»’» d i n o s PODJETJE ZA OSKRBOVANJE GOSPODARSTVA Z ODPADNIMI SUROVINAMI LJUBLJANA X ^□UaD •S. * "GLASILO" podjetja za oskrbovanje gospodarstva z odpadnimi surovinami "DINOS" LJUBLJANA Leto V. 2o. september 1966 Številka 22 VSEBINA Rezultati poslovanja podjetja v I. poli. 1966 stran 1 Ali smo pozabili na "zbor kolektiva" " 4 Posvetovanje o vključevanju v II. etapo gospodar, reforme " 5 Iz zasedanja Delavskega sveta podjetja, ki je bilo 5. 8. 1966 v Ljubljani " 8 "Otpadne sirovine" časopis našega poslovnega združenja " 9 Kolektivno nezgodno zavarovanje delavcev " lo Iz seje Upravnega odbora, ki je bila dne 4. 8. 1966 v Ljubljani " 11 Nove investicije " 12 Spremembe v Pravilniku o delitvi dohodka " 13 Slaba formulacija določila o dodatku za celomesečno navzočnost pri delu " 15 Zakaj olistkanje bal starega papirja " 16 Ali znamo izkoriščati italijanske preše " 17 Iz zapisnikov samoupravnih organov delovnih enot podjetja " 18 Iz vsebine nekaterih okrožnic " 21 Gospodarjenje s stanovanji, ki so v upravljanju podjetja " 23 Kako izkoriščamo naše stiskalnice za prešanje pločevine " 24 Prevzeli smo razbitine angleškega aviona " 27 Razpored dela ob sobotah v oktobru na upravi podjetja " 28 Personalne spremembe v juliju in avgustu " 3o Urejuje uredniški odbor REZULTATI POSLOVANJA PODJETJA V I. POLL. 1966 posredujemo vam izvleček iz obširnejšega poslovnega poročila za I. polletje, ki je bilo sestavljeno za organe upravljanja podjetja Poslovni uspeh podjetja kot celote je v letošnjem letu še nadalje dober tako, kot smo ugotavljali že ob periodičnem obračunu za I. tromesečje 1966. Fakturirana realizacija je za 25,7 večja kot lani, vnovčena pa celo za 34,5 i°. Neto produkt po fakturirani realizaciji je za 39,9 % večji od lani, po vnovčeni pa celo za 41,4 zato je delitev dohodka v skladu z neto produktom in doseženo produktivnostjo. Osebni dohodki so večji za 38,7 1° po fakturirani realizaciji in za 46,3 1° po vnovčeni realizaciji. Ti uspehi so bili doseženi pri 0,6 % manjšem številu zaposlenih po spisku, toda zaradi 57,2 'tfo manjše odsotnosti je bilo na delu 3,4 i° več oseb kot v preteklem letu. Količinska realizacija je, zaradi spremenjene strukture materiala, nekoliko nižja od lanskoletne za 1,6 tfo. Bočim je realizacija po vrednosti večja za .25,6 Lanskoletne vrednostne realizacije niso dosegle le 3 ekonomske enote in to: Črnomelj, ki ima manjšo realizacijo za 27,4 Ljubljana, ki ima manjšo realizacijo od lani za 11,5 % in Koper, ki ima za 1 $ manj kot lani. 'večji vzpon beležimo pri. komercialnem biroju, ki ima največjo realizacijo od vseh ekonomskih enot z indeksom 268,8 . Največji porast zaznamuje komercialni biro, zaradi močno povečanega obsega poslovanja. 5 ekonomskih enot ima celo manjše stroške od preteklega leta in sicer so dosegle EE Koper le 76,0 Jo lanskoletnih, EE Črnomelj 90,7 i°, EE Trbovlje 94,2 Jo, EE Ljubljana 96, 5 J° in uprava 97,3 i°> Poleg komercialnega biroja beležijo največje poslovne stroške naslednje EE: Brežice za lo3,3 J° več, Novo mesto za 85,4 1° več, TO Ljubljana za 53,1 J° več in Ilirska Bistrica za 5o,9 J° več. Slabša situacija z obratnimi sredstvi narekuje pogostejšo analizo naših zalog trgovskega blaga, ki so se nasproti letu 1965 zvišale za 45,7 i° po vrednosti, dočim so količinske na enakem nivoju.Pbaaekaterih poslovnih enotah se zadržujejo prekomerne zaloge, saj so n. pr. vrednostno tudi po 6 krat večje od preteklega leta. Vrednostne zaloge v podjetju so za 166 -starih milijonov večje kot lani v istem času, kar predstavlja izredno oviro pri že itak slabi situaciji z obratnimi sredstvi. Struktura zaloge se je spremenila v korist vrednejših artiklov, predvsem uporabnega železa. Zaloge bo treba do zime zmanjšati po vrednosti vsaj na lanskoletni nivo, sicer bomo še veliko težje plačevali našim dobaviteljem. Analiza poslovanja podjetja kaže ugodni poslovni uspeh v I. poli. letos, primerjan z istim razdobjem preteklega leta. Fizični obseg poslovanja je, zaradi nekoliko spremenjene strukture materiala in poslovanja, izgubil v količinskem pogledu realno osnovo. Zato je podatek, ki kaže nižjo storilnost prej nerealen. V trgovini se če sto meri storilnost z vrednostno realizacijo na 1 zaposlenega. Ta je pri nas v I. polletju 1966 za 21,6 Jo višaja kot preteklo leto. Produktivnost je večja za 35,3 c/°, če vzamemo za merilo doseženi nete produkt na 1 zaposleno osebo na delu. Ta je sicer, primerjan v absolutnem znesku v primerjavi s I. tromesečjem letos, nekoliko nižja in sicer za 7 kar je pripisati le dejstvu, da je bilo v II. tromesečju na delu nekoliko več ljudi. Izosetanek iz dela 15 oseb povprečno dnevno je doslej najnižji. Ekonomičnost je za 5,3 i° večja od lani, čeprav je v primerjavi s I. tromesečjem 1966 za 3 $ nižja. Stroški na 1 tono še nadalje razstejo. Od preteklega leta so višji za 14,42 din pri 1 toni, od I. tromesečja letos pa za 8,74 din, kar izkazuje na preteklo leto 24,1 več, na I. tromesečje letos pa za 13,3 i° več. Razlika v ceni se, zaradi še skrbne jšega sortiranja, rahlo povečuje. Na 1 tono je letos večja od lani za 4o od I. tromesečja letos pa je le za 2,5 i° večja. Rentabilnost poslovanja podjetja je večja od preteklega leta za 14,3 in je nekoliko nižja od rentabilnosti I. tromesečja letos. Večja rentabilnost je razumljiva zaradi večje produktivnosti in pravega sorazmerja med novim-vlaganji in dohodkom. Razdelitev dohodka je bila opravljena po novem Pravilniku o delitvi dohodka podjetja, ki ga je sprejel Delavski svet podjetja dne 11. V. 1966 z veljavnostjo od 1. I. 1966 dalje. Interna delitev je bila v podjetju s tem pravilnikom spremenjena. S tem je bila delitev dohodka izvršena v naslednjem odstotnem razmerju: Dohodek loo ^ Z'a osebne dohodke 72,11 $ Za sklade 27,89 Želimo si lahko le to, da bi tudi v naprej poslovali tako uspešno, kot smo v I. polletju tega leta. ooOoo ALI SMO POZABILI NA 11 ZBOR KOLEKTIVA" .......... ugotavljamo, da bi morali imeti vsaj 4 krat v lotu zbor kolektiva, Tota teh ne sklicujejoe "Glasilo" na j bi v bodoče pomagalo vsem, ki so zadolženi za sklicevanje zborov, kjer, je snov za obravnavo že zbrana Delovne enote oziroma poslovne enote imajo tako malo sestankov oz. zborov kolektiva, da kršijo statut. Kjer obstoja svet delovne enote kot organ samoupravljanja, sestajanje sveta-še nekako gre, slabše pa je v tistih delovnih enotah, ki imajo manj kot 4o delavcev in kjer celoten kolektiv, ko se sestane, izvršuje svojo samoupravno funkc ij o. Poleg takšnih organov samoupravljanja v delovnih enotah pa pozna naš statut v 56. členu tudi zbor kolektiva v vsaki enoti, ki ima 5 ali več aeiavcev. Tak zbor kolektiva je samoupravni organ v svoji enoti. Svoje sklepe oziroma predloge, ki jih sprejme na sestanku v obliki zapisnika, pošilja predsedniku sveta tiste delovne enote, v katero spada.. Predsednik sveta delovne enote pa mora, kolikor so v zapisniku izvršene pomembne zahtevet, ali,..predlogi, to v-nesti v- dnevni red zasedanja svojega sveta oziroma zasedanja zbora kolektiva delovne enote. Po našem statutu bi takšne zbore kolektiva morale imeti najmanj enkrat v 3 mesecih naslednje enote: v Ljubljani enota v Kurilniški in Kolezijski ulici, v Mariboru enota v Ledini in.v Dravski ulici ter v Murski Soboti, nadalje enota v Kranju, v Kopru, v Novi Gorici, v Ilirski Bistrici in v Pivki. Pravtako v mehanični delavnici, komercialnem biroju in v upravi podjetja v Ljubljani. Zbor kolektiva enote, ki ima 5 ali več ljudi, vodi tisti član, ki je obenem član sveta delovne enote oziroma vodja enote, če delovna enota nima Sveta. Takšne zbore se le redko, ali pa sploh ne sklicuje. Eden od vzrokov* je tudi ta, da si tisti, ki bi moral zbor voditi, ni na jasnem, kaj naj bi na sestanku razpravljali, ko pa so vsi tako ali tako vsak dan skupaj in se lahko med delom pogovorijo o vsem. To je res. Res pa je tudi, da so člani delavskega sveta in vodje enot dolžni svoj kolektiv informirati tudi o tistem, kar se dogaja v širši enoti, t. j. v delovni enoti in v podjetju. To je do neke mere objavljeno v našem "Glasilu" . Z "Glasilom" v roki bo torej veliko lažje voditi sestanek, saj lahko iz njega v skrajnem primeru tudi s čitanjem prenesejo na kolektiv razne zanimive stvari. Drugo je, če hoče kolektiv vplivati na zaključke sveta delovne enote, ali na zbor delovne enote. Po statutu je treba, kot že rečeno, pisati zapisnik, ki ga podpiše zapisnikar in tisti, ki je zbor vodil. Zapisnik je torej tisti akt, ki dokazuje voljo kolektiva, akt, ki ga svet delovne enote, ali zbor delovne enote mora obravnavati, če so v njem zahteve do delovne enote, ali c.elo do podjetja samega. 00O00 POSVETOVANJE 0 VKLJUČEVANJU V II. ETAPO GOSPODARSKE REFORME Dne 3o. avgusta 1966 je bilo v Ljubljani posvetovanje o vključevanju v II. etapo gospodarske reforme. Udeležili so se ga vsi vodje delovnih enot, predstavnika iz Zagreba in Beograda ter nekateri uslužbenci iz uprave podj. Uvodno besedo je imel direktor podjetja. Opozoril je na težje pogoje poslovanja po novem letu, v zvezi z novimi deviznimi in trgovinskimi predpisi, zlasti onimi, ki se bodo nanašali na svobodnejši izvoz in uvoz. Dotaknil se je izvrševanja našega akcijskega programa in ugotavljal, ■* da prepočasi napreduje. Razložil je novo registracijo podjetja, ki bo po sprejetju novih predpisov dala velike možnosti razširitve poslovanja, kolikor bomo zagotovili zadostna obratna sredstva. Opozoril je na padanje fizične storilnosti v podjetju, ki jo pokriva večja "finančna" storilnost. S tem v zvezi je napovedal nujnost večjih naporov za boljšo organizacijo dela, ki mora zagotoviti večjo izkoriščenost delovne sile in strojev. Tovariš Jančič je podrobneje govoril o novih deviznih predpisih, o svobodnejšem izvozu ter uvozu in o tem, kako in s čim se bomo morali mi ukvarjati, da nas novi predpisi ne bodo spravili v slabši položaj, kot ga danes imamo oziroma, kako bo treba nove predpise o blagovnem in deviznem prometu izkoristiti v naš prid. Opozarjal je na konkretne napake, ki jih naši poslovodje delajo pri nakupu in prodaji blaga, tako v odnosu do poslovnih partnerjev, kot glede zainteresiranosti za blago, ki nam ga ponujajo. Tovariš Mancini je govoril o problemu naših obratnih sredstev in opozoril, da si moramo že drugo leto izposojati pri banki vsake tri mesece po 100 milijonov^ starih dinarjev kot kratkoročna obratna sredstva. Če bi, kar se lahko zgodi, ta vir obratnih sredstev ugasnil, bi torej morali zmanjšati promet, kar bi občutno vplivalo tudi na padec osebnih dohodkov. Tovariš Vetrovec je govoril o nujnosti popravljanja cen na zunanje cene, sicer v novih pogojih gospodarjenja ne bomo konkurenčni uvoznikom odpadnega blaga. Bil je mnenja, da se moramo takoj seznaniti s cenami, ki ga ima odpadno blago v sosednih državah, da bi tako pravočasno napravili kalkulacije za naše nabavne in prodajne c,e ne . Tovariš Žoher je bil mnenja, da z dosedanjo razpravo ne "grabimo vola za roge". Rekel je, da je naš odnos do kvalitete odpadnega blaga, ki ga prodajamo, takšen, da z izvozom sploh ne bomo uspeli, niti ne bomo konkurenčni uvoznikom odpadnega blaga. Takšen odnos je posledica gonje za čim večjim dohodkom neglede na kvaliteto, s čimer smo že precej izgubili na nekdaj zelo znani solidnosti podjetja. Izrazil je nujnost novega izračunavanja kapacitete naših strojev, ki bo gotovo zahtevala reorganizacijo v smislu koncentracije strojev in blaga. Tovariš Piki je bil mnenja, da moramo imeti čim več po-kretnih strojev, katere je treba po točno določenem planu premeščati tja, kjer bodo pripravili določeno količino odpadnega blaga za obdelavo. Plan mora biti tak, da bodo stroji vedno delali v dveh izmenah, kar bo treba zagotoviti tudi s kazenskimi sankcijami. Opozoril je tudi na izredno visoko ceno km/h naših kamionov in podal mnenje, da je to posledica slabe razporeditve voženj ozi-3 roma prevažanja brez predhodnega načrta. V razpravi so se s svojimi mnenji oglasili tudi drugi tovariši. Obravnavani so bili tudi sklepi zadnjega zasedanja delavskega sveta podjetja. Med drugim je bilo razčiščeno vprašanje ponudbe in povpraševanja po uporabnem blagu med poslovnimi enotami, da bi se zaloge čim hitreje obračale. Vasiceva in Mujič sta obrazložila potrebo po "lager-listi", ki bi jo morala redno dobivati, da bi lahko strankam, ki jih obiskujeta, nudila blago, katerega imamo v podjetju na zalogi, zlasti blago, ki ga imamo v trgovini v Šentvidu. Razprava je potekala tudi o tem, kako povečati kvoto lastnih obratnih sredstev, o čemer bo na prihodnjem zasedanju razpravljal Delavski svet podjetja. Iznešenih je bilo več variant, ko g n. pr.: - da se povečajo na račun investicijskih sredstev, kar bi nas prizadelo pri nabavi novih modernejših strojev in pri gradnji novih skladišč - da se povečajo na račun naraščanja osebnih dohodkov tako, da bi osebni dohodki nekaj časa ostali na istem nivoju, čeprav bi se dohodek večal - da bi sprejeli finančne obveznosti, .nekakšne kazni za one, ki bi prepočasi obračali zaloge in da bi ta sredstva šla za povečanje obratnih sredstev. Vse tri variante so zelo kočljive, zato bi bilo najbolje, da se vzame kombinacijo vseh treh. 00O00 IZ ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA PODJETJA, KI JE BILO 5. 8. 1966 V LJUBLJANI Glavna tema razprave je bila polletni obračun poslovanja. Ugotavljalo se je, da smo v glavnem dobro poslovali, da pa imamo preveč zalog, premalo obratnih sredstev ter preveč upnikov in dolžnikov. V zvezi s temi problemi in polletnimi rezultati sploh so bili sprejeti pomembni sklepi, ki v bistvu določajo naslednje: 1. Do nadaljnega se ne sme kupovati drago uporabno in odpadno blago iz južnih krajev, ki se ga ne more takoj prodati. Isto velja za tekstilne odpadke, razen za niti. 2. Vsi poslovodje naj napravijo novo kalkulacijo za neidoče uporabno blago z nižjo maržo, ali celo brez marže, da.bi se takšno blago hitreje prodalo in s tem povečalo obračanje obratnih sredstev. 3. Pospešiti medskladiščno prodajo uporabnega blaga po ceni, ki ne sme biti iznad lastne cene in stroškov prevoza. 4. Delovne enote, ki bodo počasi obračale zaloge, bodo plačale več obresti na obratna sredstva, kot doslej. 5. Delovne enote naj ne prodajajo kritičnega odpadnega blaga brez dispozicij komercialne službe podjetja. Poleg tega je bil sprejet sklep, da mora uprava podjetja do prihodnjega zasedanja Delavskega sveta pripraviti predlog za povečanje sedanje kvote obratnih sredstev podjetja. Po drugih točkah dnevnega reda so bili sprejeti tudi skle pi o spremembi nekaterih členov Pravilnika o delitvi dohodka podjetja, Pravilnik o premiji, ki jo lahko dobi vod ja komercialne, finančne, tehnične in splošne službe ter glavni direktor podjetja, nekaj sklepov o novih investicijah in dodatnih oziroma novih kreditih za stanovanjsko izgradnjo Arko Milki, Trtnik Rafaelu, Pavlič Antoniji, Guček Alojzu, Arandjus Sonji in Žekš Kristini. "OTPADNE SIROVINE" ČASOPIS NAŠEGA POSLOVNEGA ZDRUŽENJA Časopis ima velikost Ljubljanskega dnevnika, tiskan pa je na lep,bel papir. Prva številka je izšla julija meseca letos. V uvodni besedi redakcije je rečeno, da je eden od ciljev tega časopisa, da se bori za priznanje podjetij naše vrste v družbi tudi skozi predpise in druge instrumente, da bi se tako naša dejavnost uvrstila med one, ki so zelo koristni skupnosti. Zanimiv je članek o poizkusih v SR Srbiji, da bi se podjetja za promet z odpadki združila. Nadalje članek o maržah tovariša Staneta Mancinija, članek o novem zakonu za blagovni promet v zvezi z našo dejavnostjo, strokovni članek o odpadkih bakra, informacije o stanju na tržišču za posamezne vrste odpadnega blaga in članek iz življenja naših kolektivov, v katerem je opisano naše podjetje. Časopis bo izhajal enkrat mesečno. Seznanjal bo o vsem, kar se dogaja v naši dejavnosti v Jugoslaviji. Pri tem je zanimivo, katero našo delovno enoto to zanima; mariborska delovna enota je n. pr. ta časopis naročila za vsako poslovno enoto oziroma 9 izvodov, Ljubljana 2 izvoda, Bohova nič, Sortirnica nič, Novo mesto, Kočevje, Brežice, Slov. Konjice tudi nič, ostale delovne enote pa po 1 izvod. lo KOLEKTIVNO NEZGODNO ZAVAROVANJE DELAVCEV. Dne 23. V. 1966 je bila sklenjena z Zavarovalnico Bežigrad pogodba o kolektivnem zavarovanju delavcev za primer nezgode. S to pogodbo so zavarovani za primer nezgode vsi delavci podjetja ne glede na kraj njihove zaposlitve. Upravičenec do dajatev iz tega zavarovanja je vsak delavec, ki se mu pripeti nezgoda na delu ali izven dela, bodisi doma, na potovanju, ali iz kateregakoli drugega dogodka, ki ima za posledico začasno, ali trajno delanezmožnost. Premijo oz. obveznost do zavarovalnice nosi podjetje. Da bi bili delavci lahko deležni zavarovalnine, ki znaša za primer smrti od 9.000,- do 2?.ooo,- N din, za trajno izgubo splošne delovne sposobnosti od 18.000,- do 54.000, N din in za začasno delovno nezmnožnost pa nižjo, odvisno od stopnje in trajanje te nesposobnosti za delo, mora delavec svojo nezgodo prijaviti svoji poslovni enoti na posebnem obrazcu, ki jo dobi pri področnem zavarovalnem zavodu. Izpolnjen obrazec mora delavec, ki je utrpel poškodbo, lastnoročno podpisati, nakar ga dostavi EE, pri kateri je delavec zaposlen, upravi podjetja, ki bo zahtevek po dajatvi iz pogodbe posredovalo zavarovalnici. Tak zahtevek mora delavec uveljaviti najkasneje v 60 dneh od dneva, ko se mu je pripetila nezgoda. Delavec mora prijavi priložiti zdravniško spričevalo. Uvedba kolektivnega nezgodnega zavarovanja delavcev za primer nezgode predstavlja občuten napredek v naporih, da se delavcu zagotove večja materialna sredstva za njegovo preživljanje v času delanezmožnosti zaradi nezgode. S to uvedbo bo v bodoče odpadlo tudi pravdanje, ki ni vedno dovedlo delavca do zaželjenega uspeha. Pričakujemo, da bodo delavci z uvedbo tega zavarovanja ob zaščitnih sredstvih bolj brezskrbno opravljali svoje delo v lastnem interesu in interesu podjetja. 00O00 IZ SEJE UPRAVNEGA ODBORA, KI JE BILA DRE 4. 8. 1966 V LJUBLJANI Največ sklepov je imelo značaj predlogov Delavskemu svetu podjetja. Te predloge je Delavski svet podjetja obravnaval že naslednji dan in nekatere sprejel, druge pa dopolnil. V lastni pristojnosti pa je Upravni odbor sklepal o nastavitvi tovariša Ivanek Antona za v. d. poslovodjo v Gornji Radgoni in o pritožbi tovariša Štiha iz Maribora, ki je mnenja, da mu je določena previsoka najemnina za stanovanje, v katero je, po njegovi izjavi, veliko investiral tudi sam. Upravni odbor pritožbi ni ugodil, ker pritožitelj nima računov-dokumentov o tem, kaj je sam investiral v stanovanje, katero je last podjetja. Upravni odbor tudi ni mogel ugoditi prošnji Republiškega zavoda za varjenje in PTT Nova Gorica za denarna posojila, ker ima podjetje za letos vsa investicijska sredstva že angažirana. Seveda je bilo največ razprave o polletnih rezultatih podjetja in v zvezi s tem o zalogah ter o pomanjkanju obratnih sredstev. Razprava je potekala tudi o delu in nagrajevanju naših uslužbencev v Zagrebu in Beogradu. Člani Upravnega odbora so bili mnenja, da naj se način nagrajevanja za uslužbenca v Zagrebu in Beogradu ne spreminja, ker je tak kot je, vsklajen z interesi podjetja. NOVE INVESTICIJE Na zadnjem zasedanju Delavskega sveta podjetja, ki je bilo dne 5. avgusta 1966 v Ljubljani, je bila odobrena nabava treh električnih stiskalnic za papir iz Italije. Eno stiskalnico bo dobila Ljubljana, drugo Maribor, ena pa bo na razpolago ostalim poslovnim enotam. S temi stiskalnicami bomo morali v čim krajšem, času stisniti 3oo ton valovite lepenke za italijanskega kupca. Odobren je bil tudi predlog za povečanje zemljišča v Vižmarjih, ki je namenjen novemu skladišču v Ljubljani in v Savudriji za bodoči počitniški dom. Delavski svet podjetja je tudi odobril, da se lahko za objekt v Mostu na Soči, v katerem se bo izpraševalo vreče, potroši še 15.ooo,- N din vec, kot je bilo prvotno odobreno. Nadalje je odobril 11.15o,- N din za adaptacijo garažnih objektov na skladišču v Ljubljani in še 54.51o,- N din za adaptacijo počitniškega doma na Pohorju, katera bo stala 96.51o,- N din. Dom na Pohorju je poseben problem. Redki sc delavci, ki se odločijo za počitnice na Pohorju. Vzrok je tudi v tem, ker ne nudi nobene komoditete. Ko bo popravljen, • to je dvignjen in ko bo v njem kopalnica, moderna kuhinja, topla in mrzla voda v vsaki sobi, ko bo imela vsaka soba svoj vhod, bo dom gotovo doživel večji obisk. Končno pa bomo lahko sobe tudi oddajali članom drugih podjetij za promet z odpadki, ki se že sedaj za to zelo zanimajo. Sobe pa bomo lahko oddajali tudi domačim ali tujim turistom. Ob upoštevanju vseh teh možnosti je Delavski svet podjetja odobril razmeroma visoka sredstva za adaptacijo. Kdor ni bil na zasedanju Delavskega sveta, ga bo zanimalo, kje je Delavski svet sredi leta dobil toliko denarja za Pohorje. To so neizkoriščena sredstva, ki se jih odvaja za izredne nagrade. In ker smo še pri tem, naj sporočimo še to, da je Delavski svet odobril tudi predlog tehnične službe podjetja, da se neizkoriščena sredstva za nagrade lahko koristijo tudi za plačilo, kadar bodo naši delavci opravili kakšna investicijska, ali vzdrževalna dela v svoji enoti. - 13 SPREMEMBE V PRAVILNIKU O DELITVI DOHODKA K 15. členu je dodan nov odstavek s sledečo vsebino: "Če je poslovna enota sklenila posel na območju druge poslovne enote brez njenega pristanka, pripada ustvarjen dohodek iz tega posla tisti poslovni enoti, na čigar območju je bil tak posel sklenjen." To določilo je v skladu s statutom podjetja, kjer v 9o. členu piše: "Nobena poslovna enota ne sme brez soglae-ja druge poslovne enote posegati v odkupno področje druge poslovne enote." Člen 18. je spremenjen in se sedaj glasi: "Obresti od obratnih sredstev, to je od kreditov za trajna obratna sredstva in dela poslovnega sklada, ki se uporablja za obratna sredstva, se razdelijo med poslovne enote do polovice v odnosu vrednosti nabave blaga'v eksternem in internem prometu za vsako obračunsko obdobje posebej, ostala polovica pa v odnosu na vrednost zalog." To določilo naj bi sililo poslovodje k temu, da bi skrbeli za čimmanjše zaloge, to je za hitro obračanje blaga, da se bodo hitreje obračala tudi obratna sredstva. Med oba odstavka 21. člena.se doda nov odstavek, ki se glasi: "Ta razdelitev mora najmanj zagotoviti tako participacijo za sklade, ki bremeni ostale delovne enote po ključu, ki ga uvaja letni plan podjetja." Ta dodatek se nanaša na komercialni biro v Ljubljani, kateri ustvarja več sredstev za sklade kot ostale delovne enote. Ker ni določeno, koliko sredstev mora ustvariti za sklade, je bilo sprejeto dodatno določilo, ki govori o tem, koliko najmanj morajo dati v sklad za investicije. To določilo bi stopilo v veljavo v. primeru, da bi stroški biroja oziroma osebni dohodki tako narasli, da bi v odstotnem razmerju na dohodek bili v boljšem odnosu, kot je ta razdelitev določena za ostale delovne enote. Spremenjen je tudi zadnji odstavek 29. člena, ki se sedaj glasi: "Pri oskrbovanju poslovnih enot z blagom, ali posredovano prodajo blaga iz poslovnih enot, zaračunava komercialni biro za opravljeno posredovanje provizijo v dinarski enoti za 1 kg blaga, ki 'pa ne sme biti večja od lo $ ustvarjene razlike v ceni." ooOoo Ko. smo pregledovali mape z zapisniki svetov delovnih enot oziroma sestankov kolektivom, kjer ni svetov,, da bi zapisali v naše "G-lasilo" njihove razprave oziroma sklepe, smo ugotovili, da je zadnji vloženi zapisnik iz delovne enote Kočevje od 16. 11. 1965 iz delovne enote Bohova od 12. 1. 1966 iz delovne enote Sortirnica Ljubljana od 5. 4. 1966 iz delovne enote Koper od 5. 4. 1966 iz delovne enote Trbovlje od 5. 5. 1966 iz delovne enote Novo mesto od 6. 5. 1966 iz delovne enote Ilirska Bistrica od 2.9. 5. 1966 Zapisnikov ni iz naslednjih delovnih enot: Nova Gorica, Kranj, Brežice, Slov. Konjice in Črnomelj. SLABA FORMULACIJA DOLOČILA O DODATKU ZA CELOMESEČNO . NAVZOČNOST PRI DELU Novi Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov vsebuje določilo (51. 33) o dodatku za celomesečno navzočnost pri delu, ki znaša 3o,- N din. Teh 3o,- N din pripada vsem onim delavcem za vsak mesec, ki ne izostanejo z dela. Določenih je tudi nekaj opravičenih izostankov, zaradi katerih delavcu vseeno pripada 3o,- N din na mesec. Te izjeme so s 1. redni letni dopust 2. izostanek zaradi smrti zakonca, staršev, otrok, bratov, sester, staršev zakonca in starih staršev 3. izostanek zaradi rojstva otroka, poroke ali selitve. Nikjer pa ni niti besedice o zamujanju v službo in predčasnem odhajanju iz službe. Ali to ne spada k celomesečni navzočnosti pri delu? Kakor kdo tolmači. Na upravi podjetja menijo, seveda ne vsi, da gre samo za celodnevno odsotnost. Glede zamujanja si tudi Delavski svet uprave ni bil na čistem, saj je razpravo o tem preložil na kasnejši čas. Postavlja se vprašanje: ali imajo pravico do 3o,- N din na mesec oni, ki zamujajo na delo, ali neopravičeno predčasno odhajajo z dela, ali ne? Ali so člani delavskega sveta podjetja, ko so razpravljali o tem določilu, mislili tudi na zamujanje, ali ne? Če zamudiš, to pomeni, da si prišel na delo z zamudo, ne pa, da si izostal z dela. V pravilniku-pa piše "ne dobi, kdor izostane z dela". Dobro se spominjam, da so Člani delavskega sveta podjetja v razpravi o tem določilu omenjali tudi zamujanje in predčasno odhajanje z dela. V akcijskem programu podjetja je tudi celo poglavje, ki govori o povečanju discipline prihajanja in odhajanja z dela z zahtevo, da se kršitelje te discipline kaznuje in s predlogom, da se uvede gibljivi del osebnih dohodkov v višini 3.ooo,- S din, ki jih naj dobijo oni, ki ne bodo imeli nobenih izostankov, zamud ali predčasnega zapuščanja dela. Kako smo mogli po tako jasni formulaciji tega vprašanja v akcijskem programu sprejeti pravilnik s takšno formulacijo določila, da se lahko obrne tako ali tako? 00O00 ZAKAJ OLISTKANJE BAL STABEJA PAPIRJA Slovenska papirna industrija dobiva papirne odpadke s področja cele države. Pri predelavi papirnih odpadkov v tovarnah naknadno ugotavljajo, da so poslane bale vsebovale razne tudje primesi, med drugim tudi kose železa, v eni izmed bal 4o kg svinca. Prav te tuje.primesi naredijo veliko škodo na strojih, če jih pravočasno ne odstranijo. Po pogodbi pa morajo podjetja za promet 'z odpadki dobavljati zanesljivo čist papir brez škodljivih tujih primesi. Kljub stalnim pritožbam papirnic, da podjetja ne dobavljajo čistega materiala, so se papirnice odločile, da bodo sploh ukinile prevzemanje slabših vrst papirja oziroma, da ga bodo prevzemale, če zagotovimo zahtevano čistočo materiala. Ker je praktično nemogoče ugotavljati odpošiljalca papirnih odpadkov, če so ti enkrat že na skladišču, je trajna možnost, da se ugotovi dobavitelja le, če ima vsaka bala nalepljen listek z osnovnimi podatki o izvoru, vrsti, teži in pa imenom delavca, ki je papir baliral. Z olistkanjem bal starega, odpadnega papirja dosežemo: - da bodo papirnice sploh prevzemale tudi 8 vrsto papirja - da ne morejo papirnice pripisati nam nečistočo materiala iz bal, ki so jih poslala druga podjetja - da delavec, ki je zaposlen pri baliranju papirja, s svojim imenom jamči za čistočo materiala. - 17 Rezultati olistkanja so se že v prvem mesecu pokazali z zmanjšanjem reklamacij. Ker moramo računati s tem, da bodo naši odjemalci zahtevali, da dobavljamo blago v kakovosti, kot smo se s pogodbami obvezali, pomeni olistkanje bal. korak naprej v zagotavljanju kvalitetnejših pošiljk. 00O00 Ali ZNAMO IZKORIŠČATI ITALIJANSKE PREŠE? Izkoriščenost italijanskih preš za papir ni takšna, kot smo pričakovali. Glavni vzrok je v premajhnem angažiranju zaposlenih, predvsem zaradi skromne stimulacije. Pri prešanju in sortiranju papirja bi morali iti izključ no na akordni sistem, ločen po vrstah papirja (2 do 3 grupe). Akord naj bi bil skupinski za 2 do 4 osebe in dovolj stimulativen in razumljiv tako, da bi si delavec, ob teži naprešanega papirja, sam izračunal njegov neto osebni dohodek oziroma dohodek skupine v kateri dela. S tem, da jih vključujemo v sistem normiranja, jih istočasno vključujemo tudi v sistem, ki se v tem primeru, prav zaradi nizke stimulacije, ni dobro obnesel, še posebej zato, ker si delavec ne more izračunati svojega osebnega dohodka. Tako imamo pa skromne rezultate, ki se gibljejo okrog 3oo kg na uro izprešanega papirja oziroma 2,25 tone na izmeno. V Trbovljah je preša kljub enodnevni okvari iz--prešala skoraj za 5o $ več zaradi boljše stimulacije in organizacije dela. Zato bi bilo potrebno v bodoče z dobro organizacijo dela in primerno stimulacijo zainteresirati vse, da bodo planirane količine namenjene izvozu izpolnjene do konca leta. ooOoo IZ ZAPISNIKOV SAMOUPRAVNIH ORGANOV DELOVNIH ENOT PODJETJA CELJE - 16. .junija 1966 - potrdili so mandat novih članov sveta delovne enote - za predsednika delovne enote so izvolili tovariša Bernjaka, za namestnika predsednika pa tovarišico Leskovšek Milico - izvolili so komisijo za: - plan in delitev dohodka - ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti - zdravstveno in tehnično varnost pri delu - nastop in prenehanje delovnih razmerij - obravnavali so problematiko poslovanja delovne enote - ugotavljali so, da imajo trenutno premalo delovne sile in da bi rabili en kamion za poslovno enoto Velenje - razpravljali so o poslovanju nove zbirne baze v Celju namesto ukinjene na Ljubljanski cesti - vzeli so na znanje željo poslovodje iz.poslovne enote Velenje, ki želi premestitev v Celje - sprejeli so sklep, da se razpiše delovno mesto skladiščnika za poslovno enoto Velenje, ki bo imel šoferski izpit C kategorije - sprejeli so sklep, da bodo dodelili poslovni enoti Velenje kamion "AVALA", čim dobi poslovna enota Celje "DEUTZA" - sprejeli so norme in akorde za 3-mesečno poskušnjo (junij-avgust) in sicer: a) nakladanje in razkladanje kamionov in vagonov in sicer papirja v razsutem stanju ......................o. 15o kg na uro b) nakladanje in razkladanje pločevine in ostružkov v razsutem stanju ...... 3oo kg na uro c) nakladanje in razkladanje baliranega • papirja . ........................... 5oo kg na uro 5) nakladanje in razkladanje železa in litine ...................... 75o kg na uro d) nakladanje in razkladanje pločevine v paketih z Zetorjem..........1.2oo kg na uro e) nakladanje in razkladanje - ostalo .........................l.ooo kg na uro f) razkladanje Csepel kamionov . ...1.5oo kg na uro g) razkladanje kamionskih pošiljk stekla..........................2.5oo kg na uro h) nakladanje granulatnega stekla 2.4oo kg na uro i) drobljenje stekla, skupninski akord neto ..................... 1,3o S din za kg j) balinanje papirja in krp z električno prešo, skupninski akord neto ........................... 2,4o S din za kg k) baliranje papirja in krp z ročno prešo,- skupinski akord neto .... 2,5o S din za kg l) stiskanje pločevine z litostroj- sko prešo, skupinski akord neto 1, lo S din za kg m) rezanje železa z Aligatorko, skupninski akord neto .......... o, 9o S din za kg SKUPNE SLUŽBE PODJETJA - UPRAVA lo. junija 1966 - Potrdili so mandat novoizvoljenih članov sveta delovnih enot skupne službe podjetja (uprava) in izvolili za predsednika Toneta Plešca, za namestnika pa Janeza Ramovša. - Razpravljali so o samostojnem računu mehanične delavnice za prve tri mesece in ugotovili, da ni izgube. Obenem so sklenili, da lahko kolektiv mehanične delavnice, kot samostojna obračunska enota, samostojno odloča o delitvi osebnih dohodkov in kvalifikaciji delovnih mest v delavnici, ostale samoupravne pravice pa izvaja svet delovne enote. 2o - Spre jeli so predlog kolektiva mehanične delavnice o ocenitvi delovnih mest in cenik za dela v mehanični delavnici. - Odobrili so komercialni službi uprave podjetja 7o ur v podaljšanem delovnem času. - Razpravljali so o delu komercialnega biroja in mu naročili, da vodi posebno skrb o stroških za posamezna dela s predhodno kalkulacijo in tekočo evidenco. 3. avgusta 1966 - Ugotovili so, da so sklepi prejšnje seje izvršeni. - Obravnavali so pritožbo in predlog tovariša Muharema Mujiča na novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov oziroma dohodka podjetja in sklenili, da ne bodo predložili Delavskemu svetu podjetja nobenih sprememb. - Obravnavali so prošnjo tovariša Djevdjet Žubija, kjer prosi naj se mu prizna dnevnica po I. skupini in obračun nočnin brez računov ter sklenili, da prošnji lahko samo delno ugode, tako, da za nočnine lahko predloži tudi potrdilo zasebnikov, pri katerih je prenočeval, na osnovni katerih pa bo dobil le 15,- N din povračila. - Zavrnili so predlog za namestitev pisarniške moči pri na šem uslužbencu v Zagrebu. ........... . ... .......:.. - Francu Krajšku so odobrili povračilo stroškov za pre- . voz na delo. - Valči Kerne so odobrili lo dni brezplačnega dopusta zaradi dela pri. gradnji stanovanja. - Na predlog finančnega sektorja so sprejeli na delo Jolando Jesih, ki je bila naša štipendistka na Ekonomski srednji šoli in sklenili razpisati izpraznjena administrativna delovna mesta v finančnem sektorju. - Sklenili so, da bodo novo kategorizacijo delovnih mest v upravi podjetja obravnavali s kolektivom v septembru in oktobru mesecu. - Z javnim opominom so kaznovali štiri delavce, ki so kr-..ršili delovno dolžnost pri delu na demontaži železniške proge Kranjska gora - Jesenice„ - Razpravljali so o rezultatih poslovanja v I. polletju in pripravili predloge za Upravni odbor podjetja. - Razpravljali so o delu uslužbencev finančnega sektorja pri sestavljanju polletnega obračuna in ugotavljali, da so nekatere delavke počasne pri delu, vsled česar rastejo ure pri podaljšanem delovnem času, nekatere uslužbenke pa v času, ko je bilo največ dela, .niso hotele delati v podaljšanem delovnem času, v času tedenskega počitka. Nadalje so ugotovili, da je napačno mišljenje, da vsi, ki so na enakem delovnem mestu, zaslužijo enako število točk, ker so delovne sposobnosti in prizadevnost različnih uslužbenk različne. Finančni sektor so tudi zadolžili, da pred kategorizacijo delovnih mest napravi novo razporeditev dela. - Razčistili so vprašanje obračunavanja ur v podaljšanem delovnem času. Odslej bodo plačevali za vsako podaljšano uro enak znesek, ne glede na višino vrednosti točke. 00O00 V IZ VSEBINE . NEKATERIH OKROŽNIC VFP MATERIAL - okrožnica štev. II-S-40/47 DP/NK z dne 7. 7. 1966 Železarna Ravne je zaostrila kriterij prevzemanja VFP materiala v pogledu sortiranja in dimenzij in daje na razpolago vse vagone, v katerih je drugačen material, kot je zahtevan v pogodbi s podjetjem (nebarvan, ne preveč zarjavel, 40 cm dolžine in širine, 6 mm debeline itd.) STARI AVTOMOBILSKI PLAŠČI - GUMA - okrožnica štev. II-S-40/48-RK z dne 13. 7. 1966 Z Industrijo regenerata gume je dosežen sporazum o ceni in sicer 0,10 N din za kg, franko vagon nakladalna postaja. Samo dimenzije od 75o x 2o dalje, toda ne traktorske ali metalic. LITIRSKI OSTRUŽKI IN ŽELEZO - okrožnica štev. II-S-40/51- DP/ID z dne 4. 8. 1966 Trenutno ni plasmana litinskih ostružkov, zato jih je treba deponirati na pokritem prostoru. Pogoji za pošiljanje železa v Železarne Ravne so: - pravilna deklaracija - penale za neizkoriščeno nosilnost vagonov - vpis kvalifikacije železa na hrbtni strani tovornega lista - v vagonu sme biti samo ena vrsta železa - plačanje manipulativnih stroškov za reklamacije po naši krivdi po 0,10 N din na uro, dokler reklamacija ni rešena - poslani VFP nad pogodbeno količino se vzame kot železo I. vrste OZNAČEVANJE BAL STAREGA PAPIRJA - okrožnica štev. II-S-40/54-DP/IB z dne 12. 8. 1966 Sladkogorska tovarna ne bo več sprejemala bal, če na njih ne bo nalepljen listek velikosti lo x 15 z naslednjimi čitljivimi podatki: 1. štampiljka poslovne enote 2. vrsta papirja 3. teža bale 4. ime balirca - 23 TEKSTILNI ODPADKI - okrožnica štev. II-S-40/54-BM/ID z dne 23. 8. 1966 v .1 Domača prodajna cena starih krp mora do novega leta doseči zunanje cene, sicer jih bodo kupci raje uvažali. Če bomo hoteli biti konkurenčni, mora prodajna cena starih mešanih krp pasti na 0,50 N din za kg, zato je treba že sedaj formirati nove, nižje odkupne cene. ZALOGE UPORABNEGA BLAGA - okrožnica štev. II-S-40/55- DJ/NK z dne 25. 8. 1966 Tolmačenje sklepov DSP o zalogah uporabnega blaga in o njihovem medskladiščnem prometu zahteva, da poslovne enote pošiljajo vsak teden podatke kakšno uporabno blago nudijo in kakšnega iščejo. 00O00 GOSPODARJENJE S STANOVANJI, KI SO V UPRAVLJANJU PODJETJA ~ Že sredi leta 1965 je krenilo gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi objekti na nova pota. Za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti so bila ustanovljena v vsaki občini stanovanjska podjetja, ki sklepajo najemne pogodbe z delavci, pobirajo od njih najemnine, ki so se doslej stekale v sklade investitorja ter tudi sicer posegajo v celotno gospodarjenje z obstoječim stanovanjskim fondom. S tako, na zakonu osnovano pravico, pa so stanovanjska podjetja prevzela nase tudi obveznost, da prevzete stanovanjske objekte vzdržujejo z lastnimi sredstvi, kar pomeni, da podjetja - investitorji oz. lastniki stanovanjskih objektov v bodoče ne bodo več skrbela za investicijsko in redno vzdrževanje teh objektov in da se bodo morali nosilci stanovanjskih pravic v teh zadevah neposredno obračati na stanovanjska podjetja. Edina pravica, ki je ostala še lastniku stanovanjskega objekta oziroma stanovanja v stanovanjskem objektu, je razpolagalna pravica, to je, da lahko stanovanje dodeljuje ali odvzema nosilcu stanovanjske pravice, ga proda, ali pa odtuji na kakršenkoli drug način (menjava, najem itd.). Iz opisanega načina gospodarjenja s stanovanjskimi objekti pa so izvzeta stanovanja v poslovnih objektih. S temi stanovanji gospodari še v naprej naše podjetje, ki dodeljuje ta stanovanja, pobira najemnino ter jih tudi vzdržuje. Za vzdrževanje teh stanovanj v poslovnih objektih se morajo nosilci stanovanjskih pravic še v naprej obračati na upravo podjetja, da se odobri sredstva, ki so za■tako vzdrževanje potrebna. Pri tem je prav, da opozorimo, da spadajo .med vzdrževalna dela le tista dela, ki jih navaja pravilnik podjetja o uporabi in gospodarjenju s stanovanjskimi objekti in stanovanji v poslovnih objektih iz meseca decembra 1965. leta. Taka situacija v gospodarjenju s stanovanji v stanovanjskih objektih kaže na nujnost, da se v bodoče delavci v stanovanjski stiski odločajo za nakup oziroma gradnjo stanovanja, deloma iz lastnih sredstev, deloma pa iz kreditnih sredstev, ki jih lahko nudi pod je bje in bančni zavodi. Staro pravilo, ki še vedno drži, namreč trdi, da tisti, ki gospodari z lastnim imetjem, ponavadi dobro gospodari. 00O00 KAKO IZKORIŠČAMO NAŠE STISKALNICE ZA PREŠANJE PLOČEVINE Dne 25. 7. je odšla litostrojska stiskalnica na prešanje pločevine v poslovno -enoto Nova Gorica in v Ajdovščino. Ker so podatki zelo zanimivi, jih sporočamo poslovnim enotam. Za prešanje pločevine sta bili določeni dve tročlanski ekipi, ki sta delali po lo ur dnevno in katerih rezultati so" bili sledeči: 25 - Nova Gorica v I. izmeni izprešano 137,9 ton in porabljeno 426 del.ur v II. » " 158,8 11 "____426 11 11 Skupaj 296,7 ton 852 del.ur Ajdovščina v I. izmeni izprešano 56,o ton in porabljeno 13o del.ur VSEGA 352,7 ton 982 del.ur Tako je izprešala I. izmena v Novi Gorici 32o kg na delovno uro, II. izmena pa 37o kg na delovno uro, v Ajdovščini pa I. izmena 43o kg na delovno uro. Tako je I. izmena izprešala 35o kg na delovno uro, II. izmena pa 37o kg, kar da povprečje 36o kg na delovno uro. Rezultat je izredno dober, zlasti če upoštevamo povprečne, ali celo pod povprečne vremenske pogoje in to, da so delavci istočasno tudi nakladali vagone. Verjetno je pripisati precejšen del zaslug tudi stimulativnemu nagrajevanju (3,0 S din bruto po ekipi za prešanje in nakladanje) in dobri organizaciji dela. Če upoštevamo, da je prišla stiskalnica v Novo Gorico 25. 7. in končala v Ajdovščini 26. 8. ter zaradi prevozov in izpada električnega toka 4 dni sploh ni obratovala in pri tem izprešala 352,7 ton, je to zelo dober rezultat, ob povprečnih delovnih pogojih. Kaj to pomeni? Ker imamo v podjetju 5 stiskalnic, to pomeni,da ob upoštevanju navedenih podatkov, razpolagamo z: 982 delovnih ur x lo mesecev 9.82o del.ur/na 1 stisk. 9820 " " x 5 stiskalnic 49.loo del. ur 49.1oo " " x 36o kg/h 17.676 ton Lansko leto je bilo sprešano 11.167 ton pločevine v pakete. To pomeni, da so bile dejanske kapacitete stiskalnic v 2 izmenah izkoriščene le 63 Podatek je zanimiv zlasti zaradi tega, ker po drugi strani ugotavljamo, da imamo stiskalnic celo premalo. Če hočemo prikazati stvar bolj jasno, to pomeni, da bi, pod prej navedenimi pogoji, morala vsaka stiskalnica dnevno izprešati 15,2 ton ( povprečno 7,1 tone na izmeno, ali 95o kg na- uro, to je po delavcu 32o kg, toliko kot I. izmena v ko vi G-crici), mesečno 354 ton in letno 354o ton. Vsaka poslovna enota lahko primerja svoje podatke z navedenimi in bo lahko ugotovila izkoriščenost svoje stiskalnice. Zdi se nam, da je upoštevano dvomesečno neobratovanje stiskalnice več kot dovolj veliko za pokritje izpadov zaradi slabih vremenskih razmer, okvar, prevozov, manjšega števila delavcev itd. V čem je potem vzrok slabega izkoriščanja stiskalnic? Ge bi obstoječe stiskalnice delale pod navedenimi pogoji, bi zadostovale celo 4. Ali je mogoče, da je dnevna izkoriščenost obstoječih stiskalnic samo lo ton (pri tem pa stiskalnice 2 meseca sploh ne obratujejo zaradi slabih vremenskih1 pogojev, okvar itd.)? Verjetno bi prišli do podobnih rezultatov tudi pri izkoriščanju drugih delovnih sredstev. Zakaj so naši kamioni tako dragi? logično je, da premajhna izkoriščenost delovnih sredstev obremenjuje tekoče poslovne stroške bolj, kot je to pogrebno (velik oustotek fiksnih stroškov v celotnih stroških) in angažira več sredstev za potrebe skladov, Tako smo dvakrat prizadeti pri osebnih dohodkih, za katere vsi trdimo, da so premajhni in da ne dajejo dovolj stimulacije. Gotovo je tudi, da bomo imeli od večjega izkoriščanja obstoječih kapacitet dvojno korist: z njimi bomo lahko v določenem časovnem razdobju napravili več in zato več zaslužili, istočasno pa prihranili sredstva, ki bi jih sicer morali dati v sklade, za povečanje proizvodnih kapacitet, čeprav niti obstoječih ne znamo izkoriščati. Mogoče bi prihodnje leto postavili vsaki poslovni enoti plan izkoriščanja proizvodnih kapacitet z ustrezno evidenco (brez nepotrebne birokracije) s tem, da bi, za večje izkoriščanje kapacitet od predvidene, oprostili poslovne enote določenega dela plačila za sklade podjetja, ha ta način bi poslovni enoti ostalo več sredstev za osebne dohodke, s katerimi bi še v večji meri vzpodbujala delavce-k večjemu izkoriščanju obstoječih kapacitet. Prepričani smo, če bodo tega deležni tisti, ki neposredno vplivajo na večje izkoriščanje kapacitet, tudi rezultati ne bodo izostali. ooOoo PREVZELI SMO RAZBITINE ANGLEŠKEGA AVIONA Osmi dan po težki nesreči angleškega aviona, v kateri je izgubilo življenje 98 potnikov, smo se dogovorili s Carinarnico, da bo naše podjetje z vso odgovornostjo očistilo kraj nesreče vseh ostankov razbitega aviona. Na iniciativo komercialne službe podjetja je poslovna enota Ljubljana organizirala večjo delovno ekipo s kamioni in avtodvigalom ter v petek dne 9. 9. 1966 ob 12. uri začela z delom. Do večera so bili naloženi in odpeljani vsi večji kosi razbitega aviona. Drugi dan so naložili še manjše kose, ki so se nahajali v gozdu in ob robu gozda na jasi. Za odvoz razbitin je bilo potrebno 18 kamionskih voženj, s katerimi se je prepeljalo 28.373 kg materiala. Ker se je celotna delovna akcija izredno izkazala in hitro ter dobro opravila svojo nalogo, zaslužijo vsi udeleženci delovne akcije, za katero bi želeli, da je nikoli ne bi bilo, posebno pohvalo. V imenu podjetja se torej vsem udeležencem imenovane akcije, nakladalcem, šoferjem ter ostalim, ki so delo organizirali, posebej zahvaljujem. Glavni direktor Stane Koman 00O00 - 28 r RAZPORED DELA OB SOBOTAH V OKTOBRU NA UPRAVI PODJETJA Finančni sektor 1. lo. - ■ Mancini Stane, Tekave Justi, Vodovc Nuša, Jesih Jolanda, Polanc Danica, Trinkaus Milena, Arko Milka, Arandjus Sonja, Jančič Ljuba, Krassnig Serafina, Kurent Francka, G-alof Rezka, Okorn Ida, Kuralt Marija, Zigmund Nežka, Rutar Sonja. 00 H 0 1 Mancini Stane, Tekavc Justi, Giosento Ljudmila, Binter Nada, Polanc Danica, Trinkaus Milena,-Arko Milka, Arandjus Sonja, Jančič Ljuba, Krassnig Serafina, Kurent Francka, Galof Rezka, Okorn Ida, Kuralt Marija, Zigmund Nežka, Rutar Sonja. 15.- lo. - Mancini Stane, Tekavc Justi, Bostič Tončka, Gravnar Franja, Polanc Danica, Trinkaus Milena, Arko Milka, Arandjus Sonja, Jančič Ljuba, Krassnig Serafina, Kurent Francka, Galof Rezka, Okorn Ida, Kuralt Marija, Zigmund Nežka, Rutar Sonja. 22. lo. - ■ Klančar Anton, Kurent Rezka 29. lo. - Jesih Jolanda, Vodovc Nuša Komercialni sektor in komercialni biro i o rH H Jančič Danilo, Mlinar Boris, Kambič Nada, Vidmar Jože 8. lo. - Podberšček Drago, Smerkolj Anton 15. lo. - Inkret Bojan, Hočevar Sonja 22. lo. - Bartolj Anton, Viršček Vojo, Demšar Ivanka 29. lo. - Jančič Danilo, Mlinar Boris, Kambič Nada, Vidmar Jože Fakturni oddelek 1. lo. - Ban Terezija 8. lo. - letnar Slavica 15. lo. - Eržen Tatjana, Orgolič Angela 22. lo. - Jenko Mira, Rozina Slavka 29. lo. - Ban Terezija Tehnični sektor in mehanična delavnica 1. lo. - Pavletič Karel, Berčič Franc „8. lo. - Golja Anton, Strgar Albin, Šobar Franc 15. lo. - Prosenc Francka, Ramovš Janez, Fink Ivan, Novak Ivan 22. lo. - Martelanc Vekoslav, Smerkolj Anton, Zorko Jernej 29. lo. - Pavletič Karel, Berčič Franc Splošni sektor 1. lo. - Plešec Tone, Tadič Peter 8. lo. - Jamšek Janez, Kerne Valči, Rojšek Ana 15. lo. - Vetrovec Venčeslav, Sokolovic Tomo, Lobenwein Ana 22. lo. - Koman Stane, Krajšek Franc, Kuni1o Marija, Urbančič Nada, Peternelj Ivan 29. lo. - Pleš® Tone, Tadič Peter - 3o PERSONALNE SPREMEMBE V JULIJU IN AVGUSTU 1966 Na novo so se zaposlili: ARSENIČ Jovo, HALJEZOVIČ Latif, ČIČIČ Meho kot skladiščno-transportni delavci na poslovni enoti Ljubljana JALŠOVEC Alojz, skladiščno-t.ransportni delavec v poslovni enoti Kranj ZORKO Jernej, ključavničar v mehanični delavnici HUSIC Husein, skladiščni delavec v komercialnem biroju JESIH Jolanda kot saldakontist na upravi podjetja PETREVČIČ Livijo, ŠKARABOT Edvard, skladiščna delavca na poslovni enoti Nova Gorica BENGEZ Drago, delavec.na paketirki v poslovni enoti Maribor Na praksi je bilo v podjetju tudi 8 študentov. Na demontaži proge Kranjska gora pa se je na novo zaposlilo 13 delavcev. Iz podjetja pa so odšli: SALEŠEVIČ Čamil, transportni delavec - v drugo zaposlitev REPOVS Ciril, rezilec in priučen ključavničar, oba iz poslovne enote Ljubljana POLANEC Anton iz Bohove ANTOLOVIČ Milan, skladiščnik iz Pivke - upokojen GLAD Jakob, skladiščnik poslovne enote Kočevje - upokojen BAJRANI Ivan, transportni delavec iz Celja - v drugo zaposlitev LAPUH Janez, skladiščni delavec iz Kranja - v drugo zaposlitev KNEŽEVIČ Jože, transportni delavec iz PE Pivka - v drugo zaposlitev. Iz delovišča demontaže proge Kranjska gora pa je odšlo 6 delavcev, s katerimi je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas. Vsem na novo zaposlenim delavcem želimo kar najhitrejše upoznanje delovnih pogojev in nalog podjetja in s tem dosego kar najboljših rezultatov, tako v korist podjetja, kot vsakega posameznika. - Vsem pa, ki so odšli, še mnogo zdravja in uspehov pri njihovem delu. i