/ž.c’ -x f jš DOMOZNA?'iSK ; ; 2 ODDELEK > Č=| j •: ;/ X. r , u J// v X/ 9?>/ 'J Jlc? ,(( . 7-00^ « 1 v :.\ Vt - • -.:,K •3 V L ^■5 šotsk-e k-iro-y±lk-t \J slo\ses\*.ewK. hrev^otk-M, k-o i-^ r~oaay\\.o pr-ek-rasv^o i-vov/o šolsk-o poslopj-e vvcjvvvcvvvt j; v ofe nv n. ivvorcs^vv st \y i v\ve vv v« dovv^ačega \AČlkelfsb\ya radostv^lvvi. s- r-se i vv ispregovoritL v^ek-olilk-o besedi. f red v se vvv vwt /e prijet v v o dol^v^ost, ^aU.\aliti se vse vvv, k-ateri so i v\\.eli obilo tr\v v\.ocyo sk- rbi. da se je zgradila vy.ovo šola, da je dobita vr^ladi y\.a prijaj vve vtct/wtce ... ^ reljvibi otroci! h^^dor \ as dayx.es pogleda, bere ra^ \raše obrabe •veselje, radost. 'T- sreseli ste tw tvvt se rad\ije>vvo ^ \.Jayxxi. sreselite se! ^ dci^ ste ^.cipvisttlv vvvale.tesvve, ^odvilvle Lw vve^drciv/e prostore ter se preseli.U_ -v lepe, prv^a^vve, prostorwe Lvv ■jdrov/e.C««^, k-ca k-o veselo bode tvik-ci^! w k-do vd wv pripravili k-rasvve te prostore;'^’ ^\Jašl l^vtbt starši lvv ...<=~Tevw vsevvv ste postali dol^vvvk-L ...^\Jeek-rat ste •je slvšall Ij^ vtst v/ašllv vtcltel^ev/, k-ak-o da j.wvorejo otroci, k-l sicer vvlvvvajo devvarj-a, vve blaga, poplačati dolgov/e sv/o^e. tevw sveča vve wv trewotk-vt vavw k-ratk-o po wov'lwv. k-a^ vavvv j-e storiti, Š-L adl Ivodlte v šolo, prldvvo se vičlte, ■jvesto poslvtšaj-te vvavtk-e, vtis vvlte sl jv Iv v/ vvvlada srca svoja lvv ravvvajte se po vvjllv! Icčiodlte pok-orvvl staršewv lvv vvčlteljevvv, obvvašajte se vslgdar lvv povsod poštewo, da se bodejo vvad v/avvvl veselili starši lvv vtčlteljl, ter da boste delali čast savvvl sebi lvv v/sej f ari. t a k-o bodete poplačev/all svoj vve vvvall dolg. reljvtbl starši! ^ i vtdl vsavvv vvek-ollk-o besedi. ^S^gradlll ste vvov-o, jares k-raswo poslopje. \ \ vvogo ste jrtvov all •ja vvajlepšl sv/oj jak-lad, k-aterega Vdwv je savw k^iog Ijročll, ja svoje Ijvtbe otročlčk-e. >1--s Srbeti pa vvvorate savvvl, da te jrtve vve bodejo jastog w, tevvvveč da vd vvv bodo dovvašale obli vve obresti. T va opovvvlvva oj. T—^v/e prošvv^l vavvv polagavvv wa srce. I 'rvlč: ^Idk_o Ivočete, da se bodo otroci v/ašl obilo vvčlll lvv vvavičlll, pošiljajte jllv redvvo v/ šolo. —i rej redvvega oblsk-ov/avv ja vvl prav/ega vvapredk-a. ^V\ a jbol jšl vtčltelj, vvajvečjl vvjegov' trvvd vve povvvaga vvlč, a k-o Ivodl^o otroci vvered wo v/ šolo 'T-^.ed vvvora biti pri v/sevvv.H^jer vvl reda, tavvv gre v/se vvarobe, tavw wlk.ak.ega vtspelva vvl. T—^ r\vglč: l ? odpirajte šolo, t.j.vtčltel^e v/ vvjllvovev-vv tejavvvevvv delo va \v. ^VJečk-rat po v/praš vt^te vičltel j e o vvapredk-vi, o obvvašavvjva v/ašllv otrok, ter ravvvajte se po wjllv vvasvetllv. ^ io laede VAČLbet^e we le veselilo, bevvvveč vspocUovA^ealo k- v^braj vx.ewx-vt delovcivv^vA, ^\Jašlvvx. obrok-ov-vv pa bode v vellk-o k-orlsb, k-er vva bo wačLw bode vv^ulv vggo^ci dobra. C_5or^e pa bak-lvw sbarševvv., k-aberl podirajo dovvva bo, k-ar vtčvbel^L v soli ^ vellk-lvvv br vtdovvv. vw vvaporovvv ^gradu^o ... C|--7 rečasbubv gospodje! I----' rel^vtbl sbarsl! >V-/lčewcl lvx. vtčevvk-e šole U.a^dlwsk-e ^.atvval^v^evvvo 5e vsevvv, k-aberl so se brvtddv, da swvo dobull bak-o lepo lw prosborvvo šolo. "Vvevvvo. da ^e sbalo vwwogo brvtda, wx.wogo dela lw ^\Jas, prel^vtbl sbaršl dok-a^ sbrošk-ov ... C™bl^vtbl^avvvo da Ivočevvvo ^a bo veltk-o dobrobo vedvvo Ivvale^vve k-a^abl se. adl Ivočevvvo U-odcbl v solo, prldvvo se vAČcbc, lepo se vesbv povsod, ber ravvvabu se ^vvvlra^ po vvavtk-llv, k-bere bodevvvo bvtk-a^ prebeli. 'T-^-adc bodevvvo vtbogall, k-ak-or se spodobv prldvvlvvv lvv pošbevvcvvv obrok-ovvv ...^ j usocera vavw Iv vala! VtVVLf ^.apvsal I ' odobvvlk- ^"VNa^ddve^ca, la^dvvve, llkerarvvo glasilo V ^ 3 —la^dl Jesensko sonce s svojimi toplimi žarki boža debele zidove 100 let stare zgradbe, ki dobrohotno ponuja roko lepotici ob sebi, da bi v naslednjem stoletju družno poskrbeli za nov rod hajdinskih osnovnošolcev, željnih znanja in napredka. Pred njo se ustavi dedek in drži za roko prvošolčka. Obraz mu prešine srečen smehljaj in navdušeno vzklikne;” Poglej kako lepa šola!” O tem so sanjale generacije hajdinskih šolarjev, o svetlih učilnicah s kabineti, o prostorni telovadnici, o jedilnici, o enoizmenskem pouku.... Dedkovo oko se zazre nekam v daljavo. V mislih podoživlja vesele trenutke, ki jih je kot kratkohlačnik preživel za zidovi stare zgradbe. Spomni se, kako so bili ustvarjalni, čeprav so delali v zelo težkih pogojih. V prijetni lipovi senci pred šolo so kovali verze za Najdihojco. Radi so posedali na cementni plošči starega vodnjaka kjer so si tešili tudi žejo. Kako lepo je bilo, ko smo člani pevskega zbora za denar, prislužen na nastopih, odpotovali na morje. Marsikateri sošolec je takrat prvič videl morje. Skrbeli smo tudi za gozdove v okolici in pomagali pri pogozdovanju, obirali smo hmelj in urejali šolsko okolico. Se veliko je bilo delovnih akcij, kjer smo se izkazali s pridnostjo in požrtvovalnostjo. V novejšem času je bilo manj potrebe po fizičnih delavcih, zato smo se udeleževali raznih tekmovanj v znanju in pridno brali za Ingoličevo bralno značko. O vsem tem in o ostalih pomembnih dogodkih v bližnji in daljni okolici smo pisali v šolskem glasilu. Že leta 1959/60 je skupina mladih zagnancev s svojo mentorico Jožico Iglarjevo začela izdajati šolsko glasilo Najdihojca iz Hajdine. Ob pozitivni kritiki 1. številke Najdihojce in pohvali pisatelja Oskarja Hudalesa je bilo veselje nepopisno in je dalo mladim članom literarnega krožka nov polet pri delu. V Najdihojci smo opisovali vesela srečanja s slovenskimi pisatelji in drugimi kulturnimi delavci ob svečani podelitvi Ingoličevih bralnih značk. Izpovedovali smo nemir prebivalcev Dravskega polja ob gradnji hidroelektrarne v Zlatoličju in opozarjali na nevarnosti v prometu. Razveselili smo se šolskega avtobusa, saj je zelo skrajšal našo pot v šolo in domov, Posebno slovesno smo proslavljali osamosvojitev Slovenije in temu za Slovence tako pomembnemu dogodku posvetili veliko literarnih prispevkov. Zelo dobro smo sodelovali s člani likovnega krožka, ti so skrbeli za ilustracije. Pri izdaji Najdihojce so nam pomagali tudi tiskarji v Ptujski tiskarni, nekdanji učenci hajdinske šole, za kar smo jim bili zelo hvaležni. Dedek se zdrzne in spozna, da so ga lepi spomini zanesli. Stisne roko vnuku in si zaželi, da bi nova lepotica nudila varno zavetje njegovemu vnuku in da bi le-ta tako ljubil lepo slovensko besedo kot njegov ded. Za uredniški odbor Ga. Rozina Širovnik Šolsko glasilo Najdihojca iz Hajdine je s krajšimi premori izhajalo do danes. Ob 100 - letnici stare šole in otvoritvi novega prizidka izdaje uredniški odbor slavnostno številko Najdihojce in se zahvaljuje vsem nekdanjim in sedanjim sodelavcem, mentorjem in delavcem Ptujske tiskarne za pomoč pri našem delu. Uredniški odbor 1959 -1997 /a; prvih številk Vlajdihojce Ob izidu prve Vlajdibojce iz Hajdine, novembra leta I Q5Q “Oho” je vzkliknil striček urednik, ko je zagledal “ Najdihojco iz Hajdine, ” ki jo je pričel izdajati literarni krožek na osnovni šoli v Hajdini.Lepi tiskani reviji je bilo priloženo pismo Marije Lenart, učenke osmega razreda, ki je takole opisala nastanek “Najdihojce. ” Na naši šoli smo ustanovili literarni krožek in se na prvem sestanku dogovorili, da bomo izdajali šolski list. Izvolili smo uredniški odbor in po dolgem preudarjanju odločili, da se bo naš list imenoval Najdihojca iz Hajdine. Z veseljem smo pričeli z delom in mapa se je hitro polnila s prispevki. Naš list tiskajo vajenci Ptujske tiskarne, ki so pred dvema letoma še obiskovali šolo v Hajdini. Pošiljamo Vam prvo številko našega lista, da ocenite delo in trud hajdinskih pionirjev. Prosimo Vas, da objavite kakšno pesmico ali kakšen sestavek v Večerovi prilogi “7dni”. Dragi hajdinski pionirji! Vaš list je res IMENITEN. Mislim, da ste edina šola v Sloveniji, ki tiska svoj pionirski listič v pravi tiskarni. Tiskanje je namreč draga reč in pionirske organizacije povečini nimajo toliko denarja, da bi lahko tiskale svoj časopis v pravi tiskarni. Zato je treba pohvaliti bivše učence Vaše šole, ki niso pozabili na svoje hajdinske tovariše in Vam požrtvovalno tiskajo časopis. V uvodni besedi pišete, da boste list izdajali tri ali štirikrat v šolskem letu. Upam, da boste besedo držali in da boste strička urednika še večkrat razveselili s svojim lepim lističem. Iz Večera Iflajdikojca, kdo si? Wlnogi bralci našega lista so že gotovo atah pesmico sz naslovom rrVlajclihojca”. klapisal jo je Pran Levstik, slovenski pesnik in velik pisatelj. Takole se začenja: "Vlajdihojca, palček naš. ne razgrajaj samopaš! Vedno te je vrisk in smeh, zdaj po odrih, zdaj po tleh... Ido, da vam povemo, kje je Levstik staknil junaka svojih otroških pesmi Ko je Levstik živel v Ljubljani, je prav rad zahajal k družim dr. (Dolenca, ki je imela živahnega, vedrega in razposajenega petletnega sinčka. Levstik, ki je bil - kakor je znano - velik ljubitelj otrok, je malega Sčitomvra takoj vzljubil in postala sta prijatelja. ]3il je lep poletni dan. Dr. Dolenc je povabil Prana Levstika na daljši izlet na gorenjsko. IPeljah so se z vozom. Ko so na nekem klancu izstopili in peš nadaljevali pot, so se otroci porazgubili v bližnji gozd. Gez nekaj trenutkov je pritekel iz gozda mali Sčitomir in že od daleč kričal: "Hajko sem našel!” TKes je nesel na rami hojkovo vejo. V tem hipu se je porodila pesniku Levstiku misel, da bo odslej malega Sčitomira klical za 1/lajdihojco. Svoje najlepše pesmi je Levstik posvetil malemu "samopašnemu razgrajaču’ in tako je "Vlajdihojca " postalo literarno me. Vlajdihojca danes bržčas ne živi več. Svoje drugo me je dobil kot petleten deček in bil bi -če bi še živel - sedaj že sivolas starček 86- tih let. Vlajdihojca je bil mlad - tudi hajdinski " Vlajdihojca” je namenjen le mladini. Ljubica VVlaroh, 3.a (prepis-.Letnik II. 3. štev.) l/l/l auta ]Pn Slovencih je ohranjenih še mnogo starih običajev, ki so skoraj v vsaki vasi drugačni. Ker je sedaj čas, ko se ljudje najbolj ženijo, bom opisala običaj pri ''TflflUT'!”. Ko gre ženin pred poroko po nevesto, pripravijo njem prijatelji na poti, po kateri se bodo svatje peljali k poroki, tako imenovano mauto. TPreko ceste potegnejo verigo. Ob njej postavijo mizo. Lepo jo pogrnejo in postavijo na njo steklenico vina. IPri najbližji hiši si izposodijo lopar, flanj napišejo na eno stran ceno, za katero so pripravljeni nevesto prodati ženinu. Via drugo stran loparja napišejo isto številko, a v milijonih Ko se svatje pri verigi ustavijo, jih najprej pozdravi veseli harmonikar s poskočno "vižo” Cden našemljenih fantov se dela zelo jeznega in očita ženinu, da hoče odpeljati iz vasi najlepšo rožico. Vo dolgem prerekanju, ki pa m pravo kreganje, se "Srangarji” omehčajo in nazadnje le privolijo na to, da ženin nevesto odkupi. Sele sedaj se prične pravo barantanje, ki traja tako dolgo, dokler se ne pogodijo za pravo ceno, ki je napisana na drugi strani loparja. Ge so svatje le preveč stisnjeni in vržejo na mizo le nekaj stotakov, jih fantje vseeno spustijo naprej, a pri tem prav glasno govorijo: "Oni že vedo, koliko, je vredna...!” IPo opravljeni "mauti” gredo fantje v gostilno. Ge so dobro "tržili,” povabijo tudi vaška dekleta in potem plešejo in pijejo. Iflflethčar Tflanja, 6.a (IPrepis:!. letnik 2. štev). Košicnbal v naši vasi Zimski večn v naši vasi so lepi in veseli ,zlasti kadar se zbere mnogo vaščanov pri skupnem delu. Cno takih opravil je luščenje bučnic, gospodinja že prej bučnice navlaži, da gre potem delo hitreje od rok. Ko pridejo "luščarji”, jih na mizi že čaka velik kup bučnic.Vsi sedejo okrog mize in pnčno luščiti. Vlehaten so pri tem delu tako spretni, da jih je veselje gledati. IPred luščarji rastejo kupčki izluščemh zelenih jedrc, na tleh pa zevajo prazne, bele lupinice, flfled delom si pripovedujejo šaljive pravljice, pojejo vesele pesmi in se gredo "kapucinarje”.Vmes se oglasi še gospodinja in reče pol za šalo, pol za res: "IPa nikar ne jejte bučnic! Kdor j ih je, dobi uši!” Vlaj lepše je luščenje zadnji večer, ko se delo zaključi. Za takrat si prihranijo najmanj dela. Ko poberejo z mize zadnje bučnice, zahrešči pod okni harmonika. Lupinic pa ne pometejo, ker morajo po njih plesati, gospodinja prinese na mizo kvinton, hleb boljšega kruha, suhega sadja ah orehov. Z mesom pa ob takih prilikah ne gostijo.Ko stopi harmonikar v sobo, ga sprejmejo z velikim hrupom. Zakaj se začne ples, ki traja dolgo v noč.Z emu zaključnemu plesu pravimo pri nas "košicnbal”. gotovo so izumih še tudi stroje, ki opravijo delo človeških prstov mnogo hitreje, ah pa bodo začeli gojiti le tako vrsto buč, katerih zrna ni treba luščit.Takrat bo tudi konec naših "košicnbalov”. (Danica Vlahberger, 8.r (IPrepis: Letnik I. 2. štev.) 71/loj ded je bil grofov kočijaž flfloja rojstna vas Kungota je bila veraj še majhna in revna vas, kakor so bile vse druge vasi. Kdorkoli bi prišel po mnogih letih v mojo rojstno vas sedaj, bi jo poznal le še po cerkvici, ki stoji na gmajni in po gradu, ki zdi na koncu vasi. Ta grad se imenuje Klavno polje in je bil zgrajen leta I Č>70. Uta mi je pripovedoval, da se je rodil v družim, ki je bila podložna lastniku tega gradu, grofu Herbersteinu. Hfloj stan ata je bil grofov osebni kočijaž. Ko je včasih peljal grofa na zabavo v sosedno graščino, je po cele noči v najhujšem mrazu pazil zunaj na kočijo, dokler se grofova družba m naveličala zabave. IPoleti je stan oče vozil grofovo družino na kopanje v Dravo. Z njim se je peljal tudi moj ata, ki je bil takrat še otrok, da je odpiral vrata ograj, kajti cesta je bila speljana med pašniki in hišami, ki so bile vse ograjene. Pod grofovo oblastjo so morah vsi podložniki marljivo delati.Tudi ata je hodil med šolskimi počitnicami v grad na dnino. Takrat je bil star komaj deset let. Za delovni dan je dobil le šest dinarjev. Tudi mama se spominja, da je morala kot otrok delati v gozdovih grofa Herbersteina. Leta IQ3 2 pa se je življenje ljudem v okolici gradu popolnoma spremenilo, flgrarna reforma jim je razdelila grofovo zemljo. Vsi nekdanji grajski hlapci so si postavili hišice in delali za sebe. Vindiš Janko, 6.b (prepis: Letnik II., 3- štev.) Ko je moja babica hodila v šolo Večkrat obiščem svojo babico m kadar pridem, me je vsikgdar vesela. Ko sem bila zadnjič pri njej, sem jo prosila, naj mi pripoveduje o časih, ko je se sama hodila v šolo. Sprva ni bila pri volji, toda ker nisem odnehala; se je vendarle dala preprositi. TPnčela je pripovedovati in se je tako razživela, da sem jo res z zanimanjem poslušala. ^Dejala je: "Ko sem še jaz hodila v šolo, je stala šola tam, kjer je sedaj naša nova trgovina. IKekli so ji šola pn škohbru, kakor se je pač pri hiši reklo z domačim imenom. Tukaj je bil prvi razred, ki je imel dva oddelka; še en razred z dvema oddelkoma pa je bil v Kosarjevi hiši. Takratne razmere v šoli se močno razlikujejo od današnjih. Učili so večinoma župniki. Učenje pa je bilo zelo enostavno in preprosto. Ifličesar takšnega se nismo učili, kar se učite v današnjih šolah. V glavnem smo se učili le malo računstva, pisanja in čitanja. Vouk se je začel ob Q. in je trajal do 4. popoldan. Opoldan je bilo I uro odmora. IBližnji smo lahko šli domov obedovat, oddaljeni, iz Kungote in Slovenje vasi pa so ves dan ostali v šoli. Za kosilo so meh košček ovsenega ali koruznega kruha, marsikdo pa sploh nič. Kruh so si navadno zamenjevali, ©a bi dobivali v šoli hrano kakor je to danes, o tem m mhše niti mislil." Vrekmila sem babičino pripovedovanje in jo vprašala: "Kakšne potrebščine ste morali meti v šolo in kaj ste delali pred poukom?” IBabica je nadaljevala: "V šolo smo nosili tablico in kamenčke. Takrat še nihče ni poznal zvezkov in svinčnikov. Kadar smo se iz šole domov pretepali, smo se tolkli s tablicami in jih tri do štiri na teden potrli. Tdoma so nas starši zato strogo kaznovali.Tablico in kamenček smo nosili v laneni, doma zašiti torbici. Usnjeno je imel le redko kateri učenec. Tudi razne igre smo se radi igrah, največ z gumbi in kamenčki. Vreden sem šla v šolo sem nesla v V tuj mleko na trg m raznim strankam. Hodili smo seveda peš in nosili mleko na glavi. Ko sem prišla iz Vtuja, sem v naglici vzela torbico in košček kruha in odhitela v šolo. Vlaši učitelji so bili zelo strogi in so nas tudi tepli. Vedi so bili drugačni kot jih mate vi; najboljši red je bila I , najslabši pa 5. 'Domače naloge smo pisali zvečer pri petrolejkah in marsikdo je naslednji dan ni imel; zato je bil tepen ah zaprt. ” "Zdaj pa je dovolj, babica, preveč se boš zmučila,” sem ji dejala. Končala je, jaz pa sem se ji zahvalila za pripovedovanje in se napotila proti domu. Vazne misli so mi rojile po glavi. Kako bi se le navadila, če bi bile danes v šoli take razmere? Via misel so mi prišli tudi kosi kruha, ki jih ueenci puščajo pod klopjo, kosi dobrega, namazanega kruha! Kako radi bi ga bili jedli učenci v babičinih časih! In kako radi bi bili izpili dober kakao ali kavo, ki ga mi kar pol lonca vrnemo v šolsko kuhinjo...... Herta Vepič, J.b (prepis: Letnik II., 3- štev.) n VIasa literarna delavnica Utrinki iz novih šolskih klopi S torbo, polno veselja zaradi nove šole, sem odhitela v garderobo, kjer so moji prijatelji nestrpno pričakovali nov, srečen, uspešen dan v novih učilnicah. Prijetno nas je presenetil pojoč zvonec. Planili smo na hodnik, kjer so nas že čakali učitelji in učiteljice. Gospod ravnatelj nas je lepo pozdravil in nam povedal, da je današnji dan DAN SREČE za vse nas. Učilnice so nas prijetno presenečale in dan nam bo ostal globoko v spominu. Klavdija Auer, 8. a V avli stare šole je zavreščalo. Zvonec je vabil. Vsi smo bili navdušeni, saj smo gnečo v stari šoli že s težavo prenašali. Bolj kot velikost šole me je presenetila njena notranja oblika in opremljenost. Le - ta je prečudovita. Nadstropja se bahajo v različnih barvah. Jedilnica čaka na lačne želodčke. Srce se nam kar smeji. Vseh občutkov se seveda ne da opisati, treba jih je doživeti. Matej Serdinšek, 8. a To šolo obiskujem že sedmo leto, letos teče osmo leto. Želel sem si, da bi mi zadnje osnovnošolsko leto potekalo v novi šoli. Želja se mi je uresničila. Ko sem prvi dan stopil v novo šolo, mi je bilo pri srcu kar nekam tesno. Kakšna šola! Nisem mogel verjeti. Potrudili se bomo, da bodo imele lepo šolo tudi naslednje generacije. Gregor Korošec, 8. a Sedaj, ko se je naša šola razširila, imamo pouk samo dopoldne in to mi je najbolj všeč. Žal pa mi je, da bom v tej šoli preživel šolske ure le eno leto. Silvo Zupanič, 8. a Najbolj se veselim telovadnice, saj smo se mnogokrat tiščali v učilnici, ko smo preživljali ure športne vzgoje. Sedaj bo vse drugače - bolje za vse nas. Nataša Matič, 8. a V novi šoli so mi zelo všeč barve sten, saj s prijetno zeleno barvo name vplivajo pomirjevalno, hkrati me spodbujajo k učenju. Simona Slameršek, 8. b Zelo všeč mi je jedilnica, ki name deluje zelo prijetno. Mislim, da bo prehranjevanje v njej nekaj posebnega in upam, da malica tudi. Sicer pa moram priznati, da smo učenci malice vedno radi pojedli. Jože Slamberger, 8. b Meni je najbolj všeč hodnik, saj na njem redno srečujem mnoge obraze. Pa tudi hoja po stopnicah je zanimiva. Viktorija Klaneček, 8.b TUish in občutki učiteljev ob otvoritvi nove šole "TPreserečna sem; nisem si mislila, da bom to dočakala pred svojo upokojitvijo. IPrisidek v celoti je prekrasen in želim, da bi tak čim dalj časa ostal” 'Danica Serdinšek učiteljica I . razreda "Krasno! IPočutim se kot prerojene, predvsem zato, ker je pouk enoizmenski in imamo vsak svojo učilnico!” Serdinšek Olga in Tatjana Plohl učiteljica 2. in J-. IKazreda "Srečna nisem toliko zase, ampak predvsem za učence, ki so po tako dolgih letih upanja dobili to, kar so si želeli. ” Tatjana Pačnik učiteljica SV "Y\ova šola, novi prostori mi vlivajo več energije za delo. V njih se bolje počutim, le ti me pomirjajo in mi dajejo navdih za bolj kakovostno in dinamično učenje. ” ilflateja G elan učiteljica KG, Pl 43 Stoji učilna zidana Stoji učilna sidana, več taka ni, kot prej je bla, sedaj mogočna in velika, pogled na njo te kar zamika. 'Razredi svetli in visoki, mogočni nje so vsi oboki, ponosna lepa tu stoji, o marsičem nam govori. gospod ravnatelj - lepa hvala, brez vas šola ne bi tukaj stala, bilo za vas veliko je poti, na tisoče velikih tud ' skrbi. Zupanu tud ' zahvalo moramo izreči, saj zanj so dnevi bli boleči, ker vedel je, kako teško se dnar dobi, država mu ga v skromnosti deli. ftlinistrstvu tud' lepa hvala, denar za šolo bo poslalo, a mi učenci se bomo veselih, saj v svetli, lepi šoli bomo se učili. Cvelin Krajnc, .a erctrvvo alctsLlo <^3 J-—Icndli ^V\o^dclvo^ca, Ic^divve, lib< Kopanje v ribniku - razmišljanje Včasih, ho so še ljudje morali vse ročno obdelovati, je živela ljubka deklica s imenom fina. IPri njih doma so imeli veliko otrok. Oče in mati nista mogla vseh preživljati, zato sta najstarejšo fino dala za gospodinjsko pomočnico. "Saj je najstarejša in dobro ji bo delo, "sta razmišljala . Ifflislila sta, da se ji bo dobro godilo, a fina je večkrat imela rosne oči. Lepega nedeljskega popoldneva, ko se je vse veselilo prvih poletnih sončnih žarkov, je morala ždeti v temni sobi in s sirknato krtačo drgniti tla.Ta soba je imela lesena tla, dolga skoraj kot njiva. Vse to je morala počistiti. Via vsej veliki steni je bilo eno samcato okno in še to tako majhno, da je fina komaj dobila kaj zraka pa tudi svetlobe ni bilo dovolj. Zunaj se je slišalo kričanje otrok. IPogledala je skozi majhno odprtino. Tedaj ji je življenje postalo še bolj kruto. Zunaj otroci, ribnik in toplo sonce, ona pa se mora namesto v ribniku kopati v svojem znoju. Cden od fantov jo je opazil. Stopil je k oknu. "Vndi se kopat k nam, ” ji je prigovarjal. "Jaz bi se tako rada šla, a se bojim gospe,"je vztrepetala fina. "flh, kaj se boš bala te, ko niti z motiko ne zna udarih v zemljo,” jo je še bolj nagovarjal, flmpak ti se bojiš sonca, kaj ne da!” Takrat je fino zabolelo srce. fant je odšel. " Ifle, on mi že ne ho tega govoril. Le počakaj, ti že dam vetra,” si je govorila. IPoskočila je. V glavi se ji je zasvetilo. Skozi okno je zavpila: " Hej, kakšna je voda?” "IPndi poskusit,” so ji zakričali nazaj. "VIe smem. ” "Seveda ne smeš, ker ti raje delaš. ” "Kaj? Kdo pa takšnega lahkega dela ne bi znal delati,” jim je zvito odvrnila. "Vsaka mamica ga skoraj vsak dan dela. Jaz se ga bom zdaj naučila delati in ne bom imela težav. Ve se pa le igrajte. Vlobeden fant vas ne bo imel, saj mu nikoli ne boste znale počistiti hiše. ” fina je imela prav. Vse so hotele poskusih, vendar se ni takoj vdala. Ko so se ji opravičile, so lahko začele, fina pa se je odšla kopat. Tinka, gospodaričina hčera, se je upirala. "IPoglejte jo, edina, ki ne zna delati,” so deklice kazale na njo. Via silo se jim je le pridružila. Tudi tisti, ki nočejo delati, znajo delati, le da s tem, ko ne delajo, mislijo,da so večji gospodje. Wlojca Lešnik, 5.a Jesen Jesen je nehaj krasnega, saj so vsa drevesa pisana, kakor cvetlice v raju. §osdovi so poslikani s vsemi barvami. Klopotec divje se vrti, ptice odganja, se še veseli, saj čas trgatve se mudi. JJrosdje bomo prežali pili in jeli bomo, da bo kar veselo. Jesen gre skozi čas kakor mraz, z barvami, ki oddaja jih pri nas. (Darjan Stager, 5.a /€3 j esen IPride in odide, rok trajanja je tri mesece. IPride s paleto, ki jo uporablja pri svojem hobiju. IPredvsem tople barve so ji všeč. Slika kot IPicasso to je naravni talent. IPotuje brez potnega lista, ko poteče rok. Je nagajivka, saj se poigrava z vremenom. Ja, jesen je pač jesen, vsako leto domišljava in razigrana. IPotem pa nastopi zima, ki je zelo prima. Veter Strafela, 5.a Štirje letni časi na vasi Kmetje hitijo, da posadijo zelje, krompir, da čez zimo bo mir. Sonce kar peče, motika ropoče, kmetica pa stoče, da ji je vroče. Jesenski vetrovi pridelke zorijo, kmetje pa delajo jesenska spravila. Zunaj je mraz, ledene so sveče, notri pa v peči močnik se peče. Uroš Intihar, 5.a Srečanje a; nenavadno osebo - domišljijski spis So ljudje, ki so bele ah črne polh, so revni ali bogati, zanemarjeni po svoji zunanjosti ali pa urejeni. Mii je vse to sploh pomembno? Zame ni. Leto dni je minilo, odkar sem spoznala Lambevta. IPrihaja iz Thgenje, študira pa v TLimu. Je črne polti. Spominjam se, ko je prišel prvič k nam. Vlisva se veliko pogovarjala, saj ne zna slovensko. Zunaj je pripekala vročina, on pa je bil oblečen v dolge hlače z volnenimi dokolenkami ter kratko majico. Igrali smo odbojko. 33iZ je zelo smešen, saj je prvič igral to igro. TBil je vesel in prav nič ga ne bi moglo spraviti v slabo voljo. Vesel je bil zaradi našega sprejema. Sprejeli smo ga takšnega, kakršen je bil. Idil je vesel, prijazen in smešen črnec Lambert. Iflikoli ne izbiram prijateljev po lepoti ali barvi. Zame je najpomembneje, da je človek dober po srcu. ILavno takšen je Lambert. Zelo vesela sem, da sem ga spoznala. Z Lambertom pa nisva pretrgala stikov, nasprotno, ohranjava jih z dopisovanjem. 'Martina Slamberger, 6.a Moj prijatelj - opis Vesel sem, da mam prijatelje. Tlfled seboj si pomagamo, zaupamo si različne skrivnosti, včasih pa se tudi skregamo, vendar to hitro pozabimo. Imam srečo, da so prijatelji doma v isti ulici, zato se vsak dan videvamo. Ko se dolgočasimo, radi kakšno ušpičimo ali pa se tudi pretepamo, vendar le za šalo. Ker imam dva najboljša prijatelja, opišem vsako šolsko leto drugega. Letos je prišel na vrsto Sandi. Sandi je zelo dober fant. Je visoke postave, svetlozelenih oči, temnih las in temne polti. Obiskuje sedmi razred. TPred sošolci se rad malo považi in da je večji tip, mi malo nagaja. Sandi je tudi dober športnik, hitro teče in dobro igra nogomet. Trenira ga pri VIK Orava. Veliko mu pomeni njegovo kolo. Se najkrajšo pot opravi z njim. Včasih v šoli rečem: "Ta se še na stranišče pelje z njimi" On pa se samo nagajivo nasmehne in pomiga z rameni. Ule dolgo tega, ko je grdo padel s kolesom, si je zlomil čeljust in si prislužil nekaj šivov. Takrat se mi je zelo smilil, saj se ni mogel niti pogovarjati in je samo kimal. IPn Sandiju cenim to, da kar obljubi, tudi izpolni. Všeč mi je tudi to, ker vem, da rad priskoči na pomoč, tudi če je kaj slabega. 25il je edini, ki je razumel mojo bolezen in me kratkočasil, ko so se ostali živahno zabavali. Vem, da je lepo, če imaš dobrega prijatelja. Zato se tudi jaz trudim biti pravi prijatelj. Kok Sagadin, 5.a Jaz oče - domišljijski spis Sem oče dveh razposajenih dečkov. rlodim v službo in imam precej zahtevno delo. Večkrat pridem iz službe utrujen. Vedno pa imam čas, da se posvetim svojima sinovoma, ki sta precej radovedna. IPomagam jima pri nalogah in učenju, saj še oba rabita mojo pomoč. Tudi za igro in zabavo nam ostane dovolj časa. Sem pa tak oče, da ju navajam tudi na druga hišna dela. Trudim se, da ju vzgajam, kar se da najboljše. Velikokrat se pogovorimo, kako je bilo, ko sem bil jaz otrok. Vedeti sta hotela, če sem se tudi jaz moral učiti in hoditi v šolo ter pomagati staršem pri hišnih opravilih. V naši družini se trudimo vsi po svojih močeh ohraniti slogo, razumevanje in ljubezen. IBlaž Zagoranski, 5.a Ko bi bila jaz moja mama Ge bi jaz bila mamica, bi bila ponosna, saj to ne more biti prav vsaka ženska. Via to, da bi s svojimi otroki grdo ravnala, ali celo ne bi bila zadovoljna, da jih imam, niti pomisliti ne morem. Kot dojenčke bi jih z vozičkom vozila na dolge sprehode, šolarjem bi pomagala pri nalogah, najstnikom bi pomagala odraščati in ko bodo tudi sami imeli svoje otroke, bi jim pripovedovala pravljice, kot prava babica. Oh, kje so že ti časi! Kaje se vrnimo nazaj k moji družini. Seveda, če bi imela otroke, bi morala imeti tudi moža, takšnega, ki bi nas imel rad in nas nikoli ne bi zapustil. Skupaj bi si ustvarila topel dom, kjer bi se ob prostem času z otroki stiskala in jim pokazala vso najino ljubezen do njih. TPravzaprav bi bila skrbna in bi se trudila biti čim boljša mama. Vendar pa, vsega, kar si bodo izmislili otroci, ne bom dovolila. Kar se ne sme delati, se pač ne sme. In tudi, ne bom imela rada samo svoje družine. Kje pa! Tudi očku in mamici še bom kdaj pa kdaj sedla v njuno varno naročje ter jima rekla: "Hvala vama, da sem tudi jaz postala to, kar sta vidva.” TU oj ca Cesnik, 5.b "Razveselil sem mamico Bilo je ravno na Valentinovo, ko se ptički ženijo. Tako vsaj pravijo stari ljudje. Via ta prašnik podariš darilo, vsaj drobno posornost, tistemu, ki ga imaš rad. Tudi midva s bratom sva se odločila, da obdariva mamico. Toda s čim? Tita ji tako ali tako kupi vsako leto parfum, ki verjetno njemu najbolj "diši". Ja, ja, toda kaj naj narediva midva? V službo še ne hodiva, sato je najina denarnica večkrat "suha” kakor polna. Ko sva tako premišljevala, sva se domislila, da bi bilo najbolje, če bi ji nabrala šopek svončkov. Vedela sva namreč sa kraj, kjer na sončni jasi vsako leto najprej poženejo ti snanilci pomladi. Vsa vesela se odpraviva na kraj, kjer bi naj nabrala šopek sa najino mamico. Toda na jasi je bilo vse prašno in pusto. Vsa žalostna se odpraviva po bližnji poti domov in niti besede nisva spregovorila. Toda naenkrat sagledam pod staro jelšo nekaj belega. Ves vsnemirjen sem poklical brata. IPolna pričakovanja sva se sapodila proti jelši in kar osupnila. Bilo je namreč vse polno svončkov. Ko sva nabrala velik šopek, sva se odpravila proti domu. Tlilamica se je ravno vračala is službe, ko sva stopila na dvorišče. Objela naju je, midva pa sva ji ponoso izročila šopek. Iflasmejala se je in dejala, da ona tako ah tako ima vsak dan Valentinovo, ker jo imava s bratom neizmerno rada. Jdljoša Kmetec, 5.b IPožirek čiste vode Sedim sa mizo in gledam skozi okno. Basmišljam, kaj sploh je voda, kakšna je, je čista, je onesnažena, je mrzla, topla, ... Voda je nujno potrebna sa življenje, saj bres nje ni življenja. Bujno jo potrebujejo rastline, živali, ljudje, skratka vsa živa bitja, misli mi bežijo malo nazaj, bilo je pred dvema letoma. Stara sem bila devet let. Bile so lepe poletne počitnice. Baše gasilsko društvo je organiziralo izlet na Triglav. T)oma smo se odločili, da se udeležimo tega izleta. Tako smo se nekega zgodnjega jutra z avtobusom odpeljali do vznožja Triglava. V Vratih smo izstopih iz avtobusa in pričel se je naš težko pričakovani vzpon. Bekaj časa smo hodili ob potočku, ki je veselo žuborel po skalovju, nato pa se je pot začela strmo vzpenjati. Vzpenjali smo se po skalovju, vmes počivali, malicali in pili. Spili smo ogromno pijače, ki smo jo nosili v nahrbtnikih, saj je bilo vroče, predvsem ko je pričelo pripekati sonce. IPo približno petih urah težke hoje smo prišli do majhnega izvirčka vode. Ker je bilo leto bolj sušno, je voda komaj kaj tekla. JBilo je je toliko, da smo naredili vsak nekaj požirkov. TBila je hladna, vendar je tako prijala, kot še nikoli. IBila je čista gorska voda, ne pa ta, ki jo pijemo doma. Geprav je voda brez okusa, barve, je ta imela nek poseben, čudovit okus. Ko smo prispeli na vrh, ni bilo pitne vode. Tam smo si jo morali kupiti, jo drago plačati, če smo hoteli piti, pa žal to ni bila tako dobra voda, kot smo jo pili med potjo. Zato pazimo nanjo in je ne onesnažujmo, saj ni boljše pijače, kot je čista voda. flataša jBrodnjak, 5.b G ista voda je kot pravljica Kaj sploh je voda? Voda je tekočina, živim bitjem nujno potrebna za življenje. Ta prozorna tekočina brez vonja in okusa je onesnažena. (Dobiva vonj, vendar ne prijetnega, dobiva barvo po izliti nafti__Zakaj hočemo potočke, reke uničiti? Vhso dovolj le čistilne naprave. (Bolj se moramo potruditi. Saj ni tako dolga pot do smetnjaka, le da se nam zdi voda najprimernejši prostor za odlaganje smeti, /tli hočemo svojim potomcem pripovedovati zgodbo o potočku, bistrem, čistem, v katerem si videl vsak najmanjši kamenček? Jim ne privoščimo, da bi ga v vsej svoji veličini videli tudi oni? 1/očemo otroke učiti o vrstah rib, ki so nekoč plavale v naših rekah? Zdaj je čas, ko se narava prebuja. Zima se še noče posloviti, saj nam pošilja sneg. Vendar se sonce ne vda. Sije. Kljegovo toploto resda odnaša veter, toda v naravi se je nekaj spremenilo. (Drevesa brstijo. "Pohvalijo se lahko tudi že s cvetovi. Svetlice že rastejo po travnikih, lastovice se bodo kmalu vrnile nazaj domov. Ptice, ki so čez zimo ostale tukaj, so že vse "oženjene”, saj pravijo, da je marec tisti mesec, ko se ptički ženijo. Pomlad je tu. Ko se bo narava čisto prebudila, jo presenetimo. Yle onesnažujmo njenih voda. Baje pojdimo do kakšnega izvira in izpijmo požirek čiste, hladne vode. Ko so pisatelji v svojih pravljicah omenjali vodo, so že vedeli, zakaj. V nekaterih pravljicah ima voda čudežno moč. Le kako so se pisatelji tega domislili? flilorda so potočki delovali skrivnostno, ko so kar tako izginjali s površja, ah pa je pisatelja omamila lepota izvirov. Pri ljudskih pravljicah pa v rekah živijo podvodni otroci, v tolmunu pa strašni povodni mož... Ifle dovolimo, da te pravljice tonejo v pozabo samo zato, ker ne bo več rek in tolmunov, tako čistih, da bi v njih lahko živela pravljična bitja! Pa ne pozabite, pravljice bi spet lahko postale resničnost. Vlaredimo kaj za to! filaja Klemen, 5.h VI as projekt Kmečka opravila nekdaj Ob I 00- letnici naše šole smo se tudi učenci 2.a razreda odločili, da bomo sodelovali pri projektu. Z našo učiteljico liflarijo Vidovič smo obiskali l/l/lahngerovo mater iz §erečje vasi 54, ki je stara že 85 let. IPozanimali smo se, kako so nekdaj ljudje opravljali razna kmečka opravila. Vlekatere učenke so tudi doma povprašale svoje prababice, oz. babice in zapisale vse, kar so slišale o peki kruha, luščenju bučnic, pranju in likanju, spravljanju pšenice in podobno. Vlapravili smo plakat in zbrali nekaj starega orodja in ostalih pripomočkov za opravljanje teh del. IPn zbiranju orodja nam je pomagal gospod Ogrinc iz Skorbe. Odločil sem se, da po pogovoru z flflahngerjevo materjo opišem, kako so nekdaj pridelovali krompir. Kmetje so nekdaj zemljo orali s plugi, ki so jih vlekle krave ah voli. Kmet je moral močno potiskati plug v zemljo, da je njivo dobro preoral. Oral je samo eno brazdo, zato je moral s plugom večkrat prehoditi njivo. Za njimi so hodili domači s košarami, ki so bile polne semenskega krompirja in ga sadili v brazde. Vlato so posajeno njivo pobranali. Vprežna živina je vlekla za sabo brane, ki so njivo poravnale in zdrobile grude. Ko je krompir zrastel, so ga ročno okopali, pozneje pa ogrnili. Jeseni so ga z motikami izkopali. Hranili so ga v mrzlih kleteh. Vlekdaj ljudje niso imeli strojev, delati so morali ročno ali s pomočjo živine, zato je bilo njihovo delo zelo naporno. Klems Jjojkovič, 2.a gostilna Koštomaj V četrtek, 2Q.5., smo se odpravili v gostilno Koštomaj. Ko smo prišli, smo najprej sedli na teraso. Jgospod JTlilan, lastnik, je prišel ven in nam začel pripovedovati vse o gostilni. IPovedal je, da so gostilno zgradili leta /872, prenovili pa I Q48. IPrinesel je pokazat sliko iz leta I Q30. flekoč so se v gostilni ustavljali furmani s kočijami. Ko so pozvonili, je ven prišla gostilničarka z 2 del vina.Ge je kdo ostal dolžan, so ga napisali na vrata s kredo, fantje so se včasih naslonili na vrata in se zbrisali. Ko jim je bilo dolgčas, so igrali bobne in harmoniko. Igrah so tudi ročni fliper. IPokazali so nam tudi stari jedilni pribor. IPotem smo še dobili sok in kekse. Kupih smo si tudi sladoled. Ogledali smo si še staro okno in mlin. flato smo odšli v šolo. Peter l/flertelj, 3.r Spoznavanje starih iger Vlekega dne nam je učiteljica povedala, da gremo na obisk k Tinini babici in dedku. V četrtek ob enih smo se vsi zbrali pred šolo in odšli. 'Martin je prinesel hodulje. Ko smo prišli do Tinine babice in dedka, so se najprej predstavili. Wled njimi sta bila tudi moja babica in dedek. Najprej so nam povedali nekaj izštevank, kot so: "CVl KOVUG KOVIJK KUJC in TGI 1PTGI VCG.” IPokazali so nam tudi igro Z£Wl£JO KRTI ST. Tinina babica nam je pokazala, kako se naredijo punčke iz cunj. TTedi Slavko nam je pokazal, kako se naredijo frače in nam jih je tudi naredil. IPokazal nam je tudi stroje. IPotem nas je poklicala učiteljica, da se poslovimo. Ko smo se poslovili, smo veseli in srečni odkorakali proti šoli. Tega dne ne bom nikoli pozabil. Matjaž IPodhostnik, 2.b IPletli smo košare TTanes sta nas obiskali Tadejeva babica in mamica. IPokazali sta nam, kako se pletejo košare. Za pletenje rabijo šibje. Šibje jim raste na njivi. Nekaj šibja obelijo. Tadejeva babica je povedala, da so doma vsi pletli košare. Ko so jih dosti spletli, so jih prodali. Vozili so jih v Maribor, Slovensko Ristrico in okolico IPtuja. IPletli so tudi otroške postelje. Z veliko truda so si služili denar. Otroci našega razreda smo poskušali plesti. Rilo nam je težko. Tina Turk, I .r. IPoroka nekoč Učenci g.b razreda smo v okviru projekta raziskovali, kako so se ljudje včasih ženili. Spraševali smo svoje babice in dedka, iskali stare poročne fotografije in druge listine... Vsi skupaj pa smo obiskali gospoda Pranca in Karla Tementa, ki sta še danes člana ljudskega tria Škorci. Škorci so igrali na veliko gostijah in izvedeli smo res marsikaj o gostijah in običajih v preteklosti. Učenci 4.S Vnrnka se je pričela v soboto. Via poroko so prišli svatje brez daril, saj so prinesli piščance, sladkor, moko. jajca.... Svatje so z ženinom prišli po nevesto na njen dom. Vlajprej je prišla nevesta, ki je bila podobna ciganki. Svatje se niso strinjali. Dejali so:”Wh hočemo pravo nevesto! Vlevestim svatje so odgovorili:” VI e poznamo druge neveste. IPnstopil je nevestin starešina in rekel: "Naj ženin kleči pred vrati in obljubi, da bo nevesto spoštoval, jo ljubil ,n je nikoli ne bo razžalil.” Zatem se je zares prikazala prava nevesta. Ženin je nevesto prijel za roko m jo odpeljal do kočije, v katero so bili vprežem lepi beli konji. Seveda neveste niso odpeljali kar tako, saj je bila pripravljena zapora - šranga ali mauta. Ženinovi svatje so morali za nevesto plačati. Ko so se dogovorih za ceno, so se veselih in prepevali nevesti v slovo lepe pesmi. Ženin in nevesta ter svatje pa so se odpeljali v cerkev, kjer sta postala mož in žena. Če se ,c nevesta preselila k ženinu, jo je moral ženin odnesti čez prag, kar je pomenilo sreaiio življenje. Poroka je navadno trajala dva dni. muzikantje so igrali z vilicami, žlicami m harmoniko. Polona Zupanič, 4.Z) Ko sem še majhen bil Tudi prejšnje šolsko leto je na šoli jiotekalo projektno delo. Učenci smo se porazdelili na več skupin, vodilo našega dela je bila preteklost, naš kraj in življenje nekoč. Našo skupino je vodila mentorica ga. Branka gaj ser. Cna izmed skupin je imela nalogo, da se pogovarja s starejšimi ljudmi iz naših krajev, izve kaj več o življenju in kraju včasih. Izvedeli smo veliko novega. Kraj je bil včasih čisto drugačen kot danes. Vse zgodbice iz otroških let so nam ljudje pripovedovali z veseljem in živo, kakor bi se zgodile včeraj. Zelo zanimivo je bilo jmlušati zgodbe iz šolskih dni. Naša skupina je vse te pogovore tudi zapisala. Kljub napornemu delu je bilo v skupim lepo. Delo nas je zanimalo, saj je danes vse drugače. Zahvaljujemo se vsem,ki so se pogovarjali z učenci. Wlartma Slamberger L3 vM^cUvve, ILUrttrvvo glcsLlo CD<Š> vMo^lvvo Vleka,] misli naših sogovornikov: V šoli smo bili tepeni s pasom, pisali smo na tablice. Pred poukom smo morali napasti krave. Matilda Bedrač, 69 let V šolo smo hodili bosi, sošolci smo se imeli zelo radi. Marija Malinger, 51 let Kljub disciplini je bilo v šoli lepo. Štefka Rozman, 61 let Šola ni bila tako zahtevna kot je danes, klopi so bile dolge kot v cerkvi. Terezija Lajh, 74 let V šoli je bil verouk. Martin Šlamberger, 83 let Govoriti smo morali nemški jezik. Marija Pulko, 67 let Pisali smo s kamenčki. Otroci nismo bili vajeni, da bi se ukvarjali z nami. Šola mi je bila sveti pastor. Terezija Filipaja, V enem razredu smo sedeli učenci od 1. -4. razreda. Po končanem četrtem razredu smo dobili nemški jezik, zato smo se ga morali učiti vse počitnice. Kristina Koštomaj, 62 let Ob sobotah smo hodili čistit šolo in ribat pod. Mira Nahberger, 49 let Nekega dne smo otroci dobili prvo žogo. Marija Ambrož Na izlet smo se peljali z vozom. Marija Hazimali, 71 let V učilnicah smo imeli lesena tla in lončene peči. Peči so kurile čistilke, ki so živele v hišici na šolskem dvorišču. Na koncu leta smo bili vprašani in ta ocena je šla v izkaz. Ema Sagadin, 51 let Čevlje in obleko smo dobili samo za veliko noč. Ko sem bil star 13 let sem rad pogledal za dekleti. Anton Filipaja Deklice smo morale imeti moder plašč, dečki pa modro jakno. Marija Ščavničar, 45 let V razredu nas je bilo ogromno. Pesek Franc, 49 let Hišna imena S skupino učencev smo poskušali raziskati izvor starih hišnih imen. Po številnih razgovorih na terenu smo ugotovili, da so hišna imena še vedno močno prisotna med krajani. Obdržala so se z več rodovi, večina je starejših od sto let. Čeprav so se ljudje preseljevali, so se hišna imena obdržala. Največ jih nosi ime nekdanjih lastnikov (Juretvi, Mihetvi, Blažovi.....), Točnega izvora imen pa večina lastnikov ne pozna. Pojavljajo se tudi: Pavrovi, Šintarvi, Kovačovi. Imena izvirajo iz določenih dejavnosti: kmet, šintar - konjederec, kovač! Mentorica: Irena Mušič Goznik ^V\e>^clLU-o^c«a, L 3 A la^dLvve, tLterarvvo glascle C_7 Č 3 O—I a j cLl Učenci OS Hajdina po letu I Q/45 V računalnik sem vnesel podatke o učencih, ki so bili vpisani v prvi razred naše šole od leta 1945 do letal 989. V tem obdobju je prag naše šole prestopilo 2151 učencev. V seznamu je mogoče poiskati njihove osebne podatke in ime razrednika. Pri delu sta mi pomagali učenki Tadeja Klemen in Petra Kiselak. Računalniški program je pripravil g. Andrej Pulko. Mentor: Damjan Kobale Studenčnica S skupino 15 učencev smo proučevali Studenčnico. Izvedli smo biološko - kemijsko -fizikalno analizo vode. Opazovali smo barvo, bistrost, vonj. Izmerili smo globino in širino struge. Ugotovili smo, da je Studenčnica bolj plitva. Njena struga je ožja kot nekoč. Te naše ugotovitve so potrdili tudi ljudje, s katerimi so se učenci pogovarjali o dejavnostih, ki so nekoč potekale ob Studenčnici. Popisali smo tudi rastlinstvo in živalstvo. Prisotnost nekaterih organizmov dokazuje, da je Studenčnica onesnažena. To pa so pokazale tudi analize. Zaradi vseh teh sprememb so izginile ali se preselile tudi nekatere živalske vrste, ki so včasih tu živele. Med njimi tudi mali ponirek. Da ga ne bi ljudje popolnoma pozabili, smo se odločili, da bo njegova podoba razpoznavni znak naše šole. Mentorica: Mateja Čelan ;^^^3 4—(ai-clLi Vlajclihojca iz Hajdine - literarno glasilo OS Hajdina Četo I 997 - september Urednici: 'Branka §aiser in Manja TPulho Naslovnica in računalniška obdelava: Hndrej TPulko Izdajatelj: OS Hajdina Naklada: I 00 izvodov __________ ca, v Domoznanski oddelek 371 NAJDIMOJCA 1997 373.3(497.12 Hajdina) 6002162,1 COBISS o TD £ izitn: