Stev. 58. POLITIČEN LIST ZB SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. Uredništvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10.—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefonu štev. 74. V Iijubljani, v petek, 11. marca 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za cel« leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V upravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. T" A Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. j. Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije — I n » e r a t I se računajo enostopna petilvrsta (dolžini 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat 9 h, za več kol trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. Upravniškegu telefonu štev. 188. Državni zbor. Dunaj, 10. marca. Danainja seja je bila od početka do konca v znamenju obstrukcije. Več časa seja ni bila sklepčna, ker mnogi se boje elektrike, s katero je nasičen zbornični zrak, drugi se pogovarjajo na hodnikih o rusko - japonski vojski, tretji o obstrukciji v ogrski zbornici; zopet drugi o današnji egiptovski temi, ki je razgrnila črna svoja krila nad cesarsko prestolnico; češki pcslanci pa so vsi zbrani pred vhodi v zbornico, hoteč doseči nesklepčnost seje. Električni zvonci kličejo zapoznele in počasne poslance, ki lenih korakov stopajo v »mrtvo mesto«. Ob pol 12. uri predsednik našteje 100 poslancev, zvonci utihnejo, zapisnikar dr. Stojan pa prične z resnim obrazom čitati interpelacije, v katerih poslanci izražajo razne želje in pritožbe svojih volilcev. To je tiha obstrukcija, duhovne vaje za zapisnikarje, izpraševanje politične vesti za tiste, ki niso navzoči. Ker pa je tako branje sčasoma duho-morno, treba je primerne premembe, ker razlika mika, in za to skrbi brupna obstrukcija. Zapisnikar dr. Stojan začne čitati peticije, ki romajo navadno v koš ali pa z za pisniki v arhiv. To je običajna prilika za glasovanja po imenih, da sa ne pozabijo imena tudi onih poslancev, ki so »rari aanteB in gurgite vasto«. Danes so bila menda, če ee ne motim, štiri glasovanja po imenih z raznimi duhovitimi m plesnivimi medklici ter opazkami. Ti medklici in neslane opazke so iskre, ki povzročajo v zbornici nevihte z gromom in treskom. Tako je bilo i danes do pete ure. Češki poslanec Formanek je prvi zahteval, naj se njegova peticija tiska v zapisniku ter glasuie po imenih, ako zbornica temu pritrdi. Tako se je pričel »zabavni del« seje, ki je trajal do 3. ure. Vedno lepše Mej tem pa je včeraj izvoljeni grajalni odsek razmišljal, ali je posl. Iro razžalil češki narod in njegove zastopnike, ko je včeraj zaklical min. predsednik v zbornici: »Vzemite bič za Čehe!« Ker je posl. Iro zatrdil, zaslišan v odseku, da ni mislil na »bič«, s katerim vozniki poganjajo vprežno živino, marveč le »koš« z raznimi darovi, ki naj ga vlada Čehom visoko priveže, — je bil odsek soglasnega mnenja, da te besede sicer niso lepo, vendar pa posl. Iro ne zasluži graje. V tem Bmislu je posl. dr. P 1 o j v imenu odseka poročal v zbornici. Sioer bo baje nekateri slišali tudi besede »Čehi so hudodelci«, a dokazati se ni moglo, kdo jih je izustil med krikom. Novi češki poslanec grof S t e r n -b e r g je porabil to priliko, da se je oglasil k besedi ter zbornici razvil odlomek svojega programa, ki pa ni bil v nobeni zvezi z bičem posl. Irota, dasi je »bičal« češke veleposestnike, ki niso taki demokratje, kakor on sam. Mej tem govorom je bilo vodno živahneje. Eni so se smejali, drugi so kričali, grof Sternberg, v katerega so bile uprte vse oči, pa je stal mirno, ne da bi trenil. Gotovo ni delal Bramote v burski vojski, kjer so ga vjeli Angleži in preveč posnemal generala »Vorwiirts«. Ža nekaj let pa je v zbornici navada, kakor v krogih veselih prijiteljev, kjer se vrstč napitnice. Za Sternbergom so govorili II fer, dr. Dyk, Choc in dr. Stranski, kateri ni bil povsem zadovoljen z odsekovim predlogom. Poslanca Stranskega kratki, a tečni govor pa je spravil pokonci vse nemške poslance. Bil je krik. kakor na židovskem semnju v Kolomeji. Kdor ne veruje, naj pride poslušat. Koncem seje so oddelki zopet volili grajalni odsek, ker sta poslanca Stein in Ilerzog preglasno izražala svoj srd proti Čehom. Morda zbornica uvidi potrebo, da izvoli permanenten grajalen odsek, ker so permanentne tudi psovke. Nemške stranke hočejo ukrotiti češko obstrukcijo ter napraviti red v zbornici. Vprašanje je le: Kako. S tem vprašanjem so si tudi danes ubijali glave. Vest, da so danes v ogrski zbornici opozicijske stranke odložile orožje obstrukcije in da grof Tisza dobi vojaške novince za 1. 1903, je šla mnogim v ude in lase, češ: Kar morejo Madjari, zakaj ne tudi mi! In rodila se je misel v tobakovem dimu, naj zbornica zboruje noč in dan, če treba, celo leto, da se posuši potok, ki goni mlin češke obstrukcije. Gospodje pa se gotovo motijo v računih. Kakor grof Tisza še ni ukrotil obstrukcije, tako utegne biti tudi pri nas. V ogrski zbornici ima vlada še močno večino, pri nas pa je »mrtvo mesto", koder lazijo sence rajncih ustavovercev in strahovi »ustavnega" absolutizma. In vendar imajo nemške stranke in vlada v rokah sredstva, b katerimi morejo čez noč na razvalinah parlamenta postaviti novo mesto. Čehom naj danes dovolijo samo vseučilišče na Moravskem. in jutri se bode zibalo najmanj 800 rok, da odne£6 groblje iz zbornice. Toda — dobre in resne volje ni. Junaštva nemških buršov. V Pragi se gode lepe stvari. Na Prekopih je včeraj zopet mrgolelo množice, nemški burši s čepicami so se motovilili po cesti, in jasno je, da delajo to samo zato, da raz-dražijo in naščuvajo češki narod. Policisti bo jim bili za petami in jih čuvali, da se jim ne skrivi las. A Čihe redarji zapirajo na same buršovske ovadbe; ako jih kdo postrani pogleda, brž policaju povedat, in ta nemudoma vleče v zapor nevarno osebo. Staknil jo je samo en burš, ki se je klatil in izzival po mestu. Neki delavec ga je pošteno oklciutal. Druge nesreče ni bilo, vendar se govori, da čaka vlada najmanjšega povoda, da bo mogla proglasiti izjemno stanje nad Prago. Včeraj popoldno je šel ravnatelj praškega nemškega gledališča k policijskemu predsedniku, češ, da se boji, da ne bi Čehi napadli teatra. Dobil je tolažilne vesti in zato je zvečer šel izvanredno velik trop policistov na Prekope, kjer so je nabirala množica. Burši so bili spet tam, in ker se je zdelo^ da bi se jim znalo kaj zgoditi, je prihrula na prizorišče kavalerija in infanterija. — Iz vsega je razvidno, da so burši najeti od nemških političnih strank, da zapeljejo z izzivalnimi nastopi češko prebivalstvo do neprevidnih korakov. Ogrska obstrukcija — končana. Nepričakovano je nastopil važen preobrat v državni zbornici. Obstrukcija je odložila orožje, in sicer z neznansko patrijo-tično pozo. In čeprav je bilo na tem mnogo komedije, dejstvo vendar cstane, da je po skoro enoletnem, trdovratnem odporu re-krutna predloga došla na dnevni red. Tisza je dosegel veliko zmago. — Začetkom seje je bil predlog ministrskega predsednika za premembo opravilnika z večino 131 glasov določen, da pride v sledeči seji na dnevni red. Takoj nato se je oglasil k besedi poslanec T h a 1 y , da v zadnjem hipu za-klinja liberalno in Ugronovo stranko, naj skleneti mir. Grof Tisza je nato kratko odgovoril, da je pripravljen umakniti Bvoj predlog, ako se vse stranke zavežejo, da ne bodo več obstruirale rekrutne predloge. Po malem presledku je izjavil posl. U g.r o n imenom svoje stranke, da se ta zaveže ovirati več rešitve rekrutne predloge v slučaju, da ne pride na dnevni red predlog za premembo opravilnika. Podobni izjavi sta bili podani od ljudske in Apponyijeve skupine. Nato je grof Tisza umaknil predlog za premembo opravilnika. — Potemtakem bo rekrutna predloga rešena v najkrajšem času. Ta preobrat je bil skoro v vseh političnih krogih sprejet z vidno za-dovoljnostjo; obstoji le bojazen, da ne bi pri razpravi o dovolitvi rekrutov za 1. 1904 nastale zopet težkoče. Rusinska obstrukcija v drž. zboru. Dunaj. Rusinski poslanci so z ozirom na postopanje vlade z Rusini v Galiciji sklenili, da se pridružijo češki obstrukciji. Samo poslanec \Vassilko je izjavil, da z ozirom na stališče vlade napram liusinom v Galiciji se ne bo pridružil tej obstrukciji. Z Balkana. Beigrad. Ii okraja Kosovo se poroča o novem arnavtskem vstan-ku, katerega žrtev je že mnogo Srbov. Dunajskemu in petrograjskemu kabinetu se izroči nota, zakaj v temu okraju orožništvo še ni reformirano. London. Balkanski odbor naznanja, da namerava sklicati 29. t. m. narodno konferenco, ker ne morejo države napraviti v Makedoniji miru. Beigrad. 10. marca je pričela skupščina z proračunsko debato. Beigrad. Listi prinašajo poziv Ric-cotti Garibaldija na balkanske Slovane, v katerem ta pozivlje Slovane, naj združeno nastopijo proti germanski nenasitnosti, ki ima radi rusko japonske vojske proste roke. Tudi pozivlje Slovane, naj se vdeleže shoda v Benetkah, na katerem se bo razpravljalo, kako se je mogoče obraniti te nevarnosti, ter naj se zvežejo z Garibaldijem, kot predsednikom velike narodne zveze »pro Italia irridenta«. Budimpešta. Poroča Be, da bo zagrebški vojni kor v ponedeljek odšel v Zemun. Poveljnik je bil menda radi tega v Budimpešti in go- LISTEK. Bojno brodovje. (Predaval g. kanonik Sušnik v .Slovenski krščansko-socialni zvezi.") (Dalje.) KrižaricB niso oborožene s tako težkimi to povi, kot oklopnice. Vendar so tudi na nekaterih križaricah topovi do 24 cm kal. Take le deloma z oklepom zavarovane ladje imenujejo oklepne križarice (Panzerkreuzer). Svoje ime (mimogrede rečeno, jako nepraktično) ima križarica odtod, da pred zalivom vozijo, »križajo« semtertje ter opazujejo sovražnika. Ker imajo križarice mnogo manj železja naloženega, kot oklopnice, jim je možno dati močneje stroje in večjo množino premoga, in to jim da tudi hitrejšo vožnjo. Novejše ladje vozijo 20 do 23 milj na uro. Manjše vojne ladje imenujemo topniča-rice. One imajo isti namen, kot križarice, in so nastavljene večinoma po mnogoštevilnih malih pristaniščih, čuvajo obrežje itd., za resni boj se rabijo pa le v redkih slučajih. Dolžina jim je različna, od 30 do 70 metrov, in vsebina znaša 300 do 1600 ton in so oborožene s 3 do 10 topovi. Vendar so pa v posamnih slučajih, zlasti za obrambo obrežja, stavili tudi enake male, deloma z oklepom zavarovane topničarice z jednim samim, pa zato zelo težkim topom. Torpedo. V toplih krajih živi morska riba, ki ima to lastnost, da more zavdajati električne udarce. S tem orožjem se riba brani svojih sovražnikov, ž njim omami tudi svoj plen. Ža pred več kot sto leti so skušali pri pomorskih bitkah sovražniku na ta način škodovati, da so potopili pod sovražno ladjo posodo s smodnikom in ga zažgali. Izumi« telj parno ladje, slavni Fulton, je to zavratno orožje naslovil z imenom »torpedo« in leta 1801. v francoskem pristanišču Brest za po skušnjo razbil staro ladjo. Štiri leta pozneje so Angleži na ta način uničili dansko ladjo »Doroteja«. Ko je leta 1813. nastala zopet vojna med Angleško in Severno Ameriko, tedaj so Američani nekatera pristanišča, zlasti fort Houdson in fort Richmond, s podmorskimi minami zavarovali. Major (Jolt je prvi rabil električni tok, da je ž njim podmorsko mino vžgal. Z ugodnim uspehom so Rusi leta 1855. v krimski vojni zavarovali nekatera pristanišča. Posode s smodnikom so potopili dva do tri metre pod morsko gladino. Iz te posode je molel kviško tanek drog, ki je bil v posodi v zvezi z malo steklenico žveplene kisline. Zraven steklenice je bil s sladkorom namešan klorov kalij. Ako je ladja zadela ob drog, je strla steklenico, žveplena kislina jo kalij vžgala in ogenj je zanetil tudi smodnik. V nobeni vojni pa so niso podmorske razstrelbe tako pogosto rabile in toliko ladij uničile, kot v soveroameriški vojni 1. 18G1. do 1865. Severna mornarica je imela nalogo sovražnika popolnoma obkoliti, mu zapreti vse dohode, vsa pristanišča in večje reke. In ker je južnim državam nedostajalo ladij, so se branili s podmorskimi minami. Na stavili bo bili povsod posode z razstrelbami. Vžigala so bila deloma komična, podobna ruskim iz 1. 1855., ali pa so postavili na posodo galvanično baterijo (cinek in oglje). Posoda je bila zaprta s stekleno cevjo, katero je sovražna ladja zdrobila, ako jo ob njo zadela; slana morska voda se je razlila v baterijo in povzročila električni tok, ki je s tanko žico od platine vžgal smodnik. V mnogih slučajih so spustili v vodo posode s streljivom napolnjene, katere je veter ali vodni tok gnal proti ladjam. Ker se je to navadno le ponoči zgodilo, jo bilo največje opreznosti treba, da posoda ni zadela ob ladjo in jo pokončala. Zopet v drugih slučajih so v vodi pogreznjeno posode zvezali z električno žico in mino zažgali, ako je sovražna ladja prišla nad njo. Torped pa niso rabili samo za obrambo, temveč bo ž njimi sovražno ladjo tudi napadali. Rabili so v ta namen 10—12 m dolge drogove, ki bo imeli na koncu b 25—70 klg. smodnika napolnjeno posodo. V temni noči so ee v čolnu približali sovražni ladji, strelko na drogu porinili pod ladjo in zažgali. Ko je bila na ta način ladja »Minesota« uničena, je tolik strah zavladal mod mornarji, da jo voril z ministrom N y i r i j e m , ki je naročil 10.000 novih sedel. Carigrad. Sultan se trdovratno upira, da bi se izpeljale makedonske reforme. Turiki ministrski svet se bavi samo s to zadevo. Generalu orožništva, deGiorgisu, odrekajo pravico, da bi smel samooblastno nastopati, temveč ae mora povsod pokoriti sultanu. To se naznani avstrijskemu in ruskemu poslaniku. V diplomatičnih krogih se govori, da je postal sultan tako drzen vsled ruskih neuspehov v vzb. Aziji. \z brzojavk. Dunaj. Cesar je sakcijoniral od štajerskega dež. zbora sklenjeni postavni predlog, da se ustanovi v Knittenfeldu dekliška meščanska šola. Dunaj. Slovanski akademiki so objavili raiglas, naperjen zoper rektorja Esche-rioha, češ, da je žalil vse slovansko dijaštvo. Naprosil je sam burše, da so mu priredili ovacije, oglase slovanskih dijaških društev pa je dal iz avle odstraniti. Zato protestirajo najodločnejše zoper takšno pr:stransko postopanje. Dunaj. Obrtni odsek drž. zbora nadaljuje razpravo o krošniarskem zakonu. L i t o m e r i c e. Tu so Nemci prire dili surove izgrede proti Čehom. Berolin. 1z Washingtona se pcroča, da je senat zoper to, da se Frideriku Vel. postavi spomenik na ameriških tleh, ker ta mož ne more biti nikak ideal ameriškemu ljudstvu. — (Kot znano, je hctel nemški cesar pokloniti ta spomenik svojega slave-polnega prednika Združenim državam ) Berolin. Cuje se, da se nemška mornarica tekom leta znatno poveča. Zgraditi se ima več vojnih ladij prvega razreda. Beigrad. Bivši tajnik kralja Aleksandra, dr. P e t r o n j e v i č , je radi znanega poneverjenja obsojen na dve leti ječe in na povrnitev 46 000 frankov državi. Rusko-japonska vojska. Port Artur. London, 9. marca. V Port Arturju so naznanjale včeraj zvečer signalne postaje, da se bliža japonsko brodovje. 50 minut pozneje so pričele ruske baterije streljati na sovražne ladje. Ker pa je kmalu nato postalo morje nemirno, vmakmlo se je japonsko brodovje. Vladivostok. Petrograd, 9. marca. Neki zasebni dopisnik ruske brzojavne agenture po-rcča iz Vladivostoka : Admiral Aleksejev je naznanil trdnjavskemu poveljniku, da častita car posadki in vsem mestnim braniteljem k njihovemu prvemu krvavemu boju. Tudi je car prepričan, da bodo vsi junaško branili trdnjavo. Posadka in prebivalstvo je zelo na vdušeno radi tega oznanila. Petrograd, 10. marca. O napadu na Vladivostok se se poroča: Na streljanje japonskih ladij trdnjavska baterija ni odgovarjala. Čez pol ure so nato tudi Japonci nehali streljati. Nato jih je pa oviral pri streljanju sneženi zamet. Ljudstvo v Viadivostoku je dobre volje. Po ulicah se izprehajajo velike množice. Gledališke predstave se nadaljujejo. Navdušenje za voisko raste. Pariz, 10. marca. Veliko zanimanje vzbuja usoda vladivostoškega brodovja. Bržkone je zapustilo zato pristanišče, da pre-preči izkrcavanje japonskih čet na severni korejski obali. V ruskih krogih razširjeno mnenje, da hoče to brodovje vjeti bojne ladje, katere je kupila japonska vlada od države Čili, je zelo neverjetno. Dve, z brzojavom opremljeni japonski križarici opazujeta gi- teden pozneje velika ladja »Wabash« s 50 topovi in 700 mož posadke bežala pred enim samim čolnom, ki se ji je hotel približati, ne da bi bili le poskusili nanj streljati. Precej početkom vojne se je potopil monitor »Montank«, k sreči v plitvi vodi in so ga pozneje dvignili; v Red River-reki je bila uničena oklopnica »Eastport«; topničarica »Jones«, katera je zašla na torpedo s 1000 klg. smodnika, je bila popolnoma v dva dela raztrgana. Pri napadu na mesto Mobile se je potopil monitor »TecumBeh« z vso posadko, in ko mu je druga ladja hitela v pomoč, je njo zadela ista usoda. Prav isto se je primerilo ladji »Otsego« in topniča-rioi »Bazelev«; oba ladji sta se potopili in ž njima večji del posadke. In že proti koncu vojne sta se ponesrečili veliki monitor »Pa-tapsko« in prapornica admirala Dahlgreen. Vsega skupaj je bilo v tej vojni samo s torpedi 7 monitorjev in 11 drugih vojnih ladij uničenih in 7 druzih ladij in monitorjev močno poškodovanih. (Konec prih.) banje ruske mornarice in bati sa je, da jo sovražnik s svojo premočjo napade ter premaga. Tudi to bi že bil hud udarec sa rusko brodovje, ako bi mu japonske ladje zsprle vhod v vladivostoško pristanišče. Križaricam bi namreč zmanjkalo premoga in bi bile tako za boj nesposobne. Vojska na suhem. London, 10. maroa. Vsa pozornost je obrnjena na polotok Liaotung. Kakor se poroča, so japonske čete zasedle Takušan in Fonghvangčeng. Takušan ieii na vzhodni obali Liaotuncra in ima 40 000 prebivalcev. Od tod drži 75 km dolga vozna pot severno-vzhodno proti Fsnghvangčengu. Rusi so se tam dobro utrdili, imajo velik del 1. sibirskega vojnega kora, in prednje čete stoje ob reki Jalu. Rezerva stoji pri Liaojangu ob železnici Mukden - Port Artur. Liaojang ima 70.000 prebivalcev in ima bogato industrijo pohištva. Takušan je jako primerno mesto, odkoder morejo Japonci napadati še ne dosti močno rusko vojno meč. Vsekakor bodo Japonci skušali na vsak način se polastiti vzb.-kitajske železnice. Fonghvangčeng je od železniške postaje Liaojang oddaljen le 80 kilometrov. Dunaj, 10. marca. Japonci prodirajo sedaj z veliko naglico v Mandžurijo. Tako se glase najnovejša poročila. Ta hitrica je za Japonce jako nevarna, ker nimam niti na Koreji izkrcane vse svoje armade. Doslej so Japonci prepeljali ca Korejo tretjino svoje armade. London, 10. marca. Luka Činampo je sedaj prosta ledu, in Japonci velike množice svojega vojaštva ondi izkrcavajo. Končno hočojo Japonci izkrcati vojake pri PitBzevo in TakuSanu na južno - vzhodnem obrežju Liaotunga, — ako bodo premagali ondi ruski odpor. Djtlje nameravajo Japonci izkrcati čete v Inku, niučvanski luki. Od teh treh črt bi prodirali dalje v Mandžurijo. Dokler je bil v lukah led, se to izkrcanje ni moglo izvršiti. Vest, da bi bili Japonci izkrcali v Jonampo svoje vojake, ni resnična, ker ondi je močna ruska trdnjava in posadka. Četrti oddelek Japoncev je izkrcan na vzhodnem delu Koreje. Dokler pa ni pre magan Vladivostok, tu na veliko izkrcanje ni misliti. Bombardiranje Vladivostoka je imelo samo namen rekognosciranja. Rusi so se od reke Jalu umaknili za Fungvangčeng (Mandžurija), katerega so že Japonci zasedli. London, 10. marca. Poveljnik ame riške topničarice »Helena«, ki se mudi sedaj v Inkavu, poroča, da se jeunelapri Fongvangčengu bitka. Lvov, 10. marca. Iz Moskve se poroča tukajšnjim listom : Da vrhovni poveljnik general Kuropatkin v svojem poveljevanju ne bo nič zaviran, ne bo na njegovo lastno željo v glavnem taboru v Mandžuriji se bojujočih čet nobenega velikega kneza. London, 10. marca. „Daily Tele-graph" poroča iz Tientsina : Mikadova ar mada je pričela prodirati proti ruskemu taboru južno od Mukdena, da zapre železnici pot. Dunaj, 10 marca. Vest, da so Japonci prekoračili reko Jalu in da so že v Mandžuriji, je prišla iz Tientsina. Niti cd ruske niti od japonske vlade še ni potrjena ta vest. London, 10. marca. „Times" poroča, da čunguške tolpe vedno bolj naraščajo v Mandžuriji. Posebno značilno pa je, da mnogim takim tolpam že poveljujejo japonski častniki. London, 10. marca. Dopisuk »Daily Nevvs« poroča zelo romantične prigodbe o nekem Tula-Tinu, ki Rusom v Mandžuriji že sedaj zelo nagaja in ki bo, ako se združi s četami generala Ma, kateri hodi na čelu velike čete ob meji, še bolj zaviral Rusa pri njih delovanju. Tula-Tin je že v zafietku prejšnjega leta pogosto napadal ruske prednje straže in sa vedno tako pravočasno in spretno umaknil pred kozaki, da so ga imenovali kitajskega De Wet-a. Petrograd, 10. marca. Vsled carjevega ukaza sta Samara-zlatouBtska in Bi birska železnica radi varnosti prometa podrejeni vojnemu pravu. To je povzročil poizkus treh v nune preoblečenih Japoncev, razstreliti z minami velikanski železniški most čez Volgo pri postaji Syzran. Toda podkope je odnesla voda in so eksplodirali na nekem kraju, kjer niso mogli napraviti nikake škode. Dotične tri Japonce so vjeli in obesili. Japonska. Pariz, 10. marca. Japonska išče posojila v Združenih državah ameriških. To je vzrok, da sta šla v Ameriko bivši minister Kaneko in podpredsednik japonske banke. Narodno posojilo 100 mil. frankov, o katerem se je poročalo, da je ie štirikrat pokrito, je v resnioi doseglo prošli teden šele 79%. Berolin, 10. marca. Japonska vlada je sklenila, da bo v posebni zbornični seji stavila zbornici predlog, naj se zviša zemljiški davek in davek na tobak. Tako se zvišajo dohodki za 70—80 mil. jenov. Dalje naj dovoli zbornica, da vzame vlada 100 mil. jenov posojila po 5% obresti. Koreja. »Novoje Vremja« piše: Položaj v Koreji je Se vedno nejasen. Vse brzojavke, ki pri hajajo iz prestolnice nesrečnega cesarja Li-Hsi norajo skozi roke žoltorokib cenzorjev, ki puste poročati le to, kar je ugodno nji hovi stranki. O razmerju Koreje imamo zdaj tri verzije: Najprej so poročali, da je Japonska kar proglasila Korejo za svojo. Po tem so poročali, da sta Koreja in Japonska sklenili le zvezo v medsebojno brambo. Tretja japonska verzija je pa, da hočejo Japonci le reformirati korejsko upravo, da se pa korejska vojska ne bo borila proti Rusom. Verzija pa, v katero mi verjamemo, je ta: Japonska je storila veliko napako, ko je prekršila nevtralnost Koreje. Ko bi bila Japonska omejila bojišče le na morje in na Mandžurijo, bi bila vojska dolga in teSka za Ruse. A ker je storila krivico Koreji; je dala tudi naši armadi prosto pot v Korejo. Pariz, 10 marca. »New York Herald« poroča iz Soula, da agitacija proti japonsko korejski zvezi jako raste. Stranka, ki ae hoče iznebiti japonskega vpliva, je vedn© močnejša. Japonci na Sahalinu. Petrograd, 10. marca. Neki sedaj tu se mudeči večletni prebivalec otoka Sabalin trdi, da bodo čez tri ali štiri tedno Japonci bržkone poskusili, zasesti južni del otoka Sahalina, kar se jim bo tudi radi male oddaljenosti (le 30 milj) med Japon sko in otokom in ker na otoku ni niC pripravljenega ia brambo, posrečilo. Ker S aha lin preskrbuje severno Japonsko z ribami, ni izključeno, da bodo zasedli ta otok, ka kor hitro jim bo to dopuščalo vreme. Rusko brodovje. »Kronstadski Vestnik« javlja, da Rusija dovršuje oboroževanje cele vrste svojih voj nih ladij. V francoskem zavodu se oborožuje »Orel«, v Detrograiski luki prevozna ladja, »Kamčatka". Baltiški zavod zapustita v kratkem dve veliki oklopni ladji: »Feldmaršal Suvorov« in »Slava«. To pomlad bo spuščena v morje v kronstadski luki oklopna ladja „Imperator Aleksander III," Do pomladi bosta dovršeni tudi oklopna ladja »Pavel I.« in »Andrej Pervozvonnii«. Na Nevi bosta spuščeni v morje križarici drugega razreda »/Samčug« in »Izumrud«, ki sta istega tipa kakor »Novik«. Ruski časnikarji pri carju. Petrograd, 10. marca. Časnikarsko deputacijo, v kateri ko bili Suvorin, Sto-lypin in Komarov, je predstavil carju minister Plehve. Suvorin je prebral adreso, na kar je car odgovoril, da je priden bralec _ časopisov in ve, kako velike važnosti je publicistika. Zelo zadovoljen je s patrijotičnim duhom, ki veje iz ruskih časopisov, in upa, da to ostane tuli še pozneje. Končno je zaklical car: »Resnico hočem, le resni c o ! « , ter posebno povdarjal zad-njo besedo. Nemško - ruska sveča. Kolin, 10. marca. Iz Petrograda se poroča, da je Rusija odločno zoper zvezo z Nemčijo. Rusija se mora zanašati le na svojo moč in na zvezo z ostalimi Slovani in s Francijo. Zveza z Nemčijo bi uničila francosko-rusko zvezo in bi pripomogla Nemčiji do take oblasti, da bi vsa Evropa hitela k Nemčiji. V tem slučaju bi Nemčija skušala zanetiti vojsko na Bilkanu. Rusija je močna dovolj, da vodi lastno politiko. Dnevne novice. V Ljubljani, 11. marca Kdo je šema ? Opičarji pri „Narodu" stikajo glave in premišljujejo, kaj bi na Gorenjskem naredili o sedanjih volitvah. Njihovo prvo dejanje je to, da so zadnji Demšarjev shod proglasili za shod koštrunov, Demšarja pa za Samo. Če se pomisli, da se liberalci bahajo s tam, da oni ne izvirajo od Adama, ampak da so opičjega rodu, slednjič od njih ne more biti žaljivo za nikogar, ako ga imenujejo koštruna ali šemo. »Narod« trdi dalje, da kmet še krajcarja ni plačal za gledališče. To je pa skrajna predrznost! Več kot en milijon je že šlo za gledališče iz deželne blagajne — in kdo pa plačuje vanjo, ako ne kmet ? Jako smešni so ti liberalci. Če jim je Demšar šema, kakšne kvaterne šeme morajo biti šele liberalni prvaki, ki niti protikandidata med seboj najti ne morejo ! Volilci, glejte, da ne postane iz kranjskega deželnega zbora opičnjak! Zato volite svoje možo vanj, ne potomcev opic! Družba sv. Cirila in Metoda je neprestano v spominu živečim in umirajočim. Tako jej je legiral dne 3. novembra 190^ pri Sv. Roku umrli župnik Jurij Ko- priva, zlatomašnik, 600 kron. Spominja« joč se umrlega dobrotnika mu hvaleSni kli-čsmo v grob: Naj bi počival v miru! Odločen nastop porotnikov. Pri včerajšnji porotniški obravnavi je porotnik g. Ivan Kregar zahteval od cdravniških izvedencev gg. S c h u s t e r j a in F i n o s, naj govorita slovenski, ne pa nemški. Predsednik g. P a j k je dejal, da bo že on raztolmačil, s čimur se pa g, Kregar nikakor ni hotel zadovoljiti, češ, da se klanja g. Pajku kot juristu, a zdravniške strokovne izjave bo pa zdravnik izvedenec v slovenščini bolje razložil. Nato sta izvedenca podala izjavi v slovenščini. Naj bi tudi pri drugih obravnavah slovenski porotniki tako nastopili! Umri je, kakor poročajo s Koroškega, na Dravi po dolgem bolehanju č. g. vpoko-jeni duhovnik Jož. Jereb. Pokojnik se je porodil dne 9. aprila 1820. v Vodicah na Kranjskem, bil v mašnika posvečen dne 6. julija 1848. Laško vseučilišče. Ziderski občinski svet je na dne 9. t. m. se vršečem zborovanju izjavil, da imajo Italijani pravico zahtevati, da se jim ustanovi vseučilišče v Tratu. Občinski svet v Roveredu je imel včeraj zborovanje, na katerem se je sklenilo, da Roveredo odločno odklanja, da bi se ondi ustanovila laška pravna fakulteta. — Nemška ljudska stranka priporoča, naj se laška pravna akademija ustanovi na D u -naju. Volitve v ptujski okrajni zastop bodo 14. t. m. Sedaj je v okrajnem zastopu 19 Nemcev in 21 Slovencev. Volivni boj bo jako hud. — Včerajšnji potres so čutili tudi po vsem Primorskem. Prvi potresni sunek so čutili v Gorici calo že o polnoči. V Kopru je bil sunek tako močan, da se je majala hišna oprava. V Tarcento, v okraju Videni na Laškem se je vsled potresnega sunka ob pol 10. uri zvečer podrlo v sredo neko skalovje. Skale so padle v potok, vsled česar je bila cesta ustavljena prometu. V Pontebi se je podrlo več dimnikov. V raznih krajih ridemskfga okraja je mej prebivalstvom velik strah in zmešnjava. Po raznih krajih na Laškem, Tirolskem in Koroškem so čutili potres. Na cesto, ki vodi od Bilzana h Kaser-jezeru se je udrlo skalovje. Promet je ondi zaprt Včeraj, ko je bil list zaključen, smo dobili še naslednja naznanila: Kropa: Danes zjutraj ob 5. uri 10 minut smo čutili precej močan potres od severozahodne strani in nekoliko sunka s nodzemeljskim bobnenjem. — Rakek: Danes zjutraj ob 5. uri 25 minut smo čutili tukaj petres. — Kamnik: Danes zjutraj 5 minut pred poli 6. uro čutil se je tukaj precej močen potresni sunek s podzemeljskim bobnenjem. V nekaterih krajih so okna zaškripala. — Bovec: Ob 5. uri 21 min. ziutraj močan, več sekund tra'ajoči potres; smer: severovzh.-južnozahod. Čulo sa je močno bobnenje. Hiše so se grozno tresle. Bati se je poškodb. — Bohinjska Bistrica: D.tnea dne 10. marca ob l/t6 uri zjutraj smo čutili na Boh. Bistrici precej močen, 4—5 sek. traja-ioči potresni sunek v smeri vzhod - zapad. Ljudje so bili precej ostrašeni, vend»r, hvala Bogu, ni potres napravil škode. —Železniki: Danes 10. sušca zjutraj ob 5. uri 25 m. je bil tu precej močan potres. Smer, če se ne motim, mu jp bila od severa ali oi sa-vero-vzhoda. — Ž a b n i c a : Danes, 10. m. ob pol šestih zjutraj, se je tukaj čutil močen, kakih o sekund trajajoč, valovit potres; smer od jugozapada do severov/hoda. — Komen na Krasu: Danes zjutraj ob 5. uri in 23 minut je bil tu kratek potres. Podzemeljskega bobnenja Be ni čutilo. Ljudem, ki so bili v sobah, se je pa zdelo, kakor da gre zunaj mimo šumeči veter nekako od južne proti severni strani. — Marijino Celje nad K a n a 1 o m, 10. marca: Danes zjutraj ob 5. uri 25 minut čutili smo pri nas močen potres, trajajoč 10—12 sekund. Smer od vzhoda proti zahodu. — Električno železnico v Pulju otvorijo sredi meseca marca. — Izlet učiteljstva na Rusko. »Učiteljski Tovariš« priobčuje članek, v katerem nasvetuje, naj priredi slovensko učiteljstvo 1. 1905 izlet na vseslovansko razstavo v Petrograd. — Za zmago ruskega orožja bo v tržaški pravoslavni cerkvi v nedeljo, dne 13. t. mes. ob 10. in pol uri zjutraj služba božja. — Slovenci na Dunaju. Slov. katol. izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju (V/2, Matz-leinsdorferstrasse 76, IV. 30) naznanja: Slovenska služba božja je vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkvi sv. Antona v XV. okraju, Pouhongasse 16 popoldne ob pol 3, torej v m a r c u dne 13. in v aprilu dne 10. Dru- štvo vabi dunajske Slovence, da pridejo na II. izredni občni s b o r .Straže", ki bo vnedeljo, 13. marca 1904 popoldne ob petih v prostorih restavracije Julija Glatza v V. okraju, Margaretenplatz4. Najpripravnejša pot od cerkve sv. Antona na M »rgaretenplatz je: Miirzstrasse, Neubau giirtel, Mariahilferstrasse, Kasernen- in IL1-miihlgasse, mimo železnične postaje Pilgram-br iicke, Pilgramgasse, Margaretenplatz. — V z p o r e d zbora bo naslednji: I. Nagovor predsednika. II. Č tanje zapisnika I. iz rednega obč. zbora. III. Poročila odbornikov. IV. Čitanje novih članov. V. Slučajnosti. Pri slučajnostih se bo tudi razpravljalo o najemu prostorov v ieškem »Narodnem domu« v XV. okraju, Turner gasse 9, za zabavni večer „Straže" dne S. maja t. 1. Po občnem zboru bo zabavni večer, na katerem bodo, kakor doslej, sodelovali gg. pevci slov. kat. akad. društva »Danice« in »Straže« Gosp. Frančišek Rebol bo predaval: „ D u n a j za časa Keltov". Oni člani, ki so že plačali najmanj 2 kroni in še niso prejeli legitimacij, jih dobe na obč. zboru. — Predrzne tatvine se v Trstu množe. Iz vins&e trgovine Mat. Ba<č» v Trstu so tatovi hoteli odnesti Wertheimovo blagajno. Ker je bila pretežka, so v jezi odprli pipe sodov, da je izteklo vino. Škode je 5000 K. — Novomeška mestna hranilnica je te dni sdenila svoje račune za minolo leto, iz katerih se razvidi sledeči promet: V letu 1903. se ie vložilo 1,285.146 kron, dvignilo pa 1049.031 kron, torej 236 115 kron več vložilo. Na posestva se je izposo dilo 278.710 kron, dolžniki pa so vrnili 100 132 kron, torej se je 178.577 tron več izposodilo neienc, svakinja gospe Josipine Dolenc, hišne posest niče na Poljanski cesti štev. 21. Ustanova za realce. Pri ljubljanskem mestnem magistratu izpraznjeno je eno mesto cesar Franc Ježtfovih ustanov za realce v znesku 100 kron na leto. Do te ustanove imajo pravico v Ljubljano pristojm, na Kranj ekem rojeni revni dijaki, ki obiskujejo c. kr. višjo realko v Ljubljani. Prošnjo za podelitev te ustanove vlagati je opremljene s po trebnimi dokazili do 2 0. maroa letos pri šolskem ravnateljstvu. Na Nemško se je včeraj odpeljalo 157 delavcev. Iz Amerike. Včeraj se je pripeljalo iz Amerike v Ljubljano 11 oseb. V Ameriko je odpotovalo včeraj odtod 15 izseljencev. Koncert društvene godbe se vrši jutri zvečer v »Narodni kavarni«, G) sposke ulice. Zač. ob 9. uri. Vstop prost. — Vnedeljo se vrši koncert v »Narodnem domu«. Začetek ub pol 8. uri zvečer. Vstop prost. Konja splašila Francu Troštu, hlapcu pri Andrettu na Viču, sta se včeraj pocoldne na južnem kolodvoru splašila konja. V Gradišču so konje ustavili. Nesreča se ni nobena pripetila. Književnost in umetnost. * Bepertoir slovenskega gleda lišča. Danes, v p e t e k, se poje četrtič Straussova komična opera »Cigan baron*. — V nedeljo pop. se igra s;a d n j i č »Pot okoli zemlje v 8 0. dneh«, zvečer pa se uprizori prvič Auberjeva opera »Nema iz Por-tiči«. Opera se vrši na korist kapelniku Blovenskega gledališča, gosp. H i I a r. Begi i k u. * Hrvaški umetnik v Zofiji. Č an hrvaškega gledališka v Zigrebu. g. Andrej Fijan bo 14 t. m. gostoval v Z fi|i. ® Pri izvajanju P Hartmanovega oratorija „Sv Frančišek« v Zagrebu hn v zboru „Kolb« sodelovalo 150 pevcev, 120 pevtr, 80 glasbenikov, 1 harfa in harmonij. Solisti bodo vsled Iltrtoianove želje oni, ki «<> peli v L ubliani * Gdč- Otilija Spurna, prva igralka češkega mestnega gledaiiSča v Plznu, debu tovala bo ra našem odru prihcdn|i teden. Izpred sodišča. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča latinska prodajalka Frančiftka R >. bernik, iz Veiesovega doma, je že dva irat služila pri peku Pudrž omaro zaklenil. Nekaj ur kasneje je zopt t s svojo ženo denar pr^fttel in se preveril, da mu od tega manjka 40 kron. Povedal ie takoj Frančiški Rabernik, kateia ie že ležala, da mu manjka 40 kron, ta pa mu je o-^go vorila: »Ali mislite, da sum jih jaz vzela ?« Po nasvetu mestnega detektiva je Podržaj odpovedal obdolženki službo, in k^ je iz službe stopila, prijela jo je polic js. Pri njej je našla hranilno knjižico, glas.>čo se na 400 kron in 100 kron, in vrh tega je imela še drugod shranjeno knjiiino kranjske hra nilnioe, glasečo se na 1100 kron. Podržaj pravi, da mu je Rebernik gotovo 9000 K ukradla, kar ona zanika ter s« uda samo za 1400 kron. Ker je škoda deloma poravnana, jo je porotno sodišče obsodilo na 15 mesecev težke ječe. Premeten tatinski glumač. Janez Pavlič, 19 let star lant, rojen v Kosezah, je včeraj sedel s svojo materjo pred porot niki. Obdolžen je bil številnih tatvin. Pavlič je glumač, a ta posel je opravljal ie, da je ložje kradel. Bil je že večkrat kaznovan in postavljen pod policijsko nadzorstvo v Vodice, odkoder je pa p« bt gnil. Vlomil je v zaprto h'šo Marije Vilar v Šmartnem pod buarno Goro, v kolibo restavratarja na kolodvoru v St. Petru, kateremu je odnesel nekaj teletine, v stanovanje dr. Dietricha na Reki, kateremu ie odnesel obleke za 633 K, Julijani Stor v L ubliani ja odnesel 20 ducatov mašila za čevlje, Sl -I mu Ilitzl koš, trgovcu Francetu Drol«*niku ie ukradel Štiri bale raznovrstnega bisg?. Okradel je tudi trgovca Statuta v L ubij^ni. Ko ga je prijel v Mitenji vasi pri pre daiinju blaga v Znidar-šičevi trgovini crožnik Franc Pikert, se je orožniku ustavil. Mati njegova je bila tožena, da mu ie pomagala pri prodajanju ukradenih stvari. Vsted izreka porotnikov je sodišče Pavliča obsodilo na pet let težke ječe, nje govo mater pa oprostilo. S to obravnavo je bilo porotno zasedanje končano. Telefonska in brzojavna poročila. Japonsko-ruska vojska. Petrograd, 11. marca. Aleksejev poroča carju: Včeraj skoro po polnoči so prišle pred Port Artur sovražne ladje. Naše baterije so streljale. Ko so tudi naše torpedovke zadele skupaj s sovražnikom, je sovražnik odplul nazaj. Ob 8. uri zjutraj so Japonci obnovili bombardiranje proti ruskim križaricam in trdnjavam. Pariz, 11. marca. Včeraj je prišlo v Nagasaki 250 ruskih mornarjev, kateri so bili na ruskih trgovskih ladjah, vjetih od Japoncev. V kratkem odpotujejo v Šangaj. Nagasaki, 11. marca. Vjete ruske trgovske ladje smatrajo Japonci kot vojni plen. Mornarje — okoli 400 oseb — izpuste na svobodo. London, 11. marca. (Reuter.) Angleški konzul v Niučvangu opozarja angleške žene in otroke, naj prej odpotujejo, preden bo reka prosta ledu. Japonci so se napotili iz Kapusana proti Mukdenu. Tomsk, 11. marca. Pri postaji Zarte pri Irkutsku je skočil iz tira vojaški vlak. En vojak je mrtev, 7 težko. 4 lahko ranjeni, 4 vagoni so razbiti. Promet se nadaljuje. Petrograd, 11. marca. Oficijelni „Ruski Invalid" pravi, da so vesti o sedanjem preganjanju Židov na Ruskem neresnične. Rusi se obnašajo pravilno. Tokio, 11. marca. Iz Gensana se poroča, da so Japonci od 6. t. mes. trikrat bombardirali Port Artur. Japonske bombe so zažgale en mestni del. Petrograd, 11. marca. Iz postaje Bajkal odide drugi teden 2000 vagonov in 160 lokomotiv. Prevoz čez jezero se vrši s konji. Vagoni in lokomotive so namenjene za bajkalsko in mandžursko železnico. Petrograd, 11. marca. (Rus. brz. agen.) Poročilo, da se je med vladi-vostoškim in japonskim brodovjem vršila bitka, je izmišljeno. Soul, 11. marca. Zopet je aretiranih radi sovražnosti proti Japonski 6 članov krošnjarskega društva. Niučvang, 11. marca. Najnovejše vesti o prihodu Japoncev na zahodni breg reke Jalu se tu smatrajo za neverjetne. Velike dijaške demonstracije. Dunaj, 11. marca. Danes so bile tu velike dijaške demonstracije. Slovanski in laški dijaki so včeraj sklenili, da pridejo v univerzo ob 10. uri dopoludne. Nemški dijaki so danes zavzeli rampo že ob 9. uri dopoludne. Ko so prišli slovanski dijaki, prišlo je do strašanskega pretepa mej Slovani, Lahi in Nemci. Nemci so bili silno tepeni. Več dijakov je bilo ranjenih, en nemški dijak je baje nevarno ranjen. Slovanski dijaki so šli potem po ulicah, pojoč ,,Hej Slovani" in druge slovanske pesmi. Mej potom jih je občinstvo pozdravljalo. Videlo se je, koliko Slovanov živi na Dunaju. Policija je bila preslaba, da bi dijake razgnala. Pot na Graben jim je zastavila. Dijaki so demostrirali do donavskega obrežja. Večkrat so se spopadli s policaji. Nato so se razšli, pojoč slovanske pesmi. Dunaj, 11. marca. Pri včerrjšniih demonstracijah je bilo aretiranih 21 oseb. Obdolžene so javnega nasilstva in da so se ustavile redarjem. Dunaj, 11. marca. Korber je rekel, da bo vlada resno mislila na uvedbo izjemnega stanja v Pragi, ako se bodo ondi ponavljale demonstracije. Dunaj, 11. marca. Tu se je vršil shod slovanskih in laških dijakov. Burno so dijaki pozdravljali resolucijo za zbliževanje Slovanov in Italijanov. V resoluciji protestirajo proti nastopu vseučiliškega rektorja in senata, ki smatra nenemške dijake za nejednako pravne z nemškimi in le za goste vseučilišča. Resolucija zahteva od rektorja, da na črni vseučiliški deski izjavi, da smatra dijake drugih narodnostij tudi za enakopravne člane vseučilišča. Shoda se je vdeležilo tudi več mladočeških poslancev. Dunaj, 11. marca. Vrata vseučilišča so biia zjutraj ves čas zaprta in ostanejo zaprta. Slovanski dijaki so opetovano naskočili rampo. Več dijakov je ranjenih s palicami. Kamnena balu-strada na rampi se je mej bojetn v dolžini 8 metrov podrla. 40 do 50 dijakov je bilo sunjenih v globočino. Opraskali so si le nekoliko kožo, sicer pa ni bilo nesreče. Dunaj , 11. marca. Resolucija slovanskega in laškega dijaštva je podpisana od „i z v r š e v a 1 n e g a odbora slovanskega in laškega dijaštva". Pri današnjih demonstracijah je bilo na nemški in protinem-ški strani več ranjencev. Praga, n. marca. Semester je bil na češkem vseučilišču včeraj zaključen, na nemškem vseučilišču bo pa danes. Dunaj, 11. marca. V državnem zboru so Čehi danes nadaljevali obstrukcijo. Do tri četrt na 1. uro je trajalo dobesedno čitanje došlih vlog, nato so Cehi pričeli zahtevati poimensko glasovanje o vsaki peticiji. Glasovanje se še sedaj vrši. Mlado-čeh dr. R y b a je vložil interpelacijo, kateri je priložil knjigo „Rose Bernd" ter zahteval prečitanje. Predsednik se je uprl ter dejal, da je to nemogoče tudi iz tehničnega stališča. Kako je predsednik objektiven, dokazuje dejstvo, da je vsenemške interpelacije, v katerih se je sramotila katoliška vera, dal vse prečitati in sprejeti v zapisnik. Dunaj, 11. marca. (Kor. urad.) Napram mladočeški interpelaciji v Uaupt-mannovi drami „Rose Brand" v današnji seji drž. zbora je izjavil predsednik drž. zbora, da je ne pusti prebrati, ker bi se s tem kršila pravica avtorjeva in se on noče razpostaviti civilno sodnijskemu zasledovanju. Tudi v torek bo tako postopal. Stransky je z ozirom na to izjavo predsednikovo zahteval, naj se o tem otvori debata. Dvorak je zahteval poimensko glasovanje, ki se pa ni vršilo, ker je predsednik dejal, da debata o predsednikovih izjavah ni dopuščena. Nato je sledilo dobesedno čitanje došlih vlog. Dunaj, 11. marca. (Kor. urad.) Državnozborski grajalni odsek je z večino glasov sklenil, da v zadevi poslanca Sehnala proti Steinu in Her-zogu ne izreče graje. Načelnik odseka, Gnievosz, se je izrekel proti graji, češ, da ni nikakega osebnega razžaljenja. Dunaj, 11. marca. Nemški katoliški centrum" je imel danes sejo o političnem položaju. Govorniki so povdar-Jali, da je treba kaj storiti za saniranje parlamentarnih razmer. Predvsem je treba spremeniti poslovni red. Ob 11. uri se je sešel izvrševalni odbor nemških strank, da se posvetuje o korakih proti obstrukciji. 0 dotičnih sredstvih bodo imele nemške stranke skupno posvetovanje. Dunaj, 11. marca. Za danes popoludne jc sklical mladočeški drž. poslanec Pacak sejo čeških, jugoslovanskih, laških in romunskih poslancev, da se dogovore o skupni obstrukciji proti sedanji vladi. Budimpešta, 11. m. Podrobna razprava o rekrutni predlogi se je v drž. zboru pričela. Predsednik zbornice dobiva od vseh strani dežele brzojavne izraze sožalja, da je napravljen parlamentarni red. Poslanec Thali bo od vseh strank dobil častno darilo. Z ozirom na to, da je tu sedaj v zbornici mir, bo tudi dunajska vlada skušala dobiti način, urediti parlament. Budimpešta, 11. marca. Baron BanftV je na lastno prošnjo odpuščen od dostojanstva najvišjega dvornika. Zagreb, 11. marca. Uradno se dementira mobilizacija 13. vojnega kora. 'i Zagreb, 11. marca. Odbor stranke prava je imel sejo. R a d i č je odstopil od tajništva stranke. Demisija predsednika Bresztvjenskega se ni sprejela. Člani odbora so mu izrekli zaupanje inudanost. Rusiji so poslali izjavo simpatij in izvolili odbor, ki naj izvrši organizacijo. Zagreb, 11. marca. „Novi Srbo-bran" poroča, da je v noči od 7. na 8. t. mes. plulo šest laških torpedovk mimo Pulja. kar nikakor ni dovoljeno. Med Avstrijo in Italijo obstoji zveza, a Italija je svojo mornarico mobilizirala. Trije avstrijski vojni brodovi stoje pripravljeni: iz Plzna pridejo v kratkem novi topovi. To da nekaj misliti. Govori se, da bo mobiliziran 11. polk (Lvov), ki ima oditi v Makedonijo, a 3. in 14. (Gradec, Inomost) bo pripravljen, da v potrebi udari na Italijo. Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem preža-lostno vest, da je naša iskreno ljubljena sestra, teta in svakinja, blago-rodna gospica FRANJA DOLENC zasebnica danes dopoldne ob polu 10. uri, pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče, v 45. letu njene starosti mirno v Gospodu zaspala. Truplo drage pokojnlce preneslo se bode v soboto, dne 12. t. m., ob polu 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta štev. 21, na pokopališče k sv. Krištofu in tamkaj položilo v rodbinsko rakev k večnemu počitku. Drago rajneo priporočamo v blag spomin in molitev. Ljubljana, 10. marca 1904. Žalujoči ostali. 435 1-1 Vsem prijateljem in znancem da-jeva s tem naznanje prežalostuo vest da je Gospod najino iskreno ljubljeno bčerko maRico danes po kratkem a mučnem trpljenju, v nežni starosti 22 mesecev k sebi vzel. Trupelce predragepa otroka se bode izročilo večnemu počitku v petek, dne 11. t. m., ob H. uri popoldne na okoliškem pokopališču. CELJE, dne 9. sušca 1904. Dr. Vladislav in Terezija Pegan. Mesto posebnega obvestila. Zahvala in priporočilo. Podpisani priporočam vsakemu, kdor si misli zidati novo hi$o aii k»i popraviti, si darskega mojstra g. Franca Schmuc v Postojni. Pri meni je zidal v letu 1902. novo enonadstropno hišo; dokončal je vsa svoja dela solidno in pravočasno po načrtu v mojo Dopolno zadovoljnost Delo njegovo ga hvali. Ob ravno istem času je zidal tu Hi pritlično hišo posestniku Jakobu Turku vil enovicah; tudi ta je z njegovim delom pepoinoma zadovolji n. Tedaj hvala gosp mojstru! H r e n o v i c e, 5. sušca 1904. 415 3-1 Stejan Du&riik, trgovec. Takoj se odda eno manjše stanovanje, 408 2—2 za 1. maj pa troje malih stanovanj pri Jos. Vodniku, Spodnja Šiška. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah »7180 F. HITI, Pred škofijo štev, 20. •sr Zunanja naročila se točno Izvršujejo. Poskusite pristni rastlinski liker ,Florjan* Varstvena znamka. Po okusu in^zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva in oživlja tel6, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: Edmund Kavčič v Ljubljani. Vzorci se radovoljn® dajejo brezplačno. 1741 49 >.v. a/a 7--.\> .\a> .v-> .v->.v.> > .\a a/a ! a/av a a av.- -rr/.i—---. --. Jm Vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, odprto. TTvT X \1 • 1 ■ 1 ■v: 1 ■ \<\v*v l aVa V.\\< aVa & >.\v. m m m m. i S m m >.V. & t/. M m m m m Ljubljana, Pogačarjev trg. FotonlastišKi umetniški svetovno znan po nedoseini plastiki, perspektivi in naravnih barvah. Zložna potovanja po celem svetu v popolni istini. Vsak teden druge dežele. V soboto, 12. marca 1904 zadnji razstavni dan II a ii ii k o. (Kodanj Itd.) Prihod ruske carinje In si-amskega kralja. V nedeljo, 13. do 19. marca: Prvo zložno potovanje po Moravski Švici. Serija 40 v. Otroci 20 v. 6 serij 2 kroni, 10 serij 3 krone. Velespoštovanjem 428 l—i ravnateljstvo i g* $ ■/i> >y/. P Š M m m m m i M m m •/'.S m $ m m š m ' ''<7/.<~7/. V V VV < V V < \w. VV < v v < VV < '/->■) a-". /a a a/a> > a< '/aa a aav~a a/a .s' a / v <-7 /. <- /. v v--/. ^t/. v-/. > a--. a/ a av a 7 a a./ a a 7,.-, a 7 a a /aai.\v. 7 A; 7 i a i a-; a > .V--. ✓ .V. > .V. Vf.v>> .v. > .v Restavracija Fantini. Točilo se bo odslej poleg dobro znanega plzenskeja piva zopet tudi 421 2-2 Reininghausovo marčno pivo vedno sveže, direktno od soda. V udobnost cenjenih odjemalcev se oddaja marčno pivo preko ulice v izvirnih steklenicah- M V—/. <'A AVa ^ .V. '/--.s !■<<>}■ I mš A/A A/A. V.\\ .\A V^-.s A^.A i-N-;/-« >.\A7AA