Dopisi. Iz Maribora. (Baron Goedel —odliko7anja.) Bilo je 1. 1872 sred jeseni, ko ima kmet dela na cente, da je vojni minister naenkrat 400 mož reservistov doma6ega naaega slavnega regimenta aklicati ukazal, da gredo daleč na Primorsko, tamošnjih aalin 6avat t. j. naprav, kder se iz morske vode sol dela. Nevolja bila je med našimi kmeti ob6na. Za blagor Slovencev vaelej nneti naš d«Łelni poalanec g. dr. Radaj je sklical župane 7 g. Goetzovo dvorano ter jim predložil prošnjo do uiiniaterstva, naj bi se naaim kmctom in jibovim siuom tokrat prizanesio in nepovoljni ukaz preklical. Župani 80 ae ve srca radi podpisali. Sedaj je pa previdni dr. Radaj premišljeval, kdo in kde bi se naael tak gospod, ki bi proanjo pri mini8trib tako podpiral, da bi kaj zdalo, da nebi, kakor se rado zgodi, vržena bila v papirui koš. Premisljeval je simotamo, naposled mu pride na misel g. baron Goedel. On je naa rojak, ai misli, on je veljaven goapod, on ima srce za nas in mo6 pomagati; do njega se ho6em obrnoti. Sklenjeno, storjeno! G. dr. Radaj odpošlje od županov podpiaano proanjo slavnemu ministerstvu, goapodu baronu Goedelu pa napiše pismo, v katerem ga milo poprosi, naj ae usmili in potegnc za svoje slovenske rojake. Ko je g. baron pismo prejel, si ni ni6 dolgo premialjeval, ampak je hitio tekel k vojnemu ministru in dosegel, da je ta uže odposlani ukaz preklical — 400 slovenskih vojakov, krepkih delavce^ in podporniko^ starsev, oskrbniko7 rodbin ostalo je doma! Ta blagi čin priporočuje našim slovenskim kmetskim volilcem kandidata barona Goedela tako, da ni treba besedice dostaviti. Boljšega kandidata ne najderao. Njcga bo6emo izvoliti dne 2. julija za avojega poslanca! — Svitli cesar so za zasluge ob priliki bosenske vojske podelili odlikovanja večim osebam, ki zanimajo tudi bralce nSlov. Gospodarja". Mariborski okrajni glavar g. J. Seeder je prejcl vitežki križec Franc-Jožefovega reda, g. dr. Albert Leonhard 7 Mariboru zlato svetinjo a krono, g. dr. Mali in dr. Rak 7 Mariboru, Jožefina Žerja7 v Celovcu zlato Hvetinjo, g. Linzier 7 Brežicau in zdravnik g. Medi6 7 Se^nici srebrno 87etinjo s krono, potem najvišje ceaarsko priznanje mesto Maribor in Slov. Bistrica. gospa Eatarina Pabnerjeva in gospa Ida Reiserjeva, baron Vay 7 Eonjicab, zdravnik g08p. Urbaček 7 Mariboru, grajš6ak Sevniaki in celjaki okrajni glavar g. Haaa. Iz gornje-radgonskega okraja. (Volitve) Postovani 7 urednik! Želji Va8i,.naznaniti Vam, kako je kaj 7 naaem okraju zastran vnlitve v državnl zbor, rad U8trežem sledečimi vrsticami. Dozdaj še je v tej reči celo malo gihanja opaziti in bižčas bodo takrat 7olitve brez vse burke tekle. Lastna skusnja nas je naučila pameti. Zato zdaj že sprevidimo, kako velik je razlo6ek med pravimi prijatelji kmetiakega stana in med lažljivimi preroki. Med prave prijatelje slovenskih kmetov stejemo pa tebe ljubi nGospodar". Eolikokrat aem na lastna uba sliaal praviti: ,,od onega časa, odkar scm na ,,Gosp." naro6en, že vselej komaj čakam, da ga iz pošte dobim in po pravici zvem, kaj se na avctu novega godi, ter da 8e iz njega naučim to ali ono reč, koja bo mi na hasek in potiebo". Take besede se med našim vrlini kmetiškim Ijudstvom pogostem čnjejo. Zato pa se tudi slobodno re6e, da bodo se naši glede 7olitve tako ravnali, kako jib nGospodar" poducuje, in držali bodo ae tudi za naprej svojega dozdajnega državnega poslanca goap. Hermana, kajti dobro vejo, 6e bi po takem šlo, kako g. Herman želijo, bi se s casom dače zopet tako znižale, kakor bilo je pred kakimi tridesetimi leti. Pa tudi to prav dobro vemo, da 8e kaj takega ne more obrnočki zgoditi, ker se strašausko veliki dolgi, v ktere so liberalci cesarstvo zakopali, ne bodo mogli v ednem letu zdatno znižati, 6e tudi enkrat obveljajo predlogi onih poslancev, kteri so bili 8 g. Hcrmanom vied dozdaj vedno 7 manjini. Ce bodo se totokrat zbrali po 7ečini taki poslanci, ki so 8 Hermanom enakib misli, tedaj smo si 7esti, da se bar novi dolgovi ne bodo delali. Zato, ker to vse dobro vemo in zoamo, bodemo dne 2. julija zložno a LJDtomerčaui glasovali za onega moža, kterega nam narodnjaki v Gospodarju priporo6ujejo, namreč za gospoda Mihala Hermana. Rea je ae v našem okraju par krtov, ki rovajo in rovajo, ali zapstonj se napiujajo. Pokojni Špirk bil je prekanjen mož, ali zavoljo zagrizeuosti proti vaemn, kar je slovenskega, nije nič opravil, kam manje pa še bodo opravili drugi naši ubogi nemčurčeki, ki vsi vkup nemajo toliko v glavi, ko je on imel 7 peti. Na koncu še Vam naznanim, da je orebovski npanernferajn", kakor se pri nas pravi, že celo ntotau; kajti razumnejai med onimi, ki 80 bili poprej tudi za njega zaazeti, so sprevideli sleparijo, zato necejo nič vcč o njem čnti, a gosp. vitez Hempl, ki ga je najbolj podpiral, nadajoč se, da bo orebovski ,,babji dobtar" odiičnetnu narodnjaku, vrlemu g. Kukovcu tla podmolil ali nogo spodbil in njega 7 deželni zbor spravil, mu je tadi že davno hrbet obrnil, in kakor se 6uje je g. Hcmpeljnu zdaj že prav žal, da se je med pleve mešal. In tako je tudi ae pri nekterih drugih. Nemam nič proti temn, ampak odkritosrčno rečem prav dobro bi bilo, 6e bi imeli kmetiški ljudje na vcčih krajih svoja poaebna društva, v katerih bi se pngovarjali o raznib rečeb, ki bi njim na hasek biti zamogle; ali prvo in najpoglavitnejše pri tem je; imeti poatenega pametnega moža za voditelja, ne pa kake gole sebičnjake brez 7ere in domoljubja, ki se komaj živi kajhc branijo. Ali o fem drngokrat ve6! !z Sil pri Slov. Gradcu. Preteceni mesenc nam je tukaj nemila smrt pobrala jako pridnega posestnika, še le 291etnega g. Matijo Rudelna. Bil je niiruljuben sosed, zvest prijatelj, posebno pa blagodušen dobrotnik ubogim in pomo6nik sosedom, če je kteri zašel v kako potrebo. Ranjki je bil tudi vrl Slovenec in vereu 8in sv. matere katoliake Cerkve. Prijatelji ga bodemo težko pogresali, poeebno pa zapuščena njegova bolena žena in dva 86 drobna otroči6a. Bodi mu zemljica lehka! V Kotlab pri Pliberku na bližnjem Eoroakem se je «in Tomaž Pov.šer (Gradisnik) na svojega očeta z odprtiui uožein postavil ter mu zavdal mnogo ran. Sprla sta se zarad tega, ker je stari in varcenju privajeni očo siuu očital zapravljivost. Sko- raj ves les iz lepege gozda je sin posekati dal in prodati. Sploh pa tudi pri nas gozde bodo posekavajo, a za pogozdenje 86 le malo kaj stori. To ntegne imeti za nase potemce še jako žalostnih nasledkov! Iz Apač na Koroškem. (Nedopo^edlji^a žalost) tare nas koroake Slovence. Naii uČitelji hočejo V8e 7 nemce premesiti in prestrojiti. Sklenili 80 7so mladino ponemciti. Čadno zares, močno čuduo pa je, da pri nas nobeden zastopen mož pri tolikib nezgodah niti besedice ne zine. Nib6e ne premialjuje, kolika škoda, da ne rečem kri^ica, se nam godi. Nameato da bi se kaj koristnega naucili, se nemščina 7 glave vbija, da potem, ko otrok 8 let 7 aolo bodi, ničesar ne zna druga, kakor nekaj pokvarjenib nemakib beaed brbljati. Otroka 8 tako nemščino in tako slabimi drugimi vednostmi ne morejo starši nikamor 7 službo dati. Ali po tem takem ne kaže bolje otroke doma pridržati, da ae delati vadijo in staršem pomagajo, ki jih včasih kr^avo potrebujejo? Vendar 87etovati tega staršem tudi ne morem, ker so bitro kaznovani, ce otrok eno ali dve uri zamudi. Človek res ne ve, kaj bi atoril. Pa menda res ne bo drugače, kakor da bodemo Eorošci 7si morali nemci biti. Saj nimamo nobenega domačega sloveuskega lista, podobnega sNovicam" ali nSlov. Gospodarju". To pogreaamo posebno sedaj ob 7olit7ah. Premalo se poznamo tukajšnji Slo^enci, ne moremo se porazumiti, nikder združiti in zjediniti in zato 78ikdar propademo, kar je največja napaka za nas! Anton Boži6. Iz Ptuja. (Volitve.) Približa^ajo 8e zopet volitve za državni zbor in 8 tem nastane za nas zadača: izbrati si take može, do kterih imamo popolno zaupanje, da bodo se poganjali za to, da ae najpoprej po mogočnosti popravijo one hude nadloge, v ktere so naa spravili nesre6ni preroki židovskega liberalstva. Trdno so nam dozdeva, da začinja zdaj tndi za uboge Siovence izhajati solnce 7e8elejae bodočno8ti. Eajti dozdajnega, Slo^anom 807ražnega, be6kega gospodarenja so se že skoro po78od do grla nasitili. Skoro povsod so že prišli do prepričanja, da ono liberalno hnjskanje proti krš6anskoj veri ni6 ne pomaga, ne državi ne narodom, ter da je za obstanek cesarstva neobhodno potrebno vsem narodom ne samo pripoznati, marveč istinski oživotvoriti jednake pravice, lotiti in držati se onega pravca in pota, kojega so priporočevali slavjanski državni poalanci, med njimi tudi naaa štajeraka, slovenaka, gg. Herman in Vošnjak. In zatorej ker 86 je sedajni minister notrajnih opravil grof Taaffe O87edo6il, da so zahte^anja slo^anakih poslancev opravičena in državi 7 ničem ne najmanje proti^na, pra7 zatorej prepo^edal je uradnikom vtikati ae v volitve. Tedaj se našim 7olilnim rnožem ne bode trebalo bojati nikake zamere pri tej ali unej nradniji, 6e bodo glasovali za one izvretnjake, katere je shod narodnjakov, dne 29. maja 7 Manborn, za volitev priporočiti za dobrospoznal inaicer : v volilnemokraju mariborskokonjiško-slovenjo- gradakem- mabrenberškem zaavojemu narodn vedno zvestega sina, visokorodnega gospoda baroua H. Ladialava Goedel-a; 7 volilnem okraju ptujsko-ljutomersko-rogačkem: za, nam že od nekdaj pravi6nega, mnogo akuaenega goap. Mib ala Hermana; 7 volilnem okraju celjako-brežkem: za neustrašljivega, bistroumnega govornika gospoda dr. Jožefa Voanjaka. Po tem takem tedaj takrat ne bode nas stalo poaebnega truda, zmagati z nam priporočenimi zaBtopniki; zlasti pri nas v volilnem okraja Ljutomer8ko-ptuj8ko-roga6kem še bar dozdaj nikdo 0 tem ni mislil goapodu Herraanu naproti stopiti, in sicer ne samo zavolj tega, ker je grozdje prekiselo, ampak tudi za to, ker je tadi našim protivnikom prav dobro znano, da je naa g. poslanec tako imenitna delavna mo6, da mu težko gde para najti. Aii itak ne bilo bi prav 7 nemar se spustiti in držati križoma rok. Kajti čem več glaso7 dobi izbrani poslanec, tem bolje se uvažavajo njegove besede. Eo se je meseca oktobra 1873. prvokrat volilo za državni zbor, nijeden poslanec 7 celeni Stajeru ni tako sijajno zmagal ko g. Herman. Od 354 glasov dobil je 282. Čvrsto se nadamo, da bode takrat še vae boljše teklo. Edor je pazlji^o čital g. Hermanove govore, ta se moral osvedočiti, koliko si je naš gosp. poslanec prizadeval, kmetiškema stauu odlebčiti težka bremena; koja ga tiščije, in spiaviti mu vae pravice, kakih tisti vredni so, kteri njiva in gorice v potu obdelavajo. Ali na žalost bilo je 1. 1873 premalo takib izvoljenib, ki bi bili 8 gosp. Hermauom cnakib inisli. Liberalci imeli ao večino in ao aklepali vse kaj in kako se njim poljubilo. Najvcč baska od liberalnih posta? imajo židovje in drngi oderuhi. Nadamo se, da zadobijo takrat ve6ino oni poslanci, ki so z naaimi enakih misli. Ce se to posreči, potem bodo one težke rane, koje bo nani liberalubi zavdali, s časom celiti počelc. Bog daj! Iz Solčave. Pri nas je pozna vigred, ker prebivamo po visokib planinah. Jarino smo do 1. juuija še le po 7ečjem dosejali. Slabo 7reme iu sneg nas je dolgo zaviral. Cvetejo le črešnje, drugo je deloma prepozni, deloma prezgodnji aneg uni6il. Snega je ae sedaj videti veliko in blizu naaih njiv. Tudi nas pozdravljajo pogosti snegovi plazi iz visoke Ojstrice in Riuke in se vijejo črez skaline, da se okolica trese in buči, kakor da bi potres bil. Ljubega Boga prav milo prosimo, naj nam da toplih dni, poletoih in jesenskih, da nam bode priraatlo in dozorelo, cesar nam treba! E. V. kmet. Iz Dramelj. Pozno, skoraj prepozno prosimo nSlo7. GoBp." za objavljenje sledečih vrstic. Dne 28. aprila t. 1. dobili smo Drameljčani novega župnika 6. g. Janeza Einaiedlerja in smo jib v velikern atevilu, čeravno je budo deževalo, piičakali. Č. g. provizor so se jina nasproti peljali do št. Jurijske železniake postaje. Na meji Drameljske fare so stali 4 maji z napisi, jednako na 4 drugih mestih noter do farovža. Med zvonenjem zvonov in grmenjem možnarjev so obbajali svoj vhod najprej v farno cerkev, kder so izpred 7elikega altarja farane prijazno nagovorili in zabvalili se za prelepi Bprejem. V nedeljo 4. maja potem bila je slovesna inštalacija, katero bo opravljali 6. g. dekan Šmarijski, pridigo pa so prevzeli mnogoletni prijatelj novega župnika, pre6. g. opat celjski. Po 87. opravilu bil je 7elik obed 7 farovžu, kder se je veselo spominjalo 7 živahnih napitnicah dubo7skib in svetnih prednikov pa tudi navzočib gostov in Dranieljskih faranov. Hvala Boga za vee, hvala vsem, ki so pripomagali. Iz Dravinjske doline. (Svečanost.) Dne 5. junija t. 1. zbrala se je nenavadna množica Makolskib farmanov, šolarjev in solaric in 19 duhovnikov 7 cerkvi in v farovžu. Obhajala se je namreč tajna svečanost — Abrabamov god! Slavnozuani, prečastiti in veleučeni goapod Makolski župnik, Ant. Hajsek, doživeli so 50. leto svojega življenja. Minulega leta 25. leto svojega mešniatva in letos 50. bvoj imendan. Cerkvena svečanost obhajala ae je sloveano. Velezaslužni g. nado6itelj prepeval je izvrstno s šolskoj mladinoj mešne peami — vzlasti pa pesem — zloženo 7 to 87ecanost Abrahamovega goda. Zadržek te pesmi izvabil je preč. dubova6iui in pri6ujo6emu ljndstvu 7 cerkvi solze veselja. Eot krona te svečanosti bil je kratki nagovor zgovornega g. župnika A. H. na šolsko mladino! Iz Abrabamovega življenja priporočili so mladiui: veio in pokorščino. Iz lastnega življenja povedali 80 pripomočke k dolgemu življenju : zmeruost, miruljubnost, brezmadežuo ži7ljcnjepo 8v. kat. veri in naukib aolskib in cerkvenih 8plob, pošteno in pravično življenje! Sledilo je poteni v farovžu čestitauje od vseh strauij. Najbolj priarčna čestitka bila je od šolske mladine, ktero je preduaaala pridna šolarica N. prav ginljivo. Pri akupnem obedu razvcaelila je pričajo6e goste prvi6: od znanega pre6. g. Virka, cerkvenega in naroduega peanika, 7 to sve6anost zložena peaem, ktero 80 sami glasoviti pesnik prednaaali. Drugič: veliko živabnost in smeha narejal je med obedom a avojimi izvrstnimi ter šegavnimi napitnicami 6. g. J. S., župnik v St. In slednjič pride 6as odhoda. Vaak se je le s teni poslovil od pre6. g. Makolakega župnika, kot 50ietnega godovnjaka: naj Bog obrani 7 pribodnji6 bolj zdra^ega in krepkega v čaat 8v. kat. Cerkvi, 7 močno podporo Slovencem; Bog Vam daj doživeti visoko starost in tudi 501etnico svojega dušnega pastiistva!