= Izhaja ob 4. »jutraj. =
Stane mesečno Din 35-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
3glasi po tarifu.
dredništvo 3
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon štev. 72, ponoči tud; štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravnIStvo: LJubljana, Prešerno*«
ulica št. S4. — Telefon št. 36.
Inseratnl oddeleki Ljubljana, Prešernova ulica št«, - Telefon it «q»
Podružnici: Maribor, Barvarska ulic« št 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poStnem ček. zavodu 1 L)ub-jana St 11.84* • Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.24 l.
Ljubljana, 13. maja.
Nenadne vesti o prevratu na Poljskem niso prišle nepričakovano za one, ki so nekoliko bolj poučeni o notranjih razmerah v tej državi. Spor radi Pilsudskega se vleče v poljski javnosti že silno dolgo in sega tudi v najnovejše parlamentarne dogodke. Še tekom zadnje vladne krize je bila med ultimativ-nimi socialističnimi zahtevami tudi zahteva, da se reaktivira Pilsudski in dobi v armadi ono mesto, ki mu po nazi-ranju poljske levice gre. Ali ne samo to.
Maršal Pilsudski se ie v zadnji dobi imenoval neprestano, ko se je govorilo o neugodnem poljskem finančnem in sploh političnem stanju; mnogi prav nič niso prikrivali svojih želj, naj bi Pil sudski prevzel državno krmilo v svoje roke, razgnal kratkomalo parlament in uvedel diktaturo. Debata o diktaturi se ie vlekla po poljskem časopisju in je iz njega prešla tudi v inozemske novine; najnovejši dogodki tedaj nikokor ne prihajajo nepričakovano.
Položaj maršala Pilsudskega je bi doslej izredno kočljiv. Odkar je neha! biti najvišji šef Poljske, ni bil več aktivni faktor v vojski. Toda vsi poljski vojni načrti imajo določenega maršala Pilsudskega kot vrhovnega poveljnika poljske armade. Nenormalno je tedaj, da maršal nima določene aktivne funkcije v armadi tudi v mirovnem stanju. Vzrok je v tem, da ta zadeva še ni de-finitivno urejena z zakonom; sploh še ni zakonite osnove glede naredbe vrhovne uprave armade, kar smatrajo na Poljskem sami kot velik nedostatek. Da pa sc zadeva tako dolgo ni uredila, temu je vzrok baš fakt, da tvori Pilsudski, za katerega je šlo v prvi vrsti, predmet najsrditejše borbe med poljskimi političnimi strankami, osobito med desnico in levico. Poljske desničarske stranke so neizprosne nasprotnice maršala, ki je znan kot socijalist. Pilsudski pa ima prav tako srdite nasprotnike tudi med poljsko generaliteto; osobito so mu sovražni bivši avstrijski generali, ki igrajo važno vlogo v sedanji poljski armadi; ti generali pripadajo konservativnim strakam in so tedaj tudi politični nasprotniki maršala. Pilsudski je v javnosti že ponovno srdito napadel te bivše avstrijske generale, ki so mu odgovorili z odprtimi pismi, s polemičnimi članki in naposled s tem, da so vložili prošnjo za odpust iz armade. Tako je strastna borba med generali in Pilsudskim stopila popolnoma v ospredje ter razjedala armado vedno bolj; ovirala je v prvi vrsti ureditev vojaške funkcije Pilsudskega, ker se je zadeva pač premotrivala s političnema stališča, s perspektive borbe med desnico in levico.
Najvažnejše pa je to, da je avtoriteta in popularnost Pilsudskega rastla vedno bolj. Maršal je bil sicer proti temu, da bi se zanašala politika v armado, toda jc porabil vsako priliko, da je s svojo temperamentno duhovitostjo in zgovornostjo posegel v politiko, izrekel in pisal najostrejše kritike o politični nesposobnosti vladajočih strank, kritiziral njih delo, obračajoč se pri tem najbolj baš zoper skupine, ki jim ie glavni vodja novi šef poljske vlade Witosz. Zato je popularnost Pilsudskega rastla vedno boli pri širokih množicah; njegove ostre, a tudi samozavestne politične krilatice so šle od ust do ust in navduševale mase, ki so gledale v Pilsudskem onega čudodelnega moža, ki je zmožen povesti državo iz krize, za katero se delajo odgovorne vladajoče politične stranke. Tako je velik del javnega mnenja že dolgo govoril o Pilsudskem kot o bodočem diktatorju Poljske.
Aii situacija vendar ni tako enostavna. Pilsudski je popularen le v nekdanji kongresni ali ruski Poljski, kjer je igral svojo življenjsko vlogo, ko je vodil borilo zoper ruski carizem in zoper nemško medvojno vojaško nasilje. V bivših avstrijskih in nemških provincah, osobito v Galiciji in Poznanjski, kjer imajo svoje glavno oporišče konservativne stranke, tam je Pilsudski osovražen ali vsaj malo poznan; tu agitirajo konservativci zoper njega, kolikor bolj je rastla njegova konservativnost. Spor med Pilsudskim in njegovimi desničarskimi nasprotniki je tedai v precejšnji meri tudi spor med ruskimi na eni in avstrijskimi ter nemškimi provincami na drugi strani.
Taktična moč Pilsudskega, s katero nastopa danes v Varšavi, pa je seveda v vojski. V armadi pa je maršal silno priljubljen; soglasno se trdi, da je moštvo v veliki večini na njegovi strani, prav tako tudi nižji oficirji, ki so nezadovoljni radi nizkih plač. V teh skupinah lahko Pilsudski računa na popolno soglasje v svojih ukrepUi. Drugačna pa ie stvar v generaliteti. Ko so pred nedavnim volili najvišji častni sod v ar-tnadi. je dobila lista Pilsudskega samo 25 glasov, lista generala Sikorskega, slavnega njegovega nasprotnika, pa 60 glasov.
Vesti iz Poljske so še premaloštevil-ne. da bi dovoljevale končno sodbo že sedaj. Kaj je napotilo Pilsudskega, da je izvedel usodni udarec baš sedaj, ni prav jasno; morda je bil glavni povod —
Danes pričetek korupcijske debate
Pašič popušča in sporazum RR v korupcijski zadevi ni izključen, — Nadaljni razvoj odvisen od Radičevega stališča.
Beograd, 13. maja p. Proti vsem pričakovanjem današnji dan ni prine-el nobene vidne odločitve. A že ta dejstvo se smatra za dokaz, da se je Pa-šičeva pozicija poslabšala, češ Pašič ni več dovolj jak, da bi presekal situacijo ter je primoran iskati kompromisnih rešitev. Zatrjuje se. da je Pašič pripravljen pristati na stališče, ki ga glede anketne komisije do sedaj zavzema več:na radikalskih ministrov, da naj se namreč najprej preiščejo zadeve Rade Pašiča. a nato druge a*"ere, v kolikor bedo pred komisijo iznešene.
Radikalski klub se je sestal šele zvečer. Seja je trajala le pol ure in ni prinesla nič odločilnega. Po precej brezizraznih govorih je b'Ia cdgodena do jutri.
Tudi na konferenci vlade ni prišlo do zaključkov, glede enotnega post panja obeh kcaliranih strank ter se bodo razgovori jutri, po prihodu St. Radiča . nadaljevali.
Vlada je danes pojačala svojo akcijo, da uveljavi v obeh klubih Rr svoje kompromisno stališče. G. Uzunovič se kaže Optimista in njegova ok lica zatrjuje. da ima za tn več razlogov. Ako Radič ne postavi jutri pretiranih zahtev, smatra vlada, da se bo megla zaenkrat še nekaj časa držati
Položaj je nccoj ta-Ie: Vladine stranke sicer še niso prišle do p polnega sporazuma glede svojega stališča v korupcijski debati, a ni izključen5, da ga dosežejo. Pašič očividn« popušča. Ra-dičevo stališče bo torej za nadaljnji razvoj položaja v mnogem cziru odločilno.
V predsedništvu vlade je bila zvečer od 6. do 9. konferenca radikalskih ministrov, ki so se jim kasneje pridružili še radičevski Po seji so dobili novinarji od ministrov obvestilo, da ni še nič sklenjenega, in da se jutri razprava in posvetovanje nadaljuje. Dr. Srskič je jzjavil, da je bil določen potek jutrišnje debate in da so se posvetovali o dnevnem redu. Ostali ministri so napotili Kovinarje na ministrskega predsednika Uzu-noviča in .ministra Mišo Trifunoviča. Minister Miša Trifunovič je izjdvil, da so se na konferenci vlade izmenjale misli o jutrišnjem dnevu. Čeprav ministri niso podrob-
Radič prihaja z novimi zahtevami?
Predložil bo vladi listo strankarskih koncesij kot pogoj za kompromis glede korupcijske debate. — Radič zahteva odstranitev
ministra Nikiča?
neje razpravljali, se je le videlo, da se nazori v marsičem ne strinjajo. Jutri se zopet sestanemo in preciziramo svoje stališče gle de nadalinega zadržanja. Za enkrat še ni odločitve. Ministrski predsednik Uzunovič je podal to-le izjavo: »Nahajamo se na pred večer velikih dogodkov. Na konferenci ministrov smo govorili o dnevnem redu jutrišnje seje zbornice. Govor je bil tudi o tem, kako se naj glase odgovori interpeliranih •ministrov. Razmotrivali smo tudi o vseh predloženih vprašanjih, da bi se mogle jutri objektivno o njih debatirati. Precizirali smo tv-orino, da bodo sklepi čim popolnejši in koristnejši za potek jutrišnje debate. O vsem tem se je govorilo danes tudi v razgovorih z Nikolo Pašičem, pa tudi na kratki seji radikalskega kluba. Pri vseh teh razgovorih se je dosegel skoraj popoln sporazum. Na vprašanje novinarjev, ali bo izvoljena ena ali dve anketi, je odgovoril ministrski predsednik: »Kaj jaz vem!«
Beograd, 13. maja p. Zvečer je bil na dvoru minister za izenačenje zakonov dr. Srskič. ki je predložil kralju v podpis ukaz, ki ga pooblašča, da predloži Narodni skupščini zakonska predloga o centralni upravi in o podaljšanju pooblastila zakonodajnega odbora. Minister Srskič je poročal vladarju tudi o današnjih dogodkih v vladi in v ra-dikalskem klubu.
Beograd, 13. maja p. Danes je bilo ves dan v Narodni skupščini zelo živahno. Zastopniki raznih parlamentarnih skupin so izmenjali misli o poteku jutrišnje skupščinske seje. Klubi so današnji dan porabili za seje in za določitev govornikov na jutrišnji debati Šefi ožie opozicije so določili vsebino govora dr. Kumanudija. ki bo oficijelni govornik skupin ožje opozicije. V imenu sani. demokratov govori jutri dr. Grisogono, za hrvatske federalisie pa dr. Polič. Za vlado bodo govorili ministri dr. \ asa Jovanovič, dr. Peric, dr. Ninčič in Uzunovič.
Takczvana ožja opozicija se še iia-dalje protivi. da bi anketni odbor preiskoval tudi stare očitke. Zlasti so odločno proti temu klerikalci in en del davidovičevcev, ker bi njihove afere prišle prve na red. "Drugi del davidovičevcev zopet zastopa mnenje, da se nai .da anketi čim širše pooblastilo.
Beograd. 13. maja p. Današnji Radi-čev govor je bil sicer zelo previden, povzročil pa je v radikalskih krogih mnogo ogorčenja. Silno užaljeni so prijatelji dr. Markoviča, ki je bil med glavmmi tvorci in branitelji sporazuma RR in katerega je Radič še nedavno povzdigoval v nebesa. Danes mu je zabrusil v obraz, da je političen bandit. Mnogo se opaža tudi ostro namigava-nje na nr-nistra Nikiča. Radič pride jutri dopoldne v Beograd. Glavne njego-
ve zahteve so baje 1. da minister Trifunovič v polni meri zadosti pritožbam državnega pod tajnika Pasariča in HSS, 2. da se sprejme večje število radičevskih uradnikov v razna ministrstva in na višja upravna mesta in 3. da se naj minister Nikič, ki da je napram HSS ostal nelojalen, iz vlade odstrani.
Ako so te vesti, ki se širijo i:i precej verodostojnega v'ra točne, po-tem stoji radikalska stranka še pred eno težko preizkušnjo . . .
Seja radikalskega kluba brez odločitve
Tudi na konferenci vlade ni prišlo še do deHriiivnih sklepov.
Beograd, 13. maja, p. Za danes dopoldne je bila sklicana seja radikalskega kluba. Navzočih je nekaj nad 90 radikalskih poslancev, manjka jih torej več kakor 40. Pred sejo sta konferirala Pašič in Uzunovič. Sestanku so pripisovali tem večji potnen, ker je bil gospod Uzunovič sinoči v avdijenci. Pašič in Uzunovič se nista mogla popolnoma sporazumeti, niti glede motivacije prehoda na dnevni red povodom jutrišnje nterpelacijske debate, niti glede delokroga anketne komisije. Na splošno začudenje je Pašič po tem sestanku objavil. da se vrši seja kluba šele ob 5. popoldne.
Popoldne pred sejo sta se Pašič in Uzunovič ponovno razgovarjala in za-
nastop desničarskega ministrstva VVi-toszevega, o katerem je že vnaprej jasno, da bo podpiral maršalu neugoden razvoj armadne organizacije. Tudi se ne da še pregledati situacija. Dejstvo je, da je Varšava najugodnejši teren za Pilsudskega nastop; tu so njegove šan-ce najmočnejše. Toda vprašanje je, kaj bodo storili ostali deli države, ako prevlada maršal na Ruskopoljskem. V Poznanjski so se pripravljale že davno organizacije, ki so nameravale na eventualni diktatorski poskus Pilsudskega odgovoriti z odporom in proglasiti pro-tivlado. V Galiciji je poveljnik armad-nega zbora v Lvovu general Sikorski, glavni nasprotnik Pilsudskega. V takem •položaju se lahko razvije pogubna domača vojna.
Poljska se je z nastopom maršala Pilsudskega podala na pot opasnim eksperimentom vojaške diktature, ki se nikakor ne morejo imenovati zaželjeni blagor države.
četek seje se je precej zavlekel. Po otvoritvi je Pašič podal kratko poročilo. Dejal je, da se je z ministri razgo-varjal glede stališča NRS v zadevi in-terpelacijske debate, jim povedal svoje naziranje ter jim dal navodila za jutrišnje zaključne razgovore z radičevci. Naprosil jih je tudi naj o rezultatu svojih razgovorov poročajo jutri v klubu. «Ako bo sporazum dosežen, bo naša jutrišnja seja jako kratka, ako pa ne, bomo morali obširno razpravljati. Kaj zahtevamo, Vam ne morem podrobno reči. ker se bojim, da bi se moje izjave zlorabile v svrho novih spletk.» Min. predsednik Uzunovič je na to izjavil, da je vlada v glavnem precizirala svoje stališče za jutrišnjo sejo skupščine, da pa je še nekaj manjših nasprotstev in nesoglasij. Ministrski predsednik upa, da bo mogoče priti do sporazuma .v vladi in v vladni koaliciji in da bosta tako obe stranki jutri nastopili složno. Potem je povzel besedo bivši predsednik kluba Ljuba Živkovič. (Klic poslanca Vlajka Kociča: «Joj, sedaj bo ta-Ie vse pokvaril!») Živkovič je razpravljal o zapletenem in težkem položaju v Evropi, o angleški stavki, o cesarskih zastavah, o poljski revoluciji itd. Treba je paziti, da se kaj takega tudi pri nas ne zgodi in zato morajo biti vsi radikali složni, makar da gredo vsi v opozicijo. Klici: «V opozicijo pa že ne gremo!» Nato je bila seja kluba odgodena.
Vlada namerava skupščino zopet odgoditi
Beograd, 13. maja. p. V političnih kro. gih se zatrjuje, da bo vlada, če srečno pre. brodi interpclacijsko debato Narodno skup. ščino ztzzi za.dalis oxLadils
Zakaj se je končala splošna stavka
Kako in po čegavi zaslugi je prišlo do sporazuma. — Podlaga za nadaljevanje pogajanj. — Delodajalci se poslužujejo svojih pravic. — Odmevi stavke.
London, 13. maja. d. Da je prišlo tako nepričakovano hitro do konca splošne stavke, je glavna zasluga Sir Herberta Samuela, predsednika kraljevske premogovne komisije, ki je tekom dolgih pogajanj z generalnim svetom kongresa strokovnih organizacij našel podlago za sporazum. Na podlagi tega sporazuma bo premogovna komisija izvršila več važnih sprememb v svojem poročilu.
Odločilno je vplivalo tudi dejstvo, da so posamezni člani vlade sprevideli, da javno mnenje ni v celoti na strani vlade in da je akcija za sporazum le akcija evangelske cerkve, ki je našla simpatije tudi na dvoru. Tudi liberalna stranka je spoznala, da je Lloyd George pra-vilnejše razumel položaj nego lord Ox-ford in John Simon. Zato so se v stranki kmalu sporazumeli.
Velika kriza se je rešila kompromisnim potom. Ne vlada in ne delavstvo ne moreta govoriti o svoji zmagi. Vlada je formelno rešila svoj prestiž, ker je bila splošna stavka brezpogojno preklicana, delavstvu pa je priznala celo vrsto koncesij, v prvi vrsti preklic izprtja, kar je razvidno iz poročila Sir Herberta Samuela prdesedniku generalnega sveta strokovnih organizacij. Poročilo pravi, da bo vlada še nadalje dajala subvencije in da zato avtomatično odpadejo vsa izprtja.
London, 13. maja. e. Sporazum vsebuje osem glavnih točk. Predvsem se obnovijo pogajanja s pogojem, da se bodo subvencije izplačevale za zadostno dolgo dobo. Ustanovi se vsenarodni svet, v katerem bodo zastopniki vlade in delavstva. Svetu predseduje nevtralna neodvisna osebnost. Pravice obeh strank so določene. Revizija prejšnjih mezd se ne izvrši toliko časa, dokler ne bodo podane zadostne jamščine za sprejem potrebnih korakov za reorganizacijo industrije. V onih rovih, kjer so plače že znižane, se mezde ne smejo nikakor znižati, kar pomeni velik uspeh delavske stranke. Dokler ne do-
bijo starejši rudarji dela, se ne smejo sprejemati novi delavci, stari izpod i8 let. Delavci, ki po ureditvi mezd ne bodo dobili dela in Iri ne bodo premeščeni, imajo pravico do brezposelne podpore, ki mora biti večja, kakor pa je običajna podpora brezposelnim. Ta povišekmora plačati država. Premeščenja se mora izvršiti z vladno podporo. Takoj se morajo pričeti zidati nove hiše za rudarje.
London, 13. maja. k. Položaj v Londonu se ni mnogo izpremenil, čeprav se vidi splošno zadovoljstvo v vseh slojih radi konca stavke. Dosedaj je zelo malo stavkujočih zopet pričelo delati. Prisilne odredbe glede prometa še niso preklicane. Dosedaj še ni pričela voziti cestna železnica. Tudi listi izhajajo še v zmanjšanem formatu.
London, 13. maja. k. V predmestju Boplar je policija razpršila stavkajoče, ki so pred uradom strokovnih organizacij izražali svoje nezadovoljstvo radi ustavitve stavke. 40 oseb je bilo aretiranih. V • Ilfordu so strokovne organizacije sklenile, da bodo nadaljevale s stavko.
London, 13. maja, o. Ministrski predsednik Baldwin je v svojem govoru v spodnji zbornici, kjer je naznanil konec splošne stavke, izjavil med drugim, da je po njegovem mnenju izvojeval zmago zdrav človeški razum boljšega dela celokupne države.
London 13. maja. d. Mučen vtis na javnost, ki se veseli konca stavke, je napravilo zadržanje časopisnih podjetnikov, ki nočejo sprejeti nazaj v službo onih, ki ne priznavajo njihovih tozadevnih pogojev. Tudi razne železniške družbe so razglasile, da vseh ne morejo več sprejeti. Oficijelni komunike javlja, da vlada ne more prisiliti delodajalcev in da je najbolje, ako se sporazumejo prizadete strokovne organizacije z dotičnimi delodajalci.
London, 13. maja, b. Pri parlamentarnih volitvah v Cheswicku je ponovno zmagal kandidat delavske stranke.
Vojaška vstaja na Poljskem
Zadrje vesti trdijo, da je maršal Pilsudski gospodar položaja.
Podrobnosti o položaju.
Gdansk, 13. maja k. Po vesteh iz Poljske je maršal Pilsudski gospodar položaja v Varšavi. Oblasti v pr-v nci pa so se izjavile za Witosza.
Berlin, 13. maja k. Wolfov urad izve s poljske meje od verodostojne strani: Pri včerajšnjih dogodkih v Var-avi je p riši n do uličnih bojev. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Čete Pilsudske-a so zasedle dvor, min. predsedstvo in zunanje ministrstvo ter korakajo proti Belvederu. Kabinet je odstopil. Najbr-že bo prišlo do krize predsednika republike. Telefonske zveze z Varšavo so prekinjene.
Varšava. 13. maja. d. O vojaški re-volti se izvejo sedaj tele podrobnosti: V torek popoldne so skušali vojaki napasti vilo maršala Pilsudskega v Su-lojevvku pri Rombertovvu. Zbrali so se precej močnem oddelku in začeli streljati na hišo. Pilsudski je takoj po-dical na pomoč čete 7. ulanskega polka iz Rombertowa, ki so prihitele in se zapletle z napadalci v boj iz daljave. Doslej manjkajo vesti, ali je bil pri tem kdo ranjen, vse kaže, da ni bil nihče zadet. Streljanje je kmalu potihnilo. Drugi dan zjutraj se -je hotel maršal Pilsudski peljati v Varšavo, da bi se pritožil radi napada na vilo. Poveljn k 22. pehotnega polka, polkovnik Sikorski, je d^bil povelje, nai ustavi Pil:ud-skega, ker da je zapleten v vojaško zaroto. To povelje je hote! izvršiti. Njegovi vojaki pa so se povelju uprli in odpovedali polkovniku pokorščino. Takoj so se postavili na stran Pilsudskega. ki je pri vojakih zelo priljubljen.
Čete 22. pehotnega polka so včeraj dopoldne skupaj z oddelkom 7. ulanskega polka korakale iz Romibertowa proti Varšavi. Uporniki so se kmalu ojačili in v moči štirih polkov je Pilsudski ob 4. popoldne zasedel predmestje Prago. Vstaši zahtevajo, naj takoj odstopi nova vlada Witosza in naj se poveri mandat za sestavo novega kabineta maršalu Pilsudskemu.
Vlada je takoj imela sejo in storila vse potrebne korake, da se ubrani re-volte. Zasedla je z močnimi oddelki zvestih čet in policije vse dohode v Varšavo, zlasti pa mostove preko Vi-s!e. Ob 3. popoldne je izšlo vladno poročilo. Vlada objavlja, da so se dali vsled zločinske agitacije nekateri vojaški oddelki zavesti in sn odpovedali zakoniti vladi pokorščino ter se obrnili proti njej. Vlada je takoj proglasila obsedno stanje nad Varšavo. Predsednik republike Wojciecho\vski je izdal vojakom proglas, v katerem jih spominja na njihovo prvo dolžnost, to je pokorščino in na prisego. Poziva jih, naj se vsi oni, ki so se spozabili, nemudoma povrnejo na pravo pot in naj se stavijo vojnemu ministru na razpolago. Proglas sta podpisala tudi min. predsednik Witosz in vojni minister Mal-szevvski.
Proti večeru je vlada umaknila čete. ki so stražile dohod v mesto, nakar je maršal Pilsudski neovirano prišel s svojimi vojaškimi oddelki v Varšavo. Kabinet ima neprestano seje. na katerih razpravlja o položaju. Prebivalstva se je polastilo silno vznemirjenje.
Nasilje proti samostojnim demokratom v Dalmaciji
Povodom občinskih volitev. Protestna
akcija kluba SDS. Beograd, 13. maja. p. Samostojni demokratski klub je imel dopoldne sejo, na kateri so bila prečitana poročila o nečuvenih nasiljih, zlorabi uradne oblasti in akciji Sr-naov'Dcev proti sam. demokratom pri pripravah za občinske volitve v Dalmaciji. Klub je sklenil, naj dr. Lukinič in Kecma-noviča posetita -notranjega ministra 111 intervenirata pri njem v tej stvari. Poslanec Kecmanovic je razen tega naslovil na notranjega ministra vprašanje, v katerem med drugim zahteva čimprejšnjo po voljno rešitev te zadeve.
Klub je na svoii današnji seji razpravljal tudi o jutrišnji debati v Narodni skupščini o interpelacijah glede korupcije in je določil svoje stališče. Glavni govornik SDS je dir. Grisogono, ki bo utemeljeval interpelacijo SDS, po potrebi pa bo povzel besedo šc kak drug član kluba.
Amundsenova ekspedicija
Rim, 13. maja. o. Z zrakoplova «Norge» je bila mestu Nome v Severni Alaski odposlana brezžična brzojavka, v kateri prosi Amundsen tamošnjega norveškega konzula, da pripravi 100 mož, ki bodo pomagali zrakoplovu, da pristane v mestu Nome Na podlagi vesti iz Berlina se da sklepati, da namerava «Norge» nadaljevati pot proti Zedinjenim državam, ker ima na krovu veliko zalogo bencina. OU včeraj ob 2. po. noči ni bila več v brezžični zvezi s severno-evropskimi postajami. Njena brezžična postaja more namreč pošiljati vesti le na raz. daljo 12.000 km.
Rim. 13. maja. o. Brezžična brzojavka iz New Torka pravi, da se je «Norge» danes ob 1.30 popoldne nahajal 10 milj daleč od rtiča BarTOv.
Rim, 13. maja. b. Glavni tajnik fašistov-ske stranke Avgusto Turati je poslal poveljniku zrakoplova «Norge», Nobilu, na-stopno brezžično brzojavko: Polet Italijanskega zrakoplova čez severni tečaj dokazuje, da italijanski pogum doseže vsako najvišjo točko. Celokupen fašizem pozdravlja drznega letalca.
Dragoceno priznanje
V zagrebških «Novostih» se je oglasila «naročita, upučena stra-na», ki napoveduje zlom starega strankarskega režuna ter novo gruoacijo političnih elementov po pnncipielnih razlikah, — Izvajanja so dragoceno priznanje pravilnosti politike Svetozarja
T»	"	ollOl
Zagreb, 13. maia n. Današnje »Novosti«, fci podpirajo akcijo Ljube Jovanoviča, pri-občujejo »sa naročite, upučne strane« na uvodnem mestu oceno politične situacije z razpravo interpelacije o korupciji začetek »čiščenja« v radikalni stranki. »Novosti* pišejo, da mora NRS v teku tega procesa potisniti v drugo vrsto vse one elemente v stranki, ki so na glasu kot korupcijonisti in ki vrše danes v stranki usoden vpliv s pomočjo g. Pašiča. Obe strani gresta v bitko oboroženi in dobro opremljeni z argumenti in materijalom. Verjetna so iznenadenja na obeh straneh in morda bo marsikdo, ki danes še ponosno dviga glavo, padel v tej bitki, veliko jih bo tudi ranjenih. Zato bo po bitki atmosfera bolj čista in dani bodo pogoji za ustvaritev nove situacije v našem političnem življenju, v kateri ie mogoče na n« vo grupirati politične elemente po prin-cipielnih razlikah v shvatanju državnih in narodnih potreb, česar danes ni, ker so vse današnje stranke stare in obeležene po starih razlikah iz časa pred vojno in med vojno, ko države SHS še ni bilo. Vsa borba naših strank ie bila koncentrirana na odvze manje, odnosno obdržanje oblasti. S sporazumom ie likvidirana protidržavna politika HRSS in s tem je izginila iz našega državnega življenja težka abnormaliteta. »Novosti« nadaljujejo:
Tako je bila dana možnost, da ie en del demokratske stranke sprovedel (Davidovi-čevci) »tiho likvidacijo« muslimanske verske organizacije kot politične stranke, a drugi del (Prtbičevič) dem. stranke, da se ie izven oblasti in osvobojeno dnevnih vladnih skrbi, vrnil gojenju in propagandi ideje edinstva, baš v onem delu naroda kjer se ie ideja edinstva, docela pogrešno, identificirala z idejo hegemonije. Prirodna
Pribičeviča m
naloga SDS ie, da poskuša likvidirati ta-kozvano veliko srbstvo, ki se je kazalo v hegemonističnimi tendenci.
V taki situaciji, v času splošne prirodne reakcije na plemensko pretiranost, je buk-nila afera z interpelacijami o korupciji. Tragično je, da je nastopanje nove epohe po okolnostih vezano na afere, ki zadevajo radi rodbinskih odnosov osebno občutljivost predstavnika starega mentaliteta. Ali to ne prihaja in ne more prihajati v ozir, ko je nastala potreba, da se odstrani vse, kar ovira normalni razvoj narodnega in državnega življenja, a da načela in pogledi na potrebe tega življenja zopet postanejo osnove strankarske grupacije.
Sigurno je, da prinese diskuziia o korup-cijskili interpelacijah direktno ali v svojih posledicah zlom starega strankarskega režima in da Pride za tem čas splošne preo-rientiranosti po stvarnih potrebah narodne celine v novi državi. Nova država ni kraljevina Srbijja ni nagodbena kraljevina Hrvatska, ni avtonomna vojvodina Kranjska in Štajerska n; podaljšanje vsega tega, marveč iedna kraljevina i Srbov, i Hrvatov, i Slovencev. Tako v »Novostih«, »naročita, upučena strana«.
Kdor je sledil izvajanjem samostojnih demokratov, zlasti pa njih voditelja Svetozar-ja Pribičeviča na neštetih zborih ter v vseh glasilih, vidi lahko na prvi hip, da se njih pravilnost z gorenjo oceno politične situacije ter napovedjo nujne splošne pregrupa-cfje naše notranje politike povsem krijejo. Vsa tu postavljena načela za novo situacijo so načela SDS, ki sedaj zmagovito prodirale vsepovsod. Včerajšnji uvodnik »Novosti« je največje zadoščenje za politiko samostojnih demokratov.
Radičev govor v Požegi
V glavni stvari, glede korupcijske afere je bil Radie zelo previden. - Izpadi proti radikalom. Opsovam L. Markovic.
nastopila izvrstno. Rekla je: »Pašiču čast, a nSkada više vla.st!» Ako bo danes res tako v Beogradu, bo vse dobro. Morda pa
Požega, 13 maja. n. Ob 1.10 popoldne «e je pripeljal' semkaj Stjepan Radič z av. tomobilom. Spremljali so ga minister Pucelj državni podtajnik dr. PernaT, predsed-nik kluba HSS Karlo Kovačevič, nekaj zagrebških in beograjskih novinarjev in znani lesotržec ter šumsiki eksploatator Jane-kovie Na glavnem trgu, kjer je bila po. stavljena visoka tribuna, se je zbrala precejšnja množica naroda. Radič je med drugim izvajal:
Naša hrvatska ravan je dLvna in je enaka. kot je bila predvojna Srbija. Veliko zlo je da ti kraji nimajo železnic. Ako m železniške zveze, potem tudi ne more biti demokracije. Radič je potem govoril o po-menu besede »korupcija* in dejal, da korupcija ne ogroža samo te dlvne doline, ampaik tudi našo veliko državo. Beograjski politiki niso imeli smisla za Reko in so celo izročili naše morje Italijanom. Nase brodarstvo bi moralo biti prvovrstno,_ v resnici zaostaja naša trgovinska mornarica celo za rumunsko. Dr. Tresič - Pavičič je izročil našo mornarico Italijanom. Zato bi ga morali ustreliti, ne pa napraviti za našega poslanika v AVashingtonu. Rade PašiC je hodil po Primorju in delil subvencije, v prvi vrgti brodarskim družbam, tako kakor je hotel. Radič je potem napadal železniške tarife za Sušak. Vlada jih je tako nPTodno nastavila, ker je hotela ubiti Su-šak, češ, da je ves hrvaški in ne radikal-6ki
Poslanci HSS so šli zato v Beograd, ker so hoteli popraviti vse, kar je bilo slabega V tem pa niso uspeli. V Beogradu ee odpirajo vrata le onemu, ki maže. Ra. dtkalski klub ima danes sprejeti važne sklepe, ne v« se pa še. kak uspeh bo imel današnji dan. Okolica Nikole Uzunoviča je
bodo zopet začeli govoriti o boljševizmu HSS Tako more govoriti le kak politični bandit, kakršen je dr. Laza Markovič, ki zasluži, da se ga naitolče po ..... In ne, da ga napravijo za ministra. Dokazali smo, da so taki ljudje pri nas ropali in oškodovali državo za gorostasne vsote. Radikalna stramka ima 40 kmetskih zastopnikov m 40 zastopnikov gospode, ki so pošteni.
Jutrišnja razprava v Narodni skupščini bo pokazala, kam vodi pot radikalne stran* ke. Radikali imajo največ korupcijonistov. Morda ie nekaj korupcije tudi v HSS. lo* da ti ljudje bodo ostali brez mandata ui njihova imena bomo zapisali na smetišču.
Okrog HSS se zbira ves hrvatski narod, le nekaj inteligence stoji na strani. Kmet* ski narod ima tri pomagače. Prvi pomagac je delavec. Drugi je prišel iz Slovenije Kjer se pokaže Slovenec, začne delati tako, ka* kor mora biti. Tudi med Slovenci, ki so pri HSS je nekaj stremuhov, ne več kot pri nas. Tudi dr Korošec in dr. Žerjav jih imata nekaj. Toda stremuhi so tudi med Srbi Oni morda psujejo tudi mene, zato pa srbski kmetje hvalijo seljaško stranko. In to je naša tretja narodna moč. Radie je pripovedoval, kako so k njemu prišli srbski župani in izrazili željo, naj bi tudi med nji* mi prirejal shode, odgovoril jim je pa, da je še prezgodaj. Pri prihodnjih volitvah bo postavljenih za kandidate 200 kmetov m 50 gospode. Kmet ne ustvarja boljševizma, ampak kmetsko državo.
Iz Požege se je odpeljal Radič s sprem* stvom v Novo Gradiško, kjer je imel dalj* ši govor, približno v istem duhu kot v Po* žegi.
-SSS-
Zastopnika dr. Stojadinoviča sta naslajala v svojih govorih, da dr. Stojadinovič ni iskal pri svojih javnih obtožbah koristi zase, med tem ko sta zagovornika Rade Pašiča povdarjala, da je Rade Pašič mož velikih zasluga za naše rudarstvo in v ostalem povsem nedolžen, akcija dr. Stojadinoviča pa je političnega značaja, ker stremi za tem, da razbije radikalno stranko.
Razprava je bila zaključena in je sodišče odgodilo proglasitev sodbe na danes cb 11. dopoldne.
Sodišče je obsodilo Rade Pašiča zaradi uvrede in klevete, zagrešene proti Dragi-ši Stoiadinoviču na 15 mesecev sapora in na preko 131.000 Din globe, stroškov in odškodnine tožtelju.
Rade Pašič se nahaja že dailj časa v inozemstvu ter živi v Opatiji. Zatrjuje se, da mu je vlada g. Uzunoviča v to svrho izstavila diplomatski po-tni list . . .
Preganjanje naših ljudi v Italiji
Gorica, 13. maja o. Slovenski uč.telji na Goriškem so morali vč-rai pr seči pri pristojni oblasti, da se ne bodo n.k ar več organizirali v kak, slovenski stranki ali pa v kateremkoli slovens.em društvu in da se ne bodo nikoli vmešavali v poH.iko.
Rim, 13. maja o. Danes popoldne se je vršil v škofijah pri Kopru ustanovni občni zbor Prosvetnega društva. V zasebno stanovanje, kjer se je vršilo zakonito zborovanje, sta vdrla dva karabinjeria in z revolverjem v roki preiskala vse zborovalce In nato sestavila zapisnik o njih. Vsi doma-čni, ki so se udeležili tega zborovanja, so prejeli strog ukaz. da se morajo Jutri popoldne Javiti na policijskem kom sarijatu v Miljah. Nekemu tamošnjemu krčmarju. ki je prisostvoval ustanovnemu občnemu zboru, sta karabimjerja na mestu odvzela li-cenoo za gostilniško obrt. Osem Tržača-nov, med njimi štirje organizatorji, oziroma sklicatelji ustanovnega občnega zbora, so aretirani. Karabnjerji so iih uklenil; v težke verige in odvedl; kot zločince v milj-ske zapore.
Problem reorganizacije Sveta Zveze narodov
Anglija proti razširjenju? Ženeva, 13. maja dk. Na včerajšnji seji studijske komisije ie izjavil lord Robert Cedi da Anglija ne pristaja na pomnožitev stalnih sedežev v Svetu Zveze narodov. Nadalje je izjavil, da ta sklep ne velja za Nemčijo, katero smatra Anglija že za članico Zveze in Sveta. S tem so zahteve Španije, Brazilije, Poljske in Kitajske deffini-tivno odklonjene, ker je za ustanovitev teh sedežev potrebno soglasje Sveta Zveze narodov.
Ženeva, 13. maja k. Sprejet je bil čl. 2. projekta lorda Roberta Cecila glede reorga nizacije Sveta Zveze narodov. Ta člen pred videva, da se nestalni člani Sveta Zveze narodov po preteku funkcijske dobe ne morejo več izvoliti v dobi treh let. Vendar pa more zborovanje Zveze narodov z dvetre-tjinsko večino določiti, da se morejo ti člani zopet izvoliti. Število teh pa ne sms prekoračit; ene tretjine nestalnih članov Zveze narodov, ki so v funkciji.
Na večerni seji se je pričela razprava o čl. 3., ki predvideva zvišanje sedežev Sveta na devet. Zastopniki Velike Britanije, Francije in drugih držav so bili za to, da se zviša to število na devet, Italija in Belgija pa sta bili za osem sedežev, dočim sta Švedska in Švica glasovali proti vsakemu zvišanju, ter sta eventuelno zadovoljna s sedmimi sedeži.
Nemčija in razorožitvena konferenca
Berlin, 13. maja. b. Snoči je odpotoval v Ženevo grof Berndorfi kot zastopnik Nemčije na pripravljalni razorožitvenj konferenci.
Nemška vladna kriza in prevratni načrti
Predsednik Hindenburg sprejel ostavko državnega kanclerja dr. Luthra in poveril z njegovimi posli ministra Gesslerja. - Preprečen desničarski puč.
ja z nemškimi nacijonalci. Toda tudi tu kombinacija je prešibka brez sodelovali i i katoliškega centruma. Slednji pa ni nič kaj voljan ponoviti eksperiment druse Luthrove vlade. Edino možna rešitev bi
Berlin, 13. maja. (Radio). Državna vlada je snoči sklenila na podlagi izida razprave v državnem zboru, da poda svojo ostavko, ki jo je državni predsednik tudi sprejel in poveril sedanji vladi začasno vodstvo vladnih poslov.
Državni kancler dr. Luther je naprosil državnega predsednika Hindenburga, naj ga takoj razreši njegovih dolžnosti, ker je sklep državnega zbora naperjen samo proti njegovi osebi, medtem ko so se drugi ministri izjavili pripravljene vršiti nadalje vladne posle. Državni predsednik je danes ugodil prošnji državnega kanclerja ter je poveril vodstvo vlade njenemu najstarej. šemu članu ministru državne brambe dr Gesslerju. Obenem je izrekel dr. Luthru svojo najiskreinejšo zahvalo za njegovo dosedanje delo.
V političnih krogih smatrajo, da bo sedanja vlada ostala še nadalje, o osebi novega kanclerja pa vladajo zelo različna nazl-ranja Tekom današnjega dne se je državni predsednik pogajal z voditelji posamez-nflk strank, končna odločitev pa se ne pri. ča.kuje pred jutrišnjim popoldnevom.
Berlin, 13. maja. b. Za rešitev sedanje krize je navidez po'i nih v parlamentu dokaj teoretičnih možnosti, praktično pa ee zdi sleherna izmed njih težko izvedljiva, oziroma sploh nemogoča. Stara, tako-zvana welmarska koalicija, sestoječa iz demokratov, socljalnih demokratov in centruma, ni številčno zadosti močna, da bi mogla' sama vladati. Sodelovati bi morala tudi dr Streeemannova nemška ljudska stranka, kar pomeni, da bi se obnovila ta-kozvana velika koalicija. Nemška ljudska
bila poleg razpusta parlamenta še, da se ohrani sedanja koalicija. Silno težko bo najti primerno osebo, ki naj drži in vodi tako napol razdejano zvezo V vsakem pri meru pa ostane ovira vprašanje državni' zastave, ki je pač ne bo lahko odstranit'..
Berlin. 13. maja. d. Kakor izjavlja policija, je odstranjena nevarnost desničarske ga puča, ker so redarji hitro posegli vmes in storili vse potrebne korake v varstvo reda in miru. Po podatkih policije je v resnici obstojal načrt za nasilno spremenite v ustave, vendar naj bi se. vsaj na zunaj, ohranila legalnost akcije. Prekueuln so računali, da pride vsled plebiscita o raz. lastitvi knezov do vladne krize, ki bi jo potem izrabili zase. Mislili so. da je sedaj najugodnejši trenutek, da pridejo na vlado in da potem proglase diktaturo. Načrt je bil dokaj spretno pripravljen. Prevrat -niki so hoteli uprizoriti komunistične nemire, jih po potrebi še razbliniti, da bi imeli utemeljen povod za uporabo sile iti za pritegnitev vojaštva in domovinskih zvez k vzpostavitvi reda in miru
Malo pred padcem vlade je izjavil no tranji minister dr Kutz, ki je zastopal tud: ministra za državno brambo. da bo vsako uro na razpolago, kjerkoli bo zahtevala dolžnost. Kot notranji minister je odredil stroge izjemne korake.
Vratislava, 13. maja. d. V Oeslu so šte. vfflni republikanci napadli avto, v katerem sta se vozila bivši prestolonaslednik in nje-gova žena. čleski nemški nacijonalci zalite
stranka pa je že pri sestavi dr. Luthrove vlade jasno izraziK da ne mara ničesar slišati o sodelovanju s socljalnlmi demo- \ vajo za ta napad zadoščenje krati. Njen ideal zadnjih let je kooperaci-
-ŽS3-
Maršal Josip Pilsudski
Vesti o ponovnem Ninčiče-vem potu v Rim in Pariz
»Politika« najavlja nadaljevanji pogajanj s Francijo in Italijo. — PoUužbeni deinanti.
Beograd. 13. maja p. Današnja »Politika« prinaša informacijo, da ima zunanji min:-srter dr. N.inoič razen misije kot zastopnik naše vlade na razorožiitveni konferenci v Ženevi tudi nalog, da odpotuje v Francijo ta potem v Italijo. V Parizu bi Nmcie nadaljeval direktna pogajanja s francosko vlado, z italijanskim kabinetom pa skleml naknadne politične sporazume na temelju doslej objavljenih poslov. V Parizu naj dr. Ninčič podpiše besedilo sporazuma z ministrskim predsednikom Briandom, ker ne morertro računati na skoraj šen oiicijelni obisk kraljevske dvojice v Franciji radi notranjepolitičnih razmer v naši kraljevini.
To verzijo spravlja »Podtika« v zvezo s skorajšnjim prihodom rimskega poslanika Balugdž^ča v Beograd, ki ima dobiti nova navodila za pripravljanje sestanka med dr. Nitičičem in Mussolinijem.
Agentura Avala pa objavlja nocoj komunike. kjer pravi, da gori omenjena vest »Politike« ni točna. Zunanji minister dr. Nirnčič je šei jugoslovenske delegacije za pripravljalno konferenco o razorožitvi, ki je sklicana v Ženevo. Njegovo potovanje, ako mu ga bodo sploh dovolili njegovi nujni posli, ie v zveza le z delovanjem Zveze narodov. Vse drugo je, tako zaključuie Avala. le kombinacija, ki ne odgovarja dejstvom.
Tekstilbazar Wa
Ljufcljana, Krekov trg 5t. 10
prodaja : Mo*ke klobuke Mesalino po Din 65--Kravate svilene, fine	po Din 20 -
Krasne jumperje	.P°. "
OZZZZ3QQtZ3l3QQI3
Sodba o procesu R. Pašič-D. Stojadinovic
R. Pašč obsojen radi klevete.
r Beograd, 13. maja Včeraj se je, kakor smo že poročali, vršila pred beograjskim sodiščem razprava o tožbi dr. DTagiše Stojadinoviča proti Rade Pašiču, ki ga je imenoval v »Novostih« ničvredneža in izsiljevalca. Dr. Stojadiino-vič je zahteval za črtanje nekaterih zaupnih aktov ministrstva trgovine in Industrije tajno raizpravo. Sodišče je tej zahtevi ugodilo. Čez nekaj časa je bila razprava zopet proglašena za javno.
Tekom zasliševanja prič je bilo prečitano pismo Juraja Vučetiča, prokurlsta Slaven-ske banke, poslano ženi pokojnega bančnega ravnatelja Milina, v katerem pravi, da je Rade Pašič prejel 6 milijonov čK na račun ostanka nagrade za izvršeno intervencijo cb priliki izplačila državnega dolga 66 milijonov čK tvoraici za vagone v>\da-movu na Češkoslovaškem.
Priča advokat dr. Bmer Tartaglia je izpovedal, da je kot zastopnik te tovarne po svojih prijateljih angažiral Rade Pašiča za intervencijo v svrho izplačila omenjenega dolga. Znano mu je, da je Rade Pašič takoj v početku prejel ček za 2 milijona čK, ali pa je prejel tudii ostanek, mu ni znano, ker po smrti bančnega ravnatelja Milina ni prišel več v stik ž njim. Kasneje se je ž njim sestal, ko ga je Miltaova vdova naprosila, naj posreduje pri Rade Pašiču, da ii izplača provizijo njenega rrtciža. ki bi naj znašala 1,800.000 čK in 1000 delnic Trboveljske premogokopne družbe.
Na popoldanski razpravi se je razpravljajo o žalitvah, ki iih je izrekel Rade Pašič napram dr. Stoiadinoviču v »Podatki«. Zasftopmitk dr. Stoladnoviča ie zahteval za vsako kaznjivo dejanje odškodnino 250.000 Din, skupno pol milijona dinarjev, katero vso-fo je pripravlien o-dstopfti organizaciji invalidov in siromašnim dijakom, ako jo sodišče prizna.
Pesniška sekcija v prosvetnem ministrstvu
Berlin, 13. maja. b. Pruski prosvetni mi. nister je na predlog Akademije umetnosti imenoval za člane novoustanovljene sekcije za pesništvo pisatelje Gerharta Hauptman-na Th Mamna, Hermana Stehra, Ludvika Fuldo in Arno Holtza, ki bodo kooptiraU še druge člane.
Italijanska intervencija radi zagrebške športne afere
Rim, 13. maja o. Radio Nazionale javlja, da je italijanski poslanik v Beogradu prosil jugoslovensko vlado za pojasnila glede incidentov pri zadnji nogometni tekmi med Gradjanskim in turinsikim klubom Jtrven-tus, pri kateri so bili igTalci Juventusa napadeni.
Gledališki repertoarji
Petek, 14.: aVečni mornar«. D. Sobota, 15.: «Žongler Naše ljube Gospe«. B Nedelja, 16.: ob 15.: »Grofica Marica«. Izv.
Wagnerjeva opera Večni mornar, ki je bila v letošnji sezoni s tolikim uspehom izvajana, se poje v drugo v abonma in si< cer v spremenjeni zasedbi. Danes poje vlo* go Sente gdč. Žaludova.
Koncert francoskega pianista v Ljub Ijani. V pondeljek, dne 17. t. m. se vrši v Filharmonični dvorani na Kongresnem trgu klavirski koncert enega najslavnejših francoskih klavirskih vtrtuozov sedanjosti gospoda Alfreda Cortota. Slavni pianist potu je sedaj po nalogu francoske družbe za razširjenje francoske umetnosti po Evropi ter prireja koncerte v vseh večjih kulturnih centrih. V LJubljano je prišel na vabilo tukajšnjega Francoskega instituta. Umetnik Izvaja vse programne točke na koncertnem klavirju, ki mu ga je za to turnejo dala na razpolago francosika tvor-nlca klavirjev Pleyel v Parizu. Instrument je eden najboljših koncertnih klavirjev. Na ta koncert opozarjamo našo publiko že danes. Sedeži so v predprodaji v Matični knji .ganil. Cene od 30 Din navzdol
je potom.ee staire poljske plemiške rodbine je bil rojem leta IS67 v Zulowu v viln-sHti gubernkji Že od rane mladosti je bil neizprosen sovražnik Rusov, ker 90 tlačili njegov nar-cd. Zato si je sitavil za življenjsko nalogo, da po svojih močeh doprinese dio osvobojemja Poljske izp d ruskega jaTma, kakor je to vedno javno izpovedoval. Pilsudski je bil član raznih društev in organizacij, ki šo bile pri Rusih slabo zapisane, ker mmogokTait niso prikrivale svojih pravfh smiotrov. Zato je bil tudi izključen iz univerze. Kmalu se je posvetil socialističnemu gibanju, ne toliko iz notra-
njega prepričanja, ampak v prvi vrsti zato, ker je bilo naperjeno proti carskemu režimu. Vlada ga je leta 1888. pregnala v Sibirijo, iz kaitere pa se je po štirih letih vrnil. Nekaj let kasneje so ga oblasva prijela v Lodzu ffl vtaknila v policijski zapor v Petrogradu, iz katerega pa je kmalu ušel. Leta 1904. je šel Pilsudski v Tokio, dve leti kasneje pa ga najdemo zopet na Poljskem, toda ne več v Ruski Poljski, ampak v Galiciji, kjer je začel organizirati sistematični odpad Poljske od Rusije. Zbirati je začel okrog sebe in svojih pristašev, med katerimi je bil tudi sedanji predsednik republike Wojaechowski, strelce, ki jih je strnil v močne organizacije z jasno določenim«, čeprav ne javno obeleženimi smotri.
Ko je leta 1914. izbruhnila vojna proti Rusiji, ie Pilsudski, seveda s pomočjo avstrijskih vojaških oblastev, sestavil samostojne poljske legije, večinoma iz svoj,h strelskih organizacij, ki jih je Avstrija moderno opremila ta podpirala. S temi legijami je vdrl Pilsudski kmalu po izbruhu vojne v južno Rusijo. Ko se je kasneje sestavil poljski pomožni zbor, je prevzel Pilsudski vodstvo ene brigade, kasneje pa večjih edinic. Po proglasitvi samostojnost Poljske pod varstvom avstro-ogrske monarhije in Nemčije, je bil pol leta član začasnega državnega sveta v Varšavi, ker pa je pripravil legije do tega, da niso hotele priseči na škodo popolne samostojnosti Poljske, so ga nemške čete internirale v Magdeburgu.
Po prevratu se je Pilsudski takoj povrnil V popolnoma osvobojeno domovino, kjer so ga dne 14. decembra 1918. izvolili za prvega predsednika poljske republike. Kot tak je sklical ustavodajno skupščino, ki se je kasneje spremenila v sejm Na tem mestu je ostal štiri leta. V notranjo politiko se Pilsudski ni mnogo vmešaval. On ie predvsem vojak. Poljak in neizprosen nasprotnik Rusov. Za svoje zasluge za domovino in vojaštvo ie bil Pilsudski imenovan za maršala. To najvišje vojaško odlikovanje ima doslej razen njega samo še francoski maršal F-och
Demarša v Sofiji
Ko je v Sofiji še gospodovala vlada s Stambolijskim na čelu, se je pokazalo, da bi se razmerje med Bolgarijo in Jugoslavijo moglo vendarle izboljšati, v oni dobi je na vzhodni meji Južne Srbije postalo zelo nemirno; makedonstvu-jušči, ki jih je katastrofalni izid svetovne vojne silno zadel, tako da so neka; časa mirovali popolnoma, so se pričeli zopet gibati. Ko so pričeli notranji prepiri v naši kraljevini, ko se je na visoko pognal val komunistične propagande ter pretil, da zruši nove narodne države, so elementi, ki so se zbirali okrog lo-dora Aleksandrova, dobili novib nad in novega poguma. Pričeli so zopet s svoio propagando med makedonskimi emigranti v Bolgariji, pričeli zopet organizirati komitaške čete in jeli z njimi prihajati preko državne meje.
Napadi makedonstvujuščih so razmerje med Sofijo in Beogradom zastrupljali vedno bolj. Kolikor tudi se je trudila vlada Stambolijskega. da prepriča naše vodilne kroge o svoji lojalnosti in spravljivosti, ni ii bilo mogoče verjeti in zaupati, dokler ie trpela, da so makedonstvujušči prehajali z bolgarskega na južnosrbsko ozemlje, oboroženi največ z materijalom iz državnih bolgarskih skladišč.
Da odstrani vzrok nezaupanja in uredi definitivno srbobolgarsko razmerje v duhu sprave in sloge, se je Stambolijski vdal beograjskim zahtevam ter je sklenil na posebnih pogajanjih v Nišu z iu-goslovenskimi zastopniki dogovor, kako nai zanaprej bolgarska in jugoslovenska vlada sodelujeta v preganjanju busa-raških komitašev in onemogočenju njihove nadaljne nelegalne akcije. Toda preden je niški sporazum sploh stopil v veljavo, so makedonstvujušči. ki iim je zapretil definitiven propad, skupno z oficirsko ligo in meščansko-socijalistič-no opozicijo vrgli vlado Stamboliiske-ga, njega samega in glavne vodje zeni-lioradniške stranke pa celo umorili. Niški sporazum je bil uničen
Zakaj nova vlada Cankova. ki se je za svoj obstoj imela zahvaliti Todoru Aleksandrovu in njegovim pomaza-čem, ni mislila na to, da bi izvedla niški dogovor glede zatiranja komitaške akcije. Makedonstvujušči so imeli zopet popolnoma proste roke in četaški napadi na naše ozemlje so pričeli znova.
Vsakdo mora priznati, da je bila ta čas. odkar je bil na vladi Cankov s svojimi s krvjo tolikokrat omadeževan;rni zavezniki, potrpežljivost naše vlade vec kot velika. Kljub temu. da so bile dokazane najintimnejše zveze med četasi in uradnimi sofijskimi krogi, vendar naša vlada v tem pogledu še ni nastopila s primernimi diplomatskimi zahtevami in izvedba niškega sporazuma ni bila nič več predmet diplomatskih razgovorov med obema državama.
Bombni atentat v Strumici ie sprožil znova kočljivo zadevo. O noti. ki ;o misli vložiti naša vlada v Sofiii ali io je morda že vložila, se izve zelo malo. a še to je nesigurno. dasi gotovo v tem pogledu Ninčičeva redkobesednost ni prav nič na mestu. Vsem v Jugosla-bi odleglo, ako bi se nesrečnim aferam z makedonstvujuščimi napravil konec. Vedno bolj prevladuje tudi med srbi-ianskimi krogi želja, priti do zbližania z Bolgari, pričeli so že prvi. dasi še rahli stiki med posamezniki in društvi v obeh državah; razmerje do Grčiji sili k razjasnitvi glede odnošaiev do Bolgarije. Toda teroristične akcije makedonskega komiteta podero sproti, kar se posreči kljub tolikim oviram inak zgraditi med obema južnošlovanskima državama in narodoma Zato bi bilo v interesu zbližania nujno potrebno, da se odpravi jedro zla. kakor se je nameravalo z niškim sporazumom.
Darujte za Sokolski Tabor!
Domače vesti
*	Imenovanja v šolski službi. V ministrstvu prosvete je podpisan ukaz, s katerim j« imenovan g. Matija Pire za upravitelja .noškega učiteljišča v Mariboru in Anton Tandrič za upravitelja učiteljišča v Subo-tici.
*	Nov pomočnik ministra trgovine. Na
mesto dr. Frana Gospodnetiča ie prišel za pomočnika ministra trgovine in industrije Stjepan Jankovič, dosedanji inšpektor oddelka ministrstva trgovine in industrije v Sarajevu.
*	Sestanek Male antante na Bledu. Po
vesteh iz Beograda se bo vršila konferenca ministrov zunanjih zadev držav Male antan te v dneh 17., 18. in 19. junija na Bledu. Ta termin je določen sporazumno med Beogradom, Prago tn Bukarešto. Na Bled je že odpotoval šef protokola ministrstva vnanjih zadev g. Novakovič, da pripravi vse potrebno za sprejem gostov.
*	Priznanje službenih let. Narodna skupščina je, kakor smo včeraj poročali, odobrila celo vrsto predlogov odbora za prošnje in pritožbe glede vštetja službenih let M. dr. je odobreno: dr. Mariju Krmpotiču, inšpektorju ministrstva soc. pol. vštetie dobe od 1. avgusta 1914. do 6. decembra 1920. v ukazno službo, Rudolfu Rozmanu gl. knjigovodji Čekovnega urada v Ljubljani doba od 15. aprila 1909. do 1. marca 1919, Janku V a k s e 1 j u, pis. pomočniku v Ljubljani doba 17 let, 3 mesecev. Sprejet je bil tud; predlog odbora, da se »književniku iz Ljubljane* Ivanu Hribarju prizna 50 let državne službe torej ne samo doba, ko je bi! poslanik in namestnik ter ljubljanski župan, temveč tudi čas ko je bil zastopnik in pozneje dolga leta ravnatelj zavarovalnice banke Slaviie...
*	Prenos kosti nemških vojakov. V sredo dopoldne se je vršil v Beogradu na svečan način prenos kosti nemških oficirjev in vojakov, ki so bili med vojno pokopani nad vojaško bolnico na vegalu Višegradske in Deligradske ulice. Posmrtne ostanke 76 oficirjev in vojakov so prenesli v osmih lesenih krstah na nemško vojaško pokopališče nad novim beograjskim pokopališčem, kjer so jih z vsemi vojaškimi častmi pokopali v skupne grobove.
+ Geneiral Pešič na inšpekcijskem potovanju. Sef glavnega generalnega štaba general Petar Pešič je več tednov na inšpekcijskem potovanju po Bosni, Dalmaciji, Hercegovini in Črni gori. General Pešič ;e pri tej priliki posetil vse večje garnizije, zlasti v Splitu, Kotoru, Dubrovniku in Šibeni-ku ter tudi pomorsko vojno akademijo v Gružu pri Dubrovniku.
*	Zagreb ima 135.000 prebivalcev. Po statistiki mestnega fizikata se je v Zagrebu tekom lanskega leta rodilo 3385 otrok, med temi 191 .nortvorojenčkov, oziroma otrok, katerih matere so prišle od zunaj na porod. Faktični prirastek prebivalstva znaša torej 3194 oseb. Celokupno zagrebško prebivalstvo znaša sedaj okroglo 135.000 oseb.
*	Propaganda za naše prirodne lepote. V Jugoslavijo je prispel te dni g. H. Hilde-brand, delegat ameriškega »Nacijonalnega komifeja za geografijo«. Vodil bo fotografič-no snemanje prirodnih lepot naše države. Posnetke bo komite uporabi! za obsežno delo o naši državi. Posamezna ministrstva so naročila konrpetentnim našim oblastem, da v vsakem o žitu podpirajo akcijo g. Hil-debranda.
*	Društvo slovenskih književnikov ie
včeraj prejelo naslednjo brzojavko: »V duhu prisostvujem proslavi velikega slovenskega književnika Ivana Cankarja, genija cele Jugoslavije. Rikard Katalinič-Jeretov«. j
*	Avijatlčnj dan v Beogradu. V zadnjem j času se vodi živahna akcija za propagira- i nie in populariziranje naše avijatike. V to svrho prirjde v kratkem v Beogradu avi-jatični dan, na katerem se bodo izvajale rame avijatične atrakcije. V razgovoru z ; novinarji ie minister vojske in mornarice ■ naglašal, da bo prav rad podpiral razvoi 5
civilne avijatike v naši kraljevini, in to tem bolj, ker se na ta način pripravlja oni kor rezervnih pilotov, ki bi .nogel kasneje mno-
*	Tujci na Gornjem Jadranu. Po poročilih
, ki so došla Zvezi kopališč in letovišč, je število tujcev v kopališčih gornjega Jadrana zadovoljivo, zlasti če upoštevamo deževno vreme, ki je vladalo dalj časa in se je šele v zadnjih dneh umaknilo lepim solnč nim dnevom. Najbolj obiskan je otok Rab, kjer je že nad 250 tujcev, večinoma Nemcev V Crikvenicj se nahaja okoio 100, v drugih manjših krajih od 30 do 80 tujcev Gosti so zadovoljni s cenami.
*	Himen. Poročil se je g. Andrej Krepek, davčni služitslj v Sv. Lenartu, z gospioo Franico Lovrenc, posestnico iz Šetarjeve. g. Mirko Korošec, veleposestnikov sin v Sv. Lenartu pa z gospodično Marušo Frank poštno upraviteljico v Sv. Lenartu. Novo-poročenim obilo sreče!
*	Zanimive starinske najdbe. V Ptuju in okolici so naleteli delavci te dni na dve zanimivi najdbi. Pri podiranju stare hiše mizarja Potrča so izkopali tri zlatnike z letnicami 1760., 1800 in 1812. Hiša je bila torej stara najmanj sto let V Lancovem pri Ptuju pa so izkopali te dni rimski sarkofag iz haloškega laporja Vse izkopnine so izroče Ptujskemu muzeju.
+ Trgovec s praški proti nosečnosti. V novem Sadu je policija aretirala te dni trgovskega potnika Hinka Gosauerja, usluž-benega pri zagrebšk' tvrdki Val Bukarič, ravno v trenotku. ko je prodajal raznim ženskam v Titelu recepte za praške, ki pre prečujejo nosečnost oziroma porode.
*	Medvedi v Gorskemu kotaru. Dne U. t. m. je logar Martin Petranovič pod Dori-nirn vrhom v neposredni blfžfni Delnic ustrelil medvedko. Ko se je po opravkih mudil v gozdu, se je nenadoma v oddaljenosti 15 korakov pojavila pred njim medvedka, se postavila na zadnje noge in korakala proti logarju. Okretni lovec je naglo potegnil nabito puško ter medvedko zadel v srce. Kakor so logarji dognali se klati v delniških gozdovih še pet medvedov — 2 stara in 3 mladiči.
*	Ženske zažgale hišo. V Bosenski Gradiški je nedavno v trgovini vdove Bjeloda-itovič, ki se je nahajala v pritličju Hasiba Pračiča, izbruhnil požar, ki se je naglo razširil ter je hiša pogorela do tal. Policija je takoj sumila, da ie Bjelodanovlčka sama zanetila ogenj, zlasti zaradi tega. ker je v trgovini imela blaga za približno 50.000 dinarjev. od zavarovalnega društva »Union« pa je zahtevala izplačilo cele zavarovane svote 250.000 dinarjev. Preiskava je ugotovila. da je vdova v resnici podtaknila ogenj Bjelodanovička in njena hčerka sta bili aretirani in izročeni sodišču.
*	Poskušen samomor zaradi nesrečne ljubezni. V zagrebško zakladno bolnico so predvčerajšnjim pripeljali Genovefo Dolšek. rojeno leta 1904. v Trbovljah, kuharico v Vrhovčevi ulici. Hotela si je vzeti življenje zaradi nesrečne ljubezni in k v to svrho izpila večjo količino bencina. V bolnici so ji izprali želodec in bo dekle v kratkem lahko zapustilo bolnico.
*	Priznano najboljše vino »Schmitzber-ger« se toči v odprtih buteljkah Din 14 samo v kavarni »?!on« v Liublani.	552
če kupite nogavice brez žiga .ključ', ker eden pat nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro, zeleno ail zlato)
„kl|u&"
raja (ako do.go kakor štirje •ari drugih. Kupite eden pat n prepriča;če sel m* vi
MUBlVAlRfKI
DVOR
Na splošno zahtevo preiongirano!!
Skrivnosti sera smrti
;enzarijonalna svetovna atrakcija. V glavni vlogi sloviti pustolovec, kowboj in akrobat Fred Tho.nsen s svojim za 1,000.000 :-,edi»iiziia.i ■»	dolarji zavarovanim prekrasnim belcem
,Joana milijonarjeva hči'	SILVER KINGOM
■ eUk super f-irsi Nat onal-i Im tvornica „	... . . , „ . _ .
vilefilma .Črm angeij"	Danes zadnjikrat ob 4. pol 6. pol 8. In 9. uri.
Iz Ljubljane
n— Opozarjamo še enkrat vse lovce iz LJoMiane In okolice, nai se zanesljivo udeleže sestanka, ki bo danes ob 20. uri v steklenem salonu na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Nikdo nai ne ostane doma. kadar se rešuje tako važno vprašanje za Slov. lovsko društvo, kot je vprašanje obveznega članstva. Kdor ie pravi lovec, bo gotovo žrtvoval pičlo uro in pritegnil k sestanku tudi svoje lovske prijatelje. Lovci, sedaj ie čas. da uveljavimo svoje zahteve. — Za SLD - dr. Lovrenčič.	579
u— Gradbeni odbor Rožnodolskega doma Priredi v nedeljo, dne 16. t m. ob 3. pop. na Strelišču pod Rožnikom domačo zabavo s plesom. Svira šentjakobski orkester. Vstopnina prosta.	572 u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policili sledeči slučaji: 1 vlom. 1 tatvina. 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 telesna poškodba. 1 prestopek obrtnega reda in 5 prestopkov cestnega policijskega reda
u— ČrešnJe In gobe na trgu. Na trgu in povsod na stojnicah se smeleio mimoidočim iz košar prve črešnje sicer nič kaj živo-rudeče in precej skromne po debelosti, toda ne v ceni. Vendar cena ne oplaši. posebno ne malčkov, ki spremljajo mamice po mestu in hočeš, nočeš moraš odpreti denarnico in odšteješ denar vsai za četrt kilograma. Pozneje. ko bodo ceneje, bomo raje hlastnili po njih. Trg pa je nudil včerai še neko dTU-go zanimivost Iz okolice Je prineslo par žensk že celo tudi prve male pomladanske iurSke. neka branjevka pa Je kazala, bržkone bolj za reklamo, že pred par dnevi naravnost imenitnega velikega jurja. Za letos se nam obeta prav dobra eobia sezona.
u— Posrečen vlom v trafiko. V noči na praznik so doslej še nelzsledeni zlikovci vlomili v trafiko Franceta Šmona v Vod-matu ter odnesli Iz barake za 1250 Din vrednosti raznih tobačnih izdelkov. Ker se dogajajo slični vlomi v barake trafike in stojnice zadnje čase zopet pogosteje, policaja upravičeno sumi, da ima opravka z dobro organizirano družbo, ki se specializira na vlome te vrste
Iz Maribora
a— Mariborska porota. Pri okrožnem sodišču v Mariboru se prične dne 7. junija drugo letošnje porotno zasedanje. V te.n zasedanju pride na vrsto tudi znana carinska afera Obtoženih je 12 oseb, ki jih bo branilo osem zagovornikov. Za obravnavo vlada med občinstvom veliko zanimanje.
a— Podpore mariborske občine. Mariborska občina ie naklonila akcijskemu odbo ru za proslavo 100 letnice Svetozarja Mi-letiča za postavitev spomenika znesek 500 dinarjev, 1000 Din pa za banket, ki ga je priredilo mariborsko učiteljstvo slušateljem zagrebške višje pedagoške šole, ki so se ma dili pretekli teden v Mariboru.
a_ Protestni shod Invalidov. Za nedeljo
16 t. m. ob 9. dopoldne sklicujejo v gostilno Orovič mariborski invalidi, protestni shod.
a— Za rodbinski večer CMD, za katerega vlada radi raznovrstnega sporeda veliko zanimanje, se dobijo vstopnice v predpro-daji v trgovinah Brišnlk. Kravos, Majer in Weixl.
a— Vlnotočl v mariborski okolici. Mariborčanom priljubljeni vinotoč; pod zeleno vejo, mestnim gostilničarjem neljubi konkurenti rastejo kot gobe po defžju. Z vsakega griča ti plapolajo nasproti bele zasta- j vice in vabijo izletnike k vinotočem pod i vejo. Samo včeraj je bilo otvorjenih v bliž- j nji mariborski okolici, zlasti proti Sv. Pe- ; tru in Šmarjeti, 6 novih vinotočev. Skupno j število sedai odprtih vinotočev pa znaša i
Za pravo vsebino in kakovost
UMOR RADI MILIJONOV
Velika kriminalno - pustolovna filmska igra naipetozanimive vsebine V glavnih ulogah krasna
LIL DAGOVER in elegantni HUGO FLINK
Roparski umor v Greenstreetu. — Podtaknjeni dragoceni medaljon. — Mlada Agda pod vplivom sugestije indijskega fakiTja. — Beg v Bombay. — Skrivnostni kovček — Radio v akciji. — Veliki brodolom na odprtem morju. — Lepa Agda pod sumom roparskega umora. - Moč ljubezni in nje končna zmaga. — Lepi igralci. — Izvršna igra. — Fina režija. Predstave točno ob: 4,	9.
PrednaznanHo: Najlepša filmska komedija FLIRT.
ELITNI KINO MATICA, vodilni kino v Ljubljani. Tel. 124.
a— Komisijonelni ogledi branjarij v mestu. Pretekli teden ie pregledovala posebna komisija sestavljena iz zastopnikov mestnega gradbenega urada, mestnega fizikata in srezke uprave finančne kontrole vse mariborske branjarij« in točilnice za stoječe goste. Oglede ie odredil magistrat kot obrtno oblastvo iz razloga, ali odgovarjajo lokali gradbenim, točilnim in higiienskim zahtevam. V kratkem se bodo izvršili slični ogledi PO mariborskih gostilnah.
0.5
aspirinovih tablet "
famči samo originalni xavoJ (ploičnati kartoni s 6 ali 20 table-1 tami) z modro-belo-rdeio varst-, veno znamko. V lastnemv interesu odklanjajte ^ vse druge zavoje.
O- *
Kolo jahaeev in vozačev za Slovenijo
Športno gibanje se pri nas v Sloveniji razvija z mrzlično naglico. Poleg številnih športnih udruženj. ki imajo svoje sedeže skoraj v vseh mestih Slovenije, dobimo v kratkem še novo športno udruženje, ki pri nas doslej še ni v večjem razmahu Vrš<? se namreč obširne priprave, da se osnuje še Kolo jahačev in vozačev za Slovenijo.
V evrho dogovora glede ustanovitve organizacije « Pri vred nega viteškega društva jahačev in vozačev za Slovenijo«, se je vršil včeraj dopoldne v dvorani Ljubljanskega oficirskega doma v vojašnici vojvo de Mišiča sestanek številnih odličnih oficirjev in civilnih interesentov Sestanku je predsedoval brieadni general g Sava P T r i p k o v i e. povel jnik Dravske artilje-rijske brigade, ki je tudi sam dal inicl-jativo im vzpodbudo za ustanovitev tega udružemja Gospod general je uvodoma toplo pozdravil vse zborovalce ln naglašal. da smatra za potrebno, da se tudi v Slo-veniji prične vzbujati zamimanje za lepi jahalni šport Omenjal je ostale pokrajine, ki pre>dnJač'jo v tem pogledu ta povdarjal, da mora biti zlasti vojska v tesni zvezi s športom. ki je pač najboljša predšola za vojsko. Lopota jahalnega športa se mora tudi pri nas dvigniti na potrebno višino. S tem v zvezi je predlagal, da se ustanovi Kolo jahačev ta vozačev za Slovenijo. Predlog gospoda generala so vsi zboroval-ct prav toplo pozdravili.
Po govoru generala Tršpkoviča je povzel besedo polkovnik gosp. Antonijevič, komandant 16. artiljerijskega polka, ki je v glavnem očrtal cilje ta namen, ki naj ga zasleduje snu joče se društvo. Povdarjal Je, da nam je privatna taicijativa za razvoj konjarstva nujno potrebna. Novo društvo, ki bo gotovo v kratkem doseglo velik raz. mah, naj bi prirejalo konjske razstave z nagradami, konjske dirke, ustamoviilo jahalno šolo. prirejal« izlete in izdajalo tudi svoj strokom! list o jahalnem siportu in o negi konj vobče Nadalje naj bi društvo tudi podpiralo razvoj konjarstva to privatnih žrebčarn. Društvo bi stalo v tesni zvezi z vsemi v naši državi že obstoječimi jahalnimi društvi in zlasti z ministrstvom poljedelstva in vojske, ki bi kolu tudi v materiielnem pogledu vsekakor nudili svojo podporo.
Nato je pozdravil zborovalce kot zastopnik mestne občine ljubljanske magistratni direktor dr. Z a r n i k ta izjavil, da občina toplo pozdravlja ustanovitev tega društva tako s športnega kakor tudi gospodarskega stališča in da je pripravljena nuditi mu gmotno in moralično podporo.
Načelnik poljedelskega odelenja g. Ivo S a n c i n je poročal o že obstoječih jahalnih društvih v Sloveniji .tako o Dirkalnem klubu v Mariboru in št Jerneju ter o Jahalnem društvu v Ljutomeru. Povdarjal je, da bodo ta društva gotovo pozdravila ustanovitev novega kola. da pa je vseka, kor tudi njih zastopnike treba povabiti k sodelovanju. Predlog je bil simpatično po zdravljen in soglasno sprejet
Govorilo je še ve« drugih gospodov, ki so bili soglasno nazfranja. da je treba celo akcijo pospešiti, da pride čim preje do ustanovitve tega društva.
Končno je bil izvoljen poseben odbor, kateremu predseduje general g. T r i p k o-v i č tov katerem fungirata kot tajnika gg dr. B i r s a to dr. š 1 s j p a h. Odbor ima nalogo, da izdela statute za društvo, da vzbudi potrebno zanimanje v javnosti in da povabi k sodelovanju zastopnike vseh naših jahalnih društev, čim odbor izvrši ta posel, se bo takoj vršil ustamovni občni zbor.
Dr. R. Marn:
Po ovinkih v Afriko
5. Tunis.
Do večerje smo imeli le še uro časa, toda nismo strpeli na brodu. Po dolgem viharju smo si z gugajoče ladje želeli na kopna tla Prišli smo od obale v evropski del mesta s krasnim bulvarjem, obsenčenim od lepega drevoreda. Življenje zelo živo. Zlasti so našo pozornost vzbujali Arabci in Arabkinje v narodnih nošah. Najbolj smo se čudili, da imajo ti otroci vročega podnebja toliko različnih halj na sebi. Arabkinje so popolnoma zakrite in niti košček nosa ali oči se ne vidi. Videli smo tudi prve zamorce m zamurkle, ki pa ne skrivajo svojih obrazov, ampak se nosijo evropsko. Lepe kavarne in restavracije so bile polne obiskovalcev, tudi Arabcev, ki so naravnost idealno lepi ljudje, seveda moški, ker žensk nismo videli, kvečjemu kako siromašno starko. Pač pa so arabski otroci obojega spola naj-vsljivejše muhe. kar smo jih našli na vsem potovanju. Bodisi da prodaja razglednice, izdelke domače industrije ali samo prosjači, ne gre ti izpod nog, da sem večkrat kar nož potegnil in grozil, da ga zabodeni. Mlade frklje ti mečejo Poljubčke, se obešajo nate in prisiljen
si, da vržeš drobiž med nje Sedež na bulvarju k kavarniški mizi. pa že čutiš, da ima nekdo s tvojimi nogami opraviti. Mladi Arabec že obdeluje tvoje čevlje, če so umazani ali pa ne. To nadlegovanje arabskih otrok je bilo na-i ravnost neznosno v Tunisu in Alžiru. j Po večerji na parniku je večina iz-i letnikov šla zopet v mesto v različne
Drugo jutro, 1. maja, smo si šele v I lepem vremenu ogledali mesto. Tunis ima okrog 200.000 prebivalcev, od teh daleko nad polovico muslimanov, dalje Italijanov, Francozov in Židov. Po imenu vlada nad pokrajino Tunis še vedno domači bej pod francoskim protektora-tom, ki pa je tako obsežen, da skoro bej nima besede. Tunis ima sicer svoj denar in svoje znamke ter za muslimane lastno sodišče; glavno besedo imajo pa le Francozi Bei ima n. ur. lastno telesno stražo 300 mož. ki so oa le za parado.
Nebroj vozov nas ie zjutraj odvedlo po mestu, najprej po evropskem delu. potem smo prišli v arabski del Souk. Obiskali smo velikansko poslopje, od-nosno skupino poslopij Dar-el-Bev, takozvano mestno palačo, ki je sedež francoskih upravnih oblasti in kamor prihaja enkrat na teden tudi bej reševat
gotove akte. Videli smo razkošne prostore, zborovainice v zlatu in gobelinih t>r umetniške rezbarije. -isk ma v lesu, J-;!ti;fla v kamnu. S teras^ obširnega poslopja se nam ie nudil krasen razgled čez mesto, j Čudili smo se. da ni nikakih odprtin, i toda uganka se ie sama razrešila, ko smo iz te palače takoj prišli v arabski del mesta, katerega značilnost so ozke. pokrite ulice s prodajalno pri prodajalni, kakor satovje v panju. Kar vrtelo se nam je od neštetih bazarjev, koder je nakopičeno vse blago orienta in ok-cidenta. Da se je mnogo nakupilo, ni dvoma, ker je bilo blago razmeroma ceno pri nizkem kurzu franka in ker si je vsakdo želel kupiti spomin na Afriko. Arabci so dobri, živahni trgovci in najhujši barantači. Dočim je nas eden i za blago plačal 200 frankov, je drugi za isti komad plačal le 100 frankov. Precej olajšani frankov smo po poldru-gournem tavanju po soukih prišli zopet v evropsko četrt
Tudi tu se je dosti nakupilo, ker so bile cene naravnost nizke. Za primer naj navedem, da so se čevlji dobili že za 30 frankov, dober slamnik za 25 frankov itd. Če vzamemo tečaj 1 frank je 1.90 dinarjev, bi rekli: napol zastonj. Po kosilu so nas avtomobili odvedli
v okolico, in sicer v park ,Belvedere s krasnimi nasadi in palmovimi drevoredi, dalje v Bardo, nekdanjo zimsko prestolico bejev, ki je tvorila mesto zase. Največja palača je pretvorjena zdaj v muzej du Bardo ali Musee Alaoni. ki nam pokazuje vse izkopanine Tunezije iz predrimske, rimske, starokrščanske. mavriške in drugih dob. Najbolj intere-santen je v manjšem poslopju nastanjeni arabski muzej. Ni namen tega opisa, da bi zašel v podrobnosti omenjam le, da menda takih mozaikov nima noben drug muzej.
Poleg muzeja stoji bejeva palača, urejena z orientalsko razkošnostjo v zlatu in umetnih rezbarijah V lepem parku pred bejevo palačo nas je naš fotoeraf. ki ga imamo s seboj, v lepi skupini ujel v luknjo.
6. Kartagina.
Zasedli smo zopet bencinske kočije in dirjali po ravnem vrlo marljivo obdelanem polju in po lepi gladki cesti proti severozapadu na kraj, kjer je nekdaj stala stara Kartagina. bivša kraljica morja, strah in trepet starih Rimljanov.
Tri punske bitke, Hanibal. Hasdru-bal, Čicero, Scipco itd. ta imena so vsakemu, ki je le malo poduhal srednje šo-ie, znana iz zgodovine, ki se je niti od-
Umor v Vašah pri Medvodah pojasnjen
Morilec se izdal sam.
Javnost se še gotovo spominja bestijal-nega umora 221etne hčerke posestnika. Angele Kopačeve, ki je bil izvršen dne 21. novembra lanskega leta v Vašah pri Medvo. dab Kot morilec je bil takrat na podlagi nujnega in tehtnega suma prijet 281etni konjski prekupčevalec Janez J are, ki je veljal za fanta Kopačeve in s katerim je ta tudi zanosila Jarca so takrat takoj Izročili v zapore deželnega sodišča v Ljubljani, vendar je svojo krivdo pred preiskovalnim sodnikom dosledno tajil ter ni hotel ničesar priznati. Vse je kazalo, da bo ostala stvar nepojasnjena in da bo sklepala o njegovi krivdi šele porota.
Pred nekaj dnevi pa je prišla Jarčeva krivda nepričakovano in čisto slučajno vendarle na dan. Jarc se je namreč izdal sam. toda ne sodniku, temveč nekemu svojemu bivšemu sojetniku, ki se je nahajal v celici poleg njegove. Oba sta natančno na istem mestu izpodkopala to navrtala v celicah pod posteljo zid Ponoči sta se tako nemoteno pogovarjala in tekom časa je Jarc svojemu prijatelju zaupal, da je v resnici on umoril svojo ljubico Angelo Kopačevo. Pripomnil pa je obenem, da bo pred porotnim sodiščem trdovratno tajil svojo krivdo, ker je prepričan, da ga potem ne bodo mogli obsoditi.
Ta znanec, neki P. iz ŠiSke, Je prišel pred nekaj dnevi zopet na prosto. Nekaj časa je premišljeval, ali naj bi Jarčevo veliko skrivnost izpovedal, končno pa 39 vendarle ni mogel premagati to je Izdal najprej tajnost svoji sestri. Ta seveda tudi ni molčala in tako se je širila govorica naprej, dokler ni prišla vest končno na uho tudi državnemu pravdniku. Proti Jarcu se je pričela sedaj nova preiskava in je bil kot priča zaslišan tudi imenovani P. iz šiške. Jarc stopi sedaj pred porotnike že skoro kot obsojenec.
Veleslepar Mikoli pred
I1VV
sodiscem
Osem let težke ječe.
V sredo se je vršila pred zagrebškim so. diišeem ob velikem zanimanju občinstva kazenska razprava proti znanemu velesle-parju, 391etnemu privatnemu uradniku Vojku Mikoljiju, čegar ženijalne sleparije so vzbudile ogromno senzacijo to obenem upravičeno občudovanje tega drznega avamturista Kaikor znano, bi se mu z velikim plenom že skoro posrečilo pobegniti v Ameriko, a je usodna brzojavka njegove ljubice Jakšetičeve v Zagrebu v zadnjem trenutku izdala njegovo bivališče v Hamburgu. nakar je bil aretiran to so ga nemške oblasti izročile zagrebškemu sodišču. Tako je prišel ta človek, čegar burno življenje je lep slže za pustolovski roman, končno na zatožno klop.
Vojko Mikolji je bil že leta 1923. radi osleparjenja zagrebškega čekovnega urada za znesefk 2.300.000 Din obsojen na dve leti težke ječe, ki jo je odsedel v Lapoglavi. Pol leta se je nato zdravil v bolnici — bo. leha namreč na kostni jetiki Tamkaj je snoval nove načrte, kako bi prišel do denarja in jih kmalu tudi udejstvil. Lepega dne se je zjutraj skril v čekovnem uradu In ukradel več poštnih vplačilnic, kj Jih je potem doana potvorii in poslal čekovnemn uradu. Ž njimi je dvignil pri raznih bankah v Zagrebu 1,745.000 Din to nato takoj pobegnil čez mejo z rednim potnim listom, ki mu ga je izdala zagrebška policija Fal-zifi.kati so bili tako sijajni, da jih sploh ni bilo mogoče spoznati. Kafco je prišle končno do njegove aretacije v Hamburgu, je našim čitateljem gotovo še v živem spominu.
Razprava se je vršila ves dan to je bila na zahtevo državnega pravdnika radi kočljive vsebine tajna. Mikolji je priznal svojo krivdo v vsem obsegu, odločno pa je od-klanjal vsako pojasnilo, kam je skril svoto 905.800 Din Ostali denar Je bil namreč po njegovi aretaciji rešen to vrnjen poštni hranilnici. Vojkio Mikolji je bil obsojen na osem let težke ječe to Je takoj nastopil svojo kazen.
daieč nočem tu dotakniti, kakor mi tudi na misel ne pride, da bi opisal izkopanine. posamezne znamenitosti, ki so jih odkopali. oziroma odkrili kot ostanke tega nekdaj najbolj slavnega pomorskega mesta.
Vsak kamen, vsaka ruševina spominja na mesto in če si kdo hoče ustvariti natančnejšo sliko, naj po možnosti vzame kak opis teh ruševin v roko . . .
Kartago je 16 km oddaljena od Tenisa in do nje vodi. kakor sem že omenil. gladka cesta, električni tramvaj in železnica. Izmed znamenitejših stvari, ki smo jih videli, naj omenim amfite-ater. ki so ga izkopali izpod ruševin, rimski cirkus, ostanke vodovoda itd. Bogat muzej nudi tudi lepo sliko ostankov stare Kartagine. Na najvišjem hribčku stoji lepa, velika katedrala, zgrajena koncem preteklega stoletja in pa duhovni seminar. Vse drugo, dragi čita-telji, berite drugod, kjer je bolj natančno opisano.
Po ogledovanju smo se šli okrepčat in pri tem smo videli prvo opico na drevesu, ko smo si vendar predstavlja, li. da jih bo kar mrgolelo po palmah, platanah in drugem drevju. Glej ga spa-ka. še ta opica, ki smo jo videli, je bila na verižici nrivezana. O Afrika. Afrika^ kje si?
601 *»? «OHXnP
30D
JOD
naDonooamooanaonoc
K:, ILIRIIA
□ Jutri popoldne nogometni in bazenski turnir.
3804a
I. KOLO.
□
n □
n a H
D n
Sodelujejo: Hajduk-Split, Hašk-Zagreb, Primorje-llirija, Ljubljana, A. S. K.-Zagreb, Mura-Murska Sobota, Atena in Ilirija, Ljubljana.
Šport
Jubilejne lahkoatletske prireditve S. K. Ilirije
Na včerajšnji praznik je SK. Ilirija ab» solvirala svoje lahkoatletske prireditve ob priliki svoje petnajstletnice. Dopoldne se jc nadaljeval ženski lahkoatletski miting, popoldne pa se je vršil mednarodni lahko* atletski miting, ki je potekel zelo zanimivo.
Jubilantu SK. Ilirija so ob tej priliki če» stitali razni klubi, od katerih naj omenimo sledeče: Dopoldne jc Atena izročila Iliriji krasno vazo, damska sekcija Haška ji jc podarila zastavico, ravnotako g. Zinaja. Pred popoldanskim mitingom je v imenu Primorja čestital Iliriji v navzočnosti pri* bližno 20 lahkoatletov kluba g. Danilo San* cin, ki jc izročil Iliriji lep venec, nadalje g. Enffcldcr v imenu celovških športnikov, g. Spahič v imenu Aška in g, Friebe v ime* nu avstrijskega lahkoatletskega saveza. Vsem imenovanim gospodom se je v imenu Ilirije zahvalil njen predsednik dr. Bercc.
Damski lakh-a letski miting.
Izidi včerajšnjega damskega Iahkoatlet* skega mitinga so bili nastopni:
Finale 200 m: 1. Spora 30.2, 2. Flick, 3. Jcrmol II.
Skok v višino z zaletom: 1. Cimperman 1.30, 2. Tratnik 1.30, 3. Šporn 1.25.
Tek na 60 m: I. predtek: 1. Bernik, 2. Oman; II. predtek: 1. Šporn, 2. Jermol; finale: 1. Šporn 8.8, 2. Bernik, 3. Oman. .
Met diska (1 kg) z boljšo roko: 1. Krisch 28.40.5 (nov jugoslovenski rekord), 2, Pre» vec 28.39, 3. Tratnik 26.02.
Met diska z obema rokama: 1. Krisch 28.40,5 in 23.92 je 52.32,5 (jugoslov. rekord), 2 Preveč 28.39 in 20.15 je 48.54, 3. Cimper* man 25.88 in 18.80 jc 44.38.
Met kopja (SOO g): 1. Krisch 23.40 (nov ju* goslovenski rekord), 2. Bernik 22.65,5, 3. Cimperman 22.46.
100 m finale: 1. Šporn 14, 2. Bernik, 3. Pc» tan.
Skok v daljavo z zaletom: 1. Šporn 4.75, 2. Tratnik 4.55, 3. Petan 4.20.5.
Štafeta 50 in 50 in 100 in 200: 1. Ilirija I 58, 2. Ilirija II, 3. Atena.
Končni rezultat v metu krogle z obema rokama je sledeči: 1. Bernik 9.40 in 8.19 je 17.59, 2. Jermol I 9.15 in 6.71 je 15.86, 3. Cimperman 8.39 in 6.83 je 15.22.
Po tem mitingu je Bernikova poskusila | postaviti nov jugoslovenski rekord v me« tu krogle. To sc ji je tudi posrečilo. Svoj lastni rekord, ki ga je v sredo postavila z 9.40 jc izboljšala na 10.3,5.
Mednarodni lahkoatletski miting.
Izidi mednarodnega lahkoatletskega mitin* ga, ki se je vršil popoldne, so nastopni:
Tek na 100 m: I. predtek: 1. Krajačič (Ašk), 2. Rožek (II.), II. predtek: 1. Stepiš* nik, 2. Živanovič (oba Ilirija), III. predtek: 1. Haderer (KSV), 2. Spahič (Ašk). Finale:
1.	Haderer 11.6, 2. Stepišnik, 3. Spahič. Tek na400 m: 1. Močan (Pr.) 54.5, 2. Ple»
hatv (Hašk), 3. Arhar (Pr.).
Met krogle: 1. Spahič 13, 2. Eschenauer (KAC) 12.36, 3. Lcandrov (Ašk) 11.91 Der* gane, ki je dosegel IV. mesto, je postavil z 11.44 nov slovenski rekord.
Skok v višino: 1. Jakupič (Hašk) 1.60, 2. Leandrov 1.60, 3. Held (GAK) 1.55.
Met kladiva: 1. Gašpar (Ašk) 33.60, 2. Zupan (II.) 33.03, 3. Leandrov 29.15.
Met diska: 1. Spahič 34.55, 2. Gašpar 33.73, 3. Vrhovec (II.) 31.14.
Skok v daljavo: 1. Spahič 6.32, 2. Hadbreu (KSV) 6.19,5, 3. Živanovič (II.) 6.12.
Met kopja: 1. Gašpar 43.81, 2. Lada Zu* pasičič 41.04, 3. Cimperman (Pr.) 40.51.
Tek 5000 m: 1. Slapničar (Pr.) 17.00,8 (r, o v jugoslovenski rekord), 2. De Regjgi, 3. Panteker (Ptuj).
5	kok cb palici: 1. Held (GAK) 3.3». 2. Strt kelj (II.) 2.80, 3. Ferkovič (Hašk) 2.80.
T. :k na 1500 m: 1. Friebe (GAK) 4D8.4,
2.	R osenkrarfz (Hašk) 4.22, 3. Vidic (Pr.) Si&feta 4 X 100 m: 1. Primorje 46.6, 2.
Ilirija 46.8, 3. Ask.
Kon čna klasifikacija v mednarodnem ml» tin«u .'e nastopna: Ask (36 točk), Primorje in Ilirij a po 23 točk, Hašk (12), GAK (11), KSV (8.), KAC (3), Ptuj (1).
Teniški turnir S. K. Ilirije
Turnir se je včeraj nadaljeval ves' dan. Do finali', je prišlo le v singlu gospodov, kjer je odnesel sigurno zmago g. Balasz nad Beloševičem 6 : 2, 6 : 3. Ostali rezultati: Dame posamezno: ga. Corak : H. Florjan* čič 6 : 2, 6 : 1. — Gospodje posamezno: Bleivveis : Koželj 6 : 2, 6 : 2; Balasz : Le* ben 6 : 0, 6 i 1; Bleiweis : Kmet 6 : 3, 3 : 6, 7:5; Ferič r Golob 6 : 4, 8 : 6; Beloševič : JDacau- 6 : 4, 6 : 2; Balasz : Bleiwais 6 : 0, 6 : 1. G. Blehveis očividno še ni dosegel s\o!ie lanske forme. Gg. Beloševič : Ferič 6 : ?,. 6 : 3 in Bslasz : Beloševič 6 : 2, 6 : 3, kakor že zgoraj omenjeno. — Dame in go* spodje v dvoje: Gdč: Šepetavčeva * Dacar : F. .Flcrjančičeva * Kmet 6 : 2, 6 : 3; ga. Čorak. * Balasz : Šepetavčeva * Dacar 6 : 2, 9:7. — Gospodje v dvoje: Gg. Kmet * BIeiweus : Pretnar = dr. Gros 4 : 6, 6 : 4, 6 : 3; Golob * Dacar : Kmet * Bleiweis 4 : 6 6:1,7:5; Beloševič * Ferič : Koželj * Za* jec L. 6 : 0, 6 : 0. — Hendicap dame posai mezno: Gdč. Ks. Ravniharjeva : Janša* Hillejeva 4 : 6, 6 : 3, 6 : 1; Koslerjeva : Fcd. Ravniharjeva 6 : 4, 6 : 2, Fed. Ravni« Tiarjeva : Bretlova 4 : 6, 3 : 6; H. Florjan« čičeva : KoSmeljeva 6 : 3, 6 : 1. — Handh cap gospodje posamezno: Gg. Bleiweis : Florjančič 6 r 0, 6 : 4; Koželj : Smerdu
6	: 4, 6 : 1; Ferič : Leben 6 : 0, 6 : 4. — Juniorji: Gg. Košak : Souvan 4 : 6, 6 : 2, 6 : 2; Gregorik i Kramaršič 6 : 3, 6 : 0; M. Bleiweis : Kramaršič 6 : 2, 9 : 7; Č. Pret« r.ar : Burger 6 : 3, 6 : 8, 6 : 4; V. Zajec : Sušeč 5 : 7, 6 : 0, 6 : 3. — Turnir se nada* j ju je danes ob 3. popoldne.
Prireditve v soboto in nedeljo
Jubilejne prireditve Ilirije dosežejo svoj višek v soboto in nedeljo 15. in 16. t. m. s hazenskim turnirjem za pokal Ilirije in velikim nogometnim turnirjem za pokal mesta Ljubljane. V hazenskem turnirju tekmujejo poleg Ilirije ASK, prvak Zagre
ba, Mura iz M. Sobote, prvak mariborske« ga okrožja, ter ljubljanska Atena. Za po« kal mesta Ljubljane igrajo splitski Hajduk, zagrebški Hašk, Primorje in Ilirija. Razpo* red je sledeči:
V	soboto ob 14. uri hazena ASK : Atena, ob 15. uri hazena Mura : Ilirija, ob 16.10 nogomet Hajduk : Primorje, ob 17.45 no=> gomet Hašk : Ilirija. — V nedeljo, 16. t m. ob 14. uri hazena premagani družini pr* vega dne, ob 15. uri hazena finale turnirja med zmagovalnima družinama prejšnjega dne, ob 16.10 nogomet Hašk : Primorje, ob 17.45 nogomet Hajduk : Ilirija.
V	nogometnem turnirju se klasificirajo klubi po točkah kakor v prvenstvenih tek* mah; vsaka dobljena igra šteje 2 točki, vsa* ka neodločena 1 točko. Ako dosežeta dva kluba enako število golov, odloča boljše skupno razmerje golov. Hašk in Hajduk nastopita s kompletnim I. moštvom, o kvas liteti obeh zunanjih udeležnikov turnirja smo pisali že včeraj, nekoliko podatkov sledi še v jutrišnji številki. Favorit nogo* metnega turnirja je splitski Hajduk, opa* sen tekmec mu utegne biti Hašk, pa tudi Ilirija in Primorje bosta gotovo storila vse, da dosežeta čim lepše rezultate.
ffff m • • •
težko pričakovani veleiilm smeha in zabave predvaja
Kino DVOR
done; Pletilje
popolnoma izurjene, f-e sprejmejo v trgovini Franjo AHin, Sp. Šiška. 13161
igre, v drugem polčasu pa Zagreb. Tekma je bila šest minut pred koncem prekinjena. Sarasz je zabil tretji gol za Zagreb iz off si de, vsled česar s o Splitiani protestirali proti sodniku Dubravčiču. ki je nato Izključil Bonačiča I. in Kurirja. Radi tega je celo moštvo Splita zapustilo igrišče. Tekmi je prisostvovalo 8000 oseb.
Včerajšnje tekme na Dunaju: Prvenst* vene: Slovan : Sportklub 2 : 0 (2 : 0), Ra* pid : Simmering 2 : 1 (0 : 1), \Vacker : FAC 3 : 1 (2 : 0).
Hazena
SSK Maribor : SK Primorje (Ljub-
Ljubljanski nogometaši v gosteh
Maribor : Ljubljana 8:2 (6:0)
Na včerajšnji praznik se je vršila v Ma* riboru nogometna tekma med mestnima re* prezentancama Ljubljane in Maribora, v kas teri je morala zasluženo podleči ljubljan* ska s tako visoko goldiferenco, ki so jo od* ločili izbomi strelci mariborskega moštva. Moštvo Ljubljane, ki je bilo sestavljeno iz igralcev Jadrana, Slovana in Hermesa je bilo sledeče: Vidmar*Pečnik, Marchiotti I.* Rogač, Kern, Januš*Hariš, Klančnik, Pleš, Marchiotti II, Jamnik. Moštvo Maribora, sestavljeno iz igralcev Maribora in Rapida, je bilo sledeče: Gayer*Kurzman, VVagner* Pernat II, Frangeš, Bergant* Pernat I, Vo= deb, Hreščak II, Tergletz, Lešnik. Ljubljan* sko moštvo je bilo precej enakovreden na* sprotnik, vendar je glede vigranosti in pred vedene kombinacijske igre precej zaostajalo za zmagovitim moštvom. Gostje so igrali z izredno požrtvovalnostjo. Odličen del je bila krilska vrsta deloma tudi obramba. Napad je predvedel bolj visoko, toda zelo raztrgano igro in mu je manjkalo dobrih strelcev. Vratar je bil na mestu in ni mo* gel ubraniti nobenega gola.
Zmagovito moštvo je bilo dobro sestav* Ijeno in je zaslužilo zmago. Najboljši je bil obrambni trio. Krilska vrsta razen Bergan* ta je ugajala. Napad je pokazal nizko kom* binacijsko igro, ki pa je vendar čestokrat bila pomanjkljiva in netočna Izborni krili sta bili zelo zaposleni, zlasti desno. Naj* boljši strelec je bil Tergletz, ki je narav* nost zadivil občinstvo z neubranljivimi streli.
Tekma je potekla v prvem polčasu ob ve* liki premoči domačinov, ki so v kratkih presledkih takoj ob prvi minuti napravili šest golov. Po pavzi se je Ljubljana precej opomogla. Igra je postala povsem odprta. Gostje so bili nekaj časa celo v premoči. Proti koncu tekme pa se je zopet videla premoč Maribora. Za Maribor so seortali Tergletz 4 gole. Hreščak 3, Pernat 1. Za Ljubljano: jamnik (iz enajstmetrovke) in Hariš. Sodnik g. Franki je spregledal pre* cej, sicer pa je bil nepristranski. Svoje tihe žvižge je mogel la sam slišati. Občinstva je bilo precej.
Siurm (Gr:dec) : Primorje 4:1 (4:1)
Ljubljansko Primorje je včeraj odigralo svojo prvo letošnjo nogometno tekmo v ino zemstvu, in sicer v Gradcu proti tamošnje* mu Sturmu. Rezultat po poteku igre ne ka* že pravega razmerja moči med obema klu* boma. V prvem polčasu Primorje, ki je na* stopilo v svoji običajni postavi Erman*Sla* mič, JančigajsZemljak, Buljevič, Pišek*Ča* mernik, Erman, Glavič, Uršič, Čebohin, ni pokazalo igre, ki bi bila zadovoljila. Akade* miki so igrali z veliko tremo, zlasti vratar. Radi tega je mogel Sturm v prvih 20 mi* nutah zabiti kar 4 gole, in sicer 3 iz kotov. Primorje je doseglo svoj častni gol iz en ajstmetrovke.
V drugem polčasu se je slika docela iz* premenila. Primorje je popolnoma pregr:* piralo svoje moštvo ter je igralo v slede* či postavi: Erman*Zemljak, Buljevič*Grun* tar, Slamič, Jančigaj*Čamernik, Glavič, Er* man, Uršič, Čebohin. Sedaj so bili akade* miki skoraj skozi v premoči ter so pred* vedli krasno igro, vendar pa so imeti pred golom veliko smolo. Tri sigurne šanse so končale s streli preko prečke. Zlasti so uga* jali v drugem polčasu Slamič, vratar Er* man, Zcmljak in Jančigaj. V prvem polčas su je bil lažje blesiran Pišek, v drugem pa Čamernik.
Sturmovo 'moštvo je nastopilo z novim srednjim napadalcem Strakowitzem tn bra* nilcem Ferkom, ki zadnjič proti llinii nista nastopila, Najboljši mož domačega cioštva je bil srednji krilec Greiner Ugajali .-o tu* di srednji napadalec in oba branilca. Z ma* limi pogreškami je sodil objektivno sodnik Fieiberger.
Ilirija : Celje 5:2
Semifinalna tekma za prvenstvo LNP, ki se je včeraj vršila v Celju med Ilirijo in SK Celje, je končala z zmago Ilirije s 5 : 2. Vratar Ilirije Miklavčič je bil izključen.
Zagreb : Spi t 3:3 (1:1)
Včerajšnja tekma med reprezentancama Zagreba in Splita je končala neodločeno s 3:3. V prvem polčasu je imel Split več od
ijana 5:2 (3:0)
V Mariboru je gostovala včeraj primor* janska hazena družina, ki je doživela od Ma riborove zaslužen poraz in se ima zaliva* liti le svoji odlični vratarici Križevi, da ni izšla iz te tekme še z večjim porazom S to zmago so Mariborove hazenašice doka* zale stalnost svoje napredujoče forme. Tek* ma je bila na polju odprta in temperament* na, pred golom pa je moralo Primorje ka* pitulirati pred kanonado Mariborovih na* padalk, ki so nasprotnice prekašale i po kombinaciji i po odločnosti, dasi je bila topot njihova igra glede lovenia in podaja* nja žoge nekoliko nesigurna. Boljša pa je bila igra primorjanskih krilk, zlasti odlične Zannerjeve. Od branilk je bila boljša Ma* riborova. To pot je tudi dobro branila do* mača vratarica. G. Šepec je sodil često ne* točno, sicer objektivno.
Moloklub «Slovenija». Izlet Motokluba »-Slovenija« na Golico se vrši v soboto dne 15. t. m. ob 17.30 in ne kakor je bilo po* motoma javljeno ob 15.30. Start izpred ka* varne Evropa, Člani se še enkrat opozar* j a jo, da se tega izleta udeleže v obilnem številu. Po članih vpeljani gostje in avto* mobilisti dobrodošli. — Za alpsko vožnjo, ki se vrši od 20. junija do 3. julija se je prijavil dosedai iz Slovenije edino g. Wal* ter Stuzzi z BSA motociklom 500 ccm, za* služni in dolgoletni član Motokluba «Slo* venija«.
Gospodarstvo
Tržna poročila
Dunajska borza za kmetijske produkte
(12. t. m.). Spričo male ponudbe je nastopilo na Dunaju čvrsto razpoloženje. Blago se ponuja po zvišanih cenah. Notirajo za 100 kg v šilingih vključno biagovnopTO-metni davek brez carine: pšenica: domača 42.75—43.25, madžarska potiska 46.25 do 48.50: rž: marchfeldska 27.50—28; ječ men: domači 30—34, slovenski 35—38. turščica: 21—22; oves: domači 29 do 30; moka «0» (v trgovin! na debelo): domača 78.50—81, ma.džarsika 75.50—79, ju-goslovenska 73.50—77.50.
Dunajski živinski sejem (12. t m.). G O-veda: Dogon 278 komadov Cene so so proti pondeljku slabo obdržale. Notirajo za kilogram žive teže: voli 1—1.60, biki 1 do 1.50, krave 0.95—1.30. ~ slaba živina 0.60 do 0.9o'. — Svinje: Dogon 1074 komadov. Notirajo za kg žive teže: dobele svinje 1.90—210 mesne 1.90—2.30.
nnnrrwinnnrnnnnnrTinnnnDanEXD(
Zaključi k proslave 15-letnice S. K. ILIRIJE
- DRUŽABNI VEČER -
v dvorani «Kazine» v nedeljo dne 16. maja ob 21. uri pod pokrovitelj« stvom dvorne dame gospe Franje dr. Tavčarjeve in sodelovanjem :: damskega komiteja. ::
Razdelitev daril. -::- Ples.
□□□^□□□□□□□□□□□□□□nnnr-inr-innn
= Načrt državne tvornice vagonov. Kakor poročajo iz Beograda, se je vršila te dni seja finančno - gospodarskega odbora ministrov, na kateri se je obravnavalo vprašo-nje ustanovitve državne tvornice va. genov. Do končnega sklepa ni prišlo, ker se še ni dosegel sporazum glede kraja, kje naj bi se ta tvornica zgradila.
= Francoska in belgijska konkurenca na avstrijskem tržišču železa. Z Dunaja poro. čajo: Spričo močnega padca francoskega in belgijskega franka se je silno povečala ponudba železa iz teh držav v Avstriji. Ponuja se to blago znatno pod cenami blaga iz avstrijskih tvornic. Avstrijski industrij-ci železa zahtevajo zaradi tega od vlade čim prejšnje donošenje novega carinskega načrta.
= Ekspozitura Lipskega velesejma Beogradu. V Beogradu se je pred kratkim ustanovila ekspozitura Lipskega velesejma Za šefa te ekspoziture, ki se je spočetka nameravala ustanoviti v Sofiji, je postav, ljen gosp. Hans Wolfgang Schuster iz Lip skega. Delokrog ekspoziture bo obsegal ves Balkan. Eks.pozitura bo vršila tudi turistično propagand-o za našo državo
= Zabrana izvoza konj v sovjetsko Rusijo. Iz Beograda poročajo, da je zabranjen iz naše kraljevine Izvoz konj v Rusijo.
= «Pri vredni Arhiv«, št 4., je Izšel obilno vsebino. List, ki izhaja vsak mesec stane letno 180 Din. Uprava: Samostan ska ulica 11, Zagreb
= Povišana carina na uvoz opeke v Gr. či ji- Iz Aten poročajo, da stopi te dni v veljavo v Grčiji nova carinska tarifa, po kateri so povišane številne postavke za uvoz industrijskih proizvodov Znatno je povišana tudi uvozna carina na opeko, s čimer bo močno prizadeta naša industrija opeke, ki je v zadnjem čaisu izvažala veli ke količine svojih, izdelkov v Grčijo, pred vsem v grško Makedonijo
= železniška proga Mladenovac - Topo. la. Tekom letošnjega leta se bodo začela dela na trasirainju nove železniške nor. malnotirne proge Mladenovac - Topola, to svrho bo poslalo prometno ministrstvo svoje inženjerje na lice mesta, da proučijo teren.
= Obtok novčanic v Avstriji je v zadnjem tednu narasel za okrog 100 milijonov na 830 milijonov šilingov, podloga pa se je povečala le za 14 milijonov na 515 milijonov šilingov. Kritveno razmerje se je zaradi tega poslabšalo od 61.3 na 60 od stotkov.
= Olajšanje deviznega prometa v Nem čiji. Iz Berlina poročajo: Te dni bo toda-la državna vlada odredbo, po kateri bodo raz-veljavljene nadaljnje določbe o omejitvi prometa z inozemskimi plačilnimi sredstvi : Med drugim bo ukinjena zabrana devizne j terminske trgovine Od predpisov o deviz j nem prometu bodo ostali v veljavi še samo j oni, ki omejujejo krog onih bank in ban kšrjev, ki smejo trgovati z devizami.
Knjigovodstvo
in druge trgovske predmete > o n č u j e strokovnjak. — Ponudbe na upravo «Jutra> pod «Temeljita izobrazba*.
13091
Izurjena šivilja
sprejme na deželo. — Naslov pove uprava «Jutra» 13157
Potnika
prvovrstnega, išče veletrgovina vina. Mesečna plača 4500 Din. Dncvnice po 200 Din. Zivljensko zavarovanje 100.000 Din. Ponudbe na naslov: Rudolf Mosse, oglasni zavod, Zagreb, G a-jeva 1 pod <1. K. 433».
13163
Kuharica
samostojna, veEča tudi srbske kuhinje, ee išče za sezono v hotelsko restavracijo na Gorenjskem Naslov pove upr. «Jutra». 13067
KOKS — ČEBIN
Wolfova 1/11. Telefon 56.
18/111
Brivski pomočnik
dobro izvežban, se sprejme takoj ali s 1. junijem v stalno službo. Hrana in stanovanje v hiši. Mihael God-nov, brivec, Tržič. 13066
Pohištvo
novo, ne rabljeno, iz trdega lesa (kompl. spalnica), so po nizki ceni proda. — D. Brečko, trg., Rajhenburg 13162
] 7otograf. pomočnika
sprejme takoj foto «Ilelios» v Idriji.	13003
Mostna tehtnica
proda. — Ponudbe pod <Tentnica» na upr. <Jutra».
13158
Zavaroval, uradnika
izvežbanega organizatorja, sprejme zavarovalnica v Ljubljani. — Stalna služba, pokojnina in bonitete službene pragmatike. Oferte na upravo «Jutra» pod značko «2ivljenska eksistenca*.
12747
Plašči za motocikle
in male avtomobile, kov-čeg za avto, 3toneki tovorni avto Spa, rezervni deli za Spa, tovorni avto, poceni in na odplačilo Naslov pove uprava «Jutra». 12998
300 krojačev
sposobnih za samo boljšo konfekcijo, potrebujemo. — Pri osebni prijavi se služba lahko takoj nastopi. — Pismene ponudbe se ne uva-žujejo MehaniČka tvornica odijela d. d., Zagreb, Savska 20.	12698
Kovaškega
delovodjo
z izkušnjo, pridnega, sprejmem takoj. Vprašanja na podružnico «Jutra> v Celju 12599
Krojaškega učenca
sprejme takoj J. Sušnik, kro;ačnica, Ljubljana, Se-lenburgova ulica štev. 4.
13114
Učenca
za mesarsko in prekajeval-sko obrt sprejme takoj Fran Golob, mesar in pre-kajevalec, Ljubljana VII. Jernejeva cesta 47. Hrara in stanovanje v hiši. 13083
Izprašan kurjač
trezen, zanesljiv, z večletno prak?o in dobrimi spričevali, ioč3 dela. Gre 1 vsaki vrsti parnih kotlov, Naslov pove uprava <Jutra» 13108
Gospodična
vešča blagajniških in knji-govodstvenih poslov, sprejela mesto začetnice za umerjeno plačo. Ponudbe pcslati na naslov: M. B. Šola Senoina 14, Zagreb 13160
Trgovski potnik
starejša, zanesljiva moč. Sloveniji kar najbolje vpe-Iian, s šoferskim izpitom, išče nameSČenja. Stroka po-voljna. Ponudbe pod šifro cPotnik 15» na upr. «Jntrn» 13086
Odda se stanovanje
Zeleni jami etev. 212.
13167
Kot sostanovalec
se sprejme gospod na stanovanje in hrano v sredini mesta. Naslov pove uprava «Jutra».	13166
Večje industrijsko podjetje
išče radi povečanja obrata več družabnikov s kapitalom od 80.000 Din — Ponudbe na .upravo «Jutra* pod šifro »Industrija 943».
12943
*oštenemu najditelju
Denar prejel, legitimacijo že preje. Fr. V. 13159
Vsi šolski izletniki!
Hotel «ZIatorog» v Bohinju
nndi vsem šolskim izletnikom navadno kosilo po 10 in boljše po 15 Din. 13071
Juta vreče
enkrat rabljene, velika množina, vse enike velikosti, ugodno naprodaj. Naslov v upravi <Jutra».	12873
Motorno kolo
3 k. s., z dvema prestavama in prostim tekom, dobrem stanju, se proda za 5000 Din. Naslov v upravi Jutra*.	13055
Morska trava
(erime d' afrique) ter konjska žima najcenejše pri Trgovinskem k. d., Zagreb, Ilica br. 43. Vzorci brezplačno!	147/in
Lep čoln
(Flacbboot) ugodno naprodaj. Ponudbe pod značko cLjubIjanica» na upravni-štvo <Jutra».	13092
Prsno vprego
za par konj, dobro ohranjeno in srednjetežak dvo-vprežen voz za nakladanje, v dobrem 6tanju, kupim takoj. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Alojzij Re-mic, Dravograd. 13165
Lepo posestvo
z gospodarskim poslopjem, na Dolenjskem, vse v najboljšem stanju, krito s cementno opeko, v krasni solnčni legi, 6 e proda. Redi se lahko 3 glave živine in 3 prašiče. O^led; se pri Antonu Hribarju ' Toplicah pri Novem mestu.
12985
Mlekarna
se odpre v soboto 15. t. m. v Sp. šiški, Celovška cesta
hiši gostilne «Zvezda».
13095
Soinjslio mast
tajamčeuu č i f t o domačo
SLANINO
soljeno in sušeno
SALAMO
prvorazredno
SiR
raznf vibte
KONZERVE
mesnate, od sadja in njadi. kupite najbolje pri stari fpecijalm veletrgoviul
Juiio Scbmidlin i drup
Zagreb
Preradovičeva ul. 24 Zahtevajte cenikc
Iz korotaosko zgodovine ie zajet roman
Angelin Hidar
Spisal Ivan Lah, Cena vezani knjigi Din 23, po pošti Din l"50več. Izdala
Tiskovna zadruga v Ljubljani.
asaaaflBi
Najlepši vrt z najmodernejšo uredbo je ofvorien
v Beogradu.
Č757 a
Vrt je zlasti okrašen z zelenjem in cvetjem ter zavarovan proti vetru tn prahu. — Kuhinja od-lična. — Srbska tn domača jedila, pijača prvorazredna, toči se Vajfertovo pivo. — Kuhinja je otvorjena tudi po gledališču in bioskopu. Tudi tak.at se dobe topla jedila. — Sam hotel razpo laga z več dvoranami za zabave, bankete, koncerte, svatbe itd. — Sobe hoMa so posebno dobro urejene in popolnoma udobne za pienočiiče. — Koncert vsak večer. — Cene znižane. — Postrežba brza in točna.
Milan Miši«, hotelir.
«XSaS8B*3S»HMHMUBHHBH
OBLEKE
za gospode in dečke nudi v krasni izberi in po najnižjih cenah
samo
v
J. MAČEK
LJUBLJANA
Peronos&ora - brizgalnice
orig ,,Nonp!usultra" in uVermorel" ter
„Merkur" kose
dobavlja promptno veletrgovina z železnino
j □ □ □ □
o
3473 j
„MEBKU2", P. Majdič, Celje. □
'OplSl
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Srake s pa-vovim perjem so se pojavile v St. Vidu. Močno skrahirani šentviški kierrkalizem, ki le s pomočjo škofovih zavodov in njegovih profesorjev vzdržuje večino v naši občini, bo slavil prihodnjo nedeljo otvoritev svojega Orlovskega doma. To veselje mu naprednj aki iz srca privoščimo. Ker se pa ta klerikalni petelin — pardon — sraka, ne počuti dovolj silnega, se je ogrnil v pavo_-vo perje in razposlal po vsej občini vabila, na katerih vabi k proslavi 60!etnice »Blaž Potočnikove čitalnice*. On dobro ve, da mlajša generacija niti ne pojmi, kaj in cd kod to ime, Dr. Iv. Pregelj je spesnil celo himno klerikalnih kimavcev, katero je natisni] na pročelni strani vabila pod sliko Blaža Potočnika. Ker na ta račim naseda tudi napredni živelj in s tem prispeva k proslavi orlovske polomijade, se nam zdi potrebno, da podamo nekoliko zgodovine bivše Narodne čitalnice v Št Vidu, katere početek pa ni napravil klerlkalizem. Pred 60. leti se ie po inicijativi naprednih slovenskih mož, naših očetov, začel buditi na. rod iz tisočletnega spanja. Takrat je bil slučajno v Št. Vidu župnik Blaž Potočnik. Na željo tedanjih izobražencev je rad pristal in se jim pridružil k ustanovitvi Narodne Stalnice, ki ie poslovala prav lepo. Redek in drag takratni tisk ni mogel vsak posameznik naročiti. Lahko pa je to storila NaTodna čitalnica. Vzdrževala je ^Novice«, potem »Slovenski Narod«, ko ie začel izhajati »Slovenec«, tudi istega. Ljubljanski -ro. doljubi so podarili lepo število literature naših najboljših pisateljev, Jurčiča, Kers-ka, Tavčarja itd. Blaž Potočnik je umrl, Narodna čitalnica pa ie ostala neokrnjena naprej. Imela je mnogo članov iz vseh slojev in nazorov. V to lepo harmonijo pa se je pred dobrim,: 20 leti usidfal takrat rojeni klerikalizein in započcl svr.je razdiralno delo. Iztrebil je iz Narodne čitalnice napredne elemente, napredne liste, dal ped klerikalni farovški indeks bogato knjiž- »
niso in prekrsuil Narodno čitalnico v »Blaž Potočnikovo«. Ce bi bil takrat Blaž Potočnik navzoč, bi te razdiralce gotovo razpo-dil. Ker ga ni bilo, je posledica, da Čitalnica od takrat umira. Članstva nima, mnogo knjižnice menda tudi ne, pač pa je kle-rikalizmu dobro došel argument, da se za pncslavo čukarije more odeti v pavovo perje »Blaž Potočnikove Čitalnice«. Napredni element šentviški pa si je med tem ustvaril svoio bogato knjižnico in lahko ui.rpi umiranje po klerikaliztnu ubite »Narodne čitalnice«, ni pa mu treba proslavljati dom mračnjaštva in klerikalne sužnosti.
ZAGORJE OB SAVI. Na prošnjo tukajšnjega »Glasbenega društva« bo nastopilo v nedeljo date 16. majnika ob 16. na odru So-kclskega doma pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« s pevskim koncertom. Taki koncerti so pri nas zadnje čase pravcata redkost in bo nedvomno ta pevski koncert 60člansk;-ga zbora »Ljubljanskega Zvona« zanimai vse prijatelje petja, kakor tudi širšo javnost in vse članstvo »Glasbenega druš'.va< Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je pret kratkim nastopilo že parkrat v Trbovljah in Hrastniku, kjer je s svojim priznanim, izbornim izvajanjem zadivilo vsakega po. sameznika ter ga navdušilo v toliki mer za našo lepo slovensko pesem, kolikor to premore edino ta. Spričo tega gotovo tud-Zagorje ne bo zaostajalo ter bo na dan koncema napolnilo dvorano do zadnjej;." kotička. Udobnost, da se po inicijativi »Gi društva« tu nudi občinstvu prilika, da sliš prvikrat v Zagorju popoln pevski zbor »I-i Zvona«, bo povečana še v toliko, da se občinstvu dostavijo vstopnice za koncert m dom. Vabljeni ste, a sežite pridno po niili in naj ne bo nikogar, ki bi odklonil ve:iki duševni užitek in potrebno utxho, ki se mu s :em nudi.
Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj!1
UicJuifi in izdaja za Konzorcij cdutra» Adplf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarna^ Fran Jezeršek. Za inseratni del ie odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani