OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU Izvršujemo vsakovrstne tiskovine AKOP Б Q If A 1.1 NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIK: ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commerical Printing of All Kinds XXXVII.—LETO XXXVII. qtpbojpk CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 14, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 175 ^UCIJA BOBAN 0 dolgotrajni bolezni je pre-^ bolnišnici Lu- ftov '^ojena Kalilich. Sta- ra na 3601 E. 114 St. Sta- bila 59 let. Doma je bila iz der^ v Dalmaciji, odko- leti v Ameriko pred 30 Pa j G je članica samostojne-Daknacya. zapušča soproga Johna, Anna in Mrs. Catherine tg p sina Lawrence in bra-Pogreb se vrši v če-gfgj^ zjutraj ob 8.30 uri iz po-V gg zavoda Louis Ferfolia ii) Epiphany na E. 120 St. ® na pokopališče Calvary. '»tosios јох je John Stos, stanu- 68 1еЛ E. 73 St. Star je bil ga fi i . je bil iz Hrvatske-št, Ј^ član društva sv. Pavla, progo p Tukaj zapušča so-Mrs ^^^therine in pet otrok: latei Koren, Mrs. Anna Sa-Paleš Catherine pri ameriški Pogreb se vrši v sredo ea ] pogreb ALI PRIDE DO ZVEZE MED JAPONSKO IN RUSIJO! TOKIO, 13. septembra—Sovjetski zunanji minister Venčeslav Molotov je pozval Japonsko, naj sklene s Sovjetsko zvezo državno pogodbo, ki bo vzpostavila med obema državama redne odnošaje. Japonska vlada je Moskvi odgovorila, da nima sicer ničesar zoper ta predlog, Sovjetska zveza pa mora biti pripravljena, da prizna pogodbo, ki je leta 1951 dala Japonski neodvisnost, v okviru te pogodbe pa se lahko sklene tudi državna pogodba s Sovjetsko zvezo. V San Franciscu v USA se je leta 1951 podpisala mirovna po- CHURCHILL 46 LET 2ЈШј.„. • ос v i Bi v oieuu ga pq 9.30 uri iz Golubove- Perio zavoda, 4703 Su- ij) ^ v cerkev sv. Pavla «ato v cerkev sv. Pavla pokopališče Calva^. ^erika in Indija bpg, ti ■D septem- spl se otvo- zasedanje Združenih Lo^gjT" -^nieriški delegat Cabot ®^i'bli tega zasedanja za- šlo dnevni red bo pri- sprejema komuni-ђаго(Ј ^^^Jske med Združene "da je celo rabil izraz, ђај81а^у^^° biti pripravljeni na Zadrj •^"" ^'^edvsem ga skrbi W„ ^^dije Nehruja. kfogj ^^gtonski diplomatski diji ^"^enja, da Nehru v In-ђапјо ° ypliva na angleško zu-fiŠljj P°^itiko in dela proti ame-Vo politiki v Aziji. No- V Nehruja je bilo Jioveg' je Nehru imenoval V ogg^^ ^lana indijske delegacije jateii ^ '^hurja Lalla, ki je pri- P°^^&nika Menona, ki je pa kot tak, ki se na celi tiko v ameriško poli- godba z Japonsko, v tej pogodbi pa se je predvidela tudi skorajšnja popolna samostojnost Japonske. Države članice Združenih narodov, ki so bile v vojni z Japonsko, so to pogodbo podpisale, Sovjetska zveza pa je bila proti. Če je bila proti tedaj, ali je spremenila svojo politiko, seveda v tem smislu, da to pogodbo tudi sama prizna, jo podpiše, ker le v tem slučaju so Japonci pripravljeni pogajati se z Rusi? Sovjetska zveza je imela pred to pogodbo neko komisijo v To-kiju, ta komisija pa ni imela več kaj dela, čim je bila z Japonsko leta 1951 sklenjena mirovna pogodba. Obe državi sta tako brez vsakih zvez. Dobrikanje Molotova Sovjetski zunanji minister Venčeslav Molotov opozarja Japonce, da so pod komando Združenih držav. Združene države pa držijo Japonsko še vedno v odvisnosti. Japonska ne more ostati dolgo v takem položaju. Sovjetska zveza je pripravljena, da uredi z Japonsko vse po-težkoče, ki še obstojajo, da pride tako do medsebojnih rednih razmer. Seveda mora biti tudi na japonski strani ista pripravljenost. Pogodba naj se sklene v tem smislu, da bo koristna ljudstvom obeh držav. Sovjetska zveza je pripravljena, da imenuje trgovsko komisijo, ki bo pripravila trgovsko pogodbo, ta pa naj sloni na principu enakosti in istih ugodnosti. JC ' Aziji. 2 Prog. Slov. Ч У zvečer se vrši krožka št. 2 Progre-ovenk v navadnih pro-^ovenskega narodnega ^^'icStie f Clair, Ave. Seja se Po °b 7.30 uri, ker se (ob 8.30 uri) kazalo ®like s potovanja .po Л1г ^ T ^^^^vah. Slike bo ka-stji v Kaučič. Vabi se ®^ik. občinstvo na poset ^topni ina je prosta. Mrs. Frank in '^'Soji ^ sta se preselila iz Ad ^Ve_ • na 19031 Renwooc đpT zelo aktivna kul ''^^topii ^^ka ter je neštetokrat Sko- ° V elairnJv. j«„w. ^ ^ slavnih vlogah dram-('ci Ivan Cankar in z Glasbeno matico odbor S.N.P.J. N SeiT ^^®čer ob osmih se '^•P.j Farmskega odbora k- dohT -^^ovenskem delav ? ®6 Vse H "t Waterloo Rd. Va ^ Se „ , ^uštvene zastopnike ^^0 udeležijo. POROČEN LONDON, 13. septembra — Predsednik britanske vlade Winston Churchill je praznoval 46-letnico svoje poroke. Proslava je bila nadvse privatna in skromna. Prisotna sta bila le njegova hčerka z možem, vsi drugi člani njegove družine pa so bili odsotni, med njimi tudi njegova žena. Če sta bila Churchill in njegova žena v življenju katerikrat skupaj, je bil to že dogodek. Žena se je sama nad Churchillom pritoževala in se spraševala, kaj sploh drži ta zakon skupaj. V celem zakonskem življenju sta bila le nekajkrat skupaj pri zajtrku. POLIO POBIRA NEW YORK, 13. septembra— Clarke Ryan, star 32 let in po poklicu odvetnik, je bil kot tak znan iz procesa zoper Algerja Hissa. Pred petimi dnevi ga je napadel polio in ga tudi pobral. Seja direkiorlja Redna seja direktor!ja Ameriško jugoslovanskega centra še vrši v sredo zvečer ob 7.30 uri. Vabi se vse direktorje, da se je udeleže. Potovanje na konvencijo S.N.P.J. Vsi oni clevelandski delegatje in drugI, ki nameravajo iti na konvencijo S.N.P.J. v Johnstown, Pa., in želijo potovati s skupino, se naj prav gotovo priglasijo do četrtka pri Mr. Anton Bokalu, PO 1-4794. AMERIKA-ZOPER KOLONIJE DENVER, 13. septembra — Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je dal nekaj izjav, ki se tičejo konference zunanjih ministrov zainteresiranih držav in katera konferenca se je vršila v mestu Manila na Filipinih. Sprejeli so pogodbo o skupni obrambi južnovzhodne Azije. Čim se je ta konferenca otvo-rila, so azijske države stavile jasen predlog, da se obsodi tudi kolonijalna ideja evropskih držav. V tej točki je prišlo do nesporazumov, ker sta se temu predlogu upirale Velika Brita- nija in Francija, ni pa bilo znano, vsaj ne objavljeno kakšno stališče so zavzele Združene države. Državni tajnik John Foster Dulles je na zastavljeno vprašanje odgovoril, da je tudi na tej konferenci povdaril ameriško stališče, da Amerika ne more več podpirati kolonializem. Indirektno je torej priznal, da je Washington do sedaj podpiral kolonijalna stremljenja, predvsem Velike Britanije in Francije. KAKO JE V ANGLIJI IN PRI NAS LONDON, 13. septembra — V Veliki Britaniji znaša število vseh zaposlenih 22,000,000. Pri tem se ne dela razlika ali je kdo zaposlen v javni, ali v privatni službi. Nezaposlenih v celi državi je le 228,000, komaj en procent največje nezaposelnosti mirne dobe. Formalno je v veljavi zakon, ki ga je izglasovala bivša delavska vlada in ki določa 40 urni delovni teden. Dejansko pa dela angleški delavec povprečno na teden najmanj 48 ur. V Clevelandu samem je trenot-no 22,900 brezposelnih delavcev, ki so se priglasili za podporo v slučaju brezposelnosti. Največ je brezposelnih v industriji avtomobilov in industriji, ki zalaga KDO JE VLEKEL DRUGEGA ZA NOS? Vodja britanskih socialistov Clement Attlee se nahaja po obisku Sovjetske zveze in komunistične Kitajske z drugimi člani delavske delegacije v Avstraliji. Avstralska Labor Party je močna politična stranka. Po vojni je imela že vlado v rokah. Clement Attlee se je obrnil v radijskem govoru na Avstralce in tudi v Avstraliji zastopal idejo, da je treba sporazuma med zapadnim in komunističnim blokom. Ko so ga vprašali %a vsebino razgovora med njim in kitajskim diktatorjem Maom, je Clement Attlee pojasnil: Najin razgovor je trajal tri ure in ni potekal mirno. Jaz sem Maou dokazal, da so britanski laboristi za socializem napravili več, kakor pa kitajski komunisti. Mao mi je odgovoril: "Toda vi nist<^ nikdar šli v boj zoper meščanstvo, buržuazijo, ki je v današnji socialni revoluciji glavna tarča." Mao mi je predočil, da morajo biti socialisti na skupni fronti zoper kapitaliste. Jaz sem pa mu odgovoril: "Imel sem mnogo socialističnih prijateljev v državah vzhodne Evrope. Vse te moje socialistične prijatt^lje pa so pomorili komunisti . . Dvolični Dulles WASHINGTON, 13. septembra—Ameriški državni tajnik John Foster Dulles, ki je v Denver ju poročal predsedniku Eisenhower ju o položaju v vzhodni Aziji in ki se je tudi udeležil konference Ameriškega varnostnega sveta, na vprašanje ali se bo Amerika aktivno udeležila bojev za Formozo, ni dal točnega odgovora. Dejal je le; da je položaj Formoze trden. Dulles je bil v Manili na Filipinih, kjer se je skoval vzhodnoazijski obramben! blok. Odtod je odletel na Formozo. Spremljala so ga ameriška lovska letala, pa tudi letala Čiang Kaj-šeka. Na Formozi je Dulles izjavil: "Združene države so pripravljene, da gredo roko v roki, torej tudi s Formozo, s tistimi, ki so prestali že toliko bridkih skušenj." to industrijo z nadomestnimi deli. Poslovni svet je beležil nekaj napredka v trgovini, ko je šlo za začetek šolskega leta. Gradbena industrija je zadovoljna. Znani so nam slučaji, da so se morali podjetniki obrniti na delavske unije zidarjev in tesarjev, pa so dobili navadno odgovor, da strokovnih delavcev organiziranih v uniji ni na razpolago. Kakor znano, je Eisenhower predvidel, da se bo v prihodnjih desetih letih za ameriške ceste potrošilo $50,000,000,000. Vsa gradbena dela, ne oziraje se na javna ali privatna, pa se bodo po napovedbah gradila v prihodnjih desetih letih za vsoto 150,-000,000,000 dolarjev. Mendes France se približuje Moskvi; Anthony Eden študira položaj Evrope VELIKA NEGOTOVOST GLEDE ZAPADNE NEMČIJE PARIZ, 13. septembra—Predsednik francoske vlade Pierre Mendes France, tako se trdi iz vladinih krogov, ima pripravljen načrt, ki ga bo predložil Sovjetski zvezi v odobritev. Ta načrt se tiče Nemčije. Nemčija mora biti nevtralizirana in razorožena. Mendes France se tako po teh vesteh oddaljuje od zapadnega ameriškega bloka. Britanski zunanji minister Anthony Eden se nahaja v zapadni Evropi. Trenotno je na posvetovanjih v Rimu, odtod pa bo šel v Pariz, kjer se bo razgovarjal z Mendesem Francem. Po njegovih lastnih izjavah je namen njegovega potovanja po evropskih prestolicah ta, da najde izhod iz položaja, ki je nastal, ker je francoska spodnja zbornica odklonila soudeležbo Francije pri skupni zapadnoevropski obrambi pod enotnim poveljstvom. štiri pari obhajajo obletnice V sorodstvu družine Mr. in Mrs. Frank Jagodnik st., 15226 Holmes Ave., imajo ta mesec kar štirje pari obletnice zakonskega življenja. Mr. in Mrs. Jagodnik bosta jutri obhajala "30-letnico zakona; njun sin in si-naha, Mr. in Mrs. Frank Jagodnik ml., 30042 Franks Dr., Wick-liffe, Ohio, sta obhajala svojo šesto obletnico zadnjo soboto, danes pa obhajata Mr. in Mrs. John Jagodnik iz Verona, Pa., 39. obletnico, njuna hči in zet, Mr. in Mrs. Paul Whitovic, tudi bivajoča v Veroni, Pa., pa ravno tako danes obhajata svojo 14. obletnico. Sorodniki in prijatelji slavijencev pošiljajo vsem svoje iskrene čestitke k njih jubilejem ter jim želijo sreče, zdravja in zadovoljstva skupnega življenja še na mnoga leta. Iz bolnišnice Mr. Rudy Germ se je vrnil iz Charity bolnišnice na svoj dom na 1117 E. 64 St. Tem potom se želi zahvaliti svojim številnim prijateljem za obiske in voščilne kartice. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na gornjem naslovu. Nemški načrti in zahteve Ker je propadla ideja enotne skupne zapadnoevropske obrambe, je Zapadna Nemčija postavila zahtevo, da se ji prizna popolna samostojnost, kot taki pa dovoli vstop v Severno atlantsko zvezo, kot 15. članice. (V Severni atlantski zvezi, ki šteje sedaj 14 članic, tudi Kanado in Združene države, so vse zapadnoevropske nekomunistične države, razen Španije, Švice in švedske.) Angleški zunanji minister Eden se je ustavil najprvo v Bonnu v Zapadni Nemčiji in imel s kanclerjem Adenauerjem dolgotrajna posvetovanja. Pripomnimo tudi, da se mudi v zapadno-evropskih prestolicah posebna ameriška delegacija iz državnega tajništva, ki ima bistveno iste naloge, kot si jih je zastavil Anthony Eden. Gre za to v kaki meri naj se dovoli Zapadni Nemčiji samostojnost in oborožitev; pod kakimi pogoji naj se taka Nemčija sprejme v Severno atlantsko zvezo. V Bonnu je izšlo uradno poročilo, da sta se Eden in Adenauer v vseh vprašanjih popolnoma sporazumela. Zanimiv glas Iz Nemčije V mestu Heidelberg, kjer je tudi sedež ameriškega vojaškega poveljstva čet, ki so nastanjene v Zapadni Nemčiji, se je vršilo zborovanje nemških veteranov, ki so se udeležili vojne v Severni Afriki. Zborovanja se je udeležilo 15,000 bivših vojakov, ki so ponovili stari princip nemške armade, da se tudi v novi nemški armadi vsakdo zaveže do zvestobe do smrti. V tem smislu je govoril bivši general Ludwig Cruewell, ki je bil naslednik znanega maršala Rommela, poveljnika nemških čet v Severni Afriki. Cruewell je zagovarjal idejo skupne zapad-ne evropske obrambe. Obsodil je Francoze, ki so to obrambo zavrnili. Cruewell je govoril odkrito. Vedel je, da bi v skupni zapadni evropski armadi, ki bi imela tudi skupno poveljstvo, po principu enakosti in nezapostavlje-nja nemški general, nemški oficir in nemški vojak dobil prej ali slej odločilno besedo. Dvoje značilnosti prinašamo iz tega zborovanja; Zborovanja se je udeležila vdova pokojnega maršala Rommela, ki je padel kot zarotnik zoper Adolfa Hitlerja, poleg nje pa tudi maršal Al bert Kesselring, ki je bil zadnji nemški vrhovni poveljnik v Italiji v zadnji svetovni vojni, prvotno kot vojni zločinec obsojen na smrt, kasneje pa pomiloščen in puščen na svobodo. Druga značilnost je bila ta, da so hoteli člani prepovedane komunistične mladinske organizacije "Svobodna nemška mladina," motiti to zborovanje. Razdeljevali so letake, v katerih so poživljali mestno prebivalstvo naj se dvigne zoper Hitlerjeve vojake. Razen tega, da je bilo nekaj teh mladeničev aretiranih, se ni zgodilo ničesar pomembnega. Komunisti zadovoljni s Francozi V" vzhodnem delu Berlina, ki je pod komunistično upravo, je govoril predsednik vlade Otto Grotewohl. Hvalil je Sovjetsko zvezo in njen predlog, da se za celo Evropo osnuje skupna varnostna in obrambena pogodba. Grotewohl je častital Franco-, zom, da so zavrnili idejo skupne zapadnoevropske obrambe in je tudi trdil, da se bo isto zgodilo z vsemi podobnimi ameriškimi manevri, ki gredo za tem, da se Zapadna Nemčija zopet oboroži. Miss America ATLANTIC CITY, 21. septembra—Za "Miss America 1955" je bila v noči od sobote na nedeljo izvoljena 19 letna Lee Ann Meriwether, ki je visoka šest čevljev in pol. Tekme se je udeleževalo 50 kandidatinj, na zadnje je prišlo do izbire med petimi, med katerimi je bila tudi Barbara Quin-lan, doma iz Alliance, Ohio. Zmagovalka Meriwether je prejela nagrad v vrednosti $5,000. Izjavila je, da bo končala svoje visokošolske študije. Na nastopu se je posebno izkazala kot odlična dramska umetnica. POZNO. PA TUDI PREPOZNO ISHPEMING, Mich., 13. septembra—Tukajšnja poštna uprava je prejela pismo, v katerem je bil ključ od hotelske sobe številka 16 hotela Nelson. Ključ je poslal gost hotela, ki ga tedaj, ko se je od hotela poslovil, ni vrnil. Gost, ki je bil očividno pozab-Ijiv, se je po dolgih letih spomnil na to, da je ključ vrniti. Tukajšnji poštni upravi pa je bilo znano, da je hotel Nelson popolnoma pogorel že leta 1929. VSE JIM PRAV PRIDE WASHINGTON, 13. avgusta —Republikanska stranka se zaveda, da razen imena Eisenhow-erja nima. za volitve nobenega stvarnega programa, ki bi vlekel. Zadnje dni volilne borbe hoče ameriško volilstvo presenetiti. Kaj pa naj bi bilo to presenečenje? Objava tajnih zapiskov konference v Teheranu in na Yalti, katere se je udeležil pokojni Franklin Roosevelt in katere so baje škodovale ameriškim koristim v zunanjem svetu. Zadnje vesti Oblačno, deževno vreme, tako v Ohio, Clevelandu, kakor v sosednjih državah na vzhodu in za-padu. Isto vreme bo tudi jutri. Najvišja temperatura dneva bo 74; stopinj, najnižja 54 stopinj. Prva lastovica demokratske pomladi je priletela v državo Maine. .Demokratski .kandidat, sicer tudi pristaš New Deala, Edmund S. Muskie, star 39 let, je porazil, ko je šlo za governerja, dosedanjega republikanskega governerja Burton M. Cross, ki se je za to mesto drugič potegoval. Demokratje v Maine niso imeli governerja od leta 1934 dalje. Muskie je zmagal z večino 22,000 glasov. Vodstvo demokratske stranke to zmago komentira na ta način, da naj se republikanci ne skrivajo več samo za imenom Eisenhower. Napovedujejo, da bodo dobili pri jesenskih volitvah 60 novih mest v spodnji zbornici. Ko so se otvorile šole in se je na jugu poskušalo s skupnim poučevanjem belih in črnih otrok, je prišlo v West Virgin!ji do neljubih konfliktov. Na mnogih šolah so stopili v stavko beli otroci, 6e9, da ne marajo skupaj sedeti s črnci. Tudi zveza staršev se je postavila na stran svojih belih otrok. Tajfun, ki še razsaja, vendar F. zmanjšano silo po Japonskem, je povzročil do se^j 32 smrti, 40 oseb je pogrešanih, 11,000 pa brez strehe. Na povelje oblasti, je moralo na stotisoče ljudi radi varnosti izprazniti svoje domove. Angleška kraljica mati pride dne 26. oktobra v Ameriko. Tudi ta obisk je uradnega značaja. Iz Amerike odpotuje na obisk v Kanado. Po vzgledu Združenih držav, bo tudi Kanada umaknila večino svojih zasedbenih čet iz Južne Koreje. Napovedala je, da bo to jesen prišlo iz Koreje nazaj v Kanado 4,000 vojakov ali dve tretjini vseh kanadskih zasedbenih sil na Koreji. 47. obletnica poroke Danes obhajata poznana Mr. in Mrs. Vincent Beno iz 1419 E. 51 St. 47. obletnico svojega srečnega zakonskega življenja. Najlepše čestitke k dogodku jima izrekajo sorodniki in prijatelji, ki slavijencema želijo zdravja in sreče, da bi dočakala zlato poroko. ALI STE REGISTRIRAN VOLILEC? Vsak državljan, ki je zanemaril dvoje rednih volitev, če se je preselil, ali če je od zadnjih volitev postal polnoleten, se mora registrirati, ali pa bo pri važnih jesenskih volitvah brez glasu. Vsi prebivalci Clevelanda in okraja Cuyahoga se lahko vsak dan registrirajo, če se oglasijo v uradu volilnega odbora, ki se nahaja na naslovu 1000 Superior Ave. (v poslopju na vogalu E. 9th St. in Superior Ave.) Zadnji dan registracije za novemberske volitve pa bo 14. september, ko bodo v ta namen odprta vsa volišča v okraju Cuyahoga. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta}: For One Year—(Za eno leto)_______________________________ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 - 6.00 . 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: IZa Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)_________________ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$12.00 - 7.00 - 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. ŠTEVILO LJUDI Ш PREHRANA (2) Pravimo, da je svet povezan med seboj. K tej povezanosti pa so pripomogle moderne iznajdbe, moderna tehnika. Kar se dogaja tam v daljni Aziji tudi na najskrajnejših točkah, od^neva spričo "brezžičnosti" po vseh kontinentih. Leta 1776 so izdali v Philadelphiji deklaracijo o neodvisnosti. Da so obvestili o tem sklepu druge kolonije, je bilo treba obveščevalnih sredstev. Najhitrejše takratno obveščevalno sredstvo je bilo tekač—kurir. Najboljši tekač, ki je nesel kopijo te deklaracije iz Philadelphije v južno Carolino, je rabil polnih 24 ur! Leta 1872 je Francoz Jules Verne izdal knjigo o "Potovanju okrog sveta v 80 dneh." Takrat je bila ta napoved —napoved moža, ki da sanja. In danes? Letimo z dvakratno hitrostjo človeškega glasu, vse razdalje so premagane. Tudi sicer se vidi povezanost človeštva. Ena ideja porojena na enem koncu sveta, odmeva takoj na drugem koncu sveta. Kdo se je od naših starih neseljencev z drugimi Amerikanci vred zanimal za Korejo ali Indokino, ali Indijo, ali Kitajsko! Danes ko ima doma radio in televizija in ko ga naturno žene, da hoče zvedeti dogodke ne tu v Ameriki, marveč po vsem svetu, je tudi on sam zainteresiran za vse svetovne pojave. Kot povdarjeno, pa celo Združeni narodi smatrajo za najvažnejši svetovni pojav razmerje med številom prebivalstva in hrano, ki je ali ki naj bo na razpolago. Prebivalstvo nesorazmerno narašča, to drži. Kako pametno urediti to vprašanje, da število rojstev ne bo previsoko spričo števila smrti? V Rimu so se pečali z obema vprašanjema. Glede smrti so ugotovili, da se sedanjemu rodu vsaj v civiliziranih državah smrti preveč ne mudi. Na splošno čaka pri človeku do 70 let. Vprašanje rojstev pa je težko rešiti. V Italiji na primer, ki je itak že sama ob sebi preobljudena in bi morala eksportirati najmanj tretjino prebivalstva, da bi ostali dve tretjini lahko živeli človeka vredno življenje, je Mussolini postavil geslo; Cim več Italijanov! Na številna rojstva so bile razpisane celo posebno nagrade. Ozadje? Megalomanija diktatorja, da bo s številnimi Italijani osvojil gotove afriške kolonije, sploh čim več Italijanov, tem več vojakov, tem več italijanskega ugleda v svetu. Pametni svet računa drugače. Danes se ponašamo s premogom in petrolejem; tudi naravni zakladi so izčrplji-vi. Trdi se, da bomo v 75 ali 100 letih gledali nazaj na premog in petrolej kakor na zgodovinsko redkost. Izčrpali bomo oboje. Ali bo pomagala atomska energija, druge sedaj še nepoznane surovine ali pa sedaj najmodernejša teorija, da je treba pri produkciji živil bolj izrabiti sonce in njegove žarke? Vsa ta vprašanja pa so v zvezi z omejitvijo rojstev. Ljudi je preveč na svetu! In protisredstva? Če vzamemo cerkve, predvsem katoliško, ki imajo na ljudi tudi svoj vpliv, naletimo na njihov nauk: Ali spolna vzdržitev, ali pa vzeti na znanje, da so otroci tukaj! Odprava plodu—to je tudi vprašanje, ki se različno obravnava. Večina evropskih držav na primer je odpravo plodu prepovedala, celo kaznovala, razen, če so zdravniki bili strokovnega mnenja, da je odprava potrebna radi zdravja in življenja matere. Na Japonskem je ta ustanova po zadnji svetovni vojni zakonito dovoljena. Ne gre samo za zdravje metere, marveč tudi za to koliko ljudi se v eni družini lahko preživlja. Od leta 1950 se je na primer v tej državi na leto izvršilo en milijon odprav plodu. Ali na splošno zagovarjati sredstva, ki že v naprej preprečujejo zaploditev? Pri tem se izražajo bojazni, kako da bi taka medicina vplivala na splošno razvoj človeške konstitucije, hočemo pa zdrave ljudi. Kje je rešitev? L. Č. O pikniku in drugem EUCLID, Ohio—V nedeljo, 5. septembra se je vršil piknik krožka št. 3 Prog. Slovenk na prostorih S.N.P.J. Lepo vreme je privabilo veliko število prijateljev v senco dreves, da se ohlade od grozne vročine, ki je vladala v mestu. Piknik je izpadel jako dobro. Prav iskrena hvala vsem po-setnikom, ki so nas, obiskali ter s tem pomagali do boljše blagajne. Zahvala gre tudi našim pridnim članicam, katere so se trudile, da ste bili posetniki postre-ženi z dobrotami in sicer: Mary Kobal, Mary Lokar, Frances Gor jane, Louise Derdich, Josephine Henikman, Paula Durjava, Josephine Skabar, Olga Matja-sic, Paula Miklavčič in Jennie Šile. Prav lepa hvala Mr. Derdichu, Mr. Durjava, Mr. Leskovec in Mr. Segulinu, ki so nam priskočili na pomoč. Mrs. Jennie Možina je darovala torto in en dolar v blagajno, Mrs. Mary Mohorčič, dva dolar- ja, Mr. John Gustinčič pa en dolar. Mr. John Mevlja je daroval pet dolarjev za Adamičevo Spominsko ustanovo. Prav lepa hvala! Za krožek št. 3 Progresivnih Slovenk še enkrat lepa hvala vsem do naše prihodnje prireditve 14. novembra v Ameriško jugoslovanskem centru na Re-cher Ave. Tajnica. Glasbena Matica gostuje v Milwaukee in Chicagu CLEVELAND, Ohio—Glasbena Matica bo podala koncert v Milwaukee v soboto, 2. oktobra zvečer, in v Chicagi v nedeljo, 3. oktobra popoldne. Pevci in pevke se odpeljejo iz Clevelanda z vlakom v soboto dopoldne. Če se želi kedo pridružiti turneji Glasbene Matice, naj to sporoči članom ali članicam Glasbene Matice do 20. sept. ali pa naj pokliče EXpress 1-8638. Vožnja Cleveland—Chicago in nazaj stane $17.22. Kdor želi iti tudi v Milwaukee, bodo to posebni stroški. A. Š. Varujmo se kremenčevega prahu! Silikoza je poklicna bolezen, za katero še ni nobenega zdravila. Bolnik, ki ima to bolezen se tega niti ne zaveda. Najprej dobi težko sapo; to lahko traja vzdržno leta in leta. Misli, da ima pač naduho, in se za to niti dosti ne zmeni. Bolezen pa polagoma napreduje, dokler niso pljuča že skoraj popolnoma uničena. Če je z boleznijo že tako daleč, začne tudi odpovedovati srce. Pljuča, ki jih je načela silikoza, so mnogo manj odporna in, so lahek р1ец j etike—te tako pogoste spremljevalke slikoze. Silikozo povzroča kremenčev prah. Največ ga je v kamnolomih, brusilnicah, šamotarnah, livarnah, čistilnicah odlivkov, kemičnih tovarnah itd. Prah, ki ga vidimo s prostim očesom, ni škodljiv, saj se tako veliki delci usedejo v nosni votlini in ne pridejo v pljuča. Nevaren je tisti prah, ki ga s prostim očesom ne vidimo. Praški so namreč veliki komaj do pet mikronov (pet ti-sočink milimetra). Ti se zelo težko sesedajo in jih dvigne v zrak že najmanjši prepih, že krojenje zraka ob premikajočem se telesu. Kako bolezen nastane, zdravniška znanost še ni točno ugotovila. Obstajata dve teoriji, kemična in mehanska. Prva pravi, da se kremenčev prah v pljučih stopi in da pljuča razjeda silicijeva kislina. Druga teorija pa pravi, da kremenčev prah že samo s svojo prisotnostjo načenja pljuča. V pljučih se zamaše zračni mehurčki, pljuča in kri zaradi tega ne dobe iz zraka dovolj kisika in zato težka sapa ter težave s srcem, ki mora pospešeno delati, da bi zagotovilo telesu dovolj kisika. Vidni znaki bolezni se pokažejo šele kasno, torej takrat, ko je že prepozno. Če torej vse to vemo, vemo tudi, kako se bolezni lahko obvarujemo. Edina obramba je, da ^preprečimo, da bi kremenčev prah prišel v pijuča. Če kremena ne moremo nadomestiti s čim drugim, moramo zaščiti človeka. Vsak, kdor dela s kremenom ali kremenčevim peskom, bi moral nositi masko. Ta pa ima svoje slabe strani. Zelo neprijetno je namreč nositi pri delu masko. Pri težkem delu je dihanje hitrejše, maskina mreža se bolj za-praši in ne prepušča dovolj zraka—vse to pa delavca močno moti. Zato je treba mrežico (filter) i ba stran zaščitnih mask pa je v tem, da na nobeni maski ne piše, koliko prahu prenese. Kljub vsem tem slabim stranem mask pa se je treba nanje navaditi, kajti boljše je malo potrpeti, kot pa imeti razjedena pljuča. Vsi tisti, ki naj bi delali v taki okolici, kjer se razvija kremenčev prah, naj bi bili prej zdravniško pregledani, če so dovolj odporni in telesno dovolj močni za delo pod takimi pogoji. Zaradi majhnih telegnih hib je človek bolj podvržen' blikozi in mnogo prej zboli. Drugi način varovanja zdravja pa je v tem, da delavca ločimo od delovnega mesta. To lahko napravimo s cevno masko, ali pa tako, da stoji delavec izven prostora, kjer se kremenčev prah razvija. Po nekaterih tovarnah nosijo delavci take maske, ki so s cevjo povezane z drugim prostorom, kjer je zrak čist. Na ta način ne vdihavajo s kremenčevim prahom nasičenega zraka. Drugod zopet je delovno mesto tako urejeno, da se dela s kremenčevim prahom v popolnoma zaprtem prostoru, sam delavec pa je izven njega. V ravenski železarni so na primer že zgradili posebno komoro, kot se takemu prostoru reče, kjer izpirajo livarski pesek z odlitkov, delavec stoji izven komore in skozi steklo opazuje ter uravnava postopek. Tretji način varovanja pred silikozo pa je v tem, da zmanjšamo ptah v zraku tako, da namestimo ekshaustorje in uredimo ventilacijo, s tem da sproti odvajamo prah z zrakom in zniža-žamo odstotek škodljivih delcev na tisto raven, ki ni več škodljiva. To je seveda najidealnejši način. Često pa prašen je preprečimo z navadnim vlaženjem in škropljenjem. Voda in njeni delci se oklenejo prahu ter ga prikujejo na mesto. Zrak ostane čist! Posebno nalogo pa postavlja varstvo pred silikozo naši tehnični inteligenci. Posledice siliko-ze bi morale neprestano opozarjati in vzpodbujati strokovnjake k temeljitemu proučevanju, kako bi zamenjali kremen v proizvodnji s snovmi, ki niso škodljive. Ob Tihem oceanu Piše FRANK KER2E Vsekakor je treba tiste delavce, ki delajo v takih prostorih, kjer jo kremenčev prah, večkrat zdi-avniško pregledati in se tru-pogosteje menjati, kar veliko j diti, da delavci ne bi delali delj časa na ogroženem delovnem mestu. stane. In dobre organizacije zaščitne službe je treba. Tretja sla- Danes ko to pišem, je Labor day, kar bi se reklo po naše: praznik dela. Pravzaprav bi moral reči, če bi bilo dobesedno prestavljeno—delovni dan. Ampak delovni dan je vsak dan razven nedelje. Zato ostanemo pri besedah:—praznik dela. Nimamo v Ameriki preveč praznikov, če primerjamo našo Ameriko s starim krajem. Tudi niso taki, da bi si jih človek želel. V stari domovini smo imeli znamenite Božične in Velikanočne praznike katerih smo se veselili vsi. Če človek dolgo živi, izkusi vse mogoče na tem svetu. Večkrat premišljam svoje življenje vse od prvih začetkov pa do danes. Videl sem mnogo lepega, umetnega, vzvišenega in nepobaznega. A nad vsem tem so spomini na Božične in Velikonočne praznike nekaj tako veličastnega, da stoji daleč nad vsem, kar človek doživi in izkusi. Imamo tudi v Ameriki nekak Božič, ki pa je več ali manj v rokah tistih, ki prodajajo. Po hišah, ki jim pravimo domovi, sicer gore lučke, o ljudeh bi pa rekel: "njih srce je daleč od mene." Torej praznik dela imamo danes. In kaj je delo? Vse naše življenje. Dela so težka in lahka, prijetna in neprijetna, taka, ki donašajo in odnašajo, delo doma, delo na polju, v tovarni, na zemlji, pod zemljo in v zraku. Vsi smo v večnem delu. Praznik dela je nekak mejnik v teku enega leta. To se razume tako. Pred tem praznikom imamo poletje—prijetno, sončno vreme, četudi je kakšen dan tak, da bi ga najrajši postavil kam med no-vemberske megle. Pa mine tisto in leto se iznova vrne. Vse do praznika dela. Tedaj se pa nekako vse neha. Nisem eden tistih, ki bi kaj dosti pazil na vreme. Vendar pa mo-lam reči, da sem nekak prerok vsaj enkrat v letu. Ko se bliža praznik dela, nehote mi hodi na misel dež. Lahko baš tisti dan, lahko malo. prej ali kasneje— toda dež gotovo pride. Ne tisti prijetni dež, ki tako lepo ohladi vroč letni dan. To je dež, za katerega se narava pošteno pripravi. Megle se začno vlačiti ob bregovih, od nekod prihaja čuden hlad, ki človeka kar strese. Zakaj hlad je dober opomin, kaj nas čaka. Zima, tista dolga, zoperna zima, ki vniči vse, kar nam je grelo srce. Živim v mestu, ki ima sicer svoje krajevno ime, ampak spada v resnici pod Los Angeles. Mimo hiše vodi cesta, koder hiti dan za dnem dosti otrok v šolo. To so pa moji prijatelji, s katerimi kaj rad izmenjam po par besedi. Me zanima, kako presojajo ta svet, kaj mislijo o šoli, o vremenu ali cvetlicah, ki jih spremljajo takorakoč od vsake hiše. Običajen pozdrav z njimi je "haj," katero besedo navadno podkrepiš z roko, če nimaš kaj posebnega v nji. Po otrocih presojam, kakšni so njihovi stariši. Mimo gre dekletce v lepi rožnati obleki, skrbno počesana in umita, da jo človek z veseljem sreča. Malo za njo prihaja druga, katere razkopani lasje niso imeli tiste nege, kakor pri prvi. Vrstijo se otroci mimo mene, slednji ima svoj "haj" zame in mogoče še majhen nasmeh. Posebno pogumni se mi zde tisti otroci, ki stoje ob ograji in izkušajo pro-najti, kako se imenuje ta ali ona cvetlica. Jaz jim izkušam vstreči in imam zmiraj pripravljena razna imena. Niso to sicer imena rož, ker jih je preveč na svetu in sem že davno obupal, da si zapomnim pravo ime. Navadno jih delim tako kakor tista moja znanka v Clevelandu. Njen red je tak. Roža je roža, pa naj ji že pravi kakor hoče. Deli jih pa tako. "Ta bele, ta plave, ta rdeče in ta šekaste." Vsaka roža ali cvetlica spada v eno izmed teh kategorij, pa je konec botanike. Včasih pride tako, da nosijo otroci svojim učiteljicam šopke. Če imajo doma kaj obdelanega vrta, gre seveda od tam. Če so рц. stariši leni ali če jim je vseeno, kakšen plevel uspeva na vrtu, potem se ustavijo pred našim vrstom in beračijo za par cvetlic. Nekaterim se ustreže, za vse pa ni dovolj. Takim dopovedujem, da je vsaka cvetlica najlepša tam, koder raste in cvete. Če bi rekel, da je dosti kislih obrazov, ker morajo v šolo, bi ne povedal resnice. Je tako. Dekletca hodijo jako rada v šolo. Mogoče se jim malo obraz skisa, kadar so v višjih razredih, koder pride na vrsto tudi računstvo in druge težave. Kar je pa začetnih razredov, je pa splošno zadovoljstvo pri veliki večini vseh otrok. Ampak to ne velja za fantke. Ne vem, kako je to, da nosijo punčke tako srečen in zadovoljiv obraz, fantki pa po veliki večini kislega, kot bi jim tri stenice pod nosom. So nekateri, ki tudi pozdravljajo z "haj," ampak ne toliko, kakor pri deklicah. Če jih vprašaš kaj o šoli, ti izmikajo obraz. Nekateri otroci spadajo med "sisi." Nekaj jih je, ki morajo biti spremljani od mater. Te racajo ž njimi vse do zadnjega vogla. Potem pa stoje tam in gledajo za svojimi, dokler ne izginejo med vratmi. Tedaj preneha tisto pozdravljanje, ki velja otrokom. Obrnejo se počasi in gredo proti domu. Ne naravnost—zakaj svoj odhod z domačim "pan-žem" naravnajo tako, da pridejo baš ob nekem gotovem časU do nekega vogla, koder se prej ali kasneje snidejo z sebi enakimi in potem se začne seja, ki traja tako dolgo, dokler ne zaštrajkajo noge. Potem gredo vsaka h sebi, pa ne naravnost. Ta in ona se opetovano obrne, da popravi to, kar ji je povedala, ali pa, kar ji je prišlo na misel potem, ko je bila ona druga že na potu proti domu. Zanimivo je to, da so po navadi fantki tisti, ki hočejo biti spremljani od mater. So posebne sorte ti otroci. Navadno skrbno umiti, gladko počesani in sploh tako oblečeni, da bi jih človek lahko d j al med "sports." Ali "sisi". Kadar gredo otroci po šolah, postane v naselbini nekako vse mirno. Človek se nekako odpočije. In če te zanese slučajno pot mimo kake šole, pa si misli, da je največja iznajdba na tem svetu— ljudska šola. Baš kadar so ti otroci toliko odrastli, da so doma povsod napoti, pa pride na vrsto šola. Šole so tukaj zato, da se otroci uče. Tako je bilo v stari domovini. Ali je tako tudi v Ameriki? Na misel mi prihaja pregovor starih Rimljanov, ki se je glasil v prestavi: "Poln želodec se ne uči rad." V Ameriki jamrajo vsak dan, nad šolami in otroci. Pravijo, da se otroci kar ne marajo več učiti. Čemu pa? Dolar pozna vsak, in kraji, koder so vesele zabave, so vse naokoli. Kar človek rabi, je dolar in dobro karo. Vse drugo se najde. V starem kraju sili vse v šole, v Ameriki vse iz šol. Listi in radio vpijejo dan za dnem, da naj gredo otroci v višje šole in se izuče recimo za inženirje, katerih najbolj manjka. Praznik dela mi je bil od vselej zopern. Leto je dolgo, jako dolgo in najdaljša v njem je zima. Pa gre vse po vrsti. Enkrat septembra pada slana po večini v vseh naših državah. Človek se trudi od pomladi, to se pravi od "Decoration day" pa do Labor day—torej vsega skupaj tri mqsece. Sadiš in kultiviraš vrt, kupuješ cvetlice in rože, da bo vse lepo okoli hiše. Dan za dnem hodiš občudovat skrivnostne naravne sile in ko se ti začne odpirati cvetje, si kar ves srečen. Človek bi rad videl, da bi bilo malo drugačno gospodarstvo v naravi, kakor je. Govorimo o pomladi, pa 3® nikjer ni dosti. Po večini mora biti ogrevana vsaj dve tretjini vse dobe. Enako je z jesenjo. Na zimo z več ali manj mrazom moras računati kar sedem mesecev, kar je vsejedno malo preveč. To je, kar me je vse življenje gnalo v gorkejše kraje, recimo kakor je Florida ali Kalifornija, koder človek res nekaj od leta. Zato se tukaj ne bojim praznika dela, ker mi nič ne sprem^ ni. Baš nasprotno. Tisti, ki zapisujejo vreme od meseca do meseca, trdijo, da so sicer vsi meseci dobri, a najboljši in najlepši da je september. Tukaj ga imamo za lepo pomlad. Septembra meseca še vedno teče sok, da je drevje in grmovje "moževno," to je, da se pretaka mozek. Kdor ima kaj polja, orje in seje. Baš ta mesec je najbolj primeren, da posejes njive s takimi semeni, kateri sadeži so bolj odporni proti h a du. Je tako. Mraz sam ne ško i toliko, če ne pride do slane. Ta včasih nagaja in sicer zato, ker padajo v Kaliforniji nenavadno težke rose. Gorkota iz zemlje in hlad iz morja da tako roso, kako dobro močan dež. Sadeži, kate re sade ali se je jo zdaj, dozoreva jo decembra ali januarja. kaj spada zlasti korenje, s terim zalaga Kalifornija vse r žave. V politiko se rad ne vtičem^ ker jo ne razumem. Kako pa bilo mogoče drugače. Kar pog e] te boje v Washingtonu. Senatorji so vsi pod eno streho, kadar so v senatu. Če pride kaj navzkri med njimi, bi človek mislil^ a pojdejo prizadeti v kako bližnjo dvorano in se tam, če potreba, u di zbili. Potem bi se lepo nasmejali, k® bi 8^ vrnili v dvorano senata, f ko bi človek sodil, da bi šlo, bi bilo ljudem do tega, da pamet, pravica in resnica. No, P ni bilo tako. Naredili so iz špe^ ^ javno predstavo, v katero vti ^ jo svoj nos milijoni—ne dola j a, ampak ljudi. Pa če bi bilo vse. Primem liste v roke. KaJ najdem tam? Vse tisto, radio, televižen ali na shodih. ^ vek bi nič ne rekel, ko bi bilo vs^ to zastonj. Ampak velja dena ja. In ne samo to. Beseda miC ' vzgled pa vleče. Tako je naš pf govor. Pa bo kdo rekel. ^ kod je ta mladina, ki se ne učiti niti voditi recimo do pr& ga življenskega poklica. lijo ljudje, da je mladina neumna, da pojde mimo, ko je prilika za pošten tepež? mladina pi neumna. Ona gre s jo pot. In če je ta pot napačna-kriva ona sama, ampak tisti, ^ danes vodijo med nami. kam? To je vprašanje, na ka ga se kaj težko odgovori. Mog^^ če bi bil najboljši odgovor od dine same, ki sicer ne besedo, pač pa z—dejanji-nja nam teže dušo. Ni v, kakor dela mladina m, kaj je prav, kar dela s ^ L, pred vsem politiki. milijarde, ki padajo v ? Naše gotovo ne, ki z ties. Tisti, ki pridejo za na ^ pa današnja mladina-i gospodarji. dejanja prav, Hm, na so no danes, je pravi Pred nekaj tedni smo konservativnem j^o fino se dela in služi, nja depresija. Vse 6?^ kakor je prav in vredno kar pada iz naročja rep . .ske stranke. Na drugi nastopajo govorniki m se naše gospodarsko s ino maje. Vrste ljudi ц;. množe, imamo tri in poi takih, ki štapajo, i milijon takih, ki ne ,no. To bi bilo že pet ^ , ljudi j brez bodočnos ^ j mesecih jih bo še par več. Zakaj? vsem kako izginja ko, ga, kanske pa da resno se jona drugi jo stalno, jonov nekaj jonov Ker sami. imamo — kaj? Odgovor ENAKOPRAVNOST Remec ZGUBLJENA ^^^^^^*^^^^>000000000000000000000000000000 ^oočasi 8TRAN В f-topai, sta dedek in vnuk g *Po asfaltni cesti, obsijani (Revnimi "žarki jutranjega son-sta za zgodnjimi pot-last' hiteli v mesto, zaosta-ga 1 vrvežem z j utran j e- Ijen zdaj sta njuni osam- Vo vplivali preseneti ji- Dg^^^^jivo na gladkem asfaltu, cen sicer pražnje oble- tg ' je njegova, nekoč ko 2h? v pol stoletja toli- Vq da je zdaj imela bar- PfiD zemlje v poletni ^^di obraz je imel tak, zgubančen ter 1оцј ,® srebrnkastim pleve-ce Д razen sivkastih, mal-oči, je bil ves Itjj, ° prsten, kot bi se ravno-^mii iz zoranih njiv, iz Vaicy iiehote se je opazo-misel, katera neiz-Um ga je odtrgala od gl^jg ^ prestavila semkaj, na Iz- ^®8Bici mestne ceste. V kj jg J® držal okovano palico, ftw ^ ^'^akomemim potrkava-kar njegov hod, še krijj za očanca s sedmimi ijia^}! ^ ®yico pa vnuka. To je bil ®®stleten pobič, s klo-Ve_ , ^lahovnato-zelene bar-lic__^,^°Slega obraza in rdečih ,^trok liko širnih polj, otrok trav- strmel v pročelja z velikimi, kot plavi- ^sin- očmi in odprtimi usti. te navzgor spodvi- so mahedrale, ko je je dedka (trudil se olfova J^^'dvse i^ožato), novi, Jnoti];' ^ ^®vlji pa so neubrano tke. Potrkavanje dedkove pa- iti jg, stopala molče naprej Vzdju f 36 tu in tam globoko ttkatiii obstal . Tedaj je јВДејГ" Hler • je gledal njega,i la^au Zopet zdkhnil in 'st» кегђ pot. Pri vsakem ta- ■ 36 раЦсц ponehalo, gledal ni 'sla ^ .............. je vnuček name-spravi]^ 3 ^^^či in končno je le 12 Sebe: "D, "^ožek, kmalu bova 'Mh: il"*' N e pa so mati?" ,1ђ 1 ' Kmaiu ouva list«, bodi ..." je rekel. >, pi Зс&ј; "jj, na ogromni plo- Sa Revolucije, kjer je ^^'gnip ^P°rnika, s kljubujoče levic^^ Pastjo, s puško v žila-^es bronasti kip je bil ^'ialo f v soncu, ki še ni ob-1јцј5^^ spodaj. Avtomobili '1 Уђцк hiteli mimo, dedek '^'^jhna • sta stala strašne •^ecj _ strašno nepomembna «to tem. Ko je vnuk ti ^ bolj J® njegovo čelo ^^balo, lice mu je pre ^i: taj.^. z neštetimi gubica ^•■(11 obl kadar so se hudo-seriQ zgrmadili na obzor "^9 tra^ j® ležalo v kopicah I® "Kje le je, Lizika, je tudi sam pomislil. РГ( ed Zdaj leti 7 hči, ki je (svojih deset let bo ^ "^esto? ' leta ir -] s Sp 1 den j® od tam posi-dolga leta je ni bi g gT^P pa je prišla, je pri-(г ^ tega krušnega ote gg nemškim solda- ni i^nela, bogpomagaj, ® sama kriva in poko-in pustila ga je odšla in spet poši- m zdaj pa že lep 'n ul Poslala nič več denarja . več, zato je po- V ^ in se odpravil z Sp . daleč na postajo, b" '« "05 i" 'daj 'je ,^%ar Ga jo poišče in pove: bi 1^ pošiljati in tudi po- lahko In hf' '^er prišla kdaj po-. ,"^1 bra, "jen navsezadnje >t „ ""tav.čeje nemški ■5" l»es®°" °'®' ^ svoji pre- menil, da mati >1 %' otroka pri sebi in ni ?'»,„»4pusliti ilrfki H. » (oi .I.v' nič Л T"'" Liziki, da se сЛк niti^ ^^Sala je 1 pozna ne več, ubogi tak^ matere ne pozna 1*^6 "^^koli ni poznal in prišel ta svet! je so mati?" se je zopet plašno oglasil in ga premotil v mislih. "Mhm, Jozek, koj bova prišla, le priden bodi . . Palica je trknila ob tla in šla dalje čez Trg Revolucije, po cesti Zmage na drOgi konec mesta—tam nekje je bil njen zadnji naslov, in tam se je dedek namenil iskati. Temačno stanovanje je odprla debelušna, v obraz zaripla gospodinja in vsa presenečena ogledovala čudno dvojico pred vrati. "Bogdaj, bogdaj, kaj je Lizika doma?" je začel dedek. "Katera Lizika?" "No, Grabarjeva Lizika, ki tu stanuje . . "Nič več ne stanuje tu, že od jeseni ne. Preselila se je, ker ji stanovanje ni bilo všeč, brez posebnega vhoda je in ona je pač hotela ..." Prestrašla se je, da ne bi rekla kaj preveč in vprašala: "Kdo pa ste?" "Njen oče, Grabar sem," je rekel dedek in ni nič opazil, kakq se je ženska začudila in kako ga je sočutno gledala z ribje motnimi očmi, ko je govorila: "Vi ste njen oče, res? Saj skoraj ni mogoče, res ne, bila je kot v mestu rojena—jejhata!—kako lepe obleke je nosila! In vi ste njen oče, kdo bi si mislil . . ." "Pa veste kaj, kje je zdaj Lizika?" Ч #1 "Na Travniško cesto dvaindvajset se je preselila, če je se tam. Nič se ni oglasila, odkar je odšla. Nazaj čez mesto morate ..in nadrobno mu je popisala, kod se pride na Travniško cesto, nakar se je še malo čudila in dedek se je poslovil: "Hvala lepa, pa srečno! Pojdi-va, Jožek, zdaj jo kmalu najde-va." Spet sta počasi stopala po cesti mimo velikih izložb, mimo imenitne kavarne "Orion," prehitevali so ju pešci in avtomobili; dedkova palica je trkala ob pločnik, trkala spet čez Trg Revolucije, ki je bil že ves obsijan s soncem, in ura na mestni stolnici je ravnokar leno odbila deseto. '■ Na Travniški cesti dvaindvajset jima je v pritličju odprla motno zasteklena vrata mlada ženska v rožnati halji, dišeča po neki osladni vonjavi. "Menda ste se zmotili," je naglo rekla, preden je utegnil dedek izustiti svoj "bogdaj," in hotela takoj zapreti vrata, on pa je prijel za kljuko ves prestrašen. in vzkliknil: "Ne, ne. Liziko iščeva, Grabar-jevo Liziko!" "Liziko?" Njeno brezkrvno, rumenkasto lice se je izkrivilo v otožen nasmeh in priprla je z modrimi kolobarji podplute oči. "Nekoč je.stanovala tu, pred menoj je stanovala tii in zdaj je ni več . . ." "Jezus, kaj se je zgodilo?"— je zasopel .dedek. "Nič. Odšla je neznanokam... Iskali so jo že mnogi, zdaj sem jaz tu, saj je vseeno..." Pozorno je pogledala dedka. "Ampak takšni, takšni je niso nikoli iskali. Kaj pravzaprav hočete od nje?" "Njen oče, Grabar sem," jc onemoglo vzdihnil in ženska se je zdrznila, zaprla veke vranje—črnih oči in mu nežno stisnila roko. Zdelo se je, da ta ženska ni ničesar na svetu spoštovala in vendar jo je beseda oče pripravila, da je rekla zelo nežno in zelo spoštljivo; "To je druga stvar, če ste njen oče. Elizabeta se je preselila na bolje in mi zabičala, naj nikomur ne povem, kam. Ker pa ste njen oče, vam bom seveda povedala Zdaj .stanuje izven mesta, v rdečkasti vili na cesti 29. novembra. Ne morete zgrešiti: vila je na desni strani in ima stopnišče spredaj .. . Da, Elizabeta je imela srečo, veliko srečo! Zbogom, očka!" Zopet se je otožno nasmehnila, mu stresla žuljavo roko in zaprla, on pa je še stal nekaj časa pred vrati, nakar je rekel vnuku: "Pojdiva, Tonček, tudi tukaj je ni .. Nazaj v mesto gredoč sta počivala v mestnem parku. Grabar se je trudno sesedel na prvo klop in prvič ta dan spustil vnučkovo ročico, ki je ves čas in vsa potna ležala v njegovi. Prižgal si je smrdljivo pipo in šaril s konico palice po pesku pred seboj ter strmel v tla in gubančil čelo: Ne, to mu sploh ni bilo všeč, da se Lizika tako seli in da je naročila tej ženski (bila je res zelo prijazna ženska), naj nikomur ne pove, kam. Lepa reč, da tako zgine (in ženska je celo rekla na bolje) in nič ne piše že od jeseni in tudi denarja ne pošlje, zelo čudno, če je res na boljšem in ko ve, da denar mora pošiljati. Mora pošiljati zaradi tega otroka, ki sedi tu ter binglja z nogami in žuli kos rženega kruha. Moj bog, tak otepač vendar nekaj stane! Zato jo mora poiskati, mora ji povedati svoje, saj je zmeraj poslušala in ubogala. "Greva, Tonček," je zamrmral in se težko dvignil, "greva, da bova prej tam." Palica je škrtnila v pesku, prijel je malčka zopet za roko in nadaljevala sta svojo pot, nazaj po asfaltni cesti, nazaj čez Trg Revolucije, nazaj čez vse mesto. Sonce se je že vzpenjalo proti poldnevu, asfalt je postajal mehak ter izpuhteval neznosno vročino, dedek in vnuk pa sta enakomerno stopala v tej žgoči luči poldneva novemu cilju naproti. Poldan ju je zalotil pred stolno cerkvijo, katere dva koničasta stolpa sta bodla navzgor v prozorno sinjino junijskega neba z vso mogočnostjo in veličastjem gotskih zvonikov in ko so z lin za-doneli zvonovi, zvoneč poldan, je bila podoba veličastnosti dopolnjena. Zato sta dedek in vnuk spodaj pod stolpi izgledala neizrečeno majhna in samotna. Obstala sta in on je snel klobuk in tudi ono je snelo svojega—razo-glava (on srebrno-sivih, ono zla-tastih las) sta stala tam ter se pokrižala, znoj pa jima je curel po licih in ono je bilo vse maro-gasto, pa so bučah, stolpa sta kipela v sinjino in sonce je skoraj navpično usipalo razbeljeno luč nanju. Potlej so zvonovi odzvonili in bilo je iznenada zelo tiho, le pa-hca je trknila ob tla—prvič, drugič—in šla sta dalje, dalje. Vse skupaj se je zgodilo nev^r jetno naglo. To je bila brez dvoma hiša, kjer je stanovala. Rdečkasta vila med zelenjem akacij in belo stopnišče pred njo . . . Grabar se je razveselil, da je iskanja vendar že konec in da sta prišla, še bolj je stisnil vnučkovo roko in podala sta se čez cesto k stopnišču. Ker je bil malce naglušen, ni slišal avtomobila, ki je pridrsel ob robu ceste, dokler niso blazno zacvilile zavore in so kolesa pustila sled na razbeljenem asfaltu. "Kam k vragu gledaš, stari!" je zavpil moški v razpeti srajci in skočil iz voza."—Kam zijaš, bi rad vedel! Presneta starina, vsaj zavoljo otroka bi pazil!" Grabar se je ustavil kot vkopan, vnuček se je stisnil k njemu in začel smrkati, on pa je nenadoma široko odprl oči in za-dregav nasmešek mu je prišel na lice, kajti iz avtomobila se je prikazala ona — Lizika. Čeprav je imela kratko porezane in svetlo pobarvane lase, čeprav je nosila bogato skrojeno poletno obleko pisane barve in čeprav si je pravkar namenila nadeti proti-sončne naočnike, je vedel, da je to ona, prav taista Lizika, ki je nekoč pasla njihovo kravo na travniku. Lizika—njegova hči. Lizika — mati tega otroka, neizpodbitna mati, ker je imela natanko take modre , oči kakor tale pokovec tu—zato se je stari Grabar še bolj nasmehnil z brez-zobmi ustnicami in pozdravil: "Bogdaj, Lizika, sva te le našla!" Ona je ta hip vse dojela in obstala negibno, z eno nogo še v avtomobilu, z drugo v belem opanku iztegnjeno na asfalt, držeč v rokah torbico in protison-čne naočnike, stala je kakor človek med odločitvijo z& življenje ah smrt, njene pordečene ustnice so se skrivenčile in ves lepi, še zelo mladi obraz je izdajal nedopovedljiv boj v njej, ki ga oče ni razumel in je zato preprosto dejal: "No, no. Lizika, saj je vse prav, saj nič ne zamerimo .. Moški je bil že sredi stopnic, ozrl se je in zaklical: "Elis! Se je kaj zgodilo, Elis?" "Ah, nič, nič ni, Boris," je pretirano malomarno rekla in se odtrgala od avtomobila ter stekla po stopnicah. Njeno široko krilo je zvihralo, beli opanki zamigo-tali, dedek pa je gledal za njo s pozabljenim nasmeškom okrog ust, pozabljenim, ker se je v njem ta hip dvignilo nekaj strašno grenkega, ga zgrabilo za golta-nec in mu izsililo solzavico v oči. Usmev odpuščanja pa mu je še igral okrog ustnic, kajti mišice niso delovale z naglico čustev. Ni se ozrla niti enkrat nazaj, le na vrhu stopnic je slišala trk-niti palico ob pločnik: tak — tak —vedela je, da zdaj oče odhaja, da njen sin odhaja z njim in da se ne bosta nikoli več vrnil . . . "Boris," se je zgovorila v veži, "nekaj sem pustila v avtomobilu, počakaj me v sobi, precej bom nazaj." "Prav, le idi. Razburjena si videti, Elis, ta stara neroda bi res lahko zakrivil nesrečo." Tekla je na vso moč navzdol po stopnicah, tekla po cesti za njim in poklicala: "Oče, počakajte me, oče!" on pa je šel kar naprej, ni se ozrl in ko je pritekla vštric ter hotela objeti sina, jo je odrinil z robatim krikom: "Stran, stran, ti rečem, ženska, ne dotakni se tega otroka!" "Ampak oče, prosim, prosim vas, oče! ..." "Stran, sem rekel, ženska ničvredna, stran in ne reci nikomur več oče in nikomur več sin!" "Poslušajte vendar," je prosila, "saj nisem mogla . . . Res nisem mogla, razumite, da on ne sme vedeti, da on ne sme nikoli vedeti..." "Pusti otroka, drugače te tako opilim s to palico, da boš s pasjim hodom šla k njemu, ti candra candrasta!" Ko ji je to zabrusil s hripavim glasom, se je zdrznila kot z bičem ošvrknjena, onemela je za nekaj časa in nato strastno vzkipela: "Kaj vi veste, kakšno je bilo moje življenje tu in koliko sem morala pretrpeti! Kaj vi veste, kako sem služila denar prej, kaj vi veste? Zdaj je vsega tega konec, konec, ker me bo on vzel in on me ne bi vzel, če bi to vedel; vse drugo bi mi odpustil, samo to ne, ker je oče nemški vojak... Razumite, vzel me bo in pošiljala vam bom zopet denar, mnogo denarja . /. Prosim vas, oče, pustite, naj ga objamem, potem grem, res takoj grem..." Grabar se je sunkoma ustavil in obstal ves ponosen, neizprosen kakor zemlja, katere barvo je Treated Thinnings from Woodlois^ Provide Farms with Fence Posts ANDf FARM »ОООШГ 0000000000000000000000000000000000000000 TISKOVINE IZDELANE v TISKARNI Enakopravnosti so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU Cene so zmerne—naročila hitro zgo+ovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom In posameznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. O O