Öt. 55. V Gorici, v soboto dne 12. julija 1902.________________Letnik IV. Izhaja vsak torek in Nubütu v ednu ob 11. uri prudpildn« za mosto er ob 3. uri popoldm' /.;i di-zülo. Ako pade nata dneva praznik izide dan prej ob 6. zvoöer. Staue po poSti prejeman ali v Gorici na dorn pošiljan eeloletno 8 K., polletno 4 K. in «üctrtlolno 2 K. Prodaja se v (Joriei v tobakarnah Schwarz v Šolskih ulicah in Jel- lersitz v Nunskih ulicah po 8 vin. GORICA (ZJutranje izdanje.) Irednütvo in r, '»vniitvo m* nahajata v «N a r o d . lskarni», ulica Wtturini h. ät. 9. Dopigp je fiasloviti na uroJniätvo, oglase in narocnino pa na upravniätvo «Ooricf». Oglasi so radunijo po pctit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin.. 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo. raču- riijo se po pogodbi. IzdajateJj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Državna celota in - rurodna avtonomija. * V Avstriji si stojita že dolgo na- 8proti dve močni stranki in sicer cen- t r a 1 i s t i Č n a nemška in avtono- m i s t i č n a, t. j. stranka, obstoječa iz nenemških narodnosti, katere stremijo po narodni avtonomiji t. j. narodni samo- upravi. Do uspehov od strani avtonomistov, mej katerimi smo v prvi vrsti Slovani in potem Italijani, dolgo ni moglo priti, ker so se nemški centralist vedno uspešno upirali opravičenim zahtevam drugih na- rodnosti, v prvi vrsti Slovanov. Vendar pa se je v zadnjem času nekaj zgodilo; to pa ravno tam, kjer bi bili tega najmanj pričakovali, namreč v rešitvi avtonomij- skega vprašanja v južnem Tirolu. Ne homo preiskovali, da-li so imeli Italijani v južnem Tirolu opravičen uzrok zahtevati avtonomijo, ko je vendar znano, da se jim v narodnem pogledu ni godila naj-nanjša krivica, resnica je in ostane, da se je s tern korakom začela rušiti nerazdeljivost Tirolske. Da Italijani dosežejo vsaj del tega kar zahte- vajo, so si morali biti dokaj v svesti, kajti samo nekoliko poropotali in poob- struirali so v deželnem zboru in vlada je bila takoj pripravljena „za konečno reäitev tega kočljivega vprašanja". No, kakor najnoveja poročila go- vor6, je odsek za avtonomijo zdaj dovr- gil svojo nalogo in vspeh tega dela je, da deželni zbor pač ostane nerazdeljen, a da se poleg skupnega deželnega od- bora in skupnega šolskega sveta ustano- vita posebna oddelka za Nemce in Itali- jane, za poslednje namreč v Tridentu. Italijani so s svojim ropotom nekaj dosegli in to jim je za v prvo dovolj. Gotovo pa je, da bodo šli še dalje, ker njim je za p o p o 1 n o administra- tiv n o 1 o Č i t e v južnega Tirola od nem- škega dela dežele in pa za samostojno italijansko upravo istega. Kaj pa pomani to za pokrajino, katera je krajevno lo- čena od države s prebivalstvom jednake narodnosti lepo jednem mejnem kamenju, katerega so že neka- terikrat prevrgli izvestni ita- 1 i j a n s k i ž i v 1 j i, si je pač lahko mis- liti. Ni dvoma torej, da imajo merodajni avstrijski krogi to pred očmi, ker jim je znano dovolj, da irredentistiška agitacija ne miruje ter da tudi po dovršeni lo- čitvi v sedanjem obsegu še vedno ne bo mini v deželi. Ali avstrijska vlada sme biti ria to stran še v nekem drugem pogledu malce vznemirjena. Po rešitvi vprašanja na- rodne avtopomije v južnem Tirolu stopi takoj v ospredjejednako vpraäanjeza vse ostale dežele avstrijske z mešanim pre- bivalstvom, katero vprašanje utegne sto- piti s tolikim povdarkom na dan, da se mu vlada ne bo mogla več upirati. Tu se nam odpro cela panorama pokrajin, ki kričijo že dolgo po svoji narodni av- tonomiji, po delitvi deželnih zastopov in V3eh javnih korporacij. Tu je v prvi vrsti Štajerska, v kateri so politične raz- mere postale take, da za stalno onemo- gočujejo skupno delo zastopnikov obeh narodnosti v deželnem zboru. Tudi vpra- šanje višjega deželnega sodišča v Gradcu je tako pereče, da kriči po rešitvi. Za avtonomno ločitev bi bile poleg Štajerske zrele tudi Koroška in Goriäko- Gradiščanska in morebiti še kaka druga. Dovolitev avtonomije za južni Tirol nalaga torej vladi težko odgovornost za dalekosežne posledice v drugih kraljevinah in deželah države, — kajti jednokratno priznanje principa narodne avtonomije v Tirolski je tolike nevarnosti kakor kamen, ki je sprožil silen plaz.... Nevarnosti pravimo; ali pa tudi zares ne arnosti za državo v splošnem? Neki krogi so res mnenja, da bi splošna nacijonalna avtonomija v Avstriji pome- nila zrušitev državne celokupnosti na toliko kosov, kolikor bi nastalo po splošni avtonomiji samoupravljanih na- rodnih delov. Ali je popolnoma nasprotno. Kajti narodna avtonomija v južnem Tirolu je politični in v pogledu državne celokup- nosti vse kaj druzega kakor pa bi bila v deželah s slovansko večino prebivai- stva. Dočim pomeni v očeh Italijanisimov avtonomija v Trentinu nič več in nič manj r .-«To kasnejepriklopljenjc južnega Tirola k Italiji, za kar govore očitno znane demonstracije z mejniki na itali- janski meji južnega Tirola, — pa o takih pojavih ni in ne more biti govora v s.lovanskih pokrajinah države. N i k- dar se ni še slišalo, da bi bil jeden Slovan prekopicnil dr- žavni mejnik ali se ga le dotaknil drugače, kakor da seje naslonil nanj hoteč si odpočiti na tru- dapolni hoji skozi svoje živ- lj enje----- Za Slovane bi ne pomenila narodna avtonomija nič druzega nego rešitev iz tujega jarma in ogromno pospešitev na- rodne sarnostojnosti in napredka. Za- radi tega si moramo Slovani nacijo- nalne avtonomije le želeti. Vzemimo le našo deželo. Pri nas silijo vse razmere na upravno delitev dežele v dva dela, v Goriško in Gradiščansko. 0 tern nas že dov(»lj poučujejo dogodki v deželnem zborU; kjer smo odvisni od italijanske večine celo pri dovolitvi jedne uboge podpore 50 K za bolnega slo- venskega dijaka, ki želi iskati lju- bega zdravja v gradežkem kopališču, da zamore potem nadaljevati svoje ätudije ; tu, kjer smo odvisni celo v vprašanjih golega ölovekoljubja, ki bi ne smelo poznati razločka ne med Eskimom ne Hotentotom, od slepe strasti italijanskih kljubovalcev; tu, kjer ti ljudje nagajivo posegajo v vsa naša življenjska vprašanja iz jedinega namena, nas gmotno in na- rodno oškodovati, — tu pri nas bi bila nmestna narodna avtonomija. Za državo pa bi morala biti celo velike koristi splošna nacijonalna avto- nomija. Kajti ako se tern potom okrepijo s 1 o v a n s k i narodi države, postanejo močni tudi najzvestejši državni faktorji kateri bi bili krepki dovolj omejevati celo pretiranosti državi nevarnih drugorodnih faktorjev. Ako je vlada torej dovolila avto- nomijo za južni del Tirolske, kjer bi jej morala previdnost in državljanski interes narekati baš nasprotno, koliko večja dolžnost jej je potemtakem, dovoliti av- tonomijo za slovanske pokrajine, kjer je v tern pogledu lahko brez vse skrbi. Ali naj se vlada upira temu sredstvu samoohrane in samoobrambe? Ne smela bi se! Po reäeni avtonomiji Trentina pa se bode tudi težko zamogla. Kajti le danes so na podlagi južnemu Tirolu danih svoboščin vsi drugi narodi opra- vičeni zahtevati jednake pravice in jih bodo tudi zahtevali. Kdo ve, morda pa govore pri vsej tej stvari vendarle neki dobrohotni v i s j i o z i r i, ki so zamogli z avtono- mijo južnega Tirola dati tlačenim naro- dom države v roke orožje, s katerim naj si pribore svoje naravne pravice tern načinom, ker si jih drugače ne morejo? Glede južnega Tirola smo citali nekje da ga je le Bismarck določil Italijanom kot kompenzacijsko darilo za — Trst. Ali bi ne bilo popolnoma naravno in odpustljivo, ako bi pa neki drugi še važniši faktor nego je bil za Avstrijo Prus Bismarck, omogočil Slovanom, da tudi oni dobijo svoje darilo?... D o p i s i. Iz Bovca. — Kakor smo čitali v programu sedanjega deželnozborskega zasedanja, namerava deželni [zbor uve- ljaviti postavo glede pogozdovanja, ka- kor je uvedena le n. pr. na Krasu, tudi za tolminski pol. okraj. Ta namera sama na sebi je jako dobra in koristna. a pri tern imamo svoje pomisleke. Nemogoče je staviti v isto vrsto n. pr. Kras in (zlasti gorenjo) soško dolino. V gorenji soški dolini je jedini vir dohodkov živinoreja,' oziroma izključno ovčja in kozja reja, katera se pa že več časa bolj in bolj omejuje in LISTEK. Sobotno pismo. (Piše Homunculus.) Čemu pa se huduješ, Naklepe örne kuješ? Saj vse Ti ne poniaga nič, Ti — buzakljunski tič! To pesmico sem zložil, g. urednik, ! da bi jo peli fantje okoli Kobarida in \ Livka, ter poveličevali ž njo nekoga, ki . je v teh dveh krajih v posebno dobrem ' spominu, — morda se bode kedaj raz- ! Jegala še celo do Bovca.... mož je vre- j den, da se ga opeva. Ker pa imajo glas- beniki goriškega konservatorija smolo, tako da jeden nima časa, ker mora ku- hati — ričet, drugi se še vedno pripravlja na „izpit z odliko", ker se je „Soča" pred nekaj časa o njern debelo zlagala I — hočem reči: pobahala, da je napra- j vil na konservatoriju na Dunaju izpit z odliko — comm' el faut —, tretji pa je „telegrafično odpovedal", ker se je premislil, češ, da je bolje biti ubogi j operni dirigent v Ljubljani nego pa „gla- ( beni profesor" v Gorici.. .. sem se pa tudi jaz premislil in dal tej pesmici (ka- tere ostale kitice še hranim) priprost narodni napev one znane, ki slöve: Pa. kaj bi se jokala ? Suj boš doina ostulu... Da je namreč resnica, kar pravi motto mojemu današnjemu pismu, doka- zujejo vse zadnje „Soče" zaporedoma in pa logičen odgovor «anje — le čitajte jih g. urednik! V notranjem „podlistku" od 5. t. m. v št. 77, čegar pisalec mora imeti že tako vse v neredu v „gorenjem nadstropju", kakor bi bil doživel že 77 letnikov knjige svojega življenja, — pa Vam pade v oči zlasti jedna točka, nam- reč tista, ki govori o kuhinjski soli, na katere durih je neki videl zapisano „Lasziate ogni speranza, voi ch' entrate !il kakor stoji zapisano nad uhodom Dan- tejevega pekla. Meni, ki sem tudi že vi- del in vonjal to kuhinjo, se sicer čudno zdi, kako je mogel kdo videti gori omenjeni „peklenski" napis, ker jaz ga nisem videl; — ali hitro sem si razre- šil to uganjko. Tam stoje namreč nekje zapisane te-le besede: „Tukaj se s p r o t i plača". Aha, sem si mislil, to je tisti vražji „Mene tckel...", ki se je pred očmi nekoga spremenil v ominozni ,.Lasziate ogni speranza. . . .tl ki je po- temtakem zares „p eklen ski" napis za izvestne ljudi v „naprednjaäkih" kro- gih, ki sicer ljubijo dobro kosilo in kvartinčke, o kalerih pa veljajo be- sede: J(H in pil bi vsak hudiii, Plačal pa nikoli ni kem davkoplačevalci cestnih okrajev Äj- dovsčina, Komen in Sežana, ki so ysled trtne uši osiromašili, plačevali manj cest- nih doklad. Dr. Tuma p o d p i r a ta predlog isto- tako ga podpira poslanec Berbuč in pravi : če že ni hotela vlada na prošnjo dotienih činiteljev sprejeti v državno upravo cesto, ki pelje iz Gorice čez Št. Peter-Prvačino-Dornberg do Sela, potem pa uaj sprejme v državno upravo vsaj to, katero priporoča Štrekelj. Deželni zbor je resil to zadevo nujnim potom ter sprejel resolucijo Štrekljevo. Za posl. Štrekljem je prisel na vr- sto poslanec J a k o n č i č, ki je uteme- ljeval predlog za napravo načrta zakona o spremembi obč. reda in obč. vol. reda. V svoji motivaciji pravi poslanec Jakončič, da sta naš obč. red in obč. vol. red, ki sta se sestaviJa 1. 1862, za- starela ter da ne odgovarjata več seda- njim zahtevam. Zato pa da ju je treba premeniti, kar naj bi so naročilo dežel- n'imu odboru. V formalnem oziru pred- log izroči pravnemu odseku, kar se je tudi zgodilo. V imenu dež. odbora prebere posl. in odbornik dr. Verzegnassi porö- čilo zadevajoče zgradbe dež. norišnice ter predlaga tako-le : :. Deželni zbor blagovoli skleniti: 1. Naroča se dež. odboru, da izvecle zgradbo deželne norišnice, s potroškom k večjemu 950000 kron, na prostoru ob- sežnem lo hektarjev in 14 ar. ki ga je on vže ukupil v to svrho, za 350 norcev, na najpriprostejši in najekonomičnejši način ter po sistemu raztresenih pa- viljonov sč združeno poljedelsko kolonijo. 2. Podrpbni načrti näj se izdelajo po tehničnih vežčakih pod vodstvom in se sodelovanjem deželnega stavbinskega urada ter s pomočjo poljedelskih stro- kovnjakov (agronomov) v smislu na- čelnega načrta, ki ga je izdelala komisija sestavljena za zgradbo dež. no.riSnice. Pri tem se je držati predlaganih sprememb, obseženih v poročiki deželnega inženirja z dne 8. julija 1902 St. 8 oziraje se na potrebo, da se pripusti prostor za rao- rebitni razvoj norišničnega stavbarstva kakor tudi za eventualno razširjenje za- voda. Vsi ti izdelki naj se predlože Dr. Josipu Krajatseh-u, ravnatelju norišnice v Kierling-Guggfng, — za blagohotno mnenje ter po njegovi odobritvi oziroma potem ko so se ugladila morebitna raz- liena mnenja, naj se zgradi norišnica po ten podrobnih načrtih. 3. Pooblašča se deželni odbor naj zajnie potem ko so se dovršili vsi potrebni predhodni iikrepi, javno deželno posojilo v delnih obveznicah po največ 4% v najvecjem nominalnem znesku 1,000.000 kron pod najugodnejšimi pogoji in v dobi, ki se mu bo zdela najbolj primerna; te d-elne obveznice, naj bodo za imetnika proste vsakega ;!dayka in se imajo raz- dolžiti v 60 letnihžrebanjih, kojih dohod- ki se imajo uporabiti izključno v pokritje gradbenih in.pohištvenrh troškov deželne norišnice. Deželni odbor naj tudi ukrene po- trebno, da se qbveznicam tega posojila prizna zakonodajnim potom privilegij ko- ristne nalozitye pupilarnih glavnic in da pridobi vse olajšave in izjeme, do katerih imajo pravico posojila za dobrodelne in občekoristne namene. 4. Deželni odbor se nadalje po- oblašča, da eventualno zajme navedeno posojilo v znesku 1,000.000 kron pri dež. hipotečnem zavodu ki se ima ustanoviti, po določilu pravilnika potrjonega od dež. zbora in brez prispevka k upravnim troškom kakor . določeno v §. 25 točka 2 omenjega opravilnika. c i ¦ . ; ' • 5. Pooblašča se dež. odbor, da po- krije troške zä gradbo norišnice dokler se ne izdajo obveznice navedene pod točko 4. sei zajetjem denarja do najvišjega žfteska 1,000:000 Kpri kakem kreditnem zavodu na tekoči račun. 6/ Slednjič se naro^a tudi -iežel- hemu odboru da izdela po tehničnih in zdravniških zvedencih načelni načrt in podi*obne tehni6noifinanöne načrte za zgradbo tJež. bolnišnice, katere naj pred- loži v sklepanje dež. zboru. •, - >¦ Pri tej točki še je unela daljša de- bata, v katero so poseg li in sicer naj- pryi kakor' ne mor'e biti drugače, dr. T um a, ža njim' dr. L u z z ä 11 o, dr. Ve r'zeg ri a s si in dr. Gregorčič. 0 tej debati spregovorimo prihod- njič kaj več; za danes omenjamo le, da so se točke predloga glede zidanja dež. norišnice nespremenjene vsprejele. Za prvo točko glasoi^ali so samo Italijani. Tu je zaključil deželni glavar sejo kei je bilo že pozno ter naznanil, da bode prihodnja seja v četrtek. Ob jednem pa je opomnil, da bode imel deželni zbor seje tudi v petek ir, soboto ter bode skusil do lega časa dokončati ayoje delo. Politični pregled. Notranja politika. V naži državni notranji politiki se je zopet začelo nekaj gibati. Nasprotjo, ki jft nastalo med ministerskima pred- sednikoma obeh državnih polovit: zaradi nagbdbe ki se mora v najkrnjšem času obnoviti med Avstrijo in Ogersko, zdi se da se jo nekoliko ublažilo. Te dni se je namreč mudil na Dunaju ogerski mini- sterski predsednik Szell in se je zopet pogajal z nažim ministerskim predsodni- Hom dr. Koerberjem in zdi se da ta po- gajanja niso ostala brezuspesna. Listi poročajo da bi bile največje težave pre- magane in da se imajo poravnati še neke majhne diserence, tako da bi se zastop- niki obojih vlad sešli že 23. t. m. ter pričeli z izdelovanjem podrobnih določil gori omenjene nagodbe. Ako bi bila vsa ta poročila resnična, potom je gotovo da se naš državni zbor skliqe že koj v za- četku druge polovico nieseca septembra. Tržaški deželni zbor. V tržaškem deželnem zboru so sta- vili dr. Gregorin in tovariši interpelacijo do vlade, v kateri prašujo, v kakem stanju da se nahaja zadeva ustanovitve slov. ljudske sole v. Trstu. Vladni za- stopnik, namestništveni svetovalec Jettmar rekel je, da odgovori na to interpelacijo v jedni prihodnih sej. V deželni odbor Isterskl je izvoljen za skupino kmečkih občin g. dr. Dinko Trr n aj s t i č, odvetnik v Pazinu, za odbornika, za njegovega na- mestnika je pa izvoljen g. dr. Matko La- ginja odvetnik v Pulju. Ostali odborniki so Chersich, Tornasi in Gleva. Dalmatlnskl deželnl zbor. ' V dalmatinskem deželnem zboru predlagal je dne 8. t. m. posl. Trumbic, da sestavi dalmatinski deželni zbor po- sebno adreso kot odgovor na ces. patent, s katerim se je sklical ta deželni zbor. Za ta predlog so glasovali Hrvatje in Srbi, ugovarjal mu je Italijan S a 1 v i. Poslanec P ro dan je utemeljeval svoj predlog da se stara slovenščina uvede kot učni predmet na učiteljiščih in ljud- skih šolah; tudi za ta predlog so glasovali Hrvatje in Srbi in je bil torej z veliko večino sprejet. Italljanski kralj v Rusljl. V nedeljo popoludne ob 3. uri dospe pr^ko Nemčije italijanski kralj Viktor Emanuel III. v Peterhof na Ruskem. Za ta dohod se delajo v Rusiji velike pri- prave in kraljev sprejem bode čez vse sijajen. Na nemško-ruski meji ga bode vsprejel v imenu carja knez Dolgoruki. V nedeljo večer bode sveeano;>ten obed na cast kralju na ruskem earskem dvoru; v pondeljek bode pa velik obed na ita- lijanskem ^oslaništvu, katerega se udeleže razni ruski in italijanski dos'tojanstveniki. V zimski palači vsprejme kralj deputacije italijanske kolonije na Ruskem, ki mu izroče posebne adrese udanosti. Veliki župan ruske stolice Peirograda ponudi kralju ob sprejemu po stari ruski na- vadi na zlato-srebrnem krožniku kruha V „obrambenem članku" št. 78 „Soče" torej po vsej pravici, bere levite možem, ki so si drznili trditi, da belo ni črno in je njih pričanje nekako pokazalo, da je Gabršček tudi v narodnih rečeh le Spe- kulant. Na kogar ta obramba ne upliva kakor opij, temu ni več pomagati. Potem pa reci kdo, da „Soča" ni polna „brid- kih resnic"! Qh da, same bridke resnice ! Ako si še tako opsovan, ako je tvoje ime se tako izpostavljeno javnemu zaniče- vanju, zasmehu in ogorcenju, — vedi, da je bila to le bridka vosnica in „zaslu- žena kazen", proti kateri ni dopuš- čenega niti toliko ugovora, kakor proti ^- goriški poroti. Vse. to je bilo „zdravo mazilo za dušo in srce". Več takih „bridkih resnic" izgovor- jenih na „forumu" v Gosposki ulici, či- tam v zadnji „Soči". Tri zaporedoma giedo na naslov poslanca Štreklja, — „Soča" mu daje dobrojiotne moraine pljuske s tem, da pokriva njegove bla- mažice v deželnem zkoru s sigovim pe- resom umetno narejenega priznanja; ako se ne srarnuje,. ni mož, ako se pa sra- imuje take hvale, se bode poboljšal. Ko- menski cestni odbor, brezobres.tna ppsQ- jila in. pa — „kobariški žrebci" so za- bloveli ii mandatom poslanca Štreklja; poselno jeden „kobariških žrebcev", ki dela ž.e čez des et, let zgago, in ki je že davno zrel za — mrharja, je inspiriral Štreklja za velevažno interpe- lacijo — dal Bog, da bi kaj pomagalo, potem bo v „slaji" vsaj red. Getrta „bridka resnica" je naslov- ljena na „Obrambeno društvo", ker se je isto drznilo ustanoviti obrt za poprav- kovanje „bridkih resnic" v „Soči" in „Narodu", kar ni dovoljeno. Peta „bridka" je „Iz Štorji" na Krasu, odkoder si je drznil nekdo „zaleteti" se v tiste tujce, ki hodijo „na deželo" zasmehovat ver- ske ideale naroda, ko je vendar doka- zano, da so taki ideali popolnoma nepo- trebni, — potrebqi pa so le tis.ti, katere priporoča „Soča" in njeni rudečkarski tpvariš „Rudeči Prapor" — a propos:, „Prapor"! Tu jo imate šesto „bridko" in ta je še najbTidkejša! Da je Vaš list g. urednik, dober tovariš „Rudečega Pra- porja", tega hi pač n.e bil verjel. Dose- daj sem vedno imel to prepričanje, da se nahaja „S o č a" v objemu z rudeč- karji, ker je vedno prorokovala raj so- cijalne demokracije, — zdaj pa vidim, da „sta ae našla'1 „Gorica" in „Rudeči Pra- por". Zasledoval sern sicer v Vaši no- tici: „T u 11 i f r u 11 i — barabstvo" pod drobnogledom podöbnost „Gorice" z „Rudečlrh Praporjem", a najti je le nisem mogel, kav je tudi prav, kajti „Soča" sama priznava, da „komur ugaja take vrste pisarenje" kakor so „Tutti frutti" v „Soči", „Slov. Narodu" in zdaj še v'„ft.udečem Praporju", „temu je že- leti dober tek" in jaz bi še dostavil: „Seidlitzpulver''. Toda öno, kar je pisal „Rudeči Prapor" proti naprednjakom v ljubljani, je zlagano, kar pa so pisali „Tutti frütti" v „Soči", je pa „gola istina", ki je provzročila tolik strah med „prizadetimi grešniki" kakoršen je nemogoč med — neprizadetimi na- prednjaki, v featere vrstah je „vse čisto". Pri tej šesti. „bridki resnici" sem Se ne- hote domisiil onega juda, ki se nad kristjanom ni mogel drugače zmaščevati nego da.mu je rekel „Saujud" tet dejal, da ima tudi (narnreč kristjan) — kriv nos. . .'..'"¦ '¦'.¦"" "Predno zaključim, haj še izrečem svoje začudenje nad silno kratkim po- čilom v „Sooi" o veselici „Pevskega in glasbenega društva" „pri Jelenu", kosem bil prej vedno navajen te vrste poročila čitati jako razsežna. No, ostaio gradivo v „Soči" pač kaže, da je pomanjkanje prostora in — suša. Poslednji se bode odpomoglo, saj stoji na nekem kraju: „In ta zavest odpira mošnice". . . . „Mošnice odpirati" bo treba baje v precejšnji meri — kajti tisti „itd. itd. itd." postajajo čedalje bolj glasni in nadležni in „Narodni sklad", ki tudi nekam tako „modro molči", jim ne bode mogel sproti „pdgovarjati'1. Zato je bil te dni nekdo mnenja, da „Soča" zaradi tega napada frančiškane na Sv. Gori,ker delajo kon- kurenco nekomu, ki utegne tudi nasto- piti pot bere in trkati „na mošnice", ka- kor je svoj čas,'ko je tekla pravda proti nekemu profesorju — oj pravda iz- gubljena! V skrajnem se utegne po- filužiti tudi svojega „papirnatega re- volve r j a" uprav proti onirn, od kate- rih zdaj še za trdno pričakuje, da se jim odpro mošnice. Ako bi se . ti namreč branili, nastavi jim „revolver" na prsa in zavpije: „Donar ali — cast! Kajti mnogo vem o Vas in vse pride na dan, vse pokažem „v pravi luči". Kdor se bode zbal, odpre mošnico, kdor pa ne, temu bodo zagrmele nauäesa one grozne besede: „Lasziate ognisperanza voi eh'..." Da, da. g. urednik, smo v deželi velikih neverjetnosti! in soli. V pondeljek zvečer priredi se na cast kralju v Petrogradu velikanski rni- rozov z bakljado, kateroga se udeleži nad 1000 godcev. Potom bode večerja pri ruskem carju v najožjem družinskem krogu obeh vladarjev. Drugi dan v torek dopoludne pa se bode vršila velika vo- jaška parada pri Carskojem Selu, katere se udeleži 40.000 vojakov. Vr torek po- poludne se pa najbrže popeljeta vladarja v Kronstadt, da si ogledata tarn italijansko križarko „Carlo Alberto", ki je te dni priplula tija. Rusko časopisje pozdravlja jako simpatično dohod italijanskega kralja na Rusko ter mu pripisuje poaebno z ozirom na jako tesne zveze med Francijo in Italijo, katere prve zaveznica jo Rusija, važen političen pomen. Domače in razne novice. Veselica „Šolskega Doma". Opozarjamo svoje p. n. öitatelje na veselico v „Šolskem Domu", ki se vrši danes ssvecer ob 6. uri na dvorišču „oolskega doma" s pro- gramom, kakor ga priobčujemo na drugem inestu; to storimo pa zaradi tega, ker se posebnih vabil ne razpošilja. Imcnovnnja in odlikovan.ja. — Dosedanji gozdni svetnik Rudolf Thoma v Gmundenu imenovan je visjirn gozd- nim svetnikom in ravnateljem gozdne direkcije v Gorici. Prejšnji ravnatelj tega zavoda dvorni svetnik Miha Stain i- ger dobil je povodo-n umirovljenja kom- turni križec Franc Jožefovega reda. — gozdni svetnik Al. Gobanz v Gorici je dobil vitežki križec Franc JožeCovega reda. Zrclostni izpit na tukajšnji c. kr. gimiiaziji. — V torek so se dovršili zrelostni izpiti na tuk. c. kr. drž. gimnaziji. Napravili so izpit in sicer z odliko: Avgust De Fiori iz Gorice, Ivan vit. Degrazia iz Gradca in Viljern pi. E n ge r t h iz Maribora. Z dobrim vspehom so napravili zre- lostni izpit in sicer: Pavel Augscheller iz Gorier1, Jože B o s c h i n iz Brume, Hugon Chiurlo iz Gorice, Benedikt Driuss iz Kormina, Janez Favetti iz Skrilj, Rudigier pl. Franzoni iz Medeje, Anton Grusovin iz Gorice, Oton Knittl iz Beljaka, Anton Medveš iz Livka, Peter Medvešček iz Gorice, Valentin Pascoli iz Muscoli, Karol Pirjevec iz Gorice, Franc P a v š i č iz Gorice, Jožef Rojec iz Sovodenj, Evgen Sim zig iz Gorice, Valter Venier iz Ajela. 6 od njih ni prestalo izpita iz jednega predmeta in dovolil se jim je ponavljalni izpit po počitnicah. K notici o zrelostnih izpiiih na žciiskem učiteljišču v (ioricl imamo še dostaviti, da je ta teden delalo maturo 19 vnanjih gospodieen, med katerimi so bile 4 Slovenke. Dobro so napravile ma- turo s slovenskim in nemškim učnim je- zikom Slovenke Gomilšek, Uderman in Zarli. Ena Slovenka bode iz enega predmeta delala preskušnjo po pooitnicah. Za „Solski Dom" prejelo uprav- ništvo „Gorice": bl.g. Čigon Jožef, cerkov. stolne cerkve v Gorici 1 K; č. g. Žni- daršič Andrej, vikar v Gradnern 5 K. Predsedništvuso plačali : Ferdinand Garli, uradni sluga 2 K; Josip Ivančič na račun ustanovnine 106 K; po poštni položnici: dr. Martin Keršovani, zdrav- nik v Gorici 20 K; Josip Novak, župnik v Povirju 10 K. Srčna hvala! Veselica, katero priredi učeča se mladina na dvorišču „Šolskega Doma", vršila se bode danes popoludneob (». uri in ne ob 5, kakor smo zadnjič poročali. Spored je sledeči: 1. Fr. Gerbie : „Ž e - lje Slovenca na ptujem", eno- glasno; 2. S. GregorČič: „Veseli pa- stir", deklamacija ; 3. I. Deschermeier ; „Zvonček", enoglasno; 4. S. Gregor- 6ič : „R a b e 1 j s k o j e z e r o", deklama- cija; 5. Aškerc: „Iškarjot", deklama- cija; 6. J. K.: „Večerna pesem", štiriglasno ; 7. Praprotnik: Deklamacija „0 t r o k in rožice", dvogovor; 8. Igra: „0 d p us tlji va zvij ača", burka v enem dejanju; osebe: gospa Podgor- nik, Milka, Ljubica, Dragica, njene hčerke; teta Jetka; 9. S. Gregorčič: „N a š n a- rodni d o m", deklamacija; 10. Dav. Jenko: „Na ptujih tleh", dvoglasno. — Vstopnina 30 h, za učence in učenke „Šol. Doma" 10 h, sedeži 20 h. — P r i ugodnem vremenu ponovi se veselicajutri v nedeljo obÖ. urizvečer. Vodstvo. Letno poročilo o Ijudski soli v „Šolskeiu Domu". — Ljudska sola v „Šolskem Domu" je štela v minolom äol- skem letu 7 razredov: 1. in II. mešani, III. deäki in dekliäki in IV. V. VI. de- jdiäki....... V začetku šolskega leta se je vpisaJo v I. mešani razred 38 dečkov 44 deklic „ H. „ „ 36 „ 42 „ „111. deški „ 58 „ — „ „IV. dekliäki „ — „ 57 „ V — 42 » I * • JJ j) » ______!!_ Skupaj 132dečkov223 deklic Med solskim letom, večinoma v I. četrtletju, je vstopilo še 30 dečkov in 28 deklic; skupno število vseh vpisanih otrok je torej 1(12 dečkov in 290 deklic; skur ' 458 šolskih otrok. Med žolskim letom vsled preselitve starišev ozirorna vsLa dosežonega 14. leta starosii izstopilo 14 dečkov in 14 dekiic, skupaj 28 solskih otrok. Koncem šolskega leta je bilo torej v šoli 148 dečkov,282 deklic, skupaj 430 šolskih otrok. Pri sklepni klasilikaciji je bilo z odliko sposobnih za višji razred 1)7 ali 2255 odsto, sposobnih 240 ali 55-82 odsto, nesposobnih 71 ali 1632 odsto; neizprasanUi je 22 ali 511 odsto; vgoden vspeh ima 337 ali 78"38 odsto; šolskih otrok, nevgoden vspeh pa 93 ali 21-62 odsto. Napredek je jako oviral slab obisk, posebno v nižjih razredih. Povprečno šte- vilo šolskih zamud (računano po formuli 100 krat žt(;v. zarrnijrnili šolskih poldni\ r>p\n lpts» Htcvilo ülrok krat btcvilo Hoi.skih poMrii' je 1238 odsto, za posamezne mesece pa: oktober 909 odsto, november 9 81 odsto, december 9 92 odsto. Januar 1364 odsto, sebruar 1487 odsto, marc 1523 odsto, april 10 84 odsto, maj 12*87 odsto, junij 15-18 odslo; relativno dober obisk je bil torej v meseeih oktober, noveinber, de- cember, april, maj, relativno slab pa v meseeih Januar, sebruar, marc, junij; naj- slabši v marcu. Dekliški razfedi III. do VI. so slu- žili tukajšnjemu c. kr. ženskemu učite- ljišču kot vadnica za slov. kandidatinje in sicer od 9. januarja do konca šol- skega leta; prizadete razredne učiteljice so fungirale kot vadniške učiteljice. Učiteljski zbor je štel 10 članov: voditelj gosp. I. Vrščaj, katehet g. A. Kovačič, razredne učiteljice gospice R. Bizjak, Z Klavžar, L. Koršič, E M a k u c, P. markiza 0 b i z z i, K. Podgornik, gospa A. Strel in vo- lonterka gospica I. Mercina. Vsi člani ucitelskega zbora imajo predpisane iz- pite in sicer: dva za ljudske in meščan- ske šole, štirje pa — ker še le prvo oziroma drugo leto v službi — samo zrelostni izpit. Vodstvo ljudske sole v ,,Šolskem Domu". Drufitvo „Alojzijevišee" je imelo svoj redni občni zbor dne 10. t. m. — Podpreds. g. Fr. Setničar pozdravi nav- zoče društvenike in jim naznani, da se je predsednik g. dr. Jož. Pavlica odpo- vedal predsedništvu in odbornistvu, ker je resno bolan, in so mu zdravniki uka- zali, naj pusti vsako skrb in delo, ako si hoče ohraniti življenje. Nato poroča g. dr. Andr. Pavlica o verFko-nravni vzgoji gojencev in se jako pohvalno izrazi o njihovem nravnem ob- našanju v preteklem letu. Podpreds.-voditelj poroča o šolskih vspehih. Gojencev je bilo začetkom šol- skega leta 50, koncem leta pa 43. V I. polletjU sta bila z odliko prvošolec Jan. Lenar iz Podbrda in na c. kr. pripr. Jož. Lovrenčič iz Kreda; padlo jih je 4. V II. polletju so z odliko: Rudolf Hrobat iz Dobravelj, drugošolec, in na c. kr. pri- pravnici: Jož. Lovrenčič, Št. Podbršček iz Deskel in AI. Rebek iz Ozeljana; padel je samo eden, eden ima ponavljavni izpit. — Zdravstveno stanje je bilo letos jako ugodno, le kakih petkrat smo po- trebovali zdravniške pomoči, katero jo tudi letos blagodušno in brezplačno ska- zoval bolnim gojencem gosp. dr. Andr. Lisjak. Hvala mu! Gojenci so si vtrjevali zclravje s telovadenjem, kopanjem in daljšimi spre- hodi. Izlet 1. maja so napravili peš čez Brda v Kormin. Pomnožila se je dijaška knjižrica z zabavnim in poučnim berilom. Nekteri gojenci so se poučevali v petju in svi- ranju na razna godala. Priredili so dve veselici s petjem, sviranjem in z ifero- kazi, ki so se vrlo obnosli. 0 gmotnem stanju poroča podpreds.- blagajnik, da je bilo v pretekl. šolsk. letu dohodkov ,.....12.141-23 K stroškov ........11.918-58 „ preostanek , . , 22265 „ Da je zavod letos kljub manjšim dohodkom in stroäköm v vseh ozirih na- predoval, je zasluga „dobre gospodinje, ki tri vogle podpira", t. j. čč. sester usmiljenk. Bog jim stotero povrni trud in skrb ! Pri drugi točki dnevnega reda se sprejme predlog gosp. dr. And. Pavlice: Občni zbor nalaga odboru, da strogo iz- vräuje nadzorstvo zavoda, in če bi tega ne mogel zadostno izvrševati, da po pp- trebi skröi število gojenoev. .^^^^r Deputacija odborova, ki se je bila poklonila novemu knezonadškofu Msgr. Jordan-u, poroča, da jo je Provzviäeni zagotovi! Svojft naklonjenosti in pod- pore. Nazadnje je obeni zbor izvolil nov odbor, ki je tako-le sestavljen: Proč. g. Jan. Kokošar, predsednik, 6. g. Fr. Setni- čar, podpredsednik in blagajnik, preč. g. Jož, Ličan, duhovni prefekt. Odborniki so: preč. g. Jož. Pavletič, prec. g. Jan. Kolavčič, preč. g. Ant. Berlot in preč. g. Jož. Golob. V „AlojzijeviSrr" sprojolo se bo tudi letos kakih 15 novih gojencev. — Prošnjo za sprejern treba poslati „od- boru A 1 o j z i j e v i š č a" vsuj do 20. avgusta. Prožnji se mom priložiti: krstni list, spričevalo o cepljenju kozic fali pa zdravniško spričevaloi in zapečateno pri- poročilno pismo domačega dušnega pastirja. Učenci, ki hočejo biti sprejeti, nio- rajo biti iz goriške nadškofijo, biti le- pega obnašanja, irneti sposobnost za učenje in nagnenje za duhovski stan, biti sposobni vstopiti vsaj v III. razr. na c. kr. vadnici in biü stari vsaj 9 let, pa tudi ne smejo prekoračiti one ntaro.sti, ki bi zaradi vojaškega nabora otežila njih sprejem v malo semenišče. Na c. kr. pripravnici za učite- Ijišča v Pod^ori pri Gorici bode sklep šolskega leta 1901 2 dne 15. julija. Prihodnje šolsko leto pricne dne 16. septembra. V ta zavod se sprejema krepke in zdrave dečke, ki se žele posvetiti učitelj- ljskemu stanu, so dosegli 14.to leto svoje starosti in dovršili z dobrim vspehom ljudsko šolo in take, ki so obiskovali kak razred — srednjih šol. Čas pripravljanja za vstop na uči- teljišča traja pri vgodnib razmerah eno leto. Pridni, pa revni učenci dobe konec žolskega leta državno podporo. Podrobnosti glede vsprejema v ta zavod se pravočasno objavi. „Gorica" pred porotniki. — Pod tern naslovom je priobčila „Soča" celo vrsto člankov, ki naj bi predstavljali po- ročilo o porotni razpravi, ki se je vršila vsled tožbe A. Gabrščeka proti našemu odgovornemu uredniku ^aradi razžaljenja časti po tisku. Kdor je bil sam navzoč pri razpravi in je čital to poročilo, prepričal se je popolnoma o p o d 1 o s t i tega poročila in si ob jednem mislil: če si upa kak list na ta način p r e t v a r j a t i dejstva, ki so se vršila pred javnostjo, — da, pred s o d n i j o, kako pretvarja še le stvari. katerih ni mogoče kontrolirati! V omenjenih člankih se postavlja resnica na tako z loben način na glavo, da se mora človek res čuditi brezmejni nesramnosti pisca onih člankov. V ome- njenih člankih polagajo se namreč v usta predsednika sodnega dvora vpra- Šanja do prič, katerih ta nikdar stavil ni; istotako se polagajo pričam v usta o d g o v o r i, katerih nobeden na razpravi navzočih ni slišal, — z jedno besedo: nakupičenih je tarn toliko ne- resničnosti in toliko zavijanj, da se mora taka pisava gabiti vsakomur, ki ima v sebi še količkaj čuta za poštenje. Prepričani smo, da je narekovala vse to gola jeza in strast ter masčevanje. Tudi priznamo, da stroški, katere mora nositi lastnik ,.Soče" A. Gabršček vsled poraza pri tej pravdi, ki znašajo več tisuč krön, niso malenkost ter da je se precej ojstro ž njimi kaznovana baharija in dolg jezik Gabrščkov. Ako pa misli „Soča" da bode s takim nesramnim prelvarjanjern resnic in smešenjem prič, ki so morale pod prisego izpovedati resnico, naj je bila pa ta Gabrsčku ljuba ali ne ljuba, — pravimo: ako misli „Soča", da bode s tako pisarijo obudila pri postenih ljudeh sočustvoranje za svojega lastnika, potem sc jako moti! Kajti ako ni taka pisava č a s n i- karsko barabstvo, potem ne vemo kaka pisava naj bi se tako imenovala. Milodari za pogorelce. — Kakor smo poročali, je 14. maja uničil požar poslopja 14 posestnikom na Srpenici. Ti posestniki bili so zavarovani za prav neznatne svote; zategadel jih je ta ne- sreča hudo zadela in pahnila v veliko revščino. Z ozirom na to je dovolilo c. kr. namestništvo v Trstu, da se smejo pobirati milodari za te pogorelce po ce- lem Primorju. Izpred sodiäta. — Te dni je stjil pred okrožnim kot kazenskim sodiščem 26-letni Janez Bertoz iz Vermegliana. Vkradel je narnreč svojemu gospodarju Colobigu 75 krön. Nekemu Francetu Co- tiču vkiadel je mošnjicek, v katerem se je nahajalo 12 krön ter srebrno uro z vei'izico, vredno 2() krön. — Ker je bil Gertoz že poprej kaznovan zaradi tatvine, obsodilo ga je sodiiee na 2 letno jeco z večkratnimi posti z dostavkom, da se ga odda po prestani kazni v kako po- HJIno delavnico. Svilodl. — Do četrtka so prodali na tuk. trgu 54169 kilg. svilodov Cena jim je bila najnižja K 2—, najvisja pa K 306. Bralno «Iruštvo v ^rnioah pri- redi v prostorni veži g. župana L. Bolko veselico s sledečim vsporedom: 1. H. Volarič: „Ti osrečiti jo hoti"; 2. Pozdrav ; 3. Bendel: „Svoji k svojim ; 4. Deklamacija Krilsn : ,.Stara mati": 5. Volarič: „Zve- čer'-: 6. Šaloigra: Blaznica v prvem nad- stropju ; 7. Zajec : Crnogorac Črnogorski: 8. Šaljivo srečkanje; 9. ßartl: „Slovan na dan": 10. Pies v venčkih po 1 K. — K obilni vdeležbi vljudno vabi o d bor. Katoliško društvo slovensklh učitoljle na Priinorskcm je imelo dne 8. junija svo'e redno zborovanje v Gorir-i. Predsedoval je velečastitljivi gosp. župnik Ivan Kokošar, kateri je govoril poučne. značilne in ob enem prisrčne besede o pravem prijateljstvu ter kazal na najzvostejsega prijatelja, namreč na presveto sree Jezusovo. Predsednica je predavala o Kehru kot ravnatelju učiteljskih semenišč. Gospodična Mercinova je deklamo- vala Aškerčevo pesen ,.Mutec osojski". Gospodična Hrovatinova je pela Schubertovo ,.Vero v spornlad"'. Drustvenice so pele triglasni zbor ,.Ave maris stella". Sklenile so pristopiti k „Slovenski šolski Matici". Dne 16. julija pride iz Ljubljane velečastiti Oče Hugolin Sattrier, da bo vodil duhovne vaje do 20. julija zjutraj. M. H. \V. Glasba. — Glasbena vsf;bina I. zvezka II. teč. „Novih akordov" je ta: 1. Valček za klavir, zl. dr. Benj. Ipavec. Glasba je lepe salonske oblike. prikup- Ijivih motivov in vrle tehnike. 2. Vzdih, za en glas in klavir, zl. Oskar Dev. Efektna skladba v C-moll-u. 3. Baiada za gosli in klavir, zl. Josip Prochazka. Dovršena skladba glede izraza in eminentne teh- nike. 4. Ponočni stražar, za moški zbor, zl. Risto Savin. Gracijozna skladba, katera zahteva izurjenih peveev. 5. Duhovna pesem, za mešan zbor in orglje, zl. dr. Gojmir Krek. Prelepa, prozorna skladba v oziru pevskega sklada in mojsterskega spremljevanja na orgljah. V 17. taktu osupne deklamacija besedila s po pavzi pretrgano besedo ,.odpu-^/;" zadnji zlog na s^nkopi (glej Witt Sprachgesang). Bi le ne bilo bolje na zlog ,,pu>l pisati po- lovno glasko s sledečo četrtinko c in osminkama h-a.'f Enako v 19. taktu. 6. Terpsihora, polka francaise za klavir, zl. Julij Junek, solocelist na operi v Pragi. Z nagrado odlikovana skladba. ,.Nove akorde" najtopleje priporo- čati je dolžnost vsakega zavednega glas- benika, ki ne plava v morji starokopit- nosti. Dan ilo Fajgelj. Frau Wilhelm odvajajoči čaj od Frana Wilhelm, lokarnarja. c. in kr. dvornoga zalagatolja Y Xeunkireheu (Spodnje avstrijsko), se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po K 2'- avstr. volj. Kjer ni zalogo. pošilja se direktno poštni zavoj s 15 zavitki za K 24'— franko na vse avstrij. ogerske postne postaje. V znak pristnosti je od- tisnjen na vsakem zavitku grb trga Xeunkirchen (neun Kirchen). Wilhelm-ovo c. iu kr. priv. tekoče mazilo „Bassoriu" stane 1 komad K 2-—, poštna pošiljatev 15 kom. K 24' —. Wilhelm-ovo mazilo „Bassorin" je sredstvo. katerega uüinck se opira na znanstvena preiskovanja in dejanske izkulnje ter se izdeluje i z k 1 j u č 1 j i v o v lekarni Frana Wilhelm, c. in kr. dvornega zalagatelja v Xeunkirchen (Spodnje avstrijsko). .Mazilo deluje pomirovalno, bol blažeč in utešljivo pri bolezn» živcev. kakor tudi pri bolečinah mišic, udov in v kosteh. Zdravniki ga radi rabijo v takih slučajih. posebno. Oe nastopijo bolečine vsled kake naporne hoje ali zastarelih boleznij: zato se ga tudi po- služujejo z najboljšitn vspehom turisti. gozdarji, vrtnarji, telovadci in kolesarji. Ilvali se vsestransko to mazilo tudi kot varstveno sredstvo proti mrčes- nemu piku. V znak pristnosti je odtisnjen na vsakem zavitku grb trga Xeunkirchen (neun Kirchen). Dobiva se ga po vseh lekarnah. Kjer ni zaloge, se pa direktno dopoälje. Foslano.*) Neki prijatelj mi pošlje ,.Sočo" z dne 3. julija t. 1. št. 76. z opombo: čitaj novico — Renški kaplan — Rudež — štrajka. Prečitam pazljivo in vidim v tern spretno pero pisača, kteri nikakor ne prebiva v Renčah. Sramovati bi se nio- ral, ako ima še kaj razuma v „kapodo- ciji" da je zamogel toliko laži "napisati kolikor je stavkov. Resnici in javnosti na ljubo, hočem povedati kaj je res, in kaj ni res. Ni res, da hoče župni administrator gospodariti kakor turški paša, in da se ne zmeni za voljo in željo ljudstva. Res je, da gospodari kakor dušni pastir, in kakor zastopnik cerkvenega imetja veli- *) Za objave pod to rubriko je uredniätvo odgovorno le v toliko, kolikor določa zakon. kega posestva, prav dobro kakor mu je od njegovih poglavarjev izroeeno, res je tudi, da se briga vedno za voljo in željo ljuilstva, ki mu je tudi sedaj hvaležno. Ni res, da je odredil, da ne bo vee kr- stil v nedeljo in praznik: res je, da je ljudem v cerkvi naznanil, da sedaj ko je ostal s a m upravitelj velike faro, ne bode zamogel zmagovati tež- ke#a opravila iza kar sta bila pred dva duhovna potrebna\ naj sedaj opustijo krste ob nedeljah. Vsak človek ve da ima duhoven v nedeljo največ dela, samo renski modrijan v ..Sx'i" ni dosegel tega razuma. Ni res. da, ko se drugi potijo in trudijo ves teden — on poeiva v hladni senci, in ima 23 ._, ur prostega časa na dan. — Res je. da mora sedaj opravljati za dveh službo, in da ima celih 2 4- ur prostega časa na dan, katerega uporabi v svoje d o 1 ž n o s t i. Da se v senco vsede v čas', Kaj to briga Vas? Ni res, da v dan sv. Petra sta inicla biti dva krsta: res je, da dan sv. Petra sta bila dva krsta opravljena 1» rt'z prepi ra in s t r a j k a. Ni res. da tu stalo bolre pri krstu med tedriom ves dan, in tako da bi bili ob zaslužek ; Res je, da cerkveni o b r e d in k r st t; aje ved.io enako, naj si bo ta v ne- deljo ali v delavni dan. največ časa \L, ure, in 23 ur in \i.> ostane še botrom da se p o š t e n o oddahnejo. Ni res da se za nevšeenosti ljudstva ne zmeni: res je. da ljudstvu vedno gre na roko in ga zato farani spoštujejo; renski pi- sac skrbi pa za „Sočo" da ga maze. — Vsak po svoje. Ni res, da je prekomod, da bi ljudem poslužil, res je, da je pra- vieen v svoji službi, in vrži svoje dol- žnosti do ljudstva brez štrajka. Ni res, da je ljudstvo ogorčeno vslcd teh novotarij, ki niso nikjer ute- meljene. Res je pa, da je ljudstvo ogor- ceno vsled teg a, da ni kaplan dobil še pol svoje place, katera mu pripada; in ,.to so tiste solze1', ki našim liberalčkom in mokračem delajo rudeče oči in nos. Nevem, kako je za- mogel renški dopisnikar napisati prvi stavek v ..Sočo>k glaseč se : Odkar nas je zapustil blagi gospod župnik itd. — Prasam: ali se spominja renski dopisnik, kako je vlačil po vmazanih časnikih blagega gospod a, ko je bil pri nas? Torej, obrnite dopisnikar na se, tako- le: Odkar nam je blngi g župnik obrnil hrbet, nam nevreunim mazačeM in nam dal s tern grozno občutljivo in sramotno lekcijo, ne moremo drugače kakor vsacega duhovna ko pride k nam, blatiti, in po časnikih vlačiti, da si vsaj nekoliko po- tolažimo jezico, ki jo kuhamo lsai vsemi duhovni. Dopisnikar iz Renč v ,,Soči" je tudi mogoče iz tcga kluba; ako je tudi analfabet, nič ne de. Osle in učenjake na sredo! S to mašknro se ne gre prepirati, kor duhovnu bilo bi to le v nečast. V Rene ah, 7. julija 1902. Franc Rudež. administrator. Po zuierni eeni je na prodaj lep, \isec svetilnik (kloca) ki je posebno pripraven za male cerkve na deželi. — Več se izve pri našern upravništvu. „ftitraha posijilia" v Gorici, registrovana iadruga z omejeno zavezo, sprejema hranilne vioge, katcre o- brestuje po 41/« polumesečno; nevzdignene obresti pripisuje konec leta h glavnici. Rentni davek plačuje poso- jilnica sama. Daje posojila udom na osebni kredit po 6°/0 in ria vknjižbo po 5l[s. Sprejema člane z g 1 a v n i m i d e- leži po 200 Kin z opravilnimi deleži po 2 K. Otvurja članom tekoče raöune, katrre obrestuje po dogovoru. Za nala- ganje in vračanje so na razpolago po- lužriico c. kr. poštne hranilnice, lako da je mogoöe poslati denar brfz poStnih stroškov. Uradne ure so vsak delavnlk od8—12. ure zjutraj In ob pondeljklh in cetrtklh tudi popoludne od 2—4 v ulicl Vetturlni 9. Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos . . . K 190— do 210 — Sandomingo „ 270— ,, 290*— „ Java ...".„ 260- „ 280— ,. Portorico . . „ 270— ,, 290 — „ Ceylon.....860— „ 380 — Slakdor.....], S&bO „ 90 — Speh......„ 120- „ 150 — Petrolij v sodu . . „ 34— „ —• — „ zaboju . „ 1160 „ 12" — Maslo surovo . . . „ 150— „ 160 — ,, kuhano . . „ 200— „ 220 — Otrobi debele . . „ 10 60 „ 1220 drobne . . ,, 10'— „ It "20 Turšica nova . . . „ 1280 ,, 14-40 za hrano . „ 1240 „ 13"— I Oves......„ 17- „ 18 — M o k a ogerska: st. 0 K 33-— št. 1 K32 40 St. 2 K 32 — „ 3 „ 31-40, „ 4 „ 30.80, „ 5 „ 30"— št. 6 K 29-. Krojaška mojstra Čufer ril)Oror:i pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih. . briskih, dal- ^ matinskih in isterskih w i - noaradov. Dostavlja na doin i» razpošilja po žoloz- nici na vsi« krajo avslro-egerskt* inonarliijo v sodili oil f)(> litrov naprcj. Na zahtevo pošilja liuli uzorcc. Cene zmerne. Postrežba poitena. Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, prevzeniii vsa zidarska dela po naj- nižji ceni. — Naročona dela se lično izvršujejo. r Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častili duhoväöini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. })r. kavo:' Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valencia v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razp^šilja v zabojckih najmanje po 5 Kg. n- vse kraje. r ¦ r Največja trgovina krojnega blaga [ „Krojaška zadruga" L Oorica — Gosposka ulica štev. 7 — Gorica i Priporoča se v to stroko spadajoce kakovosti bla^a za bližajočo se " letno dobo, kakor: volne, perkal, satin, batist, zephir svile, svile za prati, k Voille de Lnnie, T^uuis, Oksford, pique lukujasti. Možka sukua po vsaki f ceui v veliki i/beri. Nadalje ima bogato zalogo preprog, pregrinjal, zaves, blaga za niolulje, platna, ChifToua, ruskega platua, Kneippovega platna, P hlačevine, volneuih odej, kovtrov, srajc, bombaževiu, žepuih rut itd. Gospode opozarja na izborno perilo, katero se razprodaja 15 % pod ceno, dokler je še zaloge. Pod perilo spada sledeče: bele srajee z barvanimi oprsnlkl, ovratniki, zapestnice, nogavice, srajee za hribolazee itd. i Vse po najnižjih in stalnih cenah! L Na željo se razpoäiljajo uzorci poštnine prosti. RnpH LEKARJA iJRMjEllU Piccoli - ja ^¦ttffl^H vLjubljani. ^^UlliiflH Dobiva sevlehamah a^* krepca malokrvne, nervozne in sliibofne osebt Edina zaloga na Kranjskem lekarna PICCOLI „pri Angelu" v Ljubljani, Dunajska cesta. Polliterska steklenica 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar GABRUEL PICGOLI v Ljubljani točno ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju. Dobiva se tudi v lekarnah v Gorici, Tolmlnu, Trstu. Istrl In Dalmaciii do 2*40 K stnklenlca. „Narodna Tiskarna" ima v zalogi vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade, na močnem papirju „Narodna Tiskarna" ima v zalogi in na prodaj knjige: „Ilijado",,,Tri igre" za slov. mladino in „Zgodovino tolininske sole" ------- ¦ I9RA-------- brošure, 8B diplome, trgovske račuiie, ® pisma in zavitke s firmo, ® cenike, ® valuta na karton in $ $ na papir $ $ „NARODNA TISKARNA" i= v Gorici, ulica Vetturini St. 9 = je preskrbljena z povsem noviiiii crkami, okraski in finiin papirjem, ter more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, © © © © Izdeluje vsa dela v najkrajšem času po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurence. posetutee razne ve- likosti in oblike z zavitki,©zaroLnice in poroeuice v ele- gantuib ter osmrtui- ce v raznih oblikab „Narodna Tiskarna" - tiska - — „GORICO" m # ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 kron, pol leta 4 K. četrt leta 2 K Pismena naročlla tiskovin se Izvrse z obratno pošto; vsa druga v najkrajšem o o o o 6a8u o o o o „Narodna Tiskarna" #,,PRIM. LIST" ki izhaja vsak eetrtek ter stane na leto 4 krone, pol leta 2 K, za manj premožne eelo leto 3 K Št. 55. V Gorici, v soboto dne 12. julija 1902. Letnik IV. Fzhaja vsak torck in Nolioto v ednu ob 11. mi pn'dpoldin» za rn<>sto er ob ;{. uri popoliin<• z:i ili'ži»lo. Ako padonala dneva praznik i/.ide dan prejob 6. zvečer. Staiio po pošti prejenian ali v Gorici na don» pošiljan cHoli'lno 8 K., pollotno 4 K. in čelrlletno 2 K. Prodaja si» v (jorin v tobakarnah Schwarz v Šolskih nlica.li in .1 e 1- lersiU v Nunskib ulicali po 8 via. GORICA (Veeemo izdanje.) rivdiiiütvo in upravni&tvo s<> nahajata v «Narodui tiskarni», ulica Vctturirii h. št. 9. liopisc j»> nasloviti na uredništvo, oplasf in naročnino pa na upravnižtvo «Gorier». Oglasi so računijo po petit- vrstah in sicer ako sf tiskajo 1-krat po 12 vin.. 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako sf vfčkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušio. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Državna celofa in -- narodna avtonomija. V Avstriji si s^ojita že dolgo na- sproti dve močni str^nki in sicer cen- tralistiČna nem^ka in avtono m i s t i č Ti a, t. j. sb'anka, obstoječa iz nenemških narodnosti, katere stremijo po narodni avtonomiji t. j. narodni samo- upravi. Do uspehov od strani avtonomistov, mej katerimi smo v p^vi vrsti Slovani in potem Italijani, dolgo ni moglo priti, ker so se nemški centralisti vedno uspešno upirali opravičenim zahtevam drugih na- rodnosti, v prvi vrsti Slovanov. Vendar pa se je v zadnjem času nekaj zgodilo; to pa ravno tam, kjer bi bili tega najmanj pričakovali, namreč v reäitvi avtonomij- skega vprašanja v južnem Tirolu. Ne homo preiskovali, da-li so imeli Italijani v južnem Tirolu opravičen uzrok zahtevati avtonomijo, ko je vendar znano, da se jim v narodnem pogledu nigudila najmanjša krivica, resnica je in ostane, da se je s tern korakom začela rušiti nerazdeljivost Tirolske. Da Italijani dosežejo vsaj del tega kar zahte- vajo, so si morali biti dokaj v svesti, kajti samo nekoliko poropotali in poob- struirali so v deželnem zboru in vlada je bila takoj pripravljena „za konečno rešitev tega kočljivega vprašanja". No, kakor najnoveja poročila go- vor6, je odsek za avtonomijo zdaj dovr- šil svojo nalogo in vspeh tega dela je, da deželni zbor pač ostane nerazdeljen, a da se poleg skupnega deželnega od- bora in skupnega šolskega sveta ustano- vita posebna oddelka za Nemce in Itali- jane, za posiednje namreč v Tridentu. Italijani so s svojim ropotom nekaj dosegli in to jim je za v prvo dovolj. Gotovo pa je, da bodo šli še dalje, ker njirn je za p o p o 1 n o a d m i n i s t r a- tivno ločitev južnega Tirola od nem- škega dela dežele in pa za samostojno italijansko upravo istega. Kaj pa pomeni to za pokrajino, katera je krajevno lo- čena od države s prebivalstvom jednake narodnosti lepo jednem mejnem kamenju, katerega so že neka- terikrat prevrgli izvestni i ta- li j a n s k i ž i v 1 j i, si je pač lahko mis- liti. Ni dvoma torej, da imajo merodajni avstrijslu krogi to pred očmi, ker jim je znano dovolj, da irredentistiška agitacija ne miruje ter da tudi po dovršeni lo- čitvi v sedanjem obsegu še vedno ne bo miru v deželi. Ali avstrijska vlada sme biti na to stran še v nekem drugem pogledu malce vznemirjena. Po rešitvi vprašanja na- rodne avtonomije v južnem Tirolu stopi takoj v ospredje jednako vprašanje za vse ostale dežele avstrijske z mešanim pre- bivalstvom, katero vprašanje utegne sto- piti s tolikim povdarkom na dan, da se mu vlada ne bo mogla več upirati. Tu se nam odpre cela panorama pokrajin, ki kričijo že dolgo po svoji narodni av- tonomiji, po delitvi deželnih zastopov in vseh javnih korporacij. Tu je v prvi vrsti Štajerska, v kateri so politične raz- mere postale take, da za stalno onemo- gočujejo skupno delo zastopnikov obeh narodnosti v deželnem zboru. Tudi vpra- šanje višjega deželnega sodišča v Gradcu je tako pereče, da kriči po rešitvi. Za avtonomno ločitev bi bile poleg Štajerske zrele tudi Koroška in Goriško- Gradiščanska in morebiti še kaka druga. Dovolitev avtonomije za južni Tirol nalaga torej vladi težko odgovornost za dalekosežne posledice v drugih kraljevinah in deželah države, — kajti jednokratno priznanje principa aarodne avtonomije v Tirolski je tolike nevarnosti kakor kamen, ki je sprožil silen plaz.... • Nevarnosti pravimo; ali pa tudi zares nevarnosti za državo v splošnem? ! Neki krogi so res mnenja, da bi splošna nacijonalna avtonomija v Avstriji pome- nila zrušitev državne celokupnosti na toliko kosov, kolikor bi nastalo po splošni avtonomiji samoupravljanih na- rodnih delov. Ali je popolnoma nasprotno. Kajti narodna avtonomija v južnem Tirolu je politični in v pogledu državne celokup- nosti vse kaj druzega kakor pa bi bila v deželah s slovansko večino prebival- stva. Dočim pomeni v očeh Italijanisimov avtonomija v Trentinu nič večin nič manj nego kasneje priklopljenjc južnega Tirola k Italiji, za kar govore očitno znane demonstraeije z mejniki na itali- janski meji južnega Tirola, — pa o takih pojavih ni in ne more biti govora v slovanskih pokrajinah države. N i k- dar se ni še slišalo, da bi bil jeden Slovan prekopienil dr- žavni mejnik ali se ga le dotaknil drugače, kakor da seje naslonil nanj. hoteč si o d p o č i t i na tru- dapolni hoji skozi svoje ž i v - lj enje — Za Slovaiie bi ne pomenila narodna avtonomija nič druzega nego resitev iz tujega jarma in ogromno pospešitev na- rodne samostojnosti in napredka. Za- radi tega si moramo Slovani naeijo- nalne avtonomije le želeti. Vzemimo le našo deželo. Pri nas silijo vse razmere na upravno delitev dežele v dva dela, v Goriško in Gradiščansko. 0 tem nas že dovolj poučujejo dogodki v deželnem zboru, kjer smo odvisni od italijanske večine celo pri dovolitvi jedne uboge podpore 50 K za bolnega slo- venskega dijaka, ki želi iskati lju- bega zdravja v gradežkem kopališču, da zamore potem nadaljevati svoje študije ; tu, kjer smo odvisni celo v vprašanjih golega člove koljjibja, ki bi ne smelo poznati razloeka ne med Eskimom ne Hotentotom, od slepe strasti italijanskih kljubovalcev; tu, kjer ti ljudje nagajivo posegajo v vsa naša življenjska vprašanja iz jedinega namena, nas gmotno in na- rodno oškodovati, — tu pri nas bi bila umestna narodna avtonomija. Za državo pa bi morala biti celo velike koristi splošna nacijonalna avto- nomija. Kajti ako se tem potom okrepijo s 1 o v a n s k i narodi drzave, postanejo moeni tudi najzvestejši državni faktorji kateri bi bili krepki dovolj omejevati celo pretiranosti državi nevarnih drugorodnih faktorjev. Ako je vlada torej dovolila avto- nomijo za južni del Tirolske, kjer bi jej morala previdnost in državljanski interes narekati baš nasprotno, koliko vecja dolžnost jej je potemtakem, dovoliti av- tonomijo za slovanske pokrajine, kjer je v tem pogledu lahko brez vse skrbi Ali naj se vlada upira temu sredstvu samoohrane in samoobrambe? Ne smela bi se! Po rešeni avtonomiji Trentina pa se bode tudi težko zamogla. Kajti že dane3 so na podlagi južnemu Tirolu danih svoboščin vsi drugi narodi opra- vičeni zahtevati jednake pravice in jih bodo tudi zahtevali. Kdo ve, morda pa govore pri vsej tej stvari vendarle neki dobrohotni v i s j i o z i r i. ki so zamogli z avtouo- jnijo južnega Tirola dati tlačenim naro- dom države v roke orožje. s katerim naj si pribore svoje naravne pravice tem načinom, ker si jih drugače ne morejo ? Glede južnega Tirola smo citaii nekje da ga je že Bismarck določil Italijanom kot kompenzaeijsko darilo za — Trst. Ali bi ne bilo popolnoma naravno in odpustljivo. ako bi pa neki drugi še važniši faktor nego je bil za Avstrijo Prus Bismarck, omogočil Slovanom. da tudi oni dobijo svoje darilo?... D o p i s i. Iz Bovca. — Kakor smo čitali v programu sedanjega deželnozborskega zasedanja, namerava deželni 'zbor uve- ljaviti postavo glede pogozdovanja, ka- kor je uvedena že n. pr. na Krasu, tudi za tolminski pol. okraj. Ta namera sama na sebi je jako dobra in koristna, a pri tem imamo svoje pomisleke. Nemogoče je staviti v isto vrsto n. pr. Kras in (zlasti gorenjo) soško dolino. V gorenji soški dolini je jedini vir dohodkov živinoreja, oziroma izključno ovčja in kozja reja, katera se pa že več časa bolj in bolj omejuje in L1STEK. Sobotno pisnio. (Piše Homuuculus.) Čemu pa se huduješ, Naklepo črne kuješ? Saj vse Ti ne pomaga niö, Ti — buzakljunski tiö! To pesmico sem zložil, g. urednik, da bi jo peli lantje okoli Kobarida in Livka, ter poveličevali ž njo nekoga, ki je v teh dveh krajih v posebno dobrem spominu, — morda se bode kedaj raz- legala še celo do Bovca. ... mož je vre- den, da se ga opeva. Ker pa imajo glas- beniki goriškega konservatorija smolo, tako da jeden mma časa, ker mora ku- hati — ričet, drugi se še vedno pripravlja na „izpit z odlikoil, ker se je ,.Soča" pred nekaj časa o njem debelo zlagala — hočem reči: pobahala, da je napra- vil na konservatoriju na Dunaju izpit z odliko — comm' el faut —, tretji pa je „telegrafično odpovedal", ker se je premislil, deš, da je bolje biti ubogi operni dirigent v Ljubljani nego pa „gla- beni profesor" v Gorici. . .. sem se pa tudi jaz premislil in dal tej pesmici (ka- tere ostale kitice še hranim) priprost narodni napev one znane, ki slöv • Pa kaj bi se jokala V Saj boš doina ostala, ,. Da je namreč resnica, kar pravi motto mojemu današnjemu pismu, doka- zujejo vse zadnje „Soče" zaporedoina in pa logičen odgovor nanje — le čitajte jih g. urednik ! V notranjem „podlistku" od 5. t. m. v št. 77, čegar pisalec mora imeti že tako vse v neredu v „gorenjem nadstropju", kakor bi bil doživel že 77 letnikov knjige svojega življenja, — pa Vam pade v oči zlasti jedna točka, nam- ; reč tista, ki govori o kuhinjski soli, na katere durih je neki videl zapisano 1 „Lasziate ogni speranza, voi ch' entrate !>l ; kakor stoji zapisano nad uhodom Dan- tejeveg.i pekla. Meni, ki sem tudi že vi- [ del in vonjal to kuhinjo, se sicer čudno ' zdi, kako je mogel kdo videti gori omenjeni „peklenski" napis, ker j a z ga nisem videl; — ali hitro sem si razre- šil to uganjko. Tam stoje namreč nekje i zapisane te-le besede: „Tukaj se s p r o t i placa"'. Aha, sem si mislil, to 1 je tisti vražji „Mene tekel...", ki se je pred očmi nekoga spremenil v ominozni 1 ,.Lasziate ogni speranza. . . .'' ki je po- temtakem zares „peklenski" napis 1 za izvestne ljudi v „naprcdnjaških" kro- 1 gih, ki sicer ljubijo dobro kosilo in k v a r t i n 0 k e, o kuterih pa veljajo be- . sedc: JcU in pil bi vsak liudiö, Plačal pa nikoli niö!... in kateri bi rajši ne znali ne „pisat ne brat" nego pa da bi brali v jediln'^ah in pivnicah take napiso kakor je ome- njeni v kuhinjski Soli. „Pisat in brat'' pa baje tudi ne znajo gori ški slovenski porot- n i k i. Za to gorostasnost sem izvedel namreč še le te dni, kmalu potems ko se je imela vršiti pred gorisko poroto zanimiva razprava dr. Tume proti dr. Rojicu radi razžaljenja časti potom — užitnine. Zastopnik dr. Rojica je pred razpravo baje predlagal dr. Tumi, naj bi se sestavila izključno slovenska porotna klop. Dr. Tuma pa je — seveda „baje" — odgovoril: „Ba! čemu-li? Jaz ne pustim, da bi o meni sodili t a k i ljudje, ki ne znajo ne pisat ne brat!*' — No, dosedaj je bilo sicer znano, da morajo vsi porotniki znati „pisat in brat'', drugaee ne smejo sedeti na tem častnem sedežu. Po izreku dr. Tume pa slovenski porotniki, ki so bili izžrebani na zadnjih razpravah, niso znali „ne pisat ne brat'' in bi bila vsled tega prestopka ona oblast, ki jih je iz- žrebala — seveda v prvi vrsti pred- s e d n i k okrožnega sodišča, ki vodi se- stavo imenika porotnikov — zaslužila disciplinarne preiskave ali najmanj kako interpelacije v deželnem zboru. Zdaj mi je tudi jasno, zakaj so — kakor pravijo — slovenski porotniki zadnjic ko je „stala" pred njimi „Gorica", tako debelo gledali računske knjige „Goriške ljudske posojilnice" kakor bik v nova vrata ter niso mogli zaslediti tiste „cifre", ki izka- zuje Gabrsčekovo „absolutno nedoiž- nost1'.... Taki porotniki naj le gredo sodit kake ,,kavce'4. nikdar pa vrlih napred- njakov ! Potemtakem je tudi popolnoma utemeljena „Sočina" ogorčenost, da ni- raamo še vedno čisto slovenske porotne klopi in da so tega krivi jedino le — „kavei", ki odklanjajo porotnike ä la J a k i 1 Andrej, S a v 1 i Peter, Koci- j a n č i 0 Andrej itd. itd., kateri jedini bi bili zmožni soditi o Tumi in Gabrščku tako, kakor je v njiju očeh pravično in ki znajo tako ,.brat in pisat"', ka- kor je njima prav. Potem mi je pa tudi jasno, zakaj je Gabrščkov zastopnik ulo- žil pritožbo ničnosti proti razsodbi v zadevi ,,Goriceil — ti vražji ,,pisanja in branja" nezmožni porotniki so vsega krivi! Imeniten matematik, a se imenit- nejši rodoljub pa je ta Drejc! To je po- kazal s svojimi ,,Knjižicami za mladino" katere je prodal „Šolskemu Domir' in tudi — slovenski mestni šoli. Te knji- žice, kakor se sam Homunculus sporninja, so bile nove po 20 kr. iztis; ko pa so postale preležane t. j. „Schundware", pa so „poskočile'1 na 2 5 kr. iztis in to je bilo has tedaj, ko jih je Drejc prodajal „Šulskemu Domu". Tako „manipulirati" zna le izvrsten trgovec in še izvrstniäi rodoljub, karje brez dvoma „on". ovira. Z nameravanim strogini pogozdo- vanjem pa bi se moralo nekako zabra- niti pašo na zeraljiščih določenih v po- gozdovanje in ta zemijišču bi hila v ve- čini občin jako obsežna. Z zabranitvijo paäe bi sa prizadetim občinarjem, lahko rečemo, do cela onemogočila ovčja in ko7ja reja ter se jim s tern odvzel jedini vir dohodkov. Ako bi pa prišlo do tega, niora vsakdo ki pozna tukajšnje žalostne raz- mere na lastne oči, uvideti; da ne pre- ostaje že itak bornemu prebivalstvu drugega kakor da se izseli ali pa da vzame v roke berasko palico. To okolnost pa mora uvaževati tnerodajni zastop. Ali kakor so zdi, hoče poljedelsko ministcrstvo po svojih podrejenih orga- i.ih, se predno je zakon od deželnega zbora uveljavljen, tudi v polit. okraju tolmir.skem silo m a pogozditi nekatera obeinska zemljišea in — to se ume — v določenih zemlji^t-ih tudi zabranili pašo, na katero je prizadeto prebival- stvo nujno navezano ako so hoče ohra- niti. — Mej drugim je namreč visoka vlada v zadnjem casu ponovno naložila žu- panstvu v Soči, da naj ono lepi dol ob- ein^kega svela, ki je služil do zdaj je- dino v ovčjo in kozjo pašo, pogozdi. Seveda županstvo je pripravljeno izvršiti navedeni ukaz, ali to le pod pogojem, da se preskrbi ubogemu ljudstvu kak drugi vir dohodkov, od katerega bo moglc živeti, kajti županstvo rnora vedno in v prvi vrsti zastopati le koristi svojih ob Cinarjcv. Ker pa vlada noče uva- ževati tega pogoja, je razpustila že pred 2 letoma občinsko starešinstvo in je zdaj sklenila razpustiti je v drugič. Zalegadel se je obrnilo „katol. pol. društvo v Bovcu" za bovški okraj s prošnjo na deželni zbor, naj bi isti po- sredoval pri osrednji vladi, da reši to zadevo v korist ljudstva. Deželni zbor goriski. Po prečitanju In overovljenju za- pisnika prejšnje soje je v sinočnji de- želnozborski seji, piedno je prešla zbor- nica k dnevnemu redu, deželni glavar naznanil da je došlo deželnemu odboru obvestilo in sicer od strani notranjega ininisterstva, da je isto dogovorno s finančnim in jusličnim ministerstvom, pripravljeno predložili v Najvišjo sank- cijo pravila za deželni hipotečni zavod samo da se v islih popravijo nekateri slilistični nedostatki. Potern je zadobil besedo poslanec Strekelj, da utemeljuje svoj predlog zadevajoč uravnavo Vipave od kranjske meje pa do njenega izliva v Sočo. Stre- kelj je rekel, da teče Vipava enkrat na lovo, enkrat na desno, da na jednem kraju V „obrambenem članku" at. 78 „Soče" torej po vsej pravici bere levite možem, ki so si drznili trditi, da belo ničrnoin je njih pričanje nekako pokazalo, da je Gabršeek ludi v narodnih rečeh le Spe- kulant. Na kogar ta obramba ne upliva kakor opij, lemu ni več pomagati. Potem pa reci kdo, da „SoOa" ni polna „brid- kih resnic"! Oh da, same bridke resnice ! Ako si še tako opsovan, akojetvoje ime äe tako izpostavljeno javnemu zaniče- vanju, zasmehu in ogorčenju, — vedi, da je bila to le bridka rosnica in „zaslu- žena kazen", proti kateri ni dopuš- eenega niti toliko ugovora, kakor proti — goriški poroti. Vse to je bilo „zdravo mazilo za dušo in srce". Več takih „bridkih resnic" izgovor- jenih na „forumu" v Gosposki ulici, či- tarn v zadnji „Soči". Tri zaporedoma gredo na naslov poslanca Štreklja. — „Soča" mu daje dobrohotne moraine pljusku s tern, da pokriva njegove bla- inažice v deželnem zkoru s figovirn pe- resom uinetno narejenega priznanja; ako se ne srainuje, ni mož, ako se pa sra- muje take hvale, se bode poboljžal. Ro- menski cestni odbor, brezobrestna poso- jila in pa — „kobariški žrebci" so za- bloveli z mandatom poslanca Štreklja , pusli zemljo, na drugom pa jo vzame; da se torej tisto zomljo, katero je Vi- pava pustila, pridobi, a [so jej zabrani jemati jo na drugem kraju, je treba reko Vipavo — regulirati. S tern misli da je dovolj ulemeljil svoj prodlog, naj visoka zbornica skleno: narooa se tehniskemu oddelku dezelnega odbora, da izdela po- trebne načrte ter napravi dotičen tro- škovnik in oboje prodloži deželneinu zboru že v prihodnjem zasodanju. V formalnem oziru predlaga, da se ta prod- log odstopi financnemu odseku, kar se zgodi. Na to utemeljuje isti poslanec Štrekelj svoj predlog, da se sprejme ce- sta ki pelje od Rebka eez Rihemberk in Komen do „Božjega polja" pri Proseku z oddelkom ceste, ki pelje od Sempo- laja do Nabrežine, v državno upravo. On pravi namreč, da t>i polemta- kem davkiiplacpvalci cestnih okrajev Aj- dovščina, Komen in Sežana, ki so vsled trine uši osiromašili, plačevali nuinj cest- nih doklad. Dr. Tuma p o d p i r a ta predlog isto- tako ga podpira poslanec Berbuč in pravi : če že ni hotela vlada na prošnjo dotičnih činileljev sprejeti v državno upravo cesto, ki pelje iz Gorice čoz St. Peter-Prvačino-Dornberg do Sela, potem pa uaj sprejme v državno upravo vsaj to, katero priporoča Štrekelj. Deželni zbor je rešil to zadevo nujnim polom ter sprejel resolucijo Strekljevo. Za posl. Štrekljem je prisel na vr- sto posianec J a k o n č i č, ki je uterne- ljeval predlog za napravo načrta zakona o spremembi obč. reda in obč. vol. reda. V svoji motivaciji pravi poslanee Jakončič, da sta naš obč. red in obč. vol. red, ki sta se sestavila 1. 1862, za- starela ter da ne odgovarjata več seda- njim zahtevam. Zato pa da ju je treba premeniti, kar naj bi se naročilo dežel- nemu odboru. V formalnem oziru pred- log izroči pravnemu odseku, kar se jo tudi zgodilo. V irnenu dež. odbora prebere posl. in odbornik dr. Verzegnassi poro- čilo zadevajoče zsjradbe dež. norišnice ter predlaga tako-le : Deželni zbor blagovoli skleniti: 1. Naroča se dež. odboru, da izvede zgradbo deželne norišnice, s potroškom k večjemu 950000 krön, na prostoru ob- sežnem 15 hektarjev in 14 ar. ki ga je on vže ukupil v *o svrho, za 350 norcev, na najpriprostejši in najekonomičnejši način ter po sistemu raztresenih pa- viljonov se združeno poljedelsko kolonijo. 2. Podrobni načrti naj se izdelajo po tehničnih veščakih pod vodstvom in se sodelovanjem deželnega stavbinskega urada ter s pomocjo poljedelskih stro- kovnjakov (agronomov) v smislu na- čelnega načrta, ki ga je izdelala komisija posebno jeden „kobariških žrebcev", ki delaže čez deset let zgago, in ki je že davno zrel za — mrharja, je inspiriral Štreklja za vele\ažno interpe- lacijo — dal Bog, da bi kaj pomagalo, potem bo v „slaji" vsaj red. Četrta „bridka resnica" je naslov- Ijena na „Obrambeno društvo", ker se je isto drznilo ustanoviti obrt za poprav- kovanje „bridkih resnie" v „Soči" in „Narodu", kar ni dovoljeno. Peta „bridka" je „Iz Štorji" na Krasu, odkoder si je drznil nekdo „zaletetP se v tiste tujce, ki hodijo „na deželo" zasrnehovat ver- ske ideale naroda, ko je vendar doka- zano, da so taki ideali popolnoma nepo- trebni, — potrebni pa so le tisti, katere priporoča „Soča" in njeni rudečkarski tovariš „Rudeči Prapor" — a propos : „Prapor"! Tu jo imate Šesto „bridko" in ta je še najbridkejša! üa je Vaä list g. urednik, dober tovariš „Rudečega Pra- porja", tega bi pač nr Oil verjel. Dose- daj sem vedno ime' ' prepričanje, da se nahaja „S o č a" o jjemu z rudeč- karji, ker je vedno A lorokovala raj so- cijalne demokracije, — zdaj pa vidim, äv. „sta se našla" „Gorica" in „Rudeči Pra- por". Zasledoval sem sicer v Vaši no- sestavljena za zgradbo dež. norišnice. Pri tern se je držati predlaganih sprememb, obseženih v poročilu deželnega inženirja z dne 8. julija 1902 st. 8 oziraje se na potrebo, da se pripusti prostor za mo- robitni razvoj norišničnega stavbarstva kakor tudi za eventualno razširjenje za- voda. Vsi ti izdelki naj se predlože Dr. Josipu Krajatsch-u, ravnatelju norišnice v Kierling-Gugging - za blngohotno mnenje ter po njegovi odobritvi oziroma potem ko so se ugladila morebitna raz- lična mnenja, naj se zgradi norišnica po teh podrobnih načrtih. 3. Pooblašča se deželni odbor naj zajme potem ko so se dovršili vsi potrebni predhodni ukrepi, javno deželno posojilo v delnih obveznicah po najvec 4% v najvecjem nominalnem znesku 1,000.000 krön pod najugodnojšimi pogoji in v dobi, ki se mu bo zdela najbol/, primerna; te delne obveznice naj bodo za imetnika probte vsakega davka in se imajo raz- dolžili v 60 letnihžrebanjih, kojih dohod- ki se imajo uporabiti izključno v pokritje gradbenih in pohištvenih troškov deželne norišnice. Deželni odbor naj tudi ukrene po- treLno, da se obveznicam tega po^ojila prizna zakonodajnim potom privilegij ko- ristne naložitve pupilarnih glavnic in da pridobi vse olajšave in izjeme, do katerih imajo pravico posojila za dobrodelne in obcekoristne namene. 4. Deželni odbor se nadalje po- oblašča, da eventualno zajme navedeno posojilo v znesku 1,000.000 kron pri dež. hipotečnem zavodu ki se ima ustanoviti, po določilu pravilnika potrjenega od dež. zbora in brez prispevka k upravnim troškom kakor določeno v §. 25 točka 2 omenjega opravilnika. 5. Pooblašča se dož. odbor, da po- krije troške za gradbo norišnice dokler se ne izdajo obveznice navedene pod točko 4. se zajetjem denarja do najvisjega zneska 1,000.000 Kpri kakem kreditnem zavodu na tekoči račun. 6. Slednjič se naroča tudi dežel- nemu odboru da izdela po tehničnih in zdravniških zvedencih načelni načrt in podrobne tehnično-finančne načrte za zgradbo dež. bolnišnice, katere naj pred- loži v sklepanje dež. zboru. Pri tej točki se je unela daljša de- bata, v katero so posegli in sicer naj- prvi kakor ne more biti drugače, dr. Tuma, za njim dr. L u z z a 11 o, dr. Verzegnassi in dr. Gregorčič. O tej debati spregovorimo prihod- njič kaj več; za danes omenjamo le, da so se točke predloga glede zidanja dež. norišnlce nespremenjene vsprejele. Za prvo točko glaso^ali so samo Italijani. Tu je zaključil deželni glavar sejo ker je bilo že pozno ter naznanil, da tici: „T u 11 i fr*utti — barabstvo" pod drobnogledom podobnost „Gorice" z „Rudečim Praporjem", a najti je le nisem mogel, kar je tudi prav, kajti „Soča" sama priznava, da „komur ugaja take vrste pisarenje" kakor so „Tulti frutti" v „Soči", „Slov. Narodu" in zdaj še v „Rudečem Praporju", „temu je v;e- leti dober tek" in jaz bi še dostavil: „Seidlitzpulver'. Toda ono, kar je pisal „Rudeči Prapor" proti naprednjakom v Ljubljani, je z 1 a ga n o, kar pa so pisali „Tutti frutti" v „Soči", je pa „g o 1 a istina", ki je provzrocila tolik strah med „prizadetimi grešniki" kakoršen je nemogoč med — neprizadetimi na- prednjaki, v katere vrstah je „vse čisto". Pri tej šesti „bridki resnici" scrn se ne- hote domisiil onega juda, ki se nad kristjanom ni mogel drugače ztnaščevati nego da mu je rekel „Saujud" ter dejal, da ima tudi (namreč kristjan) — kriv nos. . . . Predno zaključim, naj še izrečem svoje začudenje nadsilno kratkim poro- čilotn v „Soči" o veseliei „Pevskega in glasbenega društva" ,,pri Jelenu", kosem bil prej vedno navajen te vrste poročila čitati jako razsežna. No, oatalo gradivo v „Soči1 pač kaže, da je pomanjkanje bode prihodnja seja v četrtek. Ob jodnern pa je opomnil, da bode imel deželni zbor seje tudi v petek in soboto ter bode skusil do lega časa dokončali svoje delo. Politični pregled. Notranja politika. V naži državni notranji politiki se je zopet začelo nekaj gibati. Nasprotjo, ki je nastalo med ministerskima pred- sednikoma obeh državnih polovic zaradi nagodbe ki so mora v najkrajšem času obnoviti med Avstrijo in Ogersko, zdi se da se je nekoliko ublažilo. Te dni se je namreč mudil na Dunaju ogerski rnini- sterski predsednik Szell in se je zopet pogajal z našim ministerskim predsodni- kom dr. Koerberjem in zdi se da ta po- gajanja niso ostala brozuspesna. Listi poročajo da hi bile največje težave pre- magane in da se imajo poravnati'se neke majhne diference, tako du bi se zastop- niki obojih vlaü sešli že 23. t. m. ter priceli z izdelovanjem podrobnih določil gori omenjene nagodbe. Ako bi bila vsa ta ppročila resnična, pot(;m je gotovo da se naš državni zbor skliče že koj v za- čelku druge polovice meseca septembra. Tržaški deželni zbor. V tržaškem deželnem zboru so sta- vili dr. Gregorin in tovariši interpelacijo do vlade, v kateri prašajo, v kakem stanju da se nahaja zadeva ustanovitve slov. ljudske sole v Trslu. Vladni za- stopnik, namestnišlveni svotovalec Jettmar rekel je, da odgovori na to interpelacijo v jedni prihodnih sej. V deželni odbor Isterski je izvoljen za skupino kmečkih občin g. dr. Dinko Trinajstič, odvetnik v Pazinu, za odbornika, za njegovega na- mestnika je pa izvoljen g. dr. Matko La- gin j a odvetnik v Pulju. Ostali odborniki so Chersich, Tomasi in Cleva. Dalmatinski deželnl zbor. V dalmatinskem deželnem zboru predlagal je dne 8. t. m. posl. T r u m b i č, da sestavi dalmatinski deželni zbor po- sebno adreso kot odgovor na ces. patent, s katerim se je sklical ta deželni zbor. Za ta predlog so glasovali Hrvatje in Srbi, ugovarjal mu je Italijan S a I v i. Poslanec P r o d an je utemeljeval svoj predlog da se stara slovenščina uvede kot učni predmet na učiteljiščih in ljud- skih šolah; tudi za ta predlog so glasovali Hrvatje in Srbi in je bil torej z veliko večino sprejet. Italljanski kralj v Rusljl. V nedeljo popoludne ob 3. uri dospe preko Nemčije italijanski kralj Viktor Emanuel III. v Peterhof na Ruskem. Za ta dohod se delajo v Rusiji velike pri- prave in kraljev sprejem bode čez vse sijajen. Na nemško-ruski meji ga bode vsprejel v imenu carja knez Dolgoruki. V nedeljo večer bode svečanosten obed na cast kralju na ruskem carskem dvoru; v pondeljek bode pa velik obed na ita- lijanskem poslaništvu, katerega se udeleže razni ruski in italijanski dostojanstveniki. V zimski palači vsprejme kralj deputacije italijanske kolonije na Ruskem, ki mu izroče posebne adrese udanosti. Veliki župan ruske stolice Petrograda ponudi kralju ob sprejemu po stari ruski na- vadi na zlato-srebrnem krožniku kruha prostora in — suša. Poslednji se bode odpomoglo, saj stoji na nekem kraju: „In ta zavest odpira mošnice". . . . „Mošnice odpirati" bo treba baje v precejšnji meri — kajti tisti „itd. itd. itd." postajajo čedalje bolj glasni in nadležni in „Narodni sklad", ki tudi nekam tako „modro molči", jim ne bode mogel sproti „odgovarjati'1. Zato je bil te dni nekdo mnenja, da „Soča" zaradi tega napada frančiškane na Sv. Gori, ker delajo kon- kurenco nekomu, ki utegne tudi nasto- piti pot bere in trkati „na mošnice", ka- kqr je svoj čas, ko je tekla pravda proti nekemu profesorju — oj pravda iz- gubljena! V skrajnem se utegne pu- ßluziti tudi svojega „papirnatega re- volve rj a" uprav proti onim, od kate- rih zdaj še za trdno pričakuje, da se jim odpro mošnico. Ako bi se ti namreö branili, nastavi jim „revolver" na prsa in zavpije: „Denar ali — casts Kajti mnogo vem o Vas in vse pride na dan, vse pokažem „v pravi luči". Kdor se bode zbal, odpre mošnico, kdor pa ne, temu bodo zagrmele nauäesa one grozne besede: „Lasciate ogni speranza voi ch'..." Da, da. g. urednik, smo v deželi velikih neverjetnostil t , in soli. V pondeljek zvečer priredi se na cast kralju v Petrogradu velikanski mi- rozov z bakljado, katerega so udeleži nad 1OOO godcev. Potom bode večerja pri ruskem carju v najožjem družinskern krogu obeh vladarjev. Drugi dan v torek dopoludne pa se bode vrsila velika vo- jaSka parada pri Carskojem Sclu, katere se udeleži 40.000 vojakov. V torek po- poludne se pa najbrže popeljeta vladarja v Kronstadt, da si ogledata tam italijansko križarko „Carlo Alberto", ki je te dni priplula tija. Rusko časopisje pozdravlja jako simpatično dohod italijanskega kralja na Rusko ter mu pripisuje posebno z ozirom na jako tesne zveze med Francijo in Italijo, katere prve zaveznica je Kusija, važen političen pomen. Domače in razne novice. Veselica „Šolskega Doma". — Opozarjamo svoje p. n. Öitatelje na vesolico v „Solskem Domu", ki se vrši danes zveöer ob 6. uri na dvorišču „oolskega doma" s pro- gramom, kakor ga priobcujemo na drugem mestu; to storimo pa zaradi tega, ker se posebnih vabil ne razposilja. Iinenovanja in odlikovanja. — Dosedanji gozdni svetnik Rudolf Th o m a v Gmundenu imenovan je višjim fjozd- nim svetnikom in ravnateljem gozdne direkcije v Gorici. Prejšnji ravnatelj tega zavoda dvorni svetnik Miha Stain i- ger dobil je povodom umirovljenja korn- turni križec Franc Jožesovega reda. — gozdni svetnik Al. G o b a n z v Gorici je dobil vitežki križec Franc Jožefovega reda. Zrclostni izpit na tukajšnji c. kr. giinnnziji. — V torek so se dovršili zrelostni izpiti na tuk. c. kr. drž. gimnaziji. Napravili so izpit in sicer z odliko: Avgust De Fiori iz Gorice, Ivan vit. Degrazia iz Gradca in Viljem pi. E n ge r t h iz Maribora. Z dobrim vspehorn so napravili zre- lostni izpit in sicer: Pavel Augscheller iz Gorico, Jože B o s c h i n iz Brume, Hugon C h i u r 1 o iz Gorice, Benedikt Driuss iz Kormina, Janez Favetti iz Skrilj, Rudigier pi. Franzoni iz Medeje, Anton Grusovin iz Gorice, Oton Knittl iz Beljaka, Anton Medveš iz Livka, Peter Medvešček iz Gorice, Valentin Pascoli iz Muscoli, Karol P i r j e v e c iz Gorice, Franc P a v š i č iz Gorice, Jožef Rojec iz Sovodenj, Evgen Sim zig iz Gorice, Valter Venier iz Ajela. 6 od njih ni prestalo izpitu iz jednega predmeta in dovolil se jim je ponavljalni izpit po počitnicah. K notici o zrelostnih i/piiih na ženskeni učiteljišeu v (»oriel imamo še dostaviti, da je ta teden delalo maturo 19 vnanjih gospodičen, med katcrimi so bile 4 Slovenke. Dobro so napravile ma- turo s slovenskiffi in nemškim učnim je- zikom Slovenke Gomilšek, U derm an in Zarli. Ena Slovenka bode iz enega predmeta delala preskušnjo po počitnicah. Zji „Šolski Dom" prejelo uprav- ništvo „Gorice": bl.g Čigon Jožef, cerkov. stolne cerkve v Gorici 1 K; č. g. Žni- daršič Andrej, vikar v Gradnern 5 K. Predsedništvuso plačali : Ferdinand Garli, uradni sluga 2 K; Josip Ivaneic na račun ustanovnine 106 K; po poštni položnici: dr. Martin Keršovani, zdrav- nik v Gorici 20 K; Josip Novak, župnik v Povirju 10 K. Srčna hvala! Veselica, katero priredi učeča se mladina na dvorišču „Šolskega Doma", vršila se bode danes popoludneob ({. uri in ne ob 5, kakor smo zadnjič poročali. Spored je sledeči: 1. Fr. Gerbič: „Ž e - lje Sloven ca na ptujem", eno- glasno; 2. S. Gregorčič: „Veseli pa- stir", deklamacija; 3. I. Deschermeier; „Z v o n če k", enoglasno; 4. S. Gregor- čič : „Rabeljskojezer o", deklama- cija; 5. Aškerc: „Iškarjot", deklama- ci.ja; 6. J. K.: „Večerna pesem", štiriglasno ; 7. Praprotnik: Deklamacija „0 t r o k in rožice", dvogovor; 8. Igra : „Odpustljiva z v ij ača", burka v enem dejanju; osebe : gospa Podgor- nik, Milka, Ljubica, Dragica, njene hčerke; teta Jetka; 9. S. Gregorčič : „N a š n a- rodni dom", deklamacija; 10. Dav. Jenko : „Na ptujih tleh", dvoglasno. — Vstopnina 30 h, za učence in učenke „Šol. Doma" 10 h, sedeži 20 h. - P r i ugodnem vremenu ponovi se veselicajutri v nedeljo ob 6. urizveeer. Vodstvo, Letno poročllo <> ljiidski soli v „ŠolBkem Doniu". — Ljudska sola v „Šolskern Dornu" je štela v minolem äol- skem letu 7 razredov: I. in II. meSani, III. deški in dekližki in IV. V. VI. de- kliški. V začetku šolskega leta se je vpisalo v I. meäani razred 38 dečkov 44 deklic „ II. „ „ 36 „ 42 „ „ III. deški „ 58 „ — „ „IV. dekliški „ — „ 57 „ „IV. „ „ _=___^__38___„_ Skupaj 132dečkov223 deklic Med šolskim letom, večinoma v I. četrtletju, je vstopilo še 30 dečkov in 28 deklic; skupno število vseh vpisanih otrok je torej Jij2 dečkov in 290 deklic; skupaj 458 šolskih otrok. Med šolskim letom je vsled preselitve stariäev oziroma vsled doseženega 14. leta starosti izstopilo 14 dečkov in 14 deklic, skupaj 28 šolskih otrok. Koncem šolskega leta je bilo torej v soli 148 dečkov, 282 deklic, skupaj 430 šolskih otrok. Pri sklepni klasilikaciji je bilo z odliko sposobnih za višji razred 97 ali 2255 odsto, sposobnih 240 ali 5582 odsto, nesposobnih 71 ali 1632 odsto; neizprašanih je 22 ali 511 odsto; vgoden vspeh ima 337 ali 7838 odsto; Solskih otrok, nevgoden vspeh pa 93 ali 21 62 odsto. Napredek je jako oviral slab obisk. posebno v nižjih razredih. Povprečno šle- vilo šclskih zamud (računano po formuli 100 krat stov. zarimji'iiili Äol^kili poMnn ¦ \fttn tUeviln olrok~~krät Hteviln sol-kih poMrii-' Za e je 1238 odsto, za posamezne mesece pa: oktober 9 09 odsto, november9 81 odsto, december 9 92 odsto, januar 13 61 odsto. (ebruar 1487 odsto, marc 1523 odsto, april 10 84 odsto, maj 1287 odsto, junij 1518 odsto; relativno dober obisk je bil torej v mesecih oktober, november, de- cember, april, maj, relativno slab pa v mesecih januar, februar, marc, junij; naj- slabši v marcu. Dekliški razredi III. do VI. so slu- žili tukajžnjemu c. kr. ženskemu uč-ite- ljišču kot vadnica za slov. kandidatinje in sicer od 9. januarja do konca šol- skega leta; prizadete razredne učiteljice so sungirale kot vadniške učiteljice. Učiteljski zbor je štel 10 članov: voditelj gosp. I. Vrščaj, katehet g. A. Kovačič, razredne učiteljice gospice R. Bizjak, Z Klavžar, L KorŠič, E M a k u c, P. markiza Ü b i z z i, K. P o d g o r n i k, gospa A. Strel in vo- lonterka gospica I. M e r c i n a. Vsi člani učitelskega zbora iinajo predpisane iz- pite in sicer: dva zn ljudske in mežčan- ske šole, štirje pa — ker še le prvo oziroma drugo leto v službi — samu zrelostni izpit. Vodatvo ljudske Aole v ,,Šolskem Domu'. DruStvo ,.Alojzijevi.š^e' jo imelo svoj redni občni zbor dne 10. t. m. — Podpreds. g. Fr. Setničur pozdravi nav- zoče društvenike in jim naznani, da se je predsednik g. dr. Jož. Pavlica odpo- vedal predsedništvu in odbornišhu, ker je resno bolan. in so mu zdravniki uka- zali, naj pusti vsako skrb in delo, ako si hoče ohraniti življenje. Nato poroča g. dr. Andr. Pavlica o versko-nravni vzgoji gojencev in st» jako pohvalno izrazi o njihovem nravnem ob- našanju v preteklem letu. Podpreds.-voditelj porot-a o šolskih vspehih. Gojencev je bilo začetkom Šol- skega leta 50, koncem leta p:i 43. V 1. pollet,u sta bila i odliko prvosolcc Jan. Lenar iz Podbrda in na c. kr. pripr. Jož. Lovrenčič iz Kreda; padlo jih je 4. V 11. polletju so z odliko: Rudolf Hrobat iz Dobravelj, drugošolec, in na c. kr. pri- pravnici: Jož. Lovrenčič, Št. Podbrščok iz Deskel in Al. Rebek iz Ozeljana: padel je samo eden, eden ima ponavljavni izpit. — Zdravstveno stanje je bilo letos jako ugodno, le kakih petkrat smo po- trebovali zdravniške pomoči, katero jc tudi letos blagodušno in brezplačno ska- zoval bolnim gojencem gosp. dr. Andr. Lisjak. Hvala mu ! Gojenci so si vtrjevali zdravje s telovadenjem, kopanjem in daljšimi spre- hodi. Izlet 1. maja so napravili peš čez Brda v Kormin. Pomnožila se je dijažka knjižnica z zabavnim in poučnim berilom. Nekteri gojenci so se poučevali v petju in svi- ranju na razna godala. Priredili so dve veselici s petjem, sviranjem in z igro- kazi, ki so se vrlo obnesli. 0 gmotnem stnnju poroča podpreds.- blagajnik, da je bilo v pretekl. šolsk. letu dohodkov......12.141-23 K stroškov......., 1.918-58 „ preostanek . . . 22265 „ Da je zavod letos kljub manjšim dohodkom in stroškom v vseh ozirih na- predoval, je zasluga „dobre gospodinje, ki tri vogle podpira1', t. j. če. sester usmiljenk. Bog jim stotero povrni trud in skrb ! Pri drugi točki dnevnega reda se sprejme predlog gosp. dr. And. Pavlice: Občni zbor nalaga odboru, da strogo iz- vräuje nadzorstvo zavoda, in če bi tega ne mogel zadostno izvräevati, da po po- trflbi akrßi ŽlAviln oniannaw Deputacija odborova, ki se je bila poklonila novemu knczonadškofu Msgr. Jordan-u, poroča, da jo je Prevzvišeni zagotovi! Svoje naklonjenosti in pod- pore. Nazadnje je občni zbor izvolil nov odbor ki je tako-le sestavljen: FVeč. g. Jan. Kokošar, predsednik, č. g. Fr. Setni- čar, podpredsednik in blagajnik, preč. g. Jož. Ličan, duhovni prefekt. Odborniki so: preč. g. Jož. Pavleti«?, preč. g. Jan. Kolavčič, preč. g. Ant, Berlot in preč. g. Jož. Golob. V „AlojzijeviSče" sprejelo se bo tudi lotos kakih 15 novih gojencev. — ProSnjo za sprejem treba poslati ,.od- boru Alojzijevišča'4 vsaj do 20. avgusta. Prožnji se mora priložiti: krstni list, spričevalo o cepljenju kozic (ali pa zdravniško spričevaloi in zapečateno pri- poročilno pismo domačega dušnega pastirja. I.Tčenci, ki hočejo biti sprejeti, mo- rajo biti iz goriske nadškoiij'>% biti le- pi't,'a obnašanja. irneti sposobnost za učfMije in nagnenje za duhovski stan, biti sposobni vstopiti vsaj v III. razr. na c. kr. vadriici in biti ntari v.saj 9 let, pa tudi ne smejo prekoračiti one starosti, ki bi zaracii voja^kega nabora otežila njih sprejern v rnalo somenišče. Xa c. kr. pripravnici za ueite- Iji^a v Podtfori pri Gorici bode sklep Solskega lela 1901 2 dnt; 15. julija. Prihodnje šolsko leto prične dne 10. sf.ptembra. V ta zavod se sprejema krepke in zdravo docks1, ki se želi* po.svctiti uč-itelj- Ijskeiiiu «tanu. so dosegli ll.to leto svojo starosti in dovrsili z dobrim vspfhom ljudsko Solo in take, kiso obiskovali kak razrod — srednjih šol. Cas pripravljanja za v.stop na uei- teljišča traja pri vgodnih razmerah eno leto. Pridni. pa revni učenci dob»- konec ŠoLskega leta državno podporo. Podrobnoati gledr vsprejerna v ta zavod se pravočasno objavi. „(ioricn" pred porotniki. — Pod tem naslovorn jp priolčila ..Soča" celo vrsto člankov, ki naj b prc-dstavljali po- roč-ilo o porotni razpravi. ki «e je vršila vsled tožbe A. Gabračeka proti na^emu odgovornemu uredniku ^aradi razžaljenja čisti po tisku. Kdor je bil sam navzoč pri razpravi in je cital to poročilo. prepriC-al se je popolnoma o pod lost i tega poročila in si ob jednem mislil: če si upa kak list na ta nacin pretvarjati dejstva. ki so se vrsila pred javnostjo. — da, pred s o d n i j o. kako pretvarja 5e le stvari. katerih ni mogoče kontroürati! V omenjemh clankih se postavlja resnica na tako z loben način na glavo. da se mora človek res čuditi brezmejni nesramnosti pisca onih člankov. V ome- njenih clankih polapajo se namrec v usta predstnlnika sodnepa dvora vpra- žanja do priO. katerih ta nikdar stavil ni; istotako se polagajo pričam v u«ta o d f: o v o r i, katerih nobeden na razpravi navzočih ni slišal. — z jedno best'do: nakupicenih je tain (oliko ne- resničnosti in toliko zavijanj. litrov naprej. Na /.ahtevo poSilja tvnli iiion1*». Cene imerne. Postreiba poštena. Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, piTVzema vsa ziilarska ilola po iiaj- nižji ceni. -- Naromia dela sc licno izvršujejo. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25; (v lastni biši) priporoča častili dubovščini in slavnomu obcinslvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega l)laga n. pr. kavo : Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in daliuatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, f). Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namrec po V» kila in od I sunta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Histrici. Zveplenke družbo sv. Giriln in Metoda. Moka h Majdičevga mlina v Kranju in z Jochnmnn-ovega v Ajdovžčini. Vse blago prve vrste, Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vso kraje. • Največja trgovina krojnega blaga „Krojaška zadruga" tiioricji 4^osi>oska uliea štev. 7 — dioi'ica l'riporora so v to stroko spatlajorc kakovosti bins« za bli/ajoco st' lctno ilobo, kakor: voliu'. jM'rkal, satin, batist, zcpbir svile, svilc za prati, Voillo