VPRAŠANJE IZVIRA PREDALČNE STENE "Peter Petru. Vrsta vprašanj, povezanih s še danes živimi šegami in tajanji, kaiterih zametke moremo retrogradno slediti celo v prazgodovinsko dav- nino, me je cesto napeljala k pogovorom z dr. B. Orlom. Predvsem so bila zame zanimiva vprašanja, katerih razlaga terja nadrobnejše poznavanje komparativnega gradiva mlajših obdobij. Gotovo najbolj zanimiv pro- blem med našimi starožitnostmi so žare v obliki hiš vezane skoraj iz- ključno na Dolenjsko in Posavje. Zanimanje za te predmete je v etno- grafskem smislu mikavno predvsem zategadelj, ker nam dajejo širši pogled v podobo preprostih stavb in nakazujejo vrsto doslej nerešenih vprašanj kontinuitete. Kot predmeti sakralnega značaja prevzemajo žare običajno ne le posamezne elemenie arhitektonske dekoracije, temveč celotne oblike sta\«b, da bi se reprezentativni ali sveti učinek prenesel tudi na samo žaro. Podobno hotenje srečujemo v istodobnih rimskih osuarijili Galije in Dalmacije (glej kamnito pepelnico iz Kopra, T. XIII/3), kasneje pa pri krščanskih relikviarijih in drugih liiurgičnih predmetih v podobi cerkva, kapelic itd. Ker posnemajo naše žare, kot bomo kasneje nakazali, pre- proste lesene stavbe, se nam zdi v tej zvezi pomembna razlaga F. AI- theima,^ da pomeni v staroiranskih izročilih baitylos hišo boga;^ torej verjetno — glede na časovno odmaknjenost omenjenega izročila — prav tako leseno stavbo. Tako interpretacijo krepi tudi dejstvo, da srečujemo v Heladi med najstarejšimi templji skoraj izključno lesene stavbe. V Olimpiji je videl še Pausanias v 2. stol. po n. št. lesene stebre na He- raionu. Pri iskanju porekla tega tipa stavb nam je v veliko oporo slikani okras na žari. Spričo ponavljajočega se ornamentalnega motiva lahko sklepamo, da skuša posnemati določene arhitektonske člene takra/tnih stavb. Okrogla oblika žar je sicer lahko v zvezi s samim talnim načrtom stavb, vendar je lahko pogojena s tehničnim napredkom lončarstva, ki je ravno na prehodu iz prazgodovine v antiko prešlo od prostoročnega oblikovanja posod k izdelavi keramike z lončarskim vretenom. V zvezi s tem je presenetljivo, da med skoraj 80 doslej znanimi primerki žar ne 1 F. A 11 h e i m , Die Krise der alter Welt, Berlin 1945, 48. ^ V jezikovne drobnosti, ki terjajo podrobno poznanje filoloških metod, nisem zahajal. Na izraz »predalčna stena« me je ljubeznivo opozoril konservator Ivan Sedej. 277 Peter Petru srečamo nobenega s pravokotnim ali kvadratnim tlorisom. Nemogoče je namreč ob splošnem civilizatoričnem napredku antike, ki gradi striktno — razen izjem pri sakralnih objektih, navezanih na kulte avtoh- tonega prebivalstva — pravokotne stavbe, domnevati da bi lončar ne bil mogel seči po takem vzorcu. Ozadje izključno okrogli obliki žar je torej verjetno tehnični napredek lončarstva, še boljša pa je razlaga, da mo- remo iskati v okroglem tlorisu stavb hoteno poudarjanje form, ki so bile avtohtonemu prebivalstvu blizu. Opraviti imamo torej z nekim remi- niscejitnim pojavom. Žal doslej na tem ozemlju nismo izkopali temeljev okroglih stavb, razen obeh kupola^stih grobnic v Ribnici pri Mokricah in Mrzlavi vasi pri Brežicah.^ Obe grobnici kupolaste oblike sta sicer edini, ki posnemata v halštatu na tem območju izključne pokope v gomilah in potrjujeta reminiscentne podlage funerarnih običajev prejšnjih obdo- bij tudi v rimskem času. Okrogel tip stavbe, in sicer sakralne, nam da- jejo sosednje panonske in noriške arheološke postojanke. Pri tem je predvsem zanimivo okroglo verjetno keltsko svetišče — monopteros — v Aquincumu; prav tako okroglo pa je leseno keltsko svetišče v Noreji (T. XIII/1) na Koroškem.* Enako pripada keltskemu prebivalstvu del na- selja s štirimi, funkcionalno neodrejenemi, stavbami okroglega tlorisa od- krit pred leti v Halimbi (si. 1). Okoliščina, da pripadajo vsi primerki okro- glih stavb naše bližnje okolice predrimskemu domorodnemu prebivalstvu, se zdi v tem pogledu zelo pomembna. Gotovo lahko navežemo ta običaj, še posebej ker srečujemo žare v obliki hiš skoraj izključno na ozemlju antičnega municipija Neoiodunum, etnično na avtohtono prebivalstvo te pokrajine. Iz antičnih virov vemo, da so naseljevali to območje tik pred prihodom Rimljanov ostanki ilirskega življa in predvsem keltski La- tobici. Pri okrogli izročeni obliki svetišča so vztrajali tudi Rimljani, ko- likor je bil kult navezan na dediščino prejšnjih dob. Zato slovi kot eden najstarejših okrogli Yestin tempelj na rimskem forumu. Prazgodovinsko leseno stavbo na italskih tleh, z verjetnim sakralnim značajem, nam kaže tudi upodobitev na situli Certosa. Da gre pri okroglih stavbah s šotorasto streho za tip poslopja, ki je bilo v prazgodovini razširjeno v Podonavju, potrjuje prikaz markoman- ske dežele in njih naselij na stebru Marka Avrelija v Rimu (T. X111/2). Zelo visoke stavbe, s členitvijo z vodoravnimi bruni in navpičnimi nosilnimi lesenimi oporniki srečujemo že v mlajši kameni dobi (T. XI1I/5). Preko so- rodnih vučedolskih stavb lahko sledimo razvoja v pravokotne koliščar- ske stavbe, kot jih poznamo v Sloveniji z mostiščarskih naselbin na ljubljanskem barju. Tlorisi doslej znanih poslopij mlajših prazgodovin- ' Arheološki pregled 1, 1959, sub voce; Varstvo spomenikov 8, 1960/61, 281. * W. Schmid, Das Eindringen der römischen Kultur in Noricum. Das Joanneum 6, 1943, 21; G. Török, Rómaikori fahâzak nyomai Halimbdn, Folia archaeologica 13, 1961, 64 ss. ^ F. Schiette, Die ältesten Haus- und Siedlungsformen des Menschen, Ethnographisch-archäologische Forschungen 5, 1958. 278 Vprašanje izvira predalčne stene SI. 1. Halimba, načrt odkopanega predela latenskega naselja (po Töröku) skih obdobij na Slovenskem se glede na konstrukcije ne razločujejo bi- stveno od gornjih. Verjetno so osnovni tip halštatskega in kasneje laten- skega stanovanjskega poslopja enako grajene lesene stavbe in na te- meljih iz »suhega zidu« s pokončnimi oporniki, prepletenimi s protjem, zadelanim z ilovico." Praviloma je notranjost hiš razdeljena nesime- trično — podobno kot stavbe prejšnjih prazgodovinskih obdobij; pri tem je bil ma*njši prostor predsoba. V antiki so lesene stavbe znane na * W. Schmid, Vače, predzgodovinska naselbina, GMDS 20, 1939, 98. 279 Peter Petru tem območju predvsem po zaslugi raziskovanj pri delih na avtomobilski cesti.' Po tipološki razvrstitvi sodijo antične preproste stavbe v skupino stavb, zrastlih iz prazgodovinskih tradicij. Tloris hiše je soroden pra- zgodovinskemu: poleg večje pravokotne sobe je ohranjeno še preddverje. Za strešno konstrukcijo in kritino danes ni materialnih dokazov, razen pri stavbi iz Družinske vasi. Glede na pravokotni tloris stavbe pa je bila gotovo dvokapna in krita z imbreksi, skodlami ali slamo. SI. 2. DrnoDO. žara d obliki hiše z nakazano predalčno steno. — SI. 3. Jezero pri Trebnjem, žara o obliki hiše z nakazanimi pletenimi lesenimi stenami Enako nam že sam motiv slikanega okrasa (si. 2 in 3) na teh žarah vsiljuje vprašanje glede gradbene konstrukcije stavb, ki jih posnema, in nam tako znova omogoča nakazati problem kontinuitete. Gornji razvoj skozi prazgodovinska obdobja izpopolnjujejo mimo arheoloških doka- zov predvsem pisana izročila zgodnjega srednjega veka. Pesmi o Nibe- lungih opevajo prebivališče vdove Krimhilde kot: »Geziember man ir sloz (Schloss = grad) / mit und Dil michel, rieh unde groz.« Da je bilo poslopje leseno, govori konec pesmi, po katerem zgori kraljevska dvo- ' P. Petru, Podoba antičnega podeželja na Dolenjskem in v spodnjem Posavju v luči najdb na avtomobilski cesti. Dolenjski zbornik 1, 1961, 193 ss. 280 XIII SI. 1. Noreja, okroglo leseno keltsko svetišče (po Sclimidu). — SI. 2. Segment stebra Marka Avrela s prikazom markomanskih okroglih staob. — SI. 3. Kopr- sko, kamnita pepelnica z nakazano pleteno steno. SI. 4. Ulaka pri Ložu, pozno- lalenski obesek (foto NMLj), SI. 5. Bučač. rekonstrukcija zgodnjeolitske staobe (po KozloDskem) Vprašanje izvira predalčne stene rana do tal. Vrsta zgodnjesrednjeveških kamnitih zgradb srednje in severne Evrope kaže tudi v konstrukcijskih nadrobnostih posnemanje čiste in oblikovno bogatejše lesene arhitekture, ki dokazuje istočasni obstoj lesenih gradbenih spomenikov ob kamnitih. Čeprav se zdi, kot je dejal A. Haupt,* pri presoji lesenega stavbarstva na tem prostoru, da se v času od 15. do 17. stoletja vpeljujejo nove oblike, profili in konstruk- cije, vidimo, daio to starodavna izročila. Čas, ki ga pojmujejo kot nem- ško renesanso, kaže v lesenem stavbarstvu oblikovni svet, katerega izvir SI. 4. Primeri lesenih konstrukcij iz konca srednjega veka in iz začetka novega veka (po Hauptu) je nerazložljiv iz sloke in tanke gotske konstrukcije. Torej ni mogla gotska arhitektura vplivati nanj, in nima z njo nič skupnega. Ta tradi- cija .se je ohranila v stavbarstvu še do danes, saj je severnonemška nižina posejana s stavbami tega tipa (T. XIV/1); enako pogosta so poslopja tega načina zidave tudi pri nas (T. XIV/2). Vendar se zasnova srednjeveških slovenskih stavb konstrukcijsko loči od naših pri poslopjih, grajenih iz navpično ali vodoravno položenih brun, medtem ko sledijo stavbe, na- rejene iz razmaknjenih pokončno stoječih kolov, prepletenih s protjem ali vejevjem, starejše oblike stanovanjskih poslopij." Pretesno drug ob drugem postavljeni koli zadnje skupine stavb, znanih iz Gniezna, San- toka. Poznanja, Dobczvna itd., izklučujejo gradnjo v načinu predalčne stene. Prva skupina stavb ima svojo prazgodovinsko podobo ohranjeno na stebru Marka Avrelija (T. XIII/2). Pomembna je ugotovitev C. Schu- 8 A. H a u p t, Die Baukunst der Germanen, Berlin 1924, 304. ' J. Korošec, Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega srednjega veka, Ljubljana 1953, 145—150. 281 Peter Petru chardta/" da je bilo prvotno arkonsko svetišče Svantovita (verjetno uničeno leta 1136, ko so Danci pod Erikom prvič porušili Arkono) — leseno. Po rekonstrukciji Dincesa so bile stene arkonskega svetišča izdelane iz pokonci stoječih brun.*^ Glede na opis Svantovitovega sve- tišča, ki nam ga podaja Saxo Grammaticus, vemo, da je bilo svetišče bogato okrašeno in da so bili posamezni stavbeni členi rezbarsko ob- delani. Zato bi mogli domnevati, da je bil mogoč vpliv na srednjeveško nemško leseno arhitekturo' (si. 4) z vzhoda. Pri tem mislimo na soTodne okrasne motive, med katerimi omenjajo dekoriranje stavbnih elementov v pleteninasti ornamentiki, upodobljeni na lesenem brunu, odkritem v gomili v Zuraneh pri Bmu.^^ Slikan okras, ki ga srečujemo le na nekaterih žarah, se loči, kolikor posplošimo motiv, na tri vrste. Primitivno stavbno konstrukcijo nam po- daja žara iz Jezera pri Trebnjem (si. 3). Po zapisniku S. Gabrovca v inv. knjigi NMLj so našli žaro na njivi M. Hrastarja, Jezero 16, tik ob iti- nerski cesti v žganem grobu, obdanem s skrilastimi ploščami. Conalni okras v višini odprtine — »vrat« — je zgoraj in spodaj omejen z debe- lejšo temno rdečo progo. Skoraj enakomerno si nato slede navpične črte, ki delijo celotni pas v 13 pravOkotnikov. Levo od »vrat« so v treh kva- dratih naslikani diagonalni križi, kot jih srečujemo Se danes pri predalč- nih stenah (T. XIV/l-2). V naslednjem pravokotniku je kar troje takih križev, nato so vsi drugi okrašeni s številnimi usločenimi črtami, ki jih je slikar vlekel z leve na desno — to sledi iz debeline samih potez s čo- pičem, ki se izklinjajo proti levi V kvadratu desno od »vrat« so nasli- kana ta znamenja v nasprotnem redu. Viseče in navzgor usločene črte v obeh kvadratih desno od odprtine dajejo sami po sebi videz neke pletene stene. Ta vtis krepi tudi dejstvo, da se ornament kaže na pretežnem delu žare. Kvadrati, izpolnjeni z diagonalnim križem, zavzemajo četrtino okrasa in se sama vsiljuje rešitev o prednji steni, grajeni v predalčni steni, medtem ko bi bile druge stene grajene iz pokončnih kolov, pre- pletenih s protjem Večinoma je na drugih poslikanih žarah podan okras diagonalno prekrižanih črt, razen pri žari iz Drnovega inv. št. NMLj 740 (si. 2), pri tej so med navpičnimi črtami trikotni okrasi. Gotovo imamo tudi v tem primeru opraviti s posnemanjem predalčne stene, podobne T. XIV/1. Še zanimivejši je pri tej žari zaključek. Pri prvi objavi ima C. Deschmann^^ na vrhu še upodobljenega petelina, ki je sedaj verjetno založen v depoju NMLj. Običaj postavljanja petelinov na vrhu streh kaže na kontinuum v " C. Schuchardt, Arkona, Rethra und Vineta, Berlin 1929; cit. po J. Korošec. *• J. Korošec, 1. c. J. Poulik, Archeologicke roshledy 1949, 19. " C. Deschmann, Die neuesten römischen Funde von Dernovo (Ne- viodunum) in Unterkrain, Mitteilungen der Zentralkommission 12, 1886, 17 ss; P. R e i n c k e , Zeitschrift für Ethnographie 32, 1900, 597. 282 Vprašanje izvira predalčne stene današnji čas/* Navzven zavihani zaključek v katerem je tičal petelin, je že sam po sebi zanimiv pri naših analizah. Vse druge žare se končujejo namreč v koničen vrh, ki je pri nekaterih (sl. 3) razčlenjen s slikanim okrasom v enega ali več pasov pravokotnikov. Zasnova okrasa ponazarja verjetno kritino streh s skodlami ali imbreksi, medtem pa skuša zaklju- ček pri žari na sl. 2 ponazoriti slamnato streho okrogle stavbe, ki je pri vrhu uvita. Etnografija pozna vrsto primerov tipov obeh konstrukcij- sko različnih načinov gradnje streh iz raznih dežel. Ni moj namen po- Sl. 5. Uji, grobnica z mestnega pokopališča (skica po Fuhrmannu). — Sl. 6. Uji. kamnit nagrobnik (skica po Fuhrmannu) segati nadrobneje na to področje, rad bi le navedel primere streh pri- mitivnih stavb, ki so konstrukcijsko in v izpeljavi detajlov enake za- ključkom na naših žarah. Primere enako oblikovanih afriških streh, pri domorodnemu prebivalstvu, kot jo ima žara na sl. 3 objavlja L. Frobenius v Kulturgeschichte Afrikas na str. 225 in na T. 142. Pri vrhu lijakasto oblikovane in uvite zaključne strehe srečujemo le posamič. Izbral sem predvsem zame ilustrativen primer japonske grobnice iz mesta Uji (sl. 5), kjer je taka šotorasta streha na grobnici kvadratne osnove. Z istega kraja poznamo izumetničeno in deformirano obliko nagrobnika (sl. 6), katerega prvotna originalna podoba je bila posneta po okrogli leseni stavbi.^" Razen verjetnega posnemanja določenih konstrukcijskih sestavin po- slopij, kar potrjuje predvsem podajanje pletenih sten pri žari iz Jezera " P. Petru, Okras antičnih žar v obliki hiš. Arheološki vestnik 15—14, 1962/63 (Brodarjev zbornik), 444. " E. Fuhr m a n n , Der Grabbau, München 1923, Abb. 59. 283 Peter Petru pri Trebnjem (si. 3), moramo omeniti pri slikanem okrasu pogosto upo- dabljanje diagonalnega križa. Simbol, s katerim se še danes srečujemo v nekoliko spremenjeni obliki na angleški zastavi, je vezan v prazgodovini na keltske spomenike, predvsem kasneje na skupino nagrobnikov. Sim- bolična osnova okrasa diagonalnega križa je povezana s sončnim kul- tom. V likovni interpretaciji so prešli že sami Kelti od prvotnega upo- dabljanja ozkih priastrenih žarkov na kvadratnem polju v bolj plastično in liko\Tio popolno podobo cvetlice z večjim popkom in štirimi ozkimi listi. Kljub temu pa živijo starejše, poenostavljene oblike naprej. Pojav tega okrasa in drugih astralnih simbolov, katerih daljna pre- delana oblika je tudi sedlasta noriško-panonska voluta, sledimo lahko na osnovi izvajanj E. Esperandieua,^'' A. Schobra^' in E. Linckenhelda^* predvsem na dveh območjih. Prvo sestavljajo Vogezi — središče keli- skega plemena Mediomatrici — drugo, sekundarno območje pa je Pa- nonija in del Norika. Čeprav je trenutno nemogoče povezati noriško- panonska keltska plemena z deželo Mediomatrikov, je za naša izvajanja dragoceno predvsem dejstvo, da lahko povežemo prebivalstvo obeh pro- vinc v isto etnično skupnost. Kljub temu da so Kelti v Podonavju in vzhodnih Alpah živeli ob prejšnjem ilirskem prebivalstvu, to ni oviralo kasnejšega sorodnega razvoja obeh keltskih civilizacij v obdobju Rim- ljanov. Še bolj potrjujejo ta izvajanja nekatere neodvisno od keltske kulture nastale posebnosti materialne kulture zgodnjerimskega obdobja v odročnih pokrajinah jugovzhodnih Alp, poseljenih z Iliri. Diagonalni križ srečujemo kot poglavitni ornamentalni vzorec v sklopu predmetov z zaključeno likovno podobo med našim prazgodovin- skim gradivom šele na poznolatenskih obeskih iz Ulake (T. XII1/4). Nasta- nek samega obeska moremo pripisati Keltom, vendar ni določena njih funk- cionalna povezava s predmeti grobnega rituala. V antiki, kot vidimo, srečujemo diagonalni križ skoraj izključeno na žarah in pepelnicah.^** Spričo povezave območja razširjenosti žar v obliki hiše z naselitvenim območjem keltskih Latobikov lahko tudi izvir te zapuščine etnično na- vežemo na Kelte, čeprav pri tem ne domnevamo, da bi bili vsi upepe- ljeni mrliči, katerih ostanke so spravili v žaro, nujno Kelti, podobno kot ni nujno, da bi moral biti Kelt izdelovalec posod te oblike. E. Esperandieu, Recueil général des bas-reliefs, statues et bustes de la Gaule romaine. *^A. Schober, Die römischen Grabsteine von Noricum und Paiino- nien, Wien, 1923 (Sonderhefte des öAl). E. Linckenheld, Les steles funéraires en forme de maison chez les Mé- diomatriques et en Gaule, Publications de la faculté des lettres de l'Université de Strasbourg, fase. 58, Paris 192?; isti. Le symbolisme astral des steles fu- néraires gallo-romaines des Vosges et de l'Illyrie, Revue celtique 46, 1929, 29 ss. " W. Schmid, Das Joanneum 27. 2" Pepelnici v Emoni (sedaj lapidarli NMLj) in v Poetoviju (MMPtuj) ter nagrobniki AI J 129, 186, 216, .247, 370. 284 Vprašanje izvira predalčne stene V kasnejših arheoloških obdobjih se kaže motiv diagonalnega križa poredkoma. Med zgodnjesrednjeveškim nakitom iz Blatnice^^ srečujemo poleg diagonalnega križa v srednjem polju našivka še shematizirane človeške maske, podobno kot na omenjenem poznolatenskem obesku iz Ulake. Iskati poreklo ornamenta nakita iz Blatnice v formalno identič- nem okrasu obeska iz Ulake je spričo velike časovne odmaknjenosti tvegano in negotovo. Žare v obliki hiš so bile namenjene shranjevanju pepela sežganih mrličev in so jih ob pogrebu zakopali v zemljo. Cemu potem slikan in plastičen okras? Povezava okrasa in same oblike žar s predstavami esha- tološkega značaja je jasna. Najsi je bila posoda spravljena pod zemljo, Keltom je s številnimi simboličnimi znamenji predstavljala natanko do- ločene momente, zvezane z njihovo vero y podzemlje in način zagrob- nega življenja.Torej ni bil njih okras sam sebi namen. Razen tega, da je označeval poslednje bivališče pokojnika in njegov predstavni svet o smrti, je hkrati omogočal vsakemu, ki je kasneje,pokopaval v isti grobnici,^'^ mimo likovnega vtisa vpogled v družbeni položaj pokojnika. Skoraj iz vseh izkopavanj z zanesljivimi podatki vidimo, da so bile žare položene v dobro zavarovane, večinoma zidane grobnice. Izredna ohra- njenost posod, spravljenih v muzejih, govori za te trditve, saj so skoraj vsepovsod nepoškodovane. Ker srečujemo v rimskih nekropolah veči- noma revne grobove, kjer so navedene žare položene v navadno grobno jamo, so bili pokojniki, katerih pepel je bil spravljen v žarah v obliki hiš, če upoštevamo dejstvo, da so bile te žare odkrite večinoma v zidanih grobnicah, finančno in tudi družbeno višja plast. Celotno upravno ob- močje Neviodunuma nima likovno okrašenih kamnitih spomenikov. Celo nagrobniki so redki v primeri s celjanskinli, poetovijskimi ali emon- skimi. Zato so pokojniki, pokopani v žarah v obliki hiš, v takratnih raz- merah vodilna družbena plast antične Dolenjske in Posavja. Bela Cer- kev z grobnicama šempeterskega tipa'^'' s skromno izvedbo samo potrjuje pomanjkanje takih klesarsko zahtevnejših grobnic na tem območju. Hkrati pa nas uvaja \- svet monumentalnih grobnic, namenjenih shranje- vanju posmrtnih ostankov upepeljenih mrličev. Da imamo lahko tudi pri grobnicah tega tipa opraviti s posnemanjem hiš, potrjuje monument Secundianov v Šempetru. Pritlična zasnova kvadratne dvokapne grob- nice kaže posnemanje preproste stavbe, ki je namenjena shranjevanju žar s pepelom pokojnikov. Dostop v grobnico je z zadnje strani, to je J Korošec,!. C, 347 s shko. R. Egger, Aus der Unterwelt der Festlandkelten, Jahreshefte des österreichischen Archäologischen Instituts 55, 1943, 99 ss.; P. P e t r u , Cernunnos V Sloveniji, Situla 4, 1961, 27 ss. 2ä Poznejše pokope dokazuje poslikana grobnica v Drnovem, kjer so od- krili 11 žar; za primerjavo navajam tudi columbarije v velemestih z več sto pokopi. V. Š r i b a r , Zavarovalno izkopavanje antičnega pristanišča v Beli Cerkvi, Arheološki vestnik 9—10, 1958/59, 251 ss.; za grobnice sem'peterskega tipa govore posamezni členi arhitekture. 285 Peter Petru pri tej vrsti spomenikov običajno, vendar opozarjajo konstrukcijske in likovne posebnosti, da klesar ni obvladal ideje, ki je botrovala nastanku teh grobnic. Zato je vpliv italskih grobnic — edikul — na to zvrst spo- menikov manj verjeten. Zanimivo je vprašanje etničnega izvira naših lončenih žar v obliki hiš. Zapleten je problem predvsem zategadelj, ker v Evropi po 6. stol. pr. n. št.^' nimamo lončenih žar te oblike. Časovno so našim najbližje srednjeitalske etruščanske žare. Rimljani nadaljujejo etruščansko tra- dicijo zgolj formalno, zakaj v umetnostnem pogledu bogato okrašene rimske marmorne edikule in stebriščni spomeniki daleč prekašajo prejš- nje skromne vzore. Mimo tega italskih oblik ne moremo šteti za po- snetke hiš, temveč za grobne kapelice, nastale iz potreb kulta in vezane izključno na funerarno funkcijo. Na vznik rimskih kapelic so že v 4. stol. pr. n. št. vplivale tudi oblike južnoitalskih grških grobnic. Čeprav so grobnice rimskih oblik zanimive v zvezi z razlago izvira monumentalnih grobnic šempeterskega tipa, pa so zgolj poslednji člen razvoja italskih oblik, ki na nastanek naših žar v obliki hiš niso mogle vplivati. Tipični rimski nagrobniki^'' se že konstrukcijsko ločijo od keltsikih in so ve- zani na vzore večjih grobnic, zato je tudi vpliv na ornament naših žar s te strani neverjeten. V latenskem obdobju sreču*emo kamnite grobnice v obliki hiše od leta 300 pred n. št. dalje. Primerne oblike se kažejo predvsem na ob- močju Mediomatrikov^' in še na nekaterih manjših področjih Galije. S preseljevanjem Galcev prenesejo Kelti to zvrst nagrobnika v severno Italijo (Senonsko Galijo),^* Podonavje in celo Gala ti jo.^" Najstarejši na- grobniki te vrste iz najdišča Wassérwald^" nimajo ne napisa ne znakov ali risb.''* Šele kasneje se iz preprostih oblik razvijejo bolj zapletene, pri katerih srečujemo napis .in okrase astralnih simbolov. Znane so celo oblike dvojnih hiš-grobov (si. 7) okrašene neposredno pod streho s tri- kotniki, podobno kot naša urna na si. 7. Iz preproste oblike — la stele cunéiforme ji pravi E. Linckenheld — prihajamo tako do form, ki bi mogle biti glede na konstrukcijske sorodnosti, kakor tudi glede okrasa, vzor našim lončenim žaram v obliki hiše. Verjetnost neposredne odvis- nosti oblik dolenjskih žar od vzhodnogalskih kamnitih nagrobnikov krepi tudi dejstvo, da so to edine oblike funerarnih spomenikov v obliki hiš Srednje Evrope v času pred rimsko okupacijo Galije in Podonavja. F. Belm, Hausurneii, Vorgeschichtliche Forschungen 1, 1924, 60. 2« J. Klemene, Vodnik po Šempetru, Ljubljana 196l; G. A. Mansuelli, Genesi e caratteri della stele funeraria padana, Studi in onore di A. Calderini e R. Paribeni, sfilano 1936, 36T. " E. Linckenheld, Les steles 1. c. Montelius I, ?31. P. R e i n a C h , Documents nouveaux pour l'histoire des Gaulois d'oc- cident. Revue celtique 25, 1908, 55. '¦" Ime Latobici pomeni ljudje iz močvirja. A. Fuchs, Die Kultur der keltischen Vogesensiedlungen, Zabern 1914, 22. 286 Vprašanje izvira predalčne stene Soroden razvoj v rimski dobi, ko so prvotno keltsko izročilo pričele oplajati čisto rimske forme, se kaže na zahodu v nagrobniku iz La Morgue (sl. 8), katerega prednja stran je posnetek stebriščnega spome- nika z baldahinom; to znova zbližuje matično Galijo s keltsko civiliza- cijo Ita naših tleh. Saj imamo v Šempetru ob spomeniku Secundianov, zasnovanem v obliki preproste hiše, tudi bogato razčlenjene tipične rim- ske stebriščne nagrobnike. SI. 7. La Horgue, kamnita grobnica v obliki hiše (skica po Linckenheldu. — Sl. 8. La Horgue, rimsko-galska oblika grobnice (skica po Linckenheldu) Žare v obliki hiš in keltski kamniti nagrobniki znova dokazujejo uporal^o načina zidanja predalčnih sten pri prazgodovinskem prebi- valstvu Srednje Evrope. Verjetno so prav Kelti izpopolnili gradbene teh- nike prejšnjih dob in razširili »predalčno steno«. Prihod Rimljanov je vsaj v mestih pretrgal tak način zidave. Vendar so odročne pokrajine še vso antiko uporabljale izročene oblike hiš. Vprašanje vpliva na stavbe mlajših obdobij v Sloveniji bo mogoče rešiti šele, ko bomo dobili ma- terialne dokaze o obstoju takih stavb v zgodnjem srednjem veku. Takrat bo laže priskočila etnologija in poiskala odgovore, povezane z izvirom komstrukcije, tehnike gradnje in nadaljnjim razvojem predalčnih sten vse v današnji čas. 287 Peter Petru Zusammenfassung DER FACHWERKBAU AN ANTIKEN HAUSURNEN Auf Grund gemalter ornamentaler Motive auf antiken Hausurnen des Ge- bietes um Neviodunum (Drnovo bei Krško), die der Autor' in diesem Artikel behandelt, schließt er, dass das Ornament Konstruktionsdetaile damaliger — mahrscheinlich autochtoner — in Fachmerk gebauter Kultbauten wiedergibt. In der roeiteren Ausführung der bisher bekannten Weise dieser Bautechnik, mird das Problem der eigenständigen Bauart von Holzbauten und die Kontinuität des Fachroerkbaues durch die früheren archäologischen Perioden erörtet. Die roeitere Entrvicklung in den jüngeren Zeitabschnitten sollte die Volkskunde er- hellen. Die nächste behandelte Frage erörtert den Ursprung dieser Hausurnen, die eine selbständige Gruppe bilden, die sich auch zeitlich von den vorgeschich- tlichen Hausurnen durch eine ein halbes Jahrtausend dauernde Zäsur trennen. Aus derselben Zeit stammen nur noch die steinernen Grabstelen in Hausform der Mediomatrici in den Vogesen (Vosegus mons). Für die Denkmäler beider Gegenden ist auch die Astralsymbolik charakteristisch. Mutmaßlich sind also unsere Hausurnen von den gallischen abzuleiten. Der Einfluss italischer Grab- monumente in Aediculaform ist jedoch nach vielen Konstruktionsunterschieden nicht annehmbar. Somit oerbinden die Hausurnen aus dem Gebiet des südostal- pinen Zroeiges der Latobici die Grabmäler in Hausform aus den Gegenden der Mediomatrici und den Vogesen, wo auch höchstwahrscheinlich im südöstlichen Teil der Vogesen der Stammsitz der Latobici (in den Quellen des BG auch Latovicos. Latobigos, Latobrigos. Rauracos Latobrigos genannt) zu suchen ist. Die letzte Frage mird näher in einem Aufsatze im nächsten Heft des Arheološki vestnik behandelt werden. 288 XIV Bispingen. predalčna stena stavbe v severnonemški ravnini Zidanje predalčnih sten v okolici Žužemberka na Dolenjskem i