jgi ri#n ttleli ft**n ikov PRO SV Mr ■■ TA glasilo slovenske: narodne: podporne jednote Issued except Sundays end H o I idgys pss-— v EoUr«d u M«»i-00 in »1,000. Katriktne naborne komisije so Idohile inštrukcije, da k prvemu |aal>r»ru pokličejo dvakrat toliko Nri ran cev kot potrebujejo no-ieev z« prvo armado. To porne-• jih pojde k prvemu naboru P,«10 reKistrirancev. ki so začasno odsotne od domicila (doma), naj rašejo »vojo naborno komisijo, pkoj, ko ho bili obveščeni, da jih Taferira v delokrog naborne »ije, kjer bivajo začasno. & »e oseba, ki je odsotna za -"«eo od svojega doma, vrne v te-j bilj že objavljeni v listih. t0 j® 8 sodnji8kihq razsodbami. *Wa, Wash. - Najvišje so-F* v Washington je iz- 'la razpoatavljenje atavko-r™*,r*« omorik* in služi za Pranje S tem je bila ovr- r»'-*"db« nižje inštance v J^eeke pUh Petrograd, 22. julija. — Rusiju že občuti močne roke novega predsednika začasne vlado Ko-renskija. Včeraj je Kerenskij izdal naredim, ki določa: Centralni odbor .baltiške flote sc ima razpustiti in pomorščaki izvolijo nov odbor; vsi pomorščaki, ki so ae uprli zoper začasno vlado, morajo biti aretirani iu pripeljani v Petrograd pred sodišče; ako posadka v Kronštatu in poveljništvo bojnih ladij ne izroči upornikov, bo nosila pečat izdajstva napram Rusiji in revoluciji in vlada bo skrbela, da ne uidejo kazni; moštvo na bojnih ladjah "Petropav-lovskc", Republika" in "Slava" mora prijeti vodje upornikov v štiriindvajset Mi urah in jih poslati v Petrograd. "Sodrugi" — pravi Kerenskij v svoji poslsnici na armado — "izdajstvo je pripeljalo domovino na robu pogube. Nemška pehota in artilerija je v ofenzivi ua na-ši fronti in vsak čas lahko pride nemško brodovje in izsili odločilno akcijo, izraheč priliko v tem momentu. Drastičnih' na red b je treba, ako hočemo hiti kos položaju. Armada jo nekaj žc storila v ta namen iu zdaj je vrsta ua mornarici. Preiskava je dognala, ZADNJE VESTI. Petrograd, 22. julija. — Provi-sorlčna vlada je danes adreeirala proklamaoijo na narod, v kateri pravi, da so armade nemškega oe sarja prodrle 60s f roti to narodno revoluoionarne ar mira e valod slo-iinskoga fanatizmu in isdajatva od atrani nekaterih det. "Državljanil Za Ruaijo jo pri-ila usodna ura", —• ao glasi pro klamaoija. — "Vlada upa, da so velika krisa konča s obratom na boljše, ne pa s poginom. Naša prva in največja naloga je, da sasta-vimo vse naše aile proti sunanje-mu sovražniku ln obenem očuva-mo revoluoijo prod anarhističnimi, protirevoluoionarnimi silami, ki nam grose v notranjoati. Vlada tudi odločno isjuvlja, da ruaki vojak ne smo preliti niti kaplje krvi sa koristi kakšne tuje države, ka kor amo že nosnanill vsemu avo tu." aeai uupuMn*» m pivw«»iv. j™- I^advttla, Colo., 21. julija. (Iz- .........._ _ iljejo število ln imena fažrohanih vtrno poročilo.) - pojma uuUfcl da ao agentje neralkc vlade orga • •• ob sedmih je nastala splošna stav- -*-«—---« h., k« rudnikih. Vai delavci — ru Washington, d. o. —Zbornična avijatiška predloga, ki določa $640.000.000 za avijatiške namene, je bila sprejeta v senatu. Senator Hardwick je predlagal, da se briše v predlogi sekcija, ki določa, da dobe letalce po obveznem vojaškem zakonu. Predlog je bil odklonjen s 66 proti 12 glasovom. Senatorja I>a Follette in Oronna sta zagovarjala predlog. Ko predsednik podpiše predlogo, prično z gradnjo zračnega brodovja. V prvem letu zgrade najbrž 3,500 letal. kitajec obsojen za de-portaouo. m stavkovnih straž. »HroM, nedoaežna eit vreme. ffS? in '•kolim: V pomMjek m nestanovitno. V torek ' "' verni in iztočni "»prečna tnnperetur* Indianapolis, Ind. — Zvezni komisar Oharlee W. Moores je po zasipanju odredil, da deportirajo Kitajca Pang Junga. Zvezni nasel-niški nadzornik R. D. llky iz ( hl-caga, gs je obtožil, da se je utiho-tspil rz Kanade v Združene dr-žave. Jung trdi, da je bil rojen pred 20 leti v San Franciscu. Njegovo izjevo je potrdil njegov stric. Jung izjavlja, da vloži priziv proti deportaciji na zvezno okrožno ■odiače. » in *ri | or: 7s DRHAL JB VPILA PO VRVI... St. Louis, Mo. — Harvey Brew, ington je oddal strel na svojo že-no in jo opasno ranil. Takoj se je zbrala krog njega do 200 glav bro-ječa drhal, ki ja pričela kričati: "Lmčajino ga I" Nekdo s prav mehkim srcem je zaklical: "binčajte gs! Prinesite vrv" Žene in otroci eo kričali etrehu, ko so videli, da ga vlefejo k Ifrzo-javaem drogu. Preden je drhel ze-dnalila svoji l»eMijaluoati, je pri-šel ne liee mesta oddelek policajev in ji istrgal žrtev. ka v darji, strojevodje, strojniki t. i. d. —, ki so potrebni v rudniškem o-bratu, so odložili orodje. Prskti-čno počiva delo v vseh rudnikih, v vsem stavkovnem distriktu vlada najlepši red in mir. Javno mnenje je na strani stavkujočih rudarjev. Tukajšnji rudarji so se organizirali že pred meseci, da si izboljšajo svoj položaj. Hoteli so doseči svoje zahteve mirnim potom in seveda brez stavke. Izvolili ho svoj odbor, ki je predložil njih zahteve rudniškim baronom. Prišli so zvezni pogajalci in se trudili, da izravnajo spor. Rudarji so precej popustili od svojih zahtev, toda rudniški baroni so bili gluhi kot ponavadi za vse pametne be-aede. Tako so se pogajanja razbila in izbruhnila je stavka. — Vsa krivda sa stavko pade na rudniške barone, ki se radi baba jo s svojhu patriotizmom, rudarjem, ki globoko doli pod zemljo zanje tvegajo življenje, pa ne privoščijo, da žive v človečkih razmerah. tlVILSKI KRALJI PROTESTIRAJO PROTI ŽELEZNIŠKIM KRALJEM. Washington, D. O. — Narodne zveza trgovcev s sirovim maslom, kokošjimi jajci in perotnino je vložila pritožim pri meddržav-ni trgovski komisiji proti železni-škim družbam, da računijo vzhodno od Mississippi je neprsvično tovornino. (Zantevajo tudi, da že-lezniške družbe nosijo trofcke zs led v železuiškMi vozovih. LBOISLATURA JB POOAZILA KOŠČEK PROHIBIOUE Baton Eoufe, La. — Ugislst«- re je odklonile zakotinko predlogo, ki je določala, da ae ne sme v desetmiljskem okrožju okoli vojaškega nabora prodajati opojnih pijač. Zakonodaje! eo rekli, da zvesni zekon že Uko prepoveduje prodajati opojne pijače vojakom. Predloga nima drugega namena kot posušiti okolieo vojaškegs ta bora tudi ra civiliste, in glaaovab ao proti nji. nizlrali izgrede v Petrogradu, ho-teč s tem oslabiti našo ofenzivo. Deloma so jim je to posrečilo, to-da začasna vlada jc s pomočjo lojalnih čet zadušila ustajo. Areta-cija voditeljev upornega gibanja je zdaj v teku in vsi tisti, ki so krivi prelivanja bratake krvi In izdajstva napram revoluciji, bodo odgovarjali za svoja zločinska dejanja. Apelirani na zveste sinove revolucionarne demokracije, da podpre začaniid vlado iti demokratske organizacije po vsi Rusiji in s tem rešijo domovino in revolucijo pred zunanjim sovražni-kom in njegovim notranjim za vesni kom." Kerenskijcv ukaz iu apel ni o-stsl brez result sta. Posadke vo-jakov in pomorščakov so t s knj aretirale trideset niekslmaliatov na razruševalcu "Orlcf", ki so bi-11 v zvezi z izgredi. Dalje sla bils sretirana zloglasna uiaksimalista Zinovijev iu Stsklov, delavska d« legata iz Petrograda, ki sta hotela priti v direktno dotiko s so vražnikom. V I^ninovem stsno vanju sc je zvrfiila hišna prcUka va; za fjenina se ne ve, kje je in govorica se širi, da je tudi on že pod ključem.. Vojaški polki, ki so ae vdeležill izgredov na petro-gradisltih ulicah, ao raspuflčeni. Mesto je polno lojalnega voja štva, ki pazi na red in mir. Tr-go vi ne in banke so sopet odprte London, 92. julije. — "l>slly Mail" ima poročilo Iz Petrograda, da je bil Nikola l^enin aretiran, ko je hotel pobegniti v Kronštst. Petrograd, 22. Jul. - Knez Lvov Je adstopM od začasnega predsedništvs v glasnem kabl -net ti in na njegovo me»to Je imenovan A. F. Kerenskij, ki je pa obdržal portfelje vojnega m mor nariškega ininiatra. ('eretell Je po London, 23. julija. — Zadnje u-radno poročilo is Petrograda se glasi, da ao ruake čete v Galiciji v vodno večji revolU proti avojemu poveljnUtvu. Edino ena diviiija jo ostala, lojalna. To ja 220. divi ■tja, katera eo junaško Wri v kritičnem trenotku kot sadnja straža ob želesniol, kl vodi v Tarno-pol. Zadnje meato Je v plamenu in Halič je tudi v nevarnosti, da ga dobo Nemoi nasaj v avoje roko, Rusi so so umaknili db reke Serot in uničili sa aeboj vse moatove na Zlati Lipi. Kerenskij je odhitel nasaj na fronto. Berlin čes London, 22. julija. — Uradno javljajo, da ao ae Rusi u-mak nil i do Isteka Zlate Lipe v Dnjester. Število ujetnikov je no ki tako veliko, du jih ne morejo prešteti. Plen bojnega matorljale je tudi velik. Včeraj so Rusi na podli pri Smorgonu, toda bili so odbiti. Paris, 23. julija. Vojni urad javlja, da ao Nemci ponovili napa de severno od reke Aisne s allno furl jo in okupirali prvo Unijo sa kopov na planoti Oallfornle. L juta bitka se nadaljuje. Napadli so tudi v AampaniJi in pri Verdunu, ali Ura ao bili odbiti. NEMŠKI SOCIALISTI ZAHTE VAJO REPUBLIKO. Kodanj, Danska, 22. julija. • Iz llerlitia javljajo, da je bil vče raj državni zbor odgoden do 26. septembra. Itcrlinski listi, ki *o prinesli Iflchoeliaov govor, so iz gotovih vzrokov zamolčali velik del debate, ki je sledila kaneelsrjevemu govoru V pot«'k. Ilsmburški listi, ki so prišli včeraj, prinašajo ob šlniejc vesti in med njimi je tu di govor socialista llMssejs, ki j< zopet zahteval, da Nemčijo |mh»is nc republik« . I lease jc n spade I vlad i nO sun a njo in notranjo politiko In zahteval, da vlada izpusti Karla UebkneciiU iz je/«e. Ostsli eoelaltati manjšine so vpili, da ho če vlads umoriti l/IMikneehto ■ , . Ti bandi - " povwo leg poite in telegrsfa prevzel za časne posle notranjih zadev, ki Jih - ihorniel. je doslej vršil l^rov: Nekrssov je * UeAemaOn je ognjev! prevzel Justin. L n.padel si^nsrlnako vojno, Wlo izpra/ kster« je ,mi njegovem mnenju meato odstopivšega Ts miniatrsks mesta njena toliko časa, dokler jih ne izpopolni delavskovojaški in k me » čki svet ne generalnem kongresu, hvov je resigtdrel po vrači de- beti na seii kabineta, ki je traja-(Dalj* aa I. »tr., i. kel.) , rodilo demagogstvo. Nfcor^eval »e je Iz lleydebrenda, voditelja konservativcev, ki je dejal Otese ea man*e, da bodo nemške aiihma rinke končale vojno v dveh me»r (Dalje na 3. str., 2. kol.) Petrograd, £2. julija. — Južnozapadno od Dvinska izvršujejo Nemci silovito bombardiranje. V okolišu Ziočeva nadaljuje sovražnik svojo ofenzivo v smeri proti Taruopolu. Naše čete v splosnem niso pokazalo potrebnega odpora in v nekaterih slučajih so so tudi uprle poveljem svojih *ii|Mivedni-kov ter so umaknile, Sovražnik je to izkoristil iu včeraj proti večeru je prodrl do linije lteuov-11 lat iki-Pokropovna-Vibudov. Na črti Hiški- Potu tori so Nemci silovito Isimbardirsli naše sakope. Na fronti ob reki Ismiulci ae naše četo držo dobro iu več sovražnih napadov v okolici Novioc je bilo odbitih, Južuuiztočuo od Novice so je Nemcem posrečilo okupirati utrjen hrib, lierlin čez London, 22. Julija. —'' Napredujoče nemško čete so prišle v okolieo Tarnopola. Za umikajočimi sc ruskimi četami so ne-Ac čelo prekoračile železnico Zlo-jov-Tarnopol na obeh straneh Je-zerne na lift milj široki fronti. Risi so ostavili za seboj goročo vn* si. Pričakovati je nadaljuih bojev. Severno od lirzezanija so avstrijske čete po vročem boju reokupi rale pozicije, ki so jih isgubile 1. julija. Severno nd I »nostra sn se ttfJoJoviJ} ruski napadi. Jušuo od te reko smo pregnali Ruse la veni »abiii. — Od Stokoda do Baltika se vršo topniški boji, ki so dose-gli višek silovitosti med Krevom in Smorgonom. V gozdnih Karpatih so nadaljnjo živahno streljanje. Dunaj čas London, 22. julija. ~ Južno od Kaluša so nsše čete oku-pirale drugo hriUvilo pi/zicljo, jiokaluo prodiranje Husov sever* no od Dnjestra se ni obneslo. Pro. tiofeuziva na obeh straneh žel e«. nice hvov-Tarnopol pod vodstvom bavarskega princa I^oopnlda se uatlaljuje uspešno. Nemške in av. stro-ogrske Čete »o včeraj okupirale Augoiloko, ('azlerut iii Ne-slerevo. Rusi so tupatam nudili odpor, sli morali so se umakniti po kratkem, lodn ostrem spopadm. Nemški napadi v Franciji ao bros uapeha. Pariz, 22. JulIJs, — Vojni urad javljs, ds so Nemei včersj Izvršili ponovne IJilte napade severno od Aisne, ki so ps bili odbiti na vsi Črti. Nsjlmjši boji so bili severno od liraye in južnoiatočno ml Cerny, kjer so Nemci Izvršili tri silovite napade iu prodrli 'JT»0 metrov v francoske sakope, ell morali so se umakniti po ljuteni boju z bajonetom, bombami iu ročnimi granatami. Sovrsžnik Je rs-Idi ognjeno tekočino. V Aampanl-ji ln pri Verdunu so bili srtile-rija k i Ml, I jo od o ii, 22. Julija - Uradna porinilo omenja lokalne upade, kl niso bili brez uspehov. Severno od Roeuzs se Jc nemšks p*»ssdka umaknila pred napadom sngle. skih čet. Nemšks srtilerljs Je bila aktivna v Belgiji. V zrs^iilh bojih ao Nemoi izgubili tri eroplane In š#*t drugih je moralo p«l»e-golil, An«le*i pogreSajo štiri le- talcem • Iferlin l/ondon, 22 julija generalni štab Javlja o lopni-ških bojih od morja do l,ei»sa ln lokalnih bojih širom fronte. Na /rti <*iemin des 1 »smesa je biki u-jetin IO" Frsneozov, Ki Na Primorskem m, 22 Julija Vojni urad poroča o topniških M»l» ua Tirolskem, Koroškem in na Primor-Deljo oa 8. etr. 1. prosveta GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE lakaja dnevno nedelj tai praznikov. LASTNINA KI/>VKN8KE NA »OPNE PODPORNE JEDNOTI Gena ogiaaov po dogovoru. Rokopisi m m vračajo. Naročnina: Zodinjeae države (laven Chicago) ia Canada M aa tola, SI 60 aa pol laU in 76c aa kri mesece; Chicago m iuotemetva |iM aa tola, |t 2ft sa pol lata, 91.lt aa tri Natlaf na vm, kar las »tih a "PROSVETA" SSS7 Sa. Lawaiala Ai ~~~ "THE ENUdhTENMENT* ■ .f tk. Slavaala National Boaofit ImMj. IseaSd daily ezeept Buitlt^nd Holiday. OtraoJ kg Sloooaia Natloaal Boaofit foaUfty. Advertising ratee on agroamant. SabacHptlont Unitad BUtoa (axcopt Chicago) aad Canada M pet year; ago aaa foraiga oenatrios, fi.fO pee year. i-,«^—— -PROSVETA' Ai Talafoa Uwmd*U 4S8I. Da t Mm v oklepaš ju a. pr. (Jaalja 30-17) polog valaga imena ia aaalova pomeni, da ram jo e Um dnevom potekla naročnina. Ponovila jo pravokotno, dn ao vam na astovl liat. * NEKOLIKO LUCI NA AMERIŠKE AVTOKRATE. Po statističnih podatkih, ki so obelodanjeni v finančnih žurnalih — in teh žurnalov ne urejujejo socialisti — je Copper Queen Consolidated Mining & Smelting Co., ki ima svoje bakrene rudnike v Bisbeeju in Douglasu, Arizona, producirala v letu 1916 187,000.000 funtov bakra; večina tega produkta je prišla iz bisbiških rudnikov. V letu 1915 je imenovana družba producirala 133 miljonov funtov bakra, kar dokazuje, da se je v enem letu produkcija pomnožila za 40 odstotkov. Leta 1915 je imela družba 2850 delavcev v jamah, lani pa 3650. Potemtakem se je delovna sila rudarjev povišala samo za 32 odstotkov. Kaj to pomeni? Nič druzega, kakor to, da je leta 1915 en rudar nakopal 47.000 funtov bakra, lani pa 50.000 funtov. Ako računamo, po kakšni ceni se danes prodaja baker, vidimo, da je sleherni rudar produciral najmanj $12.500 bogastva. Odštejmo s rudarjevo "sijajno plačo" in druge stroške operiranja rudnikov, pa imamo rezultat, da je vsak rudar položil delničarjem omenjene družbe $7500 v žep. Petdeset tisoč funtov bakra na moža v letu! Sedem-tisočpetsto dolarjev profita od vsakega rudarja! Ali imajo rudarji prav ali ne, če zahtevajo višjo plaeo in druge poboljške? In če jim carji in kajzer ji rudnikov obrnejo hrbet, imajo li pravico zaštrajkati? Radi bi poznali tistega, ki pravi obratno, da ne. In radi bi poznali človeka, ki se navdušuje za demokracijo v Ameriki, pa mu je še vseeno, da li so rudniki v rokah privatnih izkoriščevalcev In profitarjev, ali v rokah ljudstva in pod kontrolo vlade. Interesi Amerike, ki je danes v vojni z največjim sovražnikom ljudske svobode in napredka in ki mora v tej vojni zmagati, zahtevajo podržavljanje rudnikov in vseh ostalih industrij. , DOPISI. Mullan, Ida. — Naznanjam članom druitva "Mullan" it 214, SNPJ., da je bil na zadnji izvan-redni aeji izvoljen za predsednika brat (leo. Gornik in za tajnika John Kramar, P. O. box 249, Mullan, Ida. Kadi tega opozarjam vae člane tega druatva, da naj ae v društvenih zadevah obračajo na novoizvoljenega tajnika, ker jaz odpotujem. Posebno ie opozarjam one člane, kl so oddaljeni od društvenega sedeža in poiiljajo me-ac čii i no po pošti. Joseph Levstek, 20.-23.-25. prejšnji tajnik. KERENSKIJ NA ČELU RUSIJE. Aleksander Feodorovič Kerenskij, slavni revolucionarni voditelj, je bil v soboto imenovan predsednikom pro-vizorične ruske vlade, ki je toliko kot začasen predsednik ruske republike. Kadet Lvov in ostali pristaši Miljukove stranke so šli in danes so na čelu ruske republike sami socialisti. Vladna kriza zadnjih dni v Rusiji ni kakšna kabinet-j na sprememba, kakor se na primer izvrši od časa do časa j v Ix)ndonu in Parizu in kot sc je zadnji teden izvršila v ] Berlinu. Sedanja kriza v Petrogradu je nadaljni korak v j stopnjevalnem razvoju Rusije v socialistično republiko.' Ko je izbruhnila revolucija v marcu, so imeli socialisti večino v revolucionarni masi, toda v dumi, ki je bila proglašena za najvišjo vladajočo oblast, so imeli le štirinajst zastopnikov. Toda socialisti so kmalu razvili silno moč v delavsko-vojaškem svetu, čudoviti revolucionarni instituciji, ki je osvojila vso Rusijo in v kratkem dobila tudi začasno vlado pod svojo kontrolo. Socialisti so bili pri volji sodelovati s kadeti (ruski liberalci) do ustavodajne skupščine, ali zadnji se niso strinjali z mnogimi socialističnimi naredbami. Ruski socialisti so za to, da se Finci in Ukrajinci svobodno razvijajo, medtem ko hočejo ka-j detje, da so Finci še zmiraj podložniki in da plačujejo) Rusiji davek. Kadetje so nasprotniki Kerenskijeve izjave zr\ federativno republiko Rusije. Iz teh razlogov se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi. Kadetje so šli in socialisti prihajajo. Vsaka vladna kriza je nov triumf za ruski proletariat. Vstaja "bol-ftevikov" ali ekstremnih radikalccv pod vodstvom Lenina, ki so povzročili krvolitje v Petrogradu, je postranska reč. Žalostno je res, da sc delavci pobijajo med seboj, ali zdaj nc morejo reči, tla je car nagnal kozake na nje. Take vstaje in krvolitja se morda še ponove kot otroške bolezni mlade demokracije, ali dokler pametni delavci in mu-iiki v civilnih in vojaških oblekah vodijo usodo Rusije, jc mlada republika na trdnih nogah. Obžalovati je le, da bodo te bolezni oslabile ofenzivno moč ruske armade v trenotku, ko je pričela vršiti triumfujoče delo revolucije v Galiciji. Chisholm, Minn. — V enem zad- njem dopisu iz Chisholma se eden rudarjev pritožuje, da eo iztirali edinega zagovornika delavcev iz Chiaholma. Gotova resnica je, ako človek ne poena natančno vseh razmer in položaja, ae bo strinjal s tem, toda ako pozna vse okoliščine, pa gotovo ue. Ako hoče kdo delati v Chisholm mu, lahko dobi delo. Saj ni aamo Steel Trust tukaj. Seveda, ako pa kdo pričakuje veliko za malo, potem je gotovo, da mora iskati delo nčkjei drugje, ker tukaj ni več take prilike. Kolikor se pa tiče zagovornika delavcev, pa moramo natančno preučiti veu položaj in delovanje oseb. Ne smemo aamo verjeti, kij nekdo vpije in kriči pred množi co. Kajti aamo vpitje in kričanje šc ni nikdar obrodilo sadu, napra vilo je pa mnogo suma. Ako bi dotični k res hotel kaj koristiti delavstvu, bi hodil ono pot, po kateri bi v resnici prišel do cilja in koristil delavcem. Tako je pa samo pobijal in razkopaval, kar ni bilo njemu yŠeč in zabav Ijal je čez one, ki niso trobili v njegov rog. Imamo še precej takih mož, kateri bi radi, samo diktirali in gospodarili. < Radi tega zaslulija plačo, ka-koršno dobijo. Vsakdo naj se npomni na< zadnje mestne volitve. Kdo je takrat toliko škodoval kolikor je le mogel? Takrat so po* magali kapitalističnim kandida tom, ki so jim obljubili dotoro delo in nasprotovali socijalismu. '* Opravičiti bi sc morali dotični, ki su dobili nekaka pisma po hvale iz Wasbingtona, v kateril ao pohvaljeni Za poročita od radi' kalnih delavskih agitatorjev pc Mcsabe Range. Res je lepo, da osebe, katere sc znane, kot vohuni, najeti od ka pitalistov, učijo eocijalizem y tu-» kajšnji okolici. Radi tega so p« izgubili delavei vso svojo moč političnem življonju, ker prideje taki možje v poštev. Za danes naj bo dovolj; drugM hočem nekoliko več. Naročnik. dopisnik listu "Chicago Daily-News" "Ko sem prvič videl Alckaan-der Feodorovič Kerenakija, kateri je aedaj vojni minister in je začel prvo ofenzivo proti central.t nim zaveznikom z armadami nove Ruaije, aem se vprašal, dali je to oni mož, ki hoče rešiti Ruaijo pred* razpadom. Ko sem prišel k njemu, je sedel v jako skromni pi • sami pred pisalno miso; izgleda mlad. okoli 36 let. Niacm ai mo.| gel misliti, da bl bil to oni, kateri ai je nadel nalogo rešiti Rusijo pred Nemčijo. Rusija mora vračevati in to je vae ležeče na oachi, katera natančno pozna ruaki narod. Ruai so sprejeli Kerenakija kot moža, od katerega se lahko veliko pričanje in ne tako, kot so ameriški časopisi piaali. Ruai niao pričeli primerjati Kerenakija s Mirabeauotn kakor ao nekateri mislili in tndi namigavali. Kerenskij ima ti lastnost, da a svojo osebnostjo ta koj pridobi vaakcga na svojo stran.. Kskor se je Kerenskij iarssil, se je revokicija pripravljala že ml znane Krvave nedelje I. 1S0P, ln sedaj ae je* pa vreanlčila in je atopila na površje. Sedaj mora Kerenskij podnče-vati 170,000,000 ljudi, da ne xlo-rabijo pridobljene svobode. Ru ki aristokravje v zvezi z Angleži ga Kerenskileva drzna odkritosrčnost. •Prvo poročilo o vtisu, katerega je naredil ruaki vojni miniater Ke renskij na ameriškega časnikar-akeag poročevalca Iienry Sydama je pred kratkim poalal omenjeni 1 Keren.iVij so jo nsvzel revolu m. 1 - primerjajo s Lloyd Georgem, in Amerikanei, ki žive v Petrogradu, ga hočejo primerjati v nekaterih stvareh z Rooseveltom. Toda ou je skromen in ne naprsvlja takega vrišča kot Idoyd George aH takega tribunSkega govora kot Roosevelt. Kadar on govori, govori zmiraj prepričevalno in razločno, toda bolj zmerno. In ravno radi tega je takorekoč popolnoma hip notizlral akoraj vse petrogradsko prebiyalatvo. 4 . if / Prišel sem k njemu ob iričetrt na devet. Ko sem prišel v sobo, je tam že čakalo nekaj civilistov in dva blatna vojaka, ki sta sedela na navadnih klopeh ob steni. V sobi je bilo popolnoma mirno in niti najmanjšega šuma ni bilo slišati od nikjer. Okoli devete ure se odpro mala stranska vrata in prikaže se mož srednje velikosti, s skrbno počesanimi lasmi in svetlikajočih se oči. Ko zagleda dva vojaka, jima zakliče s prijaznim glasom: "Pojdita sem, sodrugal" Ona dva vataneta, gresta proti njemu in ko si sežejo v roke, ju pelje v sobo. I ,To je bil Kerenskij. Čez petnajst minut se vrata zo pet odpro in vojaka prideta iz sobe, držeča se na smeh. Nato vpraša Kerenakij, kje da je ameriški čaenikar, ker bi ga rad videl. Jaz grem k njemu in se mu predstavim. tfato me pelje v svojo sobo, kjer sem mu stavil pet oziroma šest vprašanj. Bil sem eno uro pri njemu in med tem časom som ga ostro opazoval. Predstavljal sem si Korcnskija kot kakšnega mladega dijaka, ka kršni so v službi policije v Petrogradu odkar so bili morilci Pro-topopova umorjeni ali pa zaprti. Razložil mi je z neko sigurnostjo vso sedanjo vladno politiko, kate ro mora imeti samo mlad človek. Nobenega dvoma ni več, da bo Kerenskij reorganiziral vso državo. Gotovo jc, da se on ne bo silil v ospredje, toda on jc popolnoma zmožen "Ruska demokracija mora biti gospodar reske zemlje," je rekel iVerenak'.f prve dni revolucije. To io načelo, za katero so jo Kerenskij izrekel in katere je Miljukov črtal iz »tvojega programa, ker on ni verjel v zmožno.'j Kerenakija. Toda prih'.dnjost bo pokazala, če je KereflSkij bil v stanu izvesti vse to, kar si je za vse*. Kajti nobena druga država ne potrebuje 'oko dcbrega in odličnega držav« nika kot ravno Rusija. Ruske »rmade imo jo Kercnski ja za svojega poveljnika in ga vse vcja&tvo ljubi. Toda proti buržo-ariji je pa Kerenskij preveč radi kalen. Med pristaš: starega režima je bil Kerenskij zapisan kot a narhist, in v Nemčiji kot "ata Ihema" ali iklftsles. Iz tega sc fazvidi, d.* imajo vsi Kerenakija v nekaki časti kakor jim je že po volji. NemaVi vladi m nič po volji ir gotov.) je, da jo Kerenskij za sedanjo nemško vlsdo' prekletstvo. Petrograd.-.ka dekletn pojejo pismi, v k'.t?rih imajo vpletenega Kerenskij t, ko »pevajo pridobitev osemumega delavnika. On je z vsakim uljuden, pa naj pride k .iji.ju kdor hooe. Oblečen jc popoln » M4 priprosto. cionarr e„'» c»ut'c v Franciji in vs trajnosti v t oliki Rntr.. :ji. Toda on je od k j m do kraja llus in ničesar dru.* > (k. On sc prav nič »e ozira na .'-a^eoski ali angleški vladni si delavcev in delavk iz šestih delavnic. Vzrok stavke je aledeči: Delo dajalci ao ie pred meaeci obljubili, da poboljšajo mezdo za en dolar na teden, ko je delavska organizacija opozorila Zvezo krojaških podjetnikov, da vsled neznosne draginje ne morejo izhajati z me zdo. Mezda je imela biti povišana s prvim julijem. Okoli 15,000 delavcev in delavk je dobilo povišano mezdo, ali do 36,000 delavcev in delavk ni. dobi lo obljubljene mezde. Vsled tegs je bilo poklicanih 6,000 delavcev iu delavk na štrajk. Delodajalci so izvedli staro ša hovo potezo. Obljubili so povišanje mezde, a ko jo je bilo treba povišati, ao snedli besedo. S tem, da je bilo poklicanih tisoč delavcev in delavk na štrajk, je še le stavka pričela, če deloda jalcev pravočasno ne sreča pamet in se spomnijo svoje svečano dane obljube. Za stavko so pripravljeni tudi izdelovalci hlač in telovnikov. Čakajo le na besedo od eksekutive, da zapuste delavnice. 6ejo so obdržavali tudi rezači. Izrekli so svoje eimpatije do stav karjev in aklenili, da jih podpira jo po avojih močeh. Rezači so do bili dva dolarja priboljfeka na teden pred tremi ali štirimi tedni. Mezda jim je bila povišana v vseh delavnicah in brez izjeme. To je bila podjetniška zvijača, da raz dvoje delavce, ki se pa ni obnesla. Če bi treba, zastavkajo tudi rezači iz simpatije, ravnajoč se po izreku, da je združeno delavstvo močno, nezdruženo pa slabo. Zdaj še ni zanealjivo, če zastavkajo tudi ostali delavci in delavke v krojaški obrti, ker se mogoče gospodje podjetniki Še premislijo ob dvanajsti uri in priznajo po višenje mezde. Alex Cohen, tajnik krojaSŠke organizacije, meni, da stavka 6,000 krojačev pomeni, da se organizacija ne da voditi za nos s praznimi obljubami. Stavko je največ zakrivila klika kapitalističnih kontraktorjev, ki nočejo plačati enega dolarja pri boljška na teden. Delavsko-vojaška vlada v Rušili. Ameriški poročevalec piše: Na najbolj odločilni dan v Ru siji je pripeljal nek Žid prvo atot-nijo preobrazenskega polka — ce-jevo razpuščene garde — pred dumo. To je bilo 12. marca popoldne. Ta prihod Žida s svojimi revolu cionarnimi vojaki je vsakdo sma tral za srečen začetek najmolj ra dikalne vlade v zgodovini. Ruaijo vladajo izključno petro-gradski delavci in vojaštvo, ka' teri so tudi napravili revolucijo. Provizorična vlada ni drugega kot dobro setavljen avtomat, ki izpolnjuje želje in zahteve petrograd-akega delavstva in vojaštva. Dva ali tri dni predno je Miljukov resigniral; sem še govoril z njim. Iiil je prej zunanji minister provieorične vlade. Obiakal aem ga v njegovem uradu. Razlagal je revolucijo z nekakim filozofieniin mirom. Rekel mi je, da on vidi precej -šnjo razliko med konstitucionslno monarhijo in republiko. Po razgovoru aem ac podal v dumo, kjer fc bil napraui kip carja Aleksandra II., kateremu ao ruaki vojaki ovill rdeč trak okrog vralu, mesto da bi ga razbili s puškinimi kopiti. Pred vhodom aem opazil dva majhna kotlička, v katerima so vojalg kuhali čaj. Ko sem prišel pred'vhod v dumino palačo, ata se mi pridružile dva dečka v službi armade ia sta me peljala v sobo, kjer ao ravno zborovali člani delavsko-vojaškega ko-miteja. "Konstitueinnalna monarhija se mors nničitil" je rekel neki stotnik. "Kar Rusija zahteva, j* republika in nič drugega kot rc publika! In ako bodete vi, tovariši, dalj Čaaa v petrogradu. bodet* videli, ds bomo to doaegli " Ko sem zapuftčsl sobo, sem ac vedno slišal, kako Je klical za me noj t "Republiko ln nič drugega * Ravnotako go zahtevali v K' delavci h, vojaki u * Bfci Radi »mi k MiljukoTu ^ vedoval. ini"utopr kolikor aem ga mogel ^ m vedel še nihče, kaki TH owikn bo dobila^ danje marsikdo misli, da je'^' da sestavljena iz samih „ . 4 s ^ . WWih anarl atov in da vlada pravcata 1 ja, kjer se sploh ,,e ozira pJ na koristi Rusije. Toda kdor tako muli, * ,, Provizorična vlad. je n S*.00*, ki SO revolucijo ^ in ki je že precej izboljšala ra», re v Petrogradu. Splošno je že znano, daso' aki socialiati takoj v začetka volucije zahtevali republike ia ze 13 marca. V dumi je ta din gledalo ravno tako, kot kaki narodno zborovanje v Amer Govori ao trajali ves dan. Kos eden utrudil, je nastopil dri Rodzianko in drugi člani o vo vso atvar pravilno." Socialdemokrati, delavci in jaštvo je takoj zahtevalo spi« volitve, čemur se je duma odjo branila, češ, da volitve žalitev preveč času in da ta čas lahko rabi Nemčija in premaer. Rusi Po daljšem obotavljanju so vendar zadovoljili, da je bila is Ijena začasna vlada, v kateri bilo zastopano vojaštvo iti del stvo. 15. marca je Miljukov i znanil novo vlado. Nato je ns voril vso zlsimico z Ircsedai "Slišim vaš glas. Kdo je vas ir lilt" "Niiiče nas ni izvolil. Izl»n( amo bili od ruske revolucije ia stanemo toliko časa, dokler bodo imenovani in izvoljeni pn zastopniki ruskega naroda, kst bodo vredni zaupanja in kat! se bodo ozirali na želje ccloku nega ljudstva." Ta govor provizorične rui vlade jc bil sprejet od delavni in vojaštva v Petrograda z vi kim navdušenjem. V zbornici jc bilo za-stop* več kot tristo odposlancev voj štva in delavstva in veliko j» lo med njimi takih, kateri se n videli nikdar prej. Kar se tiče anarhije, nima o atanka v novi Rusiji. Kajti, ksl hitro zapazijo dclavci ali ps pr vizorični vladi vdani vojaki fi čo ljudi, ki korakajo s črn« "J vo na čelu in oboroženi, jih '»• razorožc in prisilijo, da se K« začasni vladi. Sedanja vlada je popoln«"* rokah dclavccv in vojaslva. ima sedaj večino v dumi. I"£ prvi slučaj v zgodovini,« ^ st vo odločuje v državi lavakib in vojaških delcp.^ zastopniki ruskega cialistrčna strank« dobila r- i vajeti v r ie takozvana dne" vajeti v roke, Mik^-talrncvnna Stranka Ksci IZGREDI V SEATTtfJ , ».naaab Seattle, Wash. - niska družba j« na veeere ke in motomike m oap- rovc v notranji del Htavkoka/i " provokatori«•!•"• . liki izgrčdi. * at vo, ki simpat.Hr. « ^ .. zakadili na nek. li izrivajoča Zdrobljene m* hil dvs krst rrirarsi ^ Aretiranih J« ^ aa evropskem bojišč« gi Balkanu. • .h julija. - bta' Ea Bolgari po vročem bom-*2a napadli iu prodrli v * Srbske zakope, toda br- v protanapdu takoj za- Si niui Britiiki avijatiki na-^'napadi na bolgaraka -tttfSKij MDOBTESKI PREDSEDNIK. ^j.v.nj. • 0_ tke noč med petkoui iu soboto. Hj je ostrg kritiziral ka-„ ministre in vojaške oblu-v Petrogradu, ki niso za-inredov; zlasti je bil jezen r,ierals 1'olovceva, poveljnika p garnizije. Ministri so nato ji da »o oni odgovorni zu M, in da se je 1'olovcev po-il njihovim tfkszom. Nato jc ,Lvov rcjsigniral in Kerenskij bil takoj izvoljen začasnim faednikoni kabineta, ierenskij je naložil jostičnemu »tru Nekrasovu, da morajo aknah aretirani vsi agitatorji imajo kriminalne zveze z fijo. indon, 22. jul. — Poročevalec "Times" javlja z gališke ,|f) <|a bodoči uspeh ruske ar-ik ravisi od narc« zapodile iz.grednike iz «jave. 22. jul. - Nemški voj-v Berlinu hinavsko poro-« nemške čete izvojevsle «" zmago na gališke fronti iz "ker se ruski vojaki no-r m žrtvovati za entento". Pravi, da je ruska ofenzi-•taljena. J Wl, da ao gubmarinke po- * P«t miljonov ton ladij. - Po vesteh iz Uerli-0 A»'*«redaina jc dr. Mi-J" P<»r*al v parlamentu, dr ■J* Mbmarhike potope po- * M**) ton zavezniških ^ralurl, trgovskih parnikov Po njegovem poročilu lepljenih v februarju E uZ;*rr('u m>m-v - . i,«ss) m v maju 860,000 J »«j« Vam primanjkuje moti in n« do-selete te«a kar ftelit«, da bi taljs vlivali avoje livtjeuje. ZA ojaAanJ« moti ln aadovoljstva ja tr«l»a JlJVITO. Juvito |M»vsfM.iuJ.-vale idealne namene in vas reiuj« neaadovoljstva v valrm življenju. Javitii Je pravo naravno adravilo. Juvito je adravilo, ki krasi vaio kri in llvee, daj« im* in novo llv-I J« nje I« ol> priletku vlivanja. V tem it« Juvito aa OJACANJE. Polljit« danes 1 dolar aa aaefa ali l*a C dolarjev xa 0 aavojev. Naslovit« na: Juvito Laboratory, South Hill Branah 6, Pittsburgh, Pa. SlifMSki Narodna vljaaa 9. PtdRtfii J idnota lakarp. IV. JvUja ia07 V dri. Illinois. I I GLAVNI BTANi iS6T—69 BO. LAWNDALB AVE., OH1UAUO, lLLINOla UPEAVKI ODBOBt 1'radaadaik: Joka Vogri«, bos 800, La Ball«, I1L L Podpradaednik: J. BraUovM, B. P. D. 4, bos SS, Oirard, Kaaa IL Podpradasdaiki Joiaf Kuhetj, »409 Swing sva., Bo. OkUagO, tU. Tajnik: Jaka Verderbar, 870S Ho. Uwadaia Ava, Ukieago, IU. BUgajaikt Aaton J. Torbo*e«, P. O. Bos 1, Oieero, IU. Zapisnikar: Jokn Molck, 4008 W. Slat Ht., Ckleago, UL MADKOBNI ODBBX: 1 Joie Ambroftifl, 801 bos, Oaaonaburg, Pa. ) Paal Berger, T41-lst BL, La BaUa, DI j J F. S. Tauchar, 074 Ahaaj Avs., Rockapriag, „Wyo. POBOTNI ODBBK: Aatoa Hrast, 811—90tk Ava, N«w Dolutk, Mlaa. Jola Badilek, box 488, Bmtthtoa, Pa. Budolf Plsiarlak, 480 bos, Bridgavilla, Pa. Jakob Mlklavšlft, L. Box I, WUloek, Pa. M. 1'etrovick, 14810 Bala Ava., OolUawood, O. UBBDBTK "PBOSVBTB"! Jota Bavartaik. ' l V1HOVNI SDBAWXKi P. J. Kara, M. D, 0908 BL Ulair Ava, (Jlevalaad, Okla, VBB DBNABNB BADBVB IN BTVABI, ki aa kUaja gl apravaaga odbora ta B. N. P. J. aaj — poiUjajo aa naslovi JOKU VBBDBBBAB, B607-oe Ba. Lawadala Ava, Okloags, OL PBIToftBB OLBDB OBNBBALNEUA POBLOTAJUA M fsUlja)« aa aa- •lovi /oftB AMBBoftlO, Boa 86L osMaambmg, ta. CADBTB PSBPXXLnVB VBBBINB, kl aU Jtk rslUI prva la draga la ataaca, aa pošiljajo aa aaalov i AVTOM H&ABT, 811 - 90tk Ave, Mem Dulath, Mum. TBI DOPISI, rasprsvs, eiankl. aasaantu ltd. aa "Prssvsto" as MUjaja na aaalov s UBBDXZftTVO "PBOSVBTB", 9007-09 So. Lawadala Ave, Ohloago, nilaola. vsb UPBAVNIAkb BTVABI, naročnina, oglasi, ss psHkJaJs na aasksvi UPBAWXiTVO "PBOSVBTB", 9607-09 Bo. Lswadsto Ave, Chicago, DL V koraapodaaol a ujmitvota 9. N. P. J„ vsdalUvsaa la ayravailtvoai "Prosvale" as rsblto imen uradnikov, aam* napUUe asstav, ko js ta aiva dsn ako IsllU, da bo vaaka atvar hitro rešena. Seja glsvaags upravnega odbora ss vriU« vsaka prve areSs Is Ustji MrtO v maaoon. BaAetek eh sal art popoldan. PRIPOROČAM BE vsem rojakom za obilen obisk moje 'kavarna in restavracija Dobra poatrežba a vsakovrstnimi jedili. Mojo geslo je "Lačno nasititi". Pridite in gotovo boste zadovoljni z mojo postrežbo. Prepričajte se to jo uajglavneje. Martin feorn, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Nabtrnjto naročnika ss dnevnik I ROBERT W. LAYER ARCHITECT It8 N. U Salle St., CklDags. kl jo lidolal načrt sa gl. urad 8. N. P. J. ss priporoča Hlo-vencem ss Isoolovsnjo stavblnsklh načrtov. Tsl. Franklin 1401 * TKL. NA DOMU AUSTIN 99008 NORTH SIDE STATE BANK hock smi/iGs. toxo. IMA KAPITALA IN REZERVE 1100,000.00 Jo izrodno pripravljen In opromljon za poalovsnjo s SLOVENCI, HRVATI, SLOVAKI In drugimi SLOVANI Ml poSDamo danar vaUni pH|aMl|am v staro domovtao ao aalallSk canaS. PSaOulsmo 4 otalolae obrssll nn bsal« vlogo. IlOfiNA. KONSaaVATlVNS 1N,NAFSSUNA INSTITUCIJA. Potrebujemo premogarje UNIJSKI PREMOGOROV1, dt)bcrživ-Ijenski položaj, dobro delovno ruzmerje in stalno delo, premoRorovi ho moderno urejeni, zdravi in činti, nobenih delav-«kih neredov. Delo hc lahko dobi v Conifer, Jefferson Co,9 Penna. Seminole, Armstrong Co., Penna. Chickasaw, Armstrong Co., Penna. Furnace Run, Armstrong Co.f Penna. Cadagon, Armstrong Co.f Penna. Oglasite «e o«ebno ali pa piSIte narav-noHt na Superintendcnta v tfori omenjenih premogorovih. Allegheny River Mining Oe. Tn A m APmM ro. nremogokonih Idamar, Indiana County, Pa.; POTREBUJEMO 12S County Pa ; DlS I^dtna County. Pa.; Vafior. Ittermn County. I>. Unijski rudnik,. za de,f'- Vezmite Cheery Tree Dixonville železnico Pa., .ti p« pri Mr. V,mon F. Taylor, Idlm. 1'a. HCBII-ruduiki, § T'.' K • ur*" IMMIIIMI ML VCUMIA DC2EUC« V službi kalifa. Z| o^ifiai ki------ ilMMMtHIMlMIlIMMMUMOMMM Arabcu a« ne -zaiskrile o^i Slutil Je, da mors imeti Strezinja denar, ker je potoval tako daleč in sedaj se je hotel prepričati. — Nečem stave — reče Arabec. _ Zakaj ne! — Ker to ai pošteno, ker jat vera kako izgleda. Sicer pa, prijatelj, te ne Se« dolgo pustiti v d vmn ih. — Ti mi jo pokažeš — »e naiakrijo Strezinji oči. — Hočem. Iu ni stara? —Ni. — Je lepa. — Daleč naokrog ji ni para. — Glej, da aem uganil. — Uganil ii. — In zakaj ai tajil. — Zahotelo ae mi je iale. Ali daj, izpijmo ie en vrč dobrega vina. Hočeš lit — Preveč bo. — Ne bol Ali gotovo bol pil z veseljem, ako prineae vino ona, ki je prej pevila. — Fatima f — Da, Fathna. Arabec zaploska trikrat z rokami. iNa ta znak ae odgrne zavesa in V sobo atopl Fatima in njene velike, modre oči ae uprejo v Strezinjo. Strezinja ae nI mogel zdržati, da bi ne vzklik- nil: — Fatima! In ona ae mu je nasmehnila, da so zahleste-li biserni zobje ter pobesila oči na kraano oblikovane bele prsi, ki ao valovile pod rdečim avilenim suknjičem, kakor bi ga hotele razdreti. — Vzemi vrč in ga napolni z vinom — ukaže gospodar. Lahko, kakor aapica, v nežnih svilenih čev-ljičkih je stopila Fatima k mizici In vzela vrč ter zginila za zavezami. i — Ali je lepat Ali ni kakor roža iz fteraaa — vpraia Arabec. — Nikdar ie niaera videl lepše — odvrne Strezinja, kakor v polusnu. V tem ae je Fatima zopet vrnila in postavila vrč. z vinom na prejšnje mesto. Nato jc hotela oditi, ali gospodar jo ustavi. — Fatiina, temu goapodu je tvoja pesem zelo ugajala. Pravi, da poješ, kakor vila njegove domovine. Dekliea, zardi, a ne reče ničesar, nego hvaležno pogleda mladega viteza. On pa reče vea zmeden: — Da . . . tvoj gospodar, krasna Fatiina. govori resnico. Nikdar še nisem ališal lepše pesmi iz lepših ust. A Fathua ne odgovori niti beaediee, nego ob-stane, kakor prikovana. Samo ena miael ji je prekinila glavo: To je mladec, kakršnega še nisem videla. Nato ae zdrzne in zgine za zaveao. Strezinja ae je razlalostil, ker mu je tako naglo zginila in vsklikne zs njo: — Tudi aolnee ae skriva za oblake, kakor si ae skrila ti zs zsveso. Ali izza oblakov vzide zopet sijajnejše. Ali mi hočeš tudi ti, kakor aolnee. krasna Fstims, zopet zasijali pred mojimi očrnit Njegov zvonki, navdušen glas je trepetel v prsih Fatime. Gospodar pa reče: , — Ona je lepa, kakor sveži masleni kruh. samo pazi, da je ne vzljubiš, zakaj ljubezen je sladka, a v nji je mnogo grenkega. — Ne vem, kaj je ljubezen in nikdar nisem mislil n tem — odvrne Strezinja. Mene je holj zanimalo metanje kopja in streljanja a pušicaml, nego gledanje lepih lic naših kiavotic. — In nobena te ni omanuila — Nobena I — Tedaj si ti eden izmed redkih tnlsdenlčev, ki šc v tvoji dobi niso okusili ljubezni. — Ali je to sramotat — Tega nisem rekel. A čudno je, da nisi delni. kakor delajo drugi mladeniči tvoje starosti. Ali so pri vas na Hrvatskem drOj}gaČiii ljudje, kot pa pri nas t AH ne aede pri^vas možje v svetlo-rdečih in rmenih haljah nsxli^lnih, poslušaje ljiv-bavne pesmi deklet in gledalo igre odbranih veselili suženj f Ali je inogoče, da ste tako ledene krvi. da vam pogled deklet ne vzvslovi krvi po žilah? Nc čudi se. Pisano je: "Videl sem na gori Sionski jagnje in okrog njega stoinštirideset ti-Hočev; in pevali ao novo pesem in nikdo ni moire I pcvatl te pcatni, nego samo onih atoinštirlde-net tiaiM'ev, ki so bili odkupljeni. To ao oni. ki se nk«o onečastili z ženaini, zakaj oni so nedolžni. Oni spremljajo jagnje, kamor lde.N Ntrexinja je citiral te beaede, kakor jih je niinhi od svečenika glagoljaša Dragiše. Prišle ao mu im pamet, ali ni jih Izrekel navdušeno in i za* mitom, kakor navadno, ko ae ga je polaičala aku-injava. nego i nekakim maloduijem. To je Arabec opazil in dejal: Misliš, da naš koran nima takih besed. Vi •»e lep.» čita jo in poslušajo. Najdejo ae tudi ljudje, ki m- tega atrogo drže. sli to ao otoroverei, ljud-jr. ki pravsaprsv ne spadajo med naa. IjC|>e ao odredi* o avetoati zakona, o svestobl napram Že-nan» pri va« in pri naa. AH oproati ml, sko dvomim o čiotoati Hrvatov f Pri na« v Kordovl al je preteč rverd v čarobnem plašču noči, preveč bisernega evet ja. rož, ki duhte z vonjem opojnosti, pieveč jf ah, ki te gledajo hreneneče, preveč je koralnih u«ten. Vi *> žejne poljaibov . . . Mladec, r»Uo ho/1, da »e r n v 11 ni po avojHi nazorih, bi ne moel |*«wt priU BJ w ^ ml « i U , • .. P™0^" višje oblati l ločs, da ae zaseže žganje. Bankirji razumejo patriotic pravijo, da imajo v žganjarskil. | nove beseda nn f!,* podjetjih do #120,000,000 posoji- Ce bodo obresti** x la. Bankirji ao iz držav New York, I posojilu višje se , T"! Ohio, Kentucky in 1'ennaylvania. | ipekulaiitje, žilice. Povišanje ol,cesti pa ni, da bo moralo ameri^ Stvo plačati dolarskim ,„„ tudi višji davek (Kl posojil, ČL0VE&K0 0K08TJE V DIMNIKU. Chicago, IU. — Sredi marca sta naenkrat izginila iz tovarne De-prato Statuary kompanije dva delavca. Ko ata strojevodja iu kurjač odprla vrata, ki vodijo v dimnik, ao padle iz njega človeške kosti. Policija si zdaj beli glavo, od katerega izmed pogrešanih je okostje in na kakšen način je bil izvršen umor. SPOR 8E VLEČE KOT POVEST O J ARI KAČI IN____ Washington, D. 0. — Goethals je pisal predsedniku pismo, da ni upanja, da konča spor glede gradnje ladij in da pologi resignacijo, če predsednik ne konča spora. NEVAREN ČLOVEK le 8an Juan, Porto Rioo. — Soci aliati niso izvolili pri zadnjih vo lkvah Iglesiasa v Santigu za ae riatorja, v splošnem ao pa ponuio žili avoje glasove na 23,487. Pri volitvah v letu 19H »o dobili 4,360 glasov. Zakaj so se pomnožili socialistični glasovi f V splošnem sodi jo, da je brutalno ravnanje z de lavci pomnožilo socialistične gla aove. To je star pojav v Ameriki Če ao slabi časi Ln če podjetniki alabo ravnajo z delavci, tedaj ra Ztejo glasovi. Kakor hitro ae o brača kolesje v tovarnah in kapi-talisti popuste od svojih brutal nosti, se znižajo tudi glasovi za so ciali8tične kandidate. Ameriški delavci šc prevelč radi zaupajo— 4 4 dobrim nnožem" in pre radi po 8lušajo tiste radikalce (f) v delavskem gibanju, ki pravijo, da je volilni listek za ni*'-. Tpajmo, da se to ne zgodi v Porto Riku in da tvorijo sedanji socialistični glasovi močno podlago za razvoj socialistične stranke. Felix Cordova de Avila, unionist, je bil izvoljen rezidentnim komisar jem v Washington. Unio-nlsti so od sedmih senatorskih mandatov priborili pet, dva sta pa ostala republikancem. New York, N. Y. — Edward Jlarrington, mornar iz Norwicha, Conn., ki je bil aretiran radi zvodništva, je priznal, da je imel za-rotnrške stike z drugimi malopridneži, da poženo z bombami trgovske ladje v zrak. Ena bomba jc uničila parnik "Hellenes", na parniku * 'Now York" je pa bomba odpovedala. ŽELEZO V MOŽGANIH? ITALIJANSKI KONZUL 8E BRIGA ZA ITALIJANSKE PODANIKE Plat River, Mo. — Italijanski konzul rz St. Louisa je prišel v Flat River, kjer so ameriški ru • darji izgnali s silo italijanske rudarje, da se prepriča o atorjeni škodi in zahteva odškodnino za storjeno škodo. Dokler niso bili diploiuatični stiki z Avstrijo pretrgani, nismo nikdar čitali, da bi se avatrijski konzuli brigali za avstrijske po-' danike, četudi se jim je zgodila velika krivica. Avstrija se ni brigala za delavce doma m ne v tujini. Kljub temu se tudi še med Slovenci najdejo posamezniki, ki ae potegujejo za razpadajočo Avstrijo, dasiravno jim je bila se vedno mačeha. Pač žalostno, toda resnično Baltimore, Md. — Kapitan M al colm Bell Irwing iz Vaucouverja, B član britskega zbora letalcev, je prišel v bolnico John Hop-knisa, da mu odstranijo košček granate iz možganov, ki ga je dobil vanje v zračnih bitkah v Franciji. Pridobivanje kave Med vsemi razuowtnia vnimi produkti, katere vse jemo v splošnem "gumij zema kavčuk pPV0 im^«. "gumij" ali gu,ai aral.ieu terena rabimo aa hj>:lo, kavčukom aiie skupnem! T« »li gumi arahicuin se prkUi aebno voli/ko v Sudanu, | sevormo-zapadni Afriki) General smole od neke posebne vrst oije, katera ravnotako icče I njenega drevesa, kot pri la h tan rek. Vse drugo, h raetiuje gumi, so izdelki « ka, tako n. pr. gumijast* 'i mijaste bale, gumijasti čre gumijasti plašči, itd. Kavčuk je ravno taao pridelek. Pridobiva se ve ka, ali pa če se jo nod <<"/ greje. Te kose potem iploitjčc, predno jih P^«*' trg. To je surovi kavčuk. Vi predno se ga odpošlje, * * še enkrat presedati in'«'«* se *ako zg-sli, da se K* <*■ gorki vodi, raztrga -a namen prirejenim «trojrfn le kose se potein <1«'"" "j* gre vsa nesnaga i i M končano, se ga tanke pl<«*če, katerih P** skupaj zvežejo >n vnlkaisur Zadnji i" valed česar .p.stan« Ik). Kavčuk kot sam jr nc elastičen. Ak«. - ^ di do 0' Cebrja 32 hteve. V atavki je 1,H(K) uslužbcn- kpj|fik k„f |, inr* cev in po proglašeni stavki je bil|fV ._.__ _ ■.. ..m oKira * 1 ves promet vstsvljen. POPLAVA V DRŽAVI TENNESSEE. Knoxville, Tenn. — Vslod večdnevnega dežja so izstopile reke v vzhodnem Tcnnesseeju in poplavile polja in vrtove. Škoda znafia več tiaoČ dolarjev. stavka oestnoželezni - Skih uslužbencev na pacifiku. Seattle, Wash. — Ns vaeh progah Puget Sound Traction, Lighi and Power kompanije so zastav -kali cestnoiželezniški uslužbenci, ker je dmžbs odklonils njih /a P ARHAR SE JE USTRELIL RA DI SLABEGA PRIDELKA Newport, Ark. — 35-letni far-mar JaTne* Stout se je ustrelil z lovsko puško. Strel mn je raztrgal glavo. Stont je bil že dalj čaaa otožen ker je alabo kazal boniha-i na po. lju. NAČRT, DA USTAVIJO POftI LJANJE DENARJA V 80-VRAŽNE DEŽELE. ■ kamizira, se miii ra/.nicrju primešati ntf ^ pusti ra/^reti pri turi. Pri tem - " ' z žveplom-le porabca. Kar je - .I«.lkov. ao vp»'kv«"* "" Chicago, HI. — Inozemski ban-1 (|0ikov, oo kirji so ae posvetovali s F. E. 1'ar- j{a/vw navadnih starphenom, justičnim podtajni • M> ir J? kom, o načrtu, po katerem labra- mdi "T nijo pošiljanje denarjš v Nemči - L aji «!' r . jo in v dežele, ki ao njene zavez I ^ opioid" nlce' Linapačm. ''"« \ deluje m« t, ' iir, mmm M. —Tukajlnje ^ 'ff^SM razkačeno radi | lUb,jr * - bivslstvo je ailno neumestne šsle, ki jo je napravil I pr. T. vt,,r1(, j« neki predrznež ns hodnem po- «tvsri « * ,T kopališču. j «tš v e^Tnr Na pokopališču je pribil poziv flnm'ne z veliki črkami: "V«tanite, vaša 1"» „. r domovina vaa kliče!" ' (prah adrooy«u » jr* » . rkf. ^