Narofnlna mesečna 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ra inozemstvo SO Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserat«. Podružnica« Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega ln tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Izhaja viak dan zjutraj razen ponedeljka lo dnava po praznika.
9 Uredništvo In oprava! Kopitarjeva 6, Ljubl|an«. a I Redazion«, Amminlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. = I	Telefon 4001—4905.	ž
Abbonamentl: Mese 12 Liret Estero, mete 20 Lire, Ediziono domemca. anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C C. P J Lubiana 10.650 per gli ahbiv namenti: 10.349 pei le inierzioni. Filial al Novo meeta
Concesslonarla escluslva per la pubblldtS di provemenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Orande perdite del nemico sul fronte Cirenaica
II Quartier Generale delle Forze, Arma-te comunica:
Sul fronle cirenaico le clivisioni moto-corazzato italo-tedesehe hanno mantenuto il contatto, nolla giornatn di ieri, con lo forze nomieho in ripiegamento, bombardatc e ini-tragliatc (laM'aviaizone dell'As«e.
Lo perdite di materiali subito (lall'av-rersario nella battaglin, finora acccrtate, sono šalite a 127 raiiiioni, 283 carri armati e autoblimle, 28 aeroplnni, oltre a quelli di-strutti dalhirina aerea, 563 autocarri.
Vrlivoli germaniri hanno attaccato un eonvoglio ingleso a Sud-E*t di Malta, ccn-trando un piroscafo di 8000 tonncllate c un eacciatorpecliniere.
II porlo di La Valelta e aerodromi dol-l'Isola sono pure stati colpiti, a piu riprese, con bombe di medio o grosso calibro.
Vojno poročilo št. 6C5
Mke sovražnikove izgube v Girenajki
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Včeraj so na fronti v C i r p n a i k i motorizirane italijansko-ncmške divizije bilo v s-iiku s sovražnimi silami, ki so se umikale pod strojniškim ognjem in bombami Osnih sil.
Do sedaj ugotovljene sovražnikovo izgube v tej bitki znašajo 127 topov, 283 tankov in oklopnih avtomobilov, 28 letal, razen tistih, ki so bila sestreljena v zraku, in 563 avtomobilov.
Nemška letala so napadla angleški konvoj jugovzhodno od >1 a 1 te in zadela 8000-tonski pamik in en rušilec.
Pristanišče La Valetta in letališča na otoku so bila prav tako ponovno zadrta z bombami srednjega in težkega kalibra.
Veliki uspehi japonskega letalstva
Letalski napadi na Nizozemsko Indijo, Malajo, Birmanijo in Avstralijo - Tudi Port Darwin je bil bombardiran
Bangkok, 28. jan. AS. Vojaško poročilo iz Rangoona priznava, da so Angleži izpraznili obalno mesto Merguy v Birmi. Merguy leži 180 km južno od Mulmeina.
Tokio, 28 . jan. AS. Japonsko vrhovno poveljstvo daje pregled letalskega in pomorskega delovanja japonskih letal v času od 22. januarja naprej. V tem času jc bilo v llolandski Indiji in na Novi Gvineji sestreljenih 45 letal, in sicer pri napadli na Bahk Papang, Samarindo in Panjermsin na Borneu, na Atnboin in Manleo na Molukih in na Rabaul na'Novi Gvineji. Uničeni ali uspešno.; zadeti so bili vojaški cilji, protletalske postojanke,, vojašnee in taborišča Pri vsem tem so Japonci izgubili le dve letali. Pri izkrcavanju v Balik Pa-pangu so 24. jan. ja|>onske bojne ladje, ki 60 spremljale prevoze čet, imele silovite spopade z nasprotnimi rušilci in podmornicami v pomorski ožini Makkassar med Borneom in Gelebesom. Potopljena je bila ena sovražna podmornica, Japonci pa so izgubli štiri prevozne ladje.
Saigon, 28. jan. AS. Iz Batavi.jp se je izvedelo, da so japonska letala izvedla ceio vrsto napadov na vdiodno Indijo in da so srdito napadla tudi nizozemsko indijsko pomorsko oporišče Atnboin na Molukih.
Velike angleške letalske izgube
Tnkio, 28. jan. AS. Glavni cesarski stan sporoma, da so včeraj japonska letala uničila 50 angleških bombnikov in lovskih letal na Malajskem polotoku in v Birmaniji.
Port Darwin bombardiran
Bnngkok, 29. jan. AS: Semkaj so prispela poročilu, da so velike skupine japonskih lx>mb-nikov napadale Port Durvvin v Avstraliji'. Mnogi vojaški cilji so bili zadeti od bomb. ki so jih metala japonska letala prihajajoča v valovih nad mesto.
Tokio. 28. jan. AS. Japonski cesarski glavni stan sporoča o zmagi Japoncev nad 45. angleško brigado pri Bakriju in Paritsolomgu ob zahodni obali države Johore. Sovražnik je imel tam v boju devet tisoč ljudi, od katerih je bilo 1210 mrtvih in ujetih. Ujetniki so povedali, da ie bil ubit tudi ■poveljnik brigado. Zajetega je bilo veliko sovražnikovega orožja. Japonci pa so imeli le 139 mrtvih in 168 ranjenih.
Malajsko bojišče, 2S. jan, AS. Japonske čete se neustavljivo bližajo prestolnici države Johore. Skoro ce'a država je sedaj že v japonskih rokah, sovražnik pa se umika proti jugu. Njegov umik je zelo nereden. Tudi prestolnica Johore Baru se
Sovjeti, ki so se izkrcali na Krimu, odbiti in uničeni
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev Glavni Stan, 28. jan. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Neka sovražila skupina, ki se je izkrcala na južni obali Krima, je bila v večdnevnih bojih odbita in do zadnjih ostankov uničeno.
Na številnih mestih vzhodne fronte so izvedle nemške čete uspešne krajevne napade. Zajeti ali uničeni so bili tanki, topovi in drugo vojno gradivo. Pred Pe t r oprodom so oddelki SS pri nekem napadu uničili 58 sovražnih bunkerjev.
Letalstvo je izvedlo učinkovite napade na premikanje čet na sovražnikove čete v zaledju, na njegove vlak,-> in letališča.
V Severni Afriki obojestransko ogled-niško delovanje. Nemška bojna letala so bombardirala sovražnikova taborišča in zbirališča motornih vozil v severni Cirenaiki.
Dnevni in nočni napadi nemških bojnih letalskih krdel so si sledili na pristaniške naprave na otoku Malti. Težki in zelo težki bombni zadetki so prizadeli veliko škodo predvsem mestnim ladjedelnicam.
Pri obrambi nekega napada angleških bombnikov nad Nemčijo v noči na 27. januar je skupina nočnih lovcev pod vodstvom poročnika Lenka in nadporočnika princa Lippe-VCeissenfelda dosegla svojo stoto zmago. —Berlin, 28. jan. AS. Iz pristojnih vojaških vi-
rov se je izvedelo, da se je slavni nemški pilot kapitan Johann Schmidt, odlikovan z železnim viteški mkrižcem, ki je sestrelil 41 sovražnih letal, z nekega poleta proti sovražniku ni vrnil.
Admiraliteta priznava izgubo »Barhama«
Rim, 28. jan. AS. Poročilo angleške admira-litete objavlja danes, da je bila.potopljena 25. nov. angleška oklopnica »Barhaim, ki je nosila zastavo viceadmirala Pridhamvvippela, poveljnika II. razreda angleškega brodovja na Sredozemlju. Vice-admiral je ostal nepoškodovan, kapitan Cooke, poveljnik oklopnice, pa je bil ubit. »Barliam- je bila zgrajena 1913—15 in modernizirana leta 1930. Imela je 31:000 ton. Oborožena ie bila z osem 381 mm lopovi, 12 152 mm topovi, 8 102 mm topovi, 4 47 mm, 16 40 mm in 8 2') mm topovi. Imela je tudi odletišče za eno letalo. Razvijala je hitrost 24 vozlov, posadka pa je štela 1100—1180 ljudi.
Lisbona, 28. jan. AS. Iz Londona se je izvedelo, da je bilo rešenih okoli 300 članov posadke oklopnice »Barham«, ki jo je potopila nemška podmornica.
Berlin, 28. jan. AS. Hitler je odlikoval z železnim viteškim križem prvega reda kapitana von Tiesenhausena, poveljnika podmornice, ki je dne 25. novembra 1041 pred Sollumom potopila angleško bojno ladjo »Barham«.
Angliji prede slaba:
Skupina ameriške vojske se je na severnem Irskem
Berlin, 28. jan. AS. Berlinski politični krogi pravijo o izkrcanju prve skupine amerjških čet v severni Irski, da to dejstvo ne predstavlja nobenega novega dogodka. Znano je, da je že pred več meseci prišlo večje število specialistov in tehnikov, da bi pripravili stanovanja. Sedaj so jim sledile redne čete. Odveč je reči, da amerikanski vojaki prihajajo kot gospodarji. Umestno bi bilo vprašanje, kako Amerikanci pošiljajo svoje čete v Evropo zdaj, ko so tako nujno potrebne na Filipinih. Odgovor je zelo preprost: Filipini so neprimerno bolj nevarni.
Stockholm. 28. jan. AS: Londonski dopisnik lista Allhanda* piše. da je bilo prebivalstvo popolnoma brezbrižno oh izkrcanju ameriških vojakov v severni Irski. Londonski listi pišejo, da je bilo izkrcanje v popolnem miru. da se ni slišal med prebivalstvom noben pozdravni vzklik in da so imeli gostje zaskrbljene obraze. Za mnogo Angleže je ta prihod znak slabih časov, ker so vedeli, da bo ameriška pomoč prišla le v uri skrajne potrebe. Če so se Amerikanci izkrcali na
Irskem, se sliši med londonskim ljudstvom, to pomeni, da Angliji slaba prede
De Valera protestira
Dublin, 28. jan. AS. Irski ministrski predsed-ni k De Valera je protestiral proti prihodu se-veroaineriških čet v Severno Irsko. De Valera je izjavil, da vlada Irske ni o tem razpravljala ne z londonsko, ne z vvashingtonsko vlado. »Pred 20 leti — je nadaljeval irski predsednik — je bil irski narod proti svoji izrecni volji razdeljen od angleške vlade. Ko so v zadnjo svetovno vojno posegle Združene države, jo trdil VVilson. da se Amerika bori za demokracijo in svobodo narodov. Irsko ljudstvo je verjelo njegovim besedam in je leta 1918. proglasilo svojo neodvisnost. Toda irski narod je bil razdeljen, kar je ona najbolj pripetih krivic, ki more zadeti kak narod. Irsko ljudstvo ni sovražno proti Združenim državam in torej upa, da ne bo prisiljeno »Topili v vojno z Združenimi državami,< ,je zakljuičl De Valera.
ne bo mogla dolgo braniti, ker hitro japonsko napredovanje ovira sovražnika, da bi se lahko pripravil na odpor.
Tokio, 28. jan. AS. Iz Filipinov se je izvedelo, da ima sovražnik na polotoku Balangu pet divizij, med katerimi je er.a amerikanska. Japonci, ki so že zasedli vrh gore Nahib in se bližajo zahodu tega polotoka, so prodrli v prve sovražnikove črte kjer so bili boji moža proti možu in jc v njih padel tudi amerikanski general Skin. Na vzhodni obali so Japonci zasedli Barangas. Sovražnik sc sedaj umika proti Merivelesu, ki je s Corregidoroin zadnje središče ainerikanskega odpora.
Velika zmeda v Singapurju
Tokio, 28. jan. AS: Ljudje, ki so prišli iz Singapurja, poročajo, da se je število prebivalstva. ki jo znašalo pred vojno 800.000. sedaj dvignilo na poldrug milijon in da je prehrana vedno težja, kriminalnost narašča, angleške oblasti pa se vedno bolj boje notranjega upora in japonskega napada ter so začele racionirati vodo. Zelo so se razširile nalezljive bolezni. Isti begunci pripovedujejo, da si domače prebivalstvo, ki zelo
®1 konec
trpi zaradi letalskih napadov, želi, da bi .Tapon čimprej zasedli Singapur in tako storili kom temu trpljenju.
Zasedba Balik Papanga končana
Toki«, 28. jan. AS: Japonski cesarski glavni stan poroča, da so japonske enote končale z zasedbo Balik Papanga na Nizozemskem Borneu. Sedaj nadaljujejo s čiščenjem, in preostale sovražne enote se druga za drugo vdajajo. Pomorski in suhozemski japonski oddelki so se izkrcali v Balik Papangu 24. januarja. Z Balik Pa-pangom so dobili Japonci v svoje roke ključ, ki obvlada morje okoli Jave in Sudansko morje.
Avstralci zahtevajo odpoklic svojih vojakov iz Evrope
Bancknk, 28. jan. AS. Iz Camberre se je izvedelo, da je poslanec Cohvell Rabour poslal obrambnemu ministru Fordu telegram, naj se takoj vse avstralske čete in vse avstralske letalske edinice odpokličejo iz Evrope v domovino, I ker je položaj na Tihem oceanu postal nevaren.
Smeli udarci italijanskih leta!
Za Tihim oceanom jc doživela Anglija polom tudi na Sredozemlju
Neko letališče na Sredozemlju, 28. jim. as. Skupina italijanskih torpednih letal, ki so napadla dve angleški križarki, od katerih je bila ena potopljena, kakor to poroča včerajšnje italijansko vojno poročilo, je dalo posebnemu dopisniku agencije Štefani nekaj podrobnosti
0	svojem smelem podvzetju. 26. popoldne je bila severovzhodno' od Benghazija zapažena skupina sovražnega ladjevja: patrola treh torpednih letal se je takoj dvignila in ugotovila, da šteje eskadra nekaj križnrk in več rušil-cev. Kljub peklenskemu protiletalskemu ognju z vseh ladij so italijanski letalci nadaljevali z napadom in iz razdalje 800 metrov spustili torpeda, ki so zadela zadnjo križarko, ki se ie takoj izločila iz skupine in se zavilo v umetno meglo. Kmalu nato je prispela na ta kraj druga patrola treh torpednih letal. Letalci so z.ipazili, da je kri/arka zastala in jc bila v spremstvu dveh rušilcev ter se je skušala vedno bolj skrivati za umetno meglo.
1	oda neko letalo je sredi med rušilcema spustilo torpedo na isto križarko. ki se. je močno nagnila in se gotovo potopila. Drug pilot je napadel drugo križarko. Tudi ta je kmalu zaostala, ni pa bilo mogoče zagotovo ugotoviti,
kak-en je bil uspeli tega napada, ker se je začelo nočiti in ker sc je ladja zavila v umetno meglo.
Bojišče v Severni Afriki. 23. jan. AS. Posebni dopisnik agencije Slelani poroča iz Severne Afrike, da potek bojev brezdvomno potrjuje, da so Osne sile že uspešno razpršile sovražnikova zbiranja in s tem uničlUe vsako upanje na tolikšne prezgodaj izblebetane napovedi angleškega ministrskega predsednika, Edena in drugih in dokazale. da se Anglija ne more uspešno boriti v Vzhodni Aziji, ker je morala zbrati večino svojih čet na Sredozemlju. In sedaj, ko je Anglija doživela polom na Tihem oceanu, začenja doživljati polom tudi na Sredozemlju. Bojni duh italijanskih in nemških čet v Libiji, letalska ofenziva na Malto, potopitev in poškodovanje mnogih angleških ladij na Sredozemlju in prihod italijansko-nem-škili konvojev z novimi okrepitvami, ki so že če-trtč prispele, so glavna dejstva, ki so spravila v zagato Anglijo in izboljšala |ioložaj Osisča v Sredozemlju. In tako danes Anglija ne izgublja samo na Tihem oceanu, ampak tudi na Sredozemlju, kjer je morala zbrati svoje največje suhozemske, ' zračne in pomorske sile.
Churchill je pričel razpravo o vojnem položaju
Rim, 28. jan. AS. Pod pritiskom zbornice in javnega mnenja, jc predsednik angleške vlude Churchill včeraj moral dati naznanjene izjave, s čimer je začel razpravo o vojnem položaju in o splošni politiki vlade. V začetku je o|>o-zoril zbornico, da utegne postaviti vprašanje o zaupnici in dn naj zbornica premisli, preden bi mu jo odrekla, zakaj morebitni padeo njegove vlade bi odgovarjal stari in znani težnji Hitlerja, ki ne pričakuje drugega, kakor da bi izginil s prizorišča on. potem bi skušal Angliji vsiliti »velikodušen mirt. Po tej nizkotni parlamentarni spletki se je Churchill dotaknil l;oč-ljivejših vprašanj in dejal, da gre pri njih za to, ali je vlada storila prav ali ne, ko je predvsem ojačila vojna prizadevanja v Libiji, na Bližnjem Vzhodu in v Rusiji tedaj, ko v 'Vzhodni Aziji vojne še ni bilo. S tem se je hotel izogniti odgovornosti in opravičiti razporeditev angleških sil. Če bi bili poslali, je dejal, večje oddelke v Vzhodno Azijo, bi bili svoje sile razpršili tako, da bi bilo to Anglijo privedlo do poloma.
Zatem je Churchill dal svoj popis zadnje angleške ofenzive v Libiji in trdil, da se- jc Angležem le v prav majhni meri posrečilo premagati čete Osi. Angleške izgube so ogromne, zakaj znašajo več kakor 18.000 mrtvih, ranjenih in ujetih. Za pripravo pohoda v Severni Afriki je general Aucliinleck zahteval pet mesecev časa. Od začetka bitke, dva dobra meseca, se jc v puščavi razvijal nepretrgan zagrizen boj med razpršenimi skujiinami ljudi, oskrbljenih z najmodernejšim orožjem. Ti so dan za dnem skušali ob zori prilesti na dan. da so se potem ves dan do lrde noči hudo bojevali. Bila je bitka, ki jc dobila, zelo drugačen videz, kakor pa so pričakovali. Bitka bi bila izgubljena, če ne bi bil general Aucliinleck 24. novembra pravilno gledal in ocenjeval nevarnosti in odločilno posegel, če ne bi bil zamenjal poveljstva in zapovedal izvajati neusmiljen pritisk na nasprotnika, brez ozira na posledice. Vojske Osi so pa zdaj gotovo dobile ojačenja in druga bitka še vedno poteka. Za svojo zapoved sem si postavil in vedno sem bil vesel, da sem tako storil, da ne bom nikdar prerokoval o izidu bojev.«
Ko je govoril o Tihem morju, je Churchill priznal, da je japonski napad na Pearl Harbour ohromil ameriško brodovje, tako da je premoč na morju prešla od Združenih držav in Anglije na Japonsko. Treba je domnevati, da bo ta japonska pomorska premoč trajala precej dolgo in da bi Japonska utegnila prizadejati nove številne hude in mučne izgube državam v anglo-ameriškem sklopu, ki imajo koristi in posestva v vzhodni Aziji. Glede bitke za Singapoore, je Churchill zatrdil, da so angleške, avstralske in indijske čete tam bile v zadnjih dneh znatno ojačene in bodo
trdnjavo branile. Spričo resnega položaja v vzhodni Aziji je moral priznati, da še ni prišlo do sporazuma glede tega, kje naj bo sedež posvetovanj odbora za Tiho morje. Avstralci in Novozelandci bi namreč rajši videli, če bi ta posvetovanja bila v VVashingtonu namesto v Londonu. Angleška vlada je pa sklenila, da ne bo več nasprotovala željam avstralskih čet, da bi se vrnile v domovino zaradi obrambe svoje države. Anglija in Združene države bodo storile vse. kar se le da, da povečajo varnost in obrambo Avstralije ter Nove Zelandije.
Angleški ministrski predsednik je potem sporočil, da bodo ameriška bojna letala v kratkem začela sodelovati pri obrambi Anglije in da bodo poklicani tudi oddelki ameriške vojske za obrambo angleških otokov. »V teh dveh in pol letih vojne se jo Angliji z vsemi napori posrečilo dr-" žati glavo iz vodo, je dejal na koncu, »toda le za malo. Zaradi izredne sreče, za katero pa ne gre polivala nam, se nam je posrečilo živeti vse do danes. Prestali smo vrsto žalostnih prevralov. Stvari so se razvijale slabo, toda zelo verjetno je, da bomo dobili mnogo drugih slabih novic in prav zaradi tega, ker mora najhujše še priti, zahtevam, da bi ostal na svojem mestu.«
Rim, 28. jan. AS, Takoj po Churchillovem govoru se je v spodnjem domu začela debata o splošni vladni politiki in o vojnem položaju. Govorili so štirje govorniki, vsi so vztrajali na nemiru, k-i vlada v državi zaradi vojnega položaja na različnih bojiščih. Kar se tiče zaupnice vladi, je bila izražena zaskrbljenost angleškega ljudstva in želja, naj se vodi vojna tako, da bo čimprej zmagovita, kajti dogodki si bliskovito slede in voditi jih morajo zmožni in aktivni ljudje. Danes in jutri se bo razprava nadaljevala.
Notranji promet v Nemčiji
Berlin. 28. jan. AS. Kakor poročajo iz pristojnega vira, je bila pred nedavnim ustanovljena nova pomožna prometna organizacija, in. sicer v obliki rečnega brodovja za promet z vojnimi potrebščinami. Nova organizacija, ki se imenuje »Transporlstandarte Speert. bo delovala vzporedno kakor organizacija za prevoz vojaških potrebščin s tovornimi avtomobili, ki ima enako ime
0
ažen
in ji jo določen za poveljnika poveljnik brigad Negel. To rečno brodovje bo prevzelo nase vaze. del vojnega brodovja. Pozneje bo prevažalo gradivo. potrebno za obnovitev Berlina. Novo pomožno rečno brodovje šteje več st ladij, ki so jih dali v promet na različnih rekah v Nemčiji, zlasti na Sprevi, da bi tako zagotovili Berlinu zadosten dov«a premoga in drugih življenjskih potrebščin.

Nova določila
za ureditev nadzorstva nad cenami in za pobijanje draginje
Nemški bojevniki
Rim, 28. jan. AS: Italijanski vojni ranjenci so sprejeli v svojem domu posebno odposlanstvo nemških vojnih ranjencev, ki jih je vodil predsednik njihove organizacije 11 a ns Oberblindober. Nemško odposlanstvo je včeraj i/.kaz.alo čast pred spomenikom Neznanega vojaka in na grobovih padlih fašistov na Kaptolu. Gostje so obiskali dom Liktorske mladine, nato pa so šli v spremstvu Del Croixa, predsednika italijanskih invalidov in predsednika zveze italijanskih bojevnikov, nosilca zlate kolajne liossija, k tajniku stranke. General Oherblindober je pozdravil tajnika stranke
Zagreb, 28. jan. AS. Z zakonskim dekretom je poglavnik znova ustanovil hrvatski narodni sabor na osnovi hrvatskega zgodovinskega prava. V sabor bodo poklicani vsi živeči poslanci zadnjega hrvatskega sabora iz leta 1918.; vsi živeči poslanci, izvoljeni leta 1938., kakor tudi ustanovitelji in člani osrednjega odbora bivše hrvatske seljacke stranke; vsi še živeči člani vodstva bivše hrvatske stranke prava; doglavniki in poglav-nikovi pribočniki; komisarji glavnega ustaškega stana in dva predstavnika nemške narodne sku-
Z vsega sveta
Švica
Švica je povečnla
tonažo svojega ladjevja na morju na la način, da je kupila grški parnik s 4.N00 tonami. Sedaj ima Švica 30.000 Ion ladjevja, švicarski krogi pa pričakujejo, da bo mogoče nakupiti ie 5(1 parnikov in bi švic« tako imela 200.000 ton ladij.
, Slovaška
Slovaški izvoz se /cio dobro razvija in v prvih desetih mesecih 1041 je slovaški izvoz dosegel višino 5 in četrt milijarde slovaških kron, dočim je v isiem času v letu l')40 /n.is.il 4,h milijard slovaških kron. I r i četrtine slovaškega izvoza gre v Kemčijo.
Madžarska
Silni snežni zameti so te dni divjali na Madžarskem. V Budimpešti je bil ves promet skoraj popolnoma prekinjen. Železnice so zametene in vlaki vozijo z velikanskimi zamudami. Blizu Pečuha je sneg Ziimetel več vlakov. Ot-roci, ki sc z v laki vozijo v šolo v 1'ečuhn, se niso mogli vrniti domov in jih sedaj oskrbuje občina v Pečuhu.
Španija
Angleška podmornica
je 130 milj zahodno od rta sv. Vincencija tor-pedirala in potopila španski parnik »Navemar« (547^ ton). Parnik je vozil veliko količino živil. \ -i člani |w>sadke so utonili. »Navcmarc je bil najmodernejši in najnovejši španski tovorni parnik. Parnik je vozil 3300 ton žita v švioo, 4000 ion raznih drugih živ il pa v Španijo.
Francija
Veliki irski rodoljub
lord Ashbourne je umrl v Compicgneu, severno od Pariza. Bil je član lordske zbornice in se je že mlad udeleževal osvobodilnih bojev za Irsko. Njegovo politično delo ga je prisililo, da se je že pred 30 leti podal v izgnanstvo. Doživel je visoko starost 73 let.
Maroko
Izredna železniška nesreča
se je zgodila na progi med Dakarjem in Sv. Ludvikom. Motorni vlak je na progi presenetil skupino kamel, ki so v paniki začele bežati naravnost v smeri proti vlaku, ki je vozil tedaj ■/ 80 km hitrosti. Petnajst kamel je bilo namah ubitih, eu vagon pa je iztiril. Od potnikov ni bil nikdo ranjen.
Švedska
Mornariško ministrstvo
je objavilo poročilo, ki pravi, da je neka podmornica potopila švedski parnik >Varanger« (Q">00 ton) in sicer ob v/liodni obali Združenih držav. To jo peti parnik, ki je bil v drugi po-lo\ici januarja potopljen od vzhodni obali Združenih držav.
M"d Dansko in švedsko
so se končala pogajanja za trgovski in finančni sporazum, švedsko bo iz Danske uvozila letno blaga /a 40 milijonov švedskih kron. iz-vozila pa za približno 60 milijonov danskih kron. Plačila se bodo opravljala na način kli-ringa.
na obisku v Italiji
v imenu nemških ranjencev in bojevnikov. Tajnik stranke je odgovoril, da pomenijo kri in žrtve, ki so jo bojevniki obeh orožij položili v skupnem boju na vseh bojiščih, utrditev vezi, ki večajo italijanski in nemški narod in dajejo zagotovilo za popolno zmago. Popoldne so imeli sestanek z Italijanskimi vojnimi ranjenci. Potem so gostje položili venec pred žrtvenik, ki simbolizira voljo Italije do zmage in vso njeno vero v boljšo bodočnost. Pri slovesnosti so bili navzoči bojevniki z Balkanu, iz Rusije, Afrike in vseh morij, zraven njih pa nosilci zlatih kolajn iz sedanje vojne.
pine. V seznamu članov, ki jih je sestavil predsednik vrhovnega sodišča, niso omenjeni tisti, ki so proti koristim neodvisne države Hrvatske. Ta dekret ostane v veijavi do konca leta 1942., ko bo nov zakonski dekret uredil delovanje sabora. Med svojim mandatom bodo uživali člani sabora imuniteto. Delo sabora se ho upravljalo l>o navodilih, ki so veljala za sabor leta 1918. Pozneje bo objavljen nov delovni načrt. Sabor bo sklical poglavnik.
Rim. 28. jan. AS. Po objavi zakonske uredbe v uradnem listu, s katero sc ustanavlja med-ministrski odbor zn skladno urejanje preskrbe z živežem, porazdelitve in cen, jc Dure poslal vsem prefektom |>o kraljevini tole okrožnico:
»Zakonski ukrep, po katerem se ustanavlja medininistrski odlw»r za skladno urejanje preskrbe z živežem porazdelitve in cen, in ki je zdaj objavljen, izenačuje po pokrajinah določene cene in nadzor nad njimi po prefektu. Posli, ki jih zdaj opravljajo odbori za nadzorstvo cen iz Zveze bojevniških fuSijev, bodo zato prešli na poseben odlior — odsek zn prehrano — kakor to določuje zakon z dne 24. aprila 1941, št. 385. Prenos poslov se mora izvršiti čimprej, ne da bi bilo ustavljeno nadzorstveno delo, ki se mora nadaljevati z vestnim izpolnjevanjem ukrepov, izdanih po pristojnih osrednjih oblasteh. Osebje, vaša odgovornost v tej nalogi naj ima namen, da se bo nadzorstvo kar moč poglobilo in razširilo, tako da se zagotovi spoštovanje pred določenimi cenami; tiste pa, ki bi jih hoteli izigravati, da strogo kaznujete. Docela prepričan sem. da se bodo prefekti po Kraljevini zavedali vzvišene, kočljive in v vsakem oziru važne n.iloge. — Mussolini.«
Hkrati ie Duce poslal zveznim tajnikom tole brzojavko:
»Z zakonsko uredbo, po kateri se ustanavlja medininistrski odbor za skladno urejanje preskrbe z živežem, porazdelitve in cen, se zaključuje doba neposrednega Strankinega delovanja zn določitev cen najvažnejših živil. Opravljeno delo zasluži moje priznanje. Treba se bo sporazumeti s prefekti. da se bo prenos poslov od odseka za nadzorstvo cen na odsek zn prehrano izvedel čimprej, ne da bi bilo ustavljeno nadzorstveno delo. Prenos doslej opravljenih poslov pa ne sme pomeniti, dn se Stranki ni treba več zanimati za ta problem. Stranka ima nalogo, da pazljivo spremlja izpolnjevanje uredb ter nadzorstvo nad porazdelitvijo in cenami, pa da po nacionalnem vodstvu sporoči vsako važno stvar. Zlasti mora marljivo sodelovati pri pobijanju vsakršnega verižništva in navijanja cen, tako da se bo vsak fiišist zavedal določene naloge glede spoštovanja uredh in policijskim oblastem priglasil vsako kršitev. Prepričan sem. da bodo zvezni tajniki znali ohraniti strogo čuječnost in da se bodo vse črne srajce, od starih fašističnih bojevnikov pa do najmlajših iz nedavnih naborov, odzvali temu klicu. Tajništvo stranke bo pozneje izdalo podiobnejša navodila. — Mussolini.«
Manfestacife proti komunistom
.	Ljubljana, 28. januarja.
V	ponedeljek se je n meslu razširila govorica, da je skupina Slovencev sklenila jaono mani fesi ir.il i, da obsoja delovanje komunistov; sklenila je, da bo povabila prebivalstvo, da naj jaono izrazi, da ne mara imeti ničesar skupnega i zločinci, ki imajo na nesli kakih 20 umorov in pran toliko ranjenih: vse te žrtve in lo prelivanje krvi pa so komunisti izvršili nad pripadniki našega naroda.
Tem žrtvam je bi/ posvečen pomen le prireditve in kdor je vedel za opozorilo te slovenske prolikomunislične skupine, je bil povabljen, da naj od 19. do 20. ure ne hodi na ulico in da naj ne obiskuje javnih prostorov. Letak, ki je vabil na to manifestacijo, je bil v lepem številu razdeljen med prebivalstvo in jc povsod napravil kar najboljši vtis.
I isti Slovenci, ki modro gledajo na položaj in ki ne čakajo na listo, kar o pomladi pripoveduje londonska in moskovska propaganda, so prepričani, da zločini in vlomi in sleherno protizakonito dejanje ni ranim tisto, kar naj omogoči lepšo bodočnost l.jubljane in Ljubljanske pokrajine. V.ato In prebivalstvo obsoja roparska in nekoristna dejanja. S plošnemii razpoloženju pa ne odgovarja ravno lo, da bi na nasilje odgovarjalo z nasiljem in zato se take obsodbe omejujejo bolj v domače kroge ali pa na kavarniške krožke ali omizja, listi, ki ve zanašajo na neko rešilen iz Moskve, so s svojimi zlimi nastopi skušali razširiti mnenje, da je prebivalstvo o mestu in v pokrajini na njihovi strani. Toda ta prva manifestacija jc tem služabnikom tujine in oboženul-eem tujih načel in vzorov prav lahko dala razumeti, da hoče prebivalstvo v tej pokrajini živeti n miru in noče biti odgovorno za dejanja, ki ne morejo rodili nobenega sadu: ta dejanja morejo samo škodovati mirnemu življenju n pokra-jini, s pod nest i zamnrejn ravnotežje razvoju, ki sloni na sodelovan je in na ukrepih, ki dokazujejo italijansko dobro voljo. Taka dejanja kol jih izvajajo komunisti, povzročajo mnogo gorja in nalagajo silna bremena prebivalstvu.
V	ponedeljek zvečer pa so se n Ljubljani, n \ovem mestu in n Kočevju razvile manifestacije, ki jasno izpričujejo, da noče imeli prebivalstvo ničesar skupnega s komunističnimi zločinci. Prebivalstvo se jasno postavlja proti komunistom, ker je komunistično rovarjenje. n takem nasprotju s koristmi slovenskega prebivalstva.
Ceste so bile prazne, kavarne zaprte, gleda-dališča niso imela prireditev — vse to je dovolj jasna beseda proti komunistom. Izkazalo se je, da Ljubljana ni s komunisti, podeželje je proti komunistom, vse pa se je strnilo n jasno misel, da hoče prebivalstvo v tej pokrajini živeti in delati o miru za bodočnost svoje zemlje.
Gospodarstvo
Iz Srbije
Rdeči križ odpira nove bolnišnice. V okolici Trstenika se je v zadnjem času pojavilo več slučajev pegastega legarja. Rdeči križ jc, zato iz svojih sredstev takoj odprl začasno bolnišnico v Trsteniku, ki bo zadostovala, da se omenjena nalezljiva bolezen ne bo širila dalje.
Policija prišla na sled novim sleparijam bel-grajskih verižnikov. Belgrajsko časopisje poroča, da verižniki na vse mogoče načine izigravajo predpise o maksimiranih cenah posameznim vrstam življenjskih potrebščin. Tako se je v Belgradu bivši trgovec Nikola Kneževič prijavil za nosača na postaji, samo, da je lažje prenašal živila na svoje stanovanje. Policija je sčasoma postala nanj m%Io pozornejša ter ga je pričela zasledovati. Ugotovila je, da je vse kovčke odnašal s postaje naravnost na svoje stanovanje, kjer je zbiral blago in ga potem prodajal po visokih cenah. Na stanovanju mu je oblast zaplenila večjo količino moke, slanine in jajc. Mož je seveda ostal brez tega blaga, razen tega bo pa moral še odsedeti precej dni v zaporu. In tudi denarna kazen je zelo visoka.
Srbska šolska mladina opravlja verske dolžnosti. Po naročilu šolske oblasti je morala vsa srbska pravoslavna šolska mladina pred prazniki opraviti svoje verske dolžnosti. Isto so morali storiti tudi vsi ravnatelji, profesorji in učtelji.
Cene tekstilnemu blagu so previsoke. To ugotavlja belgrajsko časopisje, ki se zavzema za popis V6ega tekstilnega blaga po posameznih trgovinah, ker ni pravično, da so nekateri trgovci zvišali ceno blagu, ki ga imajo v zalogi še iz prejšnjih let, kar za 400%.
Novi prostori za etnografski muzej v Belgradu. Po naročilu prosvetnega ministra so premestili etnografski muzej iz dosedanjih prostorov v Kraljice Natalije ulici v prosvetno ministrstvo.
Ureditev prometa s pšenico in koruzo v Srbiji. — Upravnik živlske centrale je izdal odredbo, po kateri bosta smela kupovati in prevzemati pšenico in koruzo v Srbiji samo Glavna zadružna zveza in Diris. Posamezni mlini ne smejo več kupovati žita naravnost od proizvajalca. Pšenico in koruzo bodo dobivali od zato pooblaščenih ustanov.
Nakaznice za tobak v čačku. Oblasti v čačku so uvedle nakaznice za tobak. Do tega so bile prisiljene, ker je v zadnjem času v mestu zelo primanjkovalo tobačnih izdelkov. Razpoložljive
Švedske dobave papirja Italiji. Novi italijanski gospodarski sporazum bo omogočil znatne dobave švedskega papirja v Italijo. Kajti v novem sporazumu je določen kontingent za dobave raznih vrst papirja v skupnem znesku 4 milij. Lir, od-tega 1.5 milij. lir za boljše vrste papirja. Poleg lega l>» Švedska v okviru sporazuma dobavila 27.000 ton rotacijskega papirja ter 15.000 ton papirja za revije.
Povečanje Albanije. Z aneksijo ozemlja Kosovo, Debar in Struga bivše Jugoslavije se je povečala površina albanske države zn 14.024 km8, število prebivalstva pa za 754.000 osel).
Premija produeentom oglja. Z ministrskim dekretom je v Italiji dovoljena premija 5 lir za metrski stot producentoin, ki pošiljajo oglje po železnici ali po drugih prevoznih poteh. Premija se računa ml celih vagonov in od tovorov na cestah ter rekah v višini'20 stolov.
Si lov i v Srbiji. Srbski proračun za 1. 1942 predvideva izdatek 00 milij. din za nadaljevanje gradbe silosov v Srbiji. Poleg tega nameravajo v Belgradu zgraditi večjo hladilnico.
Srbsko zadružništvo. Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug šteje sedaj 2.500 zadrug, t. j. 03% vseh zadrug v Srbiji. Glavna zveza v Belgradu je bila zelo oškodovana zaradi izgube tvor-nice in klavnice v Zaprešiču, katero izgubo Je ceniti na 100 milij. dinarjev. Glavna naloga organizacije srbskega zadružništva je sedaj preusmeriti srbsko kmetijstvo, tako da se ik> povečala proizvodnja industrijskih rastlin ter sadjarstva.	*
Znižanje obrestne mere v Srbiji. Srbska narodna banka je znižala obrestno mero za menične kredite od 5 na 4%, nadalje je bila znižana obrestna mera za lombardne kredite od 0 na 5%. Ta ukrep je v zvezi z zadnjo ureditvijo obrestne mere aktivno in pasivne obrestne mero pri srbskih zasebnih bankah.
1 milijon trgovrev v Nemčiji. Po zadnji statistiki z dne 1. oktobra 1940 je štela skupina trgovine v Nemčiji 1 milijon trgovcev in trgovskih tvrdk. Posamična trgovina je štela 040.000 članov, potujoča trgovina je imela 120.000 pripadnikov, posredovalni obrti so šteli 70.000 obratov in skupina za skupne nakupe 2300 članov. Skupno šest samostojnih strokovnih skupin je štelo 38.000 članov. Največja med temi skupinami je skupina poizvedovalni in informacijski uradi, ki šteje 24.500 članov.
Madžarska narodna banka izkazuje, v lanskem letu zmanjšanje čistega dobička od 5.43 na 4.01 milij. pengii. Občnemu zboru delničarjev pa l>o predlagana neizpremenjena dividenda v znesku 6.5% na delnico, ki se glasi na 100 zlatih kron.
Racioniranje na Japonskem. Poročali smo že, da nameravajo na Japonskem uvesti racioniranje za oblačilne predmete. Poleg tega pa je sedaj prišla nova vest, da nameravajo urediti s kartami tudi vso potrošnjo življenjskih potrebščin, zlasti pa živeža.
Belgijske finance v lanskem letu. V lanskem letu je znašal proračun belgijskih državnih dohodkov 12.17 milijarde, dejanski dohodki pa so znašali 15.53 milijarde, kar ie v primeri z letom 1940 zvišanje za skoraj 100%. Primanjkljaj za leto
količine tobaka so vedno pokupili prekupčevalci, tako, da navadno za siromašnejše in uradniške sloje ni nič več ostalo.
Znani gledališki igralec Dušan Radenkovič umrl. Prejšnji teden je umrl v Belgradu znani srbski gledališki igralec Dušan Radenkovič. Na belgrajskein pokopališču so ga pokopali v petek dne 23. t. m.
Pregled vseh prijavnic v Belgradu. Prejšnji teden je pričela belgrajska policija pregledovati vse prijavne liste. Pregled vrše posamezni kvarti. Vse osebe, ki niso pravilno prijavljene, bodo strogo kaznovane. Kaznovane bodo pa tudi družine, pri katerih bodo zasledili neprijavljene 06ebe ali pa tudi hišni lastniki.
Postavljanje županov. Novi okrožni načelniki so v smislu dobljenih navodil pričeli po vrsti izmenjavati dosedanje občinske uprave ter na mesta starih občinskih odborov povsod postavljajo nove in zanesljive ljudi, ki prevzemajo polno odgovornost za vzdrževanje reda in miru na svojem področju.
Iz Hrvatske
Zakaj je bil ustanovljen ustaški pokret? Zadnja številka »Ustaše« objavlja članek »Iz preteklosti ustaškega pokreta.« V članku popisuje pisec sestanek, ki je bil v Zagrebu po krvavih dogodkih v bivši narodni skupščini v Belgradu leta 1928. Na sestanek zastopnikov hrvatske nacionalno skrajno usmerjene mladine je prišel tudi dr. Pavelič, ki se je najprej vsein zahvalil zn dotedanje revolucionarno delovanje Hrvatske Starčevičcvc revolucionarne mladine, nato pa poudarjal, da je z 20. junijem naslnl popoln preobrat v hrvatski politiki in popoln duhovni prelom med Hrvatsko in Srbijo. Zatem je omenjal potrebo, dn mora bili mladina vedno pripravljena na stalno borbo za dosego končnega cilja — ustanovitve neodvisne države Hrvatske. Zalo je treba v narodu pripravljali osvobodilni pokret, kateremu naj sc pridruži
1910 je znašal 13.8. za 1941 21.1 milijarde frankov, za kar se je morala Belgija zadolžiti z izdajo zakladnih bonov v skupnem znesku 14.6 milijarde belg. frankov. — Od skupnega števila nezaposlenih delavcev 300.000 jih je našlo zaposlitev v Nemčiji 250.000. Med državnimi posojili je važen klirinški, ki znaša 7.85 milijarde frankov. Skupni obtok bankovcev se je v lanskem letu zvišal za 12.4 na 52.17 milijarde frankov.
Surovine na otoku Celcbes. Kot smo že poročali, so se japonske čete izkrcale že na otoku Celebes, katerega severni del so zasedle. Ta otok je izredno važen, ker je zelo bogat na niklju. To proizvodnjo je pred vojno vso jemala Japonska. Nadalje so na CeVbesu velika ležišča železne rude, katere pa doslej niso izkoriščali. Proizvodnja riža je znašala na otoku 45.000 .ton, koruze pa jo otok lani izvozil 35.000 ton Poleg tega je na otoku tudi še mnogo drugih surovin, ki jih daje džungla.
Davki na Hrvatskem. V zvezi z izvajanjem proračuna za lelo 1942, ki znaša 10.9 milijarde kun, so bili zvišani nekateri davki. Odpravljene pa so bile prejšnje banovinske doklade. Osebni davki so bili zvišani za približno eno tretjino, nadalje tudi zemljarina in takse, lzpremenjene so bile postavke tudi za narodnoobrambni davek. Nadalje so bile zvišane cene tobačnih izdelkov.
Iz hrvatskega gospodarstva
Racioniranje v Zagrebu. Dosedaj je znašal mesečni obrok sladkorja na enega prebivalca v Zagrebu 1 kg, s 1. januarjem pa znaša fa kvota sedaj 500 gramov. Tudi so bile uvedene karte za sladkor. Od 21. januarja bo mogoče dobiti meso na Hrvatskem samo na karte. Sedanji obrok znaša 15 dkg dvakrat tedensko brez priklade. Se nadalje pa ni treba kupovati perutnine, rib in divjačine na karte.
Italijansko-hrvatska trgovinska pogajanja se bodo začela meseca februarja. V Zagrebu pripravljajo že tozadevni material, ker bo sklenjen iudi poseben plačilni dogovor. Vsi hrvatski izvozniki morajo prijaviti do 10. lebruarjr svoje zaključke z Italijo.
Novo vodstvo Hrvatske državne banke. Namesto dosedanjega komisarja Hrvatske državne banke Pušiča je postal komisar Hrvatske državne banke dr. Slavko Hondl, načelnik oddelka za državna pose&tva, kredite in dolgove. To imenovanje pomeni še tesnejše sodelovanje banke ter državnega finančnega ministrstva. Komisar pri Hrvatski državni banki izvršuje ves delokrog, ki je prej pripadal guvernerju, podguvernerju, upravnemu in nadzorstvenemu svetu. Za namestnika dr. Hondla je določen dr. Aleksander Tinti-Halpa, zamni gospodarski pisec v Zagrebu.
Hrvatska na lipskem velesejmu bo zastopana z znatnim številom svojih proizvodov.
Hrvatsko-nemška pogajanja glede ureditve premoženjskih vprašanj so se začela. V Zagreb je namreč prišel dr. Fabricius, predsednik nemškega glavnega odbora za premoženjsko-pravno ureditev državnih dolgov in državnega premoženja bivše Jugoslavije. Dr. Viljem Fabricius se je že raz-govarjal z merodajnimi hrvatskim faktorji glede ureditve nekaterih važnih vprašanj.
vsak zaveden Hrvat. To gibanje ni in ne sme biti stranka, temveč narodni pokret. Zato je bilo tedaj tudi ustanovljeno novo glasilo te revolucionarne mladine »Hrvatski Domobran«. Dr. Pavelič je na tistem sestanku končno dobosedno izjavil: »Mi pripravljamo upor (ustanak) vsega naroda in smo zato med seboj ta pokret krstili tudi za ustaški pokret. katerega ime bomo sprejeli tudi javno tedaj, ko bo za to napočil čas.«
Objava I\r. italijanskeqa qeneralneqa konzulata v Zaqrebu. Kr. italijanski generalni konzulat v Zagrebu je pozval vse tiste, ki spadajo pod ozemlje, zasedeno po italijanski vojski — provinca Ljubljana, dalmatinska provinca in ostalo ozemlje, ki je pod upravo italijanske Oborožene sile, da se morajo prijaviti konzulatu v Bogovičcvi ulici št. 7 vsak delavnik med uradnimi urami od 17—20 zaradi vpisa v seznam za primer potrebne zaščite.
Ukinitev izredneqa sodišča v linnjri Luki. Izredno naglo sodišče v Banji Luki so te dni ukinili. Vse nerešene zadeve je prevzelo izredno sodišče v Sarajevu.
Predsednik zaqrebške inženirske zbornice. Za predsednika zagrebške inženirske zbornice ie postavljen inž. Ivo Radulovič.
Itcaulacija Kolpe. V Zagrebu se je te dni mudil karlovški župan Fran jo Deak 4er je na merodajnih mestih razpravljal o vprašanju regulacije Kolpe od Karlovca do Siska. Vsi krogi v Zagrebu so za njegov predlog pokazali veliko razumevanje ter bodo Kolpo pričeli na nekaterih mestih regulirati že prihodnje leto.
Nove ceno za meso zn hrvatsko državno področje. Državni urad za cene je določil cene mesu za celo hrvatsko državno področje. Po tej odredbi bodo sedaj prodajali na Hrvatskem govedino I. vrste kg 33.87 kun, II. vrste 30.81 in tretje vrste po 26.98 kun. Teletino po 21.45. Svinjsko meso od mastnih svinj 42,12 kun, od mesnatih pa 39.20 kun za 1 kg. Na le cene je dovoljen mesarjem brutto zaslužek 10 do 15%, v Zagrebu pa največ 17%.
Poglavnik je obnovil hrvatski sabor
Kopenhagen brez vode
Kopenhagen, 28. jan. AS: Po vsej Danski vlada oster mraz. Obale Danskega morja so zamrznjene in ves promet je jKi|volnoma ustavljen. \ se zveze s švedsko so prekinjene. Včeraj je zamrznil tudi vodovod v Kopenhagnu in 80.000 družin jc bilo brez vode. Zairadi posledic mraza je moralo 200 oseb v bolnišnico. Štirje so umrli.
Majski nenadoma zbolel
Lizbona, 28. jan. AS. Iz Londona se je izvedelo. da je nenadoma zbolel sovjetski veleposlanik Majski in je moral za več dni opustiti vsako delo.
Vremenske neprilike na Madžarskem
Budimpešta. 28. jan. AS: Po vsej Madžarski so vladale včeraj snežne nevihte. V Budimpešti so bile skoro \se prometne zve/e prekinjene. \laki so prihajali z velikimi zamudami. Mnogi vlaki so pri Peeuhii obstali na progi |x>lni snežnih žametov. Kmetje, ki so prišli v Budimpešto na trg, in otroci, ki so prišli v šolo, niso mogli več domov.
Velik požar blizu Pariza
Pariz, 29. jan. AS: Blizu Pariza je izbruhnil v mestu Jonville de Pont velik požar v nekem kinematografu. Vmes so takoj posegli gasilci in njim se jc zahvaliti, da ogenj ni zajel sosednih iovhiti in stanovanjp.kih hiš. škoda je velika. Osebnih žrtev na srečo ni bilo.
Ljubljanska elektrarna lansko leto
Razvoj ljubljanskega mesta vsako leto po- j pn 1,629.000 kilovatnih ur. Obe podjetji 6tn to-Drujejo tudi številke v porabi električne- rej
nazorujejo
ga toka. Merilna elektrarna v Ljubljani, ki skrbi za porazdelitev električne energije med zasebnika in javne ustanove, letos po daljšem razdobju prvič zaznamuje neznaten padec |x>-rabe električnega toku. Prejšnja leta je namreč poraba električnega toka v Ljubljani stalno naraščala. Porast je v največji meri vedno povzročila industrija in deloma tudi obrt, ki je vedno Ik>Ij posegala |x) elektromotorjih. Letos pa je zaradi na novo nastalih razmer prav v industriji nastal malenkosten zastoj, ki je v glavnem turi i povzročil, da je poraba električnega toka napram lanskemu letu padla /u okrog |K>1 milijona kilovatnih ur, kljub temu ipa je ta poraba še večja, kukor pa je bila leta 1939.
V celoti je ljubljanska elektrarna prevzela in sama proizvedla 13,310.000 kilovatnih ur. Od tega je od Kranjskih deželnih elektrarn prejela 6,363.000, od elektrarne Česen pa okrog 6 in pol milijona kilovatnih ur. Elektrarna sama pa je v svoji kalorični centrali proizvedla med letom vsega s kupaj 449,000 kilovatnih ur.
Razsvetljava
Zanimiva je slika porazdelitve električnega toka, ki ga v glavnem delimo v tok za razsvetljavo in v tok za pogon. Vsa razsvetljava v Ljubljani je porabila lani 3,626.400 kilovatnih ur. Zatemnitve so pri porabi električnega toka že znatno vplivale, saj je leta 1940 šlo samo z,a zasebno razsvetljavo skoraj prav toliko toka, kukor lani vsega skupaj za javno razsvetljavo. Javna razsvetljava pa je lani zhtevala 75().(MX) kilovatnih ur. medtem, ko je druga let« porabila okrog 900.000 kilovatnih ur. Tudi tu se kaže, sicer ne posebno močno, posledico zatemnitve, še bolj se pozna zatemnitev pri porabi toka za reklamo, torej za razsvetljavo izložbenih oken v večernih urah in za neonsko svetilno reklamo. Predlanskim je šlo za reklamno razsvetljavo nekaj nad 113.000 kilovatnih ur, luni pa je poraba padla kar na polovico, namreč na 56.000. Značilno sliko trga s kurivom pa nudi poraba električnega toka v gospodinjske namene. Marsikdo je zaradi draginje z drvmi in zaradi cenenega električnega toka poskusil kuhati z elektriko. Zato je šlo toka za gospodinjske namene lani kar 288.6S0 kilovatnih ur, medtem ko je predlanskim šlo za to le 190.(XK) kilovatnih ur.
Industrijski pogon
Več kot dve tretjini vsega toka, porabljenega v Ljubljani, gre v pogonske namene. Človek bi zato mislil, da je Ljubljana izredno industrijsko mesto. Vendar temu ni tako, ker polovico vsega industrijskega toka porabita že dve mestni podjetji, namreč cestna železnica in ljubljanski vodovod. Za pravo industrijo in obrt ostane torej le okrog 4 milijone kilovatnih ur. Za obrtni pogon je šlo luni 1.489.000 kilovatnih ur, dočim je predlanskim šlo 1,800.000 kilovatnih ur. Poraba je torej nazadovala v obrtni panogi približno za dobro šestino. Ostala industrija brez obeh največjih mestnih podjetij, je porabila približno 2 in pol milijona kilovatnih ur. skoraj prav toliko kakor predlanskim. Vsega skupaj je šlo za jio-jron industrij 5,962.000 kilovatnih ur, predlanskim 6,198.000 kilovatnih ur. Cestna železnica je od tega porabila 2,010.000 kilovatnih ur, jiredlanskiin 1.937. kilovatnih ur. Vodovod pa je porabil 1,887.000 kilovatnih ur, predlanskim
Zimsko spanje dolenjskega polha
V nedeljskem >Slovencu< pod naslovom: >šest mesecev zimskega spanja c nekdo med drugim piše: »Rekord zimskega s|>anja ima svizec. Pet do šest mesecev nenehnega spanja. Polhi, hrčki in druge spe povprečno tri, dva in pol meseca.< — Kaj sledi malo popravka. Vsi polharji na Dolenjskem vedo, da se jx>!h skrije v jeseni najrajši pod zemljo, v Kraške luknje v skalovju in to je v začetku oktobra, ter pride na dan šele v pozni pomladi v prvi jx>lovici maja. Torej spi pod zemljo celih 7 mesecev. Zato polha naravoslovec Brehm imenuje: Siebenschliifer (Siebenmonatschlafer). — Sicer, pravi Brehm. se polh zbudi tudi po zimi, če ee zadrži v zmerno hladnem prostoru, pa spet zaspi. Vse pa kaže, da v prosti naravi spi neprenehoma sedem mesecev. Med tem časom nič ne je, nič ne prebavi ja, zato. to vedo polharji, gre v jeseni masten jw>d zemljo in pride v začetku maja enako masten ven. — Vse kaže. da ima rekord zimskega spanja naš jwlh, ki daje posebno okusno ! meso zlasti masten polh. Zato ga naravoslovci z i latinskim imenom imenujejo: Glis esculentus (oku- i sen polh). Tudi stari Rimljani so jedli radi polšje j meso.	1
j porabili nekaj več kakor prejšnja letu. Posebno značilno je 10 zn tramvaj, ki kljub skrajšanemu voznemu času dosega večjo |K>-rubo.
Mnogo novih priključkov
V splošnem mestna elektrarna v preteklem letn ni doživela posebnih in večjih sprememb. I'uč pa je imelu obilo delu z izvrševanjem priključkov na omrežje. Človek ne bi verjel, a je vendar bilo res. Ha je tudi v Ljubljani bilo še lepo število hiš, nekatere celo v središču mesta, ki niso imele električne razsvetljave, ko je spomladi začelo primanjkovati petroleja, so seveda hišni lastniki, ki so tako dolgo v sredi Ljubljane lahko »bojkotirali« elektriko. bili prisiljeni, da prosijo za priključek nn električno omrežje. Med drugimi je bila tako elektrificiraua hiša v Streli.ski ulici. Veliko
število hiš pn je dobilo elektriko v zunanjih okrajih mestu, lako je poiuanjkunje jieiroleja precej j>ilpoiunglo, da so številni hišni lastniki modernizirali svoje hiše. ki so pridobile nu vrednosti že samo zato. ker je zanje znatno zmanjšana požurna nevarnost. Mestna elektrarna jc seveda rade volje izvršila priključke, suj je večinoma povsod šel mimo lakih 110-elektrifieiranih hiš njen električni vod. V industriji je število motornih priključkov bilo seveda neznatno, prav tako v obrti
Za tekoče leto je mestna elektrarna dobro pripravljena in je brez dvoma nujlmlj razveseljivo dejstvo, da bo mogla obratovati tudi za primer, če bi bila slučajno ustavljena dobava toku od zunaj. Elektrarna ima namreč moderno električno kalorično centralo, ki lahko pro-ducira toliko električnega toka, kolikor ga Ljubljana |>otrebuje Sc\eda bi v tem primeru pok 11 rili pod kotli elektrarne vsak dan najmanj deset vagonov kočevskega premoga, to je približno toliko, kolikor go v Kočevju na-kopljejo. Ni se nam torej treba bati, da bi Ljubljana mogla ostuti brez električnega toku.
Letošnja zima se ne da primerjati z zimo 1.1929
Novo mesto.
januarja.
Nekaj dni je minlo, kar nas je nenadni velik mraz presenetil in mučil, pa bi že bili povsem pozabili nanj, ko bi nas ne bile nanj vedno znova opozarjale praznine, ki so nastale po kleteh in drvarnicah, iz. katerih so z. veliko naglico odhajala drva v peči, če smo boleli, da je iz. njih izžarevalo vsaj nekoliko v tako hudem mrazu toliko zaže-Ijene toplote. Če smo na ta najnovejši mraz lako hitro pozabili, pač ni čudno, da so Novoineščani že skoraj povsem izgubili iz spomina mraz, ki je pritiskal v sloviti zimi 1. 1029., ki je ne le Novo-meščanom, marveč dobršnemu delu evropskih dežel povzročil nemalo preglavic in ki se z letošnjim ne da niti primerjali. Ne da se sirer reči, da bi bil mraz pred 13 leti hujši kakor je bil letošnji, vendar je bila silovitost takratne zime zalo toliko
skrbno sprehajali po Krki, na kateri se je takrat razvijal živahen drsalni šport, ki ga Krka le izredno redko dovoljuje, in na katero se je, kakor priča slika, upal tudi kolesar, da bi lako potrdil izredno debelo plast ledu, s katero je takrat tako izredno huda zima obdarila zeleno Krko, ki jo sirer bolj poznamo po njeni prijetni poletni toploti, in ki je videla ob svojih bregovih mnogo kopalcev, na svoji ledeni skorji pa le malo drsalcev.
Jug se je umaknil novemu mrazu
Ljubljana, 28. januarja.
Res prav čudovito nagle vremenske spremembe v 24 urah I Včera j zjutraj sc je človek razveselil in ojunačil, ko je na prostem občutil toplejši zračni val. Vzkipele so nade, da se l>o moral mraz
Na zamrznjeni Krki leta 1929
večja, ker je trajala ves mesec in ne le nekaj dni, kakor se je, hvala Bogu, zgodilo letos.
L. 1029. je začel mraz pritiskati že prve dni januarja in jiotem ni hotel ponehati vse do zadnjih dni februarja. Že 9. januarja je toplomer padel na 14 pod ničlo, 12. febr. so Novoineščani na toplomeru čitnli že 19 jiod ničlo in dosegel svoj višek 3. februarja, ko je živo srebro padlo na 24 stopinj |H>d ničlo. Mraz med 1.3 in 20 stopinjami je trajal vse do zadnjih dni meseca, ko je na dan 23. febr. že zopet toliko popustil, da se je toplomer dvignil 2 stopinji pod ničlo. Zima 1. 1929. pa ni bila obla-godarjena le z dolgo trajajočim mrazom, kakršnega Novoineščani do takrat niso pomnili, marveč tudi z obilico snega, ki je v takratni zimi v mestu dosegel kar 92 cm višine, kar je vsekakor redek pojav.
čeprav je letošnji mraz trajal le nekoliko dni, je Krka bila zadnji dan hudega mraza med državnim mostom malone docela zamrznjena. Ledena skorja pa je bila tanka in jo je prva toplejša noč od sobole na nedeljo zopet vzela. Vj-e drugače pa je bilo, kakor nam kaže slika, v zimi 1. 1929. Letos si po lenki ledeni skorji pač še nikdo ne bi upal čez Krko, kar pa pred 13 leti ni bilo nikak- I šno junaštvo, saj so se ljudje kar varno in brez- I
umakniti toplejšemu valu. Prazno upanje! Zjutraj včeraj je res toplomer vlival upanje, da bo toplejše vreme nastopilo, ko je bila zaznamovana najnižja jutranja temperatura v mestu splošno od —2 do
—	5 stopinj C. Meteorološki zavod je pozneje zaznamoval najvišjo dnevno temperaturo —2° C. Toda bilo je zelo oblačno. Posijalo je za nekaj Irenutkov nad mestnimi hišami sonce, toda pozneje, ko je po barjanski ravnini nekaj časa celo naletaval sneg, je mraz izpodrinil topi i val in znova se je vsidral |>o vsej pokrajini tako, da je davi povsod dosegel celo nad 20 stopinj pod ničlo. Barjanska šola je n. pr. včeraj zaznamovala zjutraj
—	5, proti večeru pa že —13 in davi —21 slopinj C. Trnovo je včeraj po dnevi zaznamovalo najvišjo dnevno toploto —2.2, davi pa najnižjo —19.9 sto-pinj C. V mestu samem je bilo različno, splošno —17.8" C, kakor je to zaznamoval meteorološki zavod.
Hud mraz je pritisnil davi po raznih krajih Dolenjske, ko je na drugi strani na Notranjskem bil nekoliko zmernejši. Kratka jjoročila: Kočevje
—	22, jasno. Novo mesto —20, megleno. St. .Tanji na Dolenjskem —24 C, jasno. Rakek le —13 C, jasno.
Letošnji januarski mraz je drugače liajsilnejši
Kristusova zgodovina
Giovanni Papini
—■ •
17. Prvi štirje
(Nadaljevanje).
Jezus ni bil več sam. Štirje ljudje, — dve dvojici bratov —, ki so se pobratili Sc globlje v skupni veri, so bili pripravljeni, da ga spremljajo kot očeta in ie bolj kot očeta. Štiri ubožne ribiče, turi preproste mornarje, ljudi, ki niso znali brati in umeli komaj govoriti, Štiri ponižne ljudi, katerih bi nihče ne mogel ločiti od drugih, je poklical Jezus, da z njim ustanove kraljestvo, ki naj bi osvojilo vso zemljo. Zaradi njega so zapustili zveste čolne, katere so tolikrat spustili v vodo in tolikrat privezali v pristanu, in stare mreže in vrie^ s katerimi so potegniti iz vode tisoče rib, in očeta in družino in domačijo; vse to so zapustil, da so Sli za človekom, ki jim ni obljubil niti denarja niti zemlje, in govoril samo o ljubezni, uboštvu in popolnosti.
Čeprav bo ostal njihov duh vedno zelo nizek in preprost napram Učenikovemu in bodo tolikokrat dvomili in kolebali in ne bodo razumeli njegovih resnic in prilik in ga naposled zapustili, jim bo vse odpuščeno zarad iskrene in trdne pripravljenosti, s katero so šli za njim na prvi klic.
Kdo izmed nas, ki danes živimo, bi bil pripravljen posnemati Štiri kafarnaumske reveže? Ce bi priSel kak prerok in dejal trgovcu: pusti mizo in blagajno; profesorju: stopi s katedra in zmeči proč knjige, ali ministru: pusti svoje spise in laži, ljudske mreže, in dclavcu: vrzi stran orodje, da ti dam drugo delo, in kmetu: prekini za pol ure delo na brazdi in pusti plug med lehami, ker ti obljubljam čudovitejšo žetev, in strojniku: ustavi svoj stroj in pojdi z menoj, ker duh je več ko kovina, in bogatinu: razdeli vse svoje imetje, ker z menoj pridobiS neStcti zaklad —, ako bi kakSen prerok tako govoril nam današnjim ljudem, koliko bi jih šlo za njim s preprosto neprisiljenostjo onih starih ribičev? A Jezus se ni obrnil na trgovce, ki trgujejo po trgih in skladiščih, na učenjake, ki prežvekujejo najpodrobnejSa določila zakonov in znajo na pamet knjižne izreke, ne na kmete, ki so preveč zrastli t zemljo in živalmi in še manj na site, prepolne in zadovoljne ljudi, ki se ne brigajo za drugo kraljestvo, ker je njihovo kraljestvo že davno prišlo.
Jezus ne izbere slučajno svojih prvih tovari-Sev med ribiči. Ribič, ki večji del svojih dni preživi v čisti vodni samoti, jc človek, ki zna čakati. Ribič je potrpežljiv človek, kateremu se ne mudi, ki vrže svojo mrežo in zaupa na Boga. Voda ima svoje muhe, jezero svoio domišljijo, dnevi niso nikoli enaki. Ob odhodu ne vc, ali se vrne s polnim čolnom ali brez sleherne ribe, da jo speče pri ognju za kosilo. Izroči sc v Gospodove roke, ki dajo obilje in pomanjkanje. Ko pride slabi dan, se tolaži z dobrim, ki prihaja in bo napočil. Ne želi naglo obogateli, vesel je, da irore za svoj ribji lov dobiti malo kruha in vina. Ima čisto dušo in telo. Umiva svoje roke v vodi in svojega duha v samoti. Iz teh ribičev, ki bi bili y kafarnaumski temi umrli, nc da bi sc kdo zanit zmenil, niti nc sosedje, je Jezus napravil svetnike, katerih se ljudje Se danes spominjajo in jih prosijo. Največji ustvarja velike: iz zaspanetfa ljudstva jemlje voditelje, iz pomehkuženrtfn liudstva vojSčake, iz nevednega ljudstva učitelje. V vsrh časih se dvigaio ognji, ako se naide rok«, ki iih zna zanetiti. Ako se pojavi David, najde hitro svoie giborime. Arfamrmnon svoie heroie. Arlur svoje pere, Kari Veliki svoje paladinc, Napoleon svoje marSale. In Jezus je našel med galilejskim preprostim ljudstvom svoje apostole.
j)0 raznih zapiskih za druga leta. Najhujši mraz — 22 C so 1. 1929. zaznamovali okoli 15. januarja. Leta 1907. so imeli hud mraz že decembra, ko je bilo za Inižične praznike kar —23 C. Hud mraz je pritisnil tudi v vojnem letu 1917., ko so imeli januarja v Ljubljani —2.3 C. Čeprav je januarski mraz 1. 1929. bil za nekaj slopinj manjši ko lelos, sta ono lelo postala dva reveža žrtvi mraza. Popularni brusač Morocutti. ki se ie sam nazival bru-sač iz. Pariza*, je nočeva I v Jerančičevi drvarnici na Karlovški cesti. Ponoči je zmrznil, a so ga se jiravočasno rešiil. Zmrznil pa ie neki revež Andrej.
Letos v teh dneh pritiska mraz, kronika za I. 19'29. pa navaja, da so prav v dneh od 2o. do 28. januarja lakral besneli silni snežni viharji, ki so bili naravnost katastrofalni za železniški promet.
Omejen uvoz cigaret v Bolgarijo
Bolgarska monopolska uprava je s|)oročila, da sme inozemski |>otnik ob |7rcstopu bolgarske meje prinesti s seboj največ 50 cigarct.

KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska Drama: Vomberger: »Voda«
Vombergarjcva »Voda« je bila prvič uprizorjena na odru Prosvetnega drušlvif v Grob-ljah, kjer je o veliki noči leta 1932. doživela krstno predstavo. Pozneje so jo z uspehom uprizorili tudi razni drugi podeželski odri, nakar je tik pred božičem istega leta prišla tudi na oder Narodnega gledališča v Ljubljani. Po skoraj desetletnem presledku jo je naša Drama letos ponovno uvrstila v sjx>red; prva predava je bila dne 16. januarja.
Snov za komedijo je avtorju dalo kmetiško življenje. Suhodolski kmetje bi radi imeli vodovod, že davno so si ga želeli, a ga pač ne bi nikoli zgradili, če bi jim nc bil prišel na pomoč Atnorikanec, slikar, ki je bil rojen v Suhem dolu. To doseže z duhovito potegavščino. Ko vidi. da kmetom predvsem ne gre. denar izpod palca, zasnuje zanjo načrt. »Iz Amerike« dobi župan pismo suhodolskega rojaka, v katerem le-ta obljublja denarno pomoč. Zdaj so kmetje seveda vsi navdušeni za vodovod — sni bo šlo na tuj račun. Toda treba se je vendarle tudi oddolžili »neznanemu dobrotniku«. Sklenejo torej, da mu postavijo spomenik. Isti kmetje, ki jim je bilo žal denarja za takšno koristno stvar, kol je vodovod, so zdaj pripravljeni marsikaj žrtvovati za spomenik, saj jim vse lo služi v lastno hvalo. V častihlepni misli, kako se bodo postavili drug bolj od drugega, pozabijo celo na vodovod in vse njihovo delovanje in pehanje se vrti samo okrog n i i -h o v e g a spomenika. Toda slikar jim medtem iz dennria. ki so mu «a nanosili za spomenik, na skrivaj kupi cevi za vodovod. On sam je suhodolski rojak in »neznani ameriški dobrot-
nik«, ki sicer ni dobil spomenika, pač pa je Suhodolčanom ustvaril vodovod —- z njihovim lastnim denarjem. To je bil uspeh njegove posrečene potegavščine.
Razen tega vsebinskega središča prepletajo mrežo dogodkov v igri pa še tudi postranske, zlasti ljubezenske zgodbe, tako da je komedija snovno dovoli pestra in s posameznimi motivi celo preobremenjena. Ne glede na lo pa je slovensko kmečko okolje podano zelo dobro in prepričevalno. Beči smemo, da ga je avtor zadel tako psihološko kakor jezikovno. Njegovi kmetje so nazorne, iz življenja zajele podobe: takšni so po svojih značajih, mišljenju, govorici. Delo vobče napravi ja vlis največje objektivne verjetnosti iu bi po svojem osrednjem vsebinskem jedru moglo biti izdelano tudi kot resna drama, zlasti kot slika konservativnosti, naivnega častihlepja, skoposti, nevoščljivosli. a tudi socialnih nasprotij. Toda avlor je očitno boli nagnjen h komediji. K temu ga navaja že lahna satirična žilica, ki mu ie tudi v pričujočem delu narekovala marsikateri prizor, v katerem nam odgrinja razne slabosti našega podeželskega človeka, kmetu prav tako kakor Jure gospode. Pri tem ga vodi seveda tudi misel ljudstvo vzgajati, a ne z naukom in pridiga-niem. marveč s humorjem i ii smehom. V delu je zares toliko pristnega in zdravega humorja, toliko bogate besedne in situacijske komike, da je težišče igre kljub vsemu v komediji kot taki. Žal delo ni vseskozi enotno ter se zlasti v tretjem dejanju nagne preveč v burko. Prav tako ni v prid osrednjemu satiričnemu poudarku prejiogosto poseganje po stranskih motivih, ki jih delomo poznamo tudi iz naših starejših ljudskih iger.
Sicer pa sn tudi zapleti ja ji osrednje zgodbe okrog vodovoda, a še bolj zapleti ja ji postranskih ljubezenskih zgodb bolj ali manj konven-cionalni. Kljub temu pn je zamisel za glavni zaplet in razplet dovolj močna osnova za pre-
prosto ljudsko komedijo, kar hoče biti »Voda« po avtorjevih intencijah. To ie Vombergarjevo delo ne le po snovi in jeziku, ki sla zajeta iz kmeliškega okolja, ampak tudi po etičnem smislu in literarnem značaju. Zato se tudi bistveno razlikuje na primer od Cankarjevih komedij, ne le po življenjskem prijemu in estetski vrednosti, ampak tudi po tem, da ni tako imenovano ogledalo časa ter ne predslavlja v procesu literarnega razvoja niti duhovne niti umetniške izpovedi rodu. Tehtnciše kakor z literarnega vidika sc mi zdi komedija s čisto odrskega vidika. Delo je izredno teatralično ter je ustvarjeno v prvi vrsti za gledalca in poslušalca.
Igro je postavil na oder Milan Skrbinšek, ki je delo režimi že ob priliki prve uprizoritve v naši Drami. Prav tako pa je ostala delno nespremenjena tudi zasedba posameznih vlog. Vendar le moremo ugotoviti, da je bila »Voda« letos pripravljena mnogo bolje kakor pred leti ter je bila njena odrska podoba na splošno skladna z delom kol takim. Predstava ie bila živahna ter je dobro poudarila okolje in osnovno misel dela. V celoti je treba poudarili zlasti dobro premišljene in postavljene skupinske prizore v prvem in drugem dejanju. Prav tako ie bil prepir žensk v drugem dejanju teater, da nikoli takega. Vendarle je bilo včasih preveč hrupa in pretiranih poudarkov v smeri karikature. To smo čutili posebno v tretjem dejanju, kjer je burka na odru segala še preko lislili skrajnih meja, ki nas molijo že v delu samem.
Posrečeni so bili tudi nastopi posameznih igralcev. Potrebno ravnotežje v igri sla vzdrževala zlasti c«. Cesar in Bratina. prvi kot župan, drugi kol bivši župan Kne. Pa tudi sicer je bila kmečka srenja dobro predstavljena s podu humi kmetov (ga. Lipah. Peček. Plut, Vcrtin, Brczigar) in bajtarjev s čevljar jem Simnom na čelu (g. Kosič). Med ženskimi vlogami sla bili
sočni kmečki podobi zlasli županja ge. P. -T 11 -\anove in llribarica ge. Rakarjeve, prepričevalni pa tudi županova hčerka Anka (ga. V. Juvanovu) ter nečakinja Kntrica (gdč. Simči-čeva), čeprav bi si zadnjo želeli nekoliko živahnejšo. Poglavitni delež v igri pa imata oba in-trigiinla. občinski tajnik Jaka Jakopič, ki ga jc. zadovoljivo podal g. Gale, dasi je bil včasih le preveč zunanje vihrav, posebno pa suhodolski Amerikancc Kopriva, ki ga ie z uglajeno igro predstavljal g. Gregorin. Mnogo uspeha ie imel g. Kralj s Tinčetom. ki sicer kot figura komaj da še sodi v okolje, v katerem se godi dejanje pričujoče komedije, a je bil kol splošni lip ljudske veseloigre nad vse posrečen. V igri vidncie nastopajo še poštar (c. Stupica), ki je bil zabaven posebno v tretjem dejanju, ler predstavnika podeželske industrije Marko in Martin Ažman; prvega ie igral g. Potoknr s kretnjo ošabnega bogatina, medtem ko ie drugi našel v g. Prcsetniku igralca nad vse- živahnega temperamenta.	France Vodnik.
Predavanje dr. Killsja o nemški baladi
V okviru Nemške n k a d e m i i e v Ljubljani je imel v.torek univ. prof. dr. Ilille predavanje o nemški baladi. Dr. Ilille, prevajalec hrvaških in srbskih novel v nemščino. je v Ljubljani že slnr znanec, saj je svoj čas vodil lektorat nemškega iezika pri Nemški akademiji ter predava Ituli kot gost nn naši univerzi. Zadnje čase deluje na zagrebški univerzi ter bo sedaj, po odhodu dr. Stanka Hafnerja, ludi vodil lektorat pri tukajšnji Nemški akademiji. Kol prvo predavanje v le-tošnjem le I u ie podal sedaj prerez nemške balade. V svojem lepem predavanju, z naravnost odlično recitiitivno nadurienostju, je predstavil najprej v pesniškem orisu pomen in bistvo balade kot prikaz nečesa usodnega v človeškem
ie novice
Koledar
Četrtek, 29. januarja: Franc Sakki, škof in cerkveni .učenik; Valerij, škof. Barbea, 11111-čenica; Sulpicij. škof; konstancij, mučenee.
Petek, 50. januarja: leliks IV., papež; Martina, devica in mučcnic«; I f tj afi n la. devica; Sa-.v«^ sveta /ena; IlijKilit, mučenee.
—	Rok za vlaganje likvidacijskih izjav glede lastnine Slovencev Ljubljanske pokrajine,
ki se nahaja na bivšem jugoslovanskem, sedaj po Nemčiji anektiranem ozemlju, zapade "0. ja-januarja ter opozarjamo zamudnike, da v svo-jem interesu ne zamude tega roka ter vlože izjave pri Visokem Komisariatu vsaj do tega dne.
—	Tiskovni senat. Tiskovnemu senatu, ki vodi razprave o zločinih in prestopkih po zakonu o tisku, predseduje s. o. s. g. Ivan Brelih. Njegov namestnik je s. o. s. g. Rajko Lederhas. Člana senata: sodnika Rajko Lederhas in dr. Julij Fe-laher, njuni namestniki: sodniki Ivan Kralj, dr. Alojz Rant in Anton Sporn,
—	Posestniki gozdov morajo po naredbi Visokega komisarja ob začetku gozdarskega leta vsaj pa pred 15. novembrom vsakega leta svoji občini naznaniti vse množine lesa, ki jih imajo na dan I. novembra tistega leta. prav tako pa tudi količine lesa, ki j:h morajo jxi določbah čl I naredbe o predpisih za proizvodnjo lesa in za izvoz drv proizvesti v novem gozdarskem letu. količine lesa morajo biti v naznanilu ločene na drva in na celulozni le«, nadalje na les za oglje 111 na les za obdelavo.
—	Društvo zn varstvo živali jo preskrbelo nekaj zasilne hrane za živali svojih članov. Dokler zaloga traja se bodo dobivale nakaznice za živalsko hrano dnevno od 14—13 v društveni ambulanti na Domobranski cesti št. 21., telefon 30—36.
—	Letošnji sejmi v Semiču. V Semiču bodo v teku letošnjega leta k rama reki in živinski sejmi ob naslednjih dnevih: 16. febr. 16. marca, 27. aprila, 22 junija, 27. julija, 12. oktobra in 17. decembra.
—	Iradui telefonski imenik /a leto 1942. Telefonske naročnike, ki šc niso dostavili poštnemu ravnateljstvu dvojezičnega teksta za objavo v telef. imeniku pozivamo, da tako besedilo predložijo takoj.
Ljubljana
Spravljanje snega po mestnih ulicah
ker z vseh strani prihajajo pritožbe na površnost nekaterih hišnih posestnikov ali najemnikov pri spravljanju snega, jih moramo spet opominjati n« predpise mestnega cestnega reda in na dolžnosti, ki jih morajo opraviti hišni lastniki ali najemniki, prav tako pa tudi posestniki zemljišč in stavbišč pri spravljanju snega s hodnikov in pešpotov.
Mestni cestni red namreč v S 73. določa:
kadar koli zapade sneg, je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišča ali drugih zemljišč ob cesli skidati sneg s hodnika ali pešpola ob vsej dolžini posestva.
Če zaradi snega polzi ali kadar se napravi poledica, morajo posestniki takoj jxisuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem, kadar pa zapade «ncg ali se napravi poledica ponoči, mora biti snaženje in posipanje hodnikov in pešpotov opravljeno vsaj do 7 zjutraj.
Pri neprestanem snegu je treba hodnik ali pešpot osnažiti večkrat na dan in posipati tako, da ni nevarnosti za pešce. Prepovedano je pa sneg in led odmetavati v odtočne karlu-nje ali tik ob robnik, na rešetke požiralnikov in na tramvajsko progo. Z dvorišč spravljenega snega in ledu ni dovoljeno odkladatj na cestah, temveč ga je treba zvoziti v vodo ali na odkazane prostore. Sneg, ki sam zdrči ali ga pomečejo raz streli, morajo hišni posestniki ali druge odgovorne osebe nemudoma na svoje stroške zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu in v obče, kadar se sneg in led tajata, je treba hodnike in pešpoti po potrebi večkrat na dan osnažiti luž in blata.
Posestniki naj predvsem upoštevajo izrecno opozorilo, na mestno cestno nadzorstvo s svojimi delavci ne spravlja snega s hodnikov in ne posipa hodnikov proti poledici 0I1 zasebnih posestvih in sicer brez izjeme nikjer, to rej niti pri javnih posestvih niti pri cerkvenih in tudi ne pri občinskih posestvih.
Ljubljanski posestniki naj si torej o pra vem času priskrbe hišnike ali najamejo delavce, ki jim bodo po predpisih in o pravem času do 7 zjutraj spravili sneg s hodnikov. Glede širine hodnika, ki mora biti osnažen,
velja naslednje pravilo: tam, kjer so položeni robniki, je treba sneg spraviti s hodnika do robnika — razen onega peščenega pasu, ki je namenjen za nasade. Pri tem pa vendar mora biti vselej osna/ena tudi odtočna kadunja ob robniku na cestišču. Hodnike brez robnikov je treba osnažiti v širini najmanj 2 metra, vselej pa do odtočne kadunje. Tudi pri teh hodnikih je treba vselej osnažiti odtočno ka-dunjo oli jarek.
Odvažanje in odmetavanje snega v vodo je dovoljeno le na onih prostorih in bregovih ob vodi, ki so za odlaganje snega pripravljeni in označeni s posebnimi značkami.
Posestniki naj se zavedajo pravnih posledic v primeru opustitve spravljanju snega s hodnikov in posipanja hodnikov proti poledici. Policija bo sleherno zanemarjanje dolžnosti posestnikov pri spravljanju snega najstrožje kaznovala.
«
I Trgovine na Svcčnico bodo odprte. Združenje trgovcev in gostilničarjev Ljubljanske pokrajine obvešča vse trgovce, da se po narediti ^ isokega kom isari jata štev. 103 praznik »Svečnica« v ponedeljek dne 2. februarja t. I. ne praznuje iti so ta dan trgovske obratovalnice kakor običajno odprte.
I Rojstne in krstne liste ter druge osebne dokumente je treba pripraviti, ker mora ljubljanski anagrafski urad zaradi izpopolnitve izdatkov v družinskih polah. prav tako pa v |x>-lah za zajednice in na osebnih listkih registra prebivalstva imeti do konca meseca aprila |x>-datke \seli v Ljubljani stalno prebivajočih prebivalcev. Zato že sedaj opozarjamo zlasti vse družinske poglavarje, člane zajednic in tudi posameznike, naj o pravem času poskrbe za sebe in svoje člane rojstne in krstne liste, poročeni pa poleg teli tudi poročne liste ter vdovci in vdove tudi še mrliške liste svojega pokojnega druga. Družinske kn jižice in rojstni ali krstni listi, ki niso opremljeni s številko matičnega zapisa, ne služijo namenu. Prizadeti naj si takoj priskrbe druge listine pri svojem žttpnem uradu. Dokumenti, ki so potrebni za ta namen, so po čl. 36 določb za uvedbo in vodenje registra prebivalstva prosti takse.
I VIII. redni letni občni zbor Prirodoslov-nega društva v Ljubljani se lx> vršil danes, v četrtek, ob 17. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi (vhod iz Gosposke ulice in na levo čez dvorišče). I jnbljanskc člane vljudno vabimo, da se občnega zlx>ra udeleže. — Odbor.
1 Kupčije s hišami in zemljišči. Letos do 25. januarja je zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča zaznamovala 53 kupnih jiogodb za kupno vrednost 4,557.982 lir. Za razne stanovanjske hiše in vile je v Ljubljani primerno veliko zanimanje. Za zemljišča se v prvi vrsti zanimajo pridobitniki 7. dežele.
I Henri Gheon, sodobni francoski dramatik, je napisal med raznimi deli tudi igro o »Vražjem mostu«, legendo o prevaranem hudiču, ki jo bodo v nedeljo t. februarja in na svcčnico priredili Veliki Frančiškovj križarji v frančiškanski dvorani. Obakrat ob treh pojioldne. Preskrbite si vstopnice v predprodaji.
I Vodopiver Vinko, sodobni slovenski skladatelj. je uglashil že dolgo najbolj priljubljeno spevoigro »kovačev študent«, ki ji je libreto napisal Ivan kovačič. V nedeljo I. febr. in na svetnico, obakrat ob 3. po|»oidne bodo spevoigro uprizorili Veliki Frančiškovi križarji v frančiškanski dvorani. Vstopnice v predpro-daji pri Sfiligoju.
1 Vsakdo, kdor je videl »Revčka Andrejčka« se je od srca nasmejal Anžetu. Ker pa igre še mnogo ljudi ni videlo, ja liomo v nedeljo dne I. februarja ob pol 3 uri na splošno željo že tretjič uprizorili. Pohitite in si nabavite vstopnice v predprodaji na dan predstave od 9.—12. v društveni sobi jioleg dvorane v mlad. zav. Vljudno vas vabi Prosveta v Zeleni jami.
I Kino »Sloga« opozarja občinstvo na slovite predstaviteljc komičnega filma: Ruggero Ruggeri, Armando Falconi in Antonio Gandu-sio ki nastopajo v nadvse zabavnem filmu veselega pustnega sproščen ja: ?Če ne norijo, jih ne maramot. Film se bo predvajal jirihodnje dni.
1 Nove gnmnšc ravnokar došle POTRATO-KUNC, Ljubljana, Miklošičeva 32, Frančiškanska 2.
Poizvedovanja
življenju in kot pesniško vrsto, pri kateri pridejo vpoštev trije pesniski elementi — lirika, epika in dramatika, ter predstavlja tako neke vrste višek literarnega oblikovanja. Po najnovejših literarnih teorijah je razložil razvoj ba-larinega pesništva, ki da ni prvotna oblika pesniškega izraza, temveč se ie razvil iz epike ter predstavlja že naslednjo stopnjo. Tudi je lepo naznačil prehod epike v liudsko. že lirično na-dahnicno bnladiko. ki se je razvijala predvsem v XIII. do XV. stol. Pravo umetno balado pa je porodilo XVIII. slolelie najprej z odkritjem stare narodne balade, kakor jo je odkril Percv, nato pa z umetno balado, katere zgled ie postala svetovno znana »Leonora*. Dr. Hille je nato naznačil zanimanie za balado pri klusici-stih. romantikih. ki so bili presubjektivni za to panogo, ter novih paromantičnih realistih Mo-rikovega kova, nato iipudck te panoge pri impresionistih ter nov razmah v današnjem časti, ko baladika zopet dobiva 1111 veljavi kol pristna tvorba nemškega duha. Za vsako teh siru i je recitiral z velikim dramatičnim podajanjem nekaj zgledov največjih halndnih mojstrov, ki so v resnici prevzeli poslušalce, ter 1111111 nazorno prikazali notranji smiselni in tudi oblikovni razvoj balade kol pesniške zvrsti stalnega osnovnega značaja. Predavatelj ie omenjal sicer angleški vpliv narodne balade, toda zdi se nam, da ga ie premalo poudaril, kajti najlepše balade, ki smo iih slišali, so sc po obliki kakor duhu zdele vendarle odmev slarih anglosaških balad. Resnično pa je. da južne romanske balade, ki so dale tei pesniški vrsti sicer ime (balada — hnlatln) niso imeli vplive na licni-ito balado, ki ie zaživela svoi® življenje iu
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek. Resi jeva c. I: mr. Bahovec, kongresni trg 12, in mr. komotar, Vič-l ržaška cesta 48.
Rokodelski oder
Že dvakrat jc bila ob predstavi »Velike skušnjave« dvcuana popolnoma razprodana.
Poslednja predstava te odlične komedije bo v nedeljo 1. februarja, na kar že danes opozarjamo.
Prva predstava L. Fjordove »Mature« bo v
ponedeljek 2. (na Svečnico) ob 3. Dejanje le odlične komedije >e vrši ua ženski gimnaziji. Prisrčna in zabavna vsebina ter jx>srečeiia zasedba |X)sameznih vlog je jamstvo, da bo predstava na dostojni višini. Pred|>rodaja vstopnic bo v nedeljo in |>>nedcljek od tO—12 in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Pctrar-kova 12, I. nadstr.
Mrakovo gledališče
Frančiškanska dvorana
Četrtek. 29. jan. »Llektra«. Popoldanska predstava ob 13.50.
Danes jx>poldne ob 13.50 je tretja jx>iiovi1ov velike grške tragedije. Delo, ki je bilo izvedeno že na vseh svetovnih odrih, je Mrakovo gledališče« prvo uprizorilo pri nas. Za današnjo predstavo so t-pne slolxiko znižane. S leni je ogled te velike antične umetnine omogočen na jširšim slojem, predvsem |ia našemu dijaštvu. Blagajna frančiškanske dvorane posluje danes od 10. do 13. in od 14. do predstave.
Radio Ljubljana
Četrtek. 29 januarja: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Pisana glasba, vmes ob S.00 na|xived časa. — 8.13 Radijska |>oročila. — 12.15 komorni zlxir. — 12.40 koncert violinista kurla Sancina. |>ri klavirju Marjan l.ipovšek.
—	13.00 Napoved časa. — Radijska poročila. — I\I5 Vojno poročilo Glavnega Stana Oborožc-nih Sil v slovenščini. -1- 15.JO Romance in pesmi. — Orkester in zlxir pod vodstvom Gullina.
—	14.00 Radijska poročila. — 14.15 l/menjalni prenos iz Nemčije. — 14.43 Radijska poročila v slovenščini. — 17.13 Nove plošče Cetra. — 19 50 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 0|ier-na glasba. — 20.00 Napoved časa. — Radijska poročila. — 20.20 komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Koncert sopranistke ksenije Kušejeve, pri klavirju Marjan Lipov-šek. — 21.00 Prenos iz milanske Skale: »Se-viljski brivec«. — V odmorih: predavanja v slovenščini, radijska poročila.
Modo In hahlnlo
V torek popoldne so bile pozabljene v telefonski celici na Gosposvetski cesti otroške drsalke št. 25. Prosim dotično osebo, ki jih je vzela, naj jih prinese v upravo Slovenca, ker je znana.
Majhen ključek na črni vrvici se je našel v nedeljo pri po|ioldanskih predstavah v kinu Unionu. Lastnik ga dobi v pisarni kina Uniona.
doživela svoj razvoj. Gotovo pa ie. da je v tem jeziku in pri nemških umetnikih dosegla najlepše uspehe, kur zavaja literarne zgodovinarje. da govore o baladi, kot izrazili in samo nemškemu duhu svojski literarni obliki. Predavanje dr. Hilleia ie bilo z odobravanjem sprejelo ter je pri poslušalcih doseglo popoln uspeh.
Kulturni drobiž
»Vrnili se bodo« (Ritorneranno) je naslov zelo zanimivega romana iz tržaškega življenja. Izšel je pri Gergantiju v Milanu (zbirka La Vespa, 25 lir). Pisatelj jc lržačan Gianj Stu-parich. Najbolj zanimivo pri knjigi je pa dejstvo, da so vse osebe resnične. Marko je pisateljev brat Karel, odlikovan z zlato svetinjo, Sandro je pisatelj sam. Cesar jc pa junak Sci-pio Slataper; prav tako so resnični tudi: sestre. starši, znanci in drugi. Vsebina knjige je zajeta iz zadnje vojne. Sinovi: Marko, šandro in Albert zbeže v Italijo kot prostovoljci. Oče pa je avstrijski vojak, seveda prisiljen. Srce je drugje, je pri sinovih. Meje so raztrgale živa srca! Dva sinova. Marko in Albert, padeta na bojišču, tretji, Sandro. se po treh letih vrne domov slep in prinese vest o smrti dveh bratov. Na ruševinah te družine pa silna krščanska ljubezen matere zgradi nov dom, poln ljubezni do svojcev in do rodnega doma. Njen up »vrnil se bodo« sc je urensičil.	R. B.
Zahtevajte povsod naš list!
Naročila sprejema uprava v Ljubljani, Kopitarjeva 6
Ciganska druščina pred sodnikom
Novo mesto, 27. jan.
V torek se ie pred malim senatom novomeškega okrožnega sodišča zbrala kar lepa druščina dolenjskih ciganov, deloma kot obtoženci, deloma kot priče. V noči na 21. junija lanskega leta so bili v Mokrem polju tainošnje-11111 posestniku Antonu Hudoklinu ukradeni trije mladi prašiči, ki so bili takrat vredni nekaj nad 2000 din. Te tri prašičke ie nekaj dni za tem cigan Tomaž Brajdič ponudil v nakup kočarjevi ženi v Čreniošnjicah, Frančiški, ki ji je cigan natvezel, češ da je prašiče dobil od nekega posestnika, ki 11111 je za opravljeno delo namesto plačila v denarju dal prašiče, za katere je cigan zahteval 292 lir, ki mu jih je Frančiška tudi plačala. Skraja so tatvino prašičev osumili Valentina Brajdiča, pozneje pa je sum padel na Tomaža in na Rudolfa in Nikolo Brajdiča, ki bi naj bila pri tatvini soudeležena.
Pri današnji razpravi so se cigani izneverili svoji oliičajni ciganski taktiki, po kateri so drug drugemu pomagali ter drug o drugem zagotavljali nedolžnost. Tokrat sla namreč prvotno osumljeni Valentin in njegova žena Mihaela zelo obremenjevala Tomaža, češ da je 011 izvršil tatvino prašičev, kar pa je ta odločno za-nikaval in zatrjeval, da ga Mihaela, ki je nje-govea hčerka, obremenjuje le zato. ker ie nanj jezna, ker jo ie odgnal izpod šotora, kar da je storil zato, ker se je z Valentinom »poročila kar pod brezo«. Obtoženci in priče so se med seboj obremenjevali in opravičevali, da je bilo težko ugotovili resničnega krivca.
Državni tožilec jc zalo predlagal, naj se obtoženec Tomaž kaznuje vsaj zaradi prodaje ukradenega blaga, če sc sodišče že ne bi moglo prepričati, da so obtoženci izvršili tudi tatvino. Mali senat je Tomaža Brajdiča res obsodil zaradi razpečavania ukradenega blaga na dva meseca strogega zapora in na 228 lir denarne kazni, ki pa se zaradi neizterljivosti spremeni v deset dni zapora, druga dva cigana pa oprostil. Zaradi nakupa blaga, o katerem bi mogla vedeti, da je ukradeno, ie bila soobtoženka, Frančiška, obsojena pogojno na 456 lir denarne kazni. Cigani so z vidnim zadovoljstvom kazen sprejeli. Pri odhodu jim ie od sodišča postavljeni zagovornik šepnil, da se bodo o resničnem tatu morali v gozdu pač sami pomeniti.
S Spodnjega Štajerskega
Poziv vsem hišnim posestnikom v Mariboru
pošilja politični komisar mariborskega mesla Knaus, kjer naroča, da hišni posestniki smejo proste trgovske in obrtniške prostore v svojih hišah oddajati v najem zgolj takrat, če je lo poprej odobril pooblaščenec državnega komisarja za utrjevanje neinštva v Mariboru. Zalo morajo hišni gospodarji do 31. t. 111. temu uradu naznaniti vse proste prostore v svoji hiši, dalje pa morajo tudi za naprej vsakokrat naznaniti, kdaj bo kak lak prostor izpraznjen ter tudi povedati, kdo je doslej imel tisti jiroslor v najemu. Tudi listi, ki bi kak poslovni proslor radi vzeli v najetn, morajo to pismeno sporočiti temu uradu.
Civilna poroka v Itimskih Toplicah. Pred županom v Laškem sta sc poročila Forlunat Medved in Antonija Zorko, oba doma iz Harij.
Smrt v Mariboru. V mariborski bolnišnici je umrla 38 lel stara žena finančnega uslužbenca Marija Verk iz Slovenske Bistrice. — Na svojem domu na Teznu je umrla 81-lelna zasehnica Ivana Jurše: na svojem domu v Mariboru pa je umrl 34 lel stari kleparski pomočnik Avgust Vogrin.
• Žrtev tragične nesreče je postala mariborska
učiteljica Margareta Maierl v Mariboru, ki ji šolski pooblaščenec za šolsko okrožje Maribor, Rudolf Schneider, v listih posveča mrliško oznanilo v imenu vsega učiteljstva tega okrožja.
Uspeli cestne zbirke na Štajerskem je znašal po natančnih novih podatkih vsega skupaj nič manj ko 1,728.555.96 mark. od tega je SjKidnji Štajer nabral 328.717 mark. Tak uspeh je bil na Spodnjem Štajerskem zato inogoč, kakor naglašajo lisli, ker je vsakdo brez razlike stanu veselo in mnogo dajal... Tako se Spodnji štajer ne vrača praznih rok v Nemčijo.« Zlasti se je odlikoval trg Sv. Lovrenc, kjer je povprečno na vsako glavo prišla ena marka. Tako naglašajo nemški listi.
Tečajev za poklicno vzgojo je Starjeska domovinska zveza v pol leta priredila po S|>odniem Štajerskem 829 7, 8188 udeleženci. V mestu Mariboru je bilo 138 tečajev z 5997 udeleženci, v okolici 21 tečajev z 329 udeleženci, v celjskem okrožju 38 tečajev 7. 1019 udeleženci, v ptujskem 28 tečajev 7. 774 udeleženci, v ljutomerskem tri tečaji z 57 udeleženci in v trboveljskem eii tečaj z 12 udeleženci.
Iz sosednjih pokrajin
Najstarejša murva je padla. V vasi Slivia v nabrežinski okolici so se ponašali z murvo, ki je bila menda najstarejša predstavnica svojega rodu v vsej Julijski krajini. Drevo je imelo izreden obseg. Njegov lastnik je trdil, da je staro 650 let. Njegova družina biva na istem posestvu že stoletja in izročilo o tej murvi se je v družini podedovalo iz roda v rod. Tudi sedanji laslnik je nosil — kakor vsi njegovi predniki, na murvo čebelne panje ter jo s tepi preprečil ottokoin, da bi hodili na murvo obirat sladek sad. Sedaj pa je tudi lega Metu-zalema med murvami zadela usoda vsega smrtnega, drevo je shiralo ter ga je podrla sekira.
Silen mraz smo imeli tudi v Triestu. Živo srebro je v četrtek 22. januarja zjutraj v Triestu zdrknilo na 14 stopinj pod ničlo, na Opicini so namerili 16 stopinj, višje tja proti Istri 17 do 18 stopinj, v sredini Istre pa =0 našteli tudi 20 stopinj pod ničlo. Povrhu je brila še strupeno mrzla burja. V petek je bilo nekoliko manj mraza, upati je, da bo toplota še naraščala. Takega mraza kakor v četrtek niso zabeležili tu že od leta 1929.
C. R. D. A. daje 3000 revežem vsak dan kosilo. Poročali smo že o velikodušnem podpiranju tržaških revežev po zavarovalnici Assicurazioni Generali, ki razdeli med nje vsak dan 1200 kosil. Sedaj pa je začela s podobno akcijo tudi C R. D. A. (Združene jadranske ladjedelnice), samo še v večjem obsegu. Vsak dan razdeli med siromake po 3000 kosil. Vsako kosilo obstoji iz tečne »mineštre« v obilni porciji.
DNEVNIK PALČKA
odrijančka
2o
VI.
Igra z obroči.
Seveda je vsemu svetu znano, da smo palčki povsem razumni ljudje, le da smo majhne rasti. Vendarle se jako radi igramo, šalimo in zabavamo na vse načine.
Tako je bilo tudi to pot.
Prišli smo bili mimo velike dvonadstropne hiše, ki je imela odprta vrata in okna. Nekdo od nas se je spomnil, da bi pogledal noter.
»Joj! Tu pa nikogar tli! Pojdite brž sem!«
Vsi hkrati so pohiteli v hišo. Bila je polna raznih lesenih sodov in sodčkov. Brez dvoma smo bili v sodarski delavnici. Takoj smo presodili, da so obroči s sodov in sodčkov izvrstne igračke, pa smo začeli valiti sode na dvorišče in jemati z njib obroče.
Jaz sem se potikal tu in tam, dajal aem na
svete, skakal na sode in se trkljal po njih ko kak cirkuški klovn
»Modri ianček, kaj pa počenjaš po sodih! Pazi, da si ne boš kosti polomil!« so vpili tovariši name.
Toda jaz sem še dalje skakal s soda na sod.
»Čudim se vam, da ne vidite, da se na la načm najlaže snemajo obroči s sodov!« sem prepričevai svoje tovariše.
In sem še nadalje skakal.
Tedajc.i se začuje strašen krik. Vsi se obrnejo in pohitijo k oknom.
J Ubilo vas bo! Ubilo! Pazite I« je na ves glas kričal Rogatec in grozil s palico tovarišu na oknu.
Vseznal in Neznal, ki sta delala prav pod oknom, sta se ozrla kvišku in sta preplašena zbežala.
»Ali si znorel, Pikcc? Kaj pa delaš?« so začeli vsi vpiti na najmanjšega palčka, ki se je pravkar sklonil skozi okno.
Videti je bilo, da Pikec ni mogel valiti =odov iz hiše, pa se je domislil, da I10 najbolje, če jih polneče kar skozi okno.
Šel je v prvo nadstropje, se sklonil skozi okno in vrgel sod na tla. Še dobro, da so se palčki prej rnzbcžali in ni nikogar ubilo! Seveda so Pikcu nato prepovedali tako početje.
To delo nam je šlo naglo od rok. Kaj kmalu smo imeli več desetin obročev. V bližini ni bilo ljudi in zato ni nihče slišal našega hrupa in trušča.
Med Malajo in Nizozemsko Indijo
Zdaj, ko imajo Japonci že za seboj obširne zelene vodne gladine riževih polj in sinje gore Negri Sembilan, nimajo nobenih resnih ovir več, zakaj valovito hribovje pokrajine Malake in njenega zaledja bo kakor velik, odprt zemljevid ležal pod njihovimi letali. Malo je gozdov na poedinih, višjih hribih. Le prav na jugu, tik meje ob Jo-horu, se samotno razgleduje Mount Ophir, znak Malake, po vroči, pustinjski ravnini.
Smrtno nevarna trava lalan
Tudi na tej pokrajini so bili spočetka pragozdovi. Vendar jo postala skoraj brez vrednosti zaradi raznih nasilnežev, ki so bili semkaj vdrli. To so bili kitajski obdelovalci nasadov tapijoke in popra, ki so posekali pragozd in so nekaj let brezobzirno izkoriščali zemljo in ki so potem vse skupaj pustili in šli dalje izrabljat zemljo. Prav
vojaških čet je ta cesta bolj važna kot železniška proga, ki je izpeljana po jako težavnih tleh.
Nagrobniki z letnico 1509
Ko stopiš na obalo Malake, koj začutiš, da si prišel v drugačen svet, kot je tropska sosednja pokrajina. Sicer je v pristanišču vso živahno, kot je tu povsod običajno. Dozdeva se ti, ko da si zašel v tišino kakega samotnega, zgodovinskega mesta kje nn jugu Evrope, kjer te veličastne katedrale, staromodno palače ali mrko trdnjavsko obzidje spominja na zgodovino in tradicijo.
V visoko ležeči trdnjavi in v katedrali, kakor tudi okoli njiju, ti govorijo nagrobniki in spominske table, ki ti kažejo letnice ir><>0 in 1511 in imena kot Albuquerque in Se<jueirn in te spominjajo davnih časov. Ljudje,.ki jih srečuješ v mestu (kjer je največ Kitajcev), prav spadajo v ta zgodovinski
Malajni narodni ples na vzhodni obali Sumatre.
nič jih ni brigalo, da se je po opuščenih krajih razčeperila trava lalan, ki je v grozo slehernemu obdelovalcu in ki je na vsem otočju uničila na sto tisoče kvadratnih kilometrov najrodovitnejše zemlje. Ta trava so s svojim, z lističem obdanim semenom naglo razširi in tako rekoč izsesa rodovitna tla. Njene korenine so zajeden globoko |>od zemljo. Če se ta visoka trava požge, pa čez nekaj dni spet ozeleni. Seveda se živina rada pase na mladih pašnikih in pri ljudožrskem plemenu Ba-tak, v visoki Sumatri, se preživlja živina le s to travo. A potem, ko so ti travniki bili že večkrat požgani, se zemlja popolnoma izčrpa in postane kot žgana opeka, le tu in tam siromašno životari še kaka zelena bilka.
Kavčukova vročica
Nato je prišla doba iRubberboomac, to je bil čas okrog 1. 1010.. ko so bili priseljenri vsi nori zaradi iskanja kavčuka in so ljudje za dobro plačo izjavljali, da je sleherni kamnolom primeren za kavčukove nasade. Zato so tudi v vroči pušči v zaledju Malake nasadili obširne kavčukove plantaže.
Ti kavčukovi gozdovi so Japoncem, ki prodirajo sedaj v te kraje, precej v korist zaradi svoje sence. Ker pa raste kavčuk najboljše na starih, gozdnatih tleh, se staro mesto Malaka pač ne bo moglp poživiti s kavčukovimi nasadi v svojem zaledju.
Kakšno je mesto Malaka
Če se pripelješ po morju, te koj zbode v oči mogočni, loOO m visoki vrh Mount Ophir. ki navzlic 30 kilometrski oddaljenosti prevladuje vso pokrajino liki Fuži Jama pri Tokiju. V temnem mangronskem pasu opaziš tu in tam na obali kos obrežnega pešcevja. Zadaj pa se razteza najstarejša evropska naselbina. Železen, z valovito pločevino pokriti pomol sega daleč na morje. Tu pristajajo potniki in tovorno blago, ki jih dovažajo z daleč na morju zasidranih ladij čolni in vlačilci.
Malaka pač ni bila nikoli luka v širšem pomenu besede. Stare portugalske in nizozemske ladje so mogle pristajati na bregu. Le poleti, večidel sredi noči, nastajajo tu kar nenadoma vrtin-časti viharji. S tuljenjem in piskanjem povzročijo v nekaj urah strah in grozo na morju in v gozdovih, pa s ploho kar mahoma spet izginejo. Ti viharji imajo po pokrajini, odkoder pridejo, ime »Sumatra«. Ker je pa Malajski preliv tako ozek, se morje zaradi teh viharjev ne vzburka tako, da bi bile ladje v nevarnosti.
Vojaške čete se morejo izkrcati na več mestih dalje proti jugu od Malake. Iz mesta vodi cesta in železnica v notranjost dežele. Na obali pa je dobra cesta, ki vodi do meje Johora. Za gibanje
okvir s svojimi rjavimi, a evropskimi potezami na obrazu in s svojimi romantičnimi, starimi portugalskimi plemiškimi imeni. Vsepovsod je čutiti ozračje tiste dobe, ko so tej pokrajini Evropejci dali svoj prvi znak.
Nizozemski gospodarji
Nizozemska perioda, ki je sledila 1. 1041. por tugalski dobi, pa je, razen nekaj napisov, kar brez sledu izginila. Nova doba se za Malako začenja z letom 17!)")., ko so jo Angleži zavzeli. Po večletnem prerekanju so se Angleži in Nizozemci pobotali šele I. 1824.. ko so začrtali vsak svoje meje.
Prav dotedaj so siti nizozemski gospodarji prav odločno branili to tako neskončno bogato pokrajino spričo angleških priseljencev. Sporazum iz leta 1824. nehote spominja na primero o usodnih odločbah iz leta. 1030. Pred 100 leti so imele trgovske zveze prvo besedo na Nizozemskem in pri Angležih. Nizozemci so se kot pametni, pošte ni. zares kraljevski trgovri izvrstno branili zoper svoje nasprotnike, in sporazum iz leta 1824. je vprav šolski zgled za to, kako sta obe stranki- z zmernostjo popuščali in se lepo pobotali.
Pred Japonci so pa imeli v Nizozemski Indiji že od nekdaj velik strah, ne da bi pri tem Nizo zenici zgrabili za orožje. Tudi kar so Nizozemci storili tozadevno po svetovni vojni, se dozdeva jako skromno, če pomislimo na neizmerno bogastvo Nizozemske Indije, Mimo toga pa bi bilo moči to otočje lahko braniti. Manj dostopna je zahodna obala "in se da zavarovati z minami.
Vendar pa Nizozemska, upoštevajoč denarn izdatke, ni skoraj nič storila za obrambo svojih kolonij. Izdatki za brodovje in letalstvo niso v nobenem razmerju 7. vrednostjo zemljin in z vsotami, ki so jih mnogo bolj ubožne države izdajale v ta namen. Kolonijski vojaki, ki izhajajo iz gorskih plemen na Borneu in Celebesu. so odlični vojaki in so izšolani pod vodstvom evropskih častnikov in podčastnikov in so se tudi že vsestransko odlično izkazali. V moderni vojni bi se pa izkazali le pri posebnih, važnih nalogah.
Letalsko orožje so bo moralo pas sprijazniti le s tem, da bo v svojo slikovite zalive sprejemalo letalsko ediniee Združenih ameriških držav in Anglije, ki bodo naznanjale nevarnost in poročale, kam naj se čete umikajo. Tudi zasedbo portugalskih luk v Timorju je smatrati kot nekaj, kar so si izposodili z javanskega odra, kjer nasprotniki z divjim krikom ogražajo drug drugega, ne da bi se kdaj zares spoprijeli.
Najboljši in najcenejši slovenski tednik je »Domoljub«
Državna kontrola nad vsem turškim privatnim gospodarstvom
»Neues NViener Tagblatt« objavlja v eni svojih zadnjih številk poročilo svojega dopisnika o sedanjem položaju v Turčiji ter med drugim pravi, da je od začetka tega let« vse turško gospodarstvo v znaku vedno strožje in načrte državne kontrole. Posebne državne komisije nadzorujejo ves notranji blagovni promet, ki sc vrši po železnicah ali pa s tovornimi avtomobili. V tej komisiji so zastopniki glavnega generalnega štaba, prometnega in gospodarskega ministrstva. Komisija imo predvsem nalogo, da daje prednost pri prevozu vojnoobrambnemu materialu 111 življenjskim potrebščinam. Za nadzorstvo prometa, ki sc vrši z ladjami je bila ustanovljena zopet druga državna komisija. Urez dovoljenja te komisije ladje z nad 130 tonami sploh ne sinejo zapustiti pristanišča in. prevažati kakega blaga. Manjše ladje lahko prevažajo blago zopet samo z dovoljenji krajevnih oblasti, ki so podrejene omenjeni državni komisiji za ladijski promet. Izvoz, kakor tudi uvoz. je pod na jstrožjo kontrolo. Izvršujejo ga lahko samo v to svrho od države pooblaščene družbe.
Vlada je izdala tudi zelo strog razpis, s
katerim je vsem privatnim trgovcem prepovedala čezmerno kopičenje zalog z življenjskimi potrebščinami. Poleg tega je pa turška vlada tudi pripravila zakonski osnutek, s katerim namerava spremeniti dosedanji zakon o zaščiti naroda v 21 členili. V^e te spremembe bodo dale vladi nova pooblastila za pobijanje špo-kulativnih poslov. Po teli spremembah bo vlada tudi lahko zasegla privatne tovarne in vsa ostala podpetja, ki so potrebna za državno obranil*). Lastniki tovarn bodo dobili primerne odškodnine. Vsi ti ukrepi dokazujejo, da se vlada v polni meri zavoda sedanjega položaja in hoče / vsemi sredstvi pojačati državno obrambo. Temu cilju služi tudi uvedba krušnih nakaznic v Carigradu, Ankari in Smirni. Turška vlada pa zelo ostro nastopa tudi proti vedno večji draginji in verižnike strogo kaznuje. Na drugi strani jc pa pred kratkim zvišala tudi plače svojemu državnemu uradništvu.
Sobranje pojde na počitnice
Proračunska razprava v Sobranju bo predvidoma končana te dni s sprejetjem državnega proračuna, nakar bodo štirinajstdnevne počitnice. Poslanci jih bodo i/koristili za obisk svojih okrajev.
Spori
Nekaj podatkov o moštvih, ki igrajo v prvem razredu
Štirinajst tednov že zasledujemo zanimiv potek državnega nogometnega prvenstva. Ne bo odveč, če sc malo seznanimo tudi z moštvi, ki privabljajo nedeljo za nedeljo po sto tisoč gledalcev.
Koma. Trenutno je Roma najboljši italijanski nogometni klub, ki si je doslej priboril 21 točk in sc postavil na čelo v prvem razredu, ki daje absolutnega prvaka. Reprezentativna rimska enaj-storica nosi rdeče-rumene drese, treninge pa vodi Nemec Schafler. Roma je solidno moštvo, ki da nenavadno veliko na stare izkušene igralce. V golu igra še vedno Masetti, v napadu pa Pento, Čoscia in Albanec Krieziu. Italijani so zelo ponosni na prestolniško enajstorico. pa tudi ino-zemci jo radi vabijo v goste.
Vcnczia. Prejšnja leta se je borila Venczia za obstanek v prvem razredu, letos pa je na drugem mestu! Samo za dve točki so Benečani za Rimljani. Citamo, da si je Venezia opomogla takole: njen učitelj Dr. Rebuflo je zbral vse škar-tirane igralce ostalih klubov, jih pridno treniral in vzgojil enajstorico, ki Benečanom ni v sramoto. Tudi lansko leto se je Venezia dobro odrezala, ko si je priborila veliki italijanski pokal. Kakor marsikatero moštvo, tako ima tudi Venezia svojega »botra«. To je bogati predsednik Bennati, ki prav rad seže v žep, kadar so njegovi ljubljenci v stiski. Lansko leto jih je nagradil s tem, da jih je poslal na enomesečni odmor v Dolomite.
Torino. Po štirinajstem kolu letošnjega prvenstva imata Torino in Venezia enako število točk. Trener Cargnelli je izvedel temeljito reorganizacijo napadalnega kvinteta. Tako je ozdravil moštvo, ki se letos z uspehom uveljavlja. Za Torino igra znani vratar Olivieri, v ostalem pa je letos v moštvu precej gostov. Vsi igralci razen treh so novi.
Genova. To je najstarejši italijanski nogometni klub. Trenutno je na četrtem mestu. Genova uživa sloves moštva, ki je veliko storilo za pro-speh nogometa v državi. Genova je bil prvi klub. ki je v letih nogometnega razvoja sprejel moderno igro, ki se odlikuje po hitrosti in duhovitosti.
Igralci namiznega tenisa spet pri delu. Vse
kar je belo, je pri Ljubljančanih posebno v časteh. Najbolj agilni so prijatelji bele opojnosti. Sedaj, ko je dobra smuka, so pozabili pač na vse druge športe. Dan za dnem hitijo z vitkimi dilcami na bele klance, kjer je veselje doma. Razen smučarjev pa so letos agilni tudi igralci bele žogice. Teh je seveda veliko tnanj, so pa podjetnejši in prirejajo turnirje. Letošnjo sezono so otvorili na Rakovniku, v nedeljo pa se bodo zbrali na Kodelje-vem, kjer bodo tekmovala moštva ljubljanskih klubov.
Švicarji sc vneto pripravljajo na mednarodno nogometno tekmo na Dunaju. Igrali bodo v nedeljo 1. februarja proti nemški reprezentanci. Predstavništvo Švicarjev uri bivši reprezentativni igralec Yaccard. Najboljši švicarski igralci so v tekmovalnem tečaju v katerem bodo sestavili te dni najuspešnejšo cnajstorico.
Visoko zmago je dosegla Argentinija na kir-nirju za prvenstvo Južne Amerike, ko je .povozila Ecuador z 12:0.
Zimski petoboj. Načrt za uvedbo modernega zimskega petoboja ni ostal le na papirju, temveč ga bodo tudi izpeljali v praksi. Od 12. do 15. februarja bodo priredili Švicarji prvič tekmovanje v novem petoboju. Sodelovali bodo tudi Švedi. Zimski petoboj se bo razlikoval Od letnega v tem, da bo mesto plavanja tek na. smučali, mesto teka rez drn in strn pa smuk po hribu navzdol. Tako bo nova športna tekmovalna skupina obsegala sledeče panoge: jahanje, sabljanje, streljanje, tek na smučeh in smuk.


Rimsko pismo:
Po r<mskih cestah
Mislim, da ni prav, če se človek postavi na stališče vzvišene brezbrižnosti do sveta in ljudi, ki ga obdajajo. Življenje jo igra, ki je vredna naše pozornosti in vsak človek je za sebe skrivnost, ki jo je vredno študirati. Oholi skeptici-zem nikakor ni znamenje duševne aristokraci je, temveč mnogo prej degeneriranosti in propada. Človeku so potrebni boljši, sončnejši nazori, da se drži nad vodo kakor pa jo topa brezbrižnost ali votli skepticizem. Življenje, tudi če je brez ljubezni, brez bogastva in slave, ima svoj pomen: svoj pomen in namen imajo tudi stvari, ki so okrog nas in srodi katerih se odvija naše življenje.
Moj prijatelj se jo na primer vrgel na študij rimskih cest. Vzol je to stvar zelo rosno, rekel bi pod višjim, filozofskim vidikom. N jegovi pogledi so upoštevanja vredni, ker jemlje stvar pod drugačnim vidikom, kot smo ga sicer vajeni.
»Cesta je odprto gledališče,« tako mi razla-' ga. »na katerem se vsak trenutek odigravajo najbolj zanimive stvari. Hiše so kulise, ki dajo dogodkom posebno sconorijo, svojski značaj. Vsaka cesta ima svoj obraz, svojo zgodovino, ima nekakšno svojo dušo. So cesto, ki te navajajo k molku in zbranosti, podobno kakor dobra knjiga. In so /.uprt ceste, ki so mrke in otožne, katerih se še sonce izogiba. V njih se brez potrebe izgube samo zaljubljenci, katerim
je itak vseeno, kje hodijo in pa ljudje, ki namenoma iščejo sence. Imaš pa zopot veselo, prijazne ceste, ki ti postanejo prvi hip domače, ko jih zagledaš. Takoj so tvojo prijateljice, ki ti pripravijo ure oddiha in razvedrila ter te gostoljubno zopet sprijaznijo z družbo in življenjem. Rim ima veliko takih resi. saj jih je gradilo ljudstvo, ki je bilo vedno /oljno življenja. So tudi drugačne cesto, ki ti povzročajo skoraj telesni odpor, ako jili moraš prehoditi. Zasekane med kvadre palač kakor med skalovje se vse temno in tesne vijejodalje, sarne hlepeč po luči, ki je ne najdejo. Imaš jia tudi polno prijaznih trgov, natrpane s trgovinami in živahnim ljudstvom, hrumečim prometom in tisočletnimi spomeniki, ki začudeno gledajo na človeško mravljišče. Le kako se ljudem neprestano mudi, mudi!
So pa v prestolnici imperija tudi ceste, ki so kakor ustvarjene za bučne sprevode, mogočne manifestacije, za pohode vojska; ravne, široke ceste, ki morijo pot v daljavo. Drugod so crste. ki so si jih nekdanji bogataši izvolili za kraj svojega življenja in umiranja in ki izdajajo resnost, okus, ologanco. Takoj zraven pa so odpira cesia, ki so si jo zgradili novodobni soverniki za torišče svoje delavnosti. Te so živahnejše, glasnejše, manj spoštljive, podobno skoraj bajtarju v pritličnih prostorih, v zgornjih pa nebotičnikom z natrpanimi pisarnami in z električno reklamo. Današnji svet je praktičen in gleda bolj na koristnost kakor na okus. Tudi ne manjka ljudskih cest in ulic. pn katerih poudarja po siru in rdečem vinu, v višavah pa te pozdravlja v vetru sušeče se perilo. Zakaj bi
; ravno Rimljani morali pustiti, da jim kdo odvzame ta tisočletni privilegij južnjaških, sončnih mest?«
Tako mi prijatelj odpira poglede na Rim in moram priznati, da ima marsikaj prav. Vsaka cesta je končno izraz naroda, ki jo je zgradil, je odsev njegove duše, narave, značaja. Samo ljudstva, ki nimajo svojske kulture, ne znajo nič svojega ustvariti, ampak morajo za vse. — tudi za gradnjo hiš in cest — li kulturne.jšim sosedom hoditi po ideje naposodo. Zato ni posebna pohvala za slovenske graditelje, če beremo v kakem tujem listu, da imajo ljubljanske ulice prav tak značaj, kakor če bi se sprehajal po Salzburgu, po Monakovem. po Pragi — no, pač tam, kjer koli so slovenski inženirji v šolo hodili...
O cestah italijanskih mest že Papini piše, da so »nekatere tako zgovorne, da človeka navdušujejo z novimi mislimi. Nekatero so sumljivo, preverzne in grešne, a drugo zopet so naravnost angelske in so ceh. takšne, da mladeniče naravnost podviga jo k slavi. Naše na jstare jšo jn nam najdražje ceste, tako piše Papini, »niso le izraz italijanske zgodovino in njenih raznovrstnih slogov, ampak so tudi izraz poezije italijanskega narodu«. (Mostra personale, Brescia 1041.)
Kako bi bili ponosni, ko bi mog i isto reči o cestah in trgih naših slovenskih mest! Tudi če ni velikih dogodkov, je torej tudi na vsakdanjih in na videz brezpomembnih stvareh mogoče odkriti marsikaj zanimivega.
Še zanimivejši kot cestr so ljudje, ki hodijo po cestah. Velika množica jih je, tako da jim ne
Lansko leto so sc izvršile v tem moštvu velike spremembe. Trenerju Ari se jc jiosrečilo, da jc pridobil celo vrsto novih igralcev, med njimi tudi Irevisanna od Tricstine.
Atalanta. To je nogometni klub iz alpskega mesta Bergama. l ansko leto so se dobro odrezali, pa tudi letos so na petem mestu. Atalanto trenira Nehadame, sam preizkušen igralec, ki jc dolga leta navduševal florentinsko publiko s svojo duhovito igro. Lanske jeseni so okrepili enajstorico Bergama z dvema novima igralcema. Dobili so I.amanna iz Pariza in napadalca Tricstine Lan-gerja.
Triestina. Do nedavnega je blestelo ime Trie-stine na čelu razpredelnice v zadnjem času pa je zdrknila na šesto mesto. Citamo, da ima Triestina velike težave z igralci. Nekaj jih je pri vojakih, nekaj pa jih je lansko leto odstopila za lepe vsote denarja drugim moštvom O Tricstini bi lahko rekli, da proizvaja dobro hrano za druge klube, sama pa se vzdržuje z lastnim naraščajem. Moštvo Triestine trenira športni učitelj Villim.
Liguria. Lansko leto je igrala Liguria v drugem razredu. Predlanskim je namreč imela smolo in je' izpadla iz tovarišije najboljših. V drugem razredu si jc priborila prvenstvo in tako so se ji spet odprla vrata v A divizijo. Moštvo I.igurie trenira stari rcprezentativec Baloncieri. Ta je izrabil priložnost, ko je njegovo moštvo igralo v drugem razredu, da si jc v novi tovarišiii poiskal par nadarjenih igralcev, s katerimi je okrepil svoje moštvo. Med znanimi sta vratar Amoretti in napadalec Magni.
Amhrosiana. Trenutno je Ambrosiana na osmem mestu. Vodi jo trener Fiorentini, ki se jc učil nogometa v Ameriki. Pred letošnjim prvenstvom je v Fiorentini odpustil več igralcev z namenom. da bi jih nadomestil z mlajšimi silami. Za Ambrosiano je značilno, da si sama vzgaia naraščaj Samo vodja napada Meschcrania ie prestopil iz Torina k Anibrosiani — O ostalih moštvih prvega razreda pa še prihodnjič kaj.
50 letnica vojaškega smučanja. Leta 1S02. so začeli nemški vojaki prvič uporabljati smuči. Poizkus, katerega jc izvedel nek bataljon v Go-slarju sc je obnesel in od takrat naprej so se začeli tudi drugi vojaški oddelki baviti s smučanjem. Od tega je poteklo letos 50 let.
200 km na drsalkah. Frižani so tudi letos priredili tradicionalno dr-alno tekmo na 200 km katere se je udeležilo I 100 tekmovalcev in 4.100 turi«ov. Zmagal je De Groot, ki ic predrsal 200 kilometrov dolgo progo v osmih urah in 51 min.
»Srebreno. bodo začeli graditi v Zagrebu. To bo velik hotel s pokritim plavalnim bazenom za športne tekme. Postavili ga bodo v Preradovi-čevi ulici 21 in 23. Pokojninski zavod ki bo gradil hotel in plavališče »Srebreno-, je že razpisal natečaj za idejno skico in odobril kredit 330.000 kun za nagrade. Prva nagrada bo znašala 125.000 kun.
Švedski ilrsalci so tudi lotos v dobri formi. Nedavno so tekmovali v Stockholmu na 3.000 in 500 metrov. Na daljši progi io zmagal Ako Sevf-farth v času 5:02.4 min., na 500 in pa llarry Jans-son v 44 sekundah.
Drugo letošnjo mednarodno nogometno tekmo bo igrala nemška reprezentanca dno I fobr. na Dunaju. Preteklo nedeljo jo gostovala v Zagrebu in zmagala z 2:0. v dunajskem P m t rti pa bo nastopila Ile/bergerjeva enajstorica jiroti Švicarjem. Poročajo, da lmdo tudi tokrat v nemškem nogometnem predstavništvu večinoma sami Duna.jčani. Po vrstnem rodu lio to 2(i. srečanje med švicarskimi in nemškimi igralci nogometa.
veš števila. Ko se prerivaš mod njimi, s presenečenjem ugotoviš, da more človek sredi tolikšne množice biti vendarle čisto sam.
A to je samo prvi občutek. Ko glodaš l judi, polagoma spoznaš, da so ti mnogi podobni. Vsak ima svojo pot in svoje obzorje, če ga pa boljo pogledaš, pa je kakor drobec nas samih. Tako se mi zdi, kakor tedaj, ko smo se v poletju vzpenjali na naše gore. (»ora jc bila kar živa turistov: vsak je jo malini po drugem potu, je imel svoj razgled, prevaliti je moral strmine svoje poti, morda je iskal pribežališča v svojem zavetju. Vsak je nosil svoj nahrbtnik, svoje breme: vsak je jedci svoj kruli. A vsi smo hoteli kvišku, do vrha, na sam vrli! To smo ljudje na cesti.
Čeprav si čisto nepoznan in tujec mod tujci, ti vendar ljudje s cesto kmalu povedo, za kopa te imajo. To je najlažji način, da spoznamo, kaj v resnici smo. Imenitncži se ti težko približajo. Oni so izolirani in nezaupljivi. Reveži in »ljudje iz ljudstva« pa iščejo družbe, ker oni so nima jo ničesar bati, nimajo kaj skrivati. Pa jo vendar njihovo življenje bogatejše, ker ga lahko še drugim dajejo, oni dajejo od svojega življenja in sprejemajo od življenja drugih. Ali moreš biti kakor slonokoščeni stolp spričo katero koli človeške, čeprav ranjene duše. ki se ti odkrite misli bliža? Le kolikor dajemo drugim, samo v toliki meri od njih tudi sprejemamo. To ni posebnost Rima. tako jo povsod na svetil. Zato ni nikjer treba, da bi bil človek osamljen. In to se mi /di eden tistih razlogov, zaradi katerih, nad človeštvom in nad življenjem ne sinemo obupati.
Francesco Per rt!
47
Neznani učenec
Zgodovinski roman lz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič.
»Pojdimo za njim!« je ukazal Marko, ki ga je nekaj tajinstveno vleklo za neznancem. In je vzpod-bodel konja, ki se je premaknil. a se je po nekaj korakih ustavil in ni hotel naprej.
Iznenada se je dvignil silen veter in v vrtincu peska se je prikazal na sipini, proti kateri je odšel mladi krščenec, neki drug človek. liil je kakor kak sabejski pastir, velik, črn, oglatega obraza in nekam oklevajoč, a modrikasto nebo v ozadju ga je kakor neznansko povečalo. Na glavi je iinel rdeč keliet in njegov črni plašč, v katerega se je zaganjal veter, je plal in prhutal kakor dvoje ogromnih perutnic.
Zdelo se je, da čaka mladeniča, ki je stopal proti sipini. In res, ko je prišel na vrli, mu je šel nasproti. Krščenec je obstal in oči vidno z onim nekaj spregovoril. Za trenutek sta se njuni jiostavi razločno odražali na svetlem ozadju: ena je bila svetla, skoraj bleščeča, druga črna in pošastna. Nato je veter še bolj zažvižgal, silovit piš ju je zagrnil v peščen oblak in izginila sts za sipino.
Naprej, je ukazal Mark Adonij in na vso moč zategnil vajeti, »na|>rej za tema dvema!«
Prevzele ga je nepo|iisno hrepenenje teči za neznancem in z njim govoriti. Konji so to pot zdirjali in bili brž na vrhu sipine, a o obeh neznancih iii bilo ne duha ne sluha. Pred krdelom legionarjev se je razprostirala pepelnatosiva puščava, posejana z debelimi skalami in črnim kamenjem, kot bi ga izbruhal ognjenik. Nad njo je pihal grozno tuleč veter in peščeni vrtinci so zakrivali daljavo.
Prijava psov v Ljubljani
Po pravilniku o občinski taksi na |>se, ki ga je odobril \ isoki Komisar za L jubljansko pokrujino z odločbo št. 235/Gab dne TI. dec. 1941.-XX. vabi mestno poglavarstvo ljubljansko vse lastnike in rcdnike, naj prijavijo svoje pse zaradi v|>isa v pasji kataster.
Lastniki in redniki psov morajo ustno naznaniti poležeuje, spol, pasmo, barvo in upo-rnbo psa (za čuvaja, za lov. itd.) med uradnimi urami od 10 d<i 13 v izvršilnem odseku mestnega poglavarstvu v Lingarjevi ulici št. I/L levo, soba št. I — 2 po začetnicah svojih rodbinskih imen: A — (i 3. do 7. februarja, II — I. <>. do u. februarja. M — II 16. do 21. februarja. S — W do 28. februarja, Z in Ž ter morebitni zamudniki pa 2. do 'i. marca t. I.
Pse ki so bili nabavljeni ali so dosegli starost 3 mesecev |>o 3t. januarju t. L, morajo lastniki prijaviti v desetih dneli nato, ko so bili psi nabavljeni ali so dosegli starost treh mesecev.
Naznaniti je treba tudi vse pse. ki ostanejo samo začasno na ozemlju mestne občine ljubljanske, najkasneje vsaj 15. dan, odkar so psi v občini.
Najkasneje v treh dneh je treba naznaniti mestnemu poglavarstvu tudi vsako spremem-lw>, ki se tiče psa, predvsem jia sleherno sumljivo ol>olcnjc. pogin, pobeg, zopetno vrnitev, enako pn tudi preselitev ali oddajo psa drugemu lastniku ali redniku.
Psi se uvrste v dve kategoriji, nnmreč v pse čuvaje in v kategorijo v*eh drugih psov. Značaj jiisi čuvaja I m priznan le onemu |>sii. ki varuje, stalno priklenjen na verigi, gos|io-darskn poslopju uli skladišča, ki so last gospodarja. Tak pes na se mora stalno nahajati izven imovinskih objektov, ki jih mora varovati, in izven stanovanjske hiše svojega gospodarja. Nadalje je pa značaj jisn čuvaja priznan onniu psu. ki varuje, stalno priklenjen na verigi, samotno ležečo nepremično imovino svojega gospodarja. Za samotno ležečo nepremično imovino pa so smatrajo le ona posestva alj hiše. ki so. merjeno od ograje do ograje ali. če ograje ni. merjeno od stene <lo stene, oddaljene najmanj 50 metrov od sosednih ljudskih bivališč. Za p*a čuvaja se smatra samo pes. visok vsaj 33 cm.
Pri vseli navedenih pogojih pa je mogočen priznati za vsako hišno številko lc po enega psa čuvajo.
Občinska faksa na pse, ki je nedeljiva, znaša za leto I942.-XX/XXI za pse čuvaje 4 lire. za vsakega drugega psa pa 60 lir.
Pasje znamke izdaja mestni izvršilni odsek v Lingarjevi ulici št. 1/1. po poviračilu na-
Nad puste gore ob Mrtvem morju se je spuščal večer in s črnili voda so se dvigale kakor dim goste megle.
6.
Ko se je vrnil Mark Adonij v Jeruzalem, se je že nočilo.
Iz puščave je pihal močan veter, 6e sunkoma poganjal čez mesto, žvižgajoč med stolpi kakor na jiiščali ogromnih orgel, in prinašal s seboj goste peščene oblake. Tempelj na Moriji se je kakor tresel v silnem pišu.
Pred palačo Antonijo je Marko razjahal, prepustil vajeti nekemu vojaku, dal Trikongiju poti eluia navodila in odšel nalo k Panzu, da bi mu kratko poročal, kaj je opazil na svojem ogledu.
•	Ali si videl Krstnika?« ga je vprašal tribun.
-Da, videl sem ga in sem bil celo navzoč pri
krstu nekega novinca. Kako čudni kraji in kako čudni ljudje so tu!« je rekel Adonij.
•	Prenapetost, dragi moj. je naravno stanje teh ljudi. Sjx)čelka je to še vplivalo name, zdaj se niti več ue zmenim. Mene zanimajo ženske. Ne vem več kateri Grk pravi, da je ženska najhujše zlo. V R i ti i ii nemara to dr/i. Res, boljše je priti v kremplje libanonskega pantra, kakor recimo v roke Urgulaniji. V Judeji pa je drugače. Tu so ženske sočne in slastne kakor sicilsko sadje in včasih tudi pristopne. Sicer pa so ženske povsod dosegljive. Ovid je pel: Je čista tista, ki nihče je ni še prosil za ljubezen...« No. pa jx>jdiva zdaj večerjat, polein obiščeva lepo Miriam! Seznanim te s tako hetero, ki bi v Rimu tekmovala s Karmido in Lolijo.«
Marku je ob teli imenih začelo srce hitreje biti. Spomnil se je Varilije in r>ostal je potrt in zamišljen. Kje je zdaj, kai dela? Očital si je, da jc jxhI novimi vtisi zadnjih dni tako malo mislil nanjo, in želel je biti sani, da bi ji vsaj pisal, ln poleg tega še spomin na krščenca, ki je izginii
v puščavi! Ni ga mogel pozabiti. A Panza je bil tako dober tovariš iu tako vesel, da ga je moral poslušati.
Pri večerji sta govorila o Rimu, o Tiberiju in o izgredih, ki so nastali, ker ni prišel cesar v mesto.
Potem je Panza šaljivo vprašal:
•	ln zdaj mi pa povej, dragi dečko, katera izmed lepih Rimljank ti je že tako mlademu ranima srce? Vem, da so te poslali Iu 6em zaradi neke ljubezenske zadeve.«
Tedaj je Mark v svoji prirojeni odkritosrčnosti čutil živo potrebo, da bi vse priznal.
•	Res je,« je začel in obraz mu je zažarel kakor baklja. neko žensko ljubim z vso 6vojo dušo in ona me tudi ljubi. Varilija je, hči Kvintilija Vara.«
•	Virgo sapiens, to si izbral, dečko?« 6e je zasmejal Panza. -Spominjam se je, lepa rjavka je, zelo bleda in zelo zanimiva. Toda ... preteto, virgo et sapiens! Še Platona bi ugnala.«
Ne norčuj se, Panza,« je nadaljevas Mark, najina .ljubezen je v znamenju božanstva in bo nesmrtna. Ali ne verjameš. Panza, da je blizu preobrazba svela?«
Panza ga je ljubeznivo prijazno pogledal:
•	Dragi, jaz prepuščam vse take skrbi bogovom in verujem samo v to gotovost, da bom umrl in da blede 6ence ne ljubijo več. Sicer pa se o bližnji preobrazbi sveta po Mesiju lahko na dolgo in široko razgovoriš z Miriam. Pojdiva, ita jo obiščeva!«
7.
Iz palače Antonije sta odšla, ko jc bila že trdna noč. Pojemajoča luna je bila nad templjem in mesto je bilo že pogreznjeno v spanje. Ob tem času ni bilo za Rimljane varno hoditi jto mestu, zakaj bila je ura, ko so gorečniki napadali v ozkih uličicah vinjene vojake, ki so se vra-
čali z ljubezenskih sestankov, in jih zahrbtno klali. Zato je Panza pred odhodom priporočil Marku, naj si natakne oklep m vzame s seboj meč.
Oboroženega spremstva ni nikdar maral, ker ker se mu je zdelo ponižujoče za rimskega častnika. Ogrnila sta se samo v sagum — vojaški plašček in odšla.
Miriamina hiša je bila na samotnem kraju pred Efraimskimi vrati in je bila, kakor bi danes rekli, shajališče izobražencev. Tja niso prihajali samo bogati tujci, temveč tudi mladi helenisti, ki so obiskovali pismarje in 6e trudili ob razlaganju postave
Miriam ni bila kaka izobraženka, a bila je živahnai in bistra ženska. Ako česa ni dojela s silo duha, je pa vendar vse doumela s toplino svoje duše. ki jo je zanimalo sleherno vprašanje. Zato je njeno domiselno in slikovito kramljanje privlačevalo go«te in celo gorečnike.
Velikodušnost prvega ljubimca in tudi njegovih naslednikov jo je tako podprla, da je Miriam sedaj živela sama z nekaj sužnjami. Velika večina Judov in svečenikov so io imeli za nečisto, a reveži, katerim je razdala vse, kar ji je prišlo pod roko. tudi svoje dragulje, so jo zelo ljubili.
Panza in Mark sta stopila iz palače Antonije, zavila na levo, prehodila nekaj ozkih ulic, ukazala nočni straži odpreti vrata in prišla pred Mi-riamino hišo. Bila je taka. kakršne so običajno hiše na Vzhodu: majhno, enonadstropno kockasto poslopje s ploščadjo na strehi, vrt in zidana ograja.
Tram nnd vrati je bil še vedno ovenčati z ovenelimi vijolicami, ki so ostale na njem še izza prazničnih dni paslie Ko je suženj vratar zagledal mlada rimska častnika, ju je kar najbolj uslužno odpeljal na vrt. nato pa odhitel, da ju naznani. V precei hladno nočno ozračje se je širil oster vonj jasmina.
bavnih stroškov ter sprejema vse tozadevne prijave in naznanila.
Lastniki in redniki psov, ki ne bi o pravem času ali ki bi nepravilno naznanili pse ter bi se kakor koli skušali izogniti plačilu pasje takse, ali bi si na nezakonit način preskrbeli pasjo zninko, bodo poleg plačila redne pasje takse kaznovani jio čl. 113 zakona o odvračanju iu zatiranju živalskih kužnih bolezni z glolMi do 3N0 liir ali z zaporom do 30 dni. Prav tako bo kaznovan tisti, ki bi potrdilo o plačani pasji taksi ali pasjo znamko prepustil drugemu v uporabo.
Promet nemške vojaške pošte med prazniki
Nemško časopisje poroča, da jc imela nemška vojaška poštna uprava »red prazniki ogromen promet. Da bi vsi vojaki prejeli razne pošiljko od svojih domačih še pred prazniki, je vojaška poštna uprava opozorila nemško javnost. da naj prične oddajati pošiljke za božične pruznike /e v novembru, kar so ljudje tudi storili. Promet se je seveda takoj dvignil oil 37 milijonov paketov v mesecu oktobru n« 67 milijonov v novembru in 68 milijonov v decembru. Skupno je nemška vojaška poštna uprava dostavila vojaštvu na bojiščih v Rusiji, nu Norveškem, v Franciji, Belgiji, Nizozemski Danski, v Afriki in v vsoli drugih državah, v katerih je nemška vojska. 135 milijonov božičnih pošiljk. Večina vojakov je pošiljke tudi pravočasno dobila, razen nekaterih oddelkov nu vzhodnem bojišču. Istočasno je seveda zelo na-•rnstlu tudi pisemska pošta. V novembru je poštna uprava prevozila 287 milijonov pisem in dopisnic mcseca decembra pa celo 317 milijonov, kar je tudi rekord v dosedanjem prometu nemške vojaške poštne uprave.
Omejitev prometa na Madžarskem
Ravnateljstvo madžarskih državnih železnic je pred dnevi obvestilo javnost, da je moralo zaradi hude zime zelo omejiti ves potniški promet na madžarskih železnicah. Omejitev potniškega prometa bo trajala predvidoma dva tedna.
Zaščita italijanskih umetnin
Ministrstvo za korporacije v Rimu je izdalo razpis o prepovedi izvoza vseli starih, kakor tudi del stare in moderne italijanske umetnosti. Dosedaj jo bilo mogoče razne umetnine na podlagi posebnega dovoljenja tudi odnašati v inozemstvo, odkoder so jih morali zopet vračati v domovino Zadnji razpis korporacije ministrstva pa prepoveduje tudi takšno »izposojanje.«
Iz Vrhnike
V nedeljo, dne 1. februarja priredijo vrhniški harmonikarji v dvorani »Prosvetnega doma« ob 15. j)0|)0ldne koncert pod geslom »Za vsakega nekaj«. Pri prireditvi sodelujejo izključno sumi Vrhničani in med njimi so nekateri bivši državni |>rvuki. Simred je sestavljen tako pestro, da lx) imel vsak obiskovalec koncerta lep užitek. Posebno mali harmonikarji bodo s svojo dovršeno igro marsikoga presenetili. Ker je čisti dobiček namenjen »Rdečemu križu«, se pričakuje z ozirom na človekoljubni značaj prireditve, du bo dvorana »Prosvetnega doma« zasedena do zadnjega kotička. Naj ne manjka nikogar in v nedeljo jKijiliino vsi v Prosvetni dom.
Mali oglasi
V malih oglasih velja pri iskanfn službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskib oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih tnalih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu.
|| CžHaus 1
Dražbeni oklic
V zapuščinski stvari po pok. Uarkovl Veri, zasebni učiteljici iz Ljubljane, liotel »Slon«, soba 23, se na licu mesta v soboto 31. januarja 1912 s pričetkom ob 9. url (vhod iz Frančiškanske ulice) vrši
prostovolj. javna dražba
pohištva, obleke, obutve, posodo itd. - Ljubljana, 28. jan. 1942. Dr. Krevl Josip, javni notar kot sodni poverjenik.
Zahvala
Opozorilo!
Podpisana Izjavljava, da nisva plačnika za dolgove, ki bi jih napravil na kakršen koli način najin sin Jože. - Josip in Marija Vidmajer.	o
Ker sem opustil svojo trgovino v Ljubljani, se svojim cenj. odjemalcem zahvaljujem za Izkazano zaupanje in naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem I. Kette.
Trgovina Kette
sporoča svojim cenjcnim odjemalcem, naj pridejo po svoje popravljene klobuke, In sicer Ljubljana VII., Kamniška ul. 19. od 12—16.	o
Prodam
več tisoč čistih steklenic, po 1.4 1. Ponudbe (ozira se samo na. ponudbe z navedbo cene) na upravo »Slovenca« pod »Zelenke« štev. 686.	1
o
Oporoka osmih bojevnikov
Malo minut kasneje Bazil s svojim vozom zapelje skozi lepe. železne in le|x> kovane d veri. Pred glavno hišo že stojita dva avtomobila, za katerima Bazil ustavi svoj voz.
Velik možak na stopnicah se jezen obrne.
»Bes te pleptaj!« zakolne. »To je pa že...«
»O, dober večer, Sherlock Holmes!« ga Bazil vedro pozdravi. »Kakor sami vidite, sem vedno tam, kjer se kaj zgodi. Kar ne moreva Vas več pogrešati — Hammond in jaz.«
»Hammond?« Jeza inšpektorja Kennedyja se takoj sprevrže v začudenje.
»Tukaj sem vos, kar me jc,« se smehlja llam-tnond, ko prileze iz avtomobila. »Dober večer, spoštovani prijatelj!«
Inšpektor še vedno ves začuden strmi vanj. »Odkod, vraga, pa sle se vzeli»«
»Naravnost iz Londona —■ na slovesno povabilo svojega dobrega prijatelja Bazila Stuarta. Ali bi vam mogel biti v pomoč?«
»Tisto že. celo prav močno mi lahko pomagale, če boste seveda svojemu »dobremu pri jatelju« preprečili, da ne bo tekal tod okoli ter nain s svojimi okornimi tacami ne bo polacal vseli sledov.« Razdražen se loti Bazila: »Ali ste razumeli, Stuart? Niti vi sami niti vaš fotograf se ne smeta kraju, kjer je mrlič, ne od blizu ne od daleč niti približali !«
»Seveda ne, seveda ne, gospod inšpektor!': skromno zagotavlja Bazil, medtem ko skrivaj že namiguje svojemu fotografu.
Inšpektor ogovori Hammonda: »Res, prav dobro, da ste prišli, Hammond — še od zadnjikrat sem vam hvalo dolžan — če vas zanima, kar /, menoj pojdite! To je seržant Saunders iz Chelms-forda.«
Seržant, ki je sieer od srca preziral vso detektive, ki niso spadali k policijskemu zboru, oh-čudovaje ogleduje Hammonda, ki je njegovo ime močno slovelo.
Ko so Hammond, Kennedv in Saunders skozi težka lesena vrata, stopili v vežo, obstanejo pred skupino bledih, razburjenih gospodov in dani. inšpektor v pozdrav le malce pokima, nato pa jio-sepne seržantu:
»Slišite, ali ni kje drugje kaj prostora, kier bi ti ljudje moglj čakati."dokler jih ne jKikličemo?«
»Seveda je,« odvrne Saunders. »Tamle na desno je čitalnica, njej nasproti pa knjižnica. Ti dve sobi sla najbolj vstran od kraja, kjer je bil izvršen umor. Sem že ukazal, da se tistemu delu hise nihče ne sme približati.«
»Prav dobro!« pravi inšpektor ler pohvalno pokima seržantu. Nalo pa se obrne ter nagovori zlu ane: »Dame in gospodje, ali bi vas smel jiro-sili, da bi stopili tja v knjižnico? Jaz sem inšpektor Kennedy, ki sem prevzel vodstvo preiskave. Pozneje vas bom moral prositi, da mi podaste svoje izjave.«
»Kje je zdravnik?« vpraša Kennedy, ko je bila veža' prazna.
»Z drugimi vred je odšel v knjižnico,« pojasni seržant.
»Kaj, vraga, pa počne tam?«
»Sir Henry Vernel je tudi vojvodov gosi, gospod inšpektor. Ni bil le njegov zdravnik, marveč tudi njegov prijatelj.«
»Razumem.« zamrmra inšpektor. »Hišni zdravnik. ki je bil slučajno tu, je lorej preiskavo že izvršil? Kdo pa je prvi mrliča našel?«
»Komornik Bartlett, ki ie tudi v knjižnici.«
»Prav! Pokličite oba. Zdaj pa si oglejmo prostor. kjer je bil umor izvršen.«
Malo kasneje je slalo vseli pet — prav za prav jih je bilo šest, ker je Bazil skrivaj šel za njimi — ob vhodu v prekrasni zimski vrt, ki je Ul velik nekako petnajstkrat dvajset metrov, kakor je na oči presodil Hammond.
»Hipec potrpljenja prosim!« spregovori inšpektor in dvigne roko. »Preden vstopimo, bi rad nekai vprašal.«
Njegovo v dolgoletni vaji izurjeno oko je naglo preletelo ves prostor. Skozi ves zimski vrt je po dolgem vodil širok Skriljast■ hodnik tja do težkih dvojnih steklenih vrat, ki so vodile harav-
Predstave ob 16 in 18.15, ob nedeljah ln pra-mikih qg ob 10.30, 14.30. 16.3P m 1P.3"
Velika filmska drama Uube?nt m ljubosumja z igralci svetovnega slovesa
Zapuščena
COISINNA LUCHAIRE - M A Iti A DENIS — (JlOiUUO RIGATO _kino m\tica - tel- 22-41
TOM KK.KME, neustrašeni junak inrer. znpj-da v obrambi pravice in zaščitnik romant. ljubezni
Junaki pečin
lu
Dvojni spored Tihotapci Dvojni spored kino sloma - tel. 27-30
Luftrccifa Borgfa
Monumentnlno zgodovinsko filmsko veledelo Isa l'ola Carlo Ninclii. Mario Bernardi Federico lienfer kino union . tel. 22.21
Oddajo:
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam v LJubljani. Pismeno ponudbo na upravo »Slov.« pod šifro »Soliden« št. 705.	b
Krojaškega vajenca
ali vajenko takoj sprejmem. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 703. v
plačujem zelo dobro, lisičje posebno visoko ceno. Kupim tudi vse druge kože divjačine. Dav. Zdravič, Ljubljana, Stari trg št. 30.	k
gUiraiMng
Delavnico
80 m', z industrijskim tokom, oddam v Ljubljani blizu glav. kolodvora. -Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Cista obrt« št. 706.
Filatelisti, pozor!
Prodajam sledečo jugoslovanske znamke: Avl-jonske, prvo in drugo iz-danje; Veslaške, Penklub, »Mladi Peter« v seriji ali samo petnajsttee in desetieo, »Peter« v seriji ali posamez. znamke (20, 30 ln porto). - Prodajam vse znamke, izdane v preteklem letu v Beogradu. Sprejemam naročila. za sedanja in sledeča izdanja s 10»/. nad nominalo, odnosno večja naročila po dogovoril. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 696.
I nost v park. S prednjega hodnika je na levo in | desno vodilo več ozkih stranskih hodnikov. Ob dolgem hodniku so bili razpostavljeni globoki, z zelenim usnjem prevlečeni naslanjači. Izpod stropa je lila mehka, zastrta svetloba. Palme, orjaške agave in eksotične ovijalke so se kakor brez reda menjavale, kar je narejalo docela naraven, zato pa toliko bolj srčkan vtis.
»Gospod Bartlett!« Kennedy se sunkovito obrne h komorniku. »Vi ste umorjenega našli? —■ Kaj pa vam je, človek božji?«
Komornik ne odgovori. Bled ko smrt strmi tja na drugo slran zimskega vrta, njegov tresoči se kazalec pa nekaj kaže.
»Čevlji!« komaj slišno zamrmra.
Kennedy pogleda nazaj čez ramo. »Da, kajpada... mrličevi čevlji... saj jih vidim. Kaj za to?« Že preveč let je bil v tej službi, da bi ga kak mrlič mogel še količkaj pretresti. »Vprašal sem vas, ali ste vi mrliča našli?«
»Da. gospod inšpektor.« Komornik še vedno bulji tja v čevlje, kjer se je zadnji povprečni hodnik križal z glavnim.
»Kdaj ste ga našli?«
»Ob petih popoldne, gospod inšpektor.«
»Kako pa. da to tako natanko veste?«
»Ob pol petih sem v jedilnici pripravil za čaj. Ker pa mylorda do tri četrt na pet še vedno lii bilo, mi je gospod Mac Allister velel, naj ga greim iskat.«
»Ali je Mae Allister z vojvodo hotel govoriti»«
»Vznemirjen je bil, gospod inšpektor.«
»Vznemirjen* Zakaj pa?« To vprašanje je udarilo kakor bi z bičem usekal.
»Tega pa ne vem. Morda zaradi demantov.t
»Demanlov?« Kennedv se obrne k seržantu: »O čem pa ta mož govori?«
»Sedemnajst demantov je izginilo, gospod inšpektor.«
»Hm I« Kennedy počasi slopi naprej po hodniku. drugi pa po vrsti za njim.
Skoraj že pri vratih v park obstane. Na destvi v prečnem hodniku leži mrlič. Kennedy se skloni čezenj in ga ogleduje, ne da bi se ga dotaknil. Telovnik in okrvavljena srajca sla na prsih od-
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
peta. Velika krvava strjenina na prsih priča, kana je zadel smrtni strel. Kennedy gleda komor-nika, ki se Irese, kakor bi ga krč lomil.
»Ali je mrlič tako ležal, ko ste ga našli?«
»N-nak, gosjiod inšpektor... le-ležal je na trebuhu — roki nazaj ste-gnjeni.«
Prekine ga sir Henry Vernet: »Mrliča sem jaz obrnil, ko sem ga preiskavah«
»Da, seveda,« pokima Kennedy ter vstane. »Ali bi mi lahko povedali, sir Henry, kdaj je bil umorjen?«
»Da, in sicer še precej natanko, gospod inšpektor. Vojvoda je bil že petdeset do sedemdeset minut mrtev, ko smo ga našli.«
»Po tem takem je bil umorjen nekako med tretjo petdeset minut in četrto deset minut?«
»Da t
»Slrel ga je pač takoj usmrtil?«
»Brez dvoma. Kakor vidite, je krogla prebila desno stran srca.«
Inšpektor še nekaj časa molče ogleduje mrliča, nakar spet ogovori Bartletta:
»Od katere strani pa ste prišli v zimski vrt?«
»Od parka, gos|iorl inšpektor.«
»Ali ste ta vrata navadno nezaklenjena puščali ?«
»Ne, prav za prav ne. Začudil sem se, ko sem videl, da vrata niso zaklenjena.«
»Tako, tako!« Kennedy stopi k vratom. »Kje pa je ključ od teh vrat?«
»Ključ? — V ključavnici — kajpada!«
»Ali mislite, da bi vas bil vprašal po njem, če bi ga bil našel v vratih?« Kennedy ostro premeri tresočega se komornika.
»Nikakor ne, seveda ne, gospod inšpektor — ampak ključ je sieer vedno v vratih — prav nič ne slutim, kje bi bil.«
Hammond se med tem pogovorom sprehaja po širokem hodniku, vendar mu ne uide nobena besedica. Naenkrat obstane in se pripogne.
Med dvema listoma orjaške agave se v odsevu električne luči nekaj blešči in sv.eli. Providno od rine lisi in pokliče Kennedyja.
»Zanimivo!« Le to spregovori in pokaže med liste. »Demanlov človek ne najde vsak dan.«
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenČiž