jHj II L E T NIC O (S i| obhaja letos |J M "AmerikanskJ jj Slovenec" ni 333 - S®*"« M«? A'?- « * 0-17 41 AMERIKANSK! SLOVENEC PRVI SLOVENSKI UST Vj AMERIKI iGeslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do rmage[ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V J0L1ETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA Tj CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZV EZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZED1NJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 90. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 8. MAJA — THURSDAY, MAY 8, 1941 LETNIK. (VOL.) L. Naziji obkoljujejo Turčijo - Senator zahteva agresivnost Njih vpliv v prednji Aziji narašča Naziji si morajo pridobiti Turčijo, predno prično prodiranje v prednjo Azijo. — S svojimi "turisti" pričeli obkoljevati Turčijo na vseh njenih mejah. London, Anglija. — Kak jo dejanski položaj v prednje-a2ijski državi Iraku, ki se je Pfed par dnevi spustila v voj-no proti Britancem, se v torek ni moglo natančno ugotoviti Gotovo pa je toliko, da so •fiogle britanske čete doslej obdržati svoje pozicije, dasi so daleč od tega, da bi mogle Zadušiti odpor Iraka. Ako bi šlo za Irak; sam, kot *ak, bi se Britanci najbrž ne ':'0i'ili sanj, ker njega zemlja sarna bi bila za nje brez polena. Velik pomen pa ima prvič zaradi svojega olja in drugič pa zato, ker bi tvoril prvo točko, na kateri bi se nazijske 8ile pri svojem prodiranju v slednjo Azijo lahko zasidrale, i USODA DR. VLAD. MAČKA Voditelj Hrvatov nima zveze s sedanjo hrvaško vlado. Washington, D. C. — Dopisništvo Centralnega tiskovnega urada zaznava iz zanesljivega vira sledeče: Dr. Vladko Maček, prvi podpredsednik vlade generala Dušana Simoviča, je bil ob času prvega bombardiranja Bel-grada v Belgradu. Odpotoval je v Ljubljano kot član vlade na pogreb velikega slovenskega rodoljuba g. dr j a. F. Kulovca. V Ljubljani je imel g. dr. Vladko Maček govor, v katerem je obsojal Nemčijo in nemški napad na Jugoslavijo. PREDSEDNIK ZAHTEVA VEČ BOMBNIKOV Washington, D. C. — V posebnem pismu, ki ga je poslal zadnji ponedeljek vojnemu tajniku Stimsonu, je predsednik Roosevelt izrekel naročilo, naj se produkcija vojnega ma-tcrijala preuredi tako. da se bo lahko izdelalo čim največ velikih bombnih aeroplanov, takozvanih "letečih trdnjav." To je potrebno, je dejal, v svrho obrambe te dežele in drugih demokratskih držav. Natančnega števila, koliko aeroplanov te vrste se naj izdela, se ni objavilo, vendar pa se iz nekega vira ugotavlja, da je 500 na mesec vladni cilj; zdaj se jih ne producira niti 20 na mesec. & resnici se zdi, da so si Nem-jjfk-to točko že pridobili, dasi se kimajo v Iraku svojih oboroženih sil; tamkajšnji upor proti Angležem to jasno dokazuje. Da bo podvzela Nemčija ve-1 ''kopotezno ofenzivo v prednji •^ziji, o (tem ni več nobenega ^Voma. V resno napotje pri podvzetju pa ji stoji Tur-cija. Dokler ostane ta zvesta Svoji pogodbi, ki jo je sklenila 2 Anglijo v letu 1930, v kateri ste si obe obljubili medsebojno pomoč, toliko časa bi bilo ?-a nazije nevarno, spuščati se s svojo armado v prednjo Azi-•jo. Zato se je izvajal na Turčijo od strani Nemčije tekom J-ldnjih mesecev, predvsem pa Se, odkar je končana vojna na Balkanu, nemali pritisk, katerega uspeh pa najbrž še ni tak, kot bi si ga naziji želeli. Zato pritisk zdaj še poostrujejo, 1,1 sicer z direktnim obkoljeva-11 jem. Na zapadni strani ima osl-^e že dokajšnjo kontrolo nad frčijo. Tik pred njenim ob-ježjem tamkaj je lastovala kalija že prej takozvane do-^kanške otoke, zdaj pa so na-zasedli še število grških otokov. Svoj obroč okrog Tur-^'je so pričeli naziji razširjati na druge dele nje meje. l'ak, kakor že omenjeno, je nekak začetek. Zadnja poroda pa govore, da se priseljuje ^ Sirijo, ki leži na jugu od Grčije in je francoska last, čase na stotine nazij-skih "turistov." Iz prejšnjih skušenj pa se že ve, da so ta-! "turisti" nekaka prednja -h'aža nazijske okupacijske ar*nade, in ne bo torej nič pre Vnetljivega, ako bodo Nemci ^ kratkem dejansko zasedli *rtyo. O enakih nazijskih "tu fistih" se sliši tudi iz Perzije, se zdaj imenuje Iran, na *atero meji vzhodna Turčija, ^a severu Turčije pa je Črno ^0rje, do katerega imajo ,ettici iz Bolgarije in Runni-^'•ie itak neoviran dostop. Kadar bo ta nazijski obroč 0v°lj ojačen, potem bo prišla Po pokopu zemeljskih ostankov g. drja Kulovca se je g. dr. Vladko Maček ustavil v Zagrebu, da bi obvestil svoje sodelavce o razvoju dogodkov ter pozval hrvaški narod, naj ostane vdan Jugoslaviji. Med tem pa je vlada zapustila Bel-grad. G. Dušan Simovič je poslal nekaj letal po g. drja. Vladka Mačka, a ga niso mogla najti niti v Zagrebu, niti ne v Kupincu. Paveličevi ljudje so ga že bili skrili nekam, ljudje, ki so se posluževali imena drja. Vladka Mačka, da l)i odcepili Hrvate od Srbov. Dr. Vladko Maček ni podal nobene izjave, v kateri bi pozdravil "neodvisno hrvaško državo," niti nima prav nobene zveze s Paveličevo "vlado" v Zagrebu. Njegova usoda je še nadalje negotova. ZAHTEVA PREUREDBO NABORNEGA ZAKONA Washington, D. C. — Senator Vandenberg iz Mich, je ta ponedeljek stavil predlog, da se sestavi petčlanska senatska komisija, ki naj preštudira iz-premembe za sedaj veljavni naborni zakon. Proti njemu, kakor pravi, prihaja namreč na tisoče pritožb. -o—— PREDSEDNIK BO IMEL GOVOR Washington, D. C. — Kot se je v ponedeljek objavilo, bo imel predsednik Roosevelt 14. maja enega svojih važnejših govorov. Govoril bo pred odborom panameriške unije. Obzirnost do osišča naj se opus^pravi Pepper V bojevitem govoru zahteval f loridski senator, naj Amerika kljubuje osišču pri pošilja nju blaga Angliji. — Nastop zahteval tudi proti Japon ski. IZVEDENEC DVOMI O ZMAGI NAZIJEV Chicago, 111. — Neki gospodarski izvedenec, po imenu dr. M. Palyi, je zadnji ponedeljek v nekem govoru izrazil dvom, da bi mogla doseči končno zmago nazijska Nemčija. Da bi mogli naziji uspešno napasti angleške otoke same, je skoraj nemogoče, je dejal in za končno zmago jim bi preostala le dva druga pota. Prvi je, da razbijejo britanski imperij na vzhodu, drugi pa, da temeljito blokirajo Anglijo. Ta blokada pa bi morala biti dolgotrajna, je dejal, toda čas pa bi bil tudi Angliji v prid, ker bi dobila več pomoči. -o- POJASNILO O PREISKAVI JUGOSL. LADIJ New York, N. Y. — O preiskavi, ki jo je, kakor je bilo zadnjič poročano, uvedla na štirih jugoslovanskih ladjah v tukajšnjem pristanišču ameriška obrežna straža, je prišlo neuradno pojasnilo iz Wash-ingtona. To govori, da se je inšpekcija izvršila v svrho, da se ugotovi, ali je moštvo na teh ladjah zvesto svojemu kralju Petru, ali se je obrnilo na stran novih gospodarjev v Jugoslaviji; ako je vdano kralju, potem se ne bo podvzelo nobeno postopanje proti ladjam. Neki lastnik jugoslovanskih ladij, po imenu Fran jo Petrino-vič, pa se je izrazil, da vsa jugoslovanska trgovska mornarica sodeluje z britanskim plovbenim ministerstvom. -o- KRIZEMSVETA — Madrid, Španija. —Ameriški poslanik v Španiji, Wendell, je zaprosil za razgovor s špansko vlado, da tej pojasni, s kako pozornostjo sledi njegova dežela zunanji politiki Španije. Do razgovora pa doslej še ni prišlo. — Monterrey, Mehika. — Bivši mehiški predsednik Cal-les se je po pet let trajajočem pregnanstvu, katerega je preživel v Zed. državah, vrnil zadnji ponedeljek v domovino. Njegovo izgnanstvo je odredil predsednik Cardenas v letu 1936. — Kairo, Egipt. — Britanske čete še vedno drže libijsko mesto Tobruk, dasi so čete osišča mimo njega prodrle daleč proti vzhodu, do egiptovske meje. Uspešen naskok na mesto je britanska posadka doslej še vsakokrat izjalovila. KRETA IMA BRITANSKEGA POVELJNIKA Canea, Kreta. — Na tukaj šnjem otoku, na katerega je, kakor ze poročano, pobegnila grška vlada, je bil zadnji ponedeljek imenovan vrhovnim armadnim poveljnikom združenih grških in britanskih čet britanski general Freyburg, načelnik novozelandskih čet. To imenovanje je izrekla grška vlada, dočim se je istočas Washington, D. C. — Ako bodo priporočila, ki jih je izT razil floridski senator Pepper la torek v govoru v senatu, sprejeta, potem ni več daleč čas, da se bodo Zed. dr. zapletle v dejansko vojno. Senator je nami-eč zahteval, da mora Amerika pri pošiljanju svoje pomoči Angliji opustiti vsako obzirnost na reakcijo držav osišča in enako tudi prezreti pravila nevtralnosti ter se ravnati le po mednarodnih zakonih. Ako bodo pri tem ameriške ladje napadene od. osišč-nih podm orni kov,- "izstrelimo te iz vode, kakor hitro moremo," je dejal. Amerika mora pričeti izvajati politiko realizma, je pov-dai-il ter moni na daleč okrog preprečiti vsako nevarnost, ki bi ji utegnila pretiti. Na Atlantiku naj, je dejal, skupno z Anglijo zasede vse izhode iz Evrope, kakor azorske, kap-verdske in kanarske otoke, ter v Afriki Dakar, na severu pa Islandijo in Greenlandijo. Podoben nastop je zahteval senatov tudi proti Japoncem, rekoč, naj ameriška mornarica odpluje v Orient ter "zapre japonsko mornarico v njen lastni brlog." Iz Jugoslavije Obupno dejanje mladega delavca iz Gornjih I)ajn, ki se je ustrelil na grobu svoje matere. — Velik požar v celjski okolici, ki je povzročil nad 100.000 dinarjev škode. — Druge še ne objavljene vesti. no objavilo, da je bilo šest grških generalov odpuščenih iz armade, ker so sklenili premirje brez dovoljenja kralja in vlade. , ' ii ALI BO SKALA VZDRŽALA? t i:M '< } V » < >. -.>y> Ha s v, j "-■ji ■ 1 f'i i Turčija v nekak podoben položaj, kakor je bila Jugoslavija pred vpadom, namreč, da bo obkoljena od vseh strani. Nemčija ji bo nato lahko predložila svoje pogoje, namreč, da se odloči ali za usodo Jugoslavije, ali pa, da sodeluje z Nemčijo in se s tem obvaruje pred razdejanjem. 1,500 GALONOV GASOLINA SE RAZLILO Chicago, 111. — Na križišču 14. ceste in Ashland je prišlo zadnji ponedeljek do kolizije med cestno karo in nekim tru-kom. Na traku se je vozil ga-sclin in pri trčenju se je 1,500 galonov te tekočine razlilo po cesti. Ognjegasci so cesto takoj izmili,da preprečijo požar. PREMOGARJI ZOPET NA DELU Chicago, 111. — Po pet tednov trajajoči stavki je šlo zadnji ponedeljek zopet na delo okrog 25,000 premogarjev v Illinoisu. Obratovanje se je podvzelo po sporazumu, ki se je dosegel zadnjo soboto med unijo in operatorji, po katerem je temeljna dnevna plača zvišana na $7. "Trden kakor skala Gibraltarja" ie že v angleškem pregovoru, kar bi zna-čilo, da je gibraltarska trdnjava tako močna, da je nobena sila ne more premagati. Zadnje čase pa se čimdalje več sil zbira okrog te skalnate trdnjave, katere del se vidi na gornji sliki, in bodočnost bo pokazala, ali je res nepremagljiva. Žalosten slučaj Zali log. — Mnogo pozornosti, pa tudi sočustvovanja s prizadetimi je povzročila v vsej gornji Selški dolini vest, da je šel prostovoljno in v nenavadno tragičnih okoliščinah v smrt 21 letni delavec Ivan Hudolin, doma iz Gornjih Dajn. Hudolin je bil nazadnje v službi pri lesnem trgovcu in gostilničarju Ivanu Zbontarju, že pred tedni pa se je od hiše poslovil. Do usodnega koraka je prišlo v torek zjutraj ob petih. Tačas je prišel Hudolin na pokopališče v Zalem logu, kjer je pokopana tudi njegova pred leti umrla mati Marija. Nesrečnik je odložil najpreje površnik, potem pa suknjič in telovnik, kar je bilo oboje izdelano v slogu koroških krojev, nato pa si je na široko odpel srajco. Odloženo obleko je pogrnil po materinem grobu in se vlegel nanj, obrnjen z obrazom navzgor. Z dvema strelo m a iz karabinke si je nato končal življenje. Obupariec je meril v srce in sta padla strela tik leve prsne bradavice. Strela so slišali pri sosednji Demšarjevi hiši, kjer je bil hlapec Peter Frelih že. na nogah. Zaradi zgodnje jutranje ure, ko se niti dobro ne vidi, pa stvari ni raziskoval, četudi sita se mu zdela strela dokaj nenavadna. Potem ko se je zdanilo, so prišli žalostni zadevi seve na sled. Mala krvaveča rana pri srcu je pričala o izvršenem dejanju. Iludolina so našli ležati zgolj v hlačah pumparicah, na nogah pa je imel gojzerje. Siv klobuk je ležal kraj groba. Življenja v mladeniču ni bilo več. Pri nesrečnežu so našli delavsko knjižico,električno žepno svetilko, legitimacijo de-delavske strokovne organizacije, srebrno uro, denarnico, ki je bilo v njej kar 37 nemških bankovcev in prav toliko kovancev, nekaj našega denarja, par pisem in nekaj drugih brezpomembnih malenkosti. Nenadna smrt ostaja tem bolj nerazumljiva, ker je živel pokojni s svojci, kakor tudi z drugimi ljudmi v najlepšem soglasju, naravnost v prijateljstvu. Tajno svojega obupnega dejanja je odnesel mladenič v grob. V Tremerjih je gorelo V petek 7. marca ob 11. ponoči je izbruhnil požar v velikem gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Štora v Tremerjih pri Celju. Domači so opazili ogenj nekaj minut po 11, ko so rdeči plameni zublji osvetlili vsa okma stanovanjske hiše. Ogenj je bil oči-vidno podtaknjen. Najprej je pričelo goreti na podu, kjer je bil ob slamoreznici velik kup sena. Na kraj požara so prihi teli celjski, laški in gaberski gasilci in preprečili, da sej ogeiij :ii razširil na druga posebna poslopja, ki so v vasi precej strnjena. Škoda znaša okrog lBO.pOO din, posestnik pa je bil zavarovan le za 20.-000 din. Ker se požari v celjskem okraju v zadnjem času kar vrste, je oblast pričela z vso pozornostjo slediti tem dogodkom. Gasilcem se je posrečilo rešiti živino in vozove ter stroje. Zanimivo je, da so našli orožniki na kraju požara tri ukradena kolesa, ki so jih skrili neznanci. Zlati jubilej V Ljubljani je slavil petdesetletnico svojega plodnega in nepretrganega dela za pevsko umetnost častni član pevskega zbora Glasbene Matice Janez Završan, ki je kljub letom, še ves mladosten. Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Marija Seidl, rojena Ferjančič. — V Rošpohu je umrla Olga Posch, bivša posestnica v Rošpohu pri Mariboru. — V Mariboru je umrla Katarina Josk, stara 62 let. Nesreča otroka Triletni Janezek ^moniČ, sinko delavca v Košakih pri Mariboru je postopal okrog domače hiše in veselo piskal na piščalko, ki jo je bil dobil v dar. Naenkrat je pa padel naravnost na usta in piščalka se mu je z veliko silo zapičila naravnost skozi usta v grlo. Domači so mu hitro izdrli pi-ščal ter ga nato odpravili v bolnico. -o- Zločin V vasi Podvrh pri Samoboru se je zgodil hud zločin. Kakor so pripovedovali očividci je prišel kmet Biščan nekega popoldne domov in se začel prepirati s svojo 19 letno ženo Magdico. M c d prepirom je streljal s'samokresom in zadel ženo v trebuh. Hudo ranjeno so pripeljali v bolnico, kjer so jo operirali, moža so pa zaprli. ŠE VEDNO LAHKO ZMAGATE! Zlata jubilejna kampanja Am. Slovenca" bo trajala do prihodnjega ponedeljka 12. MAJA ZVEČER. Vsak dan, vsak večer se še nudi prilika agitatorjem, da agi-tirajo zlasti za nove naročnike in tako pripravijo zmago za svoje kandidate. Tudi vsak naročnik in prijatelj "Am. Slovenca" lahko še vsak nekaj naredi za svoj list v tej kampanji. Pridobi listu vsak, ki le moreš novega naročnika.Pomagaj vsak, da bo zlata jubilejna kampanja res dosegla lep uspeh. Zato na delo še te ostale dni, vsako uro\ in vsak dan, ki je še na razpolago. japonskega polkovnika Yatsuji Nagai, ki je prisostvoval pogovoru med Hitlerjem in Matsuoko. Hitler, pravi polkovnik, je v razgovoru postal tako razburjen, da je začel tolči po mizi kričoč, da Anglija mora biti poražena. Tudi Matsuoka se je razgrel. Tako med diktatorji. Na svetu se dobi pa še dosti treznih in pametnih ljudi, ki pa zmajujejo z glavami meneč: kako dolgo še! Modrijan bi rekel: Vrč hodi toliko časa po vodo, da se razbije . . . Dogodki Med Slovenci po Ameriki gramu bo tudi plesna zabava, da Se Loste lahko tudi malo zavrteli. Torej nasvidenje v nedeljo na Materin dan 11. maja zvečer v dvorani sv. Jo- : žefa, kjer pričakuje velike ; udeležbe odbor. LEP PROGRAM ZA MATERIN DAN Sheboygan. Wis. ....Podružnica št. 1, S. 2. Z. v našem Sheboyganu, bo na Materin dan imela izredno lep program. Vprizorila bo dve igri; slovensko "Dve nevesti" — angleško "Polly put the kettle on." Vmes • bo petje "Glee Club," katerega članice obstojijo iz naših tu rojenih deklet in mladih žen, in pa srčkane deklamacije našega mladinskega oddelka. Posebnost na tem programu bo nastop treh naših, pred leti dobro poznanih in priljubljenih moških pevcev, ki nam bodo zapeli nekaj takih domačih, ki gredo do srca. Imena ne povemo, naj vas ima "firbec." Slovenski program ima v roki članica naše podružnice, Mrs. Mary Fedran, angleški program pa oskrbuje predsednica Glee kluba, Mrs. Teresa Rakun. Program se prične točno .ob pol osmih zvečer v nedeljo 11. maja. Prosimo naše članice in prijatelje, ki bodo prišli na predstavo, da bodo točni. Isto-tako zagotavljamo vse udeležence, da bodo imeli lep duševni' užitek. K udeležbi najlepše vabimo! Morda našim domačim v stari domovini v tem času niso dovoljeni lastni shodi in prireditve, zato bi se jih morali v tem večjem številu udeležiti ^ mi, ki živimo v svobodni deže-. li, kjer lahko govorimo svoj i jezik, pojemo svoje pesmi in i se gibljemo svobodno. Toraj, ■ vsi narodno — zavedni Sloven-• ci in Slovenke v Sheboyganu, j pridite, da počastimo lepi 1 praznik Materinega dne! t , Odbor __ Načela, za katera se borimo Organizacija takoimenovanih "Pilgrims of the Uni- JJj ted States" je povabila dne 25. marca 1941 angleškega po- p slanika v Washingtonu Lorda Halifaxa za glavnega go- R-vornika. Poslanik je imel ob tej priliki jako znamenit št govor, v katerem je temeljito in zelo točno orisal načela, V za katere se v svetu borijo demokratične dežele. Naj iz » njegovega govora povzamemo le nekatere najbolj pomen- k ljive odstavke. Tako le je govoril: d "Mi Britanci smo navajeni, da pravimo, da se borimo j. za svobodo in demokracijo. Za svobodo kot kakovost n življenja, ki si ga želimo, za demokracijo kot način vlada- T nja, ki najbolj izrazuje prostost in daje najbolje jamstvo v za nje zaščito. v. Kaj imamo v mislih, kadar uporabljamo te velike be- ji sede? < v Jaz vam lahko povem le to, kar jaz mislim in kar 1( vem, da moji sorojaki mislijo, če tudi vedno ne izrezujejo b točno svojih misli in upam, da vi ne boste zavzeli drugač- n nega upogleda. _ e Zdi se, da so gotova načela, ld so bistvena življenju, z kakor mi želimo živeti in želimo druge videti živeti ... r Prvič, verska načela neomejene veljave vsake človeške duše; "_ z dragic, moralna načela spoštovanja osebnosti in vesti; tretjič, družabna načela svobode posameznikov, ki se izražajo na dva načina: v političnih krogih potom enakih priložnosti, potom pravice in določenih zakonov; in gospodarsko potom navodil skupnega narodnega prizadevanja, da se ustvarijo pogoji, ki naj prineso neko stvarno gotovost v vsakdanje življenje naših državljanov. ^ r In končno, domača načela družinske svetosti združe- l vanja, kateri je naravni razvoj posameznika. c ' Le po dolgotrajnem razvoju se je človek priučil razu- t mevati ta načela. Prišla so k njemu po krščanstvu in ne- J katerih dragih verah. Svojo krepost so črpala iz najbolj- . sfh človeških misli tekom stoletij. Za nas so izražene in ^ zajamčene v demokraciji in zato demokracijo vrednotimo. ; Nobene skupnpsti ni med onimi, ki sprejemajo ali od- ( klanjajo ta načela, ali ki naglašajo ali tajijo te pravice. \ Nazijski način je suženjstvo, telesno in duhovno, po-litično in gospodarsko. Na podlagi nazijskega modroslovja, država sme in mora zahtevati popolno zvestobo in ppkorščino človeka, j telesno in duševno. i Resnica, vest, usmiljenje, čast, pravica, ljubezen, kjer s te zadenejo ob koristi države, so smatrane po Hitlerju za t razžalitev. Kakor Hitler dela načrte za svet v okvirju njegovega j "novega reda", bi bil svet razdeljen v Nemce, kot pleme } gospodarjev in drage narode, kot ljudi drage manj vred- ■ ne vrste, katerih pravice in koristi morajo biti podrejene vladajočemu plemenu." ' i ' _ < Stalin in Matsuoka sta sklenila'in podpisala nenapa- 1 dalni in nevtralnostni pakt. Neki ameriški poročevalec 1 piše dovtipno, kako sta si Stalin in Matsuoko nazdravlja- j la in se šalila med seboj. Piše: "Gospod Stalin," je nagovoril Matsuoko, "pogodba je narejena. Jaz ne lažem, ako se jaz lažem, bo moja glava vaša. Ako vi lažete, bodite zagotpvljeni, da bom prišel po vašo glavo." Stalin je odgovoril: "Gospod Matsuoka, moja glava Je važna za mojo deželo. Tako je vaša glava važna za vašo deželo. Skrbimo, da bomo ohranili naše glave na naših ramah." Potem je Stalin nadaljeval: "Vi ste Azijec in tako, sem tudi jaz Azijec." Matsuoko je odvrnil: "Mi smo vsi Azijci, torej pijmo na zdravje Azijcev." Oba državnika sta bila malo v rožicah omenja poročilo, zato sta take brenkaia. V vinu je resniea, pravi neki modri rek. Morda je pogovor o glavah izražal bojazen za glave, ki ga diktatorji imajo v nemali men, « * i .■ tukaj v Ameriki pa dve hčeri! zgoraj omenjeno in Mary N*' gode, sina Johna Končana, v' Johnstownu, Pa., brata Jožeta in Franceta. — Svojčas je P0' kojni deset let živel v CleV«' landu, odkoder je leta 1919 , odšel v domovino. V bolnišnico Waukegan, 111. — V boln^J nico sv. Terezije se je mo^ podati zaradi operacije dne 30. aprila Mr. Math Setntff? iz 1 028" Lenox Am: Nfrrth'C^ cago. Operacijo je srečno PrC' stal in se čuti srečnega, da P1" ne bo 'treba predolgo ostativ' bolnišnici. — Prijatelji mu le skorajšnjega okrevanja j" trdnega zdravja. PRIREDITEV ZA MATERIN f DAN ( ' Collinwood, O. 5 Ko pogledamo naravo in vi- 1 dimo kako se prebuja iz dol- 1 gega zimskega spanja, nam * pride na misel ona krasna pe- 1 sem i« otroških let, ki poje: Veseli majnik pridi, Z zelenjem nas obdaj. Vijolic nam prinesi In ptičic v log in gaj. Pa imamo v majniku še tudi prelepi, za nas vse zelo po- i imenljivi Materin dan. Da bo 1 pa ta dan za nas še bolj zani- ; miv .in zajemljiv, je naše društvo Woodman Circle št. 110 Waterloo Grove sklenilo prirediti prav lep zabavni večer. Najprej je koncert in živa slika matere, potem pa igra v dveh dejanjih "Sv. Peter in jagnjetova jeterca." Ta igra je nekaj, kar še ni bilo igrano. Torej se nam obeta nekaj novega in polno užitka. Zato povabimo vse cenjeno občinstvo, da nas na dan 11. maja pose-tite. — Zlasti še so povabljene vse članice, da se gotovo udeležijo in s tem pomagajo naši ' blagajni. — Drage mi sestre, • naj bo naše geslo vse za eno, ena za vse. — Po igri prosta zabava in ples. Za ples igra Johnny Pecon orkester. — Torej nasvidenje na Materin dan 1. maja točno ob 7:00 uri zvečer i Anna Skolar. i -o- \ OBLETNICA SLOVENSKE-GA ŽENSKEGA PEVSKEGA KLUBA Pueblo, Colo. Kot vam je mnogim že znano, priredi Slovenski ženski - pevski klub svoji koncert v nedeljo 11. maja na Materin dan . točno ob pol osmih zvečer v dvorani društva s^v. Jožefa. To bo prvi koncert Slovenskega ženskega pevskega kluba in 1 ste prisrčno vabljeni vsi rojaki • in rojakinje, da se tega kon- - certa udeležite v obilnem šte-!. vilu. Na programu bo veliko _ slovenskih pesmi in nastopil bo tudi pevski zbor Preširen ^ ter St. Mary's Koresters. Nastopile bodo tudi dekleta in '» male deklice. Ta program je izpeljan po Mrs. Mary Fricel, r za kar ji vsa čast, ko se tako a trudi. Prepričani bodite, da nc bo nobenemu žal, ki se bo te-a ga koncerta udeležil, posebno " tistim ne, ki so prijatelji kluba. — Nadalje vabimo na ta koncert tudi rojake iz vseh bližnjih slovenskih naselbin, kot Walsenburg, Canon City, Colorado Spring itd. — Vem, . da boste zadovoljni, ker c boste vsi prav dobro postreže-ni in zabave bo dovolj za stare in mlade. Po končanem pro- Nesreča ne počiva Pueblo, Colo. — Huda sreča, se je pripetila trem kletom in sicer Miss Irene bel, Miss Mary Sajbel in M^ Julijana Novak. Miss Ire"' Sajbel, stara 20 let, je umrl'1' ostali dve sta pa težko pob$' Miss Novak je naša farankfj ostali dve pa faranki farS gV' Antona. Nesreča se je priPe' tila, ko se jim je kara trik1'11', prevrnila. — Bog daj pokoj" večni mir, ostalima dvema P* želimo, da bi se skoro pozdr*' vili in se vrnili na dom! HRVATJE, KI SO V IZGNANSTVU Z VLADO GENERALA G. DUŠANA SIMOVIČA Washington, D. C. Dopisništvo Centx-alnega tisk. urada v Washingtonu je bilo obveščeno iz uradnega vira, da je z vlado generala g. Dušana Simoviča v izgnanstvu v Kairu na Egipčanskem veliko število odgovornih in službenih hrvaških osebnosti. Poleg g. drja. J ur j a Krnje-viča, glavnega tajnika Hrvaške kmečke stranke, finančnega ministra g. drja. Juraj Šu- PredUtavite vašim prij3' Ijem "Araer. Slovenca" in j' ga priporočite, da se nanj " roče! POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in starejšo jugoslovansko dio uro od 9. do 10. ure dj poldne- na WGES post^ 1360 kilocycles. ON JE PRIŠEL DA JO UBIJE!" (198) Napisal: 'Edgar Rice Burroughs (Metropolitan Newspaper Service) AND IT WA5 TOWARD THIS SAFARI CAMP-FIRE THAT TARZEELA'S CURIOSITY WA5 DRAWING HER; BECAUSE SANDO WANTED TARZEELA TO SHUN THE BLOOD-THIRSTY BUTAWAS. WEHAD TAUSHT HER THAT MEN WERE HER WORST ENEMIES. BUT MOST OF ALL HE FEARED THAT SOMEDAY WHITE MEN NVOULD COME TO TAKE THE BELOVED GIRL AWAY. UNKNOWN "JO HIM, SUCH A ONE HAD COME NOW, NOT TO TAKE HER AWAY, BUT-- - FOR HIS OWN DEVILISH PURPOSE — TO /C/IL MER / Cyt III. Bui'Mv*. l\l - T— V fi < UNITES b'SATORE ffYNDICATE. lac.. Kcr je Sando hotel, da se Tarzela ogiblje krvoželjnih Butawas, jo je podučil, da so moški nje največji so-yrainiki. . ........ Neznano mu Je bilo, da je ba5 scdaj prišel eden, ne da bi jo vzel proč, ampak ~ za f.voje satanske namene — da jo ubije 1 Iti proti temu nevarnemu tujemu ognju, jc Tarzelo gnala njena radovednost. Toda, najbolj se jc bal, da nekega dne pride beli mož in odpelje njegovo ljubljeno deklico proč. sr 1 m . v:"" --J ■• ir ■ '' >•" SfffiSv " ; •■■ ' " ^ ' ''' IP' ' • ■■■ ■ .................''i1 n}. Str«n 2 __AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 8. maja 1941 f,«' ■.........J ■gag8==g .'./..., .........i,1. ..........■-=, „ , ........., K -J-—------' I ... • ' ... .Jg' Amerikanski Slovenec JPrsil in najstarejši sloveneki The first and the Oldest Slovene Ust v Ameriki. Newspaper in America, HRUaovljen leta 1191. Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- issued daily, except Sunday, Mon-Mikov in dnevov po praznikih. day and the day after holidaya. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov nredniStva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1S49 W. Cermak Rd., Chicago ' Jelefon: CANAL 5S44 JPhone: CANAL 5344 Naročnina; Subscription: Z. celo leto---$5 00 For Bne year--------$5.00 Za pol leta------2-50 For half a year----2.50 Za četrt leta ______1-50 For three months--------1.5U 2a Chicago, Kanado In Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto----$6-00 For one year--$6.00 Za pol leta----3.00 For half a year---3.00 Za četrt leta______1.75 For three months —-----1.' = Posamezna številka................... 3c Single copy--------------------- 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo mj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je Čas d«, četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. « Rokopisov ured-ništvo ne vračg.__________ Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Qhicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._________ teja in bana banovine Hrvat- se ske g. drja. Ivana Subašiča so še še v Kairu g. Uija Jukie, po- ki močnik zunanjega ministra, g. se dr. Rudolf Bičanič, ravnatelj te 'Zavoda za pospeševanje zu- d; nanje trgovine' in eden izmed tr ideologov hrvaškega kmečke- m ga pokreta, pa g. dr. Martino- oi vič, eden izmed naj odličnejših vi sodelavcev g. drja. R. Bičani- se ča v 'Zavodu za pospeševanje p zunanje trgovine'. d Kakor zaznavamo, je g. dr. v Juraj Krnjevič v spremstvu ti svojih dveh ctrok, a gg. dr. n Šubašič in dr. Šutej pa v j< spremstvu svojih žena. Iz tega se vidi najbolje, da s< so vsi Hrvatje, pristaši HKS in n najbližji sodelavci, g. drja. g Vladka Mačka, ki so mogli k zapustiti Jugoslavijo, z vlado n generala g. D. Simoviča, tako T da je legitimna prisotnost legi- p timnih predstavnikov Hrvatov n povsem zagotovljena v vladi s; Nj. Vel. kralja Petra II. s Dopisništvo Centralnega tis- š kovnega urada pri kraljevem r poslaništvu v Washingtonu da- d Ije naznanja sledeče: k Britanski minister zunanjih s zadev g. Anthony Eden, je dal 1 e!ne 23. aprila v Donjem Do- r , mu sledečo izjavo: r "Jugoslovanski kralj in ju- C , goslovanska vlada, prisiljeni s L zapustiti Jpgoslavijo vsled t , krutega napada od strani tla-L čiteljev, se sedaj nahaja na . bližnjem Istoku, kjer so se na- '' stanili. Na ta način ostaja jugoslovanska vlada tudi na- s ( dalje uradni in postavni, zako-j r.it zastopnik cele Jugoslavije, . j katera je v boju z Nemci in j Italijani, a je na strani zaveznikov. Dne 21. aprila je jugoslovanski ministerski predsed- i nik uradno obvestil vlado Ve-• like Britanije, da kraljevska J jugoslovanska vlada namera- , j va tudi nadalje vdano stati kot zaveznica ob kraljevski vladi 1 i , velike Britanije, ter da je pri- . pravljena nadaljevati borbo 1 do končne zmage. Ni potreb- | , no, da še posebej poudarim, ■ da je kraljevska vlada velike , Britanije sprejela to izjavo z ; največjo zadovoljnostjo ter izjavila od svoje strani, da je ' njeni trdni namen, da ponovno v in celotno upostavi neodvis-0 nost Jugoslavije. A med tem, lahko jugoslovanska vlada ra-v čuna na vsako pomoč od strani -j bri»tanske vlade za nadaljeva-nje borbe proti skupnemu so-j vražniku." J'l Ki j -o- SPOMINI IZ BOLNIŠNICE l( (Dalje) >i Willard, Wis. Prosil sem jo še, naj mi pomaga, da se vležem v postelj, ker da ne morem več stati. Sestra mi je pa odgovorila, da saj vendar ležim v postelji. In res. ko z rokami otipljem, spoznam, da res ležim v postelji. — Potem pravim: Sestra, po-a vej mi vendar, kje je on križ, ie pa mj reče, da je ravno pred i- menoj. Jaz ga pa nisem mogel l- videti. u Zavest me je začela zapu-i- ščati in slab sem bil tako, da i- se fiisem mogel več premikati. — Bilo je okrog 10 ure zvečer, ko mi sestra narekuje: "O Je- 1- zus, usmili se me." Rekla mi 2- je, da naj tudi jaz za njo po-i- navijam. Seveda sem, kolikor sem mogel. Potem je pristopila še bolničarka in dale so mi neko uspavalno sredstvo in v tem sem zaspal. Imel sem pa prav težko spanje. Kaj je bilo nadalje, pa ne vem. Okrog četrte ure zjutraj se prehudim in moje oči so takoj zagledale 5 oni križ in počutil sem se že veliko bolje. Sestra, ko vidi da sem se prebudil, mi obriše pot o po obrazu in me vpraša, kako p da se počutim. Rečem ji, da je s veliko boljše, kar tudi ona pri- j-trdi. Potem mi da neko sveti-njico poljubiti in odšla je ter y je nisem več videl. Povem ti dragi čitatelj, da sestre žrtvujejo vse. Nikdar ne moreš preceniti kar one dobrega store. Gredo okrog bolni- 0 kov in nikdar ne vidiš kake v nejevolje. — Bilo je neko noč. r Takrat sem bil še sila slab. Pa f pride sestra okrog polnoči k i moji postelji in ko vidi da ne ^ spim, me vpraša, če ne morem N spati. Odgovorim ji, da nisem ^ šc prav nič spal (to noč. Pa ipi C reče, če se morem nekoliko ^ dvigniti, da mi bo blazine ne- 1 koliko popravila, toda jaz ni-sem imel prav nobene moči. 1 Tedaj 'me ona prime in z eno roko me drži, z drugo mi pa rahlja blazine. Mislil sem si: ■ O reva, koliko žrtvujete, a , svet vas tako zaničuje. — Gr- j da nehvaležnost. Po onem jutru, kar sem pre- i je opisal, se mi je zdravje 1 vsaki dan boljšaio, le jesti ni- 1 se mogel skoro nič. Prve dni • sem po neki stekleni cevki vžil 1 nekaj tople vode. Tudi pozne- : ' je par dni nisem mogel uživati ■ hr#ne, zaradi mojega želodca. 1 — Neko jutro mi pa pravi bolničarka: Mr., ti boš gotovo umrl, če ne boš jedel. Jaz ji pa rečern, da ne morem in da ne morem in da nočem imeti ( "trubla" z mojim —. Ona mi . pa odgovori, da je povod, da nimam teka do jedi le to, ker ^ imam prazen želodec, ker se potem v njem nabirajo plini in mi povzročajo bolečinef-Kma-* lu potem pride zdravnik in ' pravi, da je izvedel, da ničesar ne jem. Pravi mi, da moram jesti in jaz sem mu oblju-L bil. In res, isti dan opoldne mi ' prinese bolničarka precej ne-kih posodic, katere so bile vse z zlatom okrašene. Mislil sem ~ si, da bodo to same dobre stva-u ri, pa ko odprem, je bila v prvi neka topla voda, v drugi pa neka jed, o kateri sem vedel, da je moj želodec ne prenese. Popil sem le nekoliko kave, drugo sem enostavno odklonil. Ko bolničarka vidi, da zopet nisem nič jedel, me pogleda in nekaj godrnja. Zvečer mi je i- spet prinesla in jaz sem skle-■r nil, da bom jedel, karkoli mi a prinesejo. Težko je šlo, a ven-ij dar sem spraznil vse. Ko pride s. čez čas bolničarka in vidi vse >- "posodice" prazne, se mi na-i. smeje in reče, da se vidi, da )- sem bil lačen. Od tedaj naprej s, sem pojedel vse, kar so mi d prinesli in povem, da je bilo il vse prav dobro, pa tudi dovolj in vselej so bile posodice praz-i- ne. — Naj tukaj še priponi-a nim, da je 'bila postrežba ta-i. ka, da boljša ni mogla biti. r, Vse sem lahko jedel, samo pe-čenega krompirja ne, vselej so li ga odnesli nazaj, kadar so mi 3- ga prinesli. >r (Konec prihodnjič) Četrtek, 8. maja 1941 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 AMERIŠKA VLADA PRIZNA JUGOSLOVANSKO VLADO m v \f Jugoslovanska vlada v izgnan atvu priznana od združenih držav ameriških za edino legalno vlado Jugoslavije Washington, D .C. Dopisništvo Centralnega tiskovnega urada pri kraljevem Poslaništvu v Washingtonu naznanja sledeče: Državni tajnik g. Cordell Hull je danes izjavil, da nadaljujejo Združene države ameriške še naprej s priznavanjem vlade Nj. Vel. kralja Petra II. za edino zakonito vlado kraljevine Jugoslavije. Državni tajnik je poudaril, da ostane v smislu tega jugoslovanski poslanik v Washingtonu g. Konstantin Fotič še nadalje edini legalni pooblaščeni minister in izredni poslanec Nj. Vel. kralja Petra II. in jugoslovanske vlade v izgnanstvu akreditiran pri predsedniku Združ. držav ameriških g. F. D. Rooseveltu. Jugoslovanska vlada je nastanjena na prijateljskem o-zemlju izven podjarmljene Jugoslavije. Jugoslovanska vlada se še nadalje bori proti osi-Šču iz izgnanstva. V Washingtonskih odgovornih krogih se poselbno naglaša to, da je drž. vladni oddelek v stalnem stiku z vlado kralja Petra II. in da predstavljajo njeni člani, pa naj so kjerkoli že, s svojim sedežem vlado v izgnanstvu. Prav takšen stik obstaja med vlado in poslanikom g. Konstantinom Fotičem. Jugoslovanski fondi v Zdr. državah ameriških so bili poprej na podlagi izjave predsednika Roosevelta zamrznjeni ('frozen'), ali bodo pa na zahtevo vlade zopet prepušče-i- jugoslovanski, vlad^ y. iz-, gnanstvu tako, kakor je to bilo poprej storjeno z drugimi vladami, ki so izven narodnih in državnih ozemelj, osvojenih in podjarmljenih od Nemčije. * * * Ob tem, ko dostavlja dopisništvo Centralnega tiskovnega urada izselniškemu tisku uradno naznanilo g. državnega tajnika, se mu zdi potrebno izdati sledfeči komentar: — Izjava g. Cordelia Hulla potrjuje povsem naravno v mednarodnih odnošajih splošno osvojeno pravo. Jugoslavija je, napadena od Neipčije in Italije, postala žrtev nemško-italijanske okupacije. Legalna in edina jugoslovanska vlada je morala pred silo napadalcev zapustiti narodno ozemlje ter si vzeti sedež izven narodnih ozemelj, na ozemljih svojih zaveznikov v tej vojni. Včeraj je to bilo v Atenah, potem v Jeruzalemu in v Kairu, jutri pa je to že lahko na Angleškem ali kjerkoli že na ozemlju angleškega imperija. Liki vlada Belgije, Norveške, Ho-landske ostane tudi jugoslovanska vlada še nadalje edina legalna vlada, ki jo za tako priznavajo Velika Britanija, Združ. države ameriške, Zveza sovjet. socijal. republik (Rusija), Belgija, Norveška, švedska, Holandska, Švica, Španija, Portugalska, Turčija, Grčija, Egipt in vse druge države razen Nemčije in Italije pa osiščnih držav, s katerimi je Jugoslavija v vojnem stanju. Po tem je povsem jasno, da je okupacija jugoslovanskega ozemlja po silah osišča izključno le čin sile in nasilstva, ki ni dobil, niti ne more dobiti nobene mednarodne sankcije do prihodnje mirovne konference. Vsakršna cepitev in delitev nedeljivega in mednarodno utrjenega jugoslovanskega narodnega in državnega ozemlja na kakršnekoli tako zvane državice, frakcije in separatne fragmente je nelegalen in samopašen čin, ki ga Združ. države ameriške in Velika Britanija kot vrhovni čuvarici osnovnih načel mednarodnega reda ne morejo in nočejo sprejeti. Iz zgornje izjave g. Cordelia Hulla, ki jo je treba povezati s prejšnjo izjavo g. Ede-na, tajnika za zunanje zadeve angleškega kraljestva, sledi povsem jasno, da obstaja kraljevina Jugoslavija liki kraljevina Srbija za časa svetovne vejne še nadalje kot edina zakonita in naravna lastnica o-zemlja, ki ji je bilo vzeto s pp-močjo surove sile in ki se ji mora na mirovni konferenci po zmagi zaveznikov vrniti. Vsa druga akta, ki se bodo izvršila v legalnem in naravnem okviru države Jugoslavije, kakor recimo ustanovitev tako 1 zvane 'Nezavisne' hrvaške države, so posledica samo najnavadnejše osvajalske sjle, ki je Združ. države ameriške in Anglija vpoštevaje tradici-jonalno mednarodno pravo, na katerem sloni pravni red sveta in odnošajev med narodi, ne morejo sprejeti za svojo. Z drugimi besedami, Jugoslavija še nadalje obstaja s svojo vlado in svojimi diplomatsko-kon-zularnimi predstavništvi v zavezniških in prijateljskih deželah. Bogdan Radica, Šef dopisništva Centralnega tisk. urada. VLADARJI IN VLADE V IZGNANSTVU Švicarski dnevnik "Journal de Geneve" objavlja pod gornjim naslovom članek, v kate-i'em navaja med drugim: Pred kratkim je na neki seji angleške spodnje zbornice državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Butler izjavil, da živi v Londonu "prava mala Evropa." Dejansko je v Londonu sedaj šest inozemskih vlad, ki so menile, da morajo Pribežati v London, dalje so v Londonu trije "komiteji — odbori", organizaciji de Gaulleo-vih svobodnih Francozov pa je Priznan isti položaj, kakor vsem ostalim, ustanovam, ki so v Londonu v izgnanstvu. Angleška vlada je «ama mnogo Razmišljala o tem, kakšen naj bo položaj vseh teh tujcev in je morala zato tudi izdati posebne predpise. Tako je vlada Pred kratkim objavila "Allied forces Act", ki določa,da imajo vse tuje vlade popolnoma suverene pravice nad vsemi svojimi cU-|avljam, Iti žive v angleškem imperiju, prav tako pa lahko izvajajo suverene pravice nad vsemi svojimi kolonijami in ostalimi posestvi, ki niso pod sovražno upravo. V Londonu so sedaj v izgnanstvu tele vlade: nizozemska, norveška, belgijska, poljska, češkoslovaška in luksemburška. Vse te vlade uživajo praviae ekstoritarialnosti in jih zato angleška vlada pri* znava za zakonite. Ker je angleška vlada to storila, se je tudi že obvezala, da v slučaju izida vojne v svojem smislu mora 'priznati samo te vlade v Belgiji, Nizozemski, itd. Odbore ali komiteje imajo v Londonu Romuni,Avstrijci in Danci. Te komiteje pa Anglija samo prenaša, toda z njimi ne postopa tako, kakor z ostalimi vladami v izgnanstvu. To postopanje s temi odbori je značilno. Anglija je sicer prekinila diplomatske zveze z Romunijo in z Dansko jih ne more yec imeti. Vendar pa je njeno stališče do Romunije in Danske še vedno tako, da tem londonskim odborom ne priznava značaja zakonitosti in tudi ne pravice odločati' o usodi narodnega ozemlja in slično. Še zanimivejše pa je, da Anglija ne priznava yseh pravic tako imenovanemu avstrijskemu odboru, dasi je v Londonu knez Starhemberg in so tam tudi nekateri člani bivše Schusch-niggove vlade in je tam več bivših socialističnih ministrov in nekaj članov avstrijskega plemstva. Knez Starhemberg celo ne služi v kakšni posebni svoji-edinici, ampak je letalski častnik v — de Gauileovem letalstvu in je vpisan tedaj v vojsko tako imenovanih "svobodnih rrancozov". Luksemburška in belgijska vlada štejeta samo nekaj članov bivše domače vlade in njuna državna poglavarja nista v Londonu. Velika vojvodinja luksemburška Charlota je v Ameriki, belgijski kralj Leopold pa je ostal v Bruslju. Toda nizozemska vlada ima v Londonu vsa svoja ministrstva in kraljica Viljemina sama je tudi v Londonu. Tudi poljska viada šteje vsa ministrstva in poljski predsednik republike tudi živi v Londonu. Tudi norveška vlada je vsa v Angliji in norveški kralj živi tudi v Veliki Britaniji. Belgijci imajo v Londonu samo nekaj ministrov. Ministra Spaak in Pier-lot sta le s težavo prišla iz Francije. Cez Španijo sta potovala z največjimi težavami in sicer tako, da sj j j zabili v zaboje in nato 24 ur vozili čez Španijo v tovornem avtomobilu na Portugalsko. Te oblasti vse uživt.jo gostoljubje v Angliji, toda Anglija ima od njih tudi mn^go koristi. Belgijska vlada dovoljuje Angliji izrabljanje belgijske ga Konga. Norvežani so pripeljali s seboj mnogo trgovskega brodovja, Poljaki pa so imeli še nekaj divizij dobre vojske, ki je zmogla zbežati še v Anglijo. Prav tako je poljska vlada prinesla s seboj še mnogo zlata iz narodne banke v Varšavi. Nizozemska vlada pa je imela v Nizozemski Indiji še precej svojih vojnin ladij, ki bodo lepo prišle v korist Angliji. Nikdo ne ve točno, koliko je prav za prav spravil svrjih ljudi skupaj vodja "svobo.inih Francozov" general de Gaulle. Toda v Afriki so njegovi vojaki že imeli pomembne uspehe. Mecl njimi je zlasti več zelo dobx'ih kolonialnih oddelkov. Angleži sodelujejo z generalom d^ Gaulleom, toda nko mu priznali nobenih pravic, ki bi lahko bile enake kakšni novi samostojni francoski vladi in njenim predpravicam. Anglija torej posredno priznava Retain ovo vlado, dasi nima z njo nobenih diplomatskih zvez. To stanje je sicer zelo neredno, trajalo pa bo najbrž do kunca vojne. Anglija torej ne mara prekiniti popolnoma z vlado v Vichyju, ker ve, da je ogromna večina prebivalstva resnično na strani marža'a Petaina. SVINČNIK ZA SABOTAŽO Ncwyorska policija je prišla na sled nekemu instrumentu saboterjev, ki skušajo napraviti nered v a.neriški produkciji. Ta iznajdba, ki jo kaže slika, ma obliko svinčnika, kateri pa je napolnjen z neko kislino, ki lahko preje kovino ter zažge gorljive predmete. RAZNOTEROSTI ČEBELARSTVO NA RUSKEM V Sovjetski Rusiji je čebelarstvo zelo razvito, kakor kažejo uradni podatki iz Moskve. Po najnovejši statistiki imajo v Rusiji 200.000 panjev čebel. Čebelarstvo goje na 110.000 državnih in drugih posestvih in sicer baje po najsodobnejših metodah. Pravijo celo — seveda na sovjetskih uradnih mestih — da je sovjetska vlada namenila 60 milijonov rubljev za napredek čebelarstva. To bi se pa z drugimi besedami reklo, da z dosedanjim stanjem svojega čebelarstva le ni preveč zadovoljna, čeprav zdaj trdi, da je zelo razvito. -o- KOLIKO TRUDA ZA ENO SAMO NOGOMETNO TEKMO Zanimivo je vprašanje, koliko kilometrov pretečejo posamezni nogometaši mecl tekmo. Tako je ugotovljeno, da preleti igralec v napadu okrog deset kilometrov. Od vsega nogometnega moštva preteče brez dvoma največ srednji krilec, petnajst kilometrov. Kar čedna številka, posebno še, če mora človek kar naprej "dušo loviti". Triindvajseti na zelenem polju, sodnik, pa potolče vse rekorde. To velja seveda samo za dobrega sodnika. Ta mora preteči dvajset kilometrov, kakor na primer slaba armada, kadar začne teči. To velja samo za velike tekme. Tako vidimo, da mora biti dober sodnik zelo vztrajen, če hoče res dobro soditi. VOTLINE POMORSKIH RO-PARJEV V nekem mestu ob Črnem morju se je pred kratkim vdrl na ulici voz s konji vred. Kmet je še pravočasno skočil z voza, voz in oba konja pa je požrla velika luknja, ki se je nenadoma odprla pod njimi. Kmalu so ugotovili, da se je vdrla cesta v najmanj 20 metrov globoko dupli- no. Ko so zadevo natančneje preiskali, so našli v zvezi s to votlino celo mrežo podzemeljskih hodnikov z izhodi na morsko obalo. Vsi znaki kažejo, da so odkrili staro podzemeljsko skrivališče pomorskih roparjev. SEDANJOST IN PRETEKLOST Piše Rev. Bogomil Trampuš SUEŠKI PREKOP — "SAMO PREVARA" "Prekop more biti samo nekakšen jarek, poln smradu in žab, torej največja prevara tega stoletja!" ... je končal svoj govor v londonski spodnji zbornici veliki angleški državnik, lord Palmerstone, ki je bil še 1856. leta največji nasprotnik načrta inženirja Lessepsa, da se naredi skozi Egipt krajša pot do Indije^ Šele potem, ko so Sueški prekop odprli, 17. XI. 1869. leta, je priznala Anglija veličino Lessepso-vega dela, mu priredila veliča-ste sprejem in ga imenovala za častnega meščana angleške prestolnice. DELFIN UNIČIL LETALO V bližini Kube se je pripetil nenavaden dogodek, ki bi skoraj zahteval življenje nekega pilota. Letalec je zaradi megle izgubil- smer in zašel v pravcato nevihto, kakršne večkrat kar nenadoma prihrumijo v bližino tega otoka. Letel je v višini nekoliko sto metrov. Naenkrat pa je šinil iz morja proti nebu visok vodni steber. Voda je pognala v zrak tudi delfina in ga vrgla naravnost na krilo letala. Ker je bilo letalo s tako nenavadno težo na eni strani preobloženo, se je zazibalo in nenadoma pričelo padati proti morju. Pilot je v zadnjem trenutku skočil s padalom iz letala in pristal na morju, kjer se je nekoliko časa boril z valovi. Srečo je imel, da ga je opazila posadka nekega patrolnega čolna, ki je bil tedaj v bližini, ter ga rešila smrti. "Prejšnji časi so bili boljši od današnjih," govori v eni izmed svojih strani večerni dnevnik "La Prensa". V resnici! Preteklost je imela za človeka več privlačnosti, več veselja do življenja, kot ga nudi sedanjost. Smo v civilizaciji 20. stoletja? . . . Mislim da se nahajamo v stoletju Atilovega barbarstva. Edino kar velja je danes zapovedani plen, ker človek živi od človeka. Človek je pravi volk za človeka. Edino kar velja dandanes je trda pest, ki udriha na desno in levo in si pripravlja pot do "zasebne" ali egoistične komoditete. Je samo od tega par tednov, ko sem se nahajal v družbi več mož, uglednih, bogatih in tudi pravcatih skopuhov. Med pogovorom je eden začel udrihati na desno in levo, proti trpinom, bolnim, vernim in revežem! "Za te ničle človeškega rodu je boljše da izginejo iz sveta," je enkrat in desetkrat povdarjal najuglednejši in najbogatejši med njimi. Jeza me je togotila nad jezič-niki, modernimi bogovi denarja, ki gledajo zaničljivo potrti in iz vseh strani zatrti rod revežev, bolnikov in redovnikov. Nisem mogel ostati dalj časa tih. "Mislim, gospodje," sem začel, "da brez revežev, bolnih in redovnikov, svet ne bi obstajal, niti vi sami. Bom dokazal v par besedah. Ljudje, katere vi imenujete reveže, so tisti, ki potom svojih znojev in mnogih žuljev na rokah in nogah vam kopičijo denarja potom dela. Niso oni krivi svoje revščine, temveč vi, ki jim ne plačate kar bi jim morali plačati. Vaši žepi se odebeljujejo. medtem ko se jim obrazi sušijo in želodec krči radi nepravičnosti ki vi ravnate s njimi." Kocka je padla — roka se ni mogla več skriti potem ko je vrgla kamen ,resnica je zbodla v živo vsakega. "Kar se tiče bolnikov pa bom pripomnil sledeče: Nobeden izmed Evinih sinov je oproščen bolezni in prepričan sem, da vsi smo enkrat — dvakrat — večkrat bili bolni. In bi se nam dobro zdelo, da bi nas drugi obsodili na smrt, kot ničvredne? In kdo nas zagotavlja, da bo naše zdravje nepretrgano do konca? Vsakdanji dogodki ki jih opaža- V ITALIJO se denar lahko pošlje, ampak samo v lirah in sedanje cene za pošiljanje denarja v Italijo so: 50 lir za......................$ 2.85 100 lir za......................$ 4.75 200 lir za.......:............$ 9.10 300 lir za......................$13.25 500 lir za......................$21.50 1000 lir za......................$42.50 2000 lir za.......................$84.00 Vsem priporočamo, da pošiljajo denar vsaj dokler so take razmere kakor so, potom brzojava, kar stane $1.00 posebej za brzojav, ki ga je treba dodati k zgorajšnjim cenam. V JUGOSLAVIJO za enkrat še ni mogoče pošiljati denarja, dokler se prometne zveze v tem oziru ne urede in ne določijo. Kadar bo zopet odprto bomo naše klijente tozadevno obvestili. Pošiljatvc naslavljajte na: JOHN J E kIC H 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. ! ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, stane samo________________________D vv Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenea" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- "7 gj ^ danjo Zlato knjigo, obe za samo_______/ Ov- Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois mo in naša zdrava pamet nam šepeta na uho druge reči . . . bridke resnice." Opazil sem na licih navzočih neko vrsto mržnje. Pa me ni zbodla niti mi ni vzela poguma. "In kar se tiče vernikov in redovnikov — mislim da človek sledi svojo najboljšo pot, ne samo, temveč pripozna kaj je treba in česar ni treba za blagobit duše. Vsi smo potrebovali duhovnika in prej ali poslej ga bomo tudi potrebovali. Kdo vas zagotovi, da se bo vaše bogastvo ohranilo do konca? Nasprotno! Je zelo resnično in tudi na dnevnem redu, da se denar hitro izmuzne iz rok. Tedaj, in samo tedaj se čuti človek potrtega, obupanega in v obupanju išče svojega Boga. Versko prepričanje je tesno združeno s posameznim človekom in slabo bi nastopali če bi šli proti prepričanju drugih. Vem, da vas bolijo te besede. Vem da sem šel proti vašemu prepričanju, vendar vem, da sem postopal tako, samo da vam dokažem vašo zmoto." Odstranil sem se s smehom v srcu in z razburjeno glavo pod klobukom. Gola resnica, držlgi rojaki! Sedanji časi so časi tatinstva in zvijače. Homo homini lupus. — Človek je volk človeku. Zavidamo blagostanje bližnjega. Ni nič posebnega. Države Južne Amerike zavidajo ugodno stališče Združenih držav in posameznikov v njih. Človeško srce je vodnjak brez dna. Hoče vedno več. Oglejmo številke in potem sodimo. V E^adorju n. pr. bom razložil ekonomično stališče enega delavca, ki ima svojo žena in 3 otroke. On zasluži na dan 5 (pet suerov) kar bi dalo v dolarjih 30 centov. Je plačilo visoko za enega delavca, in tisti ki zasluži pet suerov se čuti srečnega. Sem rekel, cla ima ženo in tri otroke. Njegovi dnevni stroški so sledeči: za stanovanje plača s. 1.50= 9 centov za kurjavo plača........s. 0.60= 4 centov za jed plača ..............s. 3.00=18 centov Skupaj..............s. 5.10=31 centov (Konec prih.) ZATO, KER JE VELIK USPEH - 60 dnevna dokazilna > ponudba o prednosti Servel Plinskih Refrigeratorjev PODALJŠANA ZA NEKAJ TEDNOV Servel, ostane tih, traja bolj dolgo. Uporabljajte plinski refrigerator, Servel skozi 60 dni v svojem lastnem domu. Da bo vsakdo imel primerno priliko, da se posltiži, je ta senza-cijonelna ponudba zdaj podaljšana za samo nekoliko tednov. Požuritc se zdaj, dokler ni prepozno! Želimo, da se sami prepričate, kaj Servel lahko stori za vas. Poučite se na licu mesta, zakaj je plinsjri refrgerator neprekosljiv glede nizke cene za obrat in zavarovanja živil. Servel je različen od vseh refrigeratorjev, ki ste jih kdaj imeli. Zmrzovalni sistem Scrvela nima nikakih premikajočih se delov, ki bi prišli iz reda ali se obrabili. In Servel jc stalno TIH, nikoli ne delu ropota. Dokažite si to samim sebi s tem, da se poslužite zdaj naše ponudbe. Samo idite v najbližji Peoples Gas urad, ali telefonirajte Wabash 6000 in povejte, da želite Servel plinski refrigerator za 60 dnevno preizkušnjo v tvojem domu. Ali pa vprašajte najbližjega Servel trgovca. Ponudba se kmalu neha, torej storite ZDAJ. MOOKN COOKERY. . CONSTANT HOT WATIR . . SILENT RtFUIGEIUTION . . GAS HEATING i THE PFOPI.ES GAS LIGHT AND COKt COMPANY 9 '■'■ i . * H O.N I W A K A < M - '"O" O iv • % Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 8. maja 1941 Soteščan: "Dedinja grajskih zakladov" POVEST IZ DAVNINE Štuc je popravil brv ter se zaklenil v kolibo. Roka, s katero je utopil nasprotnika, se je tresla, a njegova črna zavest se je veselila zmage. "Ta vohun me ne bo nikoli več ovadil," se je oddahnil in načel steklenico žganja. Pijača mu je preganjala grozo, ki se mu je vsiljevala, Njegovo zadovoljstvo pa se ni bilo popolno, ker ni mogel zaspati. Spanje bi ga šele pokrepčalo. Stopinje, ki so se oglasile zunaj kolibe, so ga ponovno vznemirile. Jeli oživel u-topljenec? Ne! Tiščal ga je toliko časa, dokier ni izdihnil. Nekdo ga je moral opazovati. Kaj, če so ga zalezovali mestni bi-riči! Prišlec ga je poklical po imenu. "Cink!" — Stuc se je razveselil in odprl tovarišu, katerega je najprej robato ozmerjal. "Zakaj me psu ješ?" se je nalašč začudil. "Zato, ker si pokazal vohunu moje skrivališče ..." 1 "Preprečil sem, da te ni ovadil oblastvu. Bodi mi Hvaležen! Upam, da si se izmazal, kakor se spodobi ..." "Ti si kriv, kar se je zgodilo. Ti ga imej na vesti..." "Ali si spet kaj napravil?" "To, kar sem moral. Branil sem se, samo branil . . ." "Pa kje'je sedaj? Ali mi ne zaupaš?" "V družbi svoje varovanke . . ." "Mrtev?" "Ako bi ne bil jaz njega, bi bil on mene . . ." "Ali si ga ustrelil ali zabodel?" "Sunil sem ga v vodo in pritisnil s kolom kakor mačka . . ." Cink ga ni pohvalil, pa tudi na pograjal. Rekel mu je samo, da trupli v vodi ne smeta ostati. To pa žatd, ker ni prijetno bivati v. taki bližini. "Pa tudi nevarno je, da bi ju tukaj našli," je dodal v strahu in skrbi. "Kdo pa ve, kje naj bi ju iskali?"/ "Ti veš," ga je pogledal nezaupno. "Jaz bom tiho," mu je odvrnil. "Ali boš molčal? Vedno in povsod, tako, kakor bi ničesar ne vedel. . ." "Stuc, zakaj se bojiš? Jaz te ne razumem. Praviš, da dekline nisi umoril in Kušar te je napadel — moral si se braniti. Torej nimaš ničesar na vesti. Le posrečilo se ti je, da si ga premagal . . ." "I seveda." Postopač se je nekoliko pomiril. Tovariš mu je. svetoval: "Sredi reke, nedaleč od tukaj je nasip, kamor je nanesla voda obilo peska. Tam bi ju zakopala." "Ali mi boš pomagal?" se je razveselil. "Seveda. Pa urno se bova zasukala." "Ni treba nama hiteti. Do jutrnje zarje je še tri ure. Opravila bova lahko počasi." Odšla sta tiho iz kolibe. Štuc je zaklenil vrata. "Čoln je pripravljen," mu je pokazal kraj, kjer je bil privezan. "Davi sem si omislil novo veslo." Noč je spustila na mesto svpje zastore. Luči so ugasnile, na ulici je utihnilo življenje. Ob reki ni bilo več nobenega člo-Veka. Šla sta po brvi proti čolnu. Štuc je odpel verigo in prijel za veslo. Čoln se je pomaknil h kolibi. Trupli obeh utopljencev sta še vedno ležali med koli pod kolibo. Voda je bila tukaj mirna ter se ni bilo bati, da bi ju kam odnesla. Luč sta postavila na brv ter jo zakrila tako, da se* ni videla v mesto. Potem sta zavihala rokave. Krepko sta zagrabila in truplo mrtvega Kušarja je ležalo na dnu v čolnu. K njemu sta položila njegovo varovanko. Nato sta ugasnila luč in pomaknila čoln v deročo strugo. 31. ANEKDOTA Sloviti slikar Whistler je imel navado, da je svoja dela označeval z metuljem. To je bil njegov podpis, ki ga je uporabljal tudi na čekih in banka je vedela, da je to edino veljavni Whistlerjev podpis.Običajni podpis je bil zanj zelo redek, mnogi zbiralci avtogra-mov so si ga zaman želeli. Nekega dne pa je prišel v slikarjev atelje takšen zbiralec avtogramov. V roki je držal Whistlerjev ček za 32 frankov z metuljem namesto podpisa. Tujec je slikarja precej robato nahrulil, češ 'da hoče dostojno podpisan ček, ne pa takšnega. Whistler je bil užaljen, da tuji mož njegovih metuljev ne pozna, in sklenil je, da ga kaznuje: podpisal je s svojim imenom drug ček in se je že veselil, da ga banka ne bo izplačala. Toda v svojo ve- Valant, mestni oblastnik, in njegov prijatelj Milan sta bila vsa zamišljena in potrta. Kušarja ni bilo odnikoder, kar ju je čedalje bolj skrbelo. "Ali je našel kako novo sled in zašel na ovinke?" sta se resno vpraševala. "Prosil sem ga, naj mi prinese kako poročilo z Malinja," je tarnal oblastnik. "Kdo ve, kje se je zamudil?" "Naša prtljaga je še vedno pri 'Belem orlu'," je omenil Milan. "Vratar hrani ključ od sobe. Kdo ve, kje je Gizela, moja draga zaročenka." "Čudno '.Tukaj se dogajajo stvari, katerih ne morem razumeti. Hitro bo treba nekaj ukreniti." "Najprej pojdem v prenočevalnico po prtljago," je sklenil Milan. "Pri meni je dovolj prostora," mu je oblastnik ponudil shrambo. "Moji služabniki vam bodo pomagali." Mladenič se mu je zahvalil za naklonjenost; predvsem mu je ugajalo, ker je oblastnik zasledoval s tolikšnim zanimanjem ves dogodek. "Takoj moram oditi na Malinje," je sklenil oblastnik. "Zaslišal bom graščaka Teodorja zaradi listine, ki jo potrebuje vaša zaročenka. Izjaviti mora, kako je opravila, kdaj je odšla in kaj mu je znano o njenem očetu." Milan ga je opozoril: "Graščakovo vedenje je nekoliko sumljivo. Nič mu ne zaupam .." "Zato se bom prepričal. Poprej ne maram izreči nobene besede." Prijatelja sta se ločila. Milan je odšel s s služabnikom v mesto po prtljago. Va-lant pa se je odpeljal na Malinje v nadi, da bo kaj izvedel. Graščak Teodor ga je sprejel zelo prijazno. Povedel ga je v krasno sobano in sedel tako, da mu je gledal v obličje. Govoril je previdno; poteze njegovega obraza so razodevale zadrego. "Prišel sem zaradi deklice, ki je bivala tukaj," je začel oblastnik. "Ali se spominjate, kako je prišla na Malinje?" "Moja pokojna soproga jo je sprejela kot siroto," je graščak hitro odgovoril. "Menda so ji pomrli starši, drugega se ne spominjam." "Potem pa je nekam odšla ter vas je pred dnevi spet obiskala . . ." ("Prišla je po neko listino, pa se ni dolgo mudila ..." "Od takrat je ni več . . . Izgipila je kakor senca . .." . "Izginila?" Graščak je poskočil od začudenja. (Dalje prih.) liko jezo je naslednji dan zvedel, da njegov obiskovalec čeka sploh ni predložil v izplačilo, temveč ga je kot Whistlerjev avtogram takoj prodal za 1150 frankov. ŽUPAN KELLY IMEL ROJ-STNI DAN Chicago, 111. — Tukajšnji župan Kelly je obhajal zadnji četrtek svoj 65. rojstni dan. Že prej pa je omenil, da ne bo nobenih posebnih proslav,marveč se bo vršilo običajno delo kakor po navadi. -o- "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" IŠČE DEKLE ZA DELO V službo se sprejme slovensko dekle za hišna in druga clela. Zglasi naj se pri Martin Ivansek, 1759 W. Cermak Rd., Chicago. T<7,11 was M. Trunk: PLOSCE ki jih ima v zalogi naša Knjigarna. Columbia in Victor plošče so po 50c. Vocallion plošče pa po 35c. Manj, kakor tri plošče ne pošiljamo po pošti, razven če naročnik plača pošt-nino sam, ki pride 6c. od plošče. Od naročil vsaj treh plošč, pa plačamo poštnino mi. r? Svoji k svojimi Slovenci, slovenska diuilM In doraufii potfjdjs, naročajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni. — Kaša tiskarna izdeluje vee tiskovine za posameznike, društva in droge, LlOfO in POCENI. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC XNV West Oermak Road, Tel. Canal mi 0Meat*» BHnols COLUMBIA PLOŠČE 25001—Na ofceti, Juhu polka, harmonika.................50 25040—Hojer Valček, Pečlarska Polka, Hojer Trijo....$0.50 25044—Coklarska Koračnica, Triglavski Valček, Hojer Trio.. .50 25059—Jaka na St. Clairu, Polka Clevelandski Valček, Hoier Trio .50 25062—Ribenika polka, Poster tanc, Hojer Trio...............50 25069—Stari Šotiš, Moja Micka, polka. Hoyer trio.....50 25072—Moj prijatelj. Štajerska, Hojer Trijo...................50 25074—Kje je moja Ljubica, Sokolska Koračnica, Hojer Trio .50 25093—Poja Francka Polka, Potepuh valček, harmonike....... .50 25096—Treba ni moje Ljubce plavšati — Ko ptičica ta mala Udovich T ausche .....................50 25078—Dunaj ostane Dunaj, korač., Neverna Arička, valček. Hoyer trio .................................................50 25104—Gozdič je že zelen, Po gorah je ivje, Udovich Lausche .,.....................................50 25105—Kak ribcam dobro gre, Ciganski otrok, Udovich Lausche ........................................50 25108—Od kje si dekle ti doma, Zgaga polka, Frank Lovšin, harmonika ...................................50 25115—Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah, Udovich Lausche .;.....................................50 25124—Moji tovargi so me na-pravli — V Šmihelu jaz hišico imam, Udovich Lausche.............50 25129—Gozdni valček, Veseli Godec, polka, Hojer trio .50 25135—Večerni valček, Hopsasa polka, Hojer trio...........50 25138—Ribenčan urban polka, Vesela Urška valček, Hojer trio ....................-.............50 25139—Uspavanka, Kadar boš ti vandrat šu, Udovich Lausche .....................50 25140—Pleničice je prala, Kaj mi nuca planinca, Udovich Lausche .....................50 25143—Samo Tebe Ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, Hoyer trio .................................................50 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest* stoji, Udovič, Lausche .......................................50 niča, — Kranjski valček, slov. 25149—Slovenska Naordna korač- kmečka godba .............................50 25152—Vesela polka, Franci valček. Slov. Kmečka godba ...............50 25169—Mornar, Ne bom se možila, Udovich I.ansche .....................50 25175—Spomin iz Ljubljane, Večerna polka, Harmonika orkester .................50 25183—Štajerska, Galop, Deichinan orkester .........50 25184—Ti marjanca polka, Daj daj srček nazaj, Deichman orkester ...................50 25185—Z veselim srcem voščim, Moj očka ima konjiča dva, Mošlci kvartet Presern ...........50 25186—Sem hodu res zanjo, Micika ali hočeš ti moža, Moški kvartet Presern ...........50 25187—Oj kod bova vandrala, Kaj pa ti pobič, Moški kvartet Presern ...........50 25189—Dekle, kdo bo tebe troštau, Jaz pa vrtec bom kopala, Udovich, Lausche .....................50 PLOŠČE POD TEM NASLOVOM SE NE DOBIJO VEČ, ker jih družbe ne izdelujejo več. Ima-mo pa jih mi še nekaj komadov v zalogi. Dokler zaloga traja bo na razpolago. 25084—Nočni Čuvaj, Pevec na note, Člani kvarteta Jadran .............50 25091—Oj pastirčki, Božji Ljubljenci — Vsi verni kristjani, Anton Šubel bariton .................50 25131—Kdor hoče furman biti, Lovska. — A. Krnjev ln F. Mo-horcic duet .................................50 VICTOR PLOŠČE I V-23005—Za Velikonočno nedeljo, Prvi in drugi del. Adrija Pevci..50c V-23008—Dunaj ostane Dunaj, Pod dvojnim orlom, Olbrigs Zi- Trio ................................................50c 80334—Gozdni zvok Trumplan, France Polka, Dietchman ork.....50c Do zadnjega. Jugoslavija je menda hudo pri kraju. Kakor izgleda, je pri kraju tudi Grčija, dasi se je junaško upirala in dobila tudi angleško pomoč. V Abesiniji je ostalo nekaj laškega vojaštva. Vojvoda Aosta je izjavil, da se ne podajo in bodo ustrajali do zadnjega. Taka volja ni ravno slaba, ako ne gre za navadno klanje in je le nekaj upanja, če sledi tudi končni poraz. Pri fazah je vojna sreča opoteča. V Libiji Lahi niso imeli več sape. Angleži so odtegnili vojaštvo proti Abesiniji in poslali nekaj sil v Grčijo, in Lahi so danes zopet na egiptovski meji. Gor in dol gre pogostoma. Iz Vichya poročajo, da ima Jugoslavija še štiri armade. Ne vem. Vsak se rad malo postavlja. Vseka-ko je formalno , ustrajanje boljše od odnehanja, ako ne zahtevajo odnehanje zelo važne okolščine. Crnogora se je podala v zadnji vojni, Srbija ne. Kralj Nikita je izgubil, Srbi niso. Golo bahanje pa ni na mestu, vsak korak mora obvladati razum. * Jugoslovanski kralj Peter II. in člani vlade so prispeli v Jeruzalem. Po mojem to ni noben beg, kakor bi kdo utegnil soditi. Dokler se Anglija bori, obstajajo tudi njene zaveznice, akoravno so zasedene po zmagovitih Nemcih. Anglija je že prej izjavila, da bi se ne podala,ko bi morala iti tudi v Kanado, če bi Nemci res otočje zasedli. V zadnji vojski je prišel poraz po vseh zmagah, in prišel je kar čez noč. * Kako je tam, se bo še za dolgo dobo izvedelo le to, kar bc Nemec hotel, da naj izvemo. Hiter poraz v Jugoslaviji je pospešilo zadržanje Hrvaške, ki se je kar podala. Tako vesti. Nemec je sporočil tudi, da so bile v Zagrebu zastave in dosti navdušenja. In če je bilo veselje pri Hrvatih, se bo šele pokazalo, ali so res take suženjske duše, da jim bo na-zijska "sloboda" kakor med in mleko. Dobro znamenje pa je, kakor vsaj vidim iz nekih vesti, da se večina amerikanskih Hrvatov ne strinja s tem, kar dela v Zagrebu Pavelič, in da 1— • - ' *—— vsaj praktično vztrajajo še na ideji zedinjenja balkanskih Slovanov. Tako bi ostalo vsaj pri ideji, praktično zedinjenje je zdaj potisnjeno v ozadje in je bilo mizerno prošla leta ter končno privedlo do tega, kakor je danes/ Kdor se potaplja, se prime tudi za slamo. * Tudi Grčija je izginila po neizogibnem porazu. Kako ustajenje, je odvisno popolnoma od morebitne končne zmage Anglije. Vse je zagrnjeno v nepro-dorni bodočnosti. Recimo, da bi bila Grčija zmagovita, kakor se je obračalo po prvih uspehih proti Lahom. Jaz sem že tedaj zapisal, da bi bil Grkom zrasel greben, in bi bili Slovani na Balkanu prišli hudo kratki, ker bi bili Grki zahtevali še Trst. Grki so imeli porazljiv vpliv na balkanske Slovane že od začetka, ko so Slovani prišli z njimi v stiko. Turki so ta vpliv potisnili malo v ozadje, v zadnji dobi pa je bil le zopet hud, kar je razvidno iz tega, da so Bolgare iztisnili od Egejskega morja. Ako ostane Nemec zmagovalec v Evropi, je pričakovati nekaj od "slobodne" Bolgarije, neki bodo pričakovali tudi od "slobodne" Hrvaške, amps k s temi drobtinami bi se mogli zadovoljiti le najbolj skromni ljudje. Ako pa se le posreči vreči in odstraniti hit-lerizem, ako bi le zmagala Anglija s svojimi idejami in po demokratičnem naziranju, bi bile Grčija in Jugoslavija na istem stališču, Grki bi ne imeli nobene prednosti, ker so bili tudi poraženi, in razmere na Balkanu bi se mogle uravnati bolj pravično brez visokih grških glav. To pa je močna in gola bodoča muzika, in bodočnost ima v rokah le Bog. V-23025—Oh, Oh ura že bije, Po jezeru bliz Triglava. Mirko Jelačin ............................................50«. V-23026—Pobič sem star šele 18 let, Jurij Benko vzemi Lenko. Mirko Jelačin ............................................50c V-23027—Mene pa Glava Boli, Pa Kaj to more biti. M. Jelačin.,50c V-23028—Vsi so Prihajali, Mlniar. Mirko Jelačin ...................f50c 80180—Badnjak, Božič. Jadran Moški kvartet-......50c VOCALION PLOŠČE Vocalion plošče so vse angleške. Med temi je mnogo zelo popularnih komadov, ki jih uporabljajo na avtomatičnih mašinah' po gostilnah itd. Vocalion plošče stanejo samo 35c. komad. Manj ko tri plošče po pošti ne pošiljamo. 04810—Paradise in the moonlight, When I first laid eyes on you. , Gene Autry ..................................35c 15974—Jolly Coppersmith, Skaters Waltz — The Viking Accordion Band ..............................35c 15982—Bartenders dream, Beer Chasers polka. — Bee Gee Tavern Band................35c 15984—Hie polka, Night Cap. Bee Gee Tavern Band................35c 15985—Beer Barrel polka, What will you have. Bee Gee Tavern Band................35c 15986—On the house, Swinging the bottle. Bee Gee Tavern Band.,..............35c 15987—One too many, v Broken pretzel polka. Bee Gee Tavern Band................35c 4678—Penny Serenade Rainbow valley. — Dick Jur- gens and his orchestra............35c 4832—Roller Skating on a rainbow, Quote and unquote. — Jan Gar- ber and his orchestra...............35c 04781—Go to sleep my darling baby — Birmingham jaiL The Dezurik Sisters .................35c 04809—Little Sir Echo, I just want you. — Gene Autry..35c ■ DR.JOHN J. SMETANA I OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 U Uradne ure: vsak dan od I zjutrafj do 8:30 zvečer. iiiawiiBiiiiiBiiiiiBiiiiniiiiiBiiiiiBiiiimiiiiainiHii 'i I iiiiua^ Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih oenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W U Naročilom je prid jati vsakokrat potrebni znesek. Po C. O. D. (to je po poštnem povzetju) plošč ne pošiljamo drugače, razven, če želi naročnik plačati poštne ctroške za C.O.D. sam. Za najmanjšo pošiljatev po C.O.D. računa pošta 17c. Kdor želi to prihraniti naj pošlje potrebni znesek v čeku ali Money odru z naročilom in sicer na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois ŠMARMCE katere priporočamo čč. gg. duhovnikom, katoliškim družinam in posameznikom: Evharistične Šmarnice_______________________$1.00 Lavretanske Šmarnice (Dr. J. Jerše)---------1.00 Lepa si, Lepa si, Roža Marija (Vek. Skuhala)— 1.00 Marija vzor krščanskega življenja (Dr. Fr. , Kruljc)________________________________1.00 Na Sv. Goro (Dr. M. Brumat)________________1.00 Marjeta Marija Alakok (Blaž Dvoršak)-------1.00 Pozdravljena Kraljica (Dr. J. Jerše)----------1.00 Rimske Šmarnice (Dr. M. Opeka)------------1.00 Šmarnice Arškega Župnika__________________1.00 Šmarnice Marije Pomočnice (Dr. Fr. Knific)— .75 Znamenje na nebu (Dr. J. Jerše)______________1.00 • Naročilom je pridjati potrebni znesek. Ker imamo že nekatere izmed navedenih le po en ali dva izvoda, naj vsak omeni, za slučaj, da bi med tem, ko pride njegovo naročilo že iste pošle, katere izmed drugih Šmarnic želi, za slučaj, da ne bo onih vač, ki jih naroča. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois /