztok Leskovar, univ. dipl. ing. grad., vodja oddelka za sanacije objektov
IRMA, Institut za raziskavo materialov in aplikacije
Živel 1. maj
30. aprila 1999 so prvič zado-nele koračnice Godbe Lukovica. Orkester se je takrat sploh prvič javno predstavil. Na predvečer 1. maja so člani godbe praznik dela obeležili z igranjem po različnih krajih po celotni Občini Lukovica. Tradicija se je obdržala vse do današnjih dni in tako so predprvomajske koračnice lukov'ški godbeniki tudi letos zaigrali 30. aprila. Leon Andrejka
Že enajste turneje po krajih od Trojan do Prevoj se je tokrat udeležilo kar 35 članov orkestra. Med njimi
so bili tudi Jure Sambol, Erih Sko-čir, Kamilo Domitrovič, Božo Stupi-
ca in Uroš Klopčič, ki so na pred-prvomajskih praznovanjih prisotni vse od začetka leta 1999 in so tako na Trojanah z direktorjem tamkajšnjega gostinskega podjetja, gospodom Gasiorjem, obudili spomine na minulo desetletje. Letošnji predprvomajski nastopi po krajevnih skupnostih Občine Lukovica so se kot običajno začeli na Trojanah in se nadaljevali v Ja-vorjah pri Blagovici ter Spodnjih Lokah, kjer je godba gostovala prvič. Dobre volje poslušalcev in godbenikov ni mogel zmotiti dež, ki se je vlil ravno med igranjem v Spodnjih Lokah in nato tudi v Spodnjih Praprečah. Koračnicam so z veseljem prisluhnili tudi v Zlatem Polju, Dupeljnah in v mraku za
zaključek še na Prevojah. Tako kot minula leta so lukov'ški godbeniki zadovoljni nad dobrim odzivom in so veseli, da ljudje radi pridejo poslušat melodije domače godbe. Številni poslušalci so dodatna vzpodbuda, da bo tradicija prepr-vomajskih nastopov živela še dolgo. Ob tej priložnosti se godbeniki zahvaljujejo vsem za topel sprejem in bogato pogostitev. Člani Godbe Lukovica pa so že naslednje jutro pripravili budnico krajanom Trzina. Koračnice so odmevale v starem Trzinu, v industrijski coni in pred kulturnim domom, kjer se je ob osmi uri zjutraj tudi končala budnica, ki jo je tokrat spremljalo kar lepo število tamkajšnjih prebivalcev.
Čistilna akcija PD Blagovica
22. aprila je dan zemlje in tako smo se v našem društvu tisti teden, tako kot vsako leto, spet zbrali na čistilni akciji. Štirje najbolj zagreti smo čistili našo planinsko pot, na kateri je na žalost še vedno preveč smeti. Tukaj je treba omeniti, da je smeti vsako leto manj, in to pomeni, da se pohodniki vse bolj zavedajo varovanja okolja. Aleš Podbelšek
Očistili smo našo pot, in sicer od Dolin, mimo Golčaja, Limbarske gore pa vse do Krašnje, in nabrali kar nekaj vreč smeti, seveda si želimo, da bi se akcij udeleževalo več naših članov in bi s tem očistili večji del naših planinskih poti. Pogrešamo predvsem mladino, ki bi se s tem zavedala, kam spadajo smeti na pohodih. Na koncu smo že malo utrujeni naredili skupinsko sliko in si rekli: »Se vidimo spet prihodnje leto.«
Most do ljudi, retrospektiva del Draga Jermana
Mala retrospektiva del Draga Jermana, ki je na ogled v steklenem atriju Mestne hiše v Ljubljani še do 7. junija, si zagotovo zasluži našo pozornost, saj se nam tokrat Drago Jerman predstavlja z deli iz svojega začetnega ustvarjanja in s sodobnimi deli. djd
Na otvoritvi v torek, 5. maja, se je v preddverju Steklene dvorane zbralo veliko prijateljev iz Mestnega društva gluhih, prijateljev iz Črnega Grabna in slikarjev, ki so na otvoritev prišli iz različnih koncev, celo s Primorske. Strokovno je delo slikarja je ocenil prof. Janez Šter, ki se je pohvalno izrazil o njegovem ustvarjanju in poudaril njegovo stalno izobraževanje in stremenje za nečim novim. Njegov prefinjen čut za krajino in grajsko arhitekturo, kot celota ali detajl, je izoblikovala svojevrsten likovni jezik Draga Jermana. Vendar nismo samo poslušali govornikov, ampak so nam članice skupine Solze zapele v znakovnem jeziku, da bi lažje razumeli identiteto gluhih. Sašo Lu-kič je spregovoril v imenu MDGL, katerega član je Drago, in poudaril veselje ostalih članov, da imajo v sredi takšnega umetnika, ki ne samo, da ustvarja, ampak zna tudi živeti. Če vas slučajno pot zanese v Ljubljano, si le oglejte razstavo na-
šega krajana, vstopnine ni, ogled pa je mogoč vsak dan od 9. do 19. ure.
Motoristična sezona je tu!
V koloni prek 40 dvokolesnikov smo prevozili traso iz Moravč, prek Kandrš, Izlak, Trbovelj na Marijo Reko in tako z otvoritveno vožnjo v nedeljo, 3. maja, uradno pozdravili motoristično sezono. Pot smo nadaljevali do Prebolda, Vranskega v Tuhinjsko dolino, prek Pšaj-novice do Zlatega Polja na Prevoje, točneje v idilično okolje »Zelenega gaja«. Sledil je pravi piknik, s katerim smo se člani Moto kluba Rokovnjači zahvalili vsem udeležencem otvoritvene vožnje. Besedilo: MK Rokovnjači, Foto: Arhiv MK Rokovnjači
Sicer pa smo bili aktivni že pred »uradno« otvoritveno vožnjo, saj smo se v aprilu udeležili vseslovenskega blagoslova motoristov in motorjev v Mirni Peči, ki dobiva vsako leto večje razsežnosti. Rokovnjači smo bili v aprilu in maju še na dveh blagoslovih, in sicer na Trojanah in v Domžalah. Naši člani so bili na Grobniku na tako imenovanem »slovenskem dnevu«, kjer so na pisti preizkušali svoje dirka-ške sposobnosti. Nekaj članov je bilo tudi na motozboru v Umagu. Tako se rokovnjaške zastave in Ro-kovnjači pojavljamo na vseh večjih motorističnih dogodkih v Sloveniji in tudi v tujini.
Zadnji vikend v maju pripravljamo
strokovno vikend ekskurzijo. Vsako leto se odpravimo na tridnevni obisk zanimivih krajev po Sloveniji. Letos bo to reka Krka - kampirali bomo ob Klunovih toplicah v Bušeči vasi.
V juniju sledi krvodajalska akcija z geslom »Motorist za življenje«, ki se je vsako leto udeležuje vse več naših članov in simpatizerjev. Potekala bo tradicionalno na dan krvodajalstva - 4. junija. Dobimo se ob 10.00 na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Na krvodajalsko akcijo ste vabljeni vsi, ki želite nekaj dobrega narediti za sočloveka!
Veselimo se lepega vremena, ki nam ponuja varnejšo vožnjo. Za
Motoristična sezona 2 - Klubske barve na zakuski po vožnji
vse naše poti, ki jih delimo z vami, pa še poziv vsem udeležencem v prometu - v poletnih mesecih posvetite še dodatno pozornost
varnosti sebe in drugih, predvsem motoristov, ki smo poleg pešcev in kolesarjev najbolj ranljivi udeleženci v prometu.
Skupinska slika na Mariji Reki
Revija otroških in mladinskih zborov domžalske dekanije
V nedeljo, 19. aprila, popoldne so se zbrali pevci in pevke otroških in mladinskih zborov. Tokrat so bili nastopi zborov povezani z litanijami Matere božje, ki so jih prepevali fantje iz Vira. S svojim pesmi so se nam predstavili otroški zbori župnij Brdo, Jarše in sv. Petra iz Blagovice.
Prijetno druženje pred oltarjem cerkve, ki počasi dobiva končno podobo, zahvaljujoč fara-nom ter skrbi domačega župnika in animatorja za cerkveno glasbo v domžalski župniji Jožeta Tomšiča, smo zaključili z blagoslovom in odhodom v spodnje prostore, kjer je bilo vse že pripravljeno za manjšo pogostitev, da smo lažje odšli na pot proti domu.
6. tek okoli Gradiškega jezera
Gradišče, 9. maj 2009 - Turistično društvo Gradišče je tudi letos organiziralo tradicionalni tek okoli Gradiškega jezera. Letošnji, že šesti po vrsti, je privabil rekordno število prijavljenih tekmovalcev, ki so se pomerili v 22 kategorijah. Udeležencev je bilo 178, od tega 33 otrok in 145 odraslih. Letos je bilo več prijavljenih kot minulo leto, ko je sodelovalo 125 tekmovalcev, tekmovali so v štirih kategorijah, Otroci do 15 leta so te-
kli na razdalji 1200 m, sledile so kategorije za ženske in moške v dolžini enega kroga, dveh in treh krogov, najbolj vztrajni in fizično pripravljeni so pretekli kar 12.600 metrov. Za primerjavo je en krog okoli jezera dolg 4200 m. Številne udeležence iz Domžal in Moravč sta prišla vzpodbujati tudi župana Toni Dragar in Martin Rebolj, pogrešali pa smo našega župana, Mateja Kotnika. Sicer pa gre velika zahvala organizatorja pod-
jetju Sam, d. o. o., ki je bil glavni sponzor, in Gostinskemu podjetju Trojane, ki so za vse udeležence teka skuhali odličen topel obrok. Letošnja prireditev je potrditev, da se je delo članov Turističnega društva Gradišče bogato obrestovalo, saj je prireditev že zelo dobro poznana in priznana med ljubitelji teka, in pričakovati je vsako leto večjo udeležbo, kar je izrednega pomena tudi za promocijo naše občine.
Literarni večer: Joša Medved
»Sreča je stanje duha, sproščenosti in notranjosti«
Domačija Rus v Šentvidu pri Lukovici zdaj že tradicionalno organizira kulturne in literarne večere. Tako smo imeli priložnost v sredo, 29. aprila, poslušati predavanje izredno zanimivega človeka, gospoda Joše Medveda, ki smo ga predstavili že v naši prejšnji številki.
Keka Pogačar
Tema večera je bila »Kako spremenim svojega partnerja, da bo ustrezal mojim željam?«
»Večina ljudi večino življenja izgublja čas z brezplodnim prizadevanjem, da bi spremenili partnerja! Imajo oči, pa ne vidijo, kaj sporoča partner s svojim vedenjem, imajo ušesa, pa ne slišijo, kaj sporoča partner z besedo! Sreča je stanje brez želja!«
To je samo en utrinek iz večera, polnega pozitivne energije in čustev. Vsak poslušalec se je verjetno našel v kakšni od zgodb, ki smo jih slišali, in vsak posameznik se bo odločil za korak naprej, spremembo ali rast v svojemu življenju, v kolikor si bo to osebno želel.
Gaudeamus igitur tudi za našo mladino iz Brda
Ni še dolgo tega, ko so gulili šolske klopi in počeli razne vragolije na Brdu, v teh dneh pa se že poslavljajo od srednješolskih klopi. Maturantski ples je tista prelomnica, ki mnogim pusti nepozaben pečat. Na tokratnem maturantskem plesu pod kupolo Gospodarskega razstavišča smo 16. aprila srečali precej znanih obrazov iz Črnega Grabna. djd
Prvi občutki, ko se podaš na ples, so, da mogoče vstopaš v drug svet, svet odraslih, svet resnosti, svet žalosti (zaradi slovesa), v resnici pa vstopiš v svet blišča, modnih stez in živahnih mladih, ki si pred maturo dajo duška. Pa vso srečo maturanti 2009, slednjo boste še kako potrebovali na svoji življenjski poti.
Salamijada pri Furmanu
V gostišču Furman so znova dobili novo idejo, kako narediti aprilski večer malo drugačen. Tako sta se šef gostišča Slavc in njegov dolgoletni kuhar Iztok odločila, da organizirata tekmovanje, kjer bodo izbirali najboljšo salamo. Seveda je bil odziv zelo dober.
Keka Pogačar
Prijavili so se številni domači in okoliški izdelovalci domačih salam, ki so prinesli na pokušino in ocenitev svoje doma narejene mesne dobrote. Odločitev za štiričlansko žirijo v sestavi Tomaž Vozelj, Drago Obrez, Franc Stoschicky in Aleksandra Jutreša-Prah ni bila lahka. Med številnimi salamami so morali izbrati res tisto pravo in najboljšo. Vsaka salama je lahko dosegla največ 40 točk. Poleg najbolj pomembnega zunanjega videza, so ocenjevali še notranjo sestavo, aromo in okus. Zmagovalna je bila salama, ki jo je prinesel Ciril Vesel iz Moravč, sledila ji je drugo uvrščena, narejena v Mengšu, izdelal jo je Jože Merčun, na tretjem mestu pa je bila »domača« salama našega občana Antona Cerarja. Po končanem »tekmovalnem« delu je sledila degustacija in prijetno druženje.
Majski pohod sladkornih bolnikov v Krašnji
Po programu društva sladkornih bolnikov Domžale smo se zbrali 16. maja ob 9. uri v Kra-šnji. Pohoda se je udeležilo 57 članov. Gospod Štefan nam je podal nekaj napotkov za dobro hojo, razdelili pa smo tudi nekaj prospektov naše občine Lukovica. Peter Dragar, Krašnja
Vreme je bilo pravšnje za pohod in dobro počutje. Pohod je potekal iz Krašnje na Negastrn. Ob poti smo se večkrat ustavili ter ogledovali lepoto pokrajine, hribovja ter cvetja, da smo si dali malo duška. Po dobri uri in pol hoje po asfaltirani poti smo le prišli do vasi Negastrn. Tam nas je že pričakal gospodar Jože ter
njegovi domači. Jožetova žena in snaha sta pripravili pravo kmečko malico, same dobrote pridnih Češkovih rok. Za dobro voljo pa je poskrbel mladi vnuk s svojo harmoniko. Prav težko smo se poslovili od gostoljubne družine Češkovih ter lepe vasi Negastrn. Vendar nas je ura že priganjal, zato smo se odpravili nazaj v Kra-
šnjo, tokrat po makadamski poti. Od tam pa na kosilo v gostilno Gašper na Prevoje. Gospod Štefan se je lepo zahvalil za udeležbo, ki je odlično uspela. Zahvaljujem pa se tudi družini Tič za uporabo njihovega parkirnega prostora, družini Korošec za gostoljubnost ter vsem, ki so kar koli storili za uspešen pohod.
kolumna: Milena Bradač
Maj,
cvetoči
maj
Spet smo v prelepem, cvetočem, dehte-čem, čudovito dolgem (po dolžini dneva) mesecu maju. Vse okrog nas je prijazna, radodarna, čeprav tisočkrat ranjena mati Narava, mati Zemlja, ovila svoj plašč biserov in vonjav, svoj plašč odpuščanja, ki ga vse prevečkrat ne zaslužimo.
Te dni sem na spletu zasledila čudovit prispevek, ki nekako sodi k maju, vendar morate to zaznati skozi prispevek sami. Vsakdo lahko to zazna po svoje, s svojimi mislimi, s svojim pogledom. Približno takole je zapisano: »Učitelj vpraša učence: zakaj dva človeka kričita, kadar sta jezna drug na drugega? Veliko odgovorov je bilo, otroci so rekli tudi, da zato, ker izgubita potrpljenje. Učitelju nobeden od odgovorov ni bil po volji, pa jim razloži. Kadar dva kričita drug na drugega, pomeni, da sta njuni srci zelo oddaljeni drugo od drugega. In dalje sprašuje učitelj otroke: kaj pa kadar se dve osebi zaljubita, tudi kričita? Ni čakal odgovora, je kar razložil: takrat si govorita tiho, si celo šepetata, celo tiho sta, pa se slišita. Njuni srci sta blizu, nobene razdalje ni med njima. Konec učiteljeve razlage je: kadar se prepirate, se vaša srca oddaljijo. Ne izgovarjajte besed, ki bi vas še bolj oddaljile, ker bo prišel dan, ko bo razdalja tako velika, da ne boste našli več poti nazaj.«
Pa si zamislimo naš vsakdan. Zamislimo si naše odnose med seboj doma, v službi, ko nas razjezijo neljubi dogodki. Pomislimo tudi na medije, na politike, na njihova medsebojna obračunavanja, na boj za višji položaj. Če hočete, tudi na odnose med državama/mi. Kaj mislite, kje so srca slednjih?
