Posamezna Številka 40 vinarjev.
Štev. 138.
v Umnimi, i sram; ime n. Ma rani.
Leto MIL
»SLOVENEC« velja
po pošti na vsa strani Jugoslavije in v Ljubljani: «a oelo leto naprej.. U 84-— n pol leta „ .. „ 42-— n četrt leta B .. „ 21-— ia en mesec „ .. „ 7-—
b inozemstvo oeloletno K 95 —
^ Sobotna izdaja: =
Za oelo leto.....K 15-_
M inozemstvo . ... ,.20
Enostolpna petitvrsta (59 mm široka ln 3 min visoka ali njo
prostor) za enkrat ... po K 1'fO uradni razglasi . po K 1*80 Pri naročilu nad 10 objav popust
najmanjši oglas 5 9/9 mm K 4'— " Poslano:
Enostolpna petitvrsta K 3"—■
izhaja vsa* dan izvzemši po* nedeljek in dan po praznika, ob 5. uri zjutraj.
MF~ Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi itev. 6/1H. Rokopisi se no vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet Stv. 50, apravn. Stv. 328.
Uprava Ja v Kopitarjevi ul. 0. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št 349 za oglase, avetr. tn češlre 24.797, ogr. 23.511, bosn.-horo. 7563.
O podpisu miru.
Mir, ki ga hoče naložiti Pariz Slovencem, bo spadal med najhujše poraze, ki jih je doživelo naše ljudstvo v svoji zgodovini, Izgubili bodemo skoro polovico našega prebivalstva, in sicer najbolj žilave, najbolj podjetne, najbolj iniciativne ljudi na-Sega plemena. Izgubili bodemo ljudi, od katerih smo upali, da bodo po svoji organi-zatorni nadarjenosti v prvi vrsti poklicani, preurediti naše državno in gospodarsko Življenje, Da bo mir tak, o tem danes ni več dvoma. Saj je francoski zunanji minister Pichon izjavil našim delegatom, da so se ti ententnim državnikom hudo zamerili, ker so zahtevali Goriško zase. Usoda primorskih Slovencev bi morala tedaj stati po mnenju sporazuma izven vsake diskusije in je nedostojno od nas, da sploh omenjamo 3T Parizu to prebivalstvo.
Nastane tedaj vprašanje ali naj mi s »rojim podpisom priznamo in potrdimo to ■ramotenje našega ljudstva, ali naj mi s svojim podpisom priznamo za pravico to, kar je v resnici predrzno kapitalistično nasilje, Načelna, strogo dosledna, na samoodločbi narodov sloneča politika, bi morala podpis odkloniti.
To bi bil čin poguma, bilo bi sijajno in lietoično zadržanje malega naroda, ki s svojo pravico stoji in pade. Dokazali bi, da se damo raje uničiti, kot da bi pravno priznali dokument, ki je za nas, za vse male narode, za ves demokratični svet poguben in ponižujoč. Naš moralni čut in naše naziranje o novi ureditvi evropejske-ga političnega življenja se odločno upirata podpisu. Za opozicionalno stranko, to se pravi za stranko, ki s svojimi sklepi in odločitvami poteka političnih dogodkov ne more spremeniti, je stališče v tem vprašanju ugodno. Izjavi se kratkomalo proti podpisu. S tem napravi dober vtis, stoji pred svetom kot požrtvovalen junak, a ne vzame nase nikake odgovornosti. Njena izjava nima namreč v sebi moči, da bi povzročila kake praktične posledice.
Če bi nasprotno naša stranka odklonila podpis, bi imelo to, poleg svoje moralne tudi svojo skrajno realno stran. Žolger bi zapustil Pariz, Trumbič bi se mu pridružil in ostala bi na mirovni konferenci Pasič in Vesnič. Pred svetom bi stala naša zunanja politika v znamenju plemenskega boja med Slovenci, Hrvati in Srbi. Mogoče, da bi se sklenil mir tudi brez zastopnikov Slovencev in Hrvatov in bi podpisal Pasič dokument v imenu države SHS. Mogoče je pa tudi, da bi se postavila antanta pod vplivom Italije na stališče, da velja mir le za Srbijo in bi bila s tem zanikana in pre-
LISTEK.
gralskS ©ko*ici«
Belgrajčan očividno nc ljubi izpreho-dov. Bil sem par nedelj zaporedoma v bel-grajski okolici, enkrat v tej, drugič v drugi smeri, a nisem srečal včasih niti enega izletnika. Bclgrajčan gre prorti večeru na Kalimegdan, napravi pravcati kor z o po Kralja Milana ulici, Terazijah in Knez Mi-hajlovi ulici, da vse mrgoli šetajočega se občinstva in se živo spominjas podobnih prizorov iz Trsta; pelje sc tudi čez Donavo v Zemun; toda že v romantičnem Topčideru najdeš med izletniki skoro več priseljencev nego domačinov.
Sicer smo pa v Belgradu sedaj skoro sami »priseljenci«; če odšteješ ono razmeroma nizko število, ki je bilo tudi med vojno v Belgradu, obstoji bclgrajsko prebivalstvo iz bivših vojakov, ki so bih na Francoskem, na Krfu, na solunski fronti ali pa v ujetništvu in internirani. Zato tudi razmeroma težko dobiš kakega Mentorja, ki bi ti razkazoval bojišča in grobe vojakov. Najbolje jc, če sc prepustiš sreči in jo udariš kamorsibodi; kajti zanimivosti najdeš povsod, uprav *o sledi voine že marsikje močno zabrisane in o nebroju grobov ne priča ne križ, nc kamen, niti gomila ne.
klicana naša edinstvenost Naše in hrvaško ozemlje bi postalo del Avstro-Ogrske, to se pravi ozemlje, ki ga sporazum ne jemlje več pod svojo zaščito. Za Italijo, Nemško Avstrijo in Ogrsko bi padli vsi obziri in čez noč bi bili obdani s sovražnimi vpadi.
Mogoče bi tudi bilo, da se Pasič pridruži Žolgerju in Trumbiču in tako bi bila cela naša država v vojnem stanju s sosedi. Ker bi ne pripoznavali veljavnosti mirovne konference, bi nam odtegnila ententa vsako denarno pomoč, odrezala vse dovoze živil, surovin, izjavila, da naj se s sosedi sami poravnamo. Morali bi sami skleniti mir z Italijo, Avstrijo, Ogrsko, Romunijo in Bolgarijo in proti petim državam bi se morali eventuelno bojevati. Spričo naših notranjih razmer, naše gospodarske ošibljenosti in izmučenosti bi naš položaj bil obupen, Italija bi zasedla Kranjsko, dele Hrvaške in ostalo Dalmacijo, Nemška Avstrija bi se ji pridružila in vpadla skozi Koroško in Štajersko, Romunija bi zasedla Banat in Ogrska bi vsaj miru ne hotela skleniti z nami. Nastala bi zmešnjava brez primere.
Potek političnih dogodkov v Evropi nas z druge strani prepričuje, da pariška mirovna pogodba ne bo inrela dolgega življenja. Neprestane stavke v Italiji in Franciji, upornost Nemčije, Ogrske in Nemške Avstrije, odsotnost in sovražnost Rusije, lo se pravi polovice Evrope in skoro celega Orienta, vse to nas utrjuje v nazoru, da pariški sklepi ne morejo obveljati dolgo. Polovica sveta se bo valila se nadalje v kaosu, se mesarita v težkih socialnih bojih. Le genijalna demokratična politika miru bi za-mogla ustanoviti ravnotežje in mir med narodi, Ker te v Parizu ni, bodemo morali, kakor kaže, kljub podpisu skleniti pozneje še enkrat mir z Italijo, Nemško Avstrijo, Ogrsko, Romunijo in Bolgarijo,
Če nas tedaj podpis ni v stanu oprostiti te težke in nove ureditve, bi se zdelo komu lepše in pametneje, da podpis, ki nam ko-nečno nič ne koristi, že zdaj odklonimo. Ravnali bi vsaj dosledno in možato in ostali zvesti samim sebi.
Če pa vemo, da pariški mir ne bo trajal dolgo in bodo v Italiji in Franciji nastali koreniti politični prevrati potem vemo tudi, da razkosanje in usužnjenje našega naroda ne more biti trajno. Če odklonimo podpis, privolimo v zasedbo Slovenije in Hrvaške po Italijanih, če podpišemo, smo pred to nesrečo zavarovani, lahko organiziramo svoje sile in mirno čakamo na prevrat v Italiji, ki bi pomenjal naše popolno ujedinjenje. Če bi ne podpisali, bi se s tem utrditev naših socialnih sil onemogočili in
Najhuje so trpeli kraji neposredno ob Savi. Na topčiderskem griču je ni hiše brez manjših ali hujših poškodb, tovarne in nekatera poslopja ob Savi so pa porušena do tal. Jame, ki so jih izkopale granate, so deloma še nezasute, ako niso padle baš na cesto ali njivo. Srečal sem starca, ki je pasel koze po bujni travi in grmovju ob potih po topčiderskem griču. Rekel je, da so prve granate padle v Topčider takoj zjutraj po vojni napovedi in da je ljudstvo zbežalo v veliki paniki, a se kmalu povrnilo, ker so vse krogle padale v neposredni bližini Savinega obrežja. Prva krogla, ki je bila sploh izstreljena, je zadela vilo nekega kapetana. Huje pa je bilo v oktobru 1. 1915., ko so prišli Nemci, V Topčideru so ostali samo trije možje — on je bil med njimi — bih več dni neprestano v kleti, dočim so padale krogle nagosto po celem griču. Tri dni so trajali poulični boji v Belgradu.
Če greš še nekoliko dalje ob Savi navzgor, prideš do višine, ki jo loči od top-čiderskega griča samo ozka dolinica; tu so prekoračili Nemci Savo dne 7. in 8. oktobra 1915. Izvedel sem to čisto slučajno. Samotna pot me je pripeljala skozi grmovje, po katerem se je paslo vse polno goveje živine, v hrastov gozdič. Dobro ohranjeni strelski jarki in gomile po gozdu so pričale, da so se tu vršili boii. Zlasti ie bilo zanimivo opazovati, kako so vojaki izrabljali drevje za kritje; vojak se je zakona! nairaie tik Dod hrastom, ki da je
bi se odrekli vsaki pripravi za bodoče odločilno dejanje, ki naj nas za vselej združi. S tega stališča bi bil podpis v interesu Primorske same potreben. Ne podpisati bi pomenjalo tedaj otežkočiti ujedinjenje. Ta izvajanja naj dokažejo, da je problem podpisa zelo zapleten in težak. Za končno odločitev je treba mnogo vesti, mnogo res-nobe in premišljevanja.	E. B.
O mejah na &pr®šl8®m.
»Temps« od 14. t. m. prinaša sledeče besedilo premirja za Koroško, sklenjenega dne 6. t. m. ob 4. uri popoldne po informacijah naše delegacije v Parizu:
»Nemške čete in oblasti bodo v 24 urah po podpisu te pogodbe zapustile ozemlje do demarkacijske črte »A«, nakar bodo to ozemlje takoj zasedle jugoslovanske čete in upravo prevzele jugoslovanske upravne oblasti.
Ta črta (»A«) je potegnjena sledeče: Od Štajesrkc do Ojstrica, potem severno od Sv. Pavla do Speikogla, do vrha Sv. Magdalene, Ulrichsberg, Poreč, preko Vrbskega jezera, potem ob robu jezera do Vrbe, od tu preko Drave do vrha Kepe.
Med črto »A« in drugo demarkacij-sko črto »B«, ki je nekaj kilometrov bolj severno, se vpostavi nevtralna cona. V tej corii ne smejo biti nemško-avstrijske ali koroške čete, ampak samo nemško-avstrijska žandarmerija in policija, katere število ne sme prekoračiti trojnega števila iz mirnega časa.
Nemška Avstrija bo plačala vso škodo, ki je nastala vsled pomorov, požigov in drugih zločinov javnega prava proti življenju in imetju prebivalstva, predvsem tudi kar se tiče prometnih sredstev, ki so bila poškodovana ali uničena vsled vojnih operacij. Vsoto odškodnine bo odločila jugoslovanska komisija z izvedenci.
V slučaju, da Nemška Avstrija protestira proti odločitvi omenjene komisije, bo jugoslovanska vlada prepustila odločitev o sporni točki eni zavezniški državi, ki določi v to svrho svoje častnike ali posebne odposlance.
Odškodnina se na zahtevo pogodbo sklepajoče stranke plača v blagu ali v frankih, po preteku enega meseca po objavi določitve nemško-avstrijski vladi.
Vojni ujetniki ter interniranci jugoslovanski in nemško-avstrijski se bodo pet dni po končanih sovražnostih izmenjali v Špilju.
Sovražnosti in nadaljni pohod se ustavijo takoj po podpisu pogodbe premirja, 6. junija 1919 ob 9. uri zvečer. Ju-
močno ščitil. Ob robu gozda je velik z žico ograjen prostor. Dva velika mramor-nata spomenika ti povesta, da je tu pokopališče nemških vojakov, ki so padli tu v oktobru 1915. En spomenik je postavil »seinen treucn Kameraden das dankbare 22, Reserve-Corps 1915«, drugega pa »das preuss. Reserve-Inf.-Reg. 208 seinen ge-fallenen Helden«. Vsak vojak spi v posebnem grobu, porastlem z bršlanom; v lepih vrstah se vrsti nad 600 preprostih, a ličnih grobnih spomenikov iz umetnega kamena z vklesanimi imeni »mušketirjev«, ki počivajo v gomili. Ločeno od teh »mušketirjev« in njihovih častnikov počiva 36 srbskih vojakov, od teh jih je 18 pokopanih v skupnem grobu z napisom »18 unbe-kannte serbisehe Krieger«, 18 pa v posebnih grobih z napisom v nemškem jeziku. Tako spavajo sovražniki prijateljsko v lepem hrastovem gozdiču. Velika mramor-nata klop ob robu gozda te vabi, da si od-počiješ in uživaš prekrasen razgled na Savo, Donavo, Zemun, Belgrad, Trusko goro in plodoviti Srem. Hrib se dviga namreč precej strmo nad Savo, Pred teboj raste po nekdanjem bojišču visoka rž in oves, v katerem pričajo ogromne kotanje, da še ni bilo mogoče izravnati vseh sledov bitke. Nobena večja pot nc vodi na to pokopališče; idilična samota tc vabi, da sc prepustiš svojim mislim. Lep spomenik so postavili Ncmci svojim rojakom!
Približno enako število spomenikov — za navadne vojake lesenih, za častnike I
goslovanske čete, ki so mogoče prekoračile demarkacijsko črto »A«, bodo takoj odpoklicane.
Pogodba sc ratificira po preteku 20 dni, vendar stopi takoi vse v veljavo, kar določa.
Razlike, ki bi mogle nastati v tol-. mačenju pogodbe, bo reševala mešana komisija. Ta komisija bo obstojala iz dveh članov — vsaka stranka imenuje enega — in predsednika, ki pripada eni zavezniških velesil. Volita ga člana komisije. V slučaju, da se ta dva ne moreta zediniti, bo odločevalo srečkanje med kandidatoma, katera bosta člana komisije določila.«
Mare$» pr&dsšav-asiitoo.
LDU. Beograd, 17. junija. Včerajšnjo sejo narodnega predstavništva otvori predsednik dr. Draža Pavlovič ob 16.50. —. Posl. llija 11 i č (radikalec) stavi na ministra vojne in mornarice vprašanje radi pospešenja rešitve vprašanja invalidskih podpor. Minister Hadžič odgovarja, da bo to vprašanje skoro rešeno.
Posl. Kerubin Š e g v i č (narodni klub) stavi na istega ministra vprašanje na podlagi notice v zagrebškem »Hrvatu«, zakaj je pustil vojaški poveljnik v Vukovaru odstraniti iz županijskega poslopja vse portrete velikih županov in to od svobojenja izpod Turkov do danes. Minister Hadžič odgovarja, da bo odredil v tej zadevi najstrožjo preiskavo.
PosL A. Kr i s t a n (soc.) vpraša predsednika skupščine, kdaj pridejo na dnevni red razni zakonski predlogi, ki se nahajajo v odsekih. Predlaga, naj se imenujejo oni poslanci, ki ne prihajajo k sejam in pridejo v narodno predstavništvo samo po dnevnino. — Predsednik odgovarja, da bo storil vse, da se pospeši delo v skupščini in da odseki, ki niso dovršili svoje posle, predlože čimprej zakonske načrte. Zakonski načrt o poslovnem redu je v tisku, pa bo v najkrajšem času predložen narodnemu predstavništvu. Finančni odsek čaka na finančnega ministra, da predloži poročilo o zakonskem predlogu na vojne dobičke.
Za tem se preide na dnevni red.
Zakonska predloga o državljanstvu se sprejme v splošnosti s 148 glasovi. Preide se v podrobno debato o tej zakonski predlogi. Prvi člen predloge se sprejme brez izprememb. Glede na drugi člen, ki se v predlogi glasi: »Državljanstvo pripada onim, ki so bili do danes, ko stopa ta za-
kamenitih — dobiš v posebnem oddelku novega belgrajskega pokopališča, ki je kot »Militarfriedhof« ločen od ostalih grobov po lesem ograji. Grobni napisi ti pričajo, da počivajo tu zastopniki vseh narodnosti v nekdanji Avstriji; zlasti mnogo je pia-žarskih imen. Tudi srbski vojaki so pokopani in imajo spomenike — po večini brez označbe imena — iz umetnega kamna. Iz tega ,da so grobni napisi v latinici sklepaš, da jih je postavila avstrijska uprava, čeprav so vojaki, kolikor je razvidno iz napisov, padli že v marcu 1915. Avstrijska uprava je dala vzidati prav lično kapelico z napisi v nemškem, mažarskem in srbskem jeziku (v latinici). So pa tudi ogromni grobovi, v katerih je pokopana množica brez označbe imena in števila mrtvecev.
Po vojaških grobeh v Belgradu ne raste bršlan, ampak so vsi rdeči od maka. Tudi Topčider žari rdeče od nebrojnih cvetov maka, ki jc ena najbolj značilnih rastlin belgrajske okolice. Ti rdeči cveti, raztreseni po travnikih, njivah, grmovju in vrtovih, ti bode občutek, da jc vse oškrop-ljeno s krvjo... Za tisoče grobov komaj še ve ta ali oni; ostanki trikratno decimira-nega naroda hitijo preko njih v novih skrbeh in gradijo nove domove kakor mravlje novo mravljišče, ki jim jc požar uničil velik del doma in tovarišic. Iz tal pognojenih s trupli, pa raste novo življenje. Je že tudi 7adnii čas ...	J. D.
kan v življenje, državljani kraljevine Srbije in Črne gore, nadalje onim, ki so bili pripadniki Bosne in Hercegovine ali ki so bili člani (pristojni) v kako občino bivše avstro-ogrske monarhije, ter so pripadli v oblast kraljestva,« predlaga posl. dr. Ladislav Polič (demokrat) popravek, po katerem naj bi se drugi člen glasil: »Državljanstvo pripada onim, ki so bili državljani kraljevine Srbije ali Črne gore, kraljevine Dalmacije, Hrvatske in Slavonije, pripadniki Bosne in Hercegovine ali pristojni v občine, ki so bile ob prevratu odtrgane od avstro-ogrske monarhije.«
Povodom tega popravka predlaga poslanec dr. Matko Laginja (narodni klub), naj se drugi člen predloge vrne odseku v ponoven pretres, da se presodi, v koliko se more popravek sprejeti — Minister dr. Kramer in posl. dr. Žarko Miladinovič izjavita, da nimata ničesar proti predlogu dr. Laginje, ki je bil nato sprejet. — Zatem zaključi predsednik sejo ob 19.tO ter odredi prihodnjo na sredo nb 16.
Mirovni posvet.
LDU Lyon, 16. junija, (Brezžično). Grof Brockdorff-Rantzau je odpotoval danes ob 22. uri v Weimar .Spremlja ga 70 članov nemške delegacije, oziroma svetnikov, tajnikov in drugega osobja. V Ver-saillesu ostane torej kvečjemu šc 100 oseb, ki spadajo k nemški delegaciji. Podpolkovnik Bourgeois spremlja Nemce do Kol-na in se bo vrnil z njimi vred v Vesailles, ko bo potekel rok za odgovor.
LDU Lyon, 16. junija. (Brezžično).
V	ponedeljek ob petnajstih sta imeli sejo komisija za finančne probleme in komisija za obnovo. Seja obeh komisij je bila skupna. V torek se bo sestal svet desetorice v ministrstvu za zunanje stvari: Razpravljalo se bo o turšikih zadevah .
LDU Lyon, 16. junija. (Brezžično.)
V	ponedeljek zjutraj je dospela v St. Germain avstrijska delegacija, sestoječa iz 13 članov, ki se je pripeljala iz Dunaja. Člani te delegacije so: oddelni načelnik Muller-Martini, finančni izvedenci Papp, Berliner, Werner, Krassing in Hammerschla ter več rrrinisterialnih svetnikov in tajnikov.
Držaoa SHS.
Temešvar za Jugoslavijo.
LDU Belgrad, 16. juni>a. Iz Temešvara tavftajo, da pride v kratkem v Belgrad delegacija najodličnejših temešvarskih Nem-cerv in Ma žarov. Iz Belgrada odpotuje v Pariz, da prosi mirovno konferenco, naj Temešvar ostane v našem kraljestvu.
Poveljnik mornarice.
LDU Belgrad, 16. junija. Poveljstvo plovbe je bilo poverjeno admiralu Brici, ki je v imenu ministra za vojno in mornarico prevzel vse brodove in ves plovni park, ki je bil stavljen na razpolago ministru za promet.
Razna poročila.
LDU. Lyon, 17. junija. (Brezžično.) Iz Bruslja poročajo: Francoska trgovska in obrtniška zbornica v Bruslju je imela pod predsedstvom francosekga poslanika Mar-geriea svojo prvo splošno skupščino po vojni. Margerie je v svojem odgovoru razpravljal o raznih gospodarskih vprašanjih ter končno izrazil nado, da bo znala Francija zasesti v Belgiji ono mesto v gospodarskem življenju, katero je po izključe-nju Nemčije ostalo prazno.
LDU. Pariz, 17. junija. (Brezžično.) Kakor javlja zadnje estonsko uradno poročilo o položaju, se je v odseku Gačina posadka forta Krasnaja Gorka uprla boljševikom. Fort so nato dne 13. t. m. zavzeli ingermanlandski prostovoljci.
LDU. Ženeva, 17. junija. (Brezžično.) Bivši wiirtemberški kralj je s spremstvom, ki šteje 9 oseb, prišel v Švico in se naselil v bližini Romanshorna.
LDU. Atlantic City, 17. junija. (Brezžično.) Kongres amerikansko delovne zveze je soglasno sprejel predlog, da se pri-puste tudi drugopoltni delavci, katerih je v Zedinjenih državah 2 milijona, k mednarodni zvezi kot enakopravni člani. Sklenili so tudi, omogočiti s posebnim štatutom drugopoltnim delavcem, da se organizirajo sami zase, kakor hitro bi se hotelo delati kakršnokoli razliko med njimi in med belimi dclavci. Večina govornikov je poveličevala sprejetje tega predloga kot enega najvažnejših napredkov, odkar obstoji delovna zveza. Predsednik Gompers jc izjavil, da na ta način izgine vsaka razlika med plemeni Amerike in da pomeni ta velikodušni čin kongresa enega najlepših uspehov, kar so jih dosegla do sedaj drugo-barvna plemena za svojo enakopravnost.
Poiitilne novice.
-j- Šmartno pod Šmarno goro. Dne 15. junija se je ustanovila v Šmartnu pod Šmarno ipro podružnica Kmečke Zveze za
celo občino in vas Rašica. Na shodu jc govoril g. prof. Sušnik kaj spretno. Enoglasno sc jc potem izvolil odbor 10 mladih mož. Kmetje le skup po zgledu organiziranih delavčevi
-f Slovenija protestira. Ljubljanski dopisni urad poroča 17. t. m.: Deželna vlada za Slovenijo je prejela nadaljne izjave, ki protestirajo proti krivičnemu in nasilnemu razkosanju jugoslovanskega ozemlja in ki so jih poslali: Učiteljstvo krškega okraja, podružnica Slov. kmetijskih družb v Pesnici pri Mariboru, primorski begunci v Kočevju, prekmurski begunci v Veržeju, krajevni odbor JDS v Gorenji vasi, krajevni odbor JDS v Dolu pri Ljubljani, krajevna organizacija SKZ za Kapelo, (Ra-dinci), Bralno društvo za Kapelo, krajevni odbor JDS v Moravčah, županstvo Ribnica, županstvo Lobnica, županstvo Smlednik, krajevni odbor JDS Dvor pri Žužemberku, Kat. slov .izobr. društvo »Tabor« v Loškem potoku, Izobraževalno društvo v Škofji Loki, Orel v Škofji Loki, občina Cerklje, Kmetska zveza v Cerkljah, Krajevni odbor JDS v Radincah pri Radgoni, županstvo Prevalje.
4- »Jugoslovani ogrožajo resno procvit Trsta«. Dočim smo Slovenci v nevarnosti, da nas obrežejo na vseh koncih in krajih ter onemogočijo naš narodni obstoj, se sliši kot bogoskrunstvo laško čvekanje, da skušamo zadušiti tržaško luko. Tako n, pr. govoriči »L' Idea Nazionale« 8. junija: Jugoslovani imajo že itak nadzorstvo nad progami, ki se stekajo v Reki, Zdaj bi pa Wilson, oziroma House ali Tardieu radi odtegnili Italiji progo Ljubljana—Reka, hoteč jo na vsak način priključiti nameravani državici-zamašku, ter tako Trst odrezati od širokega, prevažnega zaledja. Sunek proti Celovcu pomenja novo opasnost za Trst. Jugoslovani so sicer izgubiK dragocen čas, da bi postavili svet pred ta dovršeni čin. V preteklem januarju so zasedli slovenski dobrovoljci južno Štajersko in Koroško, ker pa so se Srbi držali za kulisami, je fronta omahovala. Danes pa so Jugoslovani v Celovcu. Resen opomin za Italijane, da branijo celovško železniško križišče, progo Trst—Dunaj in Trbiž—Dunaj, zvezo Benečija — osrednja in iztočna Evropa. Treba rešiti tržaški pristan, da sc ne zaduši. Tudi Čehoslovaška, Poljska, Avstrija, Ogrska ga naj čuvajo. Imamo sicer — pravi list — sijajnega častnika generala Segreja tam, da ščiti naše koristi. A to ni dovolj. Upravičeno pričakujemo hitre diplomatske akcije med našo delegacijo ter češko in poljsko v Parizu. Ne navajamo moralnih razlogov proti jugoslovanskemu načrtu, saj v svetovni realistični politiki taka razglabljanja ne štejejo nič.
Ko je izustil gorostasno neresnico, da sta Koroška in Štajerska čisto nemški, se pisec — Corrado Polit — prička s »Chi-cago Tribune«, ki pametno zastopa jugoslovansko stališče, m ji oponaša ameriško »bussiness are bussiness«. Nato okrca »Tempsov« predlog o dveh celovških pasovih, češ »ne strinjamo se s predlagano samoupravo dravske kotline med Beljakom in Spodnjim Dravogradom: ta avtonomija nima zgodovinske, narodnostne, zemljepisne upravičenosti,« (Tudi Jugoslovani jo odklanjamo, ker imamo vse možne razloge, da bodi sporna Koroška naša!)
Končno razpravlja člankar, da ima Jugoslavija okoli 400.000 vojakov na laški meji in sklepa: AH bo konferenca prisilila Italijo, da pred demobilizacijo reši s silo skrbliiv vojaški položaj na svoji se-vero-vzhodni granici?	P. P.
-f- Črnogorska vlada dementira. »Temps« prinaša sledečo izjavo črnogorske vlade: Črnogorska vlada odločno dementira vesti, da bi bile gotove zavezniške države priznale aneksijo Črne gore s strani Srbije. Črna gora, svobodna in neodvisna država bo vpostavljcna po svojem pravu in obveznostih zaveznikov. Kot ustavna monarhija in suverena država bo sama odločevala o svoji ustavi in mednarodnih odnošajih.
-f- Italijanska podpora Madžarom. »Journal des Debats« piše: Ententa jc izjavila, da noče vzdrževati nobenih stikov s komunistično mažarsko vlado, a vendar se križajo med Rimom in Budimpešto neprestano italijanske misije. Ententa je razglasila, da ostane blokada proti Mažarski nadalje v veljavi; vkljub temu pošilja Italija živila in druge potrebščine komunistični vladi. Nekatere ententne države se vojskujejo proti mažarski, toda mažarska rdeča armada jc preskrbljena z italijanskim orožjem in strelivom. Vprašujemo sc vedno, kdo je prijatelj in kdo sovražnik?
-j- Razorožitev Bolgarije. Na povelje generala Franchet d' Espereya so prepeljali vse bolgarsko topništvo, ld se je nahajalo v Sofiji, v Carigrad ter znižali število vojaštva posameznih polkov, da preprečijo vsako kršitev premirja s strani Bolgarov.
+ Mirovna pogodba na prodaj v Lordonn. »Temps- poroča pn socialističnemu listu -Dai!y Herald«, da jc popolno besedilo mirovne pogodbe, ki je bila 7. maja izročena nemški delegaciji v Londonu na prodaj po dva šilinga izvod.
Dnevne novice.
—	Podeljene so župnije: Mekinje Viktorju Čadež, kaplanu v Tržiču; Železniki Ivanu Noč, kaplanu v Šmarju; Kor. Bela Mateju Žbontar .župniku pri Sv. Križu nad Jesenicami; Cerklje, pri Krškem Jakobu Žust, župniku pri Sv. Duhu pri Krškem. Razpisani sta župniji: Sv .Duh pri Krškem in Sv. Križ nad Jesenicami.
—	Jugoslov. kat. akad. drušivo »Krek« v Pragi nujno potrebuje knjige: Dr. Uše-ničnik: Sociologija. Ker je po knjigarnah knjiga pošla, udano prosimo, ako bi nam mogel kdo iz prijaznosti pokloniti en izvod. Naslov: Jugosl. akad. društvo »Krek« Praga, Voršilska ul. 1.
—	Nerednosti pri klasifikaciji konj, Z Gorenjskega so sporočili tajništvu Jugoslovanski kmetski zvezi: Neki posestnik je imel konja, ki ga je dobil od oblasti ob razsulu Avstrije. Ker je imel samo tega in ker ima poleg malega posestva tudi obrt izvoščeka, mu je konj neobhodno potreben. Negoval ga je v svesti, da mu konj ostane. Ko je bila klasifikacija mu je bil vzet kljub vsem prošnjam. Ker ne more biti brez konja, je prosil, da mu dajo drugega. Narednik, ki je bil skoraj izključno merodajen, jc zahteval od njega za posredovanje 100 K in to javno. Dali so mu konja, katerega so vzeli neki posestnici in ji plačali 800 K. Posestnik je moral plačati za tistega konja 1200 K in še 20 K za kolek. Ko jc hotel naredniku zahtevano vsoto 100 K skrivaj izročiti, mu ta reče: »Nič ne skrivajte, ko bi jaz ne govoril, Vi sploh ne bi dobili konja.« — Imena in podrobnosti so na razpolago v tajništvu Jugoslovanske kmetske zveze, ki je že opozorila oblast na ta zopetni slučaj nerednosti.
—	Celje. Na praznik presv. Rešnjega Telesa, dne 19. junija ob 3. uri popoldne je v telovadnici dekliške meščanske šole (nasproti Zvezni tiskarni) ustanovni občni zbor ženskega telovadnega odseka »Orel« za Celje in okolico. Povabljene so posebno meščanke in one, ld morajo ves dan delati v zakajenih tovarnah.
—	Subskripcija 4% državnih bonov. Pri Ljubljanski- kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah je podpisalo 1735 strank skupno K 19,842.000 4% državnih bonov,
—	Za koroške begunce so darovali:
Minka Ogorelec 50 K; na svatbi Supanič-Lorberg, Sv. Peter pri Mariboru, 105 K; glavar Trstenjak 20 K; Mici Ogorevc 50 K; Ivan Šepic 20 K; Ferenc 5 K; dr. Rudolf 40 K; Porazil 20 K; M. Schell 10 K; kneginji Wind. Gratz 40 K; župnik Hrastelj 40 K; naduč. Rupnik 20 K; dekliška šola Konjice 200 K; deška šola, Konjice, 65 K 34 v.; učtieljstvo dekliške šole, Konjice, 25 K; kaplan Mirt 8 K; poštni uradniki, Konjice, 20 K; Brus 10 K; Fran Zori 20 K; dr. Kunst, Celje, 100 K; okr. sod. Metlika iz por. 30 K 12 vin.; pevsko društvo »Vran-ska vila« 600 K; notarijat Metlika iz por. 100 K; prireditev Slovenk Ljutomera in okolice 5365 K 56 vin.; obrt. pom. društvo, Ljubljana, 100 K; L. Boncelj 15 K; na svatbi Rojnik, Slov. Gradec, 140 K; Ignac Ma-lej, Celje, zbirka 227 K 30 vin.; ravnateljstvo drž. gimn., Celje, 430 K; Janko Pa-hornik, Vuhred, 100 K; prošt Jurkovič, Ptuj, 100 K; gostija Vrcča-Šala, Orchovci, 100 K; V. razr. II. mest. deške šole 32 K; Kurent z ženo 40 K; Jan. Vidovic 20 K; zbirka okraj. giav. Maribor 1002 K; Celjsko pevsko društvo 1200 K; šolska mladina Zalog 105 K; Fr. Stupica, 100 K; pri pregledni komisiji za konje g. kap. V. Bernarda praproščak Ciril Zupan nabral 4725 K; zbirka osrednje zavar. odd. zak. voj. vdov in sirot, Maribor, 5813 K; učenci na Brdu pri Lukovici 52 K 16 vin.; dr. Lončar 20 K; misijonar Zdrave 20 K; O .Dolenec 20 K; F. Golob 20 K; L. Schwentner 50 K; Lenassi in Gerkman 50 K; Grobelnik 100 K; Bernartovič 20 K; R. Kolman 50 K; Iglič s. Uran 20 K; F. Bratovž 10 K; N. N. 50 K; Schmitt & Co. 26 K; Kane 20 K; F. Krapcž 25 K; N. N. 20 K; Anton Boc 20 K; Cvančara drogerija 20 K; Čuden in Sin 10 K; Knez 50 K; Gričar in Mejač 20 K; J. Stor 10 K; A. K. 10 K; I. R. 20 K; B. Piccoli 20 K; Barenč 100 K; A. Agnola 20 K; A. Jenko 50 K; I. Goreč 50 K; K. Penk 50 K; F. Kos 50 K; Schneider in Verovšek 50 K; I. Zalaznik 20 K; A. & E. Skaberne 50 K; Kmet & Co. 25 K; F. Žan 30 K; Dra-gotin Hribar 100 K; I. Sušnik 50 K; M. Čer-ne 10 K; N. N. 10 K; Kmetska posojilnica ljubljanske okolice 558 K; Horvat 7 K; smleški župljani 550 K 52 vin.; Ign. Ober-star, Zdihovo, 29 K; skupaj 23.726 K 70 v. Velikodušnim darovalcem se najtoplcjc zahvaljuje »Odbor koroških beguncev«, Poljanska cesta 4.
—	Begunec s Primorskega, vešč vseh gospodarskih in kmetijskih poslov z večletno prakso, išče službo kot oskrbnik kakega večjega posestva ali kot kletar pri kaki vinski trgovini. Ponudbe naj se pošiljajo na posredovalni urad za begunce v Ljubljani.
—	»Državna posredovalnica za delo«
Podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu od 8. junija do 15. iunija
1919 je iskalo dela 190 moških b 63 ženskih delavnih moči, Polodajalci so iskali 149 moških in 80 ženskih delavnih moči. Posredovani se je izvršilo 144. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. januarja 1919 do 15. junija 1919 iskalo delo 8114 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 7375 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 1998. Delo iščejo: pisarniške moči (335), trgovski so-trudniki in sotrudnice (201), služkinje (134), stroj, ključavničarji, strojniki in kurjači (100), uradne in trg. sluge (125), hišniki, pazniki, mesarji, peki, mlinari, natakarji, natakarice), točilci, tov. in poljski delavci in delavke, železostrugarji, kovači, mehaniki, elektrotehniki, ekonomi, oskrbniki, dninarice, dimnike rji, zidarji, mizarji, pleskarji, sobni slikarji, krojači, šivilje itd. V delo se sprejmejo: rudarji (900), služkinje in kuharicc (120), težaki, hlapci, po-mož. delavci v pletilni šoli, konj. hlapci, čevljarji, tesarji, poljski in vinog. delavci in delavke, zidarji, mizarji, pia. moči, opek, delavci, strojniki itd.
UpSblianske novice.
lj Spored stolne procesije presv. ReS-i njega Telesa. Ob 8. uri slovesna pontifi-kalna sv. maša. Okrog tričetrt na devet se prične pomikati procesija, ki se razvrsti po navadni poti. — Razvrstitev. 1. Šole;
a)	Peta mestna deška šola, b) Tretja m, deška ljudska šola, c) Prva mestna deška ljudska šola, č) trgovska šola, d) pripravnica z deško vadnico, e) realka, f) nemi ška gimnazija, g) realna gimnazija, h) prva državna gimnazija. 2. Bandero sv. Nikolaja. 3. Društva: a) Krekova prosveta, b) Krščansko socialna zveza z zastavo, c) Katoliško mladeniško društvo, č) Katoliško društvo rokodelskih pomoč« nikov z zastavo, d) zastopstvo Zveze Orlov. 4. Ženske Mar. družbes a) dekliška Marijina družba iz LUitenturna^
b)	dekliška Marijina družba iz Križank, c) kongregacija Mar. Pomočnice, Č) kongre-gacija Kraljice sv. Rožnega venca, d) kongregacija Marijinega varstva, e) uršulinska notranja kongregacija, f) kongregacija g©* spodičen in gospa pri oo. jezuitih. 5. Ban« dero Naše ljube Gospe. Ženskel svetilke. 6. Bandero presv. Reš« njega Telesa. Slepi vojaki. Mošk! svetilci. Moške Marijine družbe. Vincenci-jeva konferenca. 7. Dečki. Mala kongre« garij a Kraljice angelov. Deklice z neprižganimi svečami. 8. Prvi oddelek vojaštva^ 9. Mestni magistrat. Trgovska zbornica« Uradništvo. 10. Oo. frančiškani. 11. Du-: hovščina in Presvetli z Najsvetejšim. 12. Deželni predsednik z vlado. 13. Drugi oddelek vojaštva. — NB. Posamezne župnel procesije se ne udeleže stolne procesije^ kakor dosedaj s svojimi banderi. Udeleženci iz drugih župnij naj se uvrste za ban-derom sv. Nikolaja. Zastopniki naših dru-i štev, ki se procesije ne udeleže korpora« tivno in z zastavo, naj se pridružijo zastavi' S. K. S. Z. — Občinstvo se opozarja, da1 je procesija dejanje bogoslužja, ne pa pri« lika, da se pase radovednost. Kdor že mara stati ob cesti, ko se pomika sprevod« naj ne moti proccsije s sprehodi čez ulico. Kadar gre mimo presv, Rešnje Telo, za« hteva krščanski takt, da se odkrijemo irf pokleknemo. — Otroci pred Najsvetejšimi gredo pred zadnjim blagoslovom narav« nost v cerkev, da ne bo potem zmešnjave* — Društva, ki bi se še udeležila procesije, naj to naznanijo gg. stolnim vikarjem^ da se jim odkaže mesto v sprevodu.
lj Klub občinskih s ve mikov S. L. S. ati vabi, da se polnoštevilno udeleži stolne procesije presv. Rešnjega Telesa.
lj Krekova prosveta se korporativnol udeleži stolne proccsijc presv. Rešnjega Telesa. Zbirališče za vse odseke je za stolnico. K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje člane, da se na praznik presv. Rešnjega Telesa udeleže procesije v stolnici skupno pod društveno zastavo. Društvo gre iz Rokodelskega doma ob četrt na devet do glavnega vhoda šenklavške cerkve, kjer se uvrsti v procesijo.
lj Katoliško mladeniško drušivo se udeleži procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici. Člani se zbero v četrtek ob 8. uri zjutraj v Rokodelskem domu.
lj Šentpetersko prosvetno društvo, Orel in ženski telovadni odsek Orlic se udeleže proccsije presv. Rešnjega Telesa pri farni procesiji sv. Petra jutri v četrtek 19. t. m. Zbirališče ob pol šestih zjutraj pri društveni zastavi ob Jegličevem vrtu.
lj Naznanilo nočnim častilcem presv. Rešnjega Telesa. Na praznik presv. Rešnjega Telesa, to je 19. junija, se skupno udeležimo siolne proccsije brez sveč. Zbirališče kakor vsako leto za stolno cerkvijo ob 8. uri zjutraj. Zvečer bo pa celo-nočno češčenje presv. Zakramenta, kakor po navadi. Uljudno re vabite vsi možje in mladeniči, da sc procesije, kakor tudi nočnega češčenja v obilnem številu udeležite. —
lj Vidov dan v Ljubljani. Gospodične in diiaki. ki so pripravljeni sodelovati X
proslavo Vidovega dne pri prodajanju cvetlic na korist invalidom, se vabijo, da pridejo v petek, dne 20. t. m. ob 6. zvečer v magistratno posvetovalnico. Ker je to prva proslava velikega jugoslovanskega praznika, prosimo, da se gospodične in gospodje udeleže tega sestanka v največjem številu. — Hkratu se vabi ves odbor.
lj Krekova prosveta. — Zveza uradnic in trg. nastavljenk priredi v nedeljo, dne 22. junija izlet v Kamniško Bistrico.. Odhod z drž. kol. ob pol 8. uri zjutraj. —-povratek ob 10. uri zvečer. Iskreno vabi vse članice in prijatelje društva, da se polnoštevilno udeleže krasnega izleta. Za prehrano skrbi vsak sam. Na veselo svidenje v prosti naraVi.	Odbor.
lj Železničarski izlet skupine JugosL Strokovne Zveze na Rožnik s sv. mašo ob osmih se v nedeljo ne vrši zaradi procesije sv. Rešnjega Telesa, pač pa v nedeljo teden, to je 29. junija.
lj Pozor! Sestanek slug. V petek, dne 20. junija zvečer ob osmih se vrši sestanek slug v Jugoslovanski tiskarni v knjižnični dvorani, III. nadstropje, desno. Na razgovoru so stanovske zadeve.
lj Umrl je sin g. Kumelja, Albin, v najbolj cvetoči dobi 18 let. Pogreb bo v četrtek 19. t. m. ob 2. uri popoldne iz Mestnega doma. Blagemu in pridnemu mladeniču večni miri Žalujočim ostalim naše sožalje!
lj Brivnice bodo v četrtek na Sv. Rešnjega telesa dan do 12. ure opoldne od-prte.
lj Več pozornosti siromakom. Včeraj dopoldne okrog 11. ure se je vsled utrujenosti in vročine zgrudila na kolodvorski cesti pred hotelom Štrukelj neka delavka, ki je peljala na vozičku pivo. Obstopilo jo je več moških gledalcev, toda nobeden izmed njih se ni zanjo zavzel, če bi ne bilo navzočih tudi nekaj gospodičen, ki so jo spravile na vrt hotela, kjer se je po njih prizadevanju naposled zavedla, bi bila uboga uslužbenka morda ob življenje. Ker se danes toliko govori in piše o človekoljubju, naj se isto v slučaju sile in potrebe tudi dejansko izvede.
lj Drago mleko. Prejeli smo: Policija je pretekli petek v listih opozorila občinstvo, naj vsakega, ki zahteva za liter mleka več nego 2 K, naznani, da se tudi v tem oziru napravi red. Vojna, prodajalna v Gosposki ulici pa prodaja mleko po 2K 50 v liter pred očmi in z vednostjo obeh policijskih organov, ki sta dodeljena tej prodajalni za vzdrževanje reda. Ker je v tej prodajalni mleko na izkaznice po 1 K, zasluži vojna prodajalna pri vsakem litru mleka, ki ga proda brez izkaznic i K 50 vi Kako naj to razumemo?
lj Trdovratne navijalke cen mleka. Nekatere brezvestne ženske so pričele za mleko zahtevati že po 4 K za liter, dasi-ravno je cena 2 K itak dovolj visoko določena. Tudi v soboto sta bile dve taki na-vijalki zasačeni in sta vzbudili splošno pozornost Kričali sta seveda zaradi tega pa trgu obe, kakor žrjavi. Pri tem se je prva hotela kar od togote zadaviti in ker to ni šlo, je začela grizti prste in si hotela usta ž njimi razčehnitL No, ker je pa uvidela, da so vsi ti poizkusi le v zabavo občinstva, jo je osramočena odkurila. Tudi druga je kričala kakor sraka. Le-to je v Ljubljani stanujoča sestra naučila, kako naj stori. »Če ti policaj po 4 K mleka ne bode pustil prodajati, pa vpričo njega zmeči steklenice z mlekom na tla.« Taka je bila instrukcija in bi babnica bila res tako storila, ako bi je ne bili preprečili nakane še pravočasno. Razsajala je pa potem tako, da jo je tržna straža morala odvesti po zasluženo plačilo. Proti vedno naraščajoči draginji bodo morale merodajne oblasti res kaj energičnega ukreniti, ker ljudstvo je ne more več prenašati in bode zahtevalo zopet višje plače in se draginja ne ublaži nikoli iz te nesrečne zagate.
lj Našli so se deSki čevlji in nogavice. Izgubitelj jih dobi pri družini Davoršek na Prulah štev, 17, kamor jih je oddal najditelj.
lj Odkladanje smeti. Prav umestna in potrebna je bila pred kratkim v tukajšnjih dnevnikih opozoritev, da se smeti ne smejo odkladati na bregovih Ljubljanice in ravno tako ne ob hišah in cestah. A kljub temu pripelje mestni pometač poln voz smeti in odpadkov in brez pomisleka vse odloži na breg Ljubljanice, kakor bi bil to določen prostor, kamor je odvažati na cestah nabrane smeti. Ko potem opazovalec mestnega delavca na to opozori, da je na tem mestu odkladanje nesnage strogo prepovedano, se ti ponosno odreže, da mu o tem ni ničesar znanega. Na ta način seveda ne bodemo nikoli našega mesta primerno uredili in očedili. Treba pogledati samo na Miklošičevo cesto, kjer je tik sodnijske palače ob dveh hišah nakupiče-nih cele hribe smeti in drugih odpadkov, in ravno tako po drugih delih mesta. Res neverjetno, da kaj takega trpe v središču mesta, česar bi ne smeli videti v nobeni vasi. V tem oziru ie treba energično nastopiti in ji 't r policije in mestnega stavbnega i . > t se dotični prostori po celem mestu <: Li-ba na stroške prizade-
tih strank temeljito počedijo. Drugače utegnejo tujci imeti res slabo mnenje o umevanju potrebne snažnosti in čednosti.
Narodno sledISče.
Drama.
Dne 17. junija, torek: Listnica; Neizprosni stražnik. Abon. C 65.
Dne 18. junija, sreda: Za hčer — Amnestija, popoldne dijaška predstava izven abon.
Dne 19. junija, četrtek: Listnica; Neizprosni stražnik. Abon A 65.
Dne 20. junija, petek: Zaprto. Dne 21. junija, sobota: Bajka o volku. Abon. B 66.
Dne 22. junija, nedelja: Bajka o volku. Abon. C 66.
Opera.
Dne 17. junija, torek: Zaprto. Dne 18. junija, sreda: Madame Favart. Abon. B 2/61.
Dne 19. junija, četrtek: Zongler. Izven abon.
Dne 20. junija, petek: Zaprto. Dne 21. junija, sobota: Madame Butterfly. Abon. C 64.
KNEZOŠKOF DR. JEGLIČ V ZAGREBU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 17. junija. Danes zjutraj je došel v Zagreb ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki je posetil zagrebškega nadškofa dr. Bauerja.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
(Izvirno poročilo »Slovenca«.)
Belgrad 17 junija. Včeraj dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o mednarodnem položaju našega kraljestva. Seja se jc nadaljevala danes dopoldne.
VOLILNI RED ZA KONŠTITUANTO.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 17. junija. Kakor se čuje, je predložen ministrskemu svetu zakonski načrt o volilnem redu za konštituanto v pretres.
RAZKOL MED HRVATSKIMI SOCIJALISTI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 17. junija. Kakor se čuje, je nastal med statističnimi krogi popoln razkol med desnico in levico. Mnogi člani desnice so izstopili iz stranke. Te dni se bo vršilo veliko zborovanje desničarjev, na katerem se bodo definitivno dogovorili o novem programu stranke ter izvolili novo vodstvo stranke. Pri volitvah voditelja desnice prideta vpoštev poslanca Vitomir Korač in Viljem Bukšeg.
ZA SIROTE SRBSKIH JUNAKOV.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 17. junija. Oblastveni odbor za varstvo dece v Zagrebu je sporazumno s Kolom SHS sester sklenil izvesti akciji, da se Vidov dan čim lepše proslavi .V to svrho je bil izdan na prebivalstvo poseben proglas. Na dan proslave Vidovega dne se sklicuje svečan zbor, na katerem bodo zbirali prispevke za sirote srbskih junakov.
SOKOLSKI SABOR V NOVEM SADU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 17. junija. Sestanku jugoslovanskih Sokolov v Novem Sadu bo prisostvovala tudi vlada, ki jo bodo zastopali minister za prosveto Davidovič, minister za konštituanto dr. Kramer in minister za javna dela Kapetanovič. V imenu vojske se bo udeležil slavnosti njen vrhovni poveljnik, vojvoda Mišič. Istega dne, t. j. na Vidov dan, bo v monastiru Ravanici pri Rumi, kjer je grob carja Lazarja, velika ljudska svečanost, ki se je bo udeležil tudi minister za vojno in mornarico Hadžič.
PROTI REVOLUCIONARNEMU GIBA-NJU V AMERIKI.
LDU. Lyon, 16. junija. (Brezžično.) Iz Washingtona javljajo: V senatu se je ustanovila posebna komisija za preiskavo revolucijonarnega rovanja v Zedinjenih državah. Namen te komisije je izposlovati stroge odredbe anarhistom in nadzorstvo nad vsemi organizacijami, ki so osumljene terorističnih nazorov.
Dr. Volavšek Josip:
Bo! proti Jetiki.
Jetika, sušica ali tuberkuloza je najbolj razširjena bolezen, ki zahteva na sto-tisoče žrtev na leto, in sicer največ med mladino in ljudmi v najboljših letih. Vsak sedmi človek umrje vsled tuberkuloze. V razpadli Avstriji je umrlo zadnja leta pred vojsko do 90.000 ljudi na leto na jetiki, bolnih na tuberkulozi pa je bilo letno 1 milijon.
Zadnjih deset let pred vojsko je umrljivost vsled jetikc nekoliko padla. Na Nemškem na primer je do leta 1905 največ ljudi umrlo na jetiki, jetika je bila do takrat na prvem mestu umrljivosti. Od leta 1905 pa so z energično profilakso in mo-
dernim zdravljenjem potisnili jetiko na tretje mesto. Tako je v Nemčiji na primer leta 1912 umrlo največ ljudi vsled starosti (namreč 109.194 slučajev, na drugem mestu so bolezni srca in žil (107.403 slučaji smrti in šele na tretjem mestu je tuberkuloza, na kateri je umrlo 1. 1912 v Nemčiji 86.976 ljudi.
Vse te uspehe je vojska uničila. V vojski je umrljivost na jetiki zopet narastla do višine, kakor še nikoli, posebno v centralnih državah in v Rusiji vsled nehigije-ničnih razmer in posebno zaradi slabe in nezadostne hrane.
Statistika tuberkuloze med ujetniki, ki so se vrnili iz Rusije pred razpadom Avstrije, je pokazala, da je 25 odstotkov vseh ujetnikov jetičnih — vsaki četrti se je vrnil bolan na jetiki in vsaki deseti je bil v zadnjem štadiju tuberkuloze (umirajoč), tako da se iz izmenjalne postaje ni mogel več poslati domov, ker bi umrl med potjo. Koliko pa jih je pobrala jetika na Ruskem, tega še ne vemo.
Brezobziren militarizem je zelo pospeševal jetiko. Rusija je na primer od začetka vse tuberkulozne ujetnike pošiljala nazaj kot izmenjalne invalide, a pokojna Avstrija je nad polovico teh invalidov (jetičnih v prvem in drugem štadiju) pridržala v vojaški službi in na stotine teh revežev poslala zopet na fronto.
Proiilaksa tuberkuloze.
Pri profilaksi tuberkuloze nas vodi načelo, da je tuberkuloza nalezljiva bolezen in da brez tuberkelbacilov ni mogoča tuberkuloza. Prehlajenje, kateremu se navadno pripisuje vzrok jetike, ne more samo nikdar napraviti jetike, ako dotičnik ni okužen s tuberkelbacili. Pač pa napravi na primer prehlajenje, kakor tudi slaba hrana, nezmerno življenje, nezdravo stanovanje, razne druge bolezni, ki oslabijo telo in povzročijo pripravljenost (dispozicijo) za tuberkulozo, tako da se v tem slučaju jetika lažje in hitreje razvija in da okuženje, katero bi nam v ugodnem slučaju sploh ne škodovalo, sedaj že zadostuje, da tuberkelbacili premagajo naravna telesna protisredstva in se začnejo razvijati in množiti. Razen tega pridobljenega razpoloženja za tuberkuloza je še posebno važna prirojena dispozicija, katera se podeduje, in ta dispozicija je ravno tisto, kar se pri jetiki podeduje, ne pa bolezen sama (izvzemši izredne slučaje). Otrok jetičnih staršev se porodi skoraj vedno zdrav (brez jetike), a ima dispozicijo za to bolezen in potem navadno v obitelji najlepšo priložnost, da se okuži s tuberkelbakcili.
Tuberkelbakcili so jako trpežni, poginejo šele pri 80 stopinji vročine. Zelo občutljivi so proti solnčnim žarkom. Direktni solnčni žarki jih uničijo v nekaj minutah, ako so bakcili na površju ali pa v tanki plasti pljunca. Raztresena solnčna svetloba jih uniči v nekaj dneh, v temi pa lahko živijo več tednov, v mrliču celo do 4 mesce. Solnce in svetloba so njihovi največji sovražniki. Izven človeškega ali živalskega telesa se ne morejo razvijati in množiti.
Ves boj proti jetiki je boj proti tuber-kelbakcilom in v drugi vrsti proti dispoziciji za tuberkulozo, ker za jetiko je treba okuženja in dispozicije.
Glavna nevarnost jc pljuvanje jetičnih na tla in brezobzirno kašljanje z odprtimi usti. Vsak izmeček iz pljuč je nevaren ali pa vsaj sumljiv. Pljunci na tleh razpadejo, pridejo s prahom v zrak,s čevlji in obleko prinesemo ta prah v stanovanje, in ako dihamo ta okužen zrak, si lahko nalezemo jetiko. Ravno tolika ali pa še večja nevarnost obstoja v tem, da jetični pri govorenju, posebno pri glasnem govorenju in kašljanju trosijo iz ust male, navadno s prostim očesom nevidne mehurčke slin, ki so polni tuberkelbacilov. Ti mehurčki plavajo nekaj časa v zraku, in ako jih vdiha-mo, se lahko okužimo. Pri navadnem govorenju se razpršijo ti odlomki slin čez pol metra daleč, pri kašljanju pa čez en meter daleč od ust. Zato se je treba pri govorenju z jetičnimi držati nad pol metra daleč od obraza, pri kašljanju pa nad en meter. Seveda en tuberkelbakcil še ne napravi jetike, in ako slučajno enkrat vdiha-mo nekaj tuberkelbakcilov, navadno s tem še ne dobimo jetike, ako nismo ravno zelo razpoloženi za infekcijo in niso ti bacili posebno močni (virulentni). Človeško telo ima sredstva, da uniči te bakcile do gotove meje in jih napravi neškodljive. Toda ako dan za dnevom ali pa vsaj večkrat vdiha-mo zadostno množino virulentnih bakcilov, jih slednjič telo ne more premagati, bakcili dobijo premoč nad telesom, se naselijo navadno na pljučni konici in se začnejo tam razvijati in množiti. Tako lahko zboli na jetiki najmočnejši in tudi nedisponirani človek, ako je v stalni dotiki z jetičnimi in ne uporablja sredstev proti okuženju. Vsak dan imamo priložnost videti, kako en član okuži celo obitelj, posebno pa otroke, ki so veliko bolj razpoloženi za jetiko kakor odrastli.
Jetičnik naj pljuva v pljuvalnik ali pljijvalno steklenico. Najbolj higijenični so pljuvalniki z leseno volno napolnjeni (eventuelno z žaganjem ali finim okla-njeml. lr apopije pljunce in se potem sežge, Pljuvalniki z vodo aH z razkuževal-
no tekočino so tudi primerni, treba je le tako pljuvati, da nc padajo kapljice iz pljuvalnika. Najbolj higijenična je pač plju-valna steklenica, ki se dobi v različnih (diskretnih) oblikah, katera se pa ne more udomačiti vsaj izven doma ali zdravilišča ne, in sicer iz naravnega vzroka, ker nihče ne kaže rad svoje bolezni. Ako ni pljuvala nika na razpolago, samo tedaj naj se plju-je v žepni robec, katerega pa je treba najmanj enkrat na dan menjati in ga potem 24 ur namakati v 2odstotni lizolovi tekočini. Ta robec, v katerega se pljuje, naj bo vedno v istem žepu in žep naj bi bil iz ne-premočljive tvarine (Billrotbatist). Najprimernejše je, ako se v navadni žep pripne ta nepremočljivi žep, da se ga lahko poljubno odpne, menja in razkuži. Pred vojsko so začeli uvajati posebne papirnate žepne robce, katere se po porabi sežge.
Ne pustite si nikoli v obraz kašljatif Vsak, ki kašlja, naj drži žepni robec pred ustmi ali pa vsaj roko; seveda si je treba potem roke večkrat na dan umiti, na vsak način pa pred jedjo. Ako je le mogoče, naj ima jetični svojo lastno sobo. Ako je to popolnoma nemogoče, tedaj pa na vsak način vsaj lastno posteljo, in to kolikor mogoče daleč pd drugih postelj. Ne pustite nikoli drugih oseb z jetičnimi skupaj spati, posebno pa nc otrok! Ako nimate prostornega stanovanja, da bi mogli jetičnega člana izolirati, je najboljše, cia ga oddaste v, bolnišnico, zlasti ako močno kašlja in pljuje. Sobo, v kateri leži ali prebiva jetičnik, ali pa vsaj bližjo okolico postelje je treba najmanj enkrat na dan mokro obri« sati.
Važno je neprestano razkuževanje prt bolnikovi postelji. Pljunce je treba sežgati ali jih razkužiti in šele potem vreči v stranišče. Perilo (telesno kakor posteljno) se mora izkuhati ali pa pustiti 12 do 24 ur na-« močeno v 2odstotni lizolovi tekočini. Oprano perilo (ako ni bilo skuhano) se lahko razkuži tudi z likanjem, ako se ga! lika na obe strani in pri visoki temperaturi. Obleka se razkuži najboljše v vodni sopari ali pa s formalinom, za katerega pai je potreben poseben aparat. Ako obleka! ni naravnost s pljunci zamazana, se io lahko tudi dobro očisti s krtačo in se jO pusti več časa na solncu, pri čemer pa je treba paziti, da pridejo solčni žarki na vsako stran obleke. Popolnoma zanesljiva pa ni ta metoda razkuževanja.
(Dalje.)
Emlsijsb banka.
(Dr. Pavel Valfavcc.)
(Nadaljevanje.)
Kakor so ustanovili v Avstriji po zmagi nad Napoleonom I. »Avstrijsko Narodno Banko«, ki naj bi z novimi bankovci in drugimi pripomočki uredila takratne denarne in draginjske razmere, tako hoče sedaj Jugoslavija ustanoviti novo emisijsko banko v Belemgradu, ki naj bi uredila napete denarne razmere. Kaj bo banka delala? Bankovce bo delala in izdajala; ne bo pa kovala srebra in zlata. Jugoslovansko ljudstvo pa prav nič več ne zaupa raznim bankovcem, ker jih je preveč; vsled prevelike množine vlada velika »draginja«, mir pa še ni sklenjen, zaupanje do raznih poverjenikov in zastopnikov je zaradi njih nezmožnosti malo; in kako naj se zamenjajo stari bankovci z novimi? Morda v razmerju 300 : 100? Ostalo bi še vedno preveč papirnatega denarja in draginja bi ostala. Nadalje, ali je banka, ki bo gotovo v kakem oziru nujno kapitalistična ustanova, res edini pripomoček, in komu bi vse to koristilo?
V Jugoslaviji sta dve banki, ki imata še vedno pravico, izdajati bankovce ali novčanice, namreč Avstro-ogrska banka in »Privilcgovana Narodna Banka kraljevine Srbije«, Prva ima sedaj svojo zaslom-bo v Avstro-Ogrski oziroma je urad Avstrije in Ogrske, ki sta obe prezadolžem; izdala je tudi bankovcev kar na miljarde, kakor svoj čas Dunajsko-mestna banka, vsled tega nimajo njeni bankovci v trgovini nob ene vrednosti; tudi jih gotovo na desetletja ne bo mogla zamenjati za kovani denar, na kateri se bankovci glase. Druga je pa na vsak način v boljšem položaju, kajti, zaslombo ima v zmagoviti Srbiji, ki bo gotovo aktivna, če bo hotela, in drugič ni natisnila med vojno nič novih bankovcev, ampak ima v prometu le prejšnje stare bankovce v znesku samo par sto milijonov. Ako bi se ne napravila nova emisijska banka, temveč bi se le Narodna banka razširila po Jugoslaviji, bi bilo po mojem vseeno, ker, ako izda ta ali oni zavod nov papirnati denar mesto starega, so gospodarske posledice iste. Izkušnja uči, da bankovci učinkujejo dobro, ako je razmeroma dovolj zlata in srebra; tedaj spravijo bankovci, izdani v zmernih množinah, promet resnično v dober tir; ako se pa izdajo v preveliki množini nastane draginja, oziroma zapadejo bankovci »kurzu« v razmerju z denarjem, ki je na njih napisan. Temu se mora pa Jugoslavija izogniti. V Jugoslaviji vlada »draginja«, to se pravi, v njej je preveč denarnih papirjev, kajti, kakor hitro plačaš v srebru ali Da zlatu, pa-
da »draginja«; za nobeno blago ni treba dati toliko srebnih kronskih enot kakor bankovcev. Avstrijska vlada jc goljufala ljudstva z izdajanjem brezmejne množine bankovcev, mogotci so dobro vedeli kakšne bodo posledice, a so s silo nezavedne ljudi oškodovali ter niso hoteli priznati kurza. Posledice so sc pokazale tudi v kazenskem pravu. V kazenskem zakoniku je kaznivost v veliko slučajih odvisna od »vrednosti« kakega predmeta; ako bi sc določevala vrednost v zlatu, — podlaga avstrijske kronske veljave je po zakonu zlato, — bi marsikdo nikdar ne mogel biti obtožen radi »zločina« ampak le radi prestopka ,kar je v praksi velikanskega pomena; ker se pa dejansko — in to še sedaj — v Sloveniji računajo vse cene v papirjih, katerih je treba za vsako blago veliko več kot zlata, postanejo iz malenkostnih prestopkov zločini, ki pridejo mnogokrat celo pred porotnike. To je naravnost gorostasna neumnost. V Jugoslaviji je kurz dovoljen; v Zagrebu jc javna od države priznana bor-za, kjer se določa vsakdanji kurz zlatih in papirnatih kron; torej bi že lahko pričakovali, cla bodo vsaj v Jugoslaviji pri določevanju kakovosti in kaznivosti kakega dejanja rabili kot merilo izključno zlate krone, ker te, ne pa bankovci so zakonito merilo. Toda to le mimogrede.
V Jugoslaviji se morajo na \ sak način denarna sredstva omejiti na prav majhno, ra^iio potrebam navadnega prometa odgovarjajočo količino, to je glavno; potem šele bc izgirila »draginja«. Ako bi pa ne storili nič drugega nego ustanovili banko, ki bi natiskovala nove bankovce, kateri bi se od dosedanjih ne razločevali v drugem, nego v imenu ter bi morda le zamenjavali po kurzu recimo 100 : 300, tedaj bi
to Jugoslaviji nič ne koristilo; le škodovalo bi ji, kajti potem bi namesto 6 milijard kronskih bili še vedno 2 milijardi dinarskih bankovcev in poleg tega stari dinarski bankovci srbske Narodne banke; tolika količina bi bila za Jugoslavijo kot pretežno poljedelsko in gozdarsko in le v malem delu Slovenije tovarniško državo prevelika, ako pomislimo, da še celo Avstro-Ogrska ni imela nikoli toliko bankovcev v prometu; imela jc pa veleindustrijsko Češko, Moravsko in Nižje Avstrijsko za seboj; takih dežel Jugoslavija nima, vsled tega ne potrebuje toliko denarnih sredstev kot bivša Avstrija,	(Dalje prih.)
ORLOVSKE ZVEZE
Procesije sv. Rešnjega Telesa stolne cerkve se udeleži zastopstvo Orlovske Zveze jutri na praznik sv. Rešnjega Telesa. Zbirališče točno ob tričetrt na devet pred Jugoslovansko bukvarno. Prosimo za polnoštevilno udeležbo. Obleka civilna. Na zdar! Predsedstvo.
Iz seje predsedstva Orlovske Zveze.
Seje se vrše redno vsak ponedeljek ob 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni v III. nadstropju. Zadnja seja, pr. ponedeljek je obsegala poročila: a) glasbenega odseka: glede orlovskih godb, glede koračnice in klicev za trobentače, sekirice bo raz-pečaval gospodarski odsek, pripravlja se tečaj za kapelnika tamburaških zborovi; b) naraščajskega odseka, ki je poročal o
enketi pri višjem šolskem svetu, na podlagi katere se je sklenilo gojiti še nadalje ljudskošolski naraščaj; c) vaditeljskega zbora glede tehničnega dela; č) organiza-toričnega odseka glede dejanskih napadov na Orle od strani članov nasprotnih organizacij, glede uporabe šolskih telovadnic in glede okrožnih prireditev. — Obravnavala so se poleg tega še druga važnejša vprašanja orlovske organizacije, določila se je vsebina naznanila št. 3. Predsedstve-ne posle vodi do prihodnjega občnega zbora I. podpredsednik br. Jože Pire. Prihodnja seja v ponedeljek, dne 23. junija ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu je poročilo uredniškega odseka in odseka za preureditev kroja, nadalje poročilo o delovanju češke orlovske organizacije. O delu orlovske organizacije hočemo redno poročati na tem mestu naši slov. javnosti.
pr »Jugoslavenska Nnjiva« br. 24.
upravo je izašla sa ovim sadržajem: Dr. Nikola Andrič: Jedan narod treba i jednu književnost. — Zdenko Vernic: O kritič-koj spoznaji. — Dr. Ljudcvit Prohaska: Po-sjedovna reforma (Nastavak). — Ljubo Babic: Reforma obrtne i umetničke škole, — Bogumil Toni: Jedan jubilej. — E. M.: Naša prehrambena politika. — Iz Društva Hrvatskih Književnika. — Knjige Jugosla-venske Akademije. (Dr. D. P.) — Knjige Matice Hrvatske (-h-). — Vladimir Jan-kovič: Demokratski zapisi. — »Jugoslavenska Nnjiva« izlazi svake nedjelje i stoji na godinu 60 K, pojedini broj K 1.50, a naručuje se kod uprave Marovska ulica br. 24.
g Prepoved porabljanja zelenega žita.
Minister za prehrano dr. Korošec je izdal naslednjo naredbo o prepovedi porabljanja zelenega (še nezrelega) žita: pšenice, rži, ječmena in ovsa: § 1. Od dneva izda-nja te naredbe, pa do časa žetve se prepoveduje vsako porabljanje posejanega žita: pšenice, rži, ječmena in ovsa, osobito košnja žita, sečnja ter porabljanje za pašo živine. Od te prepovedi so izvzeti primeri, kadar je vsled elementarnih ujmov, po-zebe, mraza in podobnega onemogočeno, da bo žito dozorelo. V teh primerih more politično oblastvo prve stopnje dovoliti, da se žito še pred žetvijo porablja. — § 2. Prestopke predpisov v § 1 te naredbe bodo kaznovala politična oblastva prve stopnje (mestni magistrati, okrajna glavarstva) z zaporom do 6 tednov in z globo do 20 tisoč kron. — § 3. Prepoveduje se pridelek žetve vnaprej kupiti ali prodajati. Pogodbe, ki bi se zoper to prepoved sklenile, sc smatrajo, da pravno ne obstoje; razen tega bodo pogodbeniki kaznovani v smislu § 2. te naredbe. — § 4. Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve v uradnih listih. — Belgrad, dne 5. junija 1919. Štev. 10.202, Podpredsednik ministrskega sveta, minister za prehrano in obnovo dežel: Dr. Korošec s. r.
Važno za salonski orkester.
Radi subskripcije za novo izdanje skladb za orkester od komponista Ant. Jakla, naj se p. n. interesentje blagovolijo obrniti na trgovino z muzikalijami Klcinmayer & Bamherg v Ljubljani.
Pri bolečinah v obraza vsled pre-hlaienia, ranitve itd. se vzame Fellerjev bolečine tolažeči „Elsa-fluid". 6 dvoj-natlh ali 2 specialni steklenici pošlje sa 24 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 134, Hrvatsko. V daleč preko 100.000 zahvalnih pismih se priporoča, istotako Fellcrjeve odvajalne „Elsa-krogljice'1. Omot in poštnina so računa posebej in najceneje. Kdor naroči več obenem, mnogo prihrani. (ev)
Pisarniški usMiieaec
Oče službe pod štev. 3639 pri upravi lista.
iznrienosiroisDiskoiosleDogrfllinio
begunko išče nujno -Pisarna za zasedeno ozemlje v Ljubljani", Pražakova ulica 3.
3646
Podpisani Štefan Gorjanc, vlako-vodja juž. žel., Jug Ludvik, nadspre-vodnik juž. žel. in Fran Dolinšek, sprevodnik juž. žel., smo govorili, da gre po ljubljanskih gostilnah govorica, da je voditelj aprovizacijo juž. železnice g. nadrevident Fran Planinšek prodajal sladkor iz aprovizacijo po K 20 — kg. Izjavljamo, da nimamo niti najmanjšega povoda očitati g. Planinšeku kako nepravilnost glede njegovega poslovanja z aprovizačnim sladkorjem in da smo bili v tako govorjenje zapeljani po brezvestnem človeku.
V Ljubljani, dne 13. junija 1919.
Štelan Gorjanc, Ludvik Jug, Fran Dolinšek.
Naprej so (ravniki r
Ljubljani s površino 4 ha, 49 a, 11 m>; zadnja cena 5 K za mJ, Pojasnila dajo pisarna dr. Ivo Benkoviča, odvetnika v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6.
Prosa se lepa, nova športna olMe
za gospoda po nizki ceni pri Alojziju Lombar, civ, in voj. krojač, Sp. Šiška, Celovška cesta 96.
Išfcem v najem Hišico urr^-
Ijiščem ob progi v 2 urni razdalji od Trebnjega, Št. Janža, Straže ali Metlike za daljšo dobo. Pismene ponudbe na upravništvo Slovenca pod št. 3651
Išče se i»joM, :i°!er
šani stroki in ne pod 25 let stara. — Tozadevne ponudbe naj se vpošljejo na tvrdko JOŽEF ELSNER, LITIJA.
Marschall, brezhibno ohranjen, pali-sander z vložkami iz medi in bisernice, izboren v glasu, je na prodaj. Ponudbo na upravništvo pod »Marschall št. 3641a.
Sprejmeta so dva
3045
čevljarska pomočnika
kot prirezovalca, in več
83(r šteparic, "SSi
katere vzamejo delo tudi lahko na dom. Pismene ponudbe se prosi pod št. 100, poštno ležeče, Ljubljana.
Naročiš ..Slovenca"!
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da bodem
v četrtek dne 19. t. itn. zopet OtVOril
pri „Ribnlčaiui"
na
iu.
Za izborno pijačo in vsako- J vrsten prigrizek, kakor tudi
točno postrežbo po zmernih cenah je kar najboljše preskrbljeno. - Za mnogobrojni obisk se priporoča
Lofzc OraŽCUB, gostilničar.
Iščemo za našo tovarno v Medvodah; treznega, spretnega, oženjenega I

za takojšen vstop pri prostem stanovanju in kurjavi. Ponudbe je nasloviti na »Papirnico Goričano, pošta: Medvode, Gorenjsko.a
z držajem, krfaCe za rfbaafe iz slrka, po-
staoSleno o VeHEip Qo-sršeo, bsss#3 za trgauce
|lil
I
\ vagon eflpaiov on m s™**
vmes tudi veliko za drugo vporabo, sc odda. Postaja Tržič. Cena po dogovoru. IVAN DOV2AN, lesna trgovina, Tržič št. 53, Gorenjsko._
Mkiinl/ lahek, za enega ali dva IJlBn, konja, nov, 1 voz na pe-resa, močan, se ceno prodasta. Senica Jos., Domžale.
Restavraclla v Prešernovi ulici št 3
Be priporoča V Ljubljano potujočemu občinstvu.	3407
dobro ohranjen, se proda. Poizve se v upravi Slovenca pod št. 3688.
Bražlba lova«
Podpisano oskrbništvo odda lov na divje koze, srne, divje peteline itd. na svojem okoli tisoč oralov obsega-jočem, skupaj se držečem lovišču v občinah Dobovec, Podkraj in Sv. Križ v sodnem okraju Radeče, dražbenim potom na tri leta v najem.
Dražba se vrši v ponedeljek dne 23. junija 1919 ob 9. uri dopoldne v hotelu Gmeiner v Radečah pri Zidanem mostu.
Graščinsko oskrbništvo Šoštanj pri Sevnici.	357j
Pri državni žrebčarni na Selu sc razpisujeta c.yo tn3St; posnolnlh
uradnikov z dnevSčino 3 K 20 vin. in letno dreginjsko doklado 1212 K tet 100 % poviška k draginjski doklodi.
Prošnje je vlagati na državno žrebčarno na Selu in sicer do 25. junija 1919 — Invalidi imajo v smislu naredbe deželne vlade prednost.
ESrzaoiia 2reb£arna im Seln pri I^pMIsni.
Gum! za kolesa pristno blago, kupuje
v vsaki množini 3t;epan Jušič, Zagreb, Fetrlnjska ulica 22. Osebne ponudbe Sv. Fe»ra cesta 2 pri hišniku.
in zlatnino sprejme:
popravila žepnin ur
F. ČUDEN SIN —	3246
nasproti glavne pošte v Ljubljani.
riPVii meterska, žagana in cepljena se Ul IU« dobi|o v Kolodvorski ulici št. 31.
Tropinie za krmo živini S^r
nico konjem ima naprodaj po 40 vin. kg Sever & Komp., Ljubljana. Vzorce pošljemo na zahtevo zastonj. Istotam se dobi tudi oves.
Kdo razpolaga s
I 9
3648
imam večjo množino naprodaj. Dal bi poceni, ker ne morem z blagom čez mejo v Nemšo Avstrio. IVAN SAMEC, veleposestnik, Špilje, Štajersko. 3635
Sprejme se več provizij ikih
dobro vpeljanih v mestu in na deželi za razpečavanje
SfifME m Eeslje.
Ponudbe nod „Kreiua" se prosijo na Anončno ekspedicijo, Al. Matellč, Ljubljana.	3636
iščo službo kot samostojna. Imela bi pri sebi 2 in pol leti starega otroka Šla bi najraje na deželo in sicer za bolj nizko ceno, kakor siccr. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 3U13. —
Okrog 100 m3 suhega dobro ohranjenega
't \ -vim	—B
111 PREPRODAJALCI I! 1
Kremo za čevlje, vaselino za čevlje, cigaretni papir, cigaretne tulčice, pisemski papir v mapah, fino toaletno milo in drugo blago dobite pri
MAMLER 1 OPLATKA,
agenturnl i komlsionl uosao, Zagreb, Jelačičev trg 28
poleg Narodne kavane.
išče za takoj I. Kranjska tvornica že-ljezne i bravaiake robo v Kamniku.
Proda sc
nno], daljo tudi več voz, lovski voz
(brok), zapravljenec in ena elegantna kočija. Proda se tudi tri leta star konj, izvrston, angleške pasme. Poizve se: Rožna ulica 15.	3624
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva otvorila dne 16. junija 2919 na novo preurejeno
restavracijo „ZLAT0R0G" v Gosposki ulici 2 v Ljubljani
P. n. občinstvu zagotavljava, da bo vsak čas postreženo z izborno domačo kuhinjo, z gorkimi in mrzlimi jedili, s pristnimi vini ter vsak dan s svežim pivom. — Za obilen obisk se nojtopleje priporočava udana
Ivan in Nežika Koievar.
prodajavsvojihlastnilipro- |§ štorih sveže pasterizirano
SffiSSft
po izdatno znižani ceni.	3552
Nadalje prodaja na trgu sveže mlečne izdelke, kakor: Ia. čajno maslo, skuto, smetano in trapistovski sir po zmernih dnevnih cenah.
se bo vršila
3605
f ski§iču Jii" iliis 21.1. h. oš L aH ipim
se proda v Kranjski Gori. Kje, pove upravništvo Slovenca pod štev. 3618. --- Cene po dogovoru. ---
urejenim za potovanje. Aparat mora imeti brezhiben kondonsator in objok-tiv. Ponudbe na: ProtlalkoUoin: od-(Wek pri Poverjenlštvu za soc. skrb v Ljubljani.
železninsko stroke se sprejme takoj pri tvrdki	3563
SCHNEIDER & VEROVŠEK,
trgovina železnine v Ljubljani.
vsakovrstne, kakor krojaške odre/.ko kupuje. Povše, Kranj 119.
St. 51. gjaj- Britev
z jako finim rezi-
mšmBB**** 5 Sena
kar za rabo. Ceno K 0-25, K 9-—, K 13-50. _ Zahtevajte velik! cenik z več nego 1000 slikami, brezplačno. — - E. LUNA, Maribor št. 75. =
Državno zdravilišče za bclr.e m Hiuaii
■mmmhiivtii1, ———t . mm i—m—i i iim im ii' i .....i »lili l	i	1to.v1i1
ToooSiSžsa prli Šoštanju
PrSceSak sezije 15. iunijja t. B.
Prošnje sprejem v zdravilišče so pošiljajo „Kuratoriju za upravo zdravilišča Topoljšice", ki ima svoj sedež v LJubljani (poverjeništvo za socialno skrbstvo). Podrobna pojasnila daje „Upraviteljstvo zdravilišča v TopoljSlci". Več glej v dnevnikih.