FosamcMa šlevffia 1 K. štev. 15. PoStnina plačana v gotovini. V LlnDiM v nedeljo m l aprila 1921. Leio XLIX. »SLOVENEC« reJJa po pošti aa ne strani Jugoslavije In v L]abl|anl: ca oolo leto naprej. S 240*—. 120-— • • ■ BO-— 20*— ki pol leta M aa četrt leta s za en mesec n Za taonmstro celoletno K 420v ==5 Sobotna izdala: s Za oelo leto ..... K 40 — sa Inozemstvo ... „ 55 — Cnostolpni petttvrsta mm široka In 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrei ... po I poslana IM. . . po K 9"— Pri večjem naročita popust najmanjši oglas i 9/9 mm K15. Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka In diteva po prazniku ob S. url zjutraj. aW Uredništvo je v Kopitarjevi oltol štev. S/m. Rouoptsl ee ne vračajo; nelrsnklrana pisma se ne sprejemalo. Dredn. telet štv. 50, uprava, štv. 328. P olitičen list za slovenski naro H • Oprava |e v Kopitarjevi al.B. —. Račun poštne bran. ljubljanske št. 650 za naročnino tn št. 34U za oglase, avstr. In češke 24.797, ogr. 23.511, bosn.-uero. 7563. Em dokument m SKS. Dr. Žerjav zaupno poroča, kai |e SSCS. Že pred volitvami v konstituanto ni bila nobena skrivnost več, da je SKS dete demokratske stranke. Koruptna politika demokratske- stranke je prišla na tako slab glas, da so demokrati obupali v Sloveniji. Vedeli so, da bodo glasovali zanje samo še ljudje, ki jim je svobodomiselstvo prvi in zadnji cilj, in tisti, ki so s korupcijo sami omadeževani. Zato so ustanovili novo firmo in ji nadeli ime SKS. Njeni voditelji so skoro izključno sami bivši podeželski agitatorji liberalne stranke, ki znajo sicer mnogo govoriti, ali malo pametnega povedati, SKS je pri zadnjih volitvah imela nekoliko uspeha, ker je ljudstvo še ni dobro spoznalo in so nekateri kmetje mislili, da je res kaka samostojna kmetska stranka, Komaj so pa poslanci te stranke napravili prvi korak v politiko, so že pokazali svojo liberalno naravo: Pehali so se za koriti, uvoznicami in izvoznicami in hujskali srbske zemljoradnike v kulturni boj. Ko so samostojni izstopili iz zemljo-tadniškega kluba, so se srbijanski zemljoradniki naravnost oddahnili, da so se iz-nebili tega balasta, kakor je označil E»slance SKS komunike zemljoradničkega uba. Znani srbski zadrugar in poslanec Mihajlo Avramovič je izrekel nad samostojnimi naravnost uničujočo sodbo. Imenoval jih je prave sovražnike kmetskih in-štitucij in čisto navadne »profitmaherje«, ki spadajo v bankokratsko stranko nikakor pa ne v kmetsko stranko. Ne dvomimo, da je imel g. Avramovič dovolj priložnosti, da je svoje bivše slovenske tovariše v zemljoradniškem klubu do dobra spoznal in pravilno ocenil. Prejeli smo pismo, ki ga je poslal oče SKS, dr. Gregor Žerjav, s svojim lastnoročnim podpisom zaupniku demokratske stranke na deželi in ki slove tako-le; »Velecenjeni gospod! Nova politična situacija me sili, da se tem potom zaupno obračam na Vas v zadevi bližajočih se volitev. Kakor veste, je JDS do poslednjega vrgla vse moči na deželo, da zaobrne kmetsko gibanje na napredno stran in da zapreči vsako možnost, da bi se to gibanje nagnilo k klerikalcem, s tem, da mnogokje dirigira svoje lastne pristaše v kmečko stranko. Skoro povsod so naši ljudje ustanovili njene organizacije in mi smo stranko podprli tudi z denarjem. Pred volitvami je bila velika razprava, na kak način bode več naprednih glasov, ali če nastopita stranki deljeno, ali če nastopita skupaj. SKS se je odločila za prvo stališče. S tem jc prisilila JDS, da je nastopila sa- Za DSsransbD arcfOMCissi mostojno in skuša nase združiti vse odločno napredne glasove. Kolikor morem pregledati položaj, manjka SKS enotnega vodstva in avtoritete in ni v stranki prav nič discipline in požrtvovalnosti. Zato žalibog po volitvah priča- j kujemo naglo nazadovanje tega gibanja, j Stvar naše stranke bode, da zapreči, da j se ljudstvo vrne klerikalcem v naročje, j V to svrho je že danes potreba, da odločno markiramo obstoj JDS po vsej deželi. Po volitvah pa bomo nemudoma razpredli gospodarsko organizacijo, katero vkljub mojim pozivom SKS popolnoma zanemarja.« Pismo se končuje s konštatacijo, da je z nastopom JDS na deželi pri zadnjih volitvah v konstituanto tudi izpolnjena želja SKS, da se bo predstavnikom list izguba časa primerno odškodovala in da se to Žerjavovo poročilo smatra za zaupno. Tako je dr. Gregor Žerjav že v drugič pomagal sneti krinko lažni kmetski stranki in vnovič potrdil, da SKS ni nič drugega, kakor stara liberalna stranka po deželi, ki si je iz strahu pred javnostjo nadela samo novo ime. Je pa to v toliko slabša, kakor je bila stara liberalna stranka, ker skriva svoje pravo ime in hoče tako dobre slovenske kmete prevariti. Stara liberalna stranka je bila vsaj odkrita nasprotnica slovenskega kmeta in odkrita v boju zoper vero in ccrkev. SKS pa uganja hinavščino in na tihem hujska druge na kulturni boj, ker se sama boji ljudske sodbe. Danes se voditelji SKS radujejo in v veselju poskakujejo, ker so na tem, da dosežejo svoje edine in resnične cilje, osebne koristi in ne koristi kmetskega prebivalstva. Dr. Vošnjak jc vodil politiko SKS v tej smeri, da postane on poslanik. Ta želja se mu, bo izpolnila. Pucelj se js zavzemal proti koristim Slovenije in njenega kmetskega prebivalstva za sedanjo vlado in njen centralistični ustavni načrt zato, da postane minister. Tudi njemu se je želja izpolnila. - Posamezni samostojni veljaki zavzamejo poverjeniška mesta v Ljubljani in vlada dela v Kmetijski družbi nasilje z namenom, da to nepolitično strokovno kmetijsko organizacijo proda samostojnim v izkoriščanje v zahvalo, ker so postali vladna stranka. Prave ljudske stranke prevzamejo vsa taka mesta z namenom, da pomagajo ljudstvu in izvršujejo na teh mestih programe svojih strank. Samostojni pa stopajo na ta mesta, kakor pravi Avramovič, v znamenju »prcfitmacherjev«. (iz govora poslanca dr. Janka Šimraka v ustavnem odboru dm 21. marca 1921.) {Dalje.] Srbski frankovci na vladi. Gospodje, odličen srbski politik Jovo Banjanin pravi na nekem mestu v »Slo-bodni Tribuni« — g. predsednik mi bo dovolil, da dotični odstavek prečitam, ker mi je nedavno obljubil, da bo diskusijo o tem predmetu podaljšal, da označim svoje mišljenje. Predsednik dr. M. Ninčič: »Samo osem minut še lahko govorite,« Dr. Šimrak: Dobro, le omejite svobodo na 8 in 10 minut! Jovo Banjanin pravi: »Kadar sc govori o Radičevcih in Frankovcih, se navadno pozablja na vprašanje, če se tudi med Srbi nahajajo elementi, ki so enaki ali slični Radičevcem in Frankovcem. O tem se vodijo prav slabi računi. Le semintja se vstane proti Čo-korilu in sličnim fanatikom, kakor da bi šlo le za osamljene poedince. Stvar sama pa je bolj važna. Kajti, če se pozorno gleda, se vidi, da se nahaja med Srbi, kar se jiče plemenskega šovinizma, če ne več, gotovo pa ne manj Radičevcev in Fran-kovcev, kot med Hrvati. A kar je še huje, ti srbski Radičevci in Frankovci iz Srema in drugih krajev so danes na vladi in delajo ustavo naši skupni domovini. Ti ljudje neprestano širijo med narodom mržnjo proti Hrvatom. Plemenski šovinizem je temelj njihove narodne politike. V širjenju šovinizma in mržnje ne zaostajajo tam, kjer gre za strankarsko korist (n. pr. v Liki), niti srbski demokrati. Sedaj so celo pričeli ustanavljati teroristične oborožene organizacije, kakor da Jugoslavija ne bi imela dovolj državne avtoritete in sile, da obvaruje svojo notranjo konsolidacijo proti eventualnim razdornim poizkusom. Dobrovolice, ki bi morali biti najidealnejši element jugoslovanskega spajanja, hočejo narediti za z zemljo obdarovane pretori-jance strankarske in plemenske politike.« Gospodje, tako piše o vaši politiki Jovo Banjanin, odličen naš jugoslovanski politik, ki je prepojen z jugoslovansko idejo. Tako piše on o vas, ki niste hoteli niti imena Jugoslavija, a hoteli bi — kakor sem že naglasil — v par urah preskočiti preko vsega onega, kar je skozi stoletja in stoletja ustvarjala zgodovina. Vi bi radi pozabili na vse tradicije zgodovine in na vsako realnost. Verski moment in narodno edinstvo. Vi ste mislili, da bom govoril o veri in verskem momentu v našem narodnem življenju. Za nas velja načelo: brat nam jc drag, pa bil on katerekoli vere. Verska toleranca v Jugoslaviji jc temelj našega državnega miru in napredka. Ne sme biti intolerance niti pri katolikih, niti pri pravoslavnih, niti pri muslimanih, Ne sme biti privilegijev za nobeno konfesijo. Vendar pa je pri razdelitvi pokrajin na vaše oblasti igrala vera glavno vlogo. V Hrvatski namreč se namerava organizirati nekaka narodna cerkev. Razume se, da pri tem sodeluje naše ministrstvo prosvete, a predvsem g. minister Pribičevič in njegovi načelniki. Pri odreditvi oblasti v Hrvatski se je mnogo razpravljalo o tem, ali naj postane glavno mesto okrožja Varaždin ali Koprivnica in se jc potem odločilo za Koprivnico kot središče protikatoliške agitacije za takozvano narodno edinstvo. To je izmislil profesor na zagrebškem vseučilišču, Lukac. (Dr. Jov. Radonjič: Rekel sem vam, da to ni točno.) G. Radonjič, d tem boste še lahko dali svoj odgovor. O tem se je mnogo pisalo. Nam bi bilo drago, če bi tudi vi o tem v javnosti spregovorili. Gospodje, dejal sem, da vera in verski moment, v kolikor gre za narodno edinstvo, ne smeta delati zaprek. Ali z gotove strani je vera igrala vlogo in jo igra še danes. Zadnjikrat sem protestiral, ker posvečeni niški episkop Dositije vodi na državni proračun proselitsko pravoslavno propagando na Češkem. Obveščen sem, da dobiva patrijarh Dositije za to proselitsko propagando letno 100.000 dinarjev iz državne blagajne. Predsednik dr. Ninčič: Prosim vas, da govorite o členu, ki je na dnevnem redu. Dr. J. Šimrak (nadaljuje): Govorim o verskem momentu, ki je zelo važen, kar se tiče ureditve države, gospod predsednik. (Glasovi: Z dokazi na dan!) G. Markovič, o tem vam bom doprinesel dokaze in bom stavil tozadevno interpelacijo, po kateri naj dotični minister stvar preišče. Socialno - ekonomski razlogi. Vi naglašate, da se naj razdelitev države v pokrajine izvrši na podlagi so-eialno-ekonomskih in geografskih razmer. Naša razdelitev v pokrajine spoštuje to načelo v popolnem obsegu, dočim je vse to za vas prazna fraza. V pokrajinah, ki smo jih našteli, so tekom časa nastale različne socialno-ekonomske