Ali ste vedeli?
Članek o dr. Stanislavu Bevku - 2. del
V 1. delu smo vam samo v nekaj točkah na kratko predstavili, kdo je ta človek. Rodil se je na naših tleh in lahko bi danes rekli, da je bil celo naš občan, pa ga mnogi niti nismo poznali, še manj pa slišali zanj. Nekaj več lahko o njem preberete tukaj. Tomaž cerar
Rojen je bil 2. maja 1875 v Šentvidu pri Lukovici, umrl pa je 1. marca 1956 v Ljubljani. Biolog, poljudnoznanstveni pisec in šolnik. Maturiral je leta 1894 na gimnaziji v Ljubljani, doktoriral pa leta 1899 na dunajski univerzi. Študij je nadaljeval na zoološki postaji v Trstu in na počitniških tečajih naravoslovja na univerzah v Gradcu in Innsbrucku. Profesorski izpit je opravil leta 1902 in bil leta 1904 imenovan za ravnatelja idrijske realke. Leta 1917 je postal vodja prosvetnega oddelka pri Pokrajinski upravi v Ljubljani, pozneje pa vodja prosvetnega oddelka za Slovenijo. Pri Muzejskem društvu je ustanovil oddelek za varstvo narave in naravnih spomenikov. Leta 1926 so ga zaradi strankarskih razlogov upokojili. Leta 1935 je bil izvoljen za prvega tajnika Zveze lovskih društev Dravske banovine. Po drugi svetovni vojni leta 1945 je postal vodja oddelkov za visoko šolstvo na ministrstvu za prosveto Ljudske republike Slovenije (LRS). Bil je soustanovitelj in predsednik oddelka za varstvo narave pri Muzejskem društvu v Ljubljani, soustanovitelj revije Lovec in soustanovitelj Ribiško-lovskega vestnika, sodni izvedenec in strokovnjak za lovsko živa-losovje. Napisal je številne članke in knjige, bil prvi pisec učbenikov za botaniko za višje razrede srednjih šol. Med pomembnejšimi deli naj omenimo knjige Botanika za šolo in dom, Važnejše domače zdravilne rastline, Vretenčarji Slovenije, Prirodopis živalstva in
rastlinstva za meščanske šole, Botanika za višje razrede srednjih šol, lovski vodič, Brak - jazbečar (prevod iz nemškega rokopisa). Veliko člankov in razprav je objavil tudi v reviji Lovec.
Uveljavil se je tudi kot plodovit lovski pisec in vrhunski lovski strokovnjak, ki je že takrat zagovarjal načela naravovarstveno usmerjenega lova in ekološke naravnanosti lovske organizacije.
Na pobudo Občine Lukovica in Lovske zveze Slovenije bomo temu zaslužnemu nara-vovarstveniku, lovskemu strokovnjaku in uredniku Lovca ob stoletnici izhajanja revije Lovec na Veidrovem trgu v Šentvidu pri Lukovici postavili spominsko obeležje.
Cestado golaža ^
Člani turističnega društva Preserje pri Lukovici smo 27. 4. 2009 uspešno izvedli delovno akcijo. Uredili^smo makadamsko cesto med Preserjďmi in Gradiškim jezerom. Praznovanje 1. maja smo zaključili .^s slastnim golažem ob Gradiškem je-
rmi

Peregrinov sejem v Lukovici
Trg Lukovice je bil na ponedeljkovo praznično jutro 27. aprila že zelo zgodaj zapolnjen s številnimi stojnicami in bogato ponudbo različnih izdelkov. Tako kot vsako leto je tudi letos Turistično olepševalno društvo Brdo pri Lukovici organiziralo že tradicionalni Peregrinov sejem v samem središču Lukovice. Keka Pogačar
Lahko smo si ogledali razstavo slik iz posušenih rož, ki so bile delo gospe Hrovat, mizarske izdelke in veliko izbiro vrtnih garnitur Mizarstva Hrovat, čebelarja Jožica in Tone Cirer iz Rafolč sta ponudila obiskovalcem sejma med in druge čebelje izdelke. Veliko svojih lončenih izdelkov je prinesel s seboj lončar z Dolenjske, suho robo je ponujal Gorše, ki tudi sicer po-
nuja svoje izdelke v Lukovici, in izdelovalec orodja za vrt ter starinar iz Kamnika.
Ker je čas sajenja rož, je bilo opaziti veliko vrtnarskih izdelkov, s katerimi so se predstavile tri vrtnarije iz okolice, domače mesne izdelke pa je ponujala Turistična kmetija Pr' Soud.
V prostorih Kulturnega doma Janka Kersnika je potekala razstava ročnih del članic Društva podeželskih žena iz doline Črnega Grabna in okoliških gričev. Zunaj na stojnici so ponujale domači kruh, potico, pecivo in številne druge dobrote, ki so jih seveda same spekle. Kot je povedala predsednica Društva podeželskih žena Vida Capuder, govorijo in delajo z rokami. Poudarila je, da so domača hrana in izdelki čedalje bolj cenjeni.
Predsednik Turističnega olepševalnega društva in glavni organizator sejma Vili Golob nam je zaupal, da bi si v prihodnosti na sejmu želeli videti še več domačih obrtnikov, ki jih v naši občini prav zagotovo ne manjka.
Vtisi s sejma
Turistično društvo Lukovica že vrsto let prireja Peregrinov sejem v Lukovici, ki ga obiskujejo mladi
in starejši ljudje od blizu in daleč. Sejma se udeležuje vsako leto več ljudi. Kljub tradiciji domačih razstavljavcev pridelkov in izdelkov pa se na sejmu ponuja vse več kramarije. Upamo lahko le,
da bo v prihodnje na sejmu večji poudarek na domači ponudbi iz občine Lukovica. Sejem smo ljudje sprejeli in na sejem vabimo tudi prijatelje, zato pričakujemo od organizatorja še več domače
ponudbe. Res pa je, da je delo in organizacija v društvih na plečih le peščice članov. Menim, da organizatorji kljub vsemu zaslužijo pohvale.
Danilo Kastelig
Prisrčna dobrodošlica Godbi Lukovica
Še preden se za prvomajske praznike prižgejo kresovi, godba iz Lukovice obišče krajevne skupnosti v domači občini in odigra koncert v pozdrav prazniku. Izredno lepo in prijazno so jih letos sprejeli vaščani Javorij, Loga, Suše in Gorenj, saj so zaigrali na križpo-tju do njihovih vasi. Milena Bradač Foto: Leon Andrejka
Seveda so bili zbrani tudi mnogi vaščani okoliških vasi, tudi iz Zgornjih Lok, Podsmrečja, Petelinjeka, Prilesij. Če sem koga izpustila, naj mi oprosti. Še oblakom je sonce osušilo solze, da je bilo prav prijetno toplo in svetlo. Verjamem, da je bilo tudi godbenikom prijetno in lepo igrati ob tako hvaležnem občinstvu. Še preden je med že lepo cvetočimi griči izzvenel zadnji zvok melodije, je gospodar Pustotnikove domačije odprl skedenj in vse navzoče povabil k polnim mizam dobrot. Spet so se izkazale pridne in dobrosrčne gospodinje s peko sladkih dobrot, možje in mladina pa so poskrbeli za kaj bolj tekočega ob bogatih, domačih mesnih delikatesah. Vse lepo in prijetno po navadi hitro mine. Tudi to bogato popoldne. Godba je odhitela dalje, poslušalci so si to poldne vzeli čas za prijetno druženje, saj do doma niso imeli daleč, ker so s tega križpotja skoraj videli domače strehe.
Življenje ti ponuja, ti izbereš
Mnogi so izbrali pohode, ki jih za zdrav način življenja v programu za leto 2009 ponujamo v Društvu upokojencev Lukovica.
Olga Jarkovič, Silvo Cerar
»Za ogrevanje,« si rečemo in v januarju krenemo na pohod do Gradiškega jezera in naprej do Prikrnice. Mraz, da te stisne in zaledeni kri po žilah. Na ušesa potegnemo kape. Stopinje po mehki gozdni poti nas zibljejo v vetru. Pa zaplate snega in teloh! Čudovito! V februarju pokrajina še mirno počiva. Letos zavita v mehkem snežnem plašču. Vreme nam na pohodni dan ni naklonjeno. Tla so ledena. Previdno stopamo, da nam ne zdrsne, mimo pravljične stare Urbanijeve hiše, se vzpenjamo proti Brdu, pa mimo Kersnikovih in po Skrhaniji do Rafolč. Začelo je snežiti. Mehke snežinke nam hladijo že razgreta lica. Vzpenjamo se. Nad nami mogočna drevesa, odeta z belim klobukom. V tej zimski idili so besede odveč. Tiho stopamo po snegu in skoraj ne opazimo, da smo mimo Straže prišli do Preserij. Čudovit pogled v zasneženo dolino. Ustavimo se, da si malo oddahnemo in zajamemo sapo. Nato pa dalje skozi Čeplje na Goriškovo. Prijazna gospodinja Pepca in njen mož Jože sta nas povabila v hišo - svečnica je - na flancate, krofe in čaj s »protigripisom«. Ogreli smo se. Mimo lovskega doma smo se spustili v Lukovico. Hvala, Pepca in Jože! Naš tretji pohod v marcu na Limbarsko goro le bežno omenjamo. Prav gotovo ste že kdaj sami začutili, kako čudovita je pot skozi gozd v hrib, posut z zvončki. Kar bojiš se trdo stopiti, da ne bi pohodil nežne bele cvetne glavice. Na vrhu, na Limbarski gori pa uživaš! In april? Visoko smo postavili naš cilj. Pogledali smo prek lukoviških meja, na Primorsko.
Na Slavnik! Povabili smo tudi moravške po-hodnike. Iz Lukovice smo se z avtobusom odpeljali do Kozine in naprej do Prešnice. To je majhna, strnjena vas. V središču vasi stoji stara kamnita cerkev, zgrajena leta 1668, z značilnim kraškim prosto stoječim zvonikom. Od tu smo pot nadaljevali peš. Za vasjo smo prečkali železniško progo in se vzpenjali ^ vzpenjali ^ po mehki gozdni poti. Naša sopotnica je bila prava pomlad v cvetju. Klepetali smo, še bolj pa vzpodbujali tiste, ki so šli prvič z nami. Do 800 m višine smo se pomikali skoraj v koloni, v senci košatih dreves, med grmovjem in brinjem, višje pa po pašnikih. Koliko veselja je bilo na cilju! Zares utrujeni smo posedli po klopeh, odprli nahrbtnike in zadišalo je po domači malici in pijači. Od Tu-move koče (1018 m) smo se povzpeli do raz-
gledne točke. Znamenitemu razgledu so vse besede nedorasle. Vidi se ne le do Nanosa in Triglava, temveč do Dolomitov in Visokih Tur ter onkraj morja do Benetk, pa pogled na so-cerbske pečine, dol na Trst in slovenske vasi okrog njega. Pravijo, da je Slavnik sam otok cvetja in svežega zraka. Na njem proti koncu aprila zacvetijo bedenice - narcise. To so pomladne znanilke upanja in življenjske zmage. A tudi če bedenice na našem pohodu še niso zacvetele, je vsak izmed nas sedemintridesetih pohodnikov čutil zmago, svojo zmago. Polni lepih vtisov in veselja nad premagano višino 1028 m smo se vračali v dolino. Preden smo utrujeni vstopili na avtobus, smo si rekli: »Imeli smo se fajn!«
Greste prihodnjič z nami tudi vi? Življenje vam ponuja, vi izberite.
Ko v ranem jutru ptički so zapeli
Že oseminšestdeset let je od takrat, ko so se Slovenci organizirano uprli okupatorju. 27. april smo praznovali kot dan osvobodilne fronte in ga leta 1992 preimenovali v dan upora proti okupatorju. Na predvečer praznika pa je KUD Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje v tamkajšnji osnovni šoli skupaj s krašenjsko skupino ljudskih pevcev pripravil večer pesmi naše mladosti, kot so ga poimenovali. Milena Bradač, Foto: Bojan Kreft
Bila je prelepa ura spominov, prelepa ura pesmi, ki so opevale odhod mladih fantov k vojakom, ki so opevale globoka čustva do slovenske zemlje, do preranih smrti mladih v boju za domovino, kjer je vsaka pesem klicala k svobodi slovenskega ljudstva. Vsi smo peli, ni me sram povedati, da sem imela rosne oči. Mladi člani KUD-a so med zapetimi pesmimi recitirali pesmi Franca Kosmača in Petra Levca. Tudi danes v ranem jutru pojejo ptički, tudi danes v ranih jutrih umirajo mladi, žal vse prevečkrat umirajo zaradi nespameti njih samih in drugih, ki so kakorkoli pripomogli k temu.
Kresničke tretje na Slovaškem
Pevska pravljica se nadaljuje
Mladi pevci otroškega pevskega zbora KRESNIČKE OŠ Janka Kersnika Brdo, pod vodstvom prof. Simone Košak, so se konec aprila udeležili mednarodnega pevskega tekmovanja Slovakia Cantat v Bratislavi na Slovaškem. Odrezali so se več kot odlično, saj so domov prinesli bronasto plaketo.
Že v minulem šolskem letu, ko se je na šoli s prihodom nove učiteljice glasbe ustanovil otroški zbor Kresničke, so se mladi pevci preizkusili na mednarodnem odru na Češkem. Kljub odličnemu nastopu jim je zmanjkala le točka do bronaste medalje in tako so prejeli častno priznanje. Želja po odličju je bila letos še toliko večja. Zavzeto so vadili že od začetka šolskega leta. Čeprav se je sestava zbora močno zamenjala ob začetku šolskega leta, je bilo že takoj slišati, da bo zbor tudi letos pripravljen na največje izzive. In tako so vadili, prepevali in se tudi zabavali. Že v decembru so prejeli prvo pismo iz Bratislave, da izpolnjujejo vse pogoje, in takrat je šlo zares. Vsi pevci so bili zavzeti, pridno so hodili na vaje, nekateri so pesmice nosili domov in vadili tudi pod tušem. Prva resna preizkušnja je pevce čakala na nastopu na območni reviji OŠ pevskih zborov v Domžalah,
kjer jih je strokovni ocenjevalec zelo pohvalil in so si prislužili tudi nastop na regijskem tekmovanju OŠ pevskih zborov. Za malo manjšo tremo so pred odhodom pripravili dobrodelni koncert, kjer so predstavili pevski program. In potem ^ Polni pričakovanj, strahu in veselja so se odpravili proti Bratislavi. Pot je hitro minila. Že drugi dan so pevci zapeli v čudoviti gotski cerkvi, kjer so spoznali tudi poljski pevski zbor. Napetost je naraščala in tik pred odhodom na oder so stisnili roke in si dejali: »Pokažimo, kako pojemo Slovenci!« In so pokazali. Pevci so dali vse od sebe in tako je ponosno zazvenela slovenska pesem na tujem. Koliko živčnosti in napetosti pa se je v mladih pevcih in njihovi zborovodkinji prelivalo do razglasitve rezultatov, vedo samo oni sami. Ampak veselje ob razglasitvi in prejemu bronaste plakete je bilo nepopisno in radostno. Stiski rok, objemi, tudi kakšna solza, ne samo pri starši spremljevalcih, tudi med mladimi pevci. Trud je bil poplačan. Ponosno in visoko so zaplapolale slovenske zastave in za-donela je slovenska pesem. Končuje se še eno pravljično pevsko leto za KRESNIČKE. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas podpirali in nam na kakršenkoli način pomagali. Veseli bomo tudi vaše družbe na naših koncertih.
Znova se bo otroški pevski zbor KRESNIČKE OŠ Janka Kersnika Brdo predstavil 1. junija ob 18.00 na OŠ Janka Kersnika Brdo, kjer bo velik dobrodelni koncert, saj se še ena pravljica piše, in sicer v juniji odhajajo pevci mladinskega pevskega zbora CIKLAMEN OŠ Janka Kersnika Brdo pod vodstvom prof. Simone Košak na mednarodno tekmovanje v Olomouc na Češkem, kjer so lani prejeli bronasto medaljo. Oba zbora se bosta na koncertu predstavila s tekmovalnim in revijalnim programom. Stisnite pesti, da bomo spet pisali o novi pevski pravljici. Dovolili smo si sanjati z odprtimi očmi.
Najnovejša novica, katero nam je posredovala Simona Košak tik pred izdajo Rokovnjača, takole pravi: »Kot drugo pa bi želela samo sporočiti novico, ki smo jo včeraj prejeli s Češke. Mladinski zbor Ciklamen se bo od 3. do 7. junija znova udeležil mednarodnega tekmovanja v Olomoucu na Češkem. Včeraj pa smo izvedeli, da so organizatorji izmed 130 zborov izbrali 5 zborov in med njimi nas, da zapojemo na veliki otvoritvi tekmovanja. Poleg nas bodo nastopili zbori iz Amerike, Poljske, Češke in Islandije. Tekmovanje bo letos potekalo že 39., a še nikoli ni na otvoritvi pel slovenski zbor. Seveda pa bomo poročali, kako nam bo šlo.«
Naš mladi državni prvak Janez Štrukelj
Že v naši prejšnji številki smo na kratko poročali o osnovnošolcu Janezu Štruklju iz Lukovice, ki je osvojil naslov državnega plesnega prvaka v electric boogiu, ki ga je osvojil aprila letos. Ker me je zanimalo, kako je pravzaprav videti ta zvrst plesa, sem malce poklepetala z njim. Seveda mi je z veseljem pokazal ples, s katerim je osvojil naslov, in me popolnoma navdušil.
Janez, koliko časa že treniraš in kakšen je pravzaprav ta ples?
To je moderni tekmovalni ples, treniram ga približno eno leto, pred tem sem pa treniral hip-hop.
Greš zdaj še na kakšno tekmovanje?
Zdaj se že pripravljam na evropsko tekmovanje, ki bo čez en mesec, koreografija plesa bo ostala
enaka, morda bomo dodali še kakšne posebne dodatke. v
Boš vztrajal pri vadbi tega plesa še naprej?
Seveda, treniral bom, kolikor časa se bo dalo.
Kdo pa te pelje na nastope?
Oči, mami, bratec in sestrica gredo vedno z mano in me vzpodbujajo, včasih gre zraven tudi teta.
Kako pa si oblečen, ko nastopaš?
Imam črn suknjič, bele rokavice, črne hlače in posebne čevlje.
Sicer pa tudi poješ v šolskem zboru.
Ja, pojem v skupini Kresničke, to je osnovnošolski pevski zbor, letos smo tudi odšli na tekmovanje v
Bratislavo, osvojili smo tretje mesto. Sicer pa igram tudi trobento in si želim igrati tudi v Lukoviški godbi.
í
w
Pisateljica Tatjana Kokalj
Sodobne princese
Po napornem delovnem tednu je človeku v užitek, ko se v petek zvečer vikend začne z duhovnim bogastvom - knjigo. Za tovrstno sproščujoče bogatenje se je odločilo tudi okoli trideset ljubiteljev slovenske književnosti, ki so se v petek, 8. maja, zvečer zbrali v Rusovi domačiji na srečanju s pisateljico Tatjano Kokalj, članico Društva slovenskih pisateljev in letošnjo nominiranko za nagrado Desetnica, in sicer za dvojezično delo Zajec Emil. Marta Keržan
Osrednji del večera je bil namenjen predstavitvi njenega zadnjega mladinskega romana V deželi pogumnih princes, ki ga mirne vesti lahko preberejo tudi odrasli, saj bi se marsikateri sodobni - 'še to moram narediti, zdajle nimam časa, saj znaš sam' - starši prepoznali v starših glavne junakinje Ajše.
Pisateljica je v začetku spregovorila o svojem srečnem otroštvu in mladosti v Moravčah, kjer se je rodila, nato pa v Ljubljani, kjer je tudi do-študirala razredni pouk, pedagogiko in slovenščino ter tudi dobila prvo službo kot učiteljica. Po Ljubljani se je pot njene družine ustavila v Dobu, kjer z družino živi in uči v Osnovni šoli Dob. Prve literarne vzgibe je dobila v družini, z leti pa je potreba po besednem izražanju le samo rasla in se širila. Njeno toplo besedo poznajo predvsem otroci, v zadnjih letih pa tudi mladostniki in odrasli. Najmlajše navdušuje s slikanicami, pubertetnike z Vražjo avtocesto, Kamnom v žepu idr., njena velika želja pa je bila tudi knjiga za odrasle, ki jo je napisala skupaj z dolgoletno prijateljico pisateljico Jano Kolarič (Draga Alina, draga Brina), lansko leto pa je nastal še mladinski roman V deželi pogumnih princes, ki je izšel pri Vodnikovi založbi (2008). Delo je večplastno, odkriva kar nekaj problemov sodobne družbe, ki v nenehnem pehanju za več in bolje, morda kar nekako poniknejo oziroma ostanejo neopaženi. Osrednjo nit zgodbe sicer odvija trinajstletna Ajša, ki bralca z namenom pripelje do angleške varuške Becky, ženske, ki kot mlado dekle ni bilo kos odgovornosti biti mati in je hčer zato izgubila. In kdo so pogumne princese? To so vse ženske v knjigi, ker si vsaka na svoj način zasluži, da je človek, ki ga je vredno spoštovati, da bi bila princesa. In kje je dežela, kjer domujejo pogumne princese? Večina romana se sicer dogaja v Angliji, a prepričana sem, da veliko pogumnih princes živi tudi med nami. Po končanem 'uradnem' delu smo se s pisateljico Tatjano Koklaj zadržali še v sproščenem prijateljskem pogovoru.
Kekec v letnem gledališču Domačije Rus
Domačija Rus in Društvo za ohranjanje ter poživitev kulturne dediščine Skrinjica sta v nedeljo, 17. maja, na dvorišču Domačije Rus, pripravila prvo in otvoritveno predstavo v letnem gledališču za otroke. V goste sta povabila Družinsko gledališče Kolenc iz Vač, ki so na prečudovito nedeljsko popoldne navdušili naše najmlajše z gledališko predstavo Kekec. To je bila prva gledališka predstava in tako bo vsako nedeljsko popoldne skozi celo poletje, ko bo zaživelo novo letno gledališče za naše najmlajše.
Keka Pogačar
Spodnje Prapreče, cerkev sv. Luke
Pred kratkim so bila opravljena dela na cerkvi sv. Luke. Delovni oder je stene in zvonik obdajal pol leta in ko so ga mojstri razdrli, je cerkev zasijala v še lepši luči kot prej.
Rok Avbelj
V zadnjih mesecih so na svetišču obnavljali pročelje in zvonik, ki je zdaj za slabih 5 m višji kot prej. Obnova cerkve pa pravzaprav poteka že 18 let. Seveda ne nepretrgoma, ampak postopoma. V obnovo je bilo vloženega že veliko truda množice ljudi. Sam namen dela prvih let obnove je bil seveda zaščititi zgradbo pred propadanjem. To je bilo v glavnini narejeno pred leti z obnovo temeljev in zamenjavo strehe. Nato pa so mojstri nadaljevali delo in tako nekaj zadnjih let opravljali dela, ki gredo izključno v smer, da bi cerkev svetega Luke bila kmalu rekonstruirana v prvotno stanje. Stanje, kot ga je imela cerkev pred skoraj 500 leti! To se je s povišanjem zvonika še bolj približalo stanju izpred polovice tisočletja. Župnija Brdo se vsem, ki so do zdaj fizično ali finančno pomagali pri obnovi cerkve svetega Luke, iskreno zahvaljuje.
Že za to številko Rokovnjača sem o obnovi, ki je bila narejena v minulem letu oz. letih, želel bolj obširno napisati, vendar je tema preobširna, zato bom do jeseni s pomočjo odgovornih pri obnovi pripravil daljši prispevek, kjer bom povedal bistvo in še kaj več.
V Praprečah stoji mlaj, ki ni samo mlaj
Zadnji aprilski dan smo se Praprečani zbrali ob pol petih popoldan. Vsi, tudi mimoidoči, so vedeli, čemu. Naslednje jutro, vas je spala, mlaj je stal. Rok Avbelj, Foto; Leon Andrejka iN R. A.
Praznik dela in začetek toplih mesecev v Spodnjih Praprečah že desetletja pričakamo v lepem vzdušju. Letos smo si prelepo smreko izbrali v naši gmajni, jo posekali, oklestili in s posebnim vozom pripeljali v domačo vas. Ob prihodu v čudovit košček Evrope so smreko in pridne Prapreča-ne pričakali sovaščani ob ritmih
koga drugega kot lukoviške godbe. Občinskega ponosa, godbe, smo se seveda vsi zelo razveselili in ker so bili napovedani in prišli ob točnem času, so domače gospodinje pripravile bogato obložene mize peciva, KS Lukovica je priskrbela šest pladnjev narezka, lukoviškega rokovnjača in sokove. Drugo pijačo pa so prispevali
vaški sponzorji, med drugim Martin, ki je prvič postal oče. Ob tem naj se v imenu vaščanov Spodnjih Prapreč zahvalim odgovornim pri KS Lukovica za naklonjenost. Dogajanje zadnjega aprilskega dne je šlo po ustaljeni poti. Kljub nekaj kapljam dežja, ki so padale že med prevozom smreke in igranjem godbe, smo vaščani mlaj olupili, pod vršacem pričvrstili slovensko zastavo in pod njo nadeli smrečji venec. Okoli pol osmih je mlaj stal, točno tam, kjer že vse od leta 1982, pri vaškem simbolu, prapreškem kozolcu in ne daleč stran od prapreške lipe. Glavno delo je bilo opravljeno, začele pa so padati različne debate.
Številčnost udeležencev dogodka so lepo zapolnili »novi« Praprečani (tisti, ki tu živijo manj kot 10 let). To so večinoma mlade družine. Med druženjem se je rodila izvrstna ideja o ustanovitvi vaške skupnosti, ki bi poskrbela za kakovostnejše preživljanje prostega časa v domači vasi. Tudi »staroselci« niso skrivali navdušenja nad to idejo. Govora je bilo o brunarici in igralih za najmlajše, najambicioznejši so omenjali tudi klasično igrišče za mali nogomet in košarko obenem. Ni kaj, zdravo razmišljanje.
Okoli polnoči, ko je bil občutek praznika dela že močno navzoč, se je večina krajanov razkropila po domovih, neumornih šest kam-peljecev pa se je lotilo predelave Lade Nive in jo nabrusilo za Budnico, drugi dan se je govorilo, da je bila Lada najglasnejše vozilo tisto noč. Z njo smo obdelali mnoge vasi, »operirali« smo tudi po mo-ravškem koncu.
V Spodnjih Praprečah mlajstoji, kot rečeno, že 28. leto zapored. Dogodek iz leta v leto prinaša nove nepozabne izkušnje in neprecenljive medosebne stike. Mlaj našo vas povezuje in v nebo deli želje dobrih in delavnih ljudi.
MoPZ Janko Kersnik na koncertu gostil Čehe
Moški pevski zbor Kulturnega društva Janko Kersnik je v petek, 8. maja, v sodelovanju s češkim zborom izvedel koncert. V dvorano Kulturnega doma v Lukovico je prišel mešani pevski zbor Lumir iz Brna. Rok Avbeu, Foto: DJD
Češki glasbeni talenti so mnogim muzikologom in ljubiteljem glasbe dobro znani. Zato je napoved, da v Lukovico pridejo češki pevke in pevci, obetala lep večer. Žal se to ni odrazilo v številčnosti obiskovalcev, ki so zasedli le pol lukoviške dvorane. Kljub temu pa je koncert potekal v pravem vzdušju, tako Čehi kot lukovški fantje so občinstvo zadovoljili in zagotovo ni bilo človeka, ki bi s koncerta odšel razočaran. Prireditev je povezovala Helena Urbanija, ki je prav na ta dan praznovala osebni praznik. Brnski zbor Lumir obstaja že 145 let in ima kar pomembno vlogo na Češkem. Pod vodstvom Lu-kaša Kozubika nastopa na tekmovanjih. Preizkušajo se tudi v operetah, muzikalu, popu in jaz-
zu. Pogosto gostujejo v Avstriji, Švici, na Danskem, Norveškem, Irskem, v Italiji ... V Lukovici je MePZ Lumir izvedel 15 skladb v dveh delih. V prvem so predstavili del klasične maše, v drugem pa posvetne skladbe, vključno z nekaj angleškimi, ki so občinstvu bile dobro znane. Na odru ste se domači in tuji zbor izmenjavala, vsak je prišel dvakrat, začeli so Lukovičani. Moški
pevski zbor Janko Kersnik je pod taktirko Igorja Velepiča, ki zbor vodi 12 let, izvedel 10 skladb. Med drugim J. Močnikovo Zvezde, ki jo je avtor napisal prav za lukoviški zbor ob letošnjem letu astronomije. Manjkale niso niti Žabe skladatelja Vinka Vodopiv-ca, ki so jo lukoviški pevci izvedli s tisto pravo energijo. Po končanem uradnem delu so se vsi, tako obiskovalci kot
nastopajoči, srečali v dvorani ob čevapčičih in rokovnjaču. Zahvala gre izjemnemu žarmoj-stru Miranu Capudri in pridnim gospodinjam za izvrstno pecivo. S Čehi žal ni bilo mogoče prav uspešno klepetati, saj znajo oni poleg maternega jezika le nemško. Ko se ozrem nazaj, lahko povem, da se je odvil še en nepozaben koncertni večer. Čehi so nam dokazali, da so odlični glasbeniki. Naslednjič pa naj bo prisotnih še malce več obiskovalcev in podoba koncerta bo še boljša.
4. pohod po Rahuški poti
V	nedeljo, 10. 5. 2009, je Športno in turistično društvo (ŠTD) Rafol-če organiziralo 4. pohod po Rahuški poti z rekordno udeležbo. Ob 8.30 je bil zbor pri brunarici na igrišču v Rafolčah. Zbralo se nas je 79 pohodnikov od najmlajših, ki so komaj shodili, do najstarejših, ki so presegli že 83 let. Viktor Jemec
V	lepem sončnem vremenu je pohod potekal po z belo-modrimi markacijami označeni poti.
Na pol poti na kmetiji Gerčar v Dupeljnah je bil krajši odmor, kjer smo se osvežili s pijačo in jabolki. Postavili smo se še za skupinsko sliko. Markacije so nas vodile mimo Jazbeca v gozd, kjer je ena skupina celo malo zašla, ampak se je takoj vse uredilo in po treh urah hoje smo se spet prijetno utrujeni in polni lepih vtisov dobili pri brunarici na igrišču, še malo posedeli in poklepetali ter si obljubili, da se naslednje leto spet dobimo.
Predsednik ŠTD Stane Breznik v družbi najmlajših (13, 14 in 15 mesecev starosti) do najstarejših udeležencev pohoda, zakoncev Hribar, kjer ima oče že prek 83 let.
Prevojski mladi gasilci se dobro znajdemo
Prevojski pionirji in pionirke smo se v soboto, 9. maja, na Studencu uspešno pomerili z mladimi gasilci v gasilski orientaciji, ki jo je organizirala GZ Domžale. Pionirke in pionirji PGD Prevoje
Na vročo soboto smo se orientacije na Studencu udeležile tri prevojske ekipe z mentorji. Orientacije, na kateri so sodelovale štiri gasilske zveze, smo se udeležili z veseljem in v pričakovanju, saj smo se nanjo pripravljali s pomočjo svojih mentorjev.
Poleg dobrega branja zemljevida in hitrega teka smo se mladi gasilci pomerili na kontrolnih točkah, kjer smo morali pokazati poznavanje različnih veščin. Tako smo z brantačo zbijali tarčo, odgovarjali na tri vprašanja iz prve pomoči, vezali vozle in štafetno s kozarčkom polnili 1,5-litrsko plastenko. Starejši pionirji pa smo se pomerili še v hitrem zvijanju cevi in štafe-tnem spajanju cevi na trojak. Vsaka napaka je bila usodna in je pomenila kazensko točko, ki jih prevojski pionirji in pionirke nismo dobili veliko.
Tako smo se v svojih kategorijah, v sklopu tekmovanja za GZ Lukovica, vse tri ekipe uvrstile na prva mesta. In se tako iskreno veselili svojega uspeha in uvrstitve naprej na regijsko tekmovanje. Po kar napornem tekmovanju, na katerega smo se pripeljali z novim gasilskim vozilom, pa smo se okrepčali še s pico in sokom ter sklenili, da bomo še pridno trenirali in nabirali kondicijo za nadaljnja tekmovanja.
Pojasnila občinske uprave
V zadnjem času se po medijih pojavljajo informacije o neracionalnem trošenju denarja, ki pa ne navajajo vseh dejstev. Menimo, da je pravica naših občanov, da so seznanjeni z vsemi podatki, zato v nadaljevanju navajamo dodatna pojasnila glede najbolj izpostavljenih zadev.
Poslovilni objekt Krašnja:
Že v 90. letih prejšnjega stoletja so v KS Krašnja začeli z aktivnostmi in pripravami za izgradnjo poslovilnega objekta Krašnja in tudi določili lokacijo objekta. Prav tako je bil še v času prejšnjega župana, g. Burje, začet postopek odkupa izbranega zemljišča. V letu 2007 je bil nato pripravljen idejni projekt, ki ga je potrdil tudi Svet KS Krašnja, spomladi leta 2008 pa PGD projekt. S tem je bila dana možnost vključitve projekta v občinski proračun za leto 2008 in omogočena izvedba javnega razpisa za izvedbo del. Med samim izvajanjem del se je izkazalo, da je hribina na kraju, kjer naj bi stal objekt, geološko bistveno slabša, kot je bilo upoštevano v projektu, in je bilo zaradi varnosti objekta in nevarnosti plazenja terena treba odkopati bistveno večje količine materiala. V projektu in razpisu te količine niso bile predvidene, za fizično izgradnjo objekta, ki je vkopan v hrib, pa so bile nujno potrebne. Zaradi tega se je pojavila tudi potreba po dodatni izgradnji komunalne infrastrukture in okolice. Občinskemu svetu so bila ta dejstva in predlog rebalansa predloženi v obravnavo na 15. seji 21. 07. 2008. Povečanje proračunske postavke iz 258.460,00 EUR na 362.520,00 EUR je bilo s strani občinskega sveta sprejeto. Treba pa je poudariti, da gre pri povečanju proračunske postavke za več operacij, ne samo za izvedbo gradnje objekta. Za samo izgradnjo objekta je Občina Lukovica podpisala osnovno pogodbo z Lesnino Inženiring v višini 245.091,50 EUR (z vključenim DDV) in aneks zaradi povečanih količin v višini 73.472,27 EUR (z vključenim DDV), ki pa je bil podpisan šele po predhodni ustavitvi del zaradi ugotovitve možnih posledic. Skladno s 6. odstavkom 29.
člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2), je v takšnem primeru dovoljeno skleniti aneks k osnovni pogodbi v višini največ 30 % osnovne pogodbene vrednosti. V tem primeru so bila zakonska določila torej dosledno upoštevana. Treba je še navesti, da so bile prvotne zahteve izvajalce precej višje, po dolgotrajnih pogajan ih pa je strokovnjakom občinske uprave uspelo znesek, ki ga je izvajalec zahteval, občutno znižati in ga spraviti v zakonske okvire. Povečanje stroškov je obravnaval tudi Odbor za gospodarske javne službe, ki je obseg del detajlno pregledal ter na predlog aneksa k osnovni pogodbi kljub pripombam ni sprejel nobenega posebnega sklepa. Trenutno izvajalec na objektu in okolici izvaja dela odpravljanja napak, ki so bile ugotovljene ob tehničnem pregledu. Po zaključku vseh teh del pa bo objekt prevzet. Trenutni stroški so nižji, kot pa so predvideni v proračunu, in vrednosti, ki je bila predvidena v proračunu, tudi ne bomo dosegli.
Sanacijska dela v podružnični osnovni šoli Blagovica:
Objekt podružnične osnovne šole Blagovica je bil zgrajen konec leta 2007. V decembru 2007 je bilo izdano uporabno dovoljenje, temu je sledila predaja objekta v uporabo v začetku leta 2008. Objekt ni kompletna novogradnja, ampak so nekateri zidovi stare šole ohranjeni, nekateri pa so bili porušeni. Pri adaptaciji starega dela se je na steni na severni strani obstoječega starega objekta pojavila vlaga, ki je v letu 2008 postala resen problem, zato smo o problematiki obvestili nadzor in izvajalca del. Ob pregledu objekta je bilo ugotovljeno, da se vlaga pojavlja tudi na tleh, in predvidevali smo, da pušča inštalacija. Vodovodna inštalacija je bila pred prevzemom objekta uspešno testirana in zato je bil prek nje položen tlak. Kot pa se je izkazalo, je matica na spoju stare in nove inštalacije pozneje počila. Pri tem je šlo za skrito napako in tako je bilo skladno s pogodbenim določilom dogovorjeno, da jo na lastne stroške odpravi izvajalec adaptacije kuhinje. Napaka je že odpravljena in tlak je bil znova položen, ko so meritve pokazale primerno osušenost konstrukcije. V kratkem pa bo sprejeta tudi dokončna odločitev o sanaciji zidu na severni strani objekta, kjer je bila ob sanaciji poda še vedno previsoka vlaga, ki pa naj bi se po pričakovanjih zmanjšala. Strokovni pristop k odpravi napake predstavlja časovno daljši postopek, v kolikor želimo odpraviti vzroke
in ne le posledic napake.
Nastop pevke Neishe na občinski proslavi v letu 2008:
Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve je v letu 2008 pripravljal program za praznik Občine Lukovica, ki ga je označil za osrednji kulturni dogodek leta in na svoji redni seji 06. 08. 2008 potrdil nastop znane slovenske pevke Neishe. Izbor je bil smiseln tudi zaradi promocije novega klavirja, saj Neisha poleg petja tudi igra na klavir. Občina Lukovica je z izvajalko in skupino podpisala pogodbo v višini 2.000,00 EUR neto. Pri tem znesku pa smo kot organizator morali upoštevati še dodaten znesek, ki ga je bilo treba poravnati Avtorski Agenciji Slovenije in sicer v višini 660,00 EUR. Cena za nastop je primerljiva s podobnimi umetniki takšnega renomeja. Za primerjavo naj navedemo, da je honorar za nastop pevke Vite Mavrič ca. 2.800,00 EUR. Odbor se je odločil na podlagi sredstev, ki so bila v veljavnem proračunu na voljo za celotno leto in vse take dogodke ter jih v tem letu ni prekoračil. Občina Lukovica je v letu 2008 za namen proslavljanja občinskega in državnih praznikov porabila ca. 8.000 EUR, kar je precej manj, kot je bilo porabljeno v sosednjih in sorodnih občinah in v okviru proračuna.
Najem kredita za tekoče poslovanje:
Pri najemu kredita v višini 200.000,00 EUR je šlo za najem premostitvenega kredita. Potreba se je pokazala zaradi velike koncentracije plačil v določenem časovnem obdobju, ki je bila pogojena z zaključevanjem nekaj večjih projektov. Za en projekt, za katerega smo pridobili evropska sredstva, smo morali izvajalcu del plačati vsa opravljena dela, preden smo lahko od državnih organov zahtevali odobrena finančna sredstva. Ob tem želimo posebej poudariti, da gre za kratkoročen premostitveni kredit, katerega višina predstavlja približno polovico povprečnih mesečnih odlivov v letu 2008 in ki bo vrnjen v letu 2009 - do konca aprila je bil kredit že vrnjen v višini 70.000,00 EUR. Skladno z veljavno zakonodajo je za sklepanje takšnih pogodb pristojen župan kot predstojnik organa. Občinski svet je bil o najetju kredita obveščen na prvi naslednji seji.
Občinska uprava
Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, objavlja na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2 Ur. list RS, št. 94/2007), Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1-UPB5,Ur. list RS, št. 56/2008) in Zakona o javnem naročanju (ZJN-2», Ur. list RS, št. 128/2006,16/2008), Sklepa o objavi višin mejnih vrednosti za postopke javnega naročanja (Ur. list RS,št. 34/2008) naslednje
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA IZVEDBO STORITVE - ODPRTI POSTOPEK: PREVOZI ŠOLOOBVEZNIH OTROK NA OBMOČJU OBČINE LUKOVICA
1.	Naziv in sedež organizatorja javnega zbiranja ponudb: OBČINA LUKOVICA, Stari
trg 1, 1225 Lukovica, tel.: 01 72 963 300 , fax.: 01 72
963 313, e-pošta:
info@lukovica.si.
2.	Vrsta naročnika: Organ lokalne skupnosti
3.	Področje dejavnosti: Javna uprava
4.	Predmet javnega naročila: Prevoz šoloobveznih otrok na območju Občine Lukovica
v Osnovno šolo Janka Kersnika Brdo.
5.	Opis predmeta javnega naročila: Prevoz šoloobveznih otrok na območju občine, ki so od Osnovne šole Janka Kersnika Brdo oddaljeni več kot 4 km (SKLOP 1), ter prevozi šolskih otrok, ki so od Osnovne šole Janka Kersnika Brdo oddaljeni manj kot 4 km (SKLOP 2). Relacije prevozov so specificirane v razpisni dokumentaciji. Ponudniki se lahko prijavijo za izvedbo posamičnega sklopa ali obeh skupaj.
6.	Vrsta javnega narocila: Storitev
7.	Orientacijska vrednost javnega naročila za posamezni sklop:
SKLOP 1 - 51.000,00 EUR SKLOP 2 - 50.000,00 EUR
8.	Možnost variantne ponudbe: NE.
9.	Na javnem zbiranju ponudb za izvedbo storitve lahko sodelujejo državljani Republike Slovenije in državljani EU kot fizične ali pravne osebe s stalnim prebivališčem oz. sedežem v Republiki Sloveniji. Ponudniki, predložijo kopijo osebnega dokumenta, pravne osebe pa izpisek iz sodnega registra pravnih oseb, ki ne sme biti starejši od 2 mesecev. Enako velja za ponudnike, državljane EU, po načelu vzajemnosti.
10.	Trajanje javnega naročila: 2 leti, za šolski leti 2009/2010 in 2010/2011.
11.	Plačilni pogoji naročnika: rok za plačilo stori-
tve je 30 dni od dneva prejema pravilno izstavljenega računa.
12.	Pisne ponudbe morajo prispeti do 10. 06. 2009, do 12.00 ure po pošti, oziroma morajo biti do tega roka vročene osebno na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v zapečateni kuverti, na kateri je potrebno navesti »Ponudba storitve
-	prevozi šolo obveznih otrok na obmocju Občine Lukovica (SKLOP_)
-	NE ODPIRAJ!«
Na ovojnici mora biti naveden polni naslov pošiljatelja.
13.	Ponudba mora obvezno vsebovati: ime in priimek ponudnika, oziroma ime pravne osebe in točen naslov.
14.	Odpiranje pravočasnih in pravilno označenih pisnih ponudb bo javno. Odpiranje bo v sejni sobi (1. nadstropje) Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, dne 10. 06. 2009, ob 13. uri. Predstavniki ponudnikov se odpiranja udeležijo na podlagi pooblastila, ki ga predložijo komisiji za odpiranje ponudb, pred pričetkom izvedbe odpiranja prispelih ponudb. Nepravilno označene ponudbe in prepozno prejete ponudbe bodo neodprte vrnjene pošiljatelju. Nepopolne ponudbe ne bodo upoštevane.
15.	Obvestilo o izbiri: Ponudniki bodo o izbiri pisno obveščeni, najkasneje v 8 dneh od odpiranja ponudb.
16.	Kriteriji za izbiro najugodnejšega ponudnika:
Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo ponudil ugodnejše pogoje, izkušnje s tovrstnimi prevozi, primeren vozni park in reference.
17.	Pogoji za izlocitev ponudnika: Ponudniki, ki niso ustrezno registrirani za opravljanje prevozov potnikov, bodo izločeni iz postopka.
18.	Zahtevana dokazila:
1 .dokazilo o pravnem statusu (registraciji), ki ne sme biti
starejše od 3 mesecev; 2.dokazilo o nekaznovanju pravne osebe in izvajalcev
storitev oz. podpis priložene izjave v razpisni dokumentaciji;
3.potrdilo	banke o plačilni sposobnosti za zadnjih 6 mesecev pred predložitvijo ponudbe;
4.dokazila	o ustreznosti vozil in o usposobljenosti voznika/kov za tovrstne prevoze,
5.navedba	voznega parka, ki bo uporabljen za prevoze otrok;
6.predhodne	izkušnje z izvajanjem tovrstnih prevozov.
19.	Rok vezanosti na ponudbo: do 31. 08. 2009 oz. do dneva sklenitve ustrezne pogodbe z izbranim ponudnikom.
20.	Z najugodnejšim ponudnikom bo Občina Lukovica sklenila ustrezno pogodbo v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa o izbiri.
21.	Drugi pogoji storitve: vezanost na določila Zakona o varnosti v cestnem prometu, Pravilnika o posebnih pogojih za vozila, s katerimi se prevažajo skupine otrok.
22.	Interesenti se lahko seznanijo s podrobnejšimi informacijami pri občinski upravi
Občine Lukovica:
-	ga. Irena STRMŠEK, tel. št.: 01 72 96 310, e-pošta: irena.strmsek@lukovica.si,
-	za pravna vprašanja pri ga. Nina Kodrin, tel. št.: 01 7296 312, e-pošta: nina.kodrin@lukovica.si.
23.	Razpisna dokumentacija je na voljo v tajništvu občine, objavljena pa je na spletni
strani občine http://www.lukovica.si.
Lukovica, dne 19. 5. 2009 Občina Lukoviča Župan, Matej Kotnik, l.r.

ODOBRENI PROJEKTI ZA LETI 2008 IN 2009, OBJAVLJENI NOVI POZIV ZA LETO 2010
Društva in ostale organizacije, ki delujejo na oziroma za območje Občine Lukovica so že uspešno črpala sredstva za izvedbo projektov na pozivih za leti 2008 in 2009, novi poziv za leto 2010 je že objavljen.
Občina Lukovica je s podpisom Konzorcijske pogodbe 21. 11. 2007 pristopila k ustanovitvi lokalne akcijske skupine (LAS) Srce Slovenije z namenom vzpostavitve učinkovitega javno-zasebnega partnerstva za pripravo in izvajanje lokalne strategije LAS Srce Slovenije, ki je bilo ustanovljeno za območje občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji.
V Republiki Sloveniji so se za programsko obdobje 2007-2013 v okviru 4. osi Programa razvoja podeželja namreč začele izvajati lokalne razvojne strategije, ki temeljijo na načelih LEADER. Pristop LEADER spodbuja izkoriščanje lokalnih razvojnih potencialov in oblikovanje javno-zasebnih partnerstev - lokalnih akcijskih skupin (LAS).
Osnovni cilj pristopa LEADER je izgradnja lokalnih zmogljivosti, izboljšanje zaposlenosti, diverzifikacija dejavnosti na podeželju, spodbujanje lokalnega razvoja, izboljšanje upravljanja na podeželskih območjih in širjenje inovativnosti. Pristop LEADER je namenjen vsem zainteresiranim prebivalcem podeželja, ki želijo poiskati in razviti lokalne pobude za razvoj svojega območja in sodelovati pri njihovi izvedbi. Lokalna razvojna strategija LAS Srce Slovenije izhaja iz obstoječega Razvojnega programa podeželja »Tr-
kamo na vrata dediščine« in predstavlja osnovo letnim programom dela oziroma letnim izvedbenim načrtom. LAS Srce Slovenije je oblikovana kot družba po obligacijskem pravu, formalno pa je bila vzpostavljena s podpisom konzorcijske pogodbe s strani ustanoviteljev. Članstvo v LAS je odprto in prostovoljno ter ga sestavljajo ustanovitelji in novi člani, saj v LAS lahko kadarkoli pristopijo novi člani iz javnega sektorja, ekonomskega sektorja ali organizacij civilne družbe in fizične osebe. Tripartitna sestava LAS je ena od ključnih značilnosti jav-no-zasebnih partnerstev po načelih LEADER. Kot opazovalci pa lahko v LAS sodelujejo predstavniki nacionalne LEADER pisarne Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in drugih ministrstev, predstavniki evropskih, državnih in regionalnih institucij ter predstavniki partnerskih LAS iz Slovenije in tujine.
LAS se financira iz več virov: proračuni lokalnih skupnosti, Program razvoja podeželja RS, s kandidiranjem na razpisih na različnih ravneh, s sredstvi ustanoviteljev in drugih partnerjev pri skupnih projektih, s prispevki sponzorjev in iz drugih virov. Na podlagi določil navedene konzorcijske pogodbe Občine ustanoviteljice vsako leto zagotavljajo sredstva za sofinanciranje delovanja LAS Srce Slovenije ter sredstva za izvajanje lokalne Razvojne strategije LAS Srce Slovenije, ki je bila za partnersko območje izdelana v marcu 2008 za obdobje 2007-2015.
Na podlagi tako zagotovljenih sredstev sta se v letu 2008 za namen izvajanja razvojne strategije LAS Srce Slovenije že zaključila javna poziva za oddajo projek-
Preglednica odobrenih projektov za leti 2008 in 2009:
tnih predlogov za izvajanje »Razvojne strategije Las Srce Slovenije občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litija« za leti 2008 in 2009.
Javni poziv za leto 2008 je bil zaključen 30. 06. 2008, za leto 2009 pa 30. 09. 2008. Za leto 2008 je ocenjevalna komisija LAS Srce Slovenije ocenila štirinajst vlog, za leto 2009 pa kar devetnajst vlog in glede na število doseženih točk odobrila višino sredstev. Za društva oziroma druge organizacije, ki delujejo na oziroma za območje občine Lukovica sta bila za leto 2008 odobrena dva samostojna in dva skupna projekta, za leto 2009 pa je bil odobren en samostojni in dva skupna projekta, kot to prikazuje spodnja preglednica:
Kako naprej?
Dne 06. 05. 2009 je bil za namen izvajanja razvojne strategije LAS Srce Slovenije za leto 2010 že objavljen Javni poziv za oddajo prijave projektnih predlogov za izvajanje »Razvojne strategije Las Srce Slovenije občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji«. Tokratni javni poziv je sestavljen iz dveh faz. Prva faza predstavlja oddajo idejnih projektnih predlogov, za katero rok poteče 08. 06. 2009. Drugo fazo pa predstavlja oddaja končne vloge na javni poziv za tiste idejne projekte, ki jih bo razvojni svet, prijavljenih na prvo fazo, potrdil. Več o javnem pozivu na povezavi: http://www.razvoj.si/ las/
Občinska uprava
Prijavitelj	Naziv projekta	Odobreni znesek sofinanciranja
leto 2008		
KGZS, Zavod Ljubljana	Zaklad Črni graben	9.000 EUR
Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje Lukovica	Ekološki uvajalni in izobraževalni dnevi	7.000 EUR
Zadruga za razvoj podeželja Jarina, z. o. o.	Skupno bitje Srca Slovenije - s povezanimi akcijami ustvarimo pripadnost	22.000 EUR
Center za razvoj Litija, d. o. o.	Kažipoti v Srce Slovenije - podeželje Srca Slovenije se predstavi	22.000 EUR
Skupaj odobrenih sredstev:		60.000 EUR
		
leto 2009		
KD MePZ Šentviški zvon	Sofinanciranje nakupa oblek članov MePZ	10.000 EUR
Zadruga za razvoj podeželja Jarina, z. o. o.	Mobilna samooskrba z lokalno hrano	23.400 EUR
Mladinski center Litija	Zelena mreža	6.000 EUR
Skupaj odobrenih sredstev:		39.400 EUR
Na podlagi 13. člena Odloka o priznanjih Občine Lukovica in o priznanjih župana Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št.
4/04) Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve objavlja
JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj in nagrad v letu 2009.
Priznanja Občine Lukovica v letu 2009 so:
-	častni občan Občine Lukovica,
-	plaketa Občine Lukovica.
Priznanja Občine Lukovica se podeljujejo za dosežke, ki so prispevali k boljšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem področju in na drugih področjih.
Priznanja se lahko podelijo: posameznikom,
skupinam občanov in vsem pravnim osebam oz. organizacijam.
Predlog za podelitev priznanj Občine Lukovica
lahko podajo posamezniki, politične stranke, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti.
Predlog za podelitev priznanja mora biti podan v
pisni obliki ter mora vsebovati: podatke o predlagatelju, vrsto predlaganega priznanja, podatke o predlaganem, prejemniku priznanja, obrazložitev k predlogu, dokumente, ki potrjujejo, dejstva v obrazložitvi.
Rok za vložitev predlogov je 30. 06. 2009.
Svoje predloge pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, s pripisom »Javni razpis za podelitev priznanj Občine Lukovica«.
Predsednik Odbora za občinska priznanja,
PROSLAVE iN PRiREDiTVE
Franci Bernot, l. r.
UREDITVENI NAČRT OBMOČJA L1 LUKOVICA CENTER
NAČRTOVANJE SPREMEMB NA PODROČJU IZBOLJŠANJA PROMETNE UREDITVE
Občina Lukovica trenutno vodi postopek priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta območja L1 Lukovica center. V sklopu sprememb, na pobudo Krajevne skupnosti Lukovica, se načrtuje izboljšanje obstoječe prometne povezanosti občinskega središča z regionalno cesto, ki po ureditvi osrednjega trškega jedra z krožnim prometom odraža svojo nefunkcionalnost. Tako se načrtujeta dva cestna priključka: vnovično odprtje izvoza pri Orehku oz. trgovini Tuš ter vzpostavitev intervencijskega izvoza z rampo za gasilno vozilo ob nujnih vožnjah, za kar je pobudo podala tudi Gasilska zveza Lukovica. Medtem ko intervencijski izvoz s strani upravljavca državne ceste ni sporen, pa se močno zapleta pri prvem izvozu, ki je bil nekdaj zaprt prav zaradi gradnje avtoceste.
Zaradi problematičnosti priključka pri Orehku se je Občina Lukovica začela predhodno pogovarjati z Direkcijo RS za ceste, ki je nosilec urejanja prostora za področje državnih cest. S predstavniki Direkcije se je v maju sestala na skupnem sestanku v Lukovici, na katerem je predstavila svoje želje in želje krajanov. Za namen načrtovanja priključka je podjetje Giri, d. o. o., izdelalo idejni projekt. Po navedbah projektanta je priključek horizontalno še izvedljiv, osnovni problem predstavlja višinski potek, ki je 6 % ob ohranitvi obstoječih cest. To pa ni v skladu s predpisi, ki določajo priključevanje na državne ceste. Pri nagibu 3 %, kolikor je še dopustno, bi bilo treba lokalno cesto znižati za 80 cm, kar pa predsta-
vlja velik problem glede na dejstvo, da je lokalna cesta (Maklenovec) v urbanem okolju in je že projektirana ter predvidena za rekonstrukcijo.
Po mnenju predstavnikov Direkcije bi bilo treba znižati celoten plato skupaj z dovozi okoliških objektov in ne samo cesto. Namesto zdaj predlaganega polnega križišča, za katerega je Direkcija že izdala negativno mnenje, so predlagali možnost ureditve desno-de-sno, s popravkom radijev, tako da bi bil mogoč le uvoz iz smeri Trojan in izvoz v smeri Ljubljane. Priključevanje na državne ceste urejajo predpisi, ki določajo minimalen naklon 2,5 %, pri katerem še lahko stoji vozilo pred križiščem. Obstoječe stanje oz. izvoz se tolerira do rekonstrukcije, ki pa se mora načrtovati in izvesti po predpisih. S strani Direkcije je bilo tudi predlagano, da se zaradi spremenjenih razmer po izgradnji avtoceste in uvedbe vinjet izvede štetje prometa na regionalni cesti - obstoječem križišču, ki ga izvede Direkcija na svoje stroške. Zaradi zamaknjenosti križišča je lahko namreč problem količina prometa, če je cilj avtocesta. Bistvenega pomena pa je prepoved za tovornjake. Na sestanku je bilo prav tako predlagano, da Občina izvede anketo po gospodinjstvih, s katero se ugotovi vsakodnevne poti in smeri prebivalstva ter koliko bi bilo dejanskih uporabnikov izvoza. To bi bil dober kazalec smiselnosti vnovičnega odprtja izvoza. Utemeljitev krajevne skupnosti, da so razmere ob prometnih konicah nevzdržne za ljudi, ki živijo v centru naselja, za Direkcijo ni zadosten argument, saj je to danes splošen problem povsod po Sloveniji. Občina Lukovica se vsekakor najprej zavzema za ure-
ditev varnega križišča. Ob izgradnji avtoceste so odgovorni razlagali ljudem, da se izvoz zapira začasno zaradi prometne varnosti v času gradnje. Danes je avtocesta zgrajena, z njo pa bistveno spremenjene prometne razmere. Občina Lukovica se zato zavzema za vnovično odprtje izvoza, seveda na način, ki bi zagotavljal varnost. Za Direkcijo je ureditev de-sno-desno edina možnost varne ureditve cestnega priključka. Pri njegovem načrtovanju bo morala Občina jasno argumentirati spremenjene razmere od zaprtja izvoza do danes in z anketo ugotavljati dejanski interes prebivalcev za preselitev na to križišče. Poseben argument je lahko tudi urbanistični vidik glede na načrtovano novo pozidavo v Lukovici (UN L1 - severno pobočje, OPPN L7 - stanovanjsko območje) in načrtovano rekonstrukcijo ostalih priključkov na osrednjem trgu. Še pred analizo prometnih razmer pa mora pridobiti predhodno mnenje o tehnični rešitvi izvoza na podlagi predloga projektanta, ki ga za Direkcijo poda DDC svetovanje inženiring.
Na podlagi stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta bo pripravljen predlog za pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora. Med njimi bo pozitivno mnenje Direkcije RS za ceste ključnega pomena, vendar pa bo pot do njega težja naloga.
Občinska uprava
Dogajanje v Domačiji Rus v juniju:	
30. maj od 8.00-14.00	bolšji sejem s sejmarjenjem
	(bo vsako soboto)
31. maj ob 16.00	Pepelka (družinsko gledališče Kolenc)
05. junij ob 19.00	otvoritev razstave starih
	prevoznih vozil
12. junij ob 19.00	koncert na prostem: Anastasia strings
22. junij ob 10.00	sprevod starih vozil
29. junij ob 10.00	sejmarjenje
ob 13.00	rokovnjaška poroka
Povabilo na ročno puljenje plevela na Igličevi njivi
Zdaj, ko nas že vsak ptiček na veji opozarja k varovanju in skrbi za ekološko čisto naravo in posledično bolj zdravo hrano in krmo, se je Janezu Igliču iz Rafolč porodila zanimiva ideja.
Vabi vas na domačo koruzno njivo, da ročno in družno z njim in njegovimi domačimi pomagate populiti plevel med mlado koruzo. Zborno mesto bo na njegovem dvorišču, s seboj prinesite dobro voljo, pridne roke, motiko boste dobili na »delovnem mestu«. Trajalo pa tudi ne bo več kot dobri dve uri. Če ste pripravljeni na dve uri takšne lahkotne rekreacije, se javite Janezu Igliču na telefon: 01/72-35-420. Plevel bo goden za puljenje tam okrog prvega junija, zato pohitite s prijavo, da ne uide v cvet.
Za porabljene kalorije in izgubljeno energijo bo poskrbljeno.
OBVESTILO
Obveščamo vas, da bo Zveza prijateljev mladine Domžale tudi v letu 2009 organizirala
letovanje otrok na otoku Krk.
Letovanje bo potekalo v času letnih počitnic za učence osnovnih šol občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin od 1. razreda do vključno 9. razreda.
Izvedbo letovanja bo izvajala družba Leštan & Leštan, d. o. o.
Izmene:
1. izmena: 9. julij do 19. julij 2009 2. izmena: 29. julij do 8. avgust 2009
Cena letovanja je 290,00 €. Za otroke, ki so zdravstveno ali socialno ogroženi, je sredstva namenil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Subvencionirana cena je tako 150,00 €. Omogočamo vam plačilo v 3. obrokih po 50,00 €. Obveznost mora biti poravnana do odhoda na letovanje. Prijavnice za letovanje lahko otroci dvignejo pri šolski svetovalni službi.
Za vse dodatne informacije pokličite telefonsko številko
051 624-176, vsako sredo med 16.00 in 18.00 ali po e-pošti: zpm.domzale@siol.net.
Veselimo se počitnic z vami.
Zveza prijateljev mladine Domžale predsednica Ema Škrjanc Ogorevc

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
Enota Lukovica Lukovica, Stari trg 19
telefon: 01/72-35-116 e-pošta: kss.lukovica@lj.kgzs.si URADNE URE:
ponedeljek, sreda, petek: 8h - 10h sreda: 14h - 15h
KMETIJSKA SVETOVALNA
VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA PREMIJE ZA GOVEDO
Od 1. do 30. junija boste lahko vsi, ki ste oddali zbirno vlogo za leto 2009 (zadnji dan zamudnega roka je 9. 6.) in izpolnjujete pogoje, vložili še naslednja zahtevka:
•	»»Zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi«, na osnovi katerega boste dobili premijo za krave oz. telice, ki so telile od 11. 12. 2008 do 31. 3. 2009 in so bile živali na kmetiji najmanj dva meseca. Zahtevek za kravo lahko vložite tudi v primeru mrtvorojenega teleta ali pogina teleta v obdobju obvezne reje.
•	»Zahtevekza posebno premijo za bike in vole« za živali, ki so bile zaklane od 1.1. do 31. 5. 2009 in so bile pred tem najmanj dva meseca na kmetiji. Če ste živali oddali prek KZ v Lukovici, potem ste jih pooblastili, da bodo zahtevek v vašem imenu poslali oni. V nasprotnem primeru pa morate zahtevek vložiti sami.
Za oba zahtevka je obvezen elektronski vnos, za katerega so zaželene prijave. Če bo vlagal zahtevek drug član gospodinjstva, mora imeti s seboj navadno pooblastilo nosilca kmetije v dveh originalno podpisanih izvodih (obrazec dobite v KSS).
UGOVOR NA INFORMATIVNI IZRAČUN DOHODNINE
Vse, ki ste v maju prejeli informativni izračun dohodnine za leto 2008 in imate dohodke pod oznako 3100 (dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti) ter kmetujete na območjih z omejenimi dejavniki (OMD), pozivam, da podate ugovor zoper višino dohodka. Obrazec za ugovor je dosegljiv na spletni strani DURS-a (www.durs.gov. si) ali na spletni strani KGZS (www.kgzs.si), lahko pa ga dobite tudi pri meni. V ugovoru na obrazcu poleg osebnih podatkov pod oznako 6 - drugo napišite: »Znesekpod oznako 3100 je previsok, ker vključuje tudi OMD plačila.« Rok za ugovor na vse informativne izračune, ki so bili izdani 8. 5., je do 12. 6. 2009. Za dodatne
informacije in pomoč se lahko obrnete tudi na KSS.
IZOBRAŽEVANJE
KGZS - Zavod LJ je dobil v okviru javnega razpisa Občine Lukovica za zagotavljanje tehnične pomoči na področju kmetijstva odobrena sredstva za naslednji izobraževanji za prebivalce naše občine:
•	Delavnica za proizvajalce mleka na temo »Spremljanje kakovosti krme pri intenzivnih rejcih krav molznic in uporaba rezultatov kontrole proizvodnje« bo potekala v računalniški sobi na sedežu Zavoda, Celovška 135. Štiriurni tečaj bo v sredo, 3. 6. 2009, z začetkom ob 9.30. Vabljeni rejci molznic, ki ste v t. i. A-kon-troli, tudi tisti, ki se na tečaj še niste prijavili.
•	Predavanje z delavnico na temo »Dopolnilne dejavnosti v okviru novega zakona o kmetijstvu s poudarkom na davčni zakonodaji« (registracija dopolnilnih dejavnosti, dohodki, obdavčitev dohodka iz dejavnosti, možnost ugotovitve davčne osnove, olajšave, oprostitve, dohodnina O datumu izvedbe boste prijavljeni obveščeni osebno.
Prijava za posamezno izobraževanje je obvezna. Prijave sprejemam do zasedbe mest, zato me pokličite čim prej.
TESTIRANJE ŠKROPILNIC
Testiranje škropilnic za varstvo rastlin, ki ga bo izvajala Biotehniška fakulteta, bo potekal v naši okolici v naslednjih krajih in terminih:
•	11. 6. 2009 ob 8.30 v Šentvidu - pri cerkvi,
•	12. 6. 2009 ob 8.30 v Blagovici pri krajevnem domu.
POMEMBNO: Uporabniki morajo pripeljati čiste in tehnično brezhibne naprave, napolnjene s približno 100 litri čiste vode. Naprave doma preizkusite in odpravite morebitne napake, ker serviser na terenu ne bo prisoten. Ne pozabite na dokumente (MID, EMŠO, DŠ). Prvi pregled za nove naprave je obvezen po treh letih.
pavla pirnat, kmetijska terenska svetovalka
Redčenje plodičev jablan v sadnih vrtovih
Za redčenje plodičev se odločamo iz dveh razlogov: da dosežemo višjo kakovost plodov in da imamo vsakoletni pridelek.
Pripravila: Alenka Caf, svetovalka za sadjarstvo, KGzS, zavod LJ
Višja kakovost plodov
Samo plodovi, ki so ustrezno prehranjeni, razvijejo sortno tipične lastnosti, kot so debelina, barva, aroma ter vsebnost sladkorjev in kislin ter trdoto plodov.
Taki plodovi imajo tudi boljšo skladiščno sposobnost, se pravi, da dalj časa zdržijo v užitni zrelosti tudi v domačih skladiščih. V povprečju potrebujemo 40 normalno razvitih, zdravih listov v neposredni bližini za preskrbo enega plodu. Plodove, ki visijo posamično, manj prizadenejo bolezni in škodljivci, ker se hitreje osušijo, lažje jih tudi zaščitimo (npr. pred jabolčnim zavijačem). Taki plodovi so lepše obarvani kot tisti, ki rastejo v grozdih.
Vsakoletni pridelek
Jablana ob ustrezni preskrbljenosti in tehnologiji vedno nastavi preveč cvetnega nastavka. Če ne posežemo z ustreznimi tehnološkimi ukrepi, imamo pridelek vsako drugo leto in govorimo o tako imenovani izmenični rodnosti. Kadar je pridelka veliko, so plodovi drobni in slabše kakovosti, v naslednjem letu pa je drevo preveč izčrpano, da bi spet lahko rodilo.
Drevo, ki je v tekočem letu premočno obloženo s cvetjem in pozneje s plodovi, v naslednjem letu ne bo imelo cvetnega nastavka. Razvoj cvetnega nastavka za naslednje leto se v drevesu začne v času letošnjega cvetenja in razvoja plodičev. Drevo, ki se čezmerno izčrpa s cvetjem letošnjega leta, nima dovolj energije, da bi cvetelo tudi v naslednjem letu. Zato je zelo pomemben čas redčenja socvetijin plodov. Dokazano je, da na cvetenje v naslednjem letu lahko vplivamo z redčenjem cvetov in plodičev do debeline plodičev približno 10 mm. Poznejše redčenje vpliva le na debelino in s tem kakovost plodov v tekočem letu.
Kako redčimo?
Prvo redčenje izvedemo že v času zimske rezi. Predvsem v letih, ko je cvetni nastavek obilen, izrežemo več rodnega lesa. V letu obilnega nastavka se drevo kljub intenzivnejši rezi ne bo odzvalo s prebujno rastjo, ker bodo energijo porabili plodovi. Izrežemo predvsem veje, ki senčijo druge dele krošnje, in tiste, ki so premočne. Na drevesu, ki ima slabši cvetni nastavek, opravimo blažjo rez po času čim bližje cvetenju. Tudi po oplodnji, ko vidimo, koliko plodov je ostalo na drevesu, lahko odstranimo rodne veje ali njihove dele. Pri rezi v času vegetacije moramo paziti, da jo izvajamo v suhem vremenu, ko je tudi napoved za nekaj naslednjih dni brez padavin, da se izognemo nevarnosti okužbe dreves z bakterijskim hruševim ožigom. Priporočamo tudi spremljanje napovedi možnosti okužbe s to boleznijo prek sistema FITO-INFO in sredstev javnega obveščanja.
Naslednji način je redčenje plodičev s pomočjo kemičnih sredstev, ki se med seboj razlikujejo glede na način delovanja in zato tudi časa uporabe. Ta sredstva uporabljajo predvsem v večjih intenzivnih nasadih in jih v namene redčenja plodov v vrtovih ne bomo natančneje obravnavali.
Tako v intenzivnih nasadih kot v vrtovih je ročno redčenje ali doredčevanje nepogrešljiv ukrep. Kaj je pri tem pomembno? Idealno je, da pustimo en cvet oziroma plodič na socvetje, pri drobnoplodnih sortah lahko ponekod tudi dva, ki se med seboj ne dotikata. Redčimo tako, da so plodovi na koncu približno enakomerno razporejeni po vsej krošnji. Pri drobnoplodnih sortah pustimo centralni plodič v socvetju, ki se bo razvil v debelejši plod kot stranski, pri debeloplodnih sortah pa naj ostane eden od stranskih plodov. Tudi s tem vplivamo na končno debelino plodov in s tem na kakovost pridelka. Z zgodnjim redčenjem že cvetov ali plodičev do 10 mm bomo vplivali tudi na cvetni nastavek v naslednjem letu, pozneje pa le še na debelino in kakovost plodov v tem letu. Ne glede na to, ali pridelujemo jabolka za trg ali lastno porabo, je naš cilj vsakoleten pridelek kakovostnih jabolk. Za doseganje tega cilja je redčenje plodičev eden izmed nepogrešljivih ukrepov.
OBVESTILO
Obveščamo vas, da lahko
preverite vrednosti holesterola in sladkorja v krvi ter izmerite svoj krvni tlak.
V	LUKOVICI
VSAKO DRUGO SREDO V MESECU OD 7.30 DO 9.00
V	ZP LUKOVICA.
NA TROJANAH
V	TOREK, 2. junija 2009, OD 8.00 DO 9.00
V PROSTORIH KS TROJANE.
V BLAGOVICI
V	SREDO, 3. junija 2009, OD 8.00 DO 9.00
V PROSTORIH GASILSKEGA DOMA V BLAGOVICI.
Testne lističe, s katerimi se meritve izvajajo, je treba plačati, medtem ko sta svetovanje in postopek preiskave brezplačna.
Cena testnega lističa za holesterol je 3 EUR, cena testnega lističa za krvni sladkor je 1,50 EUR.
Preiskava poteka na podlagi odvzema kaplje krvi iz prsta. Na pregled pridite tešči!
Vljudno vabljeni!
Patronažni medicinski sestri
Športno turistično društvo Rafolče organizira
4. nogometni turnir za pokal KS Rafolče.
Turnir po potekal
na travnatem igrišču v Rafolčah, v nedeljo, 7. junija 2009, z začetkom ob 9. uri.
Igralo se bo po običajnem turnirskem sistemu, vsaka ekipa ima zagotovljeni najmanj 2 tekmi. Prijavnina na turnir je 40 €. Prijave
sprejemamo do petka, 5. junija 2009, na GSM-številko 041 606-410 (Sandi Ceglar) ali e-pošto: std.rafolce@gmail.com.
Najboljše tri ekipe na turnirju bodo prejele pokale in denarne nagrade, prav tako bo s pokalom nagrajen najboljši strelec turnirja. Na turnirju bo poskrbljeno tudi za okrepčilo tako s hrano kot s pijačo.
Dodatne informacije so vam na voljo na zgornji GSM-številki ali elektronskem naslovu.
Podružnična šola Krašnja in KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja vas vabita na
sprehod skozi preteklost Krašnje.
Prehodili bomo del opisane vodne učne poti iz projekta, ki so ga učenci izdelali za razpis Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda in bili tudi nagrajeni. v nedeljo, 24. maja 2009, ob 16. uri
na dvorišču Primatove - Kovačeve hiše v Krašnji
Pripravljamo zanimivo popoldne, ki ga bodo popestrili člani KUD-a Fran Maselj Podlimbarski Krašnja. Izvedeli bomo marsikaj o vasi, v kateri živimo. Pripoved bo zanimiva za vse, ki vasi do zdaj še niso poznali. Prosimo, povabite tudi svoje sorodnike, ki so nekoč živeli v naših vaseh. Vaš obisk med nami bo za nas najlepša nagrada.
Vljudno vabijo člani ŠTD Rafolče!
Šahovski turnir v Domačiji Rus
V soboto, 30. 5. 2009, bo v Domačiji Rus potekal šahovski turnir za mlajše. Pravico do nastopa imajo igralci letnika 1994 in mlajši.
Turnir se bo začel ob 15.00 v viteški sobi. Prijavnina je 5 € ter vključuje tudi malico in pijačo. Zaradi prostora prosimo, da se prijavite na e-poštni naslov: zan.jarc@gmail.com ali po telefonu 051/864-587 do 27. 5. 2009.
NISSAN QASHQAI NJEGOVO MESTO JE V MESTU ŽE ZA 18.750C
Qashqai združuje eleganten in kompakten dizajn, okretnost srednjega razreda in vzdržljivost špotno-terenskega vozila. Pustite mu, da vam pokaže mesto, kot ga še niste videli. Sedaj s 5-letno garancijo!
Nissan Krulc Cesta heroja Vasje 1251 Moravče
Tel: 01 723 11 43
www.nissan-krulc.com
Poraba goriva kombinirano (1/1 OOkm): 5,5 - 8,4, emisija CO2:146 - 208 g/km. Garancija pro^ak» volja 3 kita o^ 100.000 km. Komercialna ponudba ' icle' zajema 2-letno podaljšano garancijo, ki nastopi v trenutku, ko nastopi prvi od omenjenih kriterijev. Slika je simbolna, www.ni8san.8i

UPRAVNA ENOTA DOMŽALE
www.upravneenote.gov.si/domzale/, e: ue.domzale@gov.si Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale t: 01 722 01 00, f: 01 724 21 04
OBVESTILO
Bliža se čas poletnih dopustov, zato pravočasno preverite veljavnost svojih osebnih dokumentov. V kolikor vam je že ali vam bo v prihodnjih dneh potekla veljavnost osebne izkaznice, potnega lista ali vozniškega dovoljenja, čim prej stopite do najbližje upravne enote in vložite vlogo za zamenjavo ali podaljšanje ustreznega dokumenta. S tem si boste pravočasno zagotovili veljaven osebni dokument in se hkrati izognili morebitni daljši čakalni dobi.
Uradne ure Upravne enote Domžale so: ponedeljek in torek od 08.00 do 15.00, sreda od 08.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00 in v petek od 08.00 do 13.00.
Društvo kmetijske tehnike Slovenije
Društvo kmetijske tehnike Slovenije, Hacquetova 17, 1000 Ljubljana tel.: 01/28-05-262 internet: www.dkts.si
vas 13. 6. 2009 vabi v Jablje na
12. slovensko srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike in drugih starodobnih vozil
(avtomobili, motorji promocijska vožnja), ki bo na prostoru Centra za razvoj kmetijstva in podeželja, Grajska 1, Loka pri Mengšu.
Čistilna akcija v rokovnjaškem gozdičku
Starši, učenci in vsi ljubitelji lepe narave, pridružite se nam na čistilni akciji. Rokovnjaški gozdiček želimo urediti, da bo spet primeren za skupna druženja, koncerte, literarne večere in učilnico na prostem.
Dobimo se v sredo, 20. 5. 2009, ob 17. uri v rokovnjaškem gozdičku.
S sabo prinesite grablje, lopate, metle, vedra in vrečke za smeti.
Otvoritev očiščenega rokovnjaškega gozdička bo v petek, 22. 5. 2009, ob 18. uri z literarno-glasbenim večerom OŠ Janka Kersnika Brdo. Sodelovali bodo pevski zbori Kresničke, Ciklamen in Komorni pevski zbor ter naši mladi literati.
TuRiSTiČNi krožek OŠ JaNKA KeRSNIKA BrDO
Sobota, 6. junij 2009
Gremo na prvi evropski kongres izgnancev in beguncev
Društvo izgnancev Slovenije organizira v soboto, 6. junija 2009, ob 10. uri v veliki dvorani Športnega centra Tivoli PRVI EVROPSKI KONGRES IZGNANCEV IN BEGUNCEV - ŽRTEV FAŠIZMA IN NACIZMA V LETIH 1920-1945.
Pokrovitelj kongresa je predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo
Turk. Na kongresu bodo predvidoma sodelovale delegacije sorodnih društev iz več kot 10 evropskih držav, pričakujemo tudi predstavnike mednarodnih organizacij. Program kongresa bodo popestrili glasbeni umetniki.
Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Domžale bo organizirala brezplačni prevoz na kongres, kamor vabi vse svoje člane in članice, pa tudi njihove prijatelje in sorodnike.
Avtobusa bosta 6. junija 2009 ob 8.30 odpeljala z avtobusnih postaj v Moravčah in v Lukovici, skupni odhod z avtobusne postaje v Domžalah na kongres je ob 9. uri. Kongres bo predvidoma trajal do 14.30, avtobusa bosta vse udeležence in udeleženke po končanem kongresu odpeljala domov.
S kongresom obeležujemo tudi 7. junij -
praznik slovenskih izgnancev. Vse informacije dobite na 031 385 105. Pričakujemo, da se boste kongresa udeležili v čim večjem številu. Dobrodošli!
Društvo izgnancev Domžale
veterinarska ambulanta
NC#>E
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI Vaška pot 38a, Radomlje
Odprto: pon - pet 9.00 - 19.00 sob 9.00 - 13.00
telefon: 0599 - 58 - 914, 070 - 550 - 590 http://veterlna-noe.net
— izdela^^rpofilštva po meri____ ,
Stegne 1. IpÎ'MoTà^e tel.: fi/723 14 76 GSM: Đ41/641 446
I: ©41/641

OPTIKA OC€SNA AMBULANTA
Helena DolinŠEk s.p.
Breznikova 15, Domžale TEl.:OI/7Sie-43e (Breza CEnter)
Samostanska 14. Kamnik Tel.:0l/83l7-005
Vinko: 03iy795- 960 iVIarta; 041/456-675
Šola v naravi v Strunjanu
Učenci petega razreda iz Kra-šnje so se skupaj z učenci iz Brda udeležili letne šole v naravi v Strunjanu. Poudarek je bil predvsem na plavanju, saj so v petih dneh opravili 20 ur plavanja, na koncu pa so tekmovali za delfinčka, vsak po svojih sposobnostih. Plavali smo v bazenu, saj je bilo morje
še premrzlo. Z uspehom smo bili zelo zadovoljni, saj smo osvojili 6 srebrnih in enega bronastega delfinčka. Marija Demšar
Poleg plavanja smo se tudi učili v naravi z razgledom na morje, prepevali Gusarsko in druge pesmi, slikali čudovito obmorsko pokra-
jino, spoznavali rastline in živali na morski obali in v morju ... Najlepše doživetje pa je bilo predzadnji dan, ko smo se z ladjico odpeljali v Piran, si tam privoščili pico ter se sprehodili po skrivnostnih ozkih piranskih ulicah. Kaj pa domotožje? Le prvi dan je pritekla kakšna solzica, ki pa se je hitro posušila, nato pa smo ob pestrem dogajanju dom malce odmislili. Vrnili smo se polni novih vtisov, doživetij in izkušenj.
Naša jablana
V četrtek, 7. maja, smo 2. a in 2. b razred obiskali sadovnjak na Brdu. Pod strokovnim vodstvom g. Romana Mavca smo si ogledali cvetoča sadna drevesa in izvedeli veliko zanimivosti o dogajanju in delu v sadovnjaku spomladi.
Tina Uštar
Opazili smo tudi živali in izvedeli, katere živali so v sadovnjaku dobrodošle in katere ne ter zakaj. Vsak razred si je nato izbral še svoje mlado sadno drevesce - jablano. To sadno drevesce bomo spremljali skozi celo leto in tudi naslednja leta. Učenci bodo pomagali tudi pri kakšnih opravilih, zelo pa se veselimo tudi jabolk, ki bodo jeseni dozorela in bodo čisto naša. Ideja o posvojeni jablani se nam zdi čudovita, zato se še enkrat zahvaljujemo g. Romanu za to sodelovanje.
23. april -dan knjige
Po vsem svetu je 23. aprila v središču knjiga, to je namreč dan, ki ga je organizacija Unesco razglasila za svetovni dan knjige.
Tina Uštar
Je datum, ki je knjigam in založniškim pravicam posvečen od leta 1995. Glavni namen dneva knjige,
ki ga praznujejo milijoni ljudi po vsem svetu, je širjenje bralne kulture, še posebno med mladimi. Tako naj bi bolje spoznali spoznanja in zabavo, ki jih prinaša branje, pa tudi bolj cenili prispevke različnih avtorjev pri družbenem in kulturnem napredku človeštva. Praznovanju dneva knjige se je pridružila tudi Slovenija z različnimi prireditvami.
Slovenski založniki v sodelovanju s pesniki, pisatelji in drugimi uglednimi javnimi osebnostmi, pa tudi nekaterimi društvi, institucijami in podjetji so s tem želeli opozoriti na
previsoko obdavčenje slovenskih knjig.
Tudi v šoli smo nekaj časa namenili temu dogajanju. Pogovarjali smo se o pomenu branja za vsak dan, kaj nam pomeni dobro branje za učenje, predvsem pa branje kot zabava in spoznavanje sveta okoli sebe. Branje je lahko pravo domišljijsko potovanje.
Otroci so srečni pripovedovali o domačih večernih neprecenljivih in prelepih trenutkih branja pravljic in pesmic skupaj s starši.
22. april -dan zemlje
22. april je po vsem svetu znan kot dan Zemlje. Ob tem dnevu naj bi se vsak posamezniki malce ustavil, razmislil o svojem mestu na tem planetu, se zamislil in vprašal, kam gremo in zakaj tako hitimo. Tina Uštar
Z navdušenjem lahko opazimo, da je vedno več posameznikov, društev, organizacij, podjetij in podobno, ki se ne samo za 22. aprila, ampak že kar redno, vsak dan, sprašuje, kaj lahko storimo v prihodnje, da nam bo bivanje prijetnejše, lahkotnejše. Da bomo dihali čist zrak, bili v zelenih urbanih okoljih, tako v mestih kot na deželi. Da bo voda čista, pitna
in da je bo v izobilju. Da bomo nehali onesnaževati reke, jezera, gozdove in zrak. Raziskave so pokazale, da je planet Zemlja z vsakim letom bolj onesnažen. Da je ozračje vsako leto toplejše, padavine obilnejše in gladina morja višja.
Dan Zemlje se začne v naši glavi, v našem srcu. Dan Zemlje je vsak dan. Vsak dan gradimo spoštovanje in ljubezen, udejanjajmo človeške vrednote, živimo v harmoniji z naravo. To bo naše največje darilo Zemlji. Tudi v šoli smo se na ta dan ustavili in se vprašali podobno, kot je navedeno že zgoraj. Tudi najmlajši učenci in učenke so razmišljali o tem, kaj že počnejo, da skrbijo za čim bolj čisto okolje. Doma so ob pogovoru s starši razmišljali še o tem, kaj še lahko storijo na tem področju, da bodo še bolj pripomogli k ohranjanju Zemlje. Vsaka malenkost šteje. Zelo uporabne ideje smo dobili tudi
ob slikanici »10 stvari, ki jih lahko naredim za lepši svet«, ki je izšla pri založbi Vale Novak avtorice Melanie Walsh. Ideje, uporabne za vsak dan, so predstavljene na duhovit, igriv in slikovit način.
Vitlliil
Slaščičarna v Šentvidu
Kavarnica Zoni, pri Mercatorjevi trgovini v Šentvidu, je od 16. marca v novi preobleki in pod novim najemnikom, ponudbo pa so obogatili tudi s slaščicami. Dnevno sveže slaščice pripeljejo iz gorenjske slaščičarne, so dnevno sveže, ponujajo tudi sladoled, nove ponudbe pa so se razveselili vsi sladokusci, saj je to edina in prva slaščičarna v naši občini.
Č A S T I!!!
Vabljeni vsi predšolski otroci in osnovnošolci na zadnji šolski dan,
v sredo, 24. 6. 2009, na BREZPLAČNO KEPICO SLADOLEDA.
4i
Ok
O/
Občni zbor Društva rejnic in rejnikov Domžale
V	društvu, ki aktivno deluje že vse od leta 1980 in združuje 115 aktivnih in bivših rej-niških družin iz območja občin Domžale, Lukovica, Moravče, Trzina in Mengša, smo letošnji občni zbor organizirali v sredo, 22. 4. 2009, v Rekreacijskem centru Urbanija v Lukovici. Zbralo se nas je skoraj 60 rejnic in rejnikov. Z nami sta bili tudi strokovni delavki Centra za socialno delo Domžale, Maksimiljana Mali in Desanka Glumac, predstavnici Društva rejnic Lenart, Ivanka Simonič in Bojana Holer, ter predsednik Rej-niškega društva Slovenije, Darko Krajnc. Marta Tomec, univ. dipl. soc. del.
Predsednica društva Dragica Pervinšek nas je v svojem poročilu spomnila, kaj vse nam je uspelo izpeljati v minulem dvoletnem obdobju, vse s skromnimi finančnimi sredstvi, ki jih namenjamo le najnujnejšim materialnim stroškom posameznih akcij, sicer pa vsi delujemo zgolj prostovoljno in brez honorarjev.
V	letu 2007 in 2008 smo nadaljevali z utečenim delom v petih skupinah rejnic, ki se srečujejo enkrat mesečno v Centru za socialno delo Domžale. Vanje smo vključene vse poklicne rejnice, tiste, ki imajo rejence iz našega območja, in vse druge, ki si to želijo. V tem delu najdemo oporo in pomoč druga v drugi, se čustveno razbremenimo. Učimo se poslušati, pridobljena spoznanja pa lahko uporabimo v svojih ravnanjih. Vzdušje je prijetno. V skupinah poteka pogovor po načelu zaupnosti, kar nam daje potrebno varnost, da lahko spregovorimo o težavah. S svojimi znanji in izkušnjami pa nudimo tudi strokovnim delavcem možnost učenja.
Rejniške kolonije v Pineti v Novigradu od leta 1997 vsako leto uresničimo ob strokovni pomoči Centra za socialno delo Domžale. Vsa leta so izjemno dobro obiskane, saj so v nekaj dneh zapolnjene vse razpoložljive kapacitete. Enako je v letošnjem letu. Tu se vsi skupaj, rejniški starši, naši otroci, rejenci in strokovni delavci vzajemno učimo, kako na prijeten in spontan način bolje spoznati potrebe drug drugega, kako dobro in kakovostno preživeti prosti čas. Tu je možnost, da se rejniški starši nekoliko odpočijemo, razbremenimo, izmenjamo svoje izkušnje o življenju in vzgoji otrok ter da se naši otroci in mladostniki družijo v športu in zdravih ter ustvarjalnih prostočasnih dejavnostih. Pohvalimo se lahko, da se naši mladostniki zmorejo zabavati in imeti lepo brez alkohola ali drog ter se teh kolonij z veseljem udeležujejo. Pogosto so prav otroci pobudniki za vključitev družine. Nenazadnje se v kolonijah zelo zabavamo, nasmejimo in napolnimo s pozitivno energijo drug drugega. Prav zato si vzamemo čas in radi prihajamo. Vsako leto nas pri finančni izvedbi programa podprejo člani Rotary cluba Domžale, ki so nas prva leta tudi obiskali. V letu 2007 so nam namenili 1.000 EUR , v letu 2008 pa 2.000 EUR. Sredstva namenjajo tudi učni pomoči - in-štrukcijam v OŠ Janko Kersnik Brdo pri Lukovici za rejence in učence iz socialno šibkih družin .
Izjemno podporo in razumevanje za naše delo občutimo tudi vsako leto, ko nam Rotary club Domžale omogoči Miklavževo prireditev, kjer
obdarujejo vse otroke iz rejniških družin do konca osnovnošolskega obdobja: v letu 2007 jih je bilo 147, lani pa 134.
Enodnevna strokovna ekskurzija rejniških staršev je bila v letu 2007 organizirana 26. septembra po Bizeljskem in Brežiškem, v letu 2008 pa smo 2. oktobra odpotovali do Cerkniškega jezera, obiskali grad Snežnik in Logarsko dolino, slovensko in avstrijsko Koroško. V letu 2007 nas je bilo 52 , lani pa 50. To so dobre priložnosti, da se bolje spoznamo, si vzamemo čas zase in tudi na ta način poskrbimo za svoje dobro počutje, ki ga bodo pozneje lahko občutili tudi drugi v družini.
Srečanja rejniških družin iz vse Slovenije v Žalcu, ki postaja že tradicionalni rejniški praznik, smo se udeležili obakrat: 24. avgusta 2007 (133 udeležencev ) in 29. avgusta 2008 (89 udeležencev). Večina je potovala v dveh avtobusih, nekaj pa z osebnimi vozili. Občina Moravče nam je obakrat pokrila dobro polovico stroškov avtobusnega prevoza. Tisti, ki se tega rejniškega praznika udeležimo, smo bogatejši za lep spomin na prijetno druženje med sorodno razmišljujočimi ljudmi, ki nam ga pripravi izjemno gostoljubni župan Žalca Lojze Posedel s svojimi sodelavci. Vsako leto lahko izbiramo med različnimi organiziranimi dejavnostmi: vožnja z vlakcem v Žalec in ogled mesta, ogled jame Pekel, izlet v Petrovče in Liboje, maša v Petrovški baziliki, pohod po
hmeljski poti, pogostitev s toplim obrokom in zabavnim ter družabnim zaključkom dneva.
V	društvu nadaljujemo z utečeno skrbjo za Knjižnico za rejniške družine, ki jo skladno s finančnimi možnostmi dopolnjujemo.
V	smislu povezovanja z drugimi društvi v Sloveniji, se odzivamo na vabila drugih rejniških društev, danes pa smo jih povabili mi.
Obisk pri naših rejnicah ,starih nad 75 let, ki
so opravljale to delo v še težjih pogojih in iz naslova rejništva nimajo nobenih prihodkov. Vse smo konec leta 2007 in 2008 obiskali in obakrat vseh 16 rejnic skromno obdarili. Svojo usmeritev v opisane vsebine dela želimo nadaljevati v prihodnje, čemur bomo podredili vse naše sposobnosti in možnosti.
Dragica Pervinšek, predsednica društva rejnic in rejnikov Domžale
Plavamo kot ribe
V aprilu so se otroci udeležili petdnevnega plavalnega tečaja. Brígíta Gabrovec
Po kosilu smo se odpravili na avtobus, ki nas je odpeljal v Ljubljano. V garderobi smo se preoblekli v kopalke in odšli v bazene. Najprej smo preverili njihove plavalne sposobnosti. Nekaj otrok si ni upalo niti potopiti glave pod vodo, drugi pa so že veselo skakali v vodo. Otroke smo razdelili v skupine glede na njihovo predznanje plavanja. Naslednji štirje dnevi so minili v veseli razigranosti in učenju v vodi. Otroci so prek igre spoznavali osnove plavanja. Na koncu tečaja so tudi najbolj boječi otroci potopili glavo pod vodo. Nekaj otrok pa je celo preplavalo petnajst metrov. Vsi otroci so dobili priznanje, na katerih je bilo razvidno, koliko plavalnega znanja so osvojili.
Pravljični palček
Projekt Pravljični palček se je zaključil. Projekt za vse predšolske otroke in prvošolce je organizirala Knjižnica Domžale. Vse pridne bralce, ki so se priključili projektu, so na koncu nagradili s predstavo v KD Groblje, tokrat so si ogledali Stena Vilerja, ki je otroke popeljal v svet glasbe in čarovnij. Sergeja Koseg, vzg.
Vse več staršev se namreč zaveda, kako pomembno je brati otroku, in imajo zato veliko zaslug pri tem projektu. Otrokom tako bogatimo besedni zaklad. Naučijo se poistovetiti se z liki iz knjig. S pravljicami lahko razvijamo tudi določene vrednote. Tudi če otroci berejo že sami, jih kdaj pocrkljajmo s kakšno pravljico,
ker to vedno dobro dene, saj je pomembna tudi čustvena toplina, ki jo ob tem vsi skupaj doživljamo.
Med drugimi je bilo letos nagrajenih 12 otrok iz 1. razreda PŠ Blagovica in 5 otrok, ki tam obiskujejo cicibanove urice. Čestitamo!
Prihodnost EU je v njeni rasti in krepitvi inovativnosti
LDS bo izkoristila talente in intelektualno moč naših ljudi za to, da se bo vključevala v evropsko razpravo o izzivih prihodnosti - in načinih za soočenje z njimi in tako obogatili skupni življenjski prostor, ki je v Evropi - domovini naše domovine. Gospodarstvo in finančna kriza
Podpirali bomo vse skupne ukrepe EU za reševanje gospodarske in finančne krize, predvsem ukrepe, usmerjene v krepitev inovativnosti in konkurenčnosti. Prihodnost Evropske unije
Po mnenju LDS je prihodnost EU v njeni rasti, zato podpiramo njeno nadaljnjo širitev, še zlasti na države zahodnega Balkana. Trajnostni razvoj, ki vključuje varovanje okolja
Do leta 2020 moramo za 20% zmanjšati izpuste CO2 in drugih toplogrednih plinov, za 20% povečati delež energije iz obnovljivih virov ter za 20% zvišati energetsko učinkovitost. Varovanje temeljnih človekovih svoboščin
Naši poslanci v EP bodo tudi v novem mandatu sledili sodobnim evropskim liberalnim idejam in branili temeljne človekove svoboščine.
rt É III

LDS
Kandidati in kandidatke:
1.	Jelko Kacin
2.	Mirjam Muženič
3.	dr. Slavko Ziherl
4.	mag. Sonja Kralj Ber^ar
5.	Borut Cink
6.	mag. Darja Mohorič
7.	Aleš Gulič
PETERJ. ČESNIK CVETA ZALOKAR ORAŽEM Dr. MATEJ LAHOVNIK
Predstavitev programa in kandidatov na www.zares.si
Začetek kotalkarskih tekmovanj
Od 18. do 19. aprila je v Renčah potekalo prvo večje letošnje tekmovanje v kotalkanju. Na 17. mednarodnem pokalu Renč je v kratkem in dolgem programu nastopilo okoli 70 tekmovalk in tekmovalcev iz šestih slovenskih in italijanskih klubov. Uspešno je sodeloval tudi kotalkarsko drsalni klub KDK Domžale, v katerem trenira več deklet iz naše občine. IGOR FABJAN
Fantje in dekleta so večinoma prvič letos na tekmovanju pokazali, česa so se naučili med zimskimi meseci. Predstavili so se z novimi programi in novimi dresi. Nastop pod vodstvo trenerke Violete Mordej je bil uspešen, saj so dosegli kar nekaj visokih mest. V klubu so se dvakrat veselili zmagovalnega pokala, in sicer je v kategoriji cicibanov zmagal Blaž Kovač, v skupini E pa je zmagala Sara Kovačič.
V	kategoriji starejših deklic je Lukovičanka Manca Capuder osvojila drugo mesto, Chiara Mordej Filippini, Ajda Tič in Manca Hribar pa so se zvrstile od četrtega do šestega mesta.
V	skupini E je Tanita F. Demšar osvojila peto mesto, med kadetinjami pa je bila Neža Pezdirc druga in Tjaša Kovačič osma.
KDK Domžale po zaključku uspešnih nastopov
Največji uspeh prevojskega hokeja
Hokejski klub Prevoje se je uvrstil v finale državnega prvenstva v inline hokeju in s tem zapisal HK Prevoje na zemljevid Slovenskega hokeja. Ko smo pred dvanajstimi leti spet oživili klub, si nismo predstavljali, da bomo nekoč igrali v finalu državnega prvenstva Slovenije.
HK PREvOJE Dragar vincenc
Pa vendar smo vztrajali in imeli svojo vizijo, čeprav smo bili mladi in brez hokejskega predznanja. Prve zametke smo osvojili v nočnih urah v Tivoliju in Zalogu, ko pa je bilo v RCU Lukovica zgrajeno prvo igrišče za hokej, smo se kljub večletni tradiciji na Prevojah skupaj našli hokejisti, ki smo želeli nekaj več. To pa je bilo ponesti ime HK Prevoje med prepoznavne stvari naše novoustanovljene občine Lukovica. Večkrat smo želeli prekiniti dejavnost, vendar smo zmeraj našli neko novo energijo in nove mlade igralce, ki so nam dali nov zagon. V svoje vrste nam je uspelo pridobiti uveljavljene igralce, ki so s ponosom nosili prevojski dres. Prva sta bila Bojan Zajc in takrat še nepoznani Mitja Šivic, ki sta nam utrla pot do pravilnega dela. S strokovnim delom Maria Trohe smo dobili odlične mlade hokejiste iz Gradišč in Lukovice. Hokejski klub Prevoje je premostil razlike med Prevojami in Lukovico, saj imamo Prevojci domačo dvorano v RCU Lukovica. Vse medkrajevne ovire smo združili v odlično ekipo in le tako se lahko kosamo z veliko bogatejšimi ekipami v naši državi. Vodstvo HK Prevoje je leta čakalo na ta dogodek in
ob prebiranju tega članka smo morda že postali državni prvaki Slovenije in uresničili naše sanje ter postavili nov mejnik.
V	imenu HK Prevoje bi se zahvalil vsem zvestim navijačem, ki nas spremljajo in bodrijo na tekmah državnega prvenstva.
V	petek, 19. junija, bomo v Šentvidu organizirali razstavo in veselico ob 40-letnici ustanovitve Hokejskega kluba Prevoje.
Rokovnjač airsoft klub ali Športno društvo za airsoft
Športno društvo za airsoft deluje že dobri dve leti in pol. O nedavni novosti med občinskimi društvi je v različnih krogih ljudi slišati veliko besed, malokdo pa natančno ve, kakšno je to društvo, s čim se ukvarja, s kakšnim namenom in kje sploh deluje, zakaj fantje to počno. Zmotno je prepričanje nekaterih, da gre pri vsem skupaj le za izživljanje. Rok Avbelj
Društvo »vojakov« s Črnega Grabna šteje 20 članov, od tega jih je vsaj polovica aktivnih. Članom predseduje Marjan Kotnik iz Sp. Prapreč, podpredsednik pa je Blaž Belle, oba pobudnika ustanovitve društva. Fantje so me pred časom povabili na njihovo ozemlje in prestavili svoje delo in poslanstvo. Ob prihodu na njihov teritorij so v en glas zatrjevali, da so druženja prijetna, a je pogosto treba trdo prijeti za delo. Ob vprašanju, zakaj se gredo fantje neko vojsko in čemu to služi, so predstavili svoje delovanje bolj podrobno. Glavni sogovornik je bil predsednik Marjan Kotnik.
V začetku klepeta je navrgel tole definicijo: »Airsoft je moderen rekreacijski šport, ki se je v zadnjih desetih letih izredno razširil po Sloveniji. V njem udeleženci poskušajo izločiti nasprotnika iz igre s tem, da jih ciljajo z razgradljivimi plastičnimi kroglicami (BB), ki jih izstreljujejo iz posebnih pušk in pištol za airsoft. Kroglice letijo od 5 pa tudi do 80 metrov
Zaveznik preži na nasprotnika.
(povprečno okoli 40 metrov), niso polnjene z barvo in se pri udarcu ne razpackajo. Sistem igre temelji na športnem vedenju, t. i. »fair playu«. Ko si zadet, to pošteno priznaš in odideš iz igre ali pa počakaš, da te »ozdravi« bolničar.« Treba je razlikovati medpojma »airsoft« in »paintball«. Kdor je preizkusil obe igri, pravi, da je airsoft veliko bolj zanimiva in napeta igra. Namen igre airsoft je pridobivanje občutka orientacije v naravi,
občutka za skupinsko delovanje, tovarištvo, disciplino in je kot rekreacija oz. kot šport. Sama igra temelji na »mil-sim« osnovi, to pomeni posnemanje prave vojske, vojskovanja in spopadov (military simulation). Vsekakor pa ta igra ni namenjena ljudem, ki bi skozi to igro radi izživeli ubijalske prebli-
organizirano, sodeluje tudi z drugimi društvi iz Slovenije in tudi z nekaterimi tujimi (Hrvaškimi, Avstrijskimi, Nemškimi idr.). Po zapisu osnovnih informacij so me člani društva peljali na njihov 2 hektara velik poligon. Leži na odročnem kraju blizu vasi Podmilj. A je pot do tam lepo prevozna. Ob
Večnamenska baza, zgrajena pred mesecem.
Opazovalnica, ki je podobna lovski. Le kje je nasprotnik?
ske, drugače rečeno, psihično motene osebe se te igre ne morejo iti, ker ob neupoštevanju pravil lahko postane igra nevarna, takega, ki bi pa kljub vsemu kršil pravila društva, pa izobčijo iz društva in mu prepovejo sodelovanje. Vendar po zagotovilih naših airsoft mojstrov do poškodb zaradi streljanja sploh ne prihaja, prej se zgodijo poškodbe pri teku po gozdu. Športno društvo za airsoft vam ponuja tudi izposojo replik. Pod nadzorom igralcev iz našega društva vam bodo z nasveti pomagali do razburljive in adrenalina polne igre. Član društva lahko postane vsak, ki je dopolnil 18 let ali izjemoma manj, tj. ob privoljenju ustanovnih članov in strinjanju staršev mladoletnika. Pogoj je tudi občutek za fairplay, zdravo razmišljanje, resnost in pa veselje do tega športa ter plačana letna članarina. S člani R. A. K. sem se pogovarjal v stari Matijanovi hiši, kjer ima društvo urejene prostore. Na tem mestu naj se v imenu društva zahvalim družini Matijan za velikodušnost. Društvo je dobro
Skrivalnica Zemljanka, ki je zahtevala veliko truda.
taki naravi in okolici se človeku kar oko spočije. Ko se človek približa območju poligona, kjer potekajo taktične bitke, ga ob poti opozarjajo obveščevalne table, kje se nahaja. Sama okolica je za igro zelo primerna. Poligon leži prav na vršacu visokega hriba in prav na
vrhu imajo zgrajeno najlepšo skrivalnico z imenom Zemljanka (spominja na nekakšno neosvojeno trdnjavo). Poleg Zemljanke imajo narejenih še veliko skrivalnic in opazovalnic (podobnih lovskim). Društvo bo letos pripravilo dan odprtih vrat. Točen datum še ni
Videti so kot pravi vojaki.
znan. Tudi lokacija še ni določena. Ker je poligon za množico ljudi preveč odročen, tam verjetno ne bo. Čez leto pa društvo prevzema nase velik projekt organizacije
mednarodnega srečanja in pripravo borbe. To se bo zgodilo prav v naši občini. Fantje imajo ogromno volje in znanja in glede na to, kaj so že naredili do zdaj, verjamem,
da bom lahko kmalu spet poročal o fenomenalni pridobitvi na poligonu.
Vabljeni, da uporabite spodnji kontaktni povezavi prek spleta,
kjer lahko izveste še več kot v tem prispevku, npr. koliko replik imajo na izposojo.
Spletna stran: www.rak-airsoft.si E-pošta: rak.airsoft@gmail.com
Šahovski turnir
Zaključen je šesti šahovski turnir članov Športnega društva krajanov Zlatega polja. Kar tri mesece so se poleg rekreacije in zimske nogometne lige zagreti šahisti merili s svojimi šahovskimi sposobnostmi in znanjem. Tone Habjanič
Spremljali smo vrsto odličnih in razburljivih srečanj, napetih šahovskih trenutkov, pa tudi prijetnih družabnih večerov. Ob končnem seštevku točk, ki so si jih igralci šahisti priborili, je bil z izkupičkom najbolj zadovoljen Viktor Pogačar iz Podgore, saj je dosegel odlično prvo mesto. Najboljši so prijeli pokal, prav vsi pa lepa priznanja za udeležbo.
Skupna slika ob zaključku turnirja
Iz Čebelarske zveze Slovenije Apel za pravilno uporabo FFS
Čebelarstvo ima tako v Sloveniji kot v sodobnem svetu zelo velik gospodarski pomen. Čebelje pridelke, kot so med, cvetni prah, vosek, propolis,
matični mleček in čebelji strup, človek uporablja za hrano in kot pomoč pri lajšanju zdravstvenih težav. Prav tako pa so ti pridelki pomembni kot
surovina za pridobivanje nekaterih živilskih in drugih proizvodov. Vrednost vseh čebeljih pridelkov pa je veliko manjša od koristi, ki jo imamo zaradi opraševanja čebel.
Na žalost so čebele zelo občutljive za uporabo večjega dela fito-farmacevtskih sredstev, ki jih za uničevanje škodljivih organizmov
uporabljajo pridelovalci sadja, zelenjave in drugih kmetijskih poljščin. Čeprav sta raba, promet in kazni v primeru nepravilne uporabe FFS predpisane v Zakonu o fitofarma-cevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 98/2004 ), so se letos znova ponovili pomori čebel.
Da ne bi bili več priča zastrupitvam čebel, čebelarji vse uporabnike FFS prosimo, naj te uporabljajo v skladu z načeli dobre kmetijske prakse in varstva okolja. Posebno pozornost naj posvetijo čebelam s sledečimi ukrepi:
Škropijo naj v skladu z dobro kmetijsko prakso (fitofarmacevtski tečaj, testirana škropilnica itd.). Pred načrtovano uporabo FFS naj natančno preberejo priložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele. V glavnem so za čebele škodljivi vsi insekticidi (FFS, ki zatirajo žuželke) in imajo to tudi napisano na etiketi.
Priporočena sredstva naj uporabljajo v najnižjih priporočenih odmerkih.
Uporabljajo naj za čebele manj nevarne pripravke.
Škropijo naj v večernih urah ali ponoči in v brezvetrju. Pred škropljenjem naj pokosijo podrast v sadovnjaku ali vinogradu. Pravočasno naj obvestijo čebelarja o nameravanem škropljenju s FFS, strupenimi ali škodljivimi za čebele.
Pisma bralcev
Recesija
Je že res, da se vse več govori o veliki krizi, krizi gospodarstva, krizi kmetijstva in ne vem še česa. Pri nas v Lukovici pa se recesija res ne čuti, vsaj v soboto, 16. maja, se ni. Ob 9.37 me je pot zanesla na pošto in kaj vidim, Lukovica je slavnostno razsvetljena, čeprav je zunaj po dveh oblačnih dneh prav prijetno posijalo sonce. Drago Juteršek
Dragi moji, je to recesija ali je........., ja, razsipavanje z davkoplačevalskim denarjem.
Odgovarja pa za to tako nikoli nobeden, še odgovora, zakaj, tako nikoli ne izvemo.
Ekološki otok - II.
V	prejšnjih številkah Rokovnjača je bilo objavljenih kar nekaj kritik na račun ekoloških otokov na Prevojah in v okolici, zato je prav, da se zapišejo tudi dobre stvari. Mateja zajc
V	aprilu smo na Prevojah pridobili posodobljen ekološki otok. Pripeljani so bili novi, večji zabojniki za embalažo, ki so prostornejši od prejšnjega, povečalo pa se je tudi njihovo število. Krajani se res ne moremo več pritoževati nad tem, kam naj odpadke odložimo.
Uradni statistični podatek za leto 2007 kaže, da je vsak prebivalec Slovenije »pridelal« 402 kg odpadkov (vir: SURS). Eden od načinov soočanja z odpadki je sistem ločevanja in zbiranje. V naši okolici je zbiranje urejeno, vendar ugotavljamo, da krajani še vedno odpadke, ki jih je mogoče reciklirati (plastične vrečke, plastenke, drugo plastično embalažo in papir), kurijo v naravi ali pa v domačih pečeh. Med kurjenjem plastike se sproščajo zdravju škodljivi in nevarni plini v ozračje, med njimi dioksin. Če menite, da ste v času gorenja zaščiteni v zaprtih prostorih in vam trenutni dimni smrad ne škoduje, se motite. Na vasi večinoma prebivamo v hišah in vsaka hiša ima tudi zelenjavni vrt, rastline dioksin vsrkavajo iz onesnaženega zraka oziroma prek korenin iz onesnažene zemlje ali vode, zato dioksin zaužijemo skupaj z zelenjavo. Dioksine opredeljujejo kot verjeten vzrok za nastanek raka pri ljudeh (vir: Inštitut za varovanje zdravja RS). Še bolj zdravju škodljivo pa je vdihavanje dimov od kurjenja embalaže in ostankov od različnih premazov za avtomobile, les, kovino in drugo.
Skrb za okolje in s tem tudi povezano zdravje ljudi mora biti v zavesti vseh nas. V naših krajih smo z ločenim zbiranjem odpadkov dobili možnost prispevati k lepši, čistejši in bolj zdravi okolici. Nekaj korakov na teden do ekološkega otoka mora postati naša navada.
Brizganj« plastičnih rras Rolete iluzije PVC ograje Tende Komam I hi
PÎPLASÎ
Branko Peterka s. p.
Šlandrova 1251 Mor^ivče
GSM: 0^11^753-617
TEL: ow2í2-aee
FAX: 01f7232-869
www.peplast.si
E-fm all; pepla&t^lol.n^
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek, brat In stric
PETER RESNIK
iz Gorenj nad Blagovico.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in vso ostalo pomoč. Iskrena hvala patronažni sestri Irmi Markovšek za obiske na domu, Slavku Konjarju za poslovilne besede, župniku Jožetu Vrtovšku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Karton Količevo za lepo zapete žalostinke ter pogrebni službi Vrbančič.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Skromnost, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Zdaj k počitku leglo je telo, tvoje delo pa pozabljeno ne bo!
ZAHVALA
V 92. letu nas je zapustila skrbna mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča
JUSTINA PODBELŠEK
iz Blagovice 6.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem,
ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala tudi vsem za pozornost in pomoč, ki ste jo nudili ob njenem slovesu.
Hvala dr. Mirjam Pogačar Zajc in patronažni sestri Irmi Markovšek, osebju Doma počitka iz Mengša, g. župniku Vrtovšku za opravljen pogrebni obred, Ljudskim pevcem iz Blagovice, trobentaču, praporščakom ter pogrebni službi Vrbančič za skrbno pripravljeno pogrebno slovesnost. Hvala tudi Petru Urankarju za poslovilne besede ob grobu.
Na svetu je mnogo poti, a samo ena vodi tja, kjer boš ti, po tej poti za teboj pridemo mi vsi.
Vsi njeni
Naj vaju obdaja ljubezen in elegantno cvetje.
Ljubljanska c. 72, Domžale, telefon: 01/72 26 520 www.cvetlicamaomers.si
^ Center tehnike in gradnje Črnuče
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
K
M








-n.-.-r ■
BazenFastvSet		J^F J
		^^^^ - X •• - y \ .
-v ■■/■■'i.' ■ . U-.v ■ i ■ ■ ■ . '■ - - : ■ > i ■ .J ■. ■ 1		
■ ■ . -V-- ■ . ■ . -."i. ■ ■ J ■■ ■.. - Ná vôijô'ibàzëhï- rázlÍGňihdí^		.. Mercáiiiíť ' "j" • ^^ "v "-I * 'j' ' * t 11 \/ ' ' ' J\
oprema ža.vzdrževanje.		% iiťV: :^ o ■ - ■ ■ najboljši sosed
Bodite pozorni na ponudbo v navedenih M Centrih tehnike in gradnje s tovrstno ponudbo v času od 7. 5. do 10. 6. 2009:
• MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTGP Brežice, Cesta Svobode 31, tel.: 07/495 39 54 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCTG Koper, Kolodvorska cesta 4, tel.: 05/662 69 10 • MCGV Krško, Cesta Krških žrtev 145a, tel.: 07/488 06 32 • MCGV Lenart, Gradiška 2, tel.: 02/720 09 46 • MCT Maribor, Tržaška cesta 14, 02/333 50 88 • MCGV Ormož, Opekarniška 30, tel.: 02/741 56 24 • MCTG Postojna, Tržaška cesta 59, Postojna, tel.: 05/72147 27 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 • MCTG Ptuj, Ormoška cesta 30 tel.: 02/749 53 40 • MCTGP Sevnica, Savska cesta 20 b, Sevnica, tel.: 07 816 32 10 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92
Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolne slike.