SLOVENSKE NOVICE
Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaše-vanje«
SLOVENSKE NOVICE
SLOVENIAN NEWS
An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising: medium.
	LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE.		
letnik 1.	CALUMET, MICHIGAN, FEBRUARY 16, 1917.	Štev. 46.	
Prepad med Zj.
Državami in Nemčijo je vedno večji.
Vsak trenutek nam lahko prinese grozno vest: Vojna je napovedana.
OB REKI SOMME SE OBE STRANKI PRIPRAVLJATI NA NAPAD.
Med potopljenimi ladijami tudi ena ameriška.
Zopet je potekel en teden v strali« in nemirnem pričakovanju, kaj da Do. Akoravno sedaj v tem trenutku, ko to pišemo, vojska še ni napovedana, se je pa vendar bati, da bo le prekmalu predsednik šel pred kongres in zahteval posebnih pooblastil. Nemčija svojo obljubo izpolnjuje, 12. t. m. je potekel čas “milosti”, v kterem so imele nevtralne ladije čas in priliko zapustiti nevarno zono ob blokiranih obrežjih. Nektere so to storile, nektere pa ne in se kretnjo sedaj po nevarnih vodah popolnoma na svojo -odgovornost. Anglija sicer trdi, da je blokada z submarini že sedaj po preteku dveh tednov popolen fiasko, češ ladije neovirano prihajajo in odhajajo iz angl. pristanišč in da se le redkokedaj pripeti, da bi bila ktera potopljena. Čudno se nam pa to vendar zd i, saj beremo dan za dnem ne o eni ampak o 10 ali 15 potopljenih ladijah in ta poročila izdajajo razne angl. prekomorske parubrodne družbe za ktera parodila bi vendar angl. admiraliteta morala znati. Dalje trdi Anglija, da jo je nemogoče izstradati kajti, odkar se je pričela vojna je bila prepričana, da bo prej ali štej ■Nemčija skušala vporabiti. to zadnje sredstvo. V očigled temu se je Anglija na to vestno pripravi-J<da m danes je v londonskih ekladiščih nakopičenega več blaga, hakor ga je bilo kedaj poprej v zgodovini Londona. Dočim je u-v°z nekterih nepotrebnih predme-tov omejevala ali popolnoma prepredala, je pa na vse načine pos-Prevala uvoz živi jenskih potrebščin. —
da poveljnik podmornice v razburjenju napravi lahko kako stvar, ki bo povod takojšne napovedi vojne.
Med tem pa, ko svet ugiba, kaj ima priti, se pa vrši j i večjo ali manjši boji skoro na vseli frontah. Tako so n. pr Angleži v svojem poskusu priti do vasi liapaume, zavzeli nekaj manjših nemških strelnih jarkov, Turki so v Mežo-potaniji ob Tigrisu zahodno od Kut-.elM.ara ustavljeni, dočim so centralne vlasti podvzele ofenzivo v Macedoni ji blizu Monastira, kjer so zavzeli neki grič vzhodno od Padovo. Ujeli so 100 Italijanov in 5 brzostrelnih pušk.
Na Unski fronti so Avstrijsko nemške čete odbile vse ruske napade ob Seretu v Galiciji in na Moldavski fronti so Nemci zavzeli važno točko blizu Valoputne.
Bernstorff odpotoval
Hoboken, N. Y. febr. 14.-— Grof Ivan U. Bernstorff,; b.ivši nemžki zastopnik v Zj. Državah, je danes od p »lova! proti domu nu krovu skandinavskega potniškega parnika Frederik VIII. Z njim je bila njegova sojiroga in blizu 200 diplomatičnih in konzularnih uradnikov.
Uredno je parnik odplul, je i-mel Bernstorff so dolgo konferenco s švicarskim von Hitter, ki je prevzel zastopstvo nemških interesov. Uroti poročevalcu Associated Uress se je prosto izrazil,kaj da misli o brezobzirnem boju s podmornicami, kteri. bo po njegovih mislih postal še silnejši, čim topleje vreme bo nastajalo, dalje je govoril o mogoči vojni med Nemčijo in Ameriko, in naposled še izrazil dvom. da bi prišel sniffino čez morje domov. Uarnik je/od. plul od T. uri popoldne.
Nemci bombardujejo francosko obrežje.
— Paris, febr. 13. — Neka podmornica je včeraj napadla francosko obal ob izlivu reke Adour, toda n‘ napravila velike škode. Uradno poročilo se glasi:. Sovražni submarin se je prikazal včeraj ob 5 uri popoldne ob ustju,-reke Adour l-n je izstrelil šest stre lov na obrežne utrdbe. Obreži,>
Dva amerikanska parnika odplujeta.
London, febr. 13.
Predsed-
nik Wilson želi prodreti in uničiti nemško blokado, amerikanska vlada je odgovorna za vse, kar pride, tako pravi berlinski časopis “Vo-ssische Zeitung”, ko razpravlja o poročilu, da sta dva amerikanska parnika odplula proti biol adiraci zoni. Poročevalec pravi, da je odhod teli parnikov presenetil cel Berlin.
Parnika, o katerih poročevalec govori, sta skoro gotovo Orleans m Rochester, ki sta v soboto odplula iz New Yorkà proti francoskem mistanišču Bordeaux.
Wilson pod strogim varstvom.
Washington, febr. 13. —- Nikdar preje, celo za časa državljanske vojske ni bil predsednik Zdr. Držav pod tako strogim varstvom, kakor sedaj. 24 ur predno je Wil, son naznanil kongresu, da so diplomatane zveze z Nemčijo pretrgane, je bilo vse v najmanjših stvareh odločeno za njegovo osebno varstvo. Najboljši detektivi iz -cele dežele so bili pozvani v službo predsednikovo. Vsak njegov korak izven Bele Hiše je spremljan od skrivnih čuvajev, vsa vrata v vladno poslopje so strogo zastražena. (Kaj se vendar toliko predsednik Doji zavratnih napadov?
Gaba vest., he?!)
VPAD MEHIKANCEV ČEZ MEJO.
Banditi napadejo amerikan-sko farmo.
TRIJE AMERIKANCI UBITI.
baterije so takoj odgovorile. ' tnice 4$ prvem streli
c? tre
London nam je tudi poročal, da
1« N
H' Državam glede
eničija v neki - noti ponudila
Veliki potni parnik potopljen.
London, febr. 13. .— Llycdi so danes popoldne naznanili, da je bil potni parnik Afric od White Star linije torpedna n in potopljen. Parnik je imel 11,999 tonov. Del posadke se ie rešil.
London, febr. 15. — Angleška parnika Galicia od 3150 tonov in Ferga sta bila potopljena. Posadka Galicije se je rešila.
Washington, febr. 15, — Angleško jadrnico Ainsdale je ustavil submarin blizu Irske obali in jo potopil, potem ko se je posadka izkrcala! Med rešenimi ja bil tudi en Amerikaner
Pet oseb je bilo ranjenih ena nevarno, materijalna škoda je bila neznatna.
nar:-' H	' 'ifeisfel'fr^
Največji mornarični proračun v amerikanski zgo dovini odobren.
Washington, febr. 13.Največji proračun za mornarici.® svrhe je bil danes sprejet v poslanski zbornici in je bil takoj poslani v senatno zbornico v pretreaovanje. Psoračun zahteva 388 milj'onov dolarjev za razne mornarične potrebe. Predlog je bil sprejet z 353 proti 23 glasovom. Med debato, ki so je vršila od časa do čaaa skoz: celi teden je bilo pied toženih mnogo dodatkov in popravkov. Vojni tajnik Daniels ie zahteval 12 trilijonov več za to, da se vladni mornariški arzenali povečajo in vsposo-bijo za lastno izdelavo vojnih ladij, ker privalile družbe ne morejo izvršiti vseh naročil v tako kem času.
podmornicami.
London, febr. 14. — Pomorski častniki so mnenja, da boj s submarini bo trajal k večjemu par mesecev, imajo pa trdno zaupanje, da je mornarica popolnoma zmožna priti v okom tej na j zadnji nevarnosti.
Neki uradnik ad mi rali tete- je danes pokazal časniškemu poročevalcu število došlih in od pl ulili parnikov v angl. pristaniščih in dokazal, da je ta dan prišlo in odplulo več parnikov, kakor kteri drugi dan -v zadn jih šestih mesecih. V angleškem kanalu, kjer je plovba najbolj živahna,je bilo baje najmanj, nezgod.
El Paso, Texas, Febr. 13. l’rivatna poročila iz Columbus, N.M..poročajo,da so biliSMormonci ubitiod meliikanske tolpe,ki je prekoračila mednarodno mejo 80 milj južno zahodno od Iiachita N. M. in napadla on di se nahajajočo “corner” farmo. Trdi se da en Mormonec je bil ujet.
H.	S. Stephenson, glavni upravitelj Palomas Land & Cattle Co. je nocoj rekel, da je dobil poročilo iz flach ita, da so bili trije Amerikanci in sedem Mehikancev vietili in da je bilo 109 amer. konjev in umi in živeža v vrednosti $1,500 odpeljanih.
Zvedelo se je sedaj tudi, da je bil jednak vpad izvršen tudi na Nogales farmo, dne 10. febr. kakih 40 milj severno od meje. Ako je bil kdo pri tem vpadu vbit, se ne poroča. Vojaške oblasti na a-mer. strani se trudijo, da bi doz-naie, koliko je resnice na omen jenih poročilih.
nekako pogajanje varnostne zone, kar pa Nem (|Ja sedaj odločno taji. Edino, kar JB resnice na tem 'e, da je Švicar
j,! •	•'	7
1 minister po svoji vladi predla-, da bi takova konferenca bila "mrda vspešna v toliko, da bi se VsaJ za nekaj časa vojna nevarnost Estranila. \ nemška vlada je tu ^"midbo zavrgla
Zj. Države vkIjuI) opominu "Svnrilu od strani Nemčije ne bo Ponehala s plovbo po morju in 'Sl le v popolni zavesti, kakšne fmsledice, bo imel ta korak, nam to, ker je vlada dovolila, da V8e trgovske ladije oborožijo "ti napadom podmornic in vlada "a bo preskrbela te topove (alio do dosti imela!) Res je, da Ju Nemčija skušala na vsak •11 izoguiti neprijetnostim z Bado, a to vsak lahko zna,
Predlaga nagrado.
Pariz, febr; 14.— Nagrado od 500.000 frankov naj bi dobila pc-l sadke francoske, zavezniške ali nevtralne ladije, če »e ji posreči u ničti' napadu joči submarin — ta zakonski načrt je vpeljal danes v poslanski lbornici poslanec Andrej Le Fe v re. Resolucija pravi, da Nemci sedaj napadajo vse brez razlike narodnosti, oborožene in neoborožene adije in da je treba v tem oziru nekaj storiti,da se od-pomore nevarni situaciji.
krat-
Holandski parnik se vrnil v New York.
New York, febr. 14. — Akoravno ne daleč od angleškega obrežja, se je vendar Hol. parnik Rvndani vrnil v New York, ko je čul o novem brezobzirnem boju s podmornicami. Potniki poročajo, da je angl. parnik Adriatic srečno dospel v svoje angl. pristanišče.
Na Cubi nekaj vre.
Washington, febr.12. —Državni tajnik Lansing poslal je airier, poslaniku v Havanni, Cuba pismo»; v kterem ga za božjo voljo prosi, da naj prepreči na otočju revolucijo, ki postaja od dne do dne večja med ondotnim prebivalstvom. Ameriška vlada je ponudila čobanskomu predsedniku Menocal 5,000 pušk in 5m il jouov patronov.
Na čelu vstaje je menda General Gomez, nekdanji predsednik republike, ki jr menda že cb izvolitvi sedanjega predsednika se izrazil, da izvolitev Menoeala pomeni revolucijo na cubanskein otočju. Da je vlada Z j. Držav posebno v tem kritičnem trenutku zelo interesiraua v vsakem vpornem gibanju v sosednih deželah, ji ho moremo zameriti. Posel doma, posel v Evropi, pose! ob meji. posel v sosednih republikah, no, to je pr«več 1 za našo tako velijo in močno republiko!
Nemške podmornice ne morejo izvršiti blokade.
New York, febr. 10. — Osebe v tesni zvezi z angleška ad in i rali— teto trdijo, da je yeö kot 1,100 ladij prišlo in odpiu'o iz pristanišč Velike Britanije v prvih devetih dneh nemške blokade potom subinariuov.
Po tem poročilu je 700 ladij srečno dospelo in 410 srečno odplulo iz Anglije. Visoki uradniki trdijo, da je brezoDziren boj podmornic proti trgovini zaveznikov že sedaj popolen „fiasco”, kar se tiče glede izstradanja'narodov britanskih otokov. V istem poročilu se trdi, da je 16 parnikov ušlo, potem ko so bili napadeni, število potopljenih ladij pa je znašalo do tega dne 89.
Veliki požari.
London, febr. 13. — Reuterjev poročevalec je sinoči brzojavil, da velikanski požar uničuje grško pristanišče Pireus in da je že mnogo ljudi] izgubilo življenje.
Minneapolis, Minn. febr. 12. — Najmanj 12 oseb je zgubilo živi-jenje v požaru ki je uničil Kenwood .Hotel na Hennepin Ave, lunah} po polnoči. Hotel je sama razvalina in vzelo bo več ko teden dni. predno bodo mogli najti mrtvece izpod zamrznjenih razvalin.
Kardinal Falconi© umrl.
Iz Rima se poroča, da je. tam umrl 7. febr. kardinal Falcouio, bivši apostolski delegat za Zjed. Države in sedaj prefekt k on pregia -
cije
redovniške zadeve.
Posledice se že kažejo*
Washington, febr. 15. — Da bo vlada kmalu morala nekaj storiti, da odpomore industri ji se iz-previdi iz dnevnih poročil, ki prihajajo v Washington dan za dnem, češ da je radi omejitve plovbe na morju nakopičilo se toliko blaga, da primaoknje že železniških vozov za prevoz. Iz tega sledi da bode predsednik prej ali slej prisiljen nekaj ukreniti
Carranza kot svetovalec.
Waahington| feb. 12. — Gener-Carranza, predsednik republike Meksiko je poslal vladi Zj. Držav, kakor tudi vsem drugim nevtralnim vladam .Južne Amerike in Evrope noto, v kteri predlaga, da bi se vse nevtralne vlasti zednile v tem, da se prepove izvoz življen-skih potrebščin kakor tudi vojnega materijala na vse bojujoče stranke. To da bi Evropsko vojsko najhitreje končalo.
General Carranza spominja na veliko odgovornost, k ter o so si nakopale vse nevtralne države, zlasti pa Amerika, ker so podpirale sovražne stranke z denarjem, živežem, municijo itd. Iz moraličnili vzro kov in pa samosvoje ohranitve bi morale nevtralne države od bojev, nikov zahtveat', da sklenejo mir.
Ako bi pa iz tega poziva ne bi bilo nobenega rezultata, potem naj bi pa nevtralne države kràtko-inalo ustavile vso trgovino z njimi zlasti v življenskih potrebščina!} in vojnem materijalu. (Lepa mieel g. Carranza, a žal, da si našel le glaba ušes«.,)
Romunski general kaznovan.
London, Anglija, 9. februarja “Officia! Gaz tte” poroča iz Jas-s v ja, da se je na pritisak romunske vlade moral odpovedati svoji službi rumunski poslanik na Dunaju, Edgar Maurocordato iti C.G. Mano, polanik za Turči jo in sicer zaradi tega, ker sta ostala v sovra-žnem ozemlju, navzlic temu, da jih je vlada klicala v Jassy. General Boren pa je bil td voiaš kega sodišča obsojen na petletno prisilno delo in degradacijo, ker je slabo poveljeval četam v bitki pri reki Argechu.
Argecliu je tvorila zadnjo obrambno črto pri Bukarešti. V tej bitki so Rumimi izgubili 4. decembra 8000 jetnikov. Dva dni kasneje je padla Bukarešta.
Petrograd,— Politika današn jega sveta je zašla tudi v samostansko naselbino na gori Athos na Grškem. Nekateri menihi v samostanu Vatopedi zahteva jo, da se pri sluL bi božji moli za Venizelota,drugi pa zopet hočejo za Konštantina.Za stopnik grškega ministrstva je a šel na goro Athos, da bo poskusil pomiriti razburjene menihe.
Predsednik bo umeščen z ve-
likimi slavnostmi.
Washington, D. C,, 11. februarja.— Formalno naznanjajo,da se vrši dne 5. marci kljub resnemu inozemskemu položaju s'ovesno ustoličenje predsednika, Robert Harper, predsednik odbora za u-stoličenje,nazuasja, da se letonvrši ustoličenje na izvanredno slovno-sten način, da se v ljudstvu obudi patrlotičen čut-
Ce pogledamo v zgodovino repulsile in čitamo, da so prvi pred-oedniki prisegli na preprost nami brez slavnostnih obhodil v in slav-nostnih ceremonij, potem so človeku nehote vrine misel: Ali smo res že tako daleč kot ob propadu rimske republike, ko je ljudstvo kričalo“ panem et circenses”?
i— Ta komentar daje chieaška Prosveta, in akoravno se sicer v mnogih nazorih ne strinjamo z našo časnikarsko sestrici ji damo v teiii slučaju popolnoma piav.
Popolnoma zanesljiv zaveznik»
Današnji mož je preobložen. Ne vzame si nili časa za jed. On ne premišlja, kaj da je. Rezultati zlorabe želodca z nejiravilno in neprikladno hrano só jako žalostni. Vsak govori o sitnosti z želodcem Samo ena pot vam je odprta in Trinerjev Elixir Grenkega Vina je najbolj zanesljiv zaveznik, ki si ga morete izbrati. Ono izčisti čreva, jih vzdržuje čiste, oiačuje vaše živce in celo telo. Trinerjev Eliksir iz Grenkega Vina je zanesljivo zdravilo za zapeko, nervoz-nosi, glavobol, migreno, izgubo teko in energije ono je tudi brez vrstnika pri želodčnih boleznih, združenih z spremembo življenja pri ženskah ali Dri rudarjih. Cena $1.00 V lekarnah. Ako trpite ha revmatizmu ali nevralgiji J s Tri« nei jev Liniment ono zdravilo, na kterega se lahko zanesete, da vam no odpravilo neznosne bolečine. Trinerjev Liniment je samo za vnanjo porabo in tudi pomaga pii nezgodah, spahpeuju, oteklinah, ozeblinah itd.
V lekarnah. Cena $1.09. Jos. Triner, izdelovalec, 1333 —1339
IS.	Ashland Are. Chicago, Iti.
wÄssEiäif üsi:: m mumm m « w*m\
J CALUMET IN OKOLICA, j
tškrnm 5» ».IIP1 *:!IP' ***EWÜI
__Zima — mraz, /.ima — m raz
to je vse kar čujete te dni med 231 aitci ko se sestanejo, lu res, v prani Sibiriji živino. Zadnjo ne del o ]e kazal toplo—ozir. mra-in outer celili lili stopinj pod ničlo, to j« najniž je od l.eta 1888- naprej, ko je bila vstanovljeua privatna vremenska opazovalnica na C. ek: H. uradu, in tudi najstareji naseljenci ne pomnijo bujena mraza koc je bil cul dan. Seveda tegove1 s premogom se sedaj smejejo, ker iim gre žito v klasje* zakaj ton trdega premoga stane sedaj od $9 do 9.50, a imeti ga pa moraš, če nočeš zmrzniti. Upamo, da je bil to zadnji letošnji hudi naval mraza, zakaj že sedaj je začelo malo popuščati. Vedno je jednako; koma! na kako stvar navadimo, pa jo zgubimo. No, pa za mraz nam ne bo prav nič žal, ako nas zapusti. Cim prej--tem bolje.
—	“Apron Social”, ki so ga priredile članice dekliške družbe sv. Neže v soboto in nedeljo, je izpadel v plošno zadovoljnost onih, ki so se največ trudile za vspeli.To je bil prvi poskus naših deklet na tem polju in ker je bil vspeli za-doyol| iv, pričakujemo, da bodo Trla dekleta nam v bodočnosti priredila zopet kaj podobnega.
—	Luštna nedelja je pred durmi. Svoje dni so ljudje v starem kraj« te tri dni pred postnim časom skoraj znoreli od veselic, plesov, maškerad i. t. d. No, mi ne bomo noreli pustno nedeljo, pač pa Vam bomo dali lepo priliko, da preživite popoldanske in večerne ure v l'erii. domači zabavi. V cerkveni dvorani bo prirejena v ta namen slovenska izvirna igra “ Tri sestre”, ki je jiolna zdravega domačega humorja. Vstopnina znaša za odrasle samo 25c in z ozirom na dejstvo, da je čisti prebitek namenjen za cerkev je pričakovati obilne udeležbe. Torej—na pusillo nedeljo vsi v cerkveno dvorano.
——<'«nj. Franku in Ani Stamfel se j« rodila deklica prvorojenka Margareta, ki pa je že dva dni po rojstvu zapustila to solzno dolino, i’ogrèb je bil v pondeijek z slov. cerkve. Mladim žalujočim starisela naše iskreno sočutje’
ali nebi bila sedaj lepa prilika, da si postavimo svojega kandidata? .Dosti zmožnih in ob enem zelo vplivnih mož imamo, ki bi lahko prevzeli to mesto—slovenski poli — lični klub, na delo!
—	V pondeijek bil je spominski dan rojstva narodnega mučenika predsednika Abrahama Lm čoln. Vse banke so bile zaprte ta dan, a šole in trgovine so pa bile odprte, kakor pa navadi.
—	Parnik Arabian,ki prezimuje v Portage Lake na Houghtonu je v nevarnosti, da bo izgubljen za lastnike. Led od vseh strani tako silno pritiska, da se je bati, da bo do stene parnika morale popustiti Na nekterib mestih so razpoke že tako velike, da voda neprenehoma dere v notranjščino in da mora električna sesalka noč in dan delati, da pumpa ven sproti vodo.
Plat
iku bodo sedaj iz-
Naznanilo društev in klubov.
1 je ?o se Rojenice oglasile pri rojakih; pri g. Martinu Šuštarič «a Raymbaultown z deklico Frančiško, pri g. Mat. Pipanu na Yellow Jacicetu ž deklico Kristino Angelo, pri g. Jos. Ueman na Tamarack št. 5 z dečkom Albertom. Pri g. John Maurina na Tauraracku je novorojenček takoj po rojstvu umrl.
—	Uredba A.na Mihelčič, ki se je mudila na obisku pri svojih stariših na sedmi cesti izza Rožiča sem, je včeraj se vrnila nazaj v Milwaukee, Wie., kjer ho prevzela zojiet isto delo v eni velikih trgovin, kot ga je imela pred svojim odhodom na počitnice.
—	Rojaka g. Petra Casoario iz Osceola je zadela zadnji teden pri delu nesreča, da nm je mašina odtrgala štiri prste.
—	V C. & H. bolnišnici se na-Iiaja tudi spoštovani naš rojak in cerkveni odbornik g. John Gosen-ca, iz Yellow Jacket«, ki je ta te-den ponesrečil pri delu v rudniku. Zadobil je zastrupljen je krvi na nogi, a upamo, da to ne bo imelo id kakovi h linjih posledic inda bomo našega Johna kmalu zoDet pozdravili veselega in zdravega v na-šem uradu.
—	Dosedanji mestni svetovalec in odbornik na Red Jacketu, James McITardy, je izjavil, da ne bo več kandidiral na isto mesto pri prihodnjih spomladanskih mestnih volitvah. Mi Slovenci sedaj že par let nismo imeli nobenega zastopnika v mestnem zboru—
go na parniku ložili, potem lazsekli led okrog la-dijein na ta način skušali obdržali jo na površju.
—- Umrl je Gustaf WTtstock, dolgoletni varitelj luuelja v Galu diet pivovarni. Star je l il (53 let. Uzrok smrti; Rak na licu. G. Stay Verderber ml. sedaj živeč v Lan-singu, Mich, je zet pokojnega,— Dalje so umrli: John Teddy 71 let star, na domu svoje hčere Mrs. Charles Wagner na vogalu Scott in šeste ceste; Mrs. Bertram Barn-ham v starosti odlet na lastnem domu na šesti cesti - Mrs. Mary E. Pentecost vdova pok. “keptna” Pentecost na Ocntenial, (K) let stara; Miss Amanda Collinwood, stara 45 let.
--Pri letni seji delničarjev Tamarack Cooper, štora bil je izvoljen direktorjem namesto odstople-ga James Cruse, “kepten” Charles McClellan iz Red Jacket Shafta. Pri te i seji je bil od delničarjev odobren tudi “bonus”, kterega so direktorji volili uslužbencem.
—	V Detroitu umrla je po samo parurni bolezni Mrs. Michael E. O’Brien, Soproga predsednika Detroit Life - zavarovalne družbe. Omenjena družina je živela preje na Laurium, kjer |e bila pokojna med vsemi krogi dobro poznana. Vzrok smrti menda zastrupljena jed. N . v. m. p.
—	Ako vam zamrznejo vodne cevi, bodite previdni, kadar jih hočete odtaliti. Na sosednjem Houghlorm so imeli že par ognjev, ki so nastali radi neprevidnosti pri tal jenju. Previdnost je vedno boljša kot naglica in vinravost.
—	V pondeijek zjutraj bila je po ogn ju popolnoma uničena štiri-razredna ljudska šolana Triuioun-tain. Bilo je ravno oh 9., ko so se otroci zbrali k pouku,ko neka so-seda zapazi prihajati dim iz pritlič-. ja šole, hitro obresti vratarja,ki je takoj dal alarm za ogenj in v par minutah je bila cela šola izpraznjena, ne da bi otroci znali, da je v resnici ogenj, ker nekteri so hoteli takoj nazaj v svoje šolske sobe. Ogenj se je hitro razširjal, tako da ni bilo mogoče prav ničesar rešiti: pogorelo je do tal poslopje z vso šolsko opravo, knjigami, o-troškimi oblekami l.t.d. Poduk se je taaoj popoldne nadaljeval v metodistovski cerkvi, ki je ravno nasproti šole, Skoda znaša 15.000 dol, ki je vsa pokrita z zavarovalnino. Delajo se že priprave za zidavo novega poslopja, kakor hitro bo vreme dopuščalo.
—	V Trunoiintain bolnišnici u-mrl je Oaza rie Del zingaro po sa. mo par dnevni bolezni. Pred par dnevi si je pri delu v jami opraskal malo prst in ta majhna rana je prišla v dotino z bakreno rudo,kar je povzročilo zastrupljenje krvi m končno smrt. Zapušča vdovo in nekaj otrok.
—Kam pa na pustno nedeljo? V cerkveno “dvorano, da vidimo igro “Tri sestra”.
V
-Cuje se, da bo na mesto od
Naznanilo.
Vsem članom društva sv. -Jožefa št. 1. S. Iv. P. Družbe se tem potom naznanja, da se v polnem številu udeleži |o prihodne mesečne seje	v
dne IS. februarija
v navadni dvorani.
Na dnevnem redu je več stvari, ktere moramo rešiti za korist in napredek društva. Naj nihče ne izostane, da ne bo potem prerokovanja.
Z bratskim pozdravom:
Matli Prebilič, preds. Math Straus, tajnik,
stoplega mestnega odbornika James McHardpja kandidiral pri nocojšnem kaukusu v mestni dvorani. Harry Erimodig. Do sedaj ima edino preksednik Frank Kinsman opozicijo v osebi Dr. dolin Millerja.
— Cuje se, da je nekaj tukajšnjih kapitalistov podpisalo velike svote za 250 miljonsko posojilo Rusiji.
za leto 1917 je sedaj gotov. Vprašajte vašega lekarnarja . zanj, dobite ga zastonj. Ako ga on nima, pišite nam.
je navadno eden naj-bolj nadležnih pojavov vnetja sapnika, krčevite davice in influence. Da ustavite ta kašelj in da splošno odpomorete bolezni, vživajte

(Severovo Gothard-
sko Olje) je domač liniment za omejitev bolečin, ki nastanejo vsled prehlada, revmatizma in vnetja. Cena: 25 in 50 centov.
"''N
Pred ko odpošljete DENAR
— Letno zborovanje Calumet Brew in« Co. se je vršilo v sredo popoldne in so bili sledeči g. izvoljeni direktorjem: Geo. Hall, Frank Schroeder, E. li.Shumakei, Charles Schenk in Marcus Sterk.
1
SEVERA’S
BALSAM FOR LUNGS
(SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA),
Otroci, kakor tudi odraščeni smejo vživati to zdravilo, da, celo najmanjši otroci bodo popolnoma deležni njegov brote. Rabite je proti kašlju, prehladu, hripavosti, pn ne-difterično bolnem vratu, proti bronhialnem kašlju, r tem kašlju in kašlju sploh, kakor tudi pri influenci.
Gena: 25 in 50 centov.
ifcs=s3&
Vprašajte za Severova Zdravila v vaši lekarni. Izognite se ponaredb, s tem da vedno zahtevate pristna Severova zdravila. Ako jih ne morete dobiti v vasi lekarni, jih naročite naravnost od
W. F. SEVERA CO., Cedar Ràpids, Iowa
psssité
Taw?
Česar kdo išče, najde.
Nekdo vpraša v društvu mladega učitelja U., da bi ga podražil: “Gospod učitelj ! Ge tehtajo štiri teleta 200 kilogramov, kako težak je tedaj star bik?” —•‘Prosim, postavite se tja na tehtnico pa vam natanko povem!” odgovori učitelj mirno.
Ali ste že zavarovani proti ognju?
Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte!
S. C. Chynowetli Insurance Asencv
naslednik
SCHNELLER & LAWRENCE
Išče se dekle
za pomoč v kuhinji in
pr
, >1'
U . vogtt. •
Ako hočete.
Slabo pivo, ničvreden whiskey in slabe cigare, potem obiščite mene v Italian Mal! Saloon.
Na razpolago vam RILEY.
HRVATSKO - SLOVENSKI Saloon
va n j u.
i
Good Will Farm
Houghton-
(orrect Styles
k-' ana
Honest-A Values
ZA ZIMSKE OBLEKE in
VRHNE SUKNJE
imam na razpolago več sto najfinejših uzorcev. Pridite in oglejte si jih. Postrežba točna, cene zmerne.
JOS. J_ WERSGHAY
VOGAL PETE IN OAK CESTE.
John Gašparovič 316 — 6. cesta. Telefon 633 M.

£ KNJIGA
m mi
o različnih, splošno priljubljenih magičnih umetnostih z raznovrst-predmeti kakor: denarjem, steklenici: mi, noži in kartami. Spreminjanje vode v vino in tinto in še drugi raznovrstni privlačni čari.
Knjigo pošljemo zastonj, ako nam pošljete 4 cente v znamkah za poštnino.
UNIVERSAL SALE HOUSE 205 E- 14th. Str. New York, N- Y. [
--------- , A
* Anton Gregorich
KROJAČ
315-6 cesta, Calumet, Mich.
EDINI SLOVENSKI KROJAČ V MESTU.
Jesenski uzorci so dospeli in vas uljudno vabim, da si jih oglejte in izberete izmed njih ono obleko, ki se vam najbolj dopada. Izgotovim jo pa po najnovejšem kroju in nizkih cenah.	j
Pridite, oglejte, izberite, naročite!
Spoštovanjem
ANTON GREGORICH.
domovino, ogEejt(j
K» Vs“« odpoj ljem zanesljivo in najceneje MIHAEL KLOBUČAR
115—7-cesta.
___________________Ca|uniet,
GALBRAITH & McOORMIci'
Od vet ni tea
iztirjujeta dolgove, ura\. nata zapuščine ter pre. gledujeta lastninske lj. stine
Zastopata v vseh sodišči), ULSETH BLOCK Calumet, jvjj^ Tel. 169
Svojim cenjenim gosto®
in odjemalcem naznanjam, d* „s sedaj začel ločiti fino
lahko kalifornijsko vino
lastnega lanjskega pridelka p0||| vadnih cenah ter vabim uljn(j vse prijatel je pristne domač» vin ske kapljice, da se pridejo prepri
ča t.
Mihael Klobučar-115--7. cesta. Calumet,
Jos. Scheringer
Gostilna
“IN A RODIV I DOM” Rojakom najbolj priljubljena.
Vedno sveže pivo, fino it no in izvrstne likere.
Pošiljam denar vstaro do. movino po najnižjem dne? nem kur u, točno in vestno. Pri meni je vsaka pošiljate! varna.
JOS. SCHERINGER
80S Oak cesta.
VICTOR HERMAN.
FOTO GRAF
za iz
se priporoča Slovencem
delovanje vsakovrstnih fotografič-
nili slik, posameznikov ali skupin
Ženitovanjske skupine naša posebnost.
Delo ukusno, cene primerne.
. J Deta cesta.	CalumetJ
Yr korist cerkve.
Vabilo
k igri
«TRI SESTRE”
ki bo vprizorjena na pustno nedeljo popoldne in zvečer v cerkveni dvorani.
PRIČETEK:
Pop. ob 2.	Zvečer ob 8.
Vstopnina za odrasle 25c za otroke 10c.
HALO BILL! KAM GREŠ?
V “Barrett’s Bee”
Vogal šeste in Portland ceste Tel. 551 M. Red Jacket!
DR. OTTO H. K0HLHAAS.
zdravnik jn ranocelnik
uraduje v hiši vogal 5. ceste in Oak, nad iekarno Vastbinder & Read.
Uradne ure od l/.do 2. popoldne inod 7. do 8. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. ure dopoldne.
>>
*‘European Coffee House
-Evropska kavarna*
Priporoča svojim gostom fino črno kavo,raznovrstne mehke pijače in izvrsten lunch. Vabimo vse gospode in gospe rojakinje, da nas obiščejo.
Peter Majhor, lastnik.
Calumet,	osma. cesta.
Mi priporočamo
Vino!
kot toniko za stare ljudi, osla. bele žene in blede otroke. Za
< ;. i
kronično kašljanje, za prehlajen, je in bronhitis, Nepreconljm vrednosti je pi i zdravllenju splošne oslabelosti, izgube debelosti slabe krvi pri izgubi teka ii sploh vselej, kadar potrebujeti dobre tonike.
$1.00 steklenica pri
Vastbinder &
lekarnarja
Mi imamo v zalogi vsa Severova zdravila.
Nikola Čor
zidarski podjetnik, 401-8th«
Elm Street. Phone 277 W
se priporoča Slovencem in E vatom za izvršitev vseli v ziciarsi stroko spadajočih del, bodisi kamna, opene ali cementa. Trovarne tudi vsakovrstna tlakovanj* posebno obcestnih hodnikov (i wal kg).
Dobro zadovoljivo delo janH’eI' pri naj nižjih cenah.
Svoji k Svojemu!
Ne naročajte
gramafone, akordijone in <W‘ glasbèno blago iz Newyorka » Chicago, dokler nevidite našo*1 logo in njene cenene nakupe. I1
kažemo, da imamo nižje
cene
zamoremo prihraniti
Vam nar
Oglejte si naše blago, radi Vaga razkažemo Dvojni slovenj hrvatski in srbski rekordi po fil' in 75c.
Imamo izvedenca v uglasi)011 J
. <■
glasovirjev in orgel], ki i»ia letno izkušnjo.
Oglejte si naše cenene nakupe glasovirjih po $175.00.
IcLogan & Pierce Music C
Calumet»	Telefon-1’
^SLOVENSKE NOVICE”
15) 2a Slovence v severozapadu 7jedinjenih držav.
Izhaja vsak petek.
Izdaja
SLOVENSKO tiskovno društvo na Caiumetu, Mici).
NAROČNINA ZA AMERIKO:
t, c«lo leto ..................... * 2-°°-
«a pol let»....................... 8 1'°°'
ZA EVROPO IN DRUGO INOZEMSTVO.
„ celo leto ............ % 3.0C »11 IS Ki
£ pol let» ................ Sl.su ali 8 K,
Posamezni iztlei po S ct.
«1AZNaNILA (advertisements) po dogovoru. KOKOPISl se ne vračaio.
„ISI brez podpisa se ne sprejmejo, a siucaju preselitve z eclnega v drugi kraj, ■ e nam blagovoli naznaniti staro bivališč OttJ ^
'"dopisi, denar in naročilalnaj se dopošiljajo pod slovom:
Slovenian Publishing Co., 2ll-7th Street, Calumet. Mich.
“SLOVENIAN NEWS.”
published every Friday at Calumet, Mich, by „^..Slovenian” Publishing Co., 211 7th St. Calumet, Mich.
The only Slovenic paper in the Northwestern pact of the U. S. of America.
SUBSCRIPTION $2.00 per year.
The best advertising medium for Michigan Hinnesot and other Western States.
Advertising rates sent oh application.
Entered at the Post Office at Calumet, Mich eecond class matter.
Telefon 6J.
THE AIM OF THE FOREIGN LANGUAGE NEWSPAPERS OF AMERICA.
To help preserve the ideals and sacred traditions of this, our a dopted country, the United States ol America: To revere its laws and inspire others to respect and obey them: To strive unceasingly to quicken the public’s sense of civic duty: In all ways to aid in making this country greater and better than we found it*
AMERICAN ASSOCIATION OF FOREIGN LANGUAGE NEWSPA PERS-
:3UIS N, HAMMERlING, President.
Uzroki nemško-amerikanske krize.
l’iofesor John A. Walz v enem svojih člankov razpravljajoč o vzrokih, ki so privedli do pretrganja diplomatičkih zvez med Nemčijo hi Zj. Državami pravi sledeče:
Lolxm resen poskus še ni bil napravljen vzdržati amari kanske pravice proti angleški agresivnost. Mi nismo nastojali na pravici vzdrževati kupčijske zveze in če Uidi z kontrabantniin blagom, z posameznimi bojujočimi 9e strankami, ampak postali smo molčeči soudeležbi ki angleškega načrtni izstradati centralne vlasti. Mi smo ""eli moč in imeli smo pravico pošiljati živež na Nemško in v Avstrijo, a tej pravici smo se odpovedali . Ko ste bili Angleška in It ranci ja 1. 1793 v medsebojni '°jni, nastala je za našo deželo lednaka situacija, a tedanji pr.ed-^duik Thomas Jefferson je telai
i .	.	*
°e|al: “Ako pustimo izvažati žito v Veliko B ritanijo in njenim prijateljem. smo ravno tako zavezani poslati ga tudi Franciji. Angleška K0.!1 morda željo izstradati sovraž-111 J' narod, a ona nima nobene Pavice storiti to v našo zgubo ali I’a da bi bili mi ta k ore koč orodje /-a "jene sebične namene”.
^aša vlada je dovolila, da je Angleška vstavila našo veliko in P0« ta v no trgovino z centralnimi 'diistnn brez sence opravičenja; llltsa vlada ni ščitila naših poštnih pnšiljatev, da šla je celo tako dal-da ni niti protestirala proti an-
g’eški
prepovedi izvoza predlnetov
Rdečega križa v Evropo. Zavezniki so napovedali brezobziren noj nekterim ameriškim tvrdkam, postaviji so jih na takozvano “črno listo”. Res, da je bilo tedaj ogorčenje v ameriških krogih proti takovi listi precej veliko, a to ogorčenje se je za par dni poleglo in ko je pred nekaj dnevi prišla v neko izhodno pristanišče n e k a AMERIŠKA RADIJA, so naši trgovci pokazali svojo korajžo s tem, da sd se izjavili, da se ne u-pajo trgovati z dotično ladijo, zakaj ne? — zato ker je na angleški črni listi. Kje sta vendar atiieri-kanska čast in ponosi!
Vsaka pravica, kteri smo se prostovoljno odpovedali, je bila gotovo v korist Anglije, ob enem pa v škodo centralnih vlasti. Dočim [ja je Angleška ovirala našo legitimno trgovino, je pa ob jednem napravila našo deželo zase odjeina-lišče vojnih potrebščin vsake vrste. In ravno tu )leži pravi vzrok našega spora z Nemčijo, ki nas je dovedel do sedanje krize. Al i smo se odpovedali vsaki pravici nevtralnih držav, ki bi v količkaj koristila 'centralnim vlastem, nasprotno pa smo se potegovali na vse načine za pravice,ki bi koristile Angleški in njenim zaveznikom. Morda to ni bil naš namen v začetku, a v dejanju se je v resnici tako zgodilo.
Naše zakone smo vedno razlagali v korist zaveznikov. Vzemimo le slučaj potopa potniškega parnika Lusitania. Vprašanje krivde obstoji na stanju badi je. Nemčija je trdila, da je bila Lusitania pomožna križarka. Ona je imela dokaze za svojo trditev in je zato zahtevala da (iride ta točka pred k a k presojevalni (arbitracijski) zbor. A naša vlada je vsak posredovalni zbor kratkomalo zavrgla, akoravno je pred vojno bila ravno arbitraeija ena najvećih principov amerikanskeea naroda.
iSedaj- se nahajamo v smešnem položaju, da bomo morda napovedali vojno Nemčiji iz ravno istih \zrokov, za ktere smo proti Angliji malo ali pa nič protestirali, namreč radi objave vojiie zooe, radi kršenja prostosti Amefikan-ske trgovine in pa neoviran ju po-tovovanja po morju. In vendar, ako smo skrbno zasledovali d i p I o -matično dopisovali je med Nemčijo in Zj. D ržavami, smo lahko opazili, da se je Nemčija vedno trudila ostati v prijateljskem razmerju z našo vlado. Toda zdi se, da vse prošnje nemših diplomatov, da bi imela naša vlada vsaj nekoliko o-zira na narod, ki se bori za življenje m smrt, niso nič pomagale. Vlada je videla stvari v drugačmi luči in ves ameriški narod stoji sedaj kot en mož za svojim predsednikom. Borili se bomo proti Nemčiji zato, ker se poslužuje edinega vspešnega sredstva in orožja, da prepreči izstradanje civilnega prebivalstva t. ]. žen in otrok centralnih vlasti. V tem je pač nekaj žalostnega, toda ako more priti do tega, bo vsak ameriški državljan znal, kaj je njegova dolžnost, dokler je podanik ZVEZDNATE ZASTAVE,
— Na vojaškem pokopališču na Ajševici. “Novine” prinašajo z goriške fronte dopis, iz katerega posnemamo' Te dni so pokopali tukaj par stotin vojakov: naših in italijanskih*. Stojim tu. Polnoč je že minila. Poročnik Marinkovič bodri moštvo, da naj čimprej izkoplje grobove. Voz za vozom prilla ja, vsak poln padlih junakov. Za vsako ceno so hoteli Italijani prodreti. Ali naši vojaki so jim odvrnili: Ne boš! Okoli 3. ponoči odidem na počitek. Srečam Cehe. Vmešam se med nje. Njihov bataljon jo snoči zmlatil in v jel cel regiment Italijanov. Opisujejo borenje. Granata je ubila njihovega kadeta. Zjutraj sem videl mr. tvega sokola na grobišču. Pripovedujejo, da so se naučili v najlju-»jšefti boju par italijanskih besed:
Signore, signore, non amazzarine! sl<il zvezda z nadpisom': 1915. Ob
Madonna mia! (Gospod, Gospod, nikar me ne ubiti! Mati božja!) Poljubljali so jim roke, v jeti Italijani .so jim dajali belega kruha in čokolado. Pa kako znajo pripovedovati. Milo jih je poslušati. Dopisnik, ki je vojni kurat, pripoveduje dalje: Danes sem bral mašo za baš zakopane tukaj na po-kopališču. Zadnjič sem jo daroval na Vseli mrtvih dan. Sredi pokopališča je mal oltarček, ki ga je dal napraviti kurat Gliho. Danes niso letali izstrelki nad glavo kakor oni daii. Danes so padali kosmi snega, tako ljubko, tako milo so se kopičili na grobove palili, kakor da jim šepetajo: Pokoj, pokoj vani-večni! Zadnjič je bilo drugače. Treskale so granate druga za drugo v neposredni bližini. To je bilo že dragic, da nas je krstil ogenj v času maše .... Tu na pokopališču je zbudila mojo pozornost dopisnica pri nekem italijanskem oficirju. Naslikan je Trst. Po njem so razvite italijanske trobojnice. V luki so usidrani parobrodi, s katerih vihra itali janslca trobojnica. Nad Trstom italijan-
strani dražestna Italijanska s trobojnico, ki se vije okoli n je. Gleda s poželjnim pogledom na Trst. Bred nogo jej leže knige. Drobno je pisane, vendar seniore citati: Obrednik (ki je hotel usmrtiti Iranca Jožefa), na nasprotni strani nekoliko stihov, iz katerih razvi-dis željo do A.drije in pripojenje k Italiji .... Tako žel jo so imeli leta 1915,
V Zagrebu je umrl dne 1. decembra gospa Ines Sinek iz Sv. Petra pri Gorici. Bila je med istimi, ki so bivali v Sv. Petru do zadnjega dne. Pokojnica je bila naj-starejša hči vpokojeuega c. kr davčnega višjega upravitelja Rajka Siijeka.
— Družina se pogreša. Od izbruha vojne z Italijo se ne ve. kje se nahaja družina Antona Mariniča, in sicer žena Margareta z otroci Antonom, Josipom, Ido in Marcelo, ki so pred vojno stanovali v Kojskein na Kaleliah st. 214. Anton Marinič se naha ja v Win-zendorfu bei Neustadt, Kalkgewerkschaft, N iž. Avstr.
Razširjanje naše trgovine
; 1 *'	1 “m 'i:
SLOVENIAN LIQUOR CO.,
po celi Ameriki dokazuje nam, da prodajamo najbolje tekočine po primernih cenah. V dokaz temu vedno naraščajoče število naših odjemnikov.
Ni vam treba iti drugam, pri nas dobite pristni kranjski brinoyec, slivovec, Baraga grenko yino in vse drugo, kar želite v tej. vrsti.
Pišite, ko naročate, slovensko.
JOLIET, ILLINOIS.
OBJAVA.
Slavnemu občinstvu v Calumet in okolici naznanjam u-Ijudno, da se sem dne «
15. novembra t.l.
preselil iz sedanje svoje mesnice 408. 6. cesta v hišo, kjer je do-sedaj izvrševal gosp. Frank H- Schumaker svojo mesarsko obrt, vogai šeste in Elm ceste.
Rojakom, Hrvatom in Slovencem se priporočam naj me čim obilnejše obiščejo tudi v tem novem prostoru, najmodernija mesnica v celem mestu-
Da je pa blago moje trgovine najbolje v to mi je dokaz vaša dolgoletna naklonjenost-	Spoštovanjem
John Muvrin
DENAR V AVSTRIJO,
Hrvatsko in Slovensko
zamore se varno poslati po
denarno nakaznem načrtu
naše banke.
Način je enostaven; podajte nam ime in naslov, kakor ga zapišete na Vaše pismo- Mi storimo ostalo. Krone-pravi denar se odpošlje Vašim ljudem v registriranem pismu od velike banke v Avstriji. Poskušajte naš načrt. jDopadel Vam bode,
Houghton Nat’1 Bank:
Houghton,	Michigan.
DRUŠTVENI OGLASI.
Društvo sv. Jožefa
št. 1- S. K. P. Družbe
na CAL.UMETU.
Uradniki za leto 1917.
Predsednik, Math Prebilich. Podpredsednik, Jos. W. Schneller. Tajnik in zastopnik, Math Strauss. Podtajnik, Frank Vesel.
Blagajnik, Mihael Klobučar.
Odborniki za 2 leti;
Jos. Scheringer, Nick Mrak, Jos. D. Grahek, John Gazvoda.
Odborniki za eno ieto.
John Gosenca, John P. Lamut, Math F. Kobe, John D. Judnich.
Maršal: Frank Gregorich. Poslanec: Math F. Kobe.
Bolniški obiskovalci so:
Za Red Jacket, Blue Jacket, Yellow Jacket, Newtown in Albion: Math F. Kobe; Za Stari Tamarack in Tamarack No. 5. : John P. Lamut; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filip; Za Laurium: John Gazvoda; Za Raymbaultown: Frank Vesel; Za Osceola: John Pečauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Louis Srebrnjak.
Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne.
Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno.
K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
DRUŠTVO SV. PETRA.
št. 30 K. S. K. J- v Caiumetu.
ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa.
Uradniki za leto 1917.
Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich.
Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, Math Prebilich.
Blagajnik, Marko Sterk.
ODBORNIKI ZA 1. LETO.
John R. Sterbenz, ml., Paul D. Špehar, George Kotze.
ODBORNIRI ZA 2. LETI.
Martin Majerle, Math Prebilich in Frank Plautz.
Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar, Math Anečič. Bolniški obiskovalci.
Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Martin Majerle. Za Raymbaultown: John Mušič. Za Osceola: Mihael Sitar. Za Tamarack, Tamarack Št. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za Swedetown: Math Likovich.
K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
SE3SÌES
‘STORITE TO Z ELEKTRIKO.’
PREJ AU KASNEJE	|
si bodete hoteli nakupiti	g
Električni likalnik.	|
NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ?	|
Ugodni plačilni pogoji na zahtevo.	|
H oughtonCounty ElectricLjght Co |
ft CALUMET STATE BANK
Glavnica $ 100,000 PreostaneK $ 50,000
CALUMET STATE BANK BUILDING
Pošiljamo denar na vse strani sveta po dnevnem kurzu.
Izberite si to banko za Vašo Banko.
URADNIKI. Thomas Hoatson Preo. Ed. UJseth, Podpre d.
F. J .Kohjhaas, Blagajnik Walter Edwards, Pomožnibl
SAMOSTOJNA
PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV
ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu oq 2 nri po poldan v cerkveni dvorani sv. Jožefa.
Uradniki za leto 1916.
Pred: Jos, B. Metesh, 61 Mine .St.
Pod pred: Jos. Bahor, Store St.
I. taj: John D. Judnich, 4337-Elm St. II. taj: Jos. Elenich, 21-7th. St. Tamarack.
Blagajnik: Jos. Gorshe, 4353 Pine St.
Za Red Jacket, Blue Jacket, New Town Jfellow Jacket: Rayrnbanltown In Swedetown- John Judnich 4337 Elm. st.
Za Osceola: Jos. Bahor, Store St.
K obilnemu pristopu vabi
ODBO R
A. Fahlen & Go.
Slovensko
neodvisno
društvo
podporno
Sv. Mihaela
na Calumet. Mich.
Ustanovljeno dne 17. avg. 1912.
Mesečne se)e se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvorari URADNIKI.
Predsednik, Louis Gazvoda.
Podpredsednik, Andro Kavčič.
Tajnik, Frank Novak.
Podtajnik, Jos. Ovniček,
Blagajnik, Jos. Srebernak.
■	ODBORNIKI:
Andro Gumbač, Anton Miklich, John Klobuchar, Mihael Mervič, John Gazvoda, John Gosenca, Anton Muhich, John Iler.
Vratar in maršal, Frank Pavlich.
BOLNIŠKI OBISKOVALCI:
Za Red Jacket, Yellow Jacket in Bine Jacket, Andro Gumbač. 4321 Acorn St.
Raymbaultown in Laurium, Louis Lavrič.2006 Cal. Ave. i Tamarack, John Novak, 3 Walnut St. Tamarack.
To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00 na mesec bolniške podpore. Vsmrtmne plača vsak član 3.00 za pokojnikom, toraj čim več članov tem bolje.
Društvo je sedaj za nedoločen cas znižalo pristopnino na $3.()0 Poslužite se te prilike ter pristopite k društvu 1
K obilnem pristopu vabi
ODBOR.
Dobili smo nov stroj za preiskavanje očes ter je sedaj na razpolago vsem o-nim, ki si hočejo pri nas naročiti očali.
Preiskali barn bodemo vtä vid ter vam pripravili očal*.
NAŠE DELO J.J RAJAMCENO.
312 » peta cesta Calumet, Mich
Društvo sv. Cirila in Metoda.
št- 9. v Calumet. Mich.
Spadajoče v J. S. K. J. ima svole redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv, Jožefa.
Uradniki društva za leto 1917 so.
Pred. Frank Sedlar,
Podpred. Jos. Plautz ml.
Prvi taj. in zastori. John D. Zunich Zapisnikar: Jakob Kaučich.
Blagajnik, Joseph S. Stukel.
ODBORNIKI ZA DVE LETI:
John Ilenich, John Gosenca, John Starc, Mike Sunich st.
Maršal: George Klobučar.
Poslanec: Joseph Jančar.
v slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt.
Jednota plačuje y slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva.
Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800.
V slučaju smrti plača članom (icam) prvega razreda $1500, drugega razreda $1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250.
Vsi oddaljeni elani pa zamorejo svo jo bolezen pismeno naznaniti isti dan ko zbolijo.
K obilnem pristopu vabi
ODBOR.
Slovensko - katoliško podporno društvo
SV, JAKOBA.
št- 2- S. K- P. Družbe.
Laurium. Mich.
Prvo in edino Slov. Kat. Pod. d rusty« na Laurium.
Ima svoje rodne mesečne soja vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne ■' dvorani Gosp. John Sustaricha na Osceola cesti.
Društveni odbor za leto 1917
Jakob Vertin, predsednik.
John Lakner,	podpredsednik
Jos R. Sedlar,	tajnik
John Šuštarič.	blagajnik
ODBORNIKI ZA 2 LETI:
John Grsich, Joseph Vogrin, Paul H. Majerle, Anton Kukman.
ODBORNIKI ZA ENO LETO: Martin Straus, Matt Stubler, Jakob» Zimerman, Math Sostarteli,
Maršal: Matija Stabler.
Poslanec: Jos. R. Sedlar.
Bolniški obiskovalci: Jobu Šuštarič za Laurium; za Raymbaultown in okolico, Matt. R. Sedlar; za Red Jacket in okolico Jos. R. Sedlar.
Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po $1.00 na dan za dobo 6 mesecev in nadalnfh 6 mesecev plačuje Družba po $20.00 na mesec-Cela smrtnina je $800.00 oziroma $400 kakor se hoče kdo zavarovati. Nadalje plačuje družba tudi razne poškodbe kot izgubo rok, nog očes i. t. d.
Pristopnina znaša sedaj samo $300. Torej kateri še niste pri tem društvu in družili imate sedaj lepo priliko da se zavarujete v slučaju bolezni ali srmti. Za nadalna pojasnila in potrebne listine se obrnite na tainika Jos. R. Sedlar 3127th St Calumet »lieh.
K obilnemu pristopu vabi
Odbor-
Naročite se na ‘*3Iov. Novice.’
Slovenska Katoliška Podporna Družba.
Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: John Spreitzer, 218 Oak St--Calumet, Mich.
Podpreds. : John Gazvoda, 509 Tam. St.... Laminili,
Tajnik: Math F. Kobe, 420 7th St.......Calumet,
II. taj.: Jos. W. Schneller 2045 Union St. .Calumet, Blagajnik; Jos. Scheringer, 808 Oak St. . . .Calumet,
Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,.........Calumet,
NADZORNIKI:
Mihael Klobuchar, 115 7thSl.............Calumet. Mich.
John D. Puhek, 2140 Log St..............
Jos R. Sedlar, 577 Cedar St.............
POROTNI ODBOR.
John Sustarsicli, 420 Osceola St.	Laurium, Mich.
Jacob Wertin, 221 Alioiiez St. Florida Loc.
Jos. Vardjan	Dollar Bay, Michigan,
VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo uaj se na glavnega tajnika družbe.
VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe.
VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika.
Družbino glasilo so “Slov Novice.’"
Iz urada gl. tajnika S. K. P. Družbe. NAZNANILO ASSESMENTA.
Vsem članom in članicam S. K. P. Družbe se tem potom uradno naznanja, da za mesec Februari j ni nobene doklade. Assesment znaša za vsacega člana in članico znesek 80c.
S [JSPÈN DO VAN 1 :
Od društva sv. Jakoba, št. 2. Laurium, Mich., Jos. Simonič ml. George Piku*.
Od samostojnih članov: John Vidoš.
Od društva sv. Ane št. 3. Calumet, Mich., Viktorija Špehar, Ana Lainutli.
Calumet, 7. Feb., 1917.
Math F. Kobe tajnik S. K. P. Đ.
ILLINOIS.
* Joliet.
. i—poročena sta bila danes v naši slovenski cerkvi gJohnHorvat in ga vdovaBarbara Frankovič roj. Škof.Poročil ju je g župnik, Rev John Plevnik ob polsedmih zjutraj. Tovariša sta bila gg George Malovrh in Frank Meteš. Ženin je dobro znani gostilničar, ki ima svoj salmi od Novega leta v novem poslopju g.Antona Golobitsha, 801 N. Chicago street. Bil je vdovec nad pet let, pa se je naveličal samskega stanu, spoznavši, da je zakonski stan še vedno naj lepši stan. In danes je že zopet “v jarmu.” Naravnost iznenadil je vse svoje brezštevilne znanci in prijatelje. Ti so pač vedeli, da je naš irir. Jim še čil in čvrst korenjak, ki mu ni kos vsak mladenič, ali da se zopet oženi še ta predpust, toliko korajže pa niso pričakovali od njega: pa svojo korajžo je danes dokazal. Posneman ja vreden zgled, ali nei Kar uajiskreneje čestitamo poročencema in voščimo. Bilo srečno na mnoga leta!
—Joliet se pripravlja. V slučaju vojne z Nemčijo bo tudi Joliet pripravljen, da izvrši vse in več, nego utegnejo zahtevati od njega glede priskrbe vojakov in vojnih potrebščin. Col. Fred Rennitt vodi vse priprave, da postavi Joliet pod zastavo najmanj cel regiment. In v ten. polku ne bodo Slovenci zadnji, kakor čujemo.
-Rev. Smoley in “Narodni Vestnik.” Kakor smo izvedeli iz verodostojnega vira, je Rev. John O. Smoley, velezaslnžni večletni urednik Narodnega Vestnika, Duluth Minn., pustil časnikarstvo radi srčne hibe po nujnem nasvetu zdravnikovem. Preveč sedenja škodi zd-
•	V
ravju, to vedo vsi uredniki. Casti-temu gospodii želimo, da kmalu . popolnoma ozdravi in se povrne na časnikarsko polje,kjer je dobrih delavcev najbolj treba.
Iz stare domovine.
-Priznanje slov vojakom.
Ge
sar je izdal sledeče povelje;
“Uvažnje odlično hrabro m silir-tnopogumno zadržanje20ga lovskega’ bataljona ter njegov vneto-ovdani, požrtvalni in vzgledni nastop v bojih od H.do 13. januar ja 1915, mn izrekam svoje popolno priznanje.
Pošiljam vrlemu bataljonu Svojo zahvalo in Svoj'pozdrav.
Na Dunaju, Dne 5 dec, 1916.
Karol m. p.”
“Slovenski Narod” dostavlja k tem u :
Zopet beležimo s ponosom novo odlikovanje slovenskih vojakov. Kot prve čete v svoji slavni armadi se je spomnil cesar Karol Jto je zasedel prestol svojih dedov,slovenskega pešpolka št. 17. Drugo njegovo lavno priznanje, izraženo zopet v lastnoročnem Najvišjem pismu, velja 20. lovskemu bataljonu — In zopet je karakteristično da je ta junaška četa kateri pošilja viteški vladar svojo zahva'o in svoje pozdrave, slovenska.Lovci 20. bataljo-na so primorski lovci. Dopolnilni okraj je Trst in Slovenci tvorijo v bataljonu veliko večino. Pred iz-bruhom vojne seje nahajal bataljon s svojim štabom v Korminu. Sedaj se nahaja njega dopolnilno poveljsto v nekem zgornještajers-kem trgu.
20. lovski bataljon je bil ustanovljen leta 1S49. Ima pa že slavno zgoodovino. V pruskorav8trijaki vojni se je požrtvovalno boril pri Kraljevem Gradcu (na Češkem) in 3. junij I860 je časten dan bataljonske zgodovine.
V sedanji vojni so pokazali primorski Slovenci svoje izredne vojaške vrline baš naj bolj v tem slavnem bataljonu, katerega tako izredno odikovanje jun bo v največji ponos in zadoščenje, Njim in vsemu narodu.
—Smrtna kosa. V Št. Juriju poa Kumom je umrla gospa Fani Pečnik, rojena Stopar, nadučitelje-va soproga v cvetoči dobi 22 let. Ranjko so prepeljali vŠmartnopri Litiji, kjer je bil 12 decembra pogreb
V tržaški mestni bolnišuici je umrl Slavoj Škerlj, znan vrl delavec organizacije narodnega delavstva v Trstu in Ljudljani.Trudil se je in boril ter deloval, kjer je mogel in kolikor je mogel, živel v načrtih iii ves gorel za blagor sloven-skega 'delavca. Segal je tudi na polja, na katerih mu je manjkalo predpogojev za delovanje, nazadnje pa se je povrnil k svojemu krojaškemu jioslu.Po kratki bolezni se je rešil življenja,ki m uje le malokdaj kazalo prijazno lice.
—	Odlikovana, Z veliko častno diplomo je bila odlikovana gospa Franja Drakulič-Zabovnik, poštar-ica pri Devici Mariji v Polju, za izvanredne zasluge, koje si je stekla v prid vojnemu botrinstvu.
—	Umrl v ruskem vjetništvu. V daj ni deželi, v vredem Turkes tanu v Aziji je legel k večnemu počitku posestnik 1. Grum, doma iz Zaloga št. 9. pošta Devica Marija v Polju pri Ljubljani. Tako so vsaj sporočili njegovi prijatelji vojni vjetmki Grumovi soprogi. Rajni je menda le malo časa bolehal, zakaj meseca maja je bil še čil in zdrav, kakor je bil sporoči] svoji ženi.
—	Smerten padec. 781etni posestnik Andrej iz Velikega Otoka pri Postojni je te dni, ko je šel od sv. maše, izpodrsnil in padel v (ir-ni potok-. Vsled smrtnih notranjih poškodb je v pol ure umrl.
—	Odlikovanje.	Nadvojvoda
Franc Salvator je v znak posebnega neumornega delovanja pri os, krbi ranjencev v Ljubljani prostovoljni strežnici gospej Mariji Pogačnik, soprogi	višjesodnega
oficijala, podelil srebrno častno svetinjo iidečega križa z vojno dekoracijo.
—	Iz Črnomlja pišejo:— Naša
župnija žaluje za mnogimi padlimi vojaki in vrlimi	mladimi gospodarji. Dozdaj je	bilo uradno
om vlade pokojnega cesarja je začel vabiti župljane k službi božji in je ves čas vladanja opravljal to zvišeno nalogo v tolažbo in ponos župljanov in je tudi zadnjič službeno zvonil “zadnjo uro” mrtvemu cesarju. Od višjega poveljstva došla brzojavka, ki je dovolila, da se sme veliki zvon ohraniti, ako ostali trije isto toliko teli tajo, je prišla prepozno na svoje mesto m tako smo se morali krvavečega sr-ca ločiti od toliko priljubljenega velikega zvona, ki je po svoji primeroma nizki teži 24 stotov imel izredno močan glas in prijetno donel daleč naokrog po Beli krajni in se jx> moči svojega zvoka lahko meril z dvakrat težjim selniški m zvonom.
—	Odlikovan je z železnini križem s krono na traku hrabrostim svetinje računski narednik do-njače g a pešpolka Rudolf Josip Levpušček.
—	Umrl je enoletni prostovoljec in učiteljišenik Milan Soršak, sin revideuta južne-železnice v Mariboru Ferdinanda Soršaka.
—	Odlikovanja. Drugič je do bil srebrno hrabrostim svetinjo 2. razreda sanitetni praporščak cand. med. Rafael Dolinšek. —. Crno-vojniški zdravnik v Šmihelu nad Ljubnom dr. Josip Goričar je dobil častni znak Rdečega križa 2. razreda.
—	i’adel je na tirolskem bojišču poddesetletnik in časniški sluga Atu. Jug v 20. letu starosti iz občine Cigi.iij (lijivarski), županstvo Volče. Bil je celih 15 mesecev sv strelnih jarkih. Ranjen v glavo je v osmih dnevih umrl -V Briksnu v bolnici.
—	Smrtna kosa. V Trstu je umrla gospa Marija Mikelič, stara 31 let.
—	Boroevičeve čestitke. Renski župan Ivan Stepančič je posial ge-neralhetnu polkovniku Svetozarju

Priljubljeno pivo
med rojaki je gotovo od nas izdelano
PARK PIVO.
Najfinejša namizna pijača je naše
ii
Elite Pivo”
v steklenicah
Naš pivar je izučen na Nemškem in razume svoj posel. Poslužujte se toraj našega piva in dajte 'nam mnogo naročil.	'
Park: Brewing Co.
LAURIUM, MICH.	Phone 221
MATT SUSTARICH, Mgr.
;


ü v r-^r
A«


JAKOST, ORGANIZACIJA, POSTREŽBA.
Jakost te banke je naznačena po njeni glavnici v dohodkih, dobičku in rezervnem skladu nad $150,-000 ter z vsemi pripomočki nad $900.000; njena organizacija je popolna in delavna, dočim je njena postrežba odločno taka, da zadovoljuje vsem osebnim zahtevam vsakega.
Drago nam bo, ako nas poprašate glede naše sposobnosti, poslužiti Vas-
Z enim dolarjem zamorete si ustvoriti račun v našem hranilnem oddelku.

-?v
"44-
I State Savings Bank
%	LAURIUM. MICH.
. , v , oo . -,	pl. Boroeviču povodom šestdesete-
pnglasenih 23 mrtvih vojakov po G	1
,	.-.v, v. -,	v v' .-’Vh njegovega roistnega dneva pri«
raznih bojiščih, a število bo se zal » J n	r
narastlo. Naše triulično mesto, ki leži na polotoku z znamenitim trimostovjem, z glavnim trgom, župnijsko ulico in zadnjo, tudi rožno ulico nazivano, je z velikim zanimanjem prebiralo zanimivo dr. Grudnovo “Zgodovino sloven, skega naroda,” kjer se na dveh mestili omenjata dva črnomaljska vojaka duhovnika iz znane Stariha - Kolbesen rodbine, ki je podala že 12 duhovnikov različnih stopenj, ki so delovali po raznih župnijah Kranjske, Štajerske in Primorske. Najslavnejši med nji, mi je bil Martin Stariha, miklav-ževski župnik na Štajerskem, ki je “Babjem Klancu” leta 1664, tako sijajno premagala svojimi ljudmi divje Krtico, da je dobil častni priinek “victorious”, t. j. prema-gavec. N jegovi rojaki in sorodniki se tudi zdaj borijo na italijanskem bojišču, kjer'jih je že nekaj padio. Drugi župnik Stariha je bil v Semiču leta 1720 od roparskih hajdukov, ki so župnišče popolnoma propali, in Stariho po strašnih mukah umorili (živega so žgali z razbeljenimi verigami). Tretji Stariha je bil piost v Metliki za pasa Francozov v naši deželi, katerega so pa seboj odpeljali in je nenadoma izginil itd. Zadnji je umrl v Črnomlju v pokoju let 1897. Jakob Stariha, častni kanonik tržaški, zlatomašnik, vitez Fr. Jožefovega reda m vpokojen dekan jii-eatiski.
Težkega srca smo se ločili od nam tako priljubljenih dveh velikih zvonov 'in jih z običajno požrtvovalnostjo postavili domovini
na oltar, ki tirja za zmagovit mir tako ogromnih žrtev. Bcsebno je bilo ljudstvo navezano na veliki zvon, ki bi se najprimerneje na-žival “cesarja Franca Jožefa zvon”.
v
Črnomaljski žul j pani so ga dali vliti v pomembnem letu 1848 zahvalo in spomin za odpravo desetine in tlake, kakor je tudi nosil na sebi ta napis. Torej z nastop
merne čestitke. Generalni polkov, nik Boroevič je odgovoril: “Za prijazna voščila k rojstnemu dnevu srčno se zahvaljujoč pošilja mnogo pozdravov - Boroevič, gl.”
—	Goriški učitelj. Wekoslav Črnigoj, ki je bil nedavno odlikovan s srebrno svetinjo druge vrste, je sedaj ob fzopetnem odhodu na bojišče povišat) za praporščaka.
—	Umrl je nagle smrti vpoko-jeni ravnatelj državnega muzeja v Ogleju Henrik Majonica. Pokojnik je bil odličen arheolog in ima velike zasluge za najdbo in ohranitev dragocenih starin na Primorskem. Prijaznega gospoda se gotovo spominjajo številni gra-deški kopališčniai iz vse monarhije, ki so hodi i ogledovat si znameniti drž. muzej v OcdeRi.
—	Pomoč Goriško - Gradiščanski. V Trstu se je vršila peta seja deželne pomožne komisije za Gor-iiko-Gradiščansko. Namestnik se je najprvo spominjal pokojnega cesarja. Komisija je vzela na znanje proučavanje in prva dela namestništva za svoječasno vzpostavitev dežele. V to svrlio je ministrstvo za javna dela pridelilo namestništvu višjega tehničnega funkcijonarja. Komisija je se baila s številnimi prošnjami za podpore; predlagano je bijo več brezobrestnih posojil iz raznih državnih sredstev.
—	P. Efrem Turk umrl. Dne 9. decembra je umrl v Samoboru na Hrvata kem frančiškan P. Efrem Turk, Pogreb je bil 41. dec. Rajni je bil znan jio Kranjskem in Goriškem kot ljudski misijonar, po Hrvatskem, Slavoniji m Dalmaciji je imel pogostoma duhovne vaje za duhovnike in po raznih samostanih za redovnike in redovnice. Hrvatsko - slovanska frančiškanska provincija sv. Cirila in Metoda je izgubila z njim svojega izbornega liturgista.
. tav-MraiHagKa—ntwuaMWi'iM« ili	iimr—nwi—iiwiimhhiim*iii«i i»a—BM—Bnw»TO—
PIJTE PARK IN ELITE PIVO.
J. A. Minnear & Co.
borzni posredovalci.
ČLANI BORZE V CHICAGO.
Naš zasebni brzojavni sistem se raztezuje do vseh važnih trgovskih središč v deželi, kot Boston, New York, Chicago, Toronto, Salt Lake City, i.t.d.
Mi vam točno postrežemo pri nakupu in prodaji železniških, obrtnih, bakrenih in delnic za drage rude.
URADI:
LAURIUM, MICH. Tel. 820, 821, 822,
ISHPEMING, MICH. Tel. 312, 313.
DR. RICHTERJEV RAHN EXPELLER
za REVMATIZEM, PUTIKO, NEURAL-QUO, BOLEČINE in OKORELOST v SKLEPIH in MIŠICAH, PREHLAD, INFLUENCO BOLEČINE V GRLU in ZOBOBOL., Pristni pride v zavitkih, kakor ga M vidite natisnenega- Odklonite vsak zavi' tek, ki ni zapečaten z sidrovo varstven» znamko-
25 in 50 cents v lekarnah in naravnost«!
- A.D RICHTER & C0
74 — Washington St., New VoH
PRIZNANO JE
da je naše pivo naj-zdraveje in najčisteje. Če ste trudni in izmučeni pijte kozarec ali dva na-! šega piva in počutili se bodete prijetno in lahko.
Naročite si ga zaboj na dom takoj. Imejte ga vedno na roki!
Calumet Brew. Co.
Pine St. Tel. 274 - Chas. Slienk, manager.
Malo življenje.
Spisal dr. Fr- Detela-
J.
Blizu štajerske meje leži v zele-wt)Sju vas Dolina. Malo lavino, ta '11 tani izbočeno po hribih ir, oriciK obdaja z crostini drev-, ” obraslo gorovje, 'kise Jena i-ni strani nekoliko znižuje. Crez sedlo drži glavna vesta dolinska, j.j veže skriti kraj z drugim svenila. bako po pravici nosi vaa
svoje
, ime, se vidi iz te lege, in če
pogledaš z gore sv. Florijana, ki se dviga najvišje nad Dolino, vidiš pod seboj majhen kotel, ki inni dno nekoliko pokvečeno in ki juu manjka nekaj obrobka.V znož-p, gv. Florijana izvira potoček 'ijolinščicH, ki se zvedavo vi je po dol ini, kakor bi nerada zapuščala svoj rojstni kraj, naposled pa izvine v soteski in kaže ljudem, kod se tudi pride do velike ceste, (Vse baš komu ne mudi. Tu m talij stoji na kakem griču bela cerkvica, okrog ii; okrog pa je raztresenih mnogo vasi, sestoje-čili iz treh, štirih, časih tudi ene same hiše. Vljudni prebivalci se štejejo zdaj med Gorenjce, zdaj med Dolenjce, kakor nanese druščina. % a to, kar se godi za gorami, se ne nienijo dosti, in marsikaka novica potrebuje četrt leta, da doseže to dolino; zakaj, da bi ljudje verjeli besedam stare Mete, ki vozi vsaiio sredo samotež v Ljubljano, tega ni misliti. “Zenska je stara," pravijo, “rada govori in pripoveduje več, kot je res’’. Tudi birič, ki oklicuje ob nedelje pred cerkvijo, jim pove razen davkov malo novega. Edina priložnost o-gledati si nekoliko sveta se ponudi Dolincu, kadar je kje kak semenj, da žene živino na prodaj. Kadar sh vrne domov, pa pravi :“Lepo je v onih krajih, lepo; pri nas je pa še lepše”. Ker Dolinci niso zapravljivi in indi delajo, se jim ne godi slabo, in lehko in dobro kupujejo od n j i h kupci, ki jlli obiskujejo na jesen in po zimi. Dolinski župniki učakajo sivo starost, zakaj, zdrav je zrak, in dolinske duše pasti je prava lgra-6i.Le zaide kateri krat kakšen kozel v škodo, ga pobol jša par besedi..
Dasi jo Dolina—v ožjem smislu besede—glavna vas vse doline, vendar ne šteje mnogo številk.Hiše 8oa častnimi izjemami neznatne, bredi vasi stoji cerkev sv. Jurija, Dolincem priljubljenega patrona; "a eni sDani cerkve ima župnik 6v°ie stanovanje, staro nerodno stavbo z debelim zidovjem in maj-huinii okni, na drugi pa je šola, kjer se s šibo bistri um vaški mia-bini. lJred cerkvijo pa se košati mogočen kostanj in zbiia vsako »edeljo pred službo božjo iu po uJej v svojošsenco može in faatei da se kaj^pogovore in pok rat koča* 81J°- Druge 1 liše stoje, kakor bi j11' bil nanesel veter: ta tu, ona ,illlli ne dve na euo stran obrnjeni, «krog cerkve in ob cesti, ki drži po ‘"iiogih klancih in ovinkih zdaj "avkreber. zdaj navzdol, hrib do °krajuega oblastva dolinska, na dftgo plat pa ob potoku skoz so-b‘sko do velike ceste.
Dolinci so si «er tihi ljudje; a kadar mislijo, da imajo kaj vzroka /JX to, zašurne tem bolj. In teh l,,|sli so bili menda ta dan, ko se učenja naša povest-
ih lo
je mesca avgusta leta
ko je stari Primož, ki ima 'oajlino hišo pod cerkvijo, omožil 8VüJo hčer Franco u'a dom. Vsa as Jo bila pokoncu. Iz Primoževe d»e se je razlegala glasna harmonika. slavj<e veselje vaškim n* e8o,n> ki so s tako malim zadovol-Fnt, OJrrog olepšane hiše je ogla
i',l “'ladina, ki je bila še premla-,l '■'* plesišče, in množila po svoji
d
'“oči St
svatovski hrup. Zdajpazdaj Jh prikazalo na pragu kako na-^ l)!uio dekle ali kak praznično ob* ^eu 'noški, ki je zanka) po vasi v uokaz, da se mu dobro go-
li
ogatin nima po navadi pol to-
liko svatov, kadar se ženi, kakor reven kmet; bodisi, da ima ta res prijateljev več nego oni,ali pa da se bol j boji katerega razžaliti s tem, da ga ne bi vabil; ali pa hoče ne mara vsaj enkrat pozabiti svoje rove in se prav oblastno veseliti. Nekaj mu gre seveda tudi za čast, ravuotako kakor ubogi vdovi, ki potrosi svoje zadnje krajcarje, da pogosti pogrébce, ki so ji odnesli ljubega moža.
Prh Primožu je bila vsa hiša polna. Za dolgo mizo so sedeli svatje v sredi med njimi starejši-na in zraven njega priletni župnik. Ana, Primoževa žena, je skrbela, da duhovni gospod ni trpe1 lakote.
“Uh, gospod župnik, še to, pa še to,” je govorila in polnila venomer gospodu kupico ia krožnik.
Težko se je branil gospod silnim prošnjam. Od druge strani pa mn je pripovedoval starejšma počasi in dostojno, da pojde dež, ker se drži vreme tako kislo, da pa ne bo nič odveč, ker je zemlja suha, in kako dobro znamenje je to, če dežuje na ženitvanski dan.
Ženin France je govoril zdaj s tem možem, zdaj z onim, zakaj kot nov gospodar je stopil v eno visto z njimi.
“Nevesta je pa v izbici z družicama,” je dejala mati. kadar so povpraševali po njej.
“Malo se mora pojokati, ker je že taka navada,” je menil Rožanec posestnik iz bližnje vasi Gorice. “Saj se je še Mina jokala, ki \je dobila mena.”
“Jaz sem že vedela, zaka j,” se hitro oglasi ženica od one strani;
O
“Franci pa ni treba.”
“Ali ste izteknili. oče. iioža n ec?” se smeje župnik.
N aj veselejši izmed vseh pa je stari Fremec, ženinov oče iu sosed Rožancev. Fo sredi sobe se vrti, in klobuk, ves pokrit s pisanim papirjem, s šopki in traki, mu visi po strani, kakor bi se smejal belim lasem kako pridejo v njegovo družbo.
“Frimojdunaj !” vpije sivi mož lil ploska z rokama. “Ana, midva greva plesat, naj že bo, kar hoče”.
“z^a stare ljudi, ki se opotekajo,” opominja žena, “je tu premalo prostora.*’
“Malo prostora imaš res. Fri-inož, primojdunaj, malo! Kadar bo zopet kakšna reč, ga prmeseem s soboj od doma, ker. prostora imam jaz dosti. Toda, Ana kar pojdi! Smrt se te bo zbala, če vidi, da plešeš. Hojo! po koncu, primojduna j !”
“ Fojdi s kakšno mlajšo, mene pa pusti!” se brani Ana, in pristavi poluglasno: “Kaj pa preklinjaš tako vpričo goapoda župnika?”
“Ha,kaj, primojdunaj, Ana! ’ odvrača Fremec. “Ali misliš da je to greh? .—Gospod župnik!” ogovarja duhovnega gospoda, “Vi i-mate zapisane vse grehe, velike in male: ali je “primoidmnaj” greh? Kaj?”
“Fosebno lepo ni, se Bineje župnik, “beseda odveč!”
“Kar nič odveč!” ugovarja mož. “Dobro delo! Le poslušajte! Ge bi jaz rekel: pri moji duši. kar me pa Dog varuje in sveti Florijan, to bi bil greli! Kar je greh, to je kakor amen, in temu se ne ustavljam nič. A jaz ne pravim takoj jaz zavpijem: primojdu—, hudoba me že sliši. Alo! pa pero v kremplje in piše: “Stari Fremec se priduša.”'Jaz pa pravim: du-naj! Triäto medvedov, zdaj je treba pa brisati! Tako zvijem hudobo, da se jezi, in hudiča jeziti je ravno tako dobro delo, mislim, kakor če bi svetnika častil, primojdunaj! Ae, Ana pojdi plesat!”
In z urnimi nogami stopa starec v stransko sobo, kjer plešejo mlajši svatje.
V kotu na klopi sedi Premcev Miha, ženinov brat, m neutrudno vleče harmoniko. Kupico vina,jjki
jo ima zraven sebe, mu polnijo pridno svatje, on kima z razni rženo glavo in potrkava z nogo h godbi. Kadar se naveličajo plesalci, ali pa kadar mu pride žeja na misel, pa preneha, ter pove kakšno veselo da se mu smejejo, in ponorčuje se zdaj s tem, zdaj z onim. On pozna vse ljudi, ki prebivajo po dolini okrog, in povsod ga imajo radi, iu ne more se naslušati mladina njegovih šal. Sicer pa dolgi Miha s svojim razpraskanim obrazom ni [»osebno mikavna osebnost.
“Hoj, Miha, kaj počivaš;!” za v. jiije Fremec med vrati. “Nategni svojo ‘naduho’ in zagodi polko stare sorte!”
In starec vrti t eni roci klobuk, z drugo pa pelje staro Ano na ples in zbudi glasen smeli med svati.
Zda j se od pro duri, in noter stopi mladenič visoke postave. Vseli oči se upro v čudnega nepovabljenega svata. Died, upadel je obraz, nemirno begajo svetle oči, in črne Kodraste lase pokriva o-guljena vojaška kapica. Slaba, raztrgana obleka se vidi še revnejša med prazničnimi svatovskimi oblačili.
Molče sede tujec za malo mizo pri durih in reče napol proseče, napel osorno: “Jesti mi dajte!”
“Sveti križ božji, Juri!” vzklikne pri teh besedah mati Ana; kolena se ji pošibe, in seseoe se na pragu. Fremec jo spravlja po koncu, svatje pa se usujejo okrog tujca. Mati je prva spoznala svojega sina, in ko se zdrami iz strahu in veselja, biti k njemu in ga objema s solznimi očmi. “O Jur-’ če, J uree, kako si reven, kako si shujšan!” tarna ženica in donaša jedil in pijače.
Odkod prihajaš? Ali ostaneš doma?” ga izprašujejo križem vsi.
Stari Fri mož pa prime sina za roko Ul reče. “Ali so te izpustili?”
Ne igrajte se z zdravjem!
❖
«
o
«
«s»
«
«8*
«
•fr
«fr
«fr
«
*
«fr
«8*
«fr
«fr
fr
«fr
«fr
•fr
«fr
•fr
«
«fr
•fr
«fr
«
4«
«
«fr
Zdravje .e nad bogastvom. Ako se ne počutite dobro, ne spravljajte vaše zdravje v nevarnost z poskušanjem alkoholičnih grenčecev, ki samo oslabe kri in škodujejo več ali manj krvnim celicam. Kri je ona dragocena reka, ki daje življenje. Ore po žilah ter daje vsaki celici in mrenici telesa hrane. -Istočasno pa odpravlja hitro naraščajoče nesnažne snovi ter uničuje kali bolezni. Zaradi tega se je treba ogibati vsega, kar slabi m nesposoblja krvne celice. Samo močne in krepke krvne krogljice so sposobne izvršiti svoje velike hranilne in obrambne funkcije. Čisto naravno vino jjh ne oškoduje. “Utrjuje živčni sestav in s tem pomaga telesu nadaljevati svoje največje poskuse” pravi Dr. Armand Gautier, čian francozkega instituta, v nekem sestavku, ki ga je nedavno čital pred medicinsko akademijo v Parizu. To je tudi vzrok, zakaj naj rabite
samo
TRINERJEVO ameriško zdravilno grenko vino*
To nedosežno sredstvo je kombinacija grenkih zelišč, korenin in skorij od velike zdravstvene vrednosti in čistega, povse dozorelega rdečega vina. Ne vsebuje nobenih kemikalij ali strupov. Pomaga prebavi, bodri organe ter ojača živce. Njegova pomoč pri
zapeki
napahnjenosti
kolcanju
glavobolu
nervoznosti slabi krvi
pomankanju energije obči slabosti i. t. d.
je hitra in gotova- Odklanjajte cenena ponarejevanja, ki vam samo denar požro. Naše glavno prizadevanje ie, izgotoviti kolikor mogoče popolni preparat in njegova cena ostane navzlic visokim cenam vseh snovi, posebno vina, ista: Po $l-00- V leKarnah.
JOSEPH TRINER,
izdelovalec
1333— 1339 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
Sedanja letna doba prinaša mnogo nezaželjenih gostov, posebno pa revmatizem in neuraigijo. Ali veste, kako se jim izogniti? Najbolje je rabiti TR1NERJEV LINIMENT. To močno sredstvo je zelo dobro tudi pri okorelum vratu, izvinenjih, oteklinah i. t. d. Cena 25 in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c.
«fr
«
«fr
«fr
«fr
«fr
«
4*
«fr « fr ,
£ ('
4*
«
fr
fr
«fr
«fr
4*
«fr
«fr
«fr
%
4
4
fr
«fr
t
«fr
i
4*
Hfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfr 4Mfr«fr4,4«4,4,4,«fr4,«fr,v
“Ne:” odgovori
mu
oni nejevoljno.
“Kako pa? Fa vendar nisi u-šel?” govori skibljivo oče, nesrečo sluteč.
“E, kaj!” vpije Fremec. “Frav je, da si prišel! Nič še ne boj! Ti si fant, primojdunaj! Kaj bi prodajal svojo kožo za tuje ljudi. Na,
P'J!”
A komaj je Juri, od vseli strani izpraševati, použil košček kruha, stopita v sobo dva žandar ja. Na patroli sta slišala godbo in likanje vJPri moževi hiši in prišla pogledat, če je vse v redu. Kakor obstane pes, kadar, zavije okrog in zadene na mačka, taKO je ostrmel žandar, ko je zagledal Jurija. A le en trenutek sta se ujela pogleda; J uri skoči pokoncu, kakor oi ga pičil gad pretrga krog svatov, ki ga je obdal, in dere skoz drugo sobo in kuhinjo na, dvorišče.
“Btoj! Držite ga! kriči žandar, zgrabi puško iu steče za ubežnikom, bodisi, da je že iskal po ukazu uhajača, bodisi, da je Jurija beg izdal.
Ko vidi drugi žandar, kaj se erodi, se obrne urno in hiti pred vrata na dvorišče, da bi Jurija prestregel; a kakor blisk šine ta ninno njega, ga siine na stran iu izgine v hlevu,' preganjalca pa za njim. —Začudeni so se spogledali svatje pri tem dogodku; zdaj šele jim je bilo jasno, kaj .vse to pomeni, in obče veselje se je umek-nilo hipoma veliki žalosti. Primož vzdihuje, mati pa in nevesta, ki je hitro vse zvedela in pritekla, joka-fajna ves glas. Žene in dekleta ji skušajo tolažiti, v vsem jo tako tesno pri srcu, da ne morejo najti prave besede.
(Dalje prihodnjič.)
Gremo do skrajne meje
pri Vertin Bros. & Co.
Mi ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo.
To so za izdelovalce oblek poskuševalni časi
t
in da smo dobili svojo izbero za jesen je bilo prilično enako, kot predreti blokado.
Ali mi gremo povse naprej in to kar smo z mujo dobili novosti, je sedaj pripravljeno za vaš ogled.
Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja
Sincerity Clothes
zanesljiva, tudi če je trgovina z volno vsa demoralizirana. Z razvito zastavo korakamo naprej.
Obleke od	$13.50 do $32.50
Vrhne suknje od $13.50 do $32.50
BROS eco.
Rojaki, pristopajte v
S. K. P. Družbo!
h
SLOVENSKE NO.VICE.FE . O''- LOT.
Gozdarjev sin.
Spisal Fr. S. Finžgar.
Jesonske nedelje popoldne 1. 1S47 so bili zbrani možakarji Doselčani sredi vasi. 1’ridno so vlekli dim iz malih čedr ter se živahno pomenkovali. Nekateri so posedli v krogu oli njem ter od dela trudne roke držali prekrižane na hrbtu.
“Kako je toplo solnce”, je govoril Novin, postare» mož v irhastih hlačali. Visoke golenice je ime potisnjene za pete. Podveze so mu mahale ob njih.
“Saj vendar že precej jeseni pomnim, a tako gorke pa le ne. kakor je letos. Sirovina je že vsa pospravljena, pa sem št' videl vče raj lastovico gorile za našim hlevom.”
“ Le potrpi”, seže mu Kralj v besedo. “Anti ne veš, da gosposka in zima ne prizanese. Jesenski gorkoti nič ne zaupam. Nenadoma se prekrene,— in bo mraza preveč. Še za ozimino se bojim. Kar naenkrat bo potegnil sever, pa bo padel sneg na talo zemljo in škodoval ozimini. Glej, letos smo, hvala Logu, imeli tako letino, kakor malokdaj. Kdo ve, kaj Oo drugo leto?”
“Kaj bo drugo leto?” prične hitro Surga, suh m oži ček, nekoliko zganjene postave, ter stopi v sredo. “Kdo ve, kaj bo drugo leto? vprašaš. Jaz vem, kaj bo! Vojska, sama ži.a vojska bo, in ljudje in cesarji se bodo vojskovali, da bode tekla kri, kakor za Belim Gradom ; tako so mi peli rajnica mati. Bog jim daj večni mir!”
“A, beži, beži! Kaj boš kvasil!” jezil se je Kralj nejevoljen, da mu je prevzel besedo; „meniš, če nam berič raz Kamen pred cerkvijo s tistih preklicanih papirjev bere, da nam hoče gosposka zopet sinov pobrati, da mora biti petem vojska. Saj to je vsako leto!”
,,0, ti šleva neuka, razhudi se Surga ter poravna kolikor mogoče upognjeni hrbet in glasno nadaljuje: „Pa ti boš meni pravil, kdaj bo vojska, kdaj pa ne? Fa ti, ki ne znaš na bukve brati, ter ne razumeš cesarskih popirjev — ti — pa meni, ki sem hodil v šolo ter se naučil jezika, da bi kmalu gospoda pred altarjem razumel, — drva zavrharska ti!”
Surga bi bi! še dalje rohnel in . ga ošteval, da ga ni ustavil Brence ter ga pohvalno potolažil: „E, no, j saj vemo, da si zelo učen — za vse nas; pusti Kralja v miru. Povej nani rajši o vojski, ali bo, ali je ne Lo.”
. „Kdo pravi, da je ne bo? Sama živa vojska m krvava bo, — vam pravim. Cesar pa Lah se bosta u-darila. Sam sem izvedel in videl na svoje oči zapisano s črnim na belo v kancliji pri gosposki. Ah vain ni danes berič Lukež bral m zabioil, da se ne sme nobeden tako skriti, da bi ga ne dobila gosposka?”
Sosedje so sa glasno nasmejali Šurgovi opombi. A precej so se jim izresnili obrazi.
Vojska je le vojska. Marsikdo se je bal za sina, kterega bi nerad pustil, da bi ga tebi nič meni nič zaklal ludokrvni Lahon.
„Kaj nisem pravice govoril ka-li, da se mi smejete? Le čakajte, predilo preteče leto, boste pa jokali po rajnih, ki jih potolče Lah tam za morjem. Pakaj, menitè, da bo tega dovolj? K nam. vidite, v našo vas bo prišla vojska. Vse polje bodo pohodili in kruli nam bodo kradli. Tedaj boste videli, kaj se pravi: Bog pomagaj! No, oče Knafelj, pa recite, če ni res! Kako je bilo takrat, ko so prišli Francozi k nam? Vi dobro pomnite! Mi smo bili tedaj še otroci.”
„Bog nas varuj te šibe,” pričel je pripovedovati mož, ki je sedel na hlodu, ter naslanjal roki na palico, ki jo jp postavil med koleni. „O, to nam bo hudo 'pela, če nas Bog potiplje od te strani. Jsmne-
3ta, kako je bilo za Francoza hudo, pa so bili še dovolj pošteni.”
Stari Knafelj se je nato oprl trdneje na kl jukasto palico in nadaljeval.
„Meso smo jim morali dajati in pogačo, sami pa smo črnega kruha stradali. Nobena reč ni bila varna, vse je šlo z njimi. Vidite, tam le na onegavem vrtu so kurili 111 postavili šotore. Ves plot so požgali. — In kaj ga ne bi? Vsak je odnesel eno desko, pa ni bilo znati, kje je stal prej plot. to vam jih je bilo kot listja in trave.”
Locasi so pristopili še drugi možje, ki so še dobro pomnili Francoza, ter so glasno pritrjevali Knafljevi pripovedi ali pa pomenljivo kimali z glavami. Tudi gruča fantov se je zbrala krog njih. Vsakemu je utripalo srce, češ, kaj če bo treba zadeti puško in iti na vojsko. Modroval; so, da bi brez njih lahko opravili. Jezili so se torej nad gosposko, posebno pa še nad bričem, ker jim nosi taka naročila ter jim prizadeva skrbi in bridkosti.
„Ta strela biriška se priklati med naš ter nam ne da pokoja,” jezil se je Gozdarjev Janez. “Da bi sam pes pobral biriče in gosposko, ki misli, da smo mi njeni psi, ter nas pošil ja Bog ve kam, da nas pobijajo, kakor jaz zajce. Rajši vidim, da grem v najbolj skrit brlog, kakor medved po zimi, kot da bi se dal ujeli in vtakniti v vojaško suknjo.”
“Tiho, tiho.” šepetnil je skibl-jivo Novin. “Nikdar ne zabavljaj na gosposko; glej, tani izre Lukež. Saj pravim, če o volku govoriš, pa volk pride.”
Vsi se nato obrnejo proti koritu. Droben možicelj z znano kapo cesarskega služabnika nižje vrste se je primotal okoli vogla Brence-tove hiše. Fod pazduho je stiskal lieknj popirjev. Z drobno palico se je trkal ob no^e „binške” hlače.
Ta čas namreč ili nosil po Gorenjskem drug dolgih hlač, kakor biriči in cunjarji. Zato so pravili dolgim hlačam sploh “biriške”.
Gledal je v tla, kakor da ne bi videl zbranih vaščanov. Ko seže precej približa, pogleda potuhnjeno izpod košatili obrvi | ter dobrovoljno pozdiavi Doselčane.
„Ei, dobro popoldne, možje! Fa bo inalo mrzlo, ker tako na večer goloroki stojite na vasi. No, za fante je pa še le prav. da se utrdi jo za vojsko, da pokažejo kaj so Gorenjci. Kaj ne, Janez, he, he!” „Ne zini mi več o vojski in ne draži nas po' nepotrebnem ! Sem že dosti utrjen za vojsko in zato tudi. da bi utegnil pozabiti, da nosiš cesarskega tiča na kapi. Najbolje je, da se hitro izgubiš iz naše vasi. Fo noči snio fantje gospodarji!”
.,0 Bog in sveta Fomagalka, nikar me ne preklinjaj in ne tepi, saj sem le tako' rekel v šali.... kar je res, je pa res!”
“Molči in poberi se izmed poštenih ljudi]. Sicer me res naprosiš, da kupim nocoj zastonj od tebe ušesa in teh par las, kar jih imaš
na glavi.”
Možje so pogovarjali Janeza. A vendar le bolj na videz Vsak b1 mu bil rad prtivoščii, da bi mu bi* potipal Janez nekoliko na žilo, Foznali so ga — kot Lahov koš in bili so mu gorki. Zakaj dosti fantov skrivačev jé že izdal.
Lukež je norabil priložnost ter jo urno pobrisal, da je unesel zdravo kožo.
Solnce je zatonilo za mogočnim triglavskim skladom. Zazvonilo je zdrava Marija. Možje so se poraz-kropili vsak na svoj dom. Fantje in ž njimi tudi Surga so jo zavili po ulicah v Kokrčanovo gostilno. Janeza so imeli v sredi. Visok, ši-rokopleč in nasajen mladenič pri dvajsetih letih vam je bil Gozdarjev Janez.
Pri Kokrčanu ni bilo pivcev, ko so vstopili fantje Le tam za vratini je sedel Adam, vsem znani piskrovez, te v rti 1 med prsti steklenico žganice.
Gostilničar Urli, sedemdesetletni starec z dolgo, sivo brado, je sedel pri peči ter na debelo vleaei dim iz velike pipe. Njegova zakonska polovica, debela Lija, je pa dremala na drugi strsni.
„Hej, Lija. ali hote s kokoši vred morali na gredi, če že sedaj dremljete,” je rekel Gozdarjev Janez ter z roko precej nemilo potresel kimajočo krčmarico. “Hoj, bokal vina na mizo, da si duše privežemo, predilo gremo na vojsko”.
Lija nabere obraz v kaj neprijetne gube. Videti je bilp, da ni vesela, ker jo tako izgrda budi.
A molčala je. Fomela si je zaspane oči ter odšla iskat vina.
V tem so pa fantje posedli krog debele javorove mize. Le Janez je še stopil tja k Adamu ter mu ponagajal.
“O, presneti Adam, tebi se pa godi, kakor prvim starišem v raju. Da, še boljše, ker mi maš Eve, da bi te zapeljala.”
„Bog nie, da ti praviš, da se mi dobro godi. Poglej me no !, Strgan, lačen, suh in poleg teg& pa še star, pa se mi bo dobro godilo. Zaslužim komaj toliko, da kupim mrvico žganice, da ž njo branim duši na oni svet.”
Adam je še dalje hotel praviti o svojih križih m težavah. Toda Janez se je obrnil stran ter prisedel k tovarišem. Lija je postavila bokal na mizo in Janez si je nato-čil, potem pa pomaknil kozarec naprej. Hitro je krožil bokal okoli mize in kmalu so se glasno razvneli. Le Janez ni pil skoro nič-Toliko, da ga je pokušal. Poleg njega je sedel Surga. Vedno je-Pščal van j ter mn z ognjevito besedo pravil in prerokoval menda nekaj važnega. Zakaj Janez ga je zvesto poslušal. Surga je pa pil za dva. Dobro je vedel, da je Janez plačnik, zato se je hotel odkoristiti z zastonjsko pijačo.
<Dalje prihodnjič.)
Najbolja zavarovalnica proti požaru je
Finska vzajemna zavarovalnica
v Calumet, Mich.
Ta zavarovalnica vam nudi največje ugpdnosti. Frečitajte sledeče stanje družbe, dne 81. decembra 1915:
Imejitelji zavarovalnih polic.3,077
Zavarovalnina .......$3.161,486.44
Izplačane požarne škode ....$125,577.18
l/.plačane dividende članom.$253.323.08
Gotovina ..............$156,911.98
DIREKTORJI:,
Henrv A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. John Wäat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik* Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig. glavni upravitelj Mat. Lohela in William Johnson, odbornika.
AKO HOČEŠ KADITI dobre smodke kupi si smodi;
“WOLVERINE” ki je izdelana iz pristnega ha. van s k ej-a tobaka od
TU OS. E N TEM AN 4-00 — Pine cest
FOTOGRAFIJE.
To je naša posebnost- Leta proučevanja in izkušnje v portretih z kamero nas uspo-sobljajo, da z gotovostio lahko trdimo, da bo portret narejen pri nas združeval resnično podobnest z umetno izvršitvijo in da Vam bo ugajal-
To je naše 24 uspešno leto na Calumetu-
W, E. Steckbauej
Izdelovalec dobrih portretov. Phone 678-J-
Pogreb li zavod
Richterjev Pain Expeller
z sidrom-
JOHN R. RYAN.
je največji na Calumetu ter dobro znan med Slovenci- Priporoča se v slučaju potrebe, istotako za krste in ženitnine-
20I-- ó- cesta	Tel- 25
Calumet Mich-
NAGROBNI SPOMENIKI
iz marmoria in granita dobe se po zmernih cenah pri
E)® F*. Murphy
Calumet Granite & Marble Works
400 Oak St-
Tel- 678 W•	Calumet. Mich
Rojaki, pristopajte v
S. K. P. Družbo.
ZASTONJ! 26 kosov pristnih “Rogers” ZASTONJ!
KRASNA PRILIKA DOBITI ZBIRKO
Vsaki mož ali žena zamore dobiti to krasno zbirko brez kakoršnihkoli stroškov, mi plačamo celo expresne stroške. Vse česar vas prosimo je, da rabite svoj vpliv med Vašimi prijatelji in znanci. Ta zbirka obstoji iz 6 nožev, 6 vilic, 6 malih žličic, 6 velikih žlic, I
ROGERS” OD 26 KOSOV ZASTONJ.
nož za maslo,1 žlico za sladkor, posebno močno z nikel srebrom v znameniti kakovosti in vzorcih Rogers- NA TISOČE TAKIH ZBIRK SMO ŽE ODDALI-Bodite prvi v vaši naselbini, ki dobi to zbirko.
Ne mudite, izrežite naš kupon in ga nam pošljite takoj po pošti.
THE HOME SUPPLY CO. Dept. 75.
11«) Nassau St. New York.
Prosim pošljite mi vašo ponudbo:
Ime.......................
Naslov.....................
Mesto____________________
Država ...................
Denar v Avstrijo
in v vse de!e Evrope pošilja Po naj nižji h cenah
PRVA NARODNA BANKA V CALUMETU.
Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka* dar ga potrebujete. Vložiti žarno* rete vsako vsoto od ENEGA DO* LARJA naprej.
Za hranilne vloge plačamo obresti
PO TRI OD STO.
Drago nam bo vedno biti vam na uslugo.
Prva narodna banka v Calumetu.
I NTAAOV LJEAA IETA IN?».
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH.
Glavnica	$150,000.00
Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničariev	150,000.00
*
Od vlog na čas se plačajo obresti.
TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga postava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET
izkušnje v bančnem poslovanju.
Charles Briggs, predsednik.
Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, bla g. j namestnik.
J
Par ostrih Škarij.
je n-eolocino potrebnih v vsaki hiši. Vsak član družine jih labi včasih. Posebno že nafte. Mi imamo posebno zbil’-* ,;o finih Škarij in nožev. Mi jih Garantiramo - trgovina z železnino prve vrste 5 odstotkov popusta 110 vsem proti gotovemu vplačilu.
KECKONEN HARDWARE CO.
Telefon: 163.
Peta cesta,	Calumet, Mich.
William Fisher,
MIROVNIJ SODMK INJJAVNI NOTAR
priporoča Slovencem i Hrvatom za oskrbov anje j ravnil” poslov. Uraduje v. Herman block na 5. cesti.