Dnevnik učiteljev. (Dalje.) ' Učiteljski dnevnik je sešitek nekoliko pol, v kterem ima vsaki šolski predmet svojo odločeno stran. Tukaj zaznamova učitelj, končavši podučevanje sproti, koliko in kar je obravnoval, ter ob kratkem pristavi, 10* kako se mu je to ali uno sponeslo, in si zapominja vzroke, zarad katerih misli, da se je tako, a ne drugače zgodilo; prideva še tudi, kar bo prihodnjo uro obravnati. — Vse to pa poprek v 3 do 4 verstieah za vsako uro. — Splošne pedagogične in didaktične opazke zaznamovajo se zadej ali v drugi zvezek. Kdor majhino delo in trud zaznamovanja po vsaki uri, — kar se mora redno zgoditi — za pretežavno ima, ta gotovo ne misli na veliko korist, ktero mu dnevnik donaša, ter v poštev ne jemlje, da ga majhen trud, o pravem času, pozneje varuje večjega truda. Premišljevanje tega nas je napotilo, da spregovorimo malo obširnejši o vrednosti in koristi učiteljskega dnevnika. Spisovanje dnevnika donaša najprej šoli sami veliko korist. Dnevnik je namreč slika, na kateri se vidi posneto vse šolsko življenje celega leta; je sercalo, v katerem se odseva vsa šolska delavnost; je vez med učiteljem in med učenci, med šolo in občino; šolski dnevnik je konečna izpeljava šolskega in učnega reda. — Šolski dnevnik je učeniku vodilo in kažipot pri njegovem delovanji, ki ga obvaruje oniahljivosti; učitelj se na podlagi svojega dnevnika lahko prepriča, koliko je ta, koliko je druga metoda vredua, in kar za dobro spozna, tega se stanovitno derži. Ako ima učitelj prevdarek svojega delovanja za celo leto napravljen, bo vedel tudi čas dobro obračati, po posameznih oddelkih se ne bo predolgo mudil, niti nepremišljeno naprej hitel; veselo napredovanje učencev ihu bode v zabvalo iu v plačilo njegove skerbljivosti. Spisovanje dnevnika donaša tudi učencem mnogo koristi, čim bolj skerben in vesten je učitelj, čim skcrbnejše se pripravlja za šolski nauk, tem previdnejši in razumnejši bo ravnal z učenci. V taki šoli učenci ne dobivajo preveč ali pretežkih nalog, dnevnik stavi učitelju pravo mero, in mu kaže tudi pot, katere se ima deržati, da ne tirja od svojih učencev ne preveč ne premalo. Ako se prepriča učenik, da otroci ne znajo nalog izdelovati, niti ne vedo, kako bi se iz glave učili, jim to učitelj djansko pokaže. Iz vsega tega se spozna, da je dnevnik, vestno in pridno spisovan, učitelju pedagogična vest, ki ga oporainja in spodbuja, pa tudi opravičuje in tolaži. Pri podučevanji ima včasih učitelj kakošno srečno misel, odgovor učencev ga napelje na nekaj, kar sam ni mislil, to naj se zapiše; srečni trenutki niso vsaki čas; kar je pa zapisanega, lahko se v spomin nazaj pokliče. Ako ve učitelj pri ponavljanji ubrati ravno tiste strune, t. j. ako se poslužuje pri ponavljanji, tistih podob, tistih prilik, tistega primerjevanja, kakor pri podučevanji, nauk otroku nekoliko bolj živo v spominu ostane. Kar je enkrat bilo povedano se ne zgubi; vse se dobro ohrani in v svojem času porabi; in to daje terdno podlago za stavbo. In to stori dnevnik natančno speljan. Beseda nnapredek" je res kaj izverstna in jako pomenljiva, ako si jo je sedanja šola zapisala na svojo zastavo; a kdor hoče napredovati , mora začeti sam pri sebi, v svoji šoli, pri svojih učencib. Spoznavaj samega sebe, to je bil zlati izrek modrega Sokrata, in to velja za vse čase vsakemu, tem več pa tudi učitelju, ki podučuje bitja, ki so namenjena za večno življenje. Kaj porečemo tedaj onemu, ki pravi, kedar šolo končam, potem se dalje za njo ne zmenim? Nič drugega, kakor to, da je najemnik in na ure podučuje! Taki učitelj gotovo ne čuti potrebe, da bi spisoval dnevnik; bog ti ga vedi, ali ima o tem kaj pojma? Isto tako bomo odgovorili učitelju, ako ga slišimo tožiti, da njegovi učenci naloge ali ne radi ali le napačno izdeljujejo! Sprašaj samega sebe, ali ne zahtevaš preveč ali znabiti nemogoče in nepotrebno, ali pripravljaš in učence napeljuješ v to, da radi bero in spisujejo? Ako še nisi tega storil, zapomni si to v dnevniku in prevdari, kako boš popravil, kar si pregrešil, kako perhitel, kar si zamudil? Kaj bi odgovorili učitelju, kteri pravi: BSvojo dolžnost v šoli opravljam, da ni mogoče boljše; ako mi delo ne gre po volji, kaj morem jaz za to". Takemu bi svetovali: BSpisuj dnevnik le eno leto, in prepričal se bodeš, kako velika je tvoja dolžnost in odgovornost, pa kako majhina tvoja zmožnost. človek dostikrat spozna, kako bi to ali uno boljše bilo, a ni mogoče, vsa kriva pota poravnati, vse hribe znižati in doline napolniti. (Dalje prih.)