MUKpMiMT»>tnW Let« LOTI V Ljubljani, ▼ aoboto 13. fafiU 1935 Itor. 158 a Cena 1.50 Dfc Naročnino mesečno 29 Din, xa inozem-atvo 40 Din — nedeljska isdeja ce-kletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din Urodni&tv* >e t Kopitarjevi aL6/IH ček. račun; Ljub« Ijana št. 10.690 ia 10.349 xa inseratei Sarajevo Itv, 7961, Zagreb Jtv. 99.1)11, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Telefoni nrednistvac dnevna ilsiba 215» — notna 2M, Z9M tn MM Izhaja Mak dan sjrtra), raaan ponedeljka ia dneva po praznika Laicizem Kemalove Turčije Ko je osvobodi te tj in obnovitelj Turčije, Mu-e>dobno pišejo tudi drugi listi. Weygand v Romuniji Bukarešta 11. julija SE Buka reško časopisje zadnje čase s podvojeno pozornostjo zasleduje razveseljiva dejstva, ki govorijo za to, da se bodo odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo (»od novo vlado še bolj učvrstili. Vladni >Adeverul< piše, d* nikakor ni izključeno, da se hodo odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo izboljševali do take stop nje, da lahko nastane prava politična »reza med obema državama. List nadaljuje, da jo naravnost neumno, če hi kdo navedeni razveseljivi razvoj tolmačil tako, kakor da hi bil v nasprotstvu z romunsko zunanjo politiko, ki se je zadnje čase oslonila na francosko-sovjetski pakt kot ua osrednji živce svojega zunanjepolitičnega udejstvovanja. V Bukarešti pričakujejo tudi z veliko ner-vozjiostjo obisk francoskega bivšega generalissi-musa Weyganda, ki pride v Romunijo sredi avgusta v posebni vojaško-politični misiji, ker pričakujejo. da bo francoski general izvedel tudi tehnično vključitev romunske vojske v sistem vojaških zvez, ki obstojajo sedaj med Francijo, Češkoslovaško in sovjetsko Itnsijo. Vsekakor so diplomatična premikanja zadnjih časov na Balkanu zelo značilna. Proračunska razprava v finančnem odboru Predsednik vlade na seji odbora Senzacionalni zaključek dopoldanske seje Belgrad, 12. julija m. Finančni odbor je včeraj po kratki razpravi sprejel proračun notranjega ministrstva; izvzeta je samo odločitev glede čl. 65, ki govori o izjemnem sprejemu v državljanstvo kraljevine Jugoslavije za Slovane, ki do 31. marca 1936 predlože prošnjo za izjemen sprejem. Člani finančnega odbora želijo slišati tudi mišljenje g. notranjega ministra. Govor ministra Šiefanoviča Belgrad, 12. julija, m. Pod predsedstvom dr. Marka Kožulja je danes dopoldne ob 10 finančni odbor pričel razpravljati o proračunu ministrstva za gozdove jn rudnike. Pred pričetkom pretreeanja tega vprašanja je član opozicije poslanec Luka Ko-strenčič predlagal, da se dovoli novinarjem, da prisostvujejo sejam finančnega odbora, ker so. kot oni trdijo, zagrebški časopisi objavili govore poslancev, ki ne odgovarjajo stvarnosti. Predlog ni bil sprejet, pač pa jc na predlog Dragiše Cvctko-viča fin. odbor sklenil, da se izda po vsaki seji komunike. Priporočal je tudi narodnim poslancem, naj se za svoje govore sami polirigujo pri novinarjih. Za tem je minister za gozdove in rudnike Ignjat Štefanovič podal finančnemu odboru obširen ekspoze, razdeljen na dva dela. Prvi del govori o ministrstvu za rudnike. Poročilo za gozdove pravi, da znaša površina gozdov v naši državi 7,720.015 ha. Produkcija lesa znaša letno 16.5 milj. kub. metrov. Za izdelovanje lesa je v državi 3235 žag, ki razpolagajo z gonilno silo 68.670 IIP in s kapaciteto 6,658.659 kub. m. G o, spoilarska kriza, ki jo nastala v zadnjih letih, je občutno zadela tudi to panogo našega gospodarstva. Tako so se izdatki znižali za 50 odst. Po mišljenju ministra za gozdove in rudnike je bil Abesmski spor Tokio, 12. julija. TG. »United Press« poroča, da je japon.ska vlada sklenila ustanoviti v Addis Abebi svojo stalno poslaništvo. Istočasno je pa izšlo tudi uradno poročilo zunanjega ministrstva, v katerem Hirota zavzema stališče do raznih vesti, ki so zopet začele krožiti o namerah Japonske v Abe«i-nijL Poročilo sc glasi: Raznesle so se vesti, da je abesinska vlada zaprosila Japonsko 741 vojaško pomoč, ako bi izbruhnile sovražnosti. Vest ni resnična in japonska vlada ni sprejela nobene takšne prošnje. Japonska nima v Abesiniji nobenih političnih interesov. V tej državi ima samo gospodarske interese, kakor mnoge druge države, in bo našla sredstva, da te svoje gospodarske interese tudi uspešno brani. Japonski dementi je prvo uradno priznanje, da ima Japon.ska v Abesiniji gospodarsko interese. Kakšni so ti interesi, javnosti še ni znano, a uradno poročilo da slutiti njihovo obsežnost, ko na koncu govori o tem knko jih bo Japonska »znala uspešno bra-| niti«. Brez dvoma gre za velike gospodarsko, ' koncesije, ki si jih je Japonska v zadnjih proračun za 1. 1934-35 pozitiven. Ker je redukcija izdatkov dosegla maksimum, ako vpoštevamo kot merilo čisti dohodek gozdov, ki je znašal v 1. 1919-20 1008.01 centov, a je naslednje leto že padel in končno bil znižan na 200 odst., nam te številke jasno dokazujejo posledice krize. Minister za gozdove in rudnike konstatira, da mn je uspelo povečati izdatke za 5 milj. v primeri z I. 1934-35. V proračuna znašajo mate-rijalne postavke 10 odst., a personalne 90 odst. Gozdna uprava ima 10 gozdnih direkcij s 117 gozdnimi upravami. Minister dalje konstatira, da je v Sloveniji gozdarstvo najliolj razvito in izvrstno racionalizirano ter da na hektar pride 175 Din dohodkov. Treba je pa paziti na pogozdovanje in sicer se mora čimprej pogozditi one parcele, ki 90 posekane. Z dolgoročnimi pogodbami se letno Proti kraju današnje dopoldanske seje fin. odbora je prišel na to sejo tudi predsednik kralj, vlade dr. Stojadinovič, zainteresiran za delo v fin. odboru. Radi gotovih vesti v javnosti, a v zvezi s pohlastili, katero je v finančnem zakonu zahtevala vlada, da lahko iz,menja in dopolni obstoječe zakone, jc kraljevska vlada, ki zahteva ta pooblastila, mislila samo na gotovo politične zakone, katere je v svoji deklaraciji narodnemu predstavništvu posebej najavila. Gre za zakon o tisku, o združenju, o zborovanjih in posvetih in za volilni zakon. Radi tega jo kraljevska vlada mišljenja, da se to lahko tudi v tekstu finančnega zakona ali neljubi tretji , letih pridobila, med njimi odkup 100.000 hektarjev površine izključno za bombažne nasade. Ni verjetno, da bi bil glede japonskih obstoječih koncesij sporazum z Italijo, ki posega v svojih zahtevah v japonska območja, zelo lahak. Abesinija žrtvovana London, 12. jul. SE. Na podlagi govora zunanjega ministra sir Samuela Hoarea o abesinskem vprašanju, kjer Anglija opušča svoje dosedanje Abesiniji prijazno stališče, je neka visoka diplomatična osebnost izjavila dopisniku »United Presse«, da se pogajanja med Italijo, Francijo in Anglijo nc vršijo več o tem, če je Italija upravičena nastopiti proti Abesiniji, marveč samo še o tem, koliko abesin-skega ozemlja hoče Italija zasesti in kako daleč v notranjost Abcsinije hoč? izvajati svoje »gospodarsko in kulturno nadzorstvo«. Isti diplomat pa je izrazil svoj strah, kaj bodo k takemu postopanju rekle male države, ko bodo videle, da za nje Zveza narodov, kakor dokazuje abesinski primer, nima nobene dejanske vrednosti več. Resno govorijo tudi o sklicanju abesinsk« koherence med ItalijO, An-gliin in Francijo. poseka 65 odst. od celotnega sekanja. Od drž. gozdov je približno 00 odst. neurejenih, kateri bi se morali tokom 5 let urediti, a vsi ostali v 15 letih. Največ izvozili bakra in svinca Poročilo za rudnike konstatira, da smo izvozili največ bakra in to 35,501.021 kg r vrednosti 292,870.060 Din in sicer v glavnem v Nemčijo, Francijo, Belgijo in Ameriko ter surovega svinca v vrednosti 13,200.000 I)in in to največ v »ladjarsko. Iz proračuna se vidi, da je izvoz bil zmanjšan za 4 odst. v primeri z letom mt-35, kar znači 8,626.638 Din. Od vseh izdatkov proračuna za rudnike odpada 98 odst. na državna rudarska podjetja, a samo 2 odst. na osebne in materijalne izdatke. Razprave, ki je za tem nastala, so se udeležili skoro vsi člani odbora, ki so konstatirali, da je proračun v primeri s potrebami majhen! Enako kot včeraj so tndi danes pri pretre^anjn proračunskega vprašanja člani finančnega odbora, ki pripada opoziciji, skoraj vsako postavko liri pokritizirali, kar predvsem zavlačuje razpravo samo. povdari. Na podlagi tega je predsednik mrnistr skega sveta obvestil, da ho kraljevska vlada predlagala glede pooblastil naslednji tekst: Poblaščn so ministrski svet, da lahko na isti način izda urcdlio z zakonsko močjo o tisku, združenjih zborovanjih in posvetih in o volitvi nar. poslancev v soglasju s posebnimi odbori narodnega predstavništva, kateri odbori se bodo ustanovili na ta način, kot ga predvideva 3 17 zakona o poslovnem redu v senatu, odnosno v narodni skupščini.« § 17 je sledeč: Za proučevanje predloga in drugih predmetov skupščinskega dela voli narodna skupščina posebne odbore, ki so stalni aH pa posebni. Posebni odbori sc volijo za razpravljanje zakonskih predlogov, katero predloži vlada, ali narodni poslanci, kakor tudi za razpravo o drugih predmetih, za katere ho skupščina sklenila, da jc potrebno, da jih predloži posebnemu odboru. Stalni odbori trajajo za ves čas skupsčiuske perijode z izjemo finančnega odbora, ki se pri vsakem rednem sklicanju ponovno voli. Posebni odbori trajajo, dokler ne končajo svojega dela. * Sporazum z Avstrijo Poln. promet zopet svoboden Zagreb, 12. jul. b. »Novosti, poročajo: Obveščeni smo, da je danes dopoldne minister za trgovino in industrijo sporočil tukajšnjemu turističnemn uradu »Putnikc, da je med Avstrijo in Jugoslavijo prišlo do popolnega sporazuma glede turističneR«. prometa. Avstrija je danes ukinila vse odredbe, ki so preprečevale in onemcgočcvale ta premet, in jih razveljavila. S tem poslane potniški promet med obema državama zopet normalen, kakor je bil doslej. Dalje je >Putnik< dobil obvestilo, da je dosežen sporazum tud imed našo Narodno banko in Nemčijo, da lahko nemški državljani, ki potujejo v našo državo, dobe v naši državi dinarje na razpolago. Tako bodo mogli priti nemški polniki k nsm ia pri aas prebiti poiitnicc. Jasnost o pooblastilih Predsednik vlade povedal, kaj hoče W o komlinaciZskem ukazu Dr. Marušič priznava Na skrajno skrivnosten način, kakor da bo prinesel Bog ve kakšno senzacijo, je »Glas naroda«, ki ga je poklical v življenje bivši ban in minisler dr. Drago Marušič, predvčerajšmiim napovedal, da bo z ozirom na naše razkritje konfinacijskega ukaza bivšega notranjega ministra Velje Popoviča, kakor tudi glede talko zvanega »Pola« in drugih takih zanimivih stvari, katere da so očitali bivši vladi »Slovenec«, »Jutro« in »Slovenski narod«, prinesel »odgovor, ki javnosti ne bo nič manj presenetil, kakor so jo presenetili imenovani napadi na bivši režim«, oziroma na g. dr. Marušiča, ki je ta režim v Sloveniji izvajaj. Na naše veliko presenečenje pa je izšel včeraj v »Glasu naroda« odgovor, ki v resnici predstavlja senzacijo, toda ne v tem smislu, kaikor jo je napeto pričakovala vsa slovenska javnost, ki je bila prepričana, da bodo napadeni doprinesli dokaz ali vsaj senco dokaza, da naša razkritja o nainerevamih kon-fimacijah (m samo za te nam gre, ker drugih stvari nismo trdili na svojo lastno odgovornost) ne odgovarjajo dejstvom — ampak je bivšS minister g. Drago Marušič, katerega mi sploh nismo v zvezi s temi razkritji imenovali, objavil v srvojem glasilu sledeči odgovor: Dr. Marašičevo pismo »te časopisja, kri sem ga prejemal z veliko zakasnitvijo, vidim, da se je vnela velika debata glede nekih konfinacijskih ukazov m da so z veliko slastjo pograbili to koSt časopisi »Slovenec«, »Slovenski narod« in »Jutro«. Da ne bo nikakega nesporazuma, naglašam takoj v začefkn, da o kakem konfinacijskcm ukazu nisem imel pojma in sem sploh vso zadevo smatral za izmišljotino. V »Slovencu« od 10. t. m. pa vidim, da je notranji minister bivše vlade g. Jevtiča, g. Velja Popovič, poslal vsem banom nalog, naj na-roče svojim podrejenim organom, da pošljejo v 10 dneh seznam oseb, ki vodijo ali osebno izvršujejo akcijo proti državnemu in narodnemu edinstvu. Ker je v »Slovencu« nalog doslovno citiran, mirtam povoda dvomili o pristnosti istega. Izjavljam pa. da v ministrskem svetu o tem ni bilo nikdar v inoji prisotnosti govora, kar lahko potrdijo vsi bivši ministri vlade g. Jevtiča, in zlasti sedanji predsednik ministrskega sveta, g. dr. Milan Stojadinovič ter ostali aktivni ministri, gg. Živko-vič, dr. Auer ki dr. Vitem ič. Kolikor jaz razumem ta uJcaz — tn mislim, da z menoj delijo to mišljenje vsi Objektivni ljudje, — je ta ukaz naperjen proti ljudem, kateri izvršujejo akcijo proti osnovnim temeljem, na katerih počiva naša država. Potrebno jc mnogo zlobe, ako se hoče v takšen upravni akt resora ministrstva za notranje posle, ki ga poleg tega predpisujejo še pozitivni zakoni rn ki se ponavlja avtomatično od časa do časa v vsaki vladi, vmešati mojo osebo. To zlobe morem tem manj razumeti, ker sem v svojih javnih funkcijah pokazal dovolj širokogrudnosti in ker je zlasti tudi šiiršim krogom znano, da so se poznane konfinacije nekaterih politikov v L 1932, izvršile proti mojemu mišljenju. — Dr. Drago Marušič.« Iz iega odgovora sledi da je bivši minister Velja Popovič v resnici izdal banom ukaz o konfimacijah, ki smo ga mi dobesedno objavili, oziroma da so bani ta ukaz poslali okrajnim glavarjem v izvršitev, ker bi sicer g. dr. Marušič nikakor tako radevolje in lojalno ne izjavljal, da nima povoda dvomiti o pristnosti dokumenta, ki smo ga nti pod upravno številko dobesedno navedli. Kost, ki so jo z velik oslastjo pograbili »Slovenec«, »Slov. narod« in »Jutro«, je torej prava in pristna in v resnici zelo mastna »kost«, ki je tem večje vrednosti, ker je njeno eksistenco g. bivši minister dr. Drago Marušič sam priznal. Da vrnemo lojalnost g. bivšega ministra dr. Marušiča z enako lojalnostjo, tudi mi nočemo dvomiti o resničnosti njegove nadaljnje izjave, da o lej »ko?ti« v ministrskem svetu v prisotnosti g. ministra Marušiča ni bilo nikdar nobenega govora, zelo pa dvomimo, da-li je praivihia razlaga g. bivšega ministra, s katero si skuša ukaz g. notranjega ministra Velje Popoviča razlagati, čeprav je zelo zanimiva dr. Marišičeva, v ostalem jako neverjetna trditev, da so se taki ukazi avtomatično ponavljali od časa do časa v vsaki vladi. Še manj pa kljub svoji veliki lojalnosti verujemo v ta, da bi bil ta ukaz naperjen proti ljudem, ki izvršujejo akcijo proti osnovnim temeljem, na katerih počiva naša država. Saj je splošno znatno, da so odločilni nositelji bivših absolutističnih režimov rn pa njilwva glasila v Sloveniji smatrali za naperjeno proti državnemu in narodnemu edinstvu vsako tudi najrahlejšo opozicijo proti tem režimom in njihovim nositeljem in da so načelo državnega tn narodnega edinstva dosledno izrabljali v to. da so preganjali vsakogar, ki je bil proti njim, ne pa proti državnemu in narodnemu edinstvu, ki ga priznava v tej državi vsak, ako se pod narodnim edimstvom ne razume jugoslovenski unrtarizem in integralizem. Vprašajte g. dr. Marušiča l Na poziv »Glasu naroda«, ki odgovoru dr. Marušiča pristavlja poziv »Slovencu«, da naj objavi vse, kar ve o konfinacijskem ukrepu Velje Popoviča in naj objavi seznam vseh oseb, ki naj bi bile kon-finirane, pa si dovoljujemo vprašali naSega kolega iz nebotičnika. da naj rajši vpraša bivšega ministra za Slovenijo g. dr. Marnšiča, kako da je mogel njegov kolega gospod notranji minister Velja Popovič izdati konfinacijski ukaz g. banu dr. Pucu, ne da bi bil za to vedel g. dr. Marušič in ostali ministrski svet. Zakaj, če so se v bivši vlaidi izdajah taki dalekosežrni ukrepi v Sloveniji preko dr. Marušiča in celo proti njegovi volji, kakor izjavlja g. bivši minister za Slovenijo, potem bi se bilo lahko tudi zgodilo, da bi bil g. notranji minister izdal n. pr. ukaz, naj se vsi opozicionalci v dravski banovini obmetavajo s plinskimi bombami z letalskih eskader, ne da bi bil za to vedel g. dr. Drago Marušič. Na vsak način torej g. bivši minister dr. Marušič, ki je, kakor sam pravi, r svojih javnih funkcijah kazal dovolj šhnkogrudnosti, ni zadosti pazil na poverjeno mu dravsko banovino, v kateri so bili tudi leta 1032, kakor on trdi, odrejene znane konf'.nacije nekaterih politikov »proti njegovemu mišlinuu«. K*r smo mi vseskozi izgonii»i svojo dolžnost, da smo objavili konfitiacijstoi ukaz g. Velje Popoviča, zato prepuščamo sedaj »Olasu naroda« ali pa drugim še bolj informiranim čmiteljem nadaljnja razkritja ne samo o konfinacijah iz leta 1932, ampak tudi o drugih ukrepih takratnega režima, o katerih je znano, da je bivši ban g. dr. Marušič odgovornost zanje odklanjal tn o katerih tudi danes »Glas naroda« namiguje, da so jih zakrivili drugi. Mogoče nam bo o tem povedal kaj podrobnejšega »Slovenski narod«, ki odgovornost za te ukrepe odločno odklanja od svojih prijateljev in ima zato dolžnost, da tozadevno polemiko z dr. Marušičem nadaljuje in končno pojasni te nadvse zanimive in za naš narod gotovo usodne zadeve Kar se tiče »Pota«, pa naj se g. dr. Drago Mn-rušič pomeni z »Otadžbino« g. Ljotiča, ki je ta razkritja prva prinesla. Neumna intriga 2e včeraj smo zavrnili vest »Slovenskega naroda«, da vlada dr. Stojadinoviča namerava upoataviti Orla. Da je ta vest gola intriga sedanji vladi neprijaznih krogov iz JNS, je bilo razvidno že iz tega, kako jo je »Slovenski narod« utemeljil, češ, da je društvo »Stadion« odpovedalo prostore Bport-nemu klubu »Iliriji«, iz česar je sklepal, da bo Stadion služil izključno prireditvam Orla. Sedaj so pa prišle zagrebške »Novosti«, znani organ vseh bivših absolutističnih režimov, ki je to vest prinesel na prvem mestu z mastnimi črkami z istim komentarjem kakor »Slovenski narod«, da bo namreč Orel v najkrajšem času upostavljen »na podlagi zakona, ki ga bo Stoja^linovičeva vlada izdala ua osnovi pooblastila finančnega zakona«, da sme namreč spremeniti vse obstoječe politične zakone. Kor je znano, da so »Novosti« glasilo jugoslovanske fratnasonerije, slodi z vso jasnostjo, da je bila ta intriga skuhana v kuhinji lože, ki išče orožja, kako bi otežila položaj sedanji vladi in kako bi morebiti kompromitirala zakon o pooblastilih,^ češ, da bo vlada na podlagi tega zakona oživila tudi Orla, kljub ten»a, da je vlada že ope-tovano izjavila avojo namero, da namerava na ta način v slučaju potrebe uzakoniti novi zakon o volitvah, o društvih in o tisku in ničesar vež. Zato na intrigo jugoslovanske frnmnso norijo ne ho nihče nasedeL Zastopnik SDZ v Belgradu Belgrad, 12. julija m. Notranji minister dr. Anton Korošec je danes sprejel deputa-cijo Slovenske dijaške zveze: akademika Zajca Jožefa in Scharta Viktorja. Danes pf>; poldne bosta delegata te zveze obiskala tudi prometnega ministra dr. Spaho radi četrtin-ske vožnje za zborovanje na gori Oljki. Za tem pa bosta prosila za avdijenco pri pred sodniku vlade dr. Stojadinoviča. Belgrajske vesti Belgrad, 12. julija m. Danes dopoldne je obiskala deputacija zemljiških posestnikov Bosne in Hercegovine ministra dr. Spaha in dr. Šefkija Behmena, katerima je izročila resolucijo o agrarnih vprašanjih v Bosni in Hercegovini. Deputacija jo popoldne obiskala predsednika ministrskega sveta dr. Stojadinoviča. Belgrad, 12. julija m. Iz športnih krogov poročajo, da je minister za telesno vzgojo Mirko Komnonovič pod vzel pri vladi akcijo za znižanje taks na športne prireditve. BelgTad, 12. julija, m. Odrejena je delegacija našega narodnega predstavništva za konferenco internacionalne parlamentarne zveze, ki se bo vršila v Bruslju. Delegacija odpotuje 26. t. m. iz Belgrada in jo tvorijo od strani narodne skupščine: dr. Kosta Ku-manudi, Kosta Popovič, Mihajlovič, Sokič, dr. Lovrenčič, Izmet hej Gaura Kapetanovič in Vojeslav Miletič; iz senata pa so: Tomažič, Svetislav Tomič, Ploj in Milan Popovič. Spori V nedeljo bo šlo zares Ljubljansko športno občinstvo čaka že dva meseca na nadaljevanje napetih prvenstvenih borb, ki jih igra naš predstavnik v nacionalni ligi. Do sedaj je moštvo odigralo 5 tekem zunaj, in je na lastni koži moralo skusiti, kako se težko zunaj zbirajo točite. Upamo, da ga je to izkustvo naučilo, da ne sme nepremišljeno zapravljati točk na last nem igrišču. Vsa športna Ljubljana, brez razlike, bo v nedeljo podžigala fante v borbi, saj gre za to, ali bo naša banovina tudi v naprej zastopana v zgornji športni hiši, in ali bodo športni gurmani še gle dali v Ljubljani najboljša jugoslovanska moštva v prvenstvenih borbah. Enajstorica ligaša naj preneha s staro prakso temveč naj od prvega sodnikovega žvižga pa do konca v nedeljo funkcionirajo vse vrste kot stroj; edino na ta način bo iztrgalo osješki Slaviji obe točki, ki so našemu ligašn tako krvavo potrebni. * Športni dan v Kamniku. V nedeljo pri ro i SK Kamnik športni dan e sledečim sporedom: Ob 11 dopoldne bo na trgu tek na progi 3000 m, Sodelujejo tekači Ilirije, Primorja, Radomelj in Kamnika. Popoldne bodo na kopališču plavalne tekme s sodelovanjem kranjskega »Korotana« ljubljanskega »Jadrana«. Po plavanju bo nogo metna tekma med »Kamnikom« in »Savico« iz Stražišča, zvečer pn na kopališču nastop težkoatle tov v boksu, rokoborhi in dviganju uteži. Na te niSkem igrišču bo ves dan teniški turnir, Prijatelj športniki, v uedeljo v Kamnik! Kralj Peter na Staničevi koči Včeraj zjutraj se je pripeljal v Mojstrano Nj. VeL kralj Peter U. s svojim vzgojiteljem — Angležem. V spremstvu g. inž. Dimnika se je nato visoki gost podal takoj skozi Krmo proti Slaničfvi koči. Na tej poti jc bil kraij Peter zelo veselo razpoložen in je stalno izjavljal, da ni prav nič utrujen. Vedel se je kakor pravi izvežbani turist. V Staničevi koči je nakupil veliko število razglednic, na katere je z zadovoljstvom pritiskal pečate od te koče. Po kratkem odmoru so odšli pod vodstvom vodnika Rekarja Lojzeta proti Pragu. Najlepši vtis pa bo gotovo odnesel naš mladi kralj iz te poti, kajti mogel je videti očarljivi zaton solnca v gorah. Zanimal se jc za vsak vrh posebej, z nekakim ponosom je opazoval četo severno triglavsko steno. Nato se je s svojim spremstvom vrnil nazaj na Staničevo kočo, kjer jc nakupil razglednice vseh gora, katere je na svoji zadnji poti videl. Drugi dan zjutraj je zapustil Staničevo kočo, vzel s seboj tudi vodnika Čuvarji mlade Poljske Rekarja ter se podal »opet čez Prag proti Vratom. Ko je bil že malo oddaljen od koče, se je spomnil, da »e ni vpisni v knjigo v Staničevi koči. Takoj so se podali vsi nazaj in opravili tudi ta važen posel. Na poti čez Prag je kralja Petra vodil za roko vodnik Rckar, njegov vzgojitelj pa je hodil naprej. Kot zaveden turist je z velikim veseljem in zadovoljstvom odzdravljal turistom. Ko je prišel v Vrata, so vojaki, ki sicer niso vedeli za njegov prihod, brž spoznali v mladem turistu svojega vrhovnega poveljnika in mu priredili strumen vojaški pozdrav. Po kratkem odmoru pod drevesi okoli Aljaževe koče v Vratih se je kralj podal s svojim spremstvom proti Peričniku, kjer ga je čakal avtomobil. V Mojstrani so ga vsi z največjim navdušenjem in v svojo veliko počastitev pozdravljali. Najbolj pa si gotovo šteje v čast naš znani izborni vodnik g. Rekar, da je imel priliko voditi po naših divnih planinah našega kralja. Kongres „ Mlade ži Polske" Veličasten zbor 2000 zastopnikov katoliške armade Poznanj, 12. julij. QT. Ravnokar se je končal iuipozantni letni občni zbor katoliške fantovske organizacije »Mladina poljska«. V Poznanj je prišlo na to lepo zborovanje nad 2.00« delegatov, ki so predstavljali 350.000 plačujočih članov, porazdeljenih v 807 društev. Kmetska mladina v organizaciji prevladuje, saj je je nad 60 odstotkov. Značilno za delovanje poljske katoliške mladinske organizacije je, da je v nekem pogledu matična organizacija katoliške društvene delavnosti, ker sodeluje pri mladinskih društvih tudi več tisoč odraslih »starešin«, ki tvorijo nekako zvezo med mladino in ostalimi katoliškimi društvi. Iz poročila, ki ga je prebral znameniti vodja katoliške mladine _ in tudi Slovencem dobro znani — pre-lat Bilko, izhaja, da razpolaga organizacija sedaj že s 309 društvenimi knjižnicami, ki imajo skupno 40.00(1 knjig. V okviru mladinske organizacije delujejo posebni odseki za šport, ki jih je letos 1018, ter posebni odseki Rdečega križa, ki jih je skupno že 224. Značilno za najnovejši razvoj organizacije je, da je vpeljala tudi posebne odseke za protiletalsko obrambo, ki se zelo razvijajo in so našli pri mladini navdušen odmev. Na kongresu je bilo tudi povdarjeno, da se Ime Poljska morda uprav tej katoliški mladinski organizaciji, ki je strnjeno zajela vso zapadno Poljsko, zahvaliti, da razni kultur-nobojni poskusi, ki so se oglašali pod vlado Jendrzejovvicza, niso imeli nobenega uspeha in da je bil Poljski prihranjen protikrščnr-ski fašistični eksperiment Nov katoliški dnevnih v Varšavi Varšava, 12. jul. GT„ Pod vodstvom poljskih frančiškanov je bil ustanovljen nov katoliški dnevnik, ki je izšel, in sicer takoj v nakladi 40.000 izvodov. Novi katoliški dnevnik se imenuje »Maly Dziennlk« (Mali dnevnik). Organiziranje političnega ziv\\en\a Belgrad, 12. julija m. Organiziranje političnega življenja, ki je na vidiku, ji po splošnem prepričanju glavno vprašanje, ker bo rešitev političnih vprašanj prinesla ozdravljenje notranjih razmer. To vprašanje brez izjeme zanima vse politične kroge. Vzrok, da se izvenparlamentarna opozicija drži še vedno rezervirano, je v tem, da ravno ta politična vprašanja še vedno niso rešena. Pravo politično načelo lahko dobi svojo podlago samo v narodu, in sicer po močnih zdravih strankah v politični svobodi. Te stranke pa morajo biti izraz narodne volje in narodnega razpoloženja. Radi tega je neobhodno potrebno, da se spremene politični zakoni, kajti brez spremembe teh zakonov je nemogoče korakati dalje. Šele po spremenjenih političnih zakonih se bo lahko pričelo z delom na organiziranju novih formacij. Prar radi tega jc Aca Stanojevič, ki želi sporazumno z dr. Korošcem in dr. Spaliom ustanoviti močno, zdravo in narodu koristno politično grupacijo, priporočil svojim prijateljem s posebnim pismom, naj ne hite z organiziranjem strank. Stičen eirkular je poslal svojim prijateljem šef demokratske stranke Ljuba Davidovič, ki je te dni imel s svojimi ožjimi prijatelji konferenco, na kateri so razpravljali o načinu skupnega delovanja med ljudstvom. Na tej konferenci ni prišlo do nobene odločitve. Zeli sc počakati na razvoj političnih dogodkov. Vlada je z obvezo, ki jo jc prevzela i. deklaracijo, zahtevala od Narodne skupščine posebno pooblastilo, da lahko izpelje svoje stremljenje. Ni nobena novost, da vlada zahteva posebna pooblastila od Narodne skupščine. Slična pooblastila je svoječasno zahteval tudi Uzunovič glede gospodarskih vprašanj. Ta korak vlade je združena opozicija toplo pozdravila, ker vidi, da želi vlada čimpreje rešiti politična vprašanja, ki zahtevajo nujno rešitev. Medtem, ko je izvenparlamentarna opozicija vladno zahtevo toplo j»zdravila, pa Jevtičeva parlamentarna opozicija razvija proti vladi živo akcijo in trdi, da bo vlada ta pooblastila porabila samo zato, da bo vladala brez parlamenta. Te trditve so tendenciozne in imajo jasno ozadje. Zato tudi niso našle odziva v Narodni skupščini. Nasprotno, skupščina vidi v tej vladni zahtevi samo željo, da se politična vprašanja čimpreje uredijo. V tem smislu je tudi predsednik kraljevske vlade danes v finančnem odboru podal izjavo, v kateri povdarja, da je kraljevska vlada že takoj v prvih početkih zahtevala pooblastila samo glede izmenjave onih političnih zakonov, ki jih ves narod tako nestrpno pričakuje. Pri tem delu bodo kraljevski vladi pomagali posebni skupščinski odbori, ki bodo s svojimi predlogi olajševali delo kraljevske vlade. Vlada dr. Stojadinoviča je prevzela na sebe veliko odgovornost, zato ji« (potrebno, da ji vsa javnost toplo pomaga, da isvede svoj program. Verjetno je, da bodo politični zakoni, katere je kraljevska vlada najavila, prišli na dnevni red posebnih skupščinskih odborov, ki se bodo v kratkem formirali in sicer takoj po izglasovanju proračuna, in se lahko pričakuje, da bo vprašanje teh političnih zakonov rešeno še pred rednim sklicanjem Narodne skupščine, t. j. še pred 20. oktobrom. Poleg tega bo, kakor se doznava, vlada istočasno pristopila tudi k reševanju drugih vprašanj, ki tudi ne prenesejo odložitve na poznejši čas. Oddih skupščine Zagreb, 12. juL b. Kakor se doznava iz mero-dajnih mest, bo narodna "skupščina odšla ua svoj letni odmor, čim bo sprejet zakon o proračunskih dvatiajslinah in finančni zakon. Po letnem odmoru se bo skupščina seslala 20. oktobra. Po teh izjavah, ki so prišle z višjih mest, so poslanci bili popolnoma pomirjeni, kajti prej se je govorilo, da bo narodna skupščina razpuščena že v kratkem času. Aca Stanojevič radikalom Belgrad, 12. julija, m. Ker so nekateri člani bivše radikalne stranke v zadnjih dneli pričeli sami brez instrukcij iz vodstva stranke obnavljati strankino organizacijo, je g. Aca Stanojevič obvestil vse radikale, naj ne pričenjajo in ne delajo ni-kakih korakov v tem smislu, dokler jih on ne obvesti, ko bo to potrebno. Iz tega se sklepa v političnih krogih v Belgradu, da se resno dela na ustvaritvi skupine bivših radikalov, članov SLS in pristašev dr. Spahe. Davidovtč na oddih Belgrad, 12. julija, m. Sof bivše demokratske stranke Ljuba Davidovič je danes zjutraj ob 5 odpotoval v Vrnjačko Banjo, kjer bo ostal kake tri tedne. Kako hočejo Japonci „pomagati" Kitajcem Tokio, 12. julija. SK Reuter poroča, da je prišla v Nanking večja skupina japonskih diplomatov in vojaških dostojanstvenikov, ki sc razgovarjajo s kitajsko vlado o ureditvi medsebojnih odnošajev. Istočasno se nahajajo v Nankingu tudi vrhovni vodje Kuoinintanga in kitajski veleposlanik v Tokiu. Glavni predmet razgovorov so japonske zahteve, da naj se na Kitajskem ukine vsa protijaponska propaganda. Japonska jc izrazila svojo pripravljenost, da kitajski vladi pomaga pri zatiranju te propagande in stavlja Kitaju posebno vojaško komisijo na razpolago, ki bi svoje delovanje omejila na severni del Kitaja. Tudi jc Japonska pripravljena posoditi kitnjski vladi večje število svojih najboljših oficirjev, ki hi ji pomagali reorganizirati kitajsko vojsko, meji tem ko hi odpotovalo na Japonsko več kitajskih častnikov in kadetov, da se tam izvež-bajo iu izurijo. Naukinška vlada zaenkrat ne kaže mnogo navdušenja za ponujeno pomoč, toda ukloniti se bo morala dejstvom, ki povsod govorijo zoper njo. Komunisti na Poljshem Varšava, 12. jul. Politična policija je odkrila veliko komunistično organizacijo. Danes je bilo aretiranih 17 članov glavnega od-bora te »Delavske pomoči«. Med aretiranci je tudi mnogo znanih komunističnih agitatorjev. Večina izmed njih so židje. Šahovski turnir Belgrad, 12. julija m. Včeraj je končalo peto kolo šahovskega turnirja v Belgradu. Partija Pirc-Potrovič je bila prekinjena v romis poziciji, tako. da imata sedaj Pire in dr. Trifunovič po S^ točk in po dve ]" '-!-njeni partiji. Vodi Knstič s 4A. London, 9. jul. V kratkem bo sklican svet Zveze narodov na izredno zasedanje, ker so nastale v arbitražnem cdboru za ureditev italijansko-abesin-skega spora nepremostljive težave. Stev. 108. »9LOVEN*C«, dne B. juH}* 1988. Stran 8 Ir"-'!»»ici so se poslovili od domovine Slovo od bratov Maribor, 11. julija 1935. Na Slomškovem grobu je izseljencem govoril g. dr. Ivovačič šo o Slomšku, ki je nam Slovencem vzor kot ljubitelj Evharistije in domovine ter voditelj slovenskega ljudstva, kot največji slovenski pedagog in obnovitelj verskega življenja, kot duhovnik in škof. Njegova največja zasluga je rešitev spodnjc-štajerskih Slovencev pred ponemčenjem. Slomškov blagoslov naj spremlja izseljence po njihovih potih v tujini ter jih ohrani zveste slovenskemu narodu. Nato je prevzvišeni škof g. dr. Tomažič opravil molitve za beatifikacijo Slomška, nakar so izseljenci odšli k obedu. Lepo darilo knezoškofu. V treh skupinah so bili izseljenci gostje vladike. V bogoslovju, dijaškem semenišču in samostanu šolskih sester je bilo izseljencem prirejeno kosilo. Gg. duhovnike in odlične inozemske prijatelje naših izseljencev jo povabil prevzvišeni k sebi na kosilo v škofijski dvorec. Po kosilu so je oglasila v dvorcu deputacija izseljencev, ki so jo tvorili predsedniki Zveze katoliških društev v Franciji, Nemčiji in Holandiji. Deputacija je prinesla vladiki čudovito in pomembno darilo: velik kos holandskega črnega premoga, ki so ga slovenske roke izluščile iz tuje zemlje in vanj izrezale izredno prisrčni relief knezoškofa Antona Slomška. Pod reliefom je grb škofa dr. Tomažiča in napis: »Slomškovemu nasledniku prevzvišene-mu škofu dr. Tomažiču hvaležna domovina v tujini.« Poleg tega simboličnega darila so mu še poklonili rudarske svetilke. Knezoškof se ije ginjen zahvalil za izredno darilo, ki so ga po svoji originalnosti in globokem pomenu, ki ga izražajo, vidno presenetili in vzrado-etili. Izseljenci pri Materi Milosti. Popoldne ob 16 so se zbrali izseljenci s svojimi voditelji v frančiškanski baziliki pri Materi milosti. Tu so vzeli poslednje slovo od Marije, pokroviteljice Slovencev, ko so se ji poklonili že v Ljubljani na evharistič-nem kongresu na stadionu od Marijo Pomočnice na Brezjah. Prevzvišeni knezoškof je imel na zbrane globoko zajet nagovor. Za njim je govoril izseljenski duhovnik Drago Oberžan. Nato so bile pete litanije, ki jih je pela vsa cerkev. Poslednje slovo. Ob 18.20 je odhajal iz Maribora poseben nje, nekako |xitenciranje, pa je, kako sem bil tega popusta deležen jaz, ki ostanem v Nemčiji le tri dni. So pa še problemi tretje stopnje, nekak diferencialni račun, ki je pa le za odrasle in se mladini ne sme razlagati, ker meji na kriminalni zakon cisal-pinskih in transalpinskih vladavin. Takihle kozerij (ne zamenjajte tujke s podobno slovensko besedo) bi vam rad nekaj napisal Ce me boste poslušali, me bo veselilo. * Tropična vročina je ponehala, oblačno jutro je bilo, ko sem odpotoval. Na Jesenicah dobim msgr. Steska in ga spremim skozi predor. Po znanstvenih potih je odšel na Koroško. Lepa je ta dežela, lepa je turška železnica, ki je od Spitala dalje elektrifici-rana, še lepši je solnograški Gastein. Po Avstriji in Nemčiji še ni turistov; ni še sezona, ker traja šolski pouk še začetkom julija. Nemški carinarji se za prtljago malo zmenijo, kar nadležni pa so glede denarja. Povedati n»oraš, katere valute imaš in koliko; pa ne samo povedati, tudi pokazati moraš ves denar. Vse to se natančno napiše na carinski list, kar se zabeleži tudi v potnem listu. Ko pa odhajaš iz Nemčije, smeš nesti iz rajha le tiste valute in toliko, kolikor si napovedal, sicer pa le 10 nemških mark. Skušal sem uradnika ukaniti, pa se ni dal. Napovedal sem 100 mark, da bi jih iztihotapil iz Nemčije. Imel pa nisem nikakega nemškega denarja; register-tnarke se dobe namreč šele v Nemčiji (oz. na parniku) in to le v malih porcijah. Carinar je hotel denar videli, jaz pa sem brskal in brskal po kov-čegu; denarja seveda nisem našel. Poskusim zadnje dokazilo: »Ce ne verjamete, pa prečrtajte!« Cesar nisem pričakoval, se je zgodilo: črtal je marke. Mož je študiral praktično logiko. Pa bom že spravil tsz mejo še več kol 100 mark, čeprav niso »deklarirane«. To je naloga iz zgoraj naznačenega diferencialnega računa. Nemške pokrajine, posebno severne, niso zanimive. Gozdovi, pašniki, polje; zemlja ponekod valovita, drugod ravna. Mesta seveda, to je kaj drugega. Vsako ima dovolj zgodovinskih in krajevnih posebnosti. V Menihovein nas je zasegla noč. Formirali so brzovlak, ki je vozil naravnost do Hamburga. Dobil sem poseben oddelek, kjer sem se vlegel po klopi in udobno zaspal. Kolesa so enakomerno ropotala, na okna je udarjal dež, zunaj |>a je vladala temna noč. Mimo VPUrzburga, Fulde, Gottingena smo rano v jutro dospeli do Hannovra. Ob devetih nas je | sprejel Hamburg. Obsojen vlomilec v DohrepoSfeko zadrugo Izpred kazenskega I« vv sodtsca Ljubljana, 11. julija. Pred sodnikom-poedinoem g. Fr. Gore-Canom na okrožnem sodišču se je Suzana zagovarjala zaradi prestopka po čl. 89 zakona o volitvah narodnih poslancev, ker je 5. maja točila gostom alkoholne pijače. Priznala je in so je opravičevala: »Bili so tujci, ki so prišli na svoji turi. Trije tujci in dva domačina so prišli k meni in me prosili za vino. Pet litrov sem ga jim dala.« Bila jo obsojena na 7 dni zapora in 100 Din denarne kazni, toda pogojno na 1 leto. Sodnik obtoženki: »Drugič, kadar bodo volitve, raje točite vodo! Drugače ne morem pomagati! Tak je paragraf!« Obtoženka: »Hvala! Z Bogom!« Lojze iz Blanee pri Brežicah se je že 14. decembra 1i>S0 prnd božičnimi prazniki hotel lepo obleči na tuj račun. V Peržanu pri Št. Vidu nad Ljubljano se je splazil v hišo Antona Hafnerja. Tu je odpiral omare in pobasal lepo praznične obleke, dalje svilene srajce in spodnje hlače. Tega blaga je nabral za 2963 Din. Dolgo so ga okrog iskali. V roke pravici je prišel šele letos 5. junija. Mali kazenski senat pa je Lojzeta obsodil na 10 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic. Stavka na Javorniku Koroška Bela, 12. julija. Danes se je začela v obratih K1D na Javorniku stavka, in sicer zaradi kršitve kolektivne pogodbe. Dopoldne so se pričela že prva pogajanja, ki pa niso prinesla še nikakih uspehov in je moral zastopnik sreskega načelnika, ne da bi kaj opravil, oditi. Popoldne ob 5 so se pogajanja nadaljevala. Udeležili so se jih zastopniki posameznih organi- Novo mesto, 10. jnl. Mali kazenski senat okrož. sodišča v Novem mestu je te dni sodil 23 letnega Alojzija Babiča iz Podgore pri Vidmu v Dobrem polju zaTadi večkratne tatvine. Letos 13. maja ponoči ga je zasačil pri tatinskem »rokodelstvu« v trgovini kmetske zadruge v Vidmu trg. pomočnik Drobnič Jože. Ker so se v tej trgovini vršile tatvine neprestano že od leta 1932. naprej in se je sum že skoraj obračal na Drobniča, iti še na nekega drugega njegovega tovariša, je pričel Drobnič zadnje čase bolj paziti na tatu. Nekajkrat mu je celo nastavil nekaj denarja, ki je vselej zginil. Drobnič je oprezova! tudi to noč ckoli trgovine in kmalu opazil glavna trgovinska vrata odprta, v trgovini pa Babiča, ki se je pravkar zalagal z blagom. 1000 poljedelskih delavcev na Francosko Slov. Krajina, 11. julija. Borza dela v Murski Soboti je tudi letos , ugodno posredovala za sezonsko delo v Franciji in tuzemstvu. V Francijo je odšlo letos nekaj nad 1000 delavcev in delavk. Tako, da je zdaj v Franciji nad 4000 naših ljudi. Zaslužek je tam še dokaj dobor. Pred kratkim je borza dela razglasila, da sprejme večje število ženskih delavk, ki so pripravljeno potovati tja na svojo stroške. _ Vsaka dama ima ugodno priliko kupiti do 15. julija slamnik z 207o popusta. Salon Anita, Ljubljana, Krekov trg 10. zacij, zaupniki posameznih oddelkov v tovarni, dr. Obersnel ter okrajni načelnik dr. Vrečar iz Radovljice. Pogajanja se te vrte. Drobnič je takoj alarmiral ljudi, ki so pritekli celo oboroženi, vendar se je Babiču posrečilo uiti. Toda sreča, ki ga jc doslej .vedno spremljala, mu je to pot obrnila hrbet. Drobnič, ki je takoj planil za njim, ga je dohitel ter ga z žepno svetilko tako močno udaril po glavi, da ga je zbil na tla. Tatu so oddali orožnikom, ki so ga privedli v zapore novomeškega okrož. sodišča. Mali senat tega sodišča ga je na podlagi dejstev, ki jih navaja obtožnica, da si je Babič s ponarejenim ključem na nepošten način prisvajal iz trgovine kmet. zadruge v Vidmu razno blago, kakor usnje, blago za moške in ženske obleke, perilo itd., v znesku vsaj 5000 Din, ter tudi večjo vsoto goto-in po zaslišanju prič spoznalo za krivega in ga obsodilo na 1 leto in 4 mesece strogega zapora z z izgubo častnih pravic za tri leta. Stroški za kriminal Ljubljana, 11. julijo. Suhoparne številke o izdatkih, ki jih .ie Slovenija izdala za kriminalne zadevo v ka-zonskem postopanju in vzdrževanje jetnikov v času od L aprila 1933 do 31. marca 1934, pač mnogo povedo, kako se giblje v naših krajih kriminalnost od lota do leta. Ljubljana sama je v tem črvnu izdala za prehrano jetnikov čedno vsoto 306.547 Din. Skupaj zn pričnine, izvednine (honorarji za izvedence) in komisije vštevši jetniško prehrano pa je Ljubljana potrošila 810.780 Din. Vsa sodišča v Sloveniji z vsemi kaznilnicami vred so od 1. aprila 1933 do 31. maroa 1934 izdala za jetniško prehrano 1,453.286 Din. S to prehrano vred in za razne pričnine, izvednine in komisije v kazenskih zadevah pa je bilo v tem času izdanih 2,507.205 Din. Pač čedna vsota, izdana za kriminal! Liubljmnske vesti: Sličico iz ljubljanske trgovine Ko so ljubljanski trgovci na svojem zadnjem občnem zboru sklenili, da bodo v poletnem časti odpirali trgovine šele db 3 |X>|»ldne, da bodo imeli nameščenci dovolj počitka, [a sami tudi dalši opoldanski odmor, se ni ziaper to nihče oglasil. Ko pa jc bilo razglašeno, da je ta sklep stopil v veljavo, pa se je našlo nekaj obžalovanja vrednih slučajev, da nekateri trgovci tega sklepa enositavno niso priznali m da so odpirali kakor ponavadi. Ti slučaji nesocialnosti med ljubljanskim trgov-stvom so bHi sicer osamljeni, toda zaradi njih se je zanesel nered v trgovske vrste in sedaj odpiranje po]x>kfaie ni več tako enotno, kakor je bilo prev dni. So nekateri gosipodje, ki pravijo, da bodo sicer odpirali ob 3 popoldne, če jih oblast prisili, osebje pa bo maralo vseeno na delo že ob 2. Drugi zapet je menda dejal: »Ce bom moral odpirati ob 3, bom pa znižal plače osebju.« To so tako nesocialne težnje, da se nam jih ne zdi niti vredno ožigosati. Zalo poživljamo vse kupujoče občinstvo, naj ne hodi kupovat nobenih predmetov popoldne med 2. in 3. uro ter naj preloži svoje nakupe na čas jx> 3. uri, da tako pomaga trgovskemu nameščenslvu in vsemu osebju v borbi za podaljšanje opoldanskega počitka. Sicer pa ta apel ni posebno potreben, ker je itant število kupcev v popoldanski uri od 2. do 3. ure tako majhno. Zanimivo je bilo sprehajati se te dni po Ljubljani takole od 2—3 popoldne. Sicer prazne ulice, tudi v središču mesta, kjer je več trgovin, posebno pa iste bran že, so imele kaj nervozno sliko. Pa smo opazili pred trgovino sprehajati se gospoda šefa, nikjer pa nismo videli uslužbencev. Kar naenkral se pojavi za oglom njegov konkurent, ki gre lepo počasi smejoč se proti trgovini in začenja lepo odpirati. Komaj je dobro ključ v ključavnici, že se odpira tudi druga trgovina in kar naenkrat pridejo izza kakšnega ogla nameščenci obeh gospodov in se lepo podajo v trgovino, doslej pa so morali čakati nekje v senci, katero edino jim menda še privoščijo opoldne, kaj drugega več pa Bog ne daj! To se lepo ponavlja tudi drugi dan, samo s to razliko, da pride en trgovec prej ko drugi ild. Potem pa solidarno s svojim osebjem čakajo na kupce, katerih ni od nikoder v tem času, ter se dolgočasijo ali pa priganjajo ljudi k delu. Nismo zapisali teh besed iz norčavosti, ampak da predočimo javnosti, kako malenkostno je tako postopanje in ni vredno, da se izvaja. Saj to ne more vzbuditi respeMa pri resnih ljudeh, ki vendar niso tako prežeti z tnamo-nističnim duhom (kateremu pravijo, da je »Dienst am Kunden«), ampak razumejo socialne težnje svojih nameščencev in tudi sebi privoščijo potreben počitek. Mariborske vesti t Odpri srce, odpri roke • 0 O Povsod in v vseh časih so dobra srca podpirala reveže im druge, pomoči potrebne ljudi. Tudi v današnjih težkih časih dobrodelnost lepo cvete. Mnogokrat pa čujeino pritožbo: »Saj bi rad dal, ko bi vedel, da bo podpora res pravilno uporabljena.« Zalo je potrebno, da vlada tudi v dobrodelnosti nek sistem, tudi dobrodelnost inora biti organizirana. Saj nas uči cerkvena zgodovina, da so že prvd kristjani gledali na to, koga so podpirali. V današnjih časih delijo poleg posameznikov podpore predvsem občinski socijalno-politični uradi ter razne privatne dobrodelne ustanove. V Mariboru imamo že nekaj časa Karilativno zvezo, kot centralo dobrodelnih ustanov za lavantinsko škofijo. Karitativna zveza ima namen, da dvigne in pospešuje dobrodelnost. Zato bo poizkušala v mestu Mariboru dvigniti dobrodelnost na la način, da bo prodajala bloke, ki jih bodo nudile po hišah popolnoma zanesljive in ncoporečene osebe. Listki bodo po 1 Din, po 50 in 25 par. Premožnejše meščane prosimo, da vzamejo mesečne bloke. Vsakdo naj da nato revežem, ki prosijo darov Ier podpore namesto denarja tak listek. Reveži bodo prišli nato s temi listki le k Karilativni zvezi, ki ne bo takoj izplačala protivrednosti za te listke, ampak se bo najpreje informirala na merodajnem in pristojnem mestu, kdo je ta ali ona oseba, ki je prinesla listke v vnovčenje. V večini slučajev nato Kamitalivna zveza ne bo izplačala denarja, ampak bo dala nakaznice za živila ali obleko. S tem bo mogoče preprečiti vse zlorabe, omejilo pa se bo gotovo tudi beračenje. Zato prosi odbor Karitativne zveze vse meščane, da njeno akcijo dobrohotno podpirajo, ker je njen namen plemenit, a je istočasno tudi koristen. Poljski konzulat v Ljub- B " • I jam Ljubljana, 12. julija 1935. Ministrstvo za zunanje zadeve Poljske republike jc z aktom od f>. maja 1935 štev. B. Pcrs. 428 9 imenovalo našega uglednega kulturnega delavca, spomeniškega konserva-torja dr. Franceta S telet a za častnega konzula Poljske republike v Ljubljani. •Novi poljski častni konzulat v Ljubljani bo začel poslovati, brž ko od jugoslovanske vlade dolu potrebni »cxe(iuatur«. Ko našemu rojaku dr. Francetu Steletu oil srca čestitamo ob tem imenovanju, ki je obenem odlično priznanje njegovega znanstvenega delovanja od strani Poljske, izražamo obenem svoje globoko ve.sel.ie, da je s tem imenovanjem uresničena stara želja Slovencev, ki so že vso jiovojno dobo želeli, tla bi slovanska Poljska v glavnem mestu Slovenije imela svoj konzulat. 2e od nekdaj so Poljake in Slovence vezali ozki kulturni stiki, kateri se bodo po tem imenovanju še poglobili. Ssi.j imenovanje samo dokazuje, da si Poljska želi v prvi vrsti kulturnih stikov s Slovenci, sicer no bi bila imenovala tako odličnega kulturnega delavca za to častno in važno mesto. * Sv. maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15, pred odhodom gorenjskega turistovskega vlaka. .. Karmelska Mati božja na Selu. V torek 16. julija, na praznik Karmelske Matere božje, bo. v cerkvi karmeličank na Selu ob 5 prva sv. maša; ob G in nato še več lihih sv. maš; ob pol S slovesna sv. maša. Ob 4 j>op. pridiga in pete litanije z blagoslovom. 15. in 10. julija bo od pol 5 pop. do pol 7 izpostavljeno Najsvetejše. V ponedeljek, 15. julija, bo med tem časom prilika za sv. spoved. Na praznik Karmelske Matere božje se v karmel-ski cerkvi zadobe odpustki kakor v porcijimkoli-0 Nova maša v križankah. Jutri ob 1(1 bo slovesna novn maša, katero daruje g. p. VincencIJ Bevk iz nemškega viteškega reda. Pevski zbor bo Izvajal »NovomaSnik bod pozdravljen-, zložil Gr Rihnr. »Veni sanete Spiritus« zl. M. Brosis. Pri maši Instrumentalna Misna lubilate Deo«. zl. Hud. Wagner. Graduale »Proteclor noeler aspice Deus« zl. Griesbacher; po ofert.: »Domine in auxilium meum«, zl. Foerster za sopran solo, gosli in orgle. Po maši: >Te Deum« zl p. II. Satlner. »Tantum ergoc zl. dr. Fr. Kimovec. © Izredni občni zbor društva »Delo in eksistenca«, ki bi se moral vršiti v nedeljo dne 14. t. m., se iz tehničnih razlogov preloži na nedoločen čas. Članstvu bo po časopisju pravočasno objavljen dan in ura izrednega občnega zbora. © Izlet z motornim čolnom po Ljubljanici. V nedeljo 14. t. m. priredi Mornarska sekcija JS v Ljubljani izlet z motornim čolnom v Preserje. Odhod iz Ljubljane ob 7 zjutraj, povratek ob 6 zvečer. Pohitite s prijavami, kajti za 10 dinarjev bo poskrbljeno za godbo, zabavo, kopanje in izlet na Žalostno goro, seveda v omejenem številu. Prijave sprejema pisarna JS, Tyrševa la-IV. © Solučne strehe in zasloni. Mestno poglavarstvo in Uprava policije v Ljubljani opažata, da so zasloni in strehe, ki varujejo izložbe pred solncem, marsikje nameščeni prenizko, tako da ovirajo promet na hodnikih po mestu. Pogosto segajo viseča krila teh solnčnih streh tako nizko, da se pešci zadevajo ob nje odnosno se jim morajo izogibati na cestišče. Zgoraj imenovani obla-stvi opozarjate lastnike trgovin in izložb na določila § 47 mestnega cestnega reda, ki določa: : Solnčni zasloni in slrelie se morajo napraviti tako, da so najmanj 2.50 m visoko nad hodnikom. Pri že obstoječih (to se pravi pred 14. junijem lilHS nameščenih solnčnih strehah) »e dopušča višina najmanj 2.20 m nad hodnikom. Ne smejo imeti visečih kril izpod te višine, niti biti z nobeno stvarjo pritrjena na tla. V nobenem primeru ne, smejo segati čez rob hodnika ali peŠ-pota. — Mestno poglavarstvo in Uprava policije poživljala prizadete lastnike izložb, da najkasneje do 15. avgusta t. I. jirilagode svoje solnčne strehe pravkar citiranim zakonitim določilom. Onim, ki tega ne bi storili do navedenega roka, bo morala Uprava policije v Ljubljani naložiti globe, poleg lega pa bo dala urediti solnčne strehe v smislu zakonitih predpisov na stroške zamudnikov. © Nočno službo imajo lekarne: mr. Levstek, Heslejeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar. Vič. © Kino Kodelj?vo igra danes ob 20.30 in julri »Veliko kletko«. © Jadralna šola aerokluba prične v torek dne 16. 1. m. v Novi vasi. Pozivamo vse člane i jadralnih skupin, da takoj vlože prošnje za sprejem v Solo v tajništvu kluba. Gradišče 7. Ljubljana. Tam se dobi tudi potrebne fortnularje in pojasnila. □ 20 letnico duhovniškega posvečenja so praznovali te dni duhovniki lavanlinske škofije, novo-mašmiki iz leta 1915. Za proslavo so si izbrali lepo jareninsko faro, kjer so imeli zjutraj službo božjo, daroval pa jo je tovariš in prijatelj stolni kaiehet mariborski domačin Avgust Spari. Jubilanti so bili nato gostje domačega župnika duhovnega svetnika in dekana Jos. Cižeka. Popoldne pa so se zbrali na domu tovariša Avg. SjMrla, kjer jim je v prijetnih sjxMit'inih na dobo zadnjih 20 let čas Ie prehitro potekel. Od 14 tedanjih novomašnikov živijo še vsi in se jih je zbralo na obletnico v Jarenini 11. □ Borza dela za inteligenčne poklice, Maribor-Grad. □ Nesreča mladega izseljenca. Med izseljenci iz Francije, ki so letos prišli na evharistični kongres ter so se v četrtek povrnili iz Maribora nazaj v tujino, je bi! ludi 11 letni Rudolf Lešar iz Merle-bacha v Alzaciji-Loreni. Mladega Rudolfa je v četrtek ix>ixildne zadela v Mariboru huda nezgoda. Udarila ga je možganska kap ter je ohromel na polovici telesa. Skraja so ga hoteli prepeljati v mariborsko bolnišnico ter ga tukaj zdravili, na prisrčne prošnje njegove matere pa je mestni zdravstveni svetnik dr. Alfonz Wankmiiller odredil, da se lahko mali bolnik pelje z materjo v tujino. Pod njegovim vodstvom so mariborski reševalci prejje-ljali bolnika na kolodvor ter mu priredili ležišče v jMvem razredu jjosebnega vlaka, s katerim se je skupno z drugimi izseljenci odpeljal iz domovine. □ Maša zadušnica zu padle koroške Slovence pri Sv. Urbanu. — Pevsko društvo »Poštni rog« in »Klub koroških Slovencev« se udeležita pri lepem vremenu maše zaduš-nice za padle koroške Slovence, ki bo v nedeljo 14. t. m. ob 10 pri Sv. Urbanu. Zbirališče od 6 do pol 7 na Glavnem trgu irt na križišču Koroščevc in Vrbanove ulice (pred gostilno Kosič). Obe društvi vabita svoje člane in prijatelje ter ljubitelje Koroške sploh, da se maše zadušnice udeleže v čim večjem številu. □ Godbeno društvo »Danica« priredi 21. julija izlet v Ljutomer. Prijave in informacije se dobijo v trafiki A. Golež, Aleksandrova 41. Vabimo vse člane in prijatelje k polnoštevilni udeležbi. □ Kdo bo plačeval pogrebe revežev. Zanimivo pravno vnrašanje je načela mariborska občina glede pogrebnin stroškov za reveže, ki umrjejo na njenem področju. Zaradi bolnišnice, kaznilnice in drugih takih zavodov, ki se nahajajo v Mariboru, so ti stroški jirav znatni. Tozadevni zakon ni prav jasen in na lo se sedaj opira občina, ki zahteva, da bi prevzele jx>grebne stroške domovinske občine revežev. (J Nov bazen za gretje vode na otoku. Kakor smo že poročali, polnijo sedaj bazene v kopališču iz studencev. Kristalnočista studenčnica ima samo eno bibe — premrzla je. Tudi temu se bo sedaj odpomoglo na ta način, da bodo izkopali zadaj za filtrsko napravo velik bazen za 2000 kub. metrov vode, v katerega bodo studenčnico črpali ter pustili, da se na solncu ogreje in jo šele nalo napeljali v bazene. To bo potrebno zlasti zaradi plavalnih te- kem za državno prvenstvo. Plavalni klubi iz Dalmacije so namreč zahtevali, da mora imeti voda pri tekmah primerno temperaturo, ki ne bo pod 20 stopinjami. □ Obisk izseljencev v Mariboru je odmeval v tukajšnjem lokalnem časopisju samo v obliki kratke štirivrstne notice o naših rudarjih, ki gredo v tujino. Takega omalovaževanja si naši izseljenci pač ne zaslužijo! □ Stavka t »Kovini« končana. V »Kovini« se je dosegel začasen sporazum med vodstvom in delavstvom ter se je obrat v tovarni včeraj zofiet pričel v fiohiem obsegu. □ Prvo vest o veličastnem evharisitičnem kongresu v Ljubljani je »Mariborski večemik« prinesel v svoji četrtkovi številki. V kratki notici poroča o žeparji h na evhari stičnem kongresu! □ Poročila sta se v frančiškanski baziliki inž. Zdenko Počkar iz Ulcinja in gdč. Melita Pirčeva, suplentinja realne gimnazije in hčerka pokojnega ravnatelja mariborskega učiteljišča. Bilo srečno! □ Vrtnarska razstava na Mariborskem tednu. Mariborsko vrtnarstvo je bilo že pred vojno visoko razvito ter so prihajali mariborski vrtnarji s svojimi pridelki na velike svetovne trge. Po vojni se je mariborsko vrtnarstvo še dvignilo, kar dokazujejo vsakoletne vrtnarske razstave na Mariborskem tednu. Letos bo na IV. Mariborskem tednu vrtnarska razstava izjx>p>olnjena, ker bo poleg agilnih zasebnih podjetij razstavilo tudi Mestno olepševalno društvo □ Na boksarskem nastopu, ki bo drevi na verandi pivovarne, SK Maraton ne nastopi, ker so člani zadržani zaradi službe. m Združenje gostilniških podjetij r Mariboru pioziva vse svoje članstvo, da se udeleži pogreba gosf>e Majer Ivanke, soproge tovariša restavraterja Toma Majerja, ki se vrši v soboto, dne 13. t m. ob četrt na 17 na Pobrežju. Zbirališče na pokopališču. — Uprava. Ptuj Nezgoda. Hudo se je ponesrečila 221clna Greta Nekola, vlagnlka v tiskarni Blanke v Ptuju. Pri delu jo dobila levo ioko v tiskarski stroj, ki ji je kost na levem palcu zdrobil in ji popolnoma zmečkal vse zapestje. Ne-srečnica sc zdravi v ptujski bolnišnici. Uradne ure pri okrajnem sodišču. Za čas sodnih počitnic, to je do 15. avg'Usta so pri tukajšnjem okrajnem sodišču nedeljene uradne ure od 7 do pol 14. Vložišče je odprto ob delavnikih od 7 do pol 13, ob nedeljah in praznikih pa od 9 do 11. Sejem za prašiče v Ptuju v sredo dne 10. t. m. je bil radi hude vročine in obilega poljskoga dela slabo založen, kupčija pa je bila še slabša. Prignali bo 110 ščetinarjev, od teh so prodali komaj 35 komadov. Povprečne cene so bile naslednje: pršutarji 4.50 do 5.50 Din, plemene 4 do 5 Din, debelih sploh ni bilo; prasci stari 6 do 12 tednov so se prodajali po kakovosti od 30 do 70 Din komad. Francoska antologija jugoslovanske poezije Knjigarna Delagrave v Zarizu, Rue Soufflot 15. je izdala v priročni obliki in 392 strani obsegajoče antologijo jugoslovanskih pesnikov XIX. in XX. stoletja (Anthologie de la Počsie Yougo-slave des XIXe et XXe sifecles). Uvod in biografske ojjazke je napisal profesor belgrajske univerze Miodrag Ibrovac, ki jo je tudi uredil in prevedel večino pesmi s svojo, zdaj že pokojno ženo go. Savko. kateri je celolna knjiga tudi posvojena. Poleg teb dveh so sodelovali pri antologiji med drugimi tudi znani francoski prijatelj Jugoslovanov Lebesgue Ier izmed Slovencev prof. An te Debeljak (6 pesmi), prof. St. Škerlj in Tone Vodnik, ki sla uredniku dajala informacije. V predgovoru poudari prof. fbrovac estelski princip, ki ga je vodil pri izberi pesmi, ter deloma ludi historični, ki je prišel v obzir pri takih pesmih, ki se nanašajo na Francijo, kot na pr. pri V Vodnikovi »Iliriji« ali Aškerčevem »Napoleonovem večeru . Obenem pn se tudi opraviči, zakaj so vse pesni i prevedene brez rim. razen ene: Murnovih Vlahov , namreč, da je prevod točen in da ne zaide v banalnosti. Obdržal pa je povsod kolikor mogoče isti ritem in melodijo. V Uvodu je na devetnajstih straneh urednik orisal celotni razvoj jugoslovanskih književnosti: od srednjeveške rerkvene književnosti do dubrovniške renesanse in slovenske reformacije (Primož Trubar — »Ce Lutber slovene«), protireformacijo, XVfII. vek (Polilin, Linhart), do llirizma in enotnega slovenskega pravopisu (Vraz, Vodnik, Prešeren, Blei-weis). Te dobe so postavile temelj pesnikom, ki jih psedslavlja v antologiji. Med romantiki omenja trozvezrlje Nje 5-1. Mažuranlča In Prešerna »reprč-ien' i i clincun ene partie — serbe, croate, slovene — de la nation . Med nacionalnimi pesmici — po vzgledu Mlade Nemčije — imenuje Levstika in Jenka, med idealističnimi realisti Gregorčiča in Aškerca ter med modernimi Zupančiča. Pri označbi povojne dobe pa se ne ozira na posamezne pesnike. Na kraju uvoda poda bibliografijo o prevodih jugoslovanskih j)esmi pri posameznih narodih (n. pr. Brežnik, Slovenska književnost v angleščini, Strani Pregled 1927) ter naslove Jug6-slovanskih anlologij v raznih tujih 'jezikih: v nemščini (med njimi prevode, ki so jih priredili iz slovenske književnosti G. Krek, Andrejka, Fun-tek, L. Novy, Samhaber i dr.), v angleščini, francoščini, grščini, madžarščini, italijanščini (I. Kušar. Cronln...), poljščini, ruščini, češčini (lln-bler) in v esperantu. Med drugim omenja v uvodu tudi Steletovo knjigo Monumenta artis slove-nicae. A n t o 1 o g i j a s a m a je razdeljena v dva glavna dela: XIX. in XX. stoletje; devetnajsto zopet na dve polovici. Po mottu iz Njegoša in Šan-tiča začne izbor z Vodnikovo »Ilirijo«, »Mojim spomenikom« Ier Prešernovim »Sonetnim vencem« (V in XV), o katerem pravi, da ju njegov »chef d' oeuvre«, »katerega moremo smatrati za tip te vrste«, ter sonetom »Vrba«. V bibliografski opombi omenja urednik prevode iz Prešerna v tuje jezike. — Ker pn že hočem ~ tem referatu prikazati v glavnem samo na opis slovenske poezije v tej antologiji, sc ne boir. oziral na ureditev srbsko-hrvatslnga dola. V drugi polovici XIX. stoletja je zastopan Lov«ttk s pesmijo »Pred mlinom«, Simon Jenko, »slovenski Heinet, s pesmima »Slovenska zijolevimu in »Po ir.oji smrti«, Simon Gregorčič z odo »Soči t »cMMue počmec In s pripombo, da jo njegovo fnozofske pesnil sovražno napadal ki"r, izgubil J^ pogum in kmčd v prigodni, didaktični in neosebni poeziji!« Zadnji v tem delu je Aškerc, ki ni srečno izbran z ba-lado »0 sv. Martinu« in »Napoleonovim večerom«. Dvajseto stoletje je razdeljeno nn tri dele. V prvem so izmed Slovencev Anton Medved (Zakaj si tako.. -i, Maister Vojanov — »vojak-poek — (Rdeče rože. Grobovi), Ivan Cankar (Heleni), z bogato bibliografijo tujejezič-nih razprav, Dragotin Kette »meteor na slovenskem nebu« (V gozd je šel). Oton Župančič »prvak slovenskih sodobnih poetov«, ki ima tudi v vsej antologiji najdaljšo bio- in bibliografijo, je zastopan s sledečimi pesmimi: »Jezero«, »Tiho, brez besed«, »Vizija«. »Grobovi tulijo«, »Kuj me...«, »Pesem žebljarjev«, »Otroci molijo«. Murn-Aleks-androv, »tretji od četvorice moderne« je zaslojinn samo s pesmijo »Vlahi«, ki je edina v vsej zbirki, kot že omenjeno, prevedena s temnimi rimami »one (Debeljak A.). Slovensko moderno zaključujeta Peterlin-Petruška (Poletje in Zbogom) ter Golar (Svatba na poljani, Plameneča roža). — Drugo generacijo tega stol. predstavljajo od Slovencev Alojzij Gradnik (Pisma — II, fV, V, VII, Zadnja pot), Golia (Mati Božja na polju in Marche funčbre), A. Debeljak (Na jezeru, Dvanajst gavranov), Stanko Majcen (Njegov grob) ter Franc Albreht (Veter). Zadnji pesniški rod pa prikazujejo sledeči slovenski zaslopniki: Joža Lovrenčič, »začetnik ekspresionizma v slovenski poeziji, ki je zamenjal tradicijonalno obliko s prostim verzom« (Tihožitje), Igo Gruden (Sanjam), Tone Seliškar (Cveloča kakteja), Miran Jarc »eden najboljših slovenskih ekspresionislov« (Tri breze), Anton Vodnik — »katerega pesniške zbirke so zrcalo religijoznega in erotičnega nemira in je pesnik, ki zaupa igri ritma in metafor svojo osebnost, holeč jo osvoboditi slučajnosti in realnosti (Samota); Joža Pogačnik, »glavni urednik revije za mladino?« (»V tujini«), France Vodnik, religijozni pesnik z »znaki naturalističnega misticizma«; (Borivec z Bogom). Srečko Kosovel, »naj-nadarjenejši svojo generacije, ki je nameraval izdajati slovensko revijo za Francoze« (Ekstaza smrti) ter Mile Klopčič (V nedeljo popoldan). — Z njim se ludi zaključi antologija. Tako sem pregledal slovenske pesnike po vr kot so zastopani v tej najnovejši antologiji, ki i i jih predstavi, vključene r. razvojem vse Jugoslovanske poezije, francoskemu narodu in po njem vsemu svetu. Želeli bi še marsikomu, da bi bil zastopan vsaj z eno pesmijo mesto koga drugega! Želeli bi, da bi bil Prešeren predstavljen z močnejšimi pesmimi; privoščili bi Murnu morda več prostora, ki ga vsekakor zasluži v primeri s Petruško, ali Golarjem ali Goljo... Škoda, da ni v njej Voduška in Kocbeka ali Faturja, ki vsi zelo odgovarjajo francoskemu poetičnemu duhu ter bi jim bili tako blizu. Toda pustimo zdaj ta domnevanja o naj>akah, ki se bodo pri eventuelni drugi izdaji morale popraviti. Tudi nisem primerjal prevode z izvirniki, ter se ne čutim poklicanega, da sodim o vrednosti in točnosti prevodov. Zdi se mi pa, da pesem, oropana vezane besede, rim, more vplivati kot suh cvet. Naj bo kakorkoli, za sedaj moramo priznati, da je nas ta antologija v primeri s srbskohrvatsko jx>ezijo dobro in pošteno predstavila (od 108 pesnikov je 17 slovenskih: točno Yi!). Iz nje more dobiti vsak tuji bravec dober pregled o vsej jugoslovanski poeziji, katero — žal — v tem podlistku nisem mogel opisati, kakor bi bil rad in bi bil dolžan srbsko-hrvatslcemu delu. S to lično knjižico so prireditelji odprli pot naši pesmi v široki evropski svet in želeti bi bilo, da bi kdo zasledoval odmeve te pesmi v tujem tisku in jih nam sporočil. Po leh bomo namreč cenili uspeh prevodov knjige. Omenjam pri tej priliki tudi važno malenkost, da je urednik pri vseh slovenskih pesnikih, ki so se rodili izza sedanjih mej, opozoril, da so po vojni pripadli njihovi rojstni kraji Italiji (pri Gregorčiču. Ketteju. Gradniku. Kosovelu, Lovrenčlču, Grudnu itd.), kar utegne biti važno. Prof. fbrovac in pokojna gospa, sta s pomočjo že omenjenih slorila veliko kulturno in dom»-vinsko delo. ki ne bo nikoli pozabljeno. Temelj je podan, zdaj gre samo za izpopolnitev, ki naj se pri drugih izdajah vrši v tem smislu, da se prevod po mogočnosti priredi v rimah s poetično ambicijo, ter da se izpopolnjujejo vrste pesnikov z novimi imeni in novimi rodovi. td V imenu stanovsko - političnega odseku je jiredsodnica gdč. Završanova navajala mnogo tehtnih zahtev učiteljstva, ki pa so obsežene v resoluciji. Ob 2 popoldne se je skupščina nadaljevala. Po poročilih raznih odsekov in po tem, ko je skupščina sprejela zaupnico upravi, je bila sprejeta resolucija, ki v glavnem na-vuja naslednje zahteve učiteljstva: Resolucija Zaldeve učiteljev iz Slovenije Resolucija sprejeta na učiteljskem zborovanju Mjana, 12. julija. 1 in skoraj soglasen način, je danes nadaljevala V. glavuu akup..čiiiu slovenskega učiteljstva, Del nadaljevanja skupščine pa je bilo že sinoči ob 8. Pred plenuraom skupščine je snoči podal svoje poročilo gospodarski odsek, ki je predložil potrditev obračuna in proračuna. Oboje je bilo sprejeto. Zaradi gospodarskih razmer jo bilo sklenjeno^ da bo izhajal »Popotnik« v skrčeni obliki, in sicer samo v petih dvojnih številkah nn leto, Zaradi toga sklepa so nekateri prijatelji »Popotnika« glasovali proti proračunu. V imenu gospodarskega od«oka je poročal šolski upravitelj Ivanjšič od Sv. Jurija ob Sčav-nici, ki je poročal tudi za nadzorni odbor in predlagal zaupnico odboru. Sklenjeno je bilo dalje, da se zaradi še vedno slabih gospodarskih razmer članstva članarina ne poviša. Pri današnji dopoldanski skupščini je najprej predaval prof. Gustav Šilih iz Maribora o reformi učiteljske izobrazbe. Profesor Šilih je svoje predavanje, ki so mu de-logatje sledili s polnim zanimanjem, ponazoril tudi z nekakšnimi diagramu Soporo-čilo je imel učitelj Josip Dovgan. O lem zanimivem predmetu se je razvnela živahna debata, h kateri so mnogi delegatje sprožili zanimive misli. Prodvsem so obravnavali vprašanje praktičnega učiteljskega izpita in reforme glede izobrazbe učiteljskega naraščaja. Sledila so poročila odsekov. V imenu tiskovnega odseka je poročal Oskar Hudales, ki je povdarjal, da Mladinska matica zadovoljivo izpolnjuje svoje naloge, zaenkrat pa ne more znižati naročnine. Odsek je odklonil predlog, da bi se »Učiteljski tovariš« spremenil v nekakšno rovijo, temveč je bilo sklenjeno, da se bo še z večjim zanimanjem pečal s stanovskimi vprašanji. Učiteljstvo se bo tudi trudilo, da pozanima za svoj stan večje dnevnike Ljubljane, Bclgrada in Zagreba. Zidanje novih šol je prenehalo in zato učiteljstvo prosi, naj bi se vsa pozornost odločujočih posvetila zidanju potrebnih šolskih zgradb. Pomagata naj banovina in držuva. Monopol na šolske zvezke naj se ukine. Razpis za nove učno knjige na narodnih šolah ne vpošteva učnih načel na teh šolah in zato naj prosvetno ministrstvo izvajanja razpisa odloži. Novi učni nnčrt, ki stopi v jeseni v voljavo, je že pokazal svoje hibe in zato naj se tudi izvajanjo tega načrta odloži. — Šolstvo naj se popolnoma loči od politično uprave. Učiteljstvo zahteva reformo učiteljsko izobrazbo, so izreka za njeno poglobitev in zahteva popolno akademsko iz obrazbo, ki naj jo zato dobi na dveletnih pedagoških akademijah. Potrebna je reforma o učiteljskih praktičnih izpitih. Učiteljstvo z idealizmom deluje tudi zunaj šole, zaradi tega pa ne sme trpeti učiteljevo delo v šoli. Takoj sc morajo razpisati službena mesta, ki so na šolah na razpolago. Brez razpisa so nobono mesto ne sme oddati. Učiteljstvo pričakuje, da bo ministrstvo pn:s\ete popravilo nepravične premestitve in odpuste učiteljev iz službe. Resolucija dalje govori o potrebi revidiranja disciplin-cki!>. predpisov, o vprašanju drnginjskih do-klail. Uasti poročenih učiteljic in o drugih pravnih iu inatorijalnih izgubah uči\elj priljubljena. Bila je znana tudi v Sloveniji, kjer je vodila več gospodinjskih tečajev, kakor tudi na Koroškem. Pogreb bo v nedeljo popoldne. Naj podiva v miru! Žalujočim ostalim naše globoko in iskreno sožalje. ■j- Franc Mencinger. Iz Kamnika poročajo: V petek dopoldne so pokopali v Ljubljani vojaškega referenta pri okrajnem načelstvu v Kamniku g. Franca Mencingerja, ki je po mučni bolezni umrl v vojaški bolnišnici v Ljubljani. Pokojni g. Mencinger je služboval v Kamniku nad 13 let. Bil je blaga duša in izredno vesten in delaven v svoji službi. Prebivalstvu v kamniškem okraju je bil prijateljski svetovalec. Vsi, ki so imeli z njim opravka v vojaških zadevah, ne bodo pozabili njegove izredne uslužnosti in ljubeznivosti. Smrt ga je ugrabila v najlepši moški dobi in hudo prizadela njegovo družino in vse svojce, katerim velja naše iskreno sožaljel Osebne vesti — Diplomiran absolvent konservatorija v Pragi g. Drago Šijanec, dirigent pevskega društva »Jadrana« v Parizu, je bil diplomiran na najvišjem francoskem glasbenem zavodu »Ecole Nor-male de Musique« v Parizu. Čestitamo! — Odlikovanje. Mestno poglavarstvo v Ljubljani je izročilo od občine v 1'ndovi v Italiji prejeto diplomo in srebrno medaljo, s katero je bil odlikovan na razstavi nabožne umetnosti v Padovi 1. 1933 aknd. slikar in kipar g. Tone Kralj. = Nn drž. konservatoriju v Ljubljani so prejeli ob sklepu šolskega leta 1934-35 tli plomc o duvršomh študijah naslednji go- jenci: 1. Srednja šola drž. konservatorija: Demšar Franjo (klarinet), Lnbee Roza (violina), Trampuž Marija (kluvir). 2. Na visoki šoli, oddelek kompozicija je bil diplomiran Hrovatiu Rado. 3. Na pedagoškom-učitelj-skem oddelku sta bili diplomirani Gnnza Mila in Mahkota Manica, obe v glavnem predmetu petje. — Napredovanja in premestitve sodniških uradnikov. Za kancliste X. skupine so napredovali: zva-učnica III. skupine Mariia Križmaničeva pri okrožnem sodišču v Celju, premeščena v Gornji grad; uradniški pripravnik v Višnji gori Dra-gotin Savli k okrajnem sodišču v Novem mestu; uradniška pripravnica pri apelacijskem sodišču v Ljubljani Marija Vrtačnikova istolam; uradniška pripravnica pri okrajnem sodišču v Ljubljani Alojzija Jerše istotam; žandarmerijski narednik Jakob Devjak k okrajnemu sodišču v Kočevju; uradniška pripravnica pri okrož. sodišču v Celju Kranja Benkočeva za Črnomelj; zva-ničnik 111. skupine Fran Strohsack v Ložu k okrajnemu sodišču v Žužemberku; uradniški pripravnik pri okrajnem sodišču v Mariboru Fran Ralca v Sv. Lenart v Slov. goricah; zvaničnik III. skupine pri okrajnem sodišču v Mariboru Ivo Cel bar za kanclista istotam; uradniški pripravnik v Litiji Benedikt Pečnik za kanclista istotam; uradniška pripravnica v Brežicah Hilda Drža jeva za kanclistko v Kranjski gori; zvaničnik U. Alojz Kozinec v Mokronogu za kanclista istotam; dnevničarka-zvaničnica pri okrajnem sodišču v Ljubljani Sabina Pengalova za uradniško pripravnico istotam. Na lastno prošnjo so premeščeni: kanci, oficijal Lozar Fran iz Višnje gore k okrožnemu sodišču v Novo mesto; kanclist Štefan P u s c h a u e r iz Sv. Lenarta k okrajnem sodišču v Mariboru; kanclistko Terezija Kronabethvogel iz Škofje Loke k okrajnem sodišču v Mariboru. K okrožnem sodišču v Mariboru sta premeščena: kancliski ofic. Stanko Kronabethvogel iz Radovljice in kanclist Anton Holc iz Sv. Lenarta; kanci. ofic. Andrej Zebre iz Litije v Škofjo Loko; kanclist Zdravko Baumgartneriz Kranjske gore v Radovljico; knnclist Anton Šorc iz Ribnice v Ljutomer; kanclist Fran Rigler iz Delnic v Ribnico in kanci. of. Matija Majcen iz Mokronoga v Ormož. Ostale vesti — Aljažev klub sporoča, da bo v nedeljo ob 8 zjutraj na Kredarici služba božja, prav tako na Zabreški planini ob 9, na kar se opozarjajo planinci. — Okrog Afrike je odšel na pot profesor šentviške gimnazije dr. Ivan K n i f i c. 6. julija je s parniltom »Adolf Woermann< odpotoval iz Hamburga in se tjakaj povrne 12. oktobra. Obljubil nam je, da nam bo pošiljal kratke sestavke o tej poti, ki bo gotovo marsikoga zanimala. Prvi tak dopis priobčujemo danes. — Praznik nn Polževem. V nedeljo dne 14. t. m. bomo imeli na Polževem lop praznik. Pevsko društvo in godbeni odsek Prosvet-noga društva v Višnji gori priredita pod vodstvom predsednika župnika g. Franca Vidmarja izlot na Polževo. Naš župnik si neumorno prizadeva organizirati pevsko društvo in godbeni odsek Prosvetnega društva in je dosegel že prav lope uspehe. Pridno mu pomaga orgnnist g. Oustl Fab-jan, ki je strokovni in tehnični vodja, p« ludi pevovodja. V Višnjo goro je prišel šele pred lotom dni, ko o godbi ni bilo ne duhu ne sluha, pa je v enem letu naše vrle fante tako organiziral in izučil, da je naša godba žo igrala pri procesijah na evharističnom kongresu v Ljubljani. Godba in pevsko društvo štejeta 30 mož. ki so jim bo gotovo pridružilo najmanj še toliko izletnikov, tako da ho na Polževem zopet voselo, ko se bo razlegalo daleč naokrog potjo in ko bo igrala naša godba. Divji prešič pri Višnji gori. Višnja gora 12. jul.: V letovišču bivše občine Draga so sc pojavili zopet trije divji prešiči. Danes je odšel na lov za srnjaki svak lovskega zakupnika Potokarja, Znideršič Leopold ml. iz Peščenika pri Višnji gori. Nepričakovano je zagledal pred seboj tri divje prešiče. Presenečeni lovec je ustrelil s kroglo in pogodil enega divjega prešiča naravnost v glavo. Druga dva prežeča sta pobegnila. Vriskaje je mladi lovec ustreljenega prešiča prinesel domov. Očiščena žival je tehtala 35 kg. — Nesreča na cesti. Alojzij Podržaj, bivšri zadnji župan Kriške vasi, se je vozil s kolodvora Stična proti domu. Pri l ičku se irru je prevrnil voz ter je mož dobil hude poškodbe ua glavi. Dr. pedran mu je nudil prvo pomoč. — Cesta na Polževo. Dne 10. julija je bil generalni pregled bodoče ceste na Polževo. Z delom se bo takoj začelo. — Planinci vljudno vabljeni na goro Lisco, kjer obhaja Posavska podružnica SPD Zidani most, kakor vsako leto, obletnico otvoritve koče. Ob pol U bo sv. maša. Po sv. maši prosta zabava. ——— R O TV \Y — Kr. DVORNI FOTOGRAF iz BELGRADA izdeluje UMETNIŠKE PORTRETE od 1. jul. do 1. sept. NA BLEDU, vila »Sosnovka« — Finančni stražniki pazijo na tobačne rastline. Iz Hercegovine poročajo, da so finančni stražniki že več dni postavljeni v nekatere tamkajšnje okraje, kjer bodo OBtali do oddaje tobaka. Vsak finančni stražnik nadzoruje okoli 60 kmetov. Finančni stražniki poučujejo kmete o postopanju in ravnanju s tobakom, kakor to določa zakon o drž. monopolih. Prlietkom tega meseca so stražniki pričeli preštevati tobačne rastline ter bodo v kratkem s svojim delom gotovi. Preden se neha stelje rastlin, je prepovedano ktnelom odtrgavatl cvetje in listje brez prisotnosti finančnih stražnikov, temveč jim je saino dovoljeno, da zatro cvet toda da ga puste na rastlini. Sndilci tobaka pa se medtem pritožujejo, da to škoduje kakovosti tobaka, ker bi moralo biti cvetje na zgodaj dozorelih rastlinah že odtrgano. — Uslužbenski davek. »Knjižica usluž-beiLskoga davka« tiskana na finem, belem papirju, opremljena tudi s predpisanimi rubrikami za lepljenje davčnih znamk: jo sedaj založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena je ista: 2 Din za komad. Imenovana knjigarna ima v zalogi tudi vse predpisane tiskovino za plačilo tega davku: Uslužbenski davek — veliki format (za 32 uslužbencev) cena poli 1.50 Din; uslužbenski davek — mali format (za 12 uslužbencev) cena poli 1 Din; Vplačilni list (za oddajo do-narja davkariji) komad 25 par; Tabela za preračunavanje uslužbenskegn davka (nn kartonu) Din 10. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ima v zalogi davčne tiskovine za pridobnino, zgradarino, rentnino, prijavo obresti in rent (za denarno zavode), družbeni davek in samski davek. Primarij dr. Rihard Jug ne bo ordiniral do 15. avgusta 1935. — Sleparije Josipa Jelena. Včeraj smo po ročali o aretiranem »zanesljivem« IrgovsKom potniku, ki ga je zagrebška policija aretirala na neki zagrebški pošti, ko je ravno dvigal neki denar, poslan na »poste restanlet in na ime Ivana Pogačnika, za katerega se je slepar izdajal. Pri podrobnem zaslišanju je slepar, ki je njegovo pravo ime Jože Jelen, priznal, da je izvabil na račun neke zagrebške modne manufakture. neopravičeno predujem od štirih kupcev v Rušah, enega v Iločali in dveh v 2alcu. Slepar je imel ponarejeno štampiljko, znal pa si je preskrbeti tudi neke tiskovine od omenjene modne tvrdke. Slepar je bil izročen sodišču. Policija pa pričakuje, da se bo oglasilo še mnogo drugih strank, katere je Jelen, ki je obrtno izvajal to sleparijo, tudi oci ganil za aro in blago. — Združenje izdelovalcev vencev in vrtnarjev sporoča cenjenim odjemalcem, da so cvetličarne v poletnih mesecih ves dan zaprte. Celje 0 Za zdravnika-pripravnika v celjski javni bolnišnici je imenovan g. dr. Vladimir Berglez, ki je že pred časom prakticiral v bolnišnici kot zdravnik-volonter. Zadnji čas se je g. dr. Berglez 1 leto in pol izpopolnjeval na praški kliniki, kjer je bil asistent znamenitega kirurga, prof. g. dr. Jiraska. 0 Slabi uspehi na trgovsko nadaljevalni šoli. Na trg. nad. šoli so za šolsko leto 1934-35 izkazani slabi učni uspehi. Od 35 vajencev in vajenk v prvem razredu j>ih je padlo 10, 1 ima ponavljalni izpit; v drugem razredu je od 33 vajencev in vajenk padlo 13, popravni izpit imajo 4, v tretjem razredu je uspeh nekoliko boljši, od 11 vajencev in vajenk ni padel nobeden, pač pa imajo 3 popravni izpit. Združenje trgovcev za mesto Celje je razpisalo za najboljše učence tri nagrade po 200 Din, tri po 100 Din iu tri po 50 Din. šolsko leto je bilo zaključeno z lepo slovesnostjo, ki so se je udeležili profesorski zbor in zastopniki Združenja trgovcev za mesto Celje. 0 Obrtna razstava v Celju. Za obrtno razslavo v Celju se vršijo že zadnje tehnične priprave. Poslopje mestne osnovne šole, kjer bo nameščena raz-lava, je že izpraznjeno, okrog poslopja pa že na-lajajo lični paviljoni. Do sedaj se je prijavilo 112 Vlnikov, ki bodo pokazali svoje izdelke. cs Borza dela izkazuje 290 brezposelnih, 6t) j manj kakor dne 30. junij«. IČllel) ln Kaj je obema enako važno ? učenec foftolada OlniotL Veliko gasilsko slavje v Dravijah nad Ljubljano Takole smo se pogovarjali: »Takoj po kongresu bo pa naš praznik!« Nedelja 14. julija je bila več mesecev naprej določena za proslavo 30 letnice gasilske čete v Dravljah in blagoslovitev moderne av-tomotorne brizgalne. Vsa vas je bila na delu, da kolikor mogoče slovesno proslavi ta jubilej. Okrog 40 mlajev jasno priča, kako veliko naklonjenost uživa draveljsko g* silstvo pri vaščanih. Najvišji mlaj je visok 30 m in je zunanji izraz inoči, na katero se je povzpela draveljska gasilska četa v 30 letih svojega obstoja. Pred dobrimi 30 leti so se začeli sestajati na Ahčovem vrtu možje in lantje, da ustanove v Dravljah gasilsko društvo. Izvolili so pripravljalni odbc\ Prvi poveljnik društva je bil Ivan Kregar, ki je ostal na svojem mestu do svetovne vojne, v kateri je padel. Pod poveljnik je bil Ivan Breceljnik, tajnik Ivai Skauder, blagajnik Anton Gilar. Prvi trobentač je bil seveda Franc Hafner, kateremu rog še sedaj najboljše zaix>je, prvi plezalec je bil pa krovski mojster Jože Mravlje, ki je dal vse te podatke. Z izredno pridnostjo in požrlvovalnostjo vsega članstva si je društvo že v 3 letih postavilo sva dom in kupilo novo brizgalno. Z brizgalno vred so bile kupljene tudi delovne uniforme s čeladami, paradne uniforme pa so si člani nakupili sami. »Vs« ni nič pomagalo,« pripoveduje Jože Mravlje, »|x> vsod smo bili prvi, če je bila vaja, parada ali požar!« Ta volja in delavnost naših ustanovnikov pa se ni kazala samo v društvenih stvareh, temveč tudi > gospodarstvu. Vsi ustanovitelji so postali dobri gospodarji in obrtniki in so menda prav vsi večkrat bili občinski odborniki. Tudi to je dokaz, da je bilo društvo pod dobrim vodstvom in gotovo je to znatno pripomoglo, da 9o vsi vaščani tudi sedaj društvu tako naklonjeni. Po svetovni vojni, v kateri je padlo več članov društva, ni bilo nobenega tako izrazitega voditelja kot je bil padli Ivan Kregar. Zato so se predsedniki večkrat menjali, vendar je šla društvena pot atalno navzgor, ker so ustanovitelji dali društvu |»ravo po)i-lago in zdrave smernice. Tako lahko danes Prostovoljna gasilska četa v Dravljah s ponosom gleda nazaj na vso dolgo dobo 30 let. Da bi Dravlje tudi v največji suši ne oslalt brez vode, so bili napravljeni 4 veliki rezervarji, ki so razjiorejeni jx> vasi tako, da nudijo v slučaju požara vodo za vso vas. Vaščani so vsa lela radi in izdatno podpirali. Tako je četa lahko zbrala potrebna sredstva za nakup avtomobila in motorke, ki jo žene 60 ks močni avtomobilski motor. Karoserijo sta izdelala društvena odbornika Breceljnik Albin in Ivan Tomažič, in sicer zvečer po izvršenem delu. Vse delo sta izvršila brezplačno. Današnja slovesnost se bo v domačem krogu pričela že zjutraj, ko se bo četa pni jutranji sv. maši spominjala umrlih in v vojni padlih članov. Pri maši bo pel domači gasilski moški zbor. Popoldanska slovesnost se prične ob 14 s sprejemom zastopnikov oblasti in gasilskih čet pred novo šolo Dravljc-Šiška. Udeležba gasilstva bo gotovo velika, ker je proslava združena z župnim izletom gasilske župe Ljubljana-mcsto. Ob 15 se bo izvršila blagoslovitev brizgalne, ki jo bo opravil provizor g .Mirko Bartol ob asistenci obeh dravelj-skih gospodov, gg. prof. Sodjc in župnika Zugelja. Po blagoslovitvi bo mimohod gasilstva, nato pa v prijetni senci Sojarjevih kostanjev veselica, ki jo bo četa priredila v lastni režiji. Pridite — pričakujemo vas! Radio Programi Radio Ljublfanai Sobota, 13. julija: 12.00 Venčki šlagerjav na ploščah. 12.45 poročila, vreme. 13.00 čas, obvestila. 13.15 vesele popevke od blizu in daleč na ploščah. 14.00 vreme, spored. 18.00 rad. orkester: Ilnydn: Simfonija št. 5 D-dur. 18.45 Zunanji politični pregled (dr. Jug). 19.10 čas. poročila, vreme, spored, obvestila 19.30 Nac. ura. 20.00 Pojdimo za Savo, pod šmarno goro. Pester večer. Sodeluje: Akademski pevski kvintet, Radijski orkester, plošče i dr. 21.30 čas. poročiln. spored. 22.00 pojdimo za Savo ... (Nadaljevanje). Konec ob 23. Drugi programi i Sobota, 13. julija. Belgrad: 20.00 Kom. gl. 20.30 Zbogom Mimi, opereta, Venatzky. 23.00 Prenos iz kavarne. — Zagreb: 20.30 operetni večer. 21.30 Igra. 22.15 Kitarski kvartet. — Dunaj: 17.05 Godba na pihala. 10.30 Španska gl. na 2 kitarah. 10.50 vesel večer. — Budimpešta: 20.10 Igra. 22.35 operni ork. — Trst-Milnn: 17.05 plesna gl. 20.10 pestra ura. 21.30 sinf. konc. — Rim-Bari: 20.40 Ave Marin, opera. Allegra. 22.20 Plesna gl. — Praga: 19.30 slika iz liane. 20.10 VoJ. godba. 21.10 Iz dunajskih operet. 22.45 šramel. — Bratislava: 19.30 Jazz. — Varšava: 20.10 Peslra ura. 21.30 spanskn ork. gl. 22.10 vesela gl. 22.30 Lahka in plesna gl. — Berlin: 20.10 Dve pestri uri. — Vratislava: 20.10 Vesel izlet na deželo. — Motnje t želodcu in črevesa, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost. omotičnost, hude sanje, splošno slabo«! olajšamo, če popijemo vsak dan Čašo »Frana, Jusefovc« gretičice. Tihotapci s premogom Cvet nove kupčije V dolinah Pennsilvanije, kjer kopljejo najboljša premog j- antracit —, je na tisoče brezposelnih rudarjev. Beda je zavladala med njiini, sredi neizmernih zakladov, ki so jih prej dvigali iz zemlje, so začeli stradati in obupavati. Obup se je spremenil v srd, ko so videli,' kako so začeli lastniki rudnikov zapirati rudnike. Rudarji in trgovci so se začeli upirati. V okraju Shamokin, kjer je premogovna družba zaprla vse rudnike, je čez EOUO rudarjev brez slehernega zaslužka Nekaj so morali začeti, žbi.ali so se ob rudnikih po dva, trije, več — in so sklenili, dn sami začno kopati premog. — Tako se je začelo tihotapstvo s premogom in dobili so tudi dosti kupcev za ta premog. Seveda ni bilo voz in vagonov in tehtnic za premog. Pa so izračunali. da je dvajset posod (nekakšnih veder iz cinka) premoga toliko kakor ena Iona. — V petih letih se je tihotapstvo z antracitom tako razpaslo, da je nastala nova tihotapska industrija, kjer je zaposlenih 20.0:*) do 30.000 mož. Mimo teh je še na tisoče prekupčevalcev in voznikov. Na slotine mest in vasi se v ondotnih pokrajinah preživlja z utihotapljenim premogom. Vsi kraji so polni nekakšnih vrtalnih stolpov, kakršne imajo za petrolej. Ti stolpi so iz tramov in brunov, na njih so obešene košare, ki z njimi dvigajo premog iz »laži-rudni-•ov«. — Tihotapci s premerom so se združili v posebne trgovske zveze, ki imajo veliko »rudnikov«, v globino sežejo jaški po KO m globoko. Imajo svoje rudarske nadzornike, paznike itd. Utihoiapljeni premog tudi čistijo, in sicer kar na dvoriščih rudarskih hišic. Čudovito je opazovati vse te preproste naprave za izkop, čiščenje, odbiranje, tehtanje in odvažanje premoga, medtem ko leže v rudnikih najmodernejši stroji brez uporabe. — Kupci tega premaga so tudi bivši rudarji, a ne vsi. V samo mesto Njujork so jeseni in pozimi 1. 1934-35 izvozili 2500 trn »tihotapljenega premoga. — Pravi | premogarji se seveda hudujejo. Pravfjo, da hnajo i za 15 odstotkov manj odjemalcev. Uitihotapljeni pre-! mog je seveda tudi cenejši, in sicer za dva dolarja ' pri toni. Veliko tihotapcev s premogom ima po-I sebne potnike, ki od hiše do hiše ponujajo premog. | Seveda oblasti ne držijo rok križem in je bilo že j mnogo premogovnih tihotapcev zaprtih. A ljudje zelo pomagajo tihotapcem in tudi Že uradne osebe so z njimi v zvezi. Na mitnicah pri tehtanju imajo že posebne listke za tehtanje premoga, ki so ponarejeni in pripravljeni za tihotapce. Za majhno odškodnino so pripravljeni varati oblasti in tihotapci jim dajo priliko, da navzlic temu dosti zaslužijo. — Tihotapci s premogom so močno organizirani, imajo tudi svoj časopis in v slehernem meslu svoje odvetnike in celo politične osebe. Uradne oblasti, policija i države Pennsilvanije so spričo take organizacije : brez moči. ! Tihotapstvo s premogom pa ni le za rudarje velikega pomena. Kakih 30 milijonov dolarjev v denarju je 1ako prišlo med prebivalce mest in vasi. i Skoraj četrt milijona ljudi se preživlja z dohodki j tihotapcev. — Nekatere premogovne družbe so •nne-, nja, da ni tihotapstvo s premogom prav za prav I tatvina, ki bi jo morali zatirati z ječo. Neki uradnik je dejal: »Ce bomo ovirali ljudi, da ne bodo več tihotapili s premogom, pa se bodo povišali davki za podporo brezposelnih. Saj je kakil 00 rudarjev, ki pač nikoli več ne bodo dobili .nžbe v rudnikih.« — Zadeva se šr -Ji ,ij, zakaj kup-čija z utihotapljenim prer c tako, da je že polno raznih pustolovce* edujejo v kupčijah. Tudi ti posredoval« .ganizi.ani. Podkupnine se večajo, na vr; idi že grožnje, uboji. Tihotap- stvo s premogu ji* je tako razpaslo, kakor se je svoj čas tihotapstvo z alkoholom v Združenih državah. Razni Caponiji so skoraj na vidiku. Preprosti angleški kralj Jurij V. Angleški kralj Jurij V., o katerem sedaj poročajo, da je nekoliko obolel, vsako ' ezdi v Hydepark. Spremlja ga le en civilni gospod. Na sliki '. ::iio kako ga srečujoči jezdeci lepo pozdravljajo , zapiskov sladkosnedeža Francoski sladkosnedež Grimond de la Reyniere iet- 820. >dal zapiske o slaslrosti raznih jedil. ' 1'ogleji v, kaj K:av: o sardinah Sardina je ljubezniva živalca, ki bi ji najbolj ■ prislojalo ime »golobček morja« — saj ni ničesar na svetu, kar bi mogli primerjati z nežnostjo nje-i nega meska in lineso njenega okusa. Kdor ni še nikoli jedel sardin kar naravnost iz morja, ta pač še ne i»zna najlej)šega veselja tega sveta Le za , nekaj hi]x>v drži sardinico nad žarečim ogljem, pa | je dovolj. Seveda že ni več tako dobra, čim je zunaj j morja. V pristanišču izgubi svoje najlepše lastnosti in čednosti. Da okusiš vse njene sladkosti, jo zaužij kar koj na ribiškem čolnu. O golebeku: Golobček naravnost izziva kuharje in kuharice, da se izkažejo v svojih spretnostih. Go-lobčka pripraviš preprosto, jx> meščansko, če ga le dušiš, ali sj)cčeš v ]x>nvi; na holandski način: če ga ojjražiš na sirovem maslu, s kruhki in dodaš šunko, sira, semen sončne rože. In drugače: v vinu, žganju, majonezi! V kulri je golobček ko kameleon, na vse načine se spreminja Tudi v juhi je prekrasen; ali s špehom obdan, zavit v list vinske trte, pečen na ražnju. A glej, da ga znaš lepo razrezati, gosposko postaviti na krožnik iz najboljšega porcelana! O grahu pravi ta sladkost tedež: Grah — to je čarobna pesem za uho sladkosnedeža! Kako bi mo-i^l biti človek brezčuten spričo najnežnejšega in najokusnejšega sočivja, brezčuten spričo vabljivega klica prirodne snovi, ki nam po mesece nuja najrazličnejše užitke, ki se nam da prostovoljno v roke, da ga pripravljamo v zvezi z mesom, s perutnino in je '.e sam p>o sebi ko kak knez med drugimi jedrni! Kar debele bukve ne bi zadoščale za različna kuharska navodila o grahu. Dokler imaš dovolj lepega, zelenega graha, pač nimaš pravice, da si nesrečeh, zlasti še, če stoji grah z veščo roko m s sirovim maslom pripravljen kot zelen hribček pred teboj na mizi in te poziva, da naskočiš nanj! O piščetu piše: Pišče, siu petelina in kokoši, a tak sin, ki ga bolj čislamo ko njegove starše, zakaj kokoš je dobra le za juho in petelina imamo le tedaj na mizi, če še ni odrastel. Pišče je izredna slaščica, najboljši pač na rainju pečen in s špehom obdan. Da se ne predrzneš ga razrezati in napraviti a njega juho — ragul Pa še o breskvi pove takole: Breskev se ne od. tikraje samo s tem, da je tako lepe oblike, da ima tako nežno kožico, tako nežno meso in na j slastnejši vonj soka, marveč še radi mnogih drugih lastnosti, ki jo moremo radi njih primerjati s krasoticami. Vse na njej uas spominja lepot te zemlje in lepot mladosti, ves okus in vonj je ena sama pesem življenja. Vino pa jc najboljši prijatelj človeka, dokler ga uživaš zmerno. Spremlja nas na pot življenja, tolaži nas v sfcrbipohiih dneh; izvor je vseh veselili ur-Vino je mleko starcev, je balzam zrelih mož ia je vozilo sladkosnedeža. Najboljša pojedina brez vina je bo ples brez orkestra, je kot igralec brez naJ)6-tiice, ko lekarnar brez zdravil. Preden lačnemo jesti, j« navadno vse tiho krog miz«. Pa ne toliko zato, ker smo zaposleni z napolnitvijo želodca, marveč zato, ker strune naših možgan še niso ubrane, da hi za zvenele. Sleherni molče poje nekaij kosov. A Hm začne v kozarce teči vino, se razodenejo vsa sma r zaupanju in vedrosti duha. Sleherni se olajša bremena, vsak sosed ti je za prijatelja. Na^krciSkejše besede, veseli odgovori, nežna razodetja nam povedo, da je z nami ljubeznivi sin vinske trie. z.raven nebotičnikov — stolpi za pridobivanje petroleja — v Oklahauii Pat in Paiachon doma Svetilnik in prikolica Neki slavni zdravnik za živčne bolezni je predpisal bolniku za zdravilo, da naj si ogleda filme, kjer igrata Pat in Patachon. Pat in Patachon se imenujeta na Danskem, kjer sta doma, svetilnik in prikolica. Kako živita ta dva slavna filmska igralca in za eno tudi zdravnika za živčne bolezni, ko sta doma? Visokorasli Pat je mimogrede zares ljubitelj človeštva. Hodi v hiše revnih ljudi, govori z njimi, se zanima za njihove skrbi in pomaga z denarjem. Ta denar si svoj čas ni tako lahko prislužil, kakor bi si človek mislil, šele zdaj, ko je njegovo ime r lilmskih predstavah tako znano, se mu tudi bogastvo laže veča. Na Danskem v Kopenhagenu misli ustanoviti zavetišče za reveže. O tem pravi sam: »Premalo je, da trudimo revežem hrano in posteljo. Ce je človek brez dela, zaide v različne strasti. Brezposelnim je treba dati predvsem dela in prav to mislim, da bom v svojem novem zavetišču reveže tudi zaposlil. Nastavil bom ravnatelja, dva duhovnika in predavatelje, ki bodo hišne prebivalce zabavali in poučevali.« PaJt se veseli svojega novega podjetja, kakor otrok božičnih praznikov. Poseben praznik bo tudi obhajal, ko bo slavil svojo srebrno ooroko. »V kratkem se bo poročila moja 24 letna hči, imam pa tudi 16 letnega sina, ki študira. A Bog varuj, da bi bil kdaj filmski igralec! Preveč sem pretrpel, da bi sploh komu privoščil tak kruh.« Patachon je pa sploh, kakor pravijo, najboljši človek na svetn. A sam se z rokami in nogami brani tega dobrega mnenja o sebi. Patachon se bavi z ar-tisti v cirkusu in ima sam 20 cirkuških konj. Tudi Patachon živi v srečnem zakonu in njegova hči je v neki samostanski šoli v Belgiji. Patachon ima rad življenje, ker ga vsak dan nekaj novega nauči, kakor sam pravi. Dalje pravi, da mora človek, če hoče ljudi zabavati, poznati do dna vse človeške slabosti. O življenju s Patom se je izrazil: »V Lipskem sva bila pri predstavi, kjer midva nastopava. Ko sva šla iz kina, je planila stara ženska k nama, se oklenila najinih rok in se nama prisrčno zahvalila, da sva ji v neki težki uri razvedrila dušo in srce. Te besede stare ženice so nama bile obema najlepše darilo in največja slava vsega sveta.« Morda nas še zanima, da je pravo ima Pata — Schenstrom, Patachona pa — Madsen. Molk ■ Narod brez glasbe - Turki V Istarabnlu, nekdanjem Carigradu, je kar nemogoče peti ali klicati, če z roko ne zaskmiš ust. Sleherni muezin, ki vpije z minareta in poziva k molitvi, drži roko tako. Bržkone hočejo na ta način ojačiti glas, zakaj petje je v orientu, kjer poznajo le tako zvane glasove iz glave kot petje, sploh nemogoče. — Orientalska glasba je sploh svoje vrste ta Evropec je nič ne razume. Človek bi še razumel in občutil klicanje muezina z minareta aH molitve v mošeji, a kar je za nas zabavna glasba, kaj takega v Turčiji sploh ne poznajo. Nam se zdi kak njihov napev neznansko žalosten, a orientalcu se ob njej svetijo oči in je vesel teh žalostnih glasov. Vendar je glasba v orientu zelo priljuhljena. Ko delajo kje, tedaj si pomagajo z bohnom in flavto. Iz trgovin z gramafoni vse kar cvrli, poje, bobna, celo na cesti navijajo trgovci svoje gramofone in gostišča, kjer igrajo orkestri, so v Istambuiu najbolj obiskana. A zdaj se je iznenada vse preokrenito, aakaj kar čez noč je izšel ukaz, da je orientalska glasba prepovedana. Ne sme je prenašati radio, po restavracijah in kavarnah se ne sme oglašati in na koncertih ne sme biti na s]xxredu. Na programu je, da bodi vse po evropskem načinu in tudi glasba, godba mora biti evropska. V sedanji Turčiji je zmeraj vse polno novotarij, a kar čez noč ni lahko z novrm zamašiti vrzel. In tako so za zdaj Turki umolknili, onemeli, so hrez petja in glasbe. Na stambulskem konservatoriju doslej še niso mogli izučiti zadosti glasbenikov, ki bi bili takoj vešči evropske glasbe. Zadeva je še bdj težavna, ker ni le to, da bodi glasba evropska, marveč naj se ohranijo v njej stare, turške melodije. Te melodije je treba predelati in obdelati po evropsko. Zastopnik abesinske države prot Jeze, tranoosk} državnik, ki je zagovarjal abesinshe težnje napram Italiji Zato poftije konserrartarij vsafco teto posebno komisijo v Aiiatolijo, središče nove Turčije, da nabira na gramofonske plošče stare turške melodije, ki jih potem na konservatoriju predelajo, pnsHjejo v evropske vzorce. Zato je nova Turčija za zdaj nema, umolknila je in listi pozivajo vlado, naj vendar odpre nova pota glasbe, kakor da bi imeli v Turčiji kdo ve koliko glasbenih ljudi, a imajo v vsem ie dva orkestra, ki ju je vredno poslušati. Kfic po enap-rfeih umetnikih in orkestrih je vedno večji in tako prihajajo tjakaj seveda najbolj — Nemci. Aretirani in najbrž že nstreljeni poveljnik nkče kremeljske garde Peters Ponočnjak. »Za božjo voljo, ie zakaj to me zapeiiK Uprava »Slovenca« Maribor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandro*« G Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista. Gospodarstvo Finansiranje javnih del Stanje Narodne banke - Nakup srednješolskih obveznic T7.1tii« Narodne banke za 8. julij 1935 prinaša tele postavke (vse v milj. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom zn 30. junij): Aktiva: zlato v podlagi 1.239.75 (plus 7.0), zlato v inozemstvu 90.1 (— 3.0), valute 0.21 (plus 0.15), devize 34.9 (plus 10.1), skupno podlaga 1.884.94 (plus 20.3), devize izven podlage 183.56 (— 3.5). kovani denar 272.03 (plus 2.7), posojila: menična 1.510.03 (— 7.26), lombardna 263.9 (— 3.9), skupno posojila 1.773.93 (— 12.2), vrednostni papirji 55.4 (plus S6.0), prejšnji predujmi državi 1.681.54 (-I- 0.3). efekti rez. fonda 125.005 (— 1.0), razna aktiva 391.85 (plus 11.44). Pasiva: rez. fond 133.27 (plus 1.6), bankovci v obtoku 4.478.3 (plus 5.1), dri terjatve 1.9 (plus 0.17), žirovni računi 656.44 (plus 97.8), razni računi 625.56 (- 13.9). skupno obveznosti po vidu 1.283.9 (plus 84.1), obveznosti z rokom 280.66 (— 12.85), razna |msiva 277.64 (— 23.5). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 5.762.25 (plus 89.2), skupna podlaga 8 primom 1.779.65 (plus 26.06). zlalo v blagajnah s primom 1.618.8 (plus 9.0), skupno kritje 30.8S (30.91) od tega snmo v zlatu 28.09 (28.37) %. Po zmanjšanju podlage v zadnjem tednu junija se je v prvem tednu julija podlaga znatno povečala, posebno če še priračunamo prirn. Po- sojila banke so s« dvigu v zadnjem tednu Juniju zopet zmanjšala. FINAN8IRANJR JAVNIH DEL. Važno je povečanje postavke: vrednostni papirji. Doslej so bili t tej postavki samo delnice Buuke za mednarodne obručune, sedaj Jo verjetno ta postavka povečana radi nakupa srednjeročnega posojala za javna dela, katerega prva tranša v znesku 100 milj. Din je bila izdana 1. julija letos. Povečanje postavke vredn. papirjev znaša nad 36 milj. Din In bi bilo tz tega sklepati, da Je Narodna banka prevzela prebližno tretjino prve tranše, ostali dve tretjini pa Drž. hipotekama banka in Poštna hranilnica. Narodna banka ima pravioo kupiti državnih papirjev in papirjev s stalno obrestno mero do višine svoje glavnice in rezervnega fonda. Glavnica znaša 180 milj., rezervni fond pa po zadnjem izkazu 133.27. milj Din tako, da lahko Narodna banka kupi torej nad 300 miljonov državnih papirjev. Med pasi vi banke so se zelo povečali žirovni računi, ki so narasli za skoro 100 milj. Din. dočim so »e zmanjšale obveznosti z rokom. Obveznosti, za katere se računa kritje, so v dobi od 30. junija do 8. julija znatno narasle, ker pa je narasla tudi podlaga, se je odstotek skupneg" '"•iljale >"alo zmanjšal. Insolvence v junija Po statistiki Društva industrijcev in veletr-govcev v Ljubljani je bilo v juniju letos razglašenih v vsej državi 13 (maja U) konkurzov in 22 (maja 22) poravnalnih postopanj, od tega v Sloveniji 2 (2) konkurza in 4 (7) poravnalnih postopanj. Skupno Je bilo v prvih mesecih letos razglašenih v naši državi 75 (lani v prvi polovici leta 141) ter 127 (189) poravnalnih postopanj. V Sloveniji Je bilo letos v prvi polovici leta razglašenih 22 konkurzov (lani v prvi polovici 31) ter 30 (50) poravnalnih postopanj. * Odplačilni načrti zadružnih ive« t Vojvodini. Tudi vojvod, zadružnim zvezani je bivši kmetijski minister dr. Jankovič odobril odplačilne načrte za dolgove kmetov zadrugam, ki so članice teh zvez. Za Zvezo srbskih kmetijskih zadrug v Novem Sadu Je odobren načrt, ki ima določilo glede vsote dolžne glavnice, da se obresti do 31. decembra 1994 še pripišejo k njem. Obrestna mera nI določena enotno, ampak se ravna po krajevnih razmerah, sme pa znašati največ toliko, kot znaša zakonita obrestna mera, torej 10%: Zveza češko-sVovaškKh kreditnih zadrug ima obrestno mero 8 %. Odplačilni načrt Zveze agrarnih interesentov f Petrovgradu loči dve vrsti dolžnikov. V prvo vrsto spadajo brezobrestna posojila Iz fondov kmetijskega ministrstva, za katere je amortizacijski načrt določen drugače, kot je v zakonu. Drugo vrsto pa tvorijo posojila, ki so jih dale zadruge iz lastnih sredstev. Obrestna mera znaša za te vsote 8 %, amortizacijska doba pa 10 let. Odplačilni načrt največje zadružne organizacije, nemške, ima obrestno mero določeno po krajevnih razmerah (največ do 10%) na knprtnlizirano vsoto po stanju dne 91. decembra 1984. | Iz hrvaške pohištvene industrije. Deln. družba j Opačič i Kaiser v Osijeku sklicuje izredni občni j zbor delničarjev za 20. julijo 1935. Na občnem zboru bodo sklepali o likvidaciji družbe. 38.000 novih telefonskih naročnikov v Avstriji. Pred nedavnim je bila v Avstriji ukinjena prigla-silna pristojbina za telefon. Od tedaj število naročnikov stalno narašča ter je doseglo povečanje števila naročnikov že 38.086. Skoro vsi novopri-jnvljenl naročniki so dobili že zvezo in aparate. Izboljšanje zaposlenosti v Angliji. Dne 24. junija je znašalo število brezposelnih v Angliji samo še 2,000.000 ljudi, kar je najnižje število od julija leln 1930 sem. Komunalno finance naših mest. Tajnik zveze mest g. Slobodan Vidakovič je sestavil informativno brošuro o financah naših mest, ki prinaša mnogo inaterijala o naslovni temi, zlasti statistik in tabelarnih pregledov, tako da bodo vsi komunalni politiki z zanimanjem čitali delce'. Knjižica ima namen pledirati za izpremembo sedanjega nezdravega sistema v občinskih financah ter se zavzema za moderen zakon o financiranju občin. Knjiga je izšla kot 27. zvezek knjižnice nieslnega poglavarstva mesta Belgrada. Borza Dne 12. julija. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Bruslja, Curilia in Prage, popustili so tečaji Londona, Pariza in Trsta, dočiin sta narasla Amsterdam in Newyork. V zasebnem klringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 8.75—8.85, ravnotako je notiral šiling tudi na zagrebški borzi, dočim je bil v Belgradu zanj tečaj 8.7435—8.8435. Grški boni v Zagrebu 35 b!., v Belgradu 34.75 bi. Angleški funt Šport je narastel v Zagrebu na 234.20—235.80, v Belgradu Sadni izvozničarji in sadni trgovci. Pred krat- j pa na 233.86—235.46. Španska pezeta je notirala v kini je bilo ustanovljeno v Mariboru pod imenom »Združenje sadnih izvoznikov dravske bunovine-t ; društvo, katerega članstvo je prostovoljno. V j svrho preprečenja eventuelne zamenjave sporo- j čamo, da obstoja za dravsko banovino »Združenje i sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev« s sedežem v Mariboru, ki je bilo osnovano že leta 1932. na ( podlagi § 357. obrtnega zakona. To Združenje je je edina prisilna organizacija, obvezna za vse sad- i ne izvozničarje in sadne trgovce v dravski bano- ' vini in edina upravičena zastopati interese sad- | nih izvozničarjev in sadnih trgovcev pri oblaslvih. j Izjava samouprave Osrednjega urada za zava- i rovanje delavcev v Zagrebu. Na seji ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavstva ali kot se sam imenuje samouprava Osrednjega urada (ki pa Je seveda vsa imenovana. Op. uredn.) je bilo sklenjeno j javnosti izjaviti. 1. da sla bila dosedanje ravnateljstvo in nadzorni svet imenovana j večinoma po predlogu delodajalskih in delavskih j zbornic (mimogrede povedano, so tudi uprave i poslodajalskih zbornic imenovane). 2. Takoj po | svojem imenovanju sla si oba odbora slavila za j nalogo sanirati delavsko zavarovanje. 3. Ugotav-' Zigrebu 6.00 bl„ v Belgradu pa 6.10 bi. Ljubljana. Amsterdam 2061.01—2975.61, Berlin 1740.20—1763.08, Bruselj 732.75—737.82, Curih 1424.22—1431.20, London 214.98—217.03, Newyork 4308.24- 4344.55, Pariz 287.82—289.26, Praga 181.62 do 182.72, Trst 356.81—359.90. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2075, London 15.14, Newyork 305.375, Bruselj 51.50, Milan 25.125, Madrid 41.90, Amsterdam 208.05, Berlin 122.95, Dunaj 57.70, Stockholm 78.05, Oslo 76.05, Koipenhagen 67.60, Praga 12.76, Varšava 57.80, Atene 2.92, Carigrad 2.46, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.68, Bue-nos Aires 0.81. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. SO—82, agrarji 45—47, vojna škoda promip. 369—372, begi. obv. 63—65, 8% Blerovo pes. 77—78, 7% Blerovo pos. 67—6S, pos. Drž. hip. banke 73—76, 7% stab. pos. 78 do 80. Zagreb. Državni pajpirji: 7% inv. pos. 80—81, agTarji 45—47, vojna škoda promp. 369—370 (368, 373), 7. 369—370, 8. 369-370 (368, 370), 9. 368 do 370, begi. obv. 63—64, 8% Blerovo pos. 78-80, ljajo, da je delavsko zavarovanje sanirano in j Blerovo pos. 67.75—68.25 (67.75, 68), 7% pos. - — -- ... Drž. hip. banke —. Delnice: Priv. agrarna baroka 227 den. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 80.50 do 81.50, agrarji 46.50—47, vojna škoda promp. 371-371.50 (371), 10., U. (371), begi. obv. 65—65.50 (65.50, 65.40), 9. 65-65.50, 8% Blerovo pos. 78 bi., 7% Blerovo pos. 68—68.50 (6S), 7% pos. Drž. hip. banke 74 den. Delnice: Narodna banka 57?0 5COO (5780). Žitni trg Danes novosadsika in somborska borza zaradi pravoslavnega praznika sv. Petra in Pavla nista poslovali. Na trgu je pa zavladalo mrtvilo ter se kupuje le za najnujnejše potrebe in so tudi cene ostale neizpremenjenc, tako da stane nova pšenica Iranko nakladalna postaja 115—117. Položaj je trenutno nejasen, ker so izvozne možnosti znatno manjše kot lani, intervencija Priv. izvozne družbe pa sc fak-tično vkljub javljenim cenam in prevzemnim pogojem ni začela. Živina Mariborski svinjski sejem dne 12. julija. Pripeljanih je bilo 186 svinj, 2 ovci in 2 kozi. Cene: mladi prešiči 5- 6 tednov 38—60 Din, 7—9 tednov 75 - 80 Din, 3-4 mesece 100 150 Din, 5-7 mesecev 180 200 Din, 8 10 mesecev 250- 300 Din, 1 lelo 400 -480 Din. I kg žive leže 4- 5 Din, I kg mrtve leže 7—9.50 Din. Prodanih 67 komadov. uravnoteženo. 4. Oba odbora zastopata mnenje, da je treba takoj razpisati volitve za delavsko zavarovanje. Gospodarstvo Jugoslavije. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu je izdal v francoščini knjigo o gospodarstvu Jugoslavije, namenjeno predvsem inozemstvu. Knjiga prinaša pregled našega gospodarstva z najnovejšimi podatki do konca lota 19;H in obsega najprej splošne podatke o državi, o političnem režimu, šolstvu, zadružništvu, bankah itd. Nato sledi popis našega kmetijstva s posebnim ozirom na izvozno trgovino, popis rudarstva in industrije, prometa, javnih del ter tujskega prometa. Knjigi je priloženih več zelo posrečenih slik iz našega gospodarskega življenja ter turizma. Knjiga bo dobro služila tujcem za informacijo o naših razmerah, prinaša pa tudi mnogo inaterijala. ki so ga bodo s pridom posluževali tudi naši ljudje. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnice Zvezne knjigarne v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4. Poravnalni sodnik Anton Avsec, poravnalni upravnik Zaje Lojze, lastnik konc. kom. pisarne v Ljubljani. Prijava terjatev do 25. avgusta, poravnalni narok 30. avgusta ob 10.30 na okrožnem sodišču v Ljubljani. Ponuja: a) celotno poravnavo prvenstvenih terjatev, b) ostalim dolžnikom 00^; v 3 zaporednih, Šestmesečnih obrokih. Prvi obrok plačljiv 6 mesecev po sprejemu poravnave. Lep pfaoalnf večer S K Ilirije Trije nori driatni rekordi. Ljubljana, dne 12. julij«. Siuoči je priredila Ilirija na svojem športnem kopališča lepo uspeli plavalni miting, pri katerem je hotela na eni strani mnogoštevilnemu občinstvu pokazati uspehe svojega dela v plavalnem športu, na drugI strani pa je hotelo vodstvo pregledati moči, s katerimi trenotno razpolaga. Kljub temu, da so zlasti pri ženskah manjkale najodličnejše moči (ki so na počitnicah), je miting v vsakem pogledu nad pričakovanje dobro uspel. Odlikoval se je zlasti nnS državni rekorder Wilfan, ki je postavil kar dva nova drž. rekordn. Tudi Hribar je bil izboren, ki je plaval 20(1 m prsno pod obstoječim jugosl. rekordom. Ti rekordi sicer ne bodo priznani, ker plavalci niso bili predpisno oblečeni, kar pa Je za stvar končno vseeno. Uspeh je bil popoln ln Iliriji, ki bo letos na lom polju žela še lepe zmage, moremo k napredku samo čestitati. Pri posameznih točkah so bili doseženi tile rezultati: 100 m hrbtno seniorji: 1. VVilfan 1:15 (za tri sekunde boljši od jugosl. rekorda); 2. Grčič 1:18,5; 3. Schell 1:18,8. 50 m prosto juniorji A: 1. Karbl 34.2 ; Pe-stevšek 35,0; 3. Baš 30,6. 50 m prosto juniorji B: 1. Sernee 29,6; 2. de Monte 30,2; 8. Banko 81,8. 50 m hrbtno dame: t. Bradač 44,5; 2. Za-lokar 46,5; 3. Vidmar 53,7. 200 m prsno seniorji (s handicapom): t. Hribar 3:06 (pod jugosl. rekordom) diskvalificiran; 2. Pance (diskvalificiran); 3. Kramar 3:18,9; t. Močnik 3:25,8. 100 m prosto seniorji: 1. Wilfan 1:03 (nov jugosl. rekord); 2. Ziherl 1:07,7; 3. Schell 1:12,6. 50 m prsno dame: 1. Binder 46,2; 2. Jurije-vičič 48,9; 3. Avčin 53.2 200 m prosto gospodje (s handicapom): 1. Mi-halek 2:36. 2. Fuks 2:36.1; 3. de Monte 2:55.1. 50 m prosto dame: 1. Bradač 38:4; 2. Kržan 39,0; Knez 50,0. Nato je sledil nastop učencev plavalne šole pod vodstvom g. Fuksa. ki so pokazali najpreje na suhem delo rok, nato delo nog, potem start in končno crawl v vodi. Učencem se je poznalo, da so v dobrih rokah. Nov način prsnega plavanja takozvani »Buter-fly< ali »metuljček«, o katerem je nedavno že pisal naš list, so predvajali gg. Salzer, Hribar, Močnik. Je to hiter, a vendar tako naporen način prsnega plavanja, da Je težko verjetno, če ga bodo mogli uporabljtl za daljše proge kot za 100 m. Za zaključek sta nastopili dve. odnosno tri moštva v waterpolu, kjer so se odlikovali zlasti juniorji, ki imajo v svoji sredi nekaj prav dobrih igralcev. Rezultati so naslednji: Juniorji : Rezerva 2 : 1. Rezervo : Seniorji 0 : 4. Seniorji : Juniorji 3 : 4. Kolesarske dirke Jutri na Hermosovo dirkališče. kjer bodo ostre borbe med kolesarskimi dirkalci raznih naših klubov! Na poostritev teh borb ho gotovo vplival krasen prehodni pokal gospoda župana ljubljanskega, ki si ga je leta 1933 priborila sSava« in, ki že nekaj dni sem krasi »Astrovo« izložbo blizu »Daj-Dama«. Izvajanje zanimivih točk programa se prične ob 16. Vsled nizke vstopnine je pričakovati, da to prireditev poseti čim številnejše občinstvo, da s svojo prisotnostjo podpre tako moralno kakor materijalno nadebudne dirkače, kateri že dne 21. t. m. nastopijo v bnno- rtnskom prvenstvu LJubljana—Maribor, kmalu nato pa na državnem prvenstvu Zagreb—Ljubljani) in še v drugih dirknliščnih in cestnih dirkah. Hašh : Ilirija Finale ione A »a državno prvenstvo. V borbi za drž. prvenstvo se je Ilirija kvalificirala ta finalno tekmo z zagrebškim Hnškom. V vseh dosedanjih tekmah je odpravila svoje ri-vale i rezultatom 5:0 in dosegla vseh možnih 18 točk. Vsi bc veselimo letošnjih uspehov našega moštva tem bolj, ker si je z zadnjo zmago nad mariborskim Kapidom osvojilo pravico, da v nedeljski tekmi zastopa najboljše predstavnike belega športu v Sloveniji nasproti renoiniranim hrvaškim igralcem. Da je užitek posehne vrste gledati v tekmah zagrebške reprezentativen, so se prepričali že številni gledalci na turnirju 1. in 2. junija. Ta tekmn ima pa še to privlačnost, da sc bodo tvorili samo naši domači igralci Šivie, Truden, Dacar in Banko z internacionalci kot so Schitffer, Friedrich in d*. Zmagovalec v tej tekmi se bo srečal s prvakom zone B — predvidoma s Sumadijo iz Beograda — v odločilni borbi za naslov drž. prvaka. Ne vdajamo se iluzijam, čc upamo, da bode naši igralci tndi v nedeljo dokazali, da tenis sekcija Ilirije v uspešnem razvoju nastopa zmagovito pot in da nas bo še večkrat presenetila z lepimi vspehi. Na vsa mnogoštevilna vprašanja pojasn|i- jemo, da prispelih nam izraženih lelja nismo mogli upoštevati in da tekme prične v nedeljo ob 8 na igriščih Ilirije. Cene vstopnicam bodo pravočasno objavljene. Velika lahkoatletska prireditev Program državnega prvenstva dne 14. julija 1935. Maratonski tek s startom »b 7 zjutraj na igrišču ASK Primorja ter gre proga po Tjršert cesti, ter po državni cesti proti Cel|n do vasi Pre-voje, kjer je obrat ter nazaj do igrišča ASK Primorja, kjer je rili- Balkanska štafeta se vrši na tekališia ASK Primorja s startom ob 10.30. Program lahkoatletskega mitinga 8K Ilirije Sobota 15. julija ob 16: tek na 200 m sen., tek na 200 m jun C., »kok v višino sen., skok v višino jun. C., Bkok s palico, 1600 m sen., met diska sen., 100 m sen. (predtek), 100 m jun. C (predtek), krogla sen., krogla jun. C. — Nedelja 14. jalija ob 9: 100 in sen. finale, 100 m jun. finale, met kopja, 110 m znpreke, 1000 m jun. C., met kladiva, skok v daljavo sen., skok v dalj jun. C. Tekmuje sc po pravilnikih JLAZ. PRVENSTVO IL RAZREDA Mladika : Slovan jutri ob 10 na igrišču Mladike na Kodeljevein. SK Ilirija Prodscdstvo sklicuje izredno skup no sejo upravnega odbora, starešinstva, načelstva nogometne in lahkoatletske sekcije, katera se vrši drevi ob 20 v restavraciji hotela Štrukelj. — Člane upravnega odbora, starešinstva ter načelstva obeli sekcij naproša predsedstvo, da se radi važnosti dnevnega reda sigurno udeleže seje. SK Jugoslavija v Celju igra v nedeljo po |K>ldnc ob 5 prijateljsko nogometno tekmo na svojem novem igrišču pri Pertinaču proti SK Svoboda, Maribor. Tekma obeta biti zanimiva in napeta. ker so noči precej izenačene. Društvo tiskarnarjev o sporu z grafičnim delavstvom Od društva tiskarnarjov smo dobili sledeče v objavo: Dosedanja kolektivna pogodba med organizacijo Društva tiskarnarjev v Sloveniji is organizacijo grafičnega delavstva je potekla dno 30. junija 1935. Pred potekom tega roka so so vršili razgovori za nadaljno ureditev kolektivne pogodbe. Ker pa je bilo pri zadnjih razgovorih 28. septembra 1934 med organizacijo delavstva ter med društvom tiskarnarjev sporazumno sklenjeno, da bosta, ako do 30. junija 1935 ne bo sporazuma glede novo tarife, skušali obo stranki doseči sporazum za podaljšanje dosedanje tarife še za eno leto, to je do 30. junija 1936. Vslod tega je naša delegacija v razgovorih v imenu vseh svojih članov stavila končni predlog, da se dosedanja kolektivna pogodba podaljša brez vsakih sprememb še za dobo enega leta. Zastopniki delavske organizacijo pa so ta naš prodlog odklonili. Stavili so protipredlog, da se dosedanja kolektivna pogodba podaljša brez vsakih korektur za dobo potih let. Zastopniki Društva tiskarnarjev niso mogli pristati na ta predlog. Ker so uvideli, da na tak način ne bo mogoče uspeti, da bi so kolektivna pogodba še pravočasno uredila, so stavili predlog, da dosedanja tarifna pogodba ostano še toliko časa v veljavi, dokler trajajo pogajanja. Zastoji-niki delavske organizacije pa so tudi ta predlog zavrnili z izjavo, da dosedanja kolektivna pogodba volja lo do 30. junija t. 1., nakar nastopi breztarifno stanje. Ves čas teh razgovorov pa jo delavstvo v nekaterih podjetjih normalno delo oviralo. Poleg tega je delavska organizacija propovednla vsako čezurno dolo in s to prepovedjo hoteln preprečiti vsako izhajanje časopisja za praznik sv. Petra in Pavla ter nedeljo in to prav ob priliki evharističnega kongresa v Ljubljani. Vkljub vsem našim zahtevam v Vrhovni tarifni instanci delavska organizacijn ni preklicala teh prepovedi: hotela je pač zn vsako cono preprečiti, da časopisje izide. skrbeti si delavstvo izvon organizacije. Jugoslovansko tiskarno so rešili iz zadrege njeni zvesti faktorji, ki so omogočili izdajo »Slovenca« na praznik sv. Petra in Pavla. Šele, ko so jo pokazalo, da »Slovenec« lahko izhaja kljub njih odporu, se je javila sed-morica pomočnikov prostovoljno na delo, da s tem ublaži kršitov tarife, ki je bila še vedno v veljavi. Na zadnji seji Vrhovno tarifne instance je podala dne 28. junija dolodajalska organizacija ponovno predlog, da so kolektivna pogodba podaljša za ono loto, 8 pristavkom, da je ta predlog obvezen samo do L julija, po tem terminu pa si pridržuje staviti povsem druge predloge za novo tarifo. Zastopniki delavstva so nas prodlog odklonili in so so pogajanja s tem razbila. Kr. banska uprava je skušala posredovati, da bi se našel sporazum. Vendar pa v času, ko so so vršila pogajanja pri banski upravi in ko niti nismo še prejeli na naše predloge odgovora, jo delavska organizacija že 9. julija dopoldno uprizorila stavko v Jugoslovanski in Delniški tiskarni ter 10. julija dopoldno v Blasnikovi in Učiteljski tiskarni. S takim postopanjem pa jc tudi onemogočila nadaljno posredovanje banske uprave. Dne 11. julija pa je delavskn organizacija potegnila delavstvo iz tiskarne Hro-vatin in litografije Cemažar. Narodna tiskarna jo bila v sanioobrumbi primorana, da si poišče dolavstvo izven vrst organiziranih delaveov tor jo s tem vposta-vila žo nemoteno obratovanjo v svojem podjetju, tako da njeno časopisje že redno izhaja. — Ravno tako si jc Jugoslovanska tiskarna osigurala redno izhajanje svojih listov. To je objektivno poročilo o poteku spora med slovenskimi tiskarnami in grafičnim delavstvom v Ljubljani. Govorice, da so hotele tiskarno znižati mozdo, so prazno izmišljotine. Društvo tiskarnarjev odklanja vsako odgovornost za posledice, ki nastanejo v go spodarskem in socialnem oziru iz konflikta ki je bil enostavno provociran od strn. vodstva organizacije grafičnih delavcev. Ljubljana, dno 11. julija 1935. ŽENINI 1 NEVESTE! V zakonu se Vam obeta lepa, a zelo težka naloga, vzgoja Vaših otrok. Zato Vam priporočamo knjigo: Vole: OTROK I. in II. del Poglavja o vzgoji, katera Vam pomagajo, da dosežete lepe uspehe na vzgojnem polju.. Knjiga ima dva dela, v katerih Vam podaja pisatelj točne smernice za vzgojo Vaše dece. Vse potrebno najdete v tej knjigi — kako odpravite otroku slabe lastnosti ter ga dovedete črez vse strmine življenja k vzvišenemu cilju, da postane pravi krščanski mož ali žena, kakršne tako nujno rabi slovenski narod. Knjiga stane 1. del nevezan Din 25-—, vezan Din 35-—; II. del nevezan Din 24-—, vezan Din 34-— ter se dobi pri H. NIČMAN - LJUBLJANA Kopitarjeva ulica 2 Tinčkove in Tončkove prigode 76. DIVJAKOM PREDE TRDA Ko je gorila temeljito prerahljala kosti njegovemu veličanstvu poglavarju Hainhamu, se je lotila še blagorodnih njegovih dvorjanov. Kar po vrsti so šli skozi njene roke. Zgrabila je enega z desno taco, drugega z levo in preizkušala trpežnost njunih glav tako, da ju je nekajkrat trčila skupaj. Zamolklo je zabobnelo, kakor oddaljen grom, v glavah nesrečnih dvorjanov pa se je zabliskalo kakor ob najhujši nevihti. Ko se je tega trkanja z glavami naveličala, je gorila začela ljudožrce metati na vse strani kakor otroci žoge. Eden izmed nesrečnikov je čotnil v škaf, napolnjen z vodo in bi bil gotovo v njem utonil, če ne bi znal dobro plavati. Drugi je priletel z glavo tretjemu naravnost v trebuh in težko bi bilo reči, kdo je bil tega »objema« bolj vesel... MALI OGLASI V malih oglaalh velja »seka beseda Din i'—; žentlovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska S mm tlsoks peltlna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prllolltl znamko. Dekle k otrokom zdravo, pošteno s primerno naobrazbo sprejme takoj Franc Gorjanc, Kranj. (b) Kuhar (-ica) restavracijski, samostojen in prvovrstna moč, za topla V mrzla jedila, »e sprejme v stalno službo 'akoj. Ozira se le na prvovrstno moč. - Plača po dogovoru. - Ponudbe pod »15. julija 8225« na upravo »Slovenca« (b) Trgovske potnike s fiksno plačo in provizijo za mesto Ljubljana sprejmemo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Manufaktura 8227« (b) Natakarica zmožna in poštena, z dolgoletnimi spričevali in z znanjem nemščine in italijanščine, išče zaposle-nja. Ponudbe na upravo pod »Poštena natakarica štev. 8277«. (a) Zadovoljimo vsakogar v ceni in kvaliteti. Lister suknjiči 145 Din, športni 98 Din, la. pumparce 98 D. svilene srajce 45 D itd. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1 Jahalna konja prodam po ugodni ceni. Ouprih, Kranj. (1] Galanterijsko stelažo s 6 predali, 4.60 m dolgo poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 8279. (1) Stalno razprodajo polnomastnega h la tra-pistovskega sira v hlebčkih in blokih po 16 Din kg Cerne Oskar, Ljubljana Sv. Petra cesta 35 Otomane od Din 430.— naprej in vse druge tapetniške izdelke razstavlja tapetnik Dolničar v Mostah pri Ljubljani na Obrtniški razstavi, (1) Dvoriščno poslopje novo, primerno za obrt in stanovanje, prodam za 30.000 Din. Koleno, Po-brežje pri Mariboru Tržaška cesta 5. (p) Rabljena kolesa poceni naprodai pri Promet, nasproti križanske cerkve. (1) Registrirno blagajno ugodno prodam takoj. — Vprašati v upravi lista pod štev. 8278. (1) Kupimo lokomobilo stabilno, ca. 40 PS. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Lokomobila« št. 8256, (k) Prodam posestvo iz proste roke na javni dražbi od 15.—20. t. m. 17 ha zemlje, redi sc 8 glav živine. - Zupančič, Hruševo, Dobrova pri Ljubljani, (p) Dražba lepih stavbnih parcel v Sp. Šiški se bo vršila v petek 19. julija ob 9 pisarni javnega notarja Tvana Ušlakar, Kralja Petra trg 3. (p) Vogalno parcelo Drodam. Solnčna lega! Rožna dolina, c. VI-26. (p Zahvala. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste spremili nnšo dobro mam co Jenko Neži o k večnemu počitku, kakor tudi za po-klonjene vence in cvetje — in vsem ki ste sočustvovali z nami. Sv maša zadušnica se bo brala dne 17. julija ob pol 7. uri v trnovski cerkvi. Ljubljana, 12. julija 1935. Žalujoči ostali. Prodam hišo (10 stanovanji, sposobno za vsako trgovino, ob glavni prometni cesti. — Maribor, Pobrežje, Tržaška cesta 5, Kolenc. (p) □sna Posojila na vložne knjižice daie Slovenska banka. Ljubljana. Krekov tri 10 \mm Gostilno oddam v najem. Prednost imajo starejiša dekleta. Naslov v upravi pod št. 8264 (n V soboto in nedeljo vsi v na novo prevzeto restavracijo »Pod Skalco na Mestnem trgu 11. Dobra jedača in pijača, solidne cene. Abonenti se sprejemalo. (r) V nedeljo v Tomačevo na žegnanje. v gostilni »Kovač« bo veselica. V ponedeljek pa na krofe! (h) Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je naš srčno ljubljeni sin, brat, gospod HedfcfcK Ludvik danes dne 10. VII. 1935. ob pol 23 uri po dolgotrajni mučni bolezni v 25 letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 13. VII. 1935 ob pol 10 uri iz hiše žalosti, v Zakotu št. 37. na tukajšnje pokopališče. Brežice, dne 10. VII 1935. Žalujoči: Matija, oče; Ignac in Matija, brata; Ivanka in Marija sestri in ostalo sorodstvo V glrboki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da le naša iskreno ljubljena uinuia, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa mm Brdnlk, vdova sprev. j. žel. dne 11. t. m , po dolgi, mukapolni bolezni. previdena s svetotajstvi mirno preminula. Pogreb bo v nedelio. 14. julija 1935. ob pol 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice, na pokopališče k Sv. Križu Ljubljana - Pariš, dne 12. julija 1935. Angelca, Joško, Marija. Slavko. Sonja, otroci in ostali torodniki. V; "- u.j"":,: ,» »-i-vK Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do ,6 popoldne. Telefonska Številka 3030. Zahvalo. Za izraze iskrenega sožalja, katere smo prejeli ob priliki smrti našega dragega blagopokojnega, gospoda ivana Bari železniškega uradnika v pokoju za pokloniene vence ter cvetje in za številno spremstvo nanje-govi zadnji poti, se vsem prav prisrčno zahvaljujem>. Posebno pa se čutimo dolžni zahvaliti se gosp. primariju dr. Jenku in gosp. dr. Gvidu Dei)e'aku za požrtvovalno lajšanje trpljenja, godbi in pevcem žel. godb. društva Sloga in zastopnikom šišenskih gasilcev. ZaluioCa rctibina Pori. Dolores Vieser 72 PEVCE Ljubezenska zandba mlade dube »Ah, kdor bi jih znal ugnati! Morali bi mu razodeti skrivnosti svojega rojstva in ženitve, svoje moči in lilap-čevanja. Morali bi odgovoriti! Morali bi tudi povedati, kako se zlato —. Tisti človek bi postal zvezda stoletja: kralj sveta, morilec- zlati! Najokrutnejši sovražnik človeštva bi bil sojen. Zlato! Zlato, ki popači tiste, ki ga imajo, in žre tiste, ki ga nimajo. Pokazati bi moralo zadnji dan svojega kraljevanja še enkrat svojemu pre-magovalcu vso moč, ki si jo je osvojilo skozi tisočletja. Potem bo pnlo. O! Tedaj bo en sam glas iz mojih gosli več vreden kakor ccla gora iz samega suhega zlata!« Strme posluša dečko navdušeni govor. Nekaj grozljivo neprijetnega ga prevzame. Pod steklenim zvonom zagleda laziti debelega, kocinastega križastega pajka in zagabi se 11111 od gnusa. Veracini se zasmeje. »Ostudno, jeli? Pa nikar se ne boj. Čisto navaden pajk, nikak spiritus familiaris.« Z roko ujame muho, ki bmi okrog svetilnice, in jo s spretno roko potisne pod stekleno posodo v nadoma vpraša: »Kdaj greš v KSlnhof?« »Ne vem, morda pojutrišnjem.« »Pojdi jutri,« sil mojster. »Naj izve. Pa ne , da imain — vročico v glavi. Reci samo, da sem bolan. »Boui,« reče Ivan in hoče iti. Vzduli je hladan in diši po kislinah; omare in police nb stenah zožujejo prostor. Veracini vstane. »Kaj bi že rad šel? Čakaj!« Skozi vrata stopi v spalnico in »e vrne z notami. »Violino iinaš s sabo. Zagodi secondok List je počečkan z zveriženimi notami: »Serenada«. Italijan položi dečku roko na ramo in zašepeta: »Ti sporočim, kdaj pojdem k milostljivi gospiei. In takrat ji zagodeva tole serenado zvečer pod oknom.« »Saj res, saj res!« vzklikne Ivan vneto in privleče violino iz goselnika. Kmalu razbere svoj odstavek. Gode dobro in ve, da bo tisti večer godel še bolje. »Vzemi list s sabo in se nauči gosti brez not! Čisti takt!« Nato vzame mojster svoje gosli in začne sanjariti. Ivan se nasloni na omaro in posluša. Bol in hrepenenje celeg asveta so zaganjata ob nizki obok. Drgetajoč in utrinjajoč se, motajoč se v klopčič in šiloma se sproščajoč skače demon iz glasov in oživlja prostor. — — Se ne svetlika v dolgovratnih steklenicah?--Se ne kadi iz prekapnic?--Francesco Veracini zaklinja duhove, pa niti ne sluti. Kot bi odsekal, preneha in odloži gosli. Nemo sloni Ivan ob oinari in si ne upa motiti začaranega kroga. Veracini strmi dolgo v motno luč svetilnice. Potem pa reče hripavo: »Peti znaš tudi. Zapoj! — — Pa kako tiho.« Dečko sklone glavo in premišlja. — — In ne ve, loko to, misliti mora na ono čudovito pesem, ki mu je prinesla milost božjo. Čisto in globoko in preprosto, kakor je pel oče, začne: O kdaj že skoraj bom doma, proč od tolažb tega s v© ta! Doma, doma tam vrh neba, kjer večno gledal bom Boga! | Na pot srce, srčno na pot ! iskat dobroto vseh dobrot! Oj z Bogom svet, oj Bog s teboj, nebesa sveta dom so moj! Maestro stoji pri mizi. Ustnice mu blede. In ko tako dolgo molči, se spomni Ivan, da bo čas iti, in reče: »Bom moral domov.« Vzame gosli, pozdravi in gre. Brž se izgubijo njegovi koraki v prednji sobi. Mrki mož stoji tog in bled med svojim čudnim orodjem. Dolgo časa stoji tako, dokler ne začne omahovati in mu postaja pogled strm in brezdušen. Potem zašepeta brezglasno: »Eternita — —.« Sunkoma in krčevito sklene roki pred obraz in se vrže v stol. Francesco Veracini joka. V mali izbici poleg salona sedi Ivan in se dolgočasi. Prišel je sem v Kolnhof, da bi sporočil gospodični novico Veracinijevo. Niso ga pustili k njej. Imenitni obiski da so prišli. Ze je hotel iti, ne da bi bil kaj opravil, tedajci priskaklja Dorka doli po stopnicah, na-hruli strežaja in popelje fantiča v izbico poleg salona. Naj počaka! Njihova milost pridejo sami, da slišijo, kaj jim pove. In zdaj sedi tu v tesni, soparni izbici. Skozi priprta oknlce se dobrikajo zlatozeleni solnčni žarki. V levem kotu poleg okna stoji svetel blazinjak, pred njim okrogla i miza z vložki. V naslonjač poleg vrat se vkeri Ivan. I Razen za črno spinetko ni nič več prostora. Pohištvo je staro in rjavo. Po špajki diši. Ivan ve kmalu vzorec tiskane opone na pamet. 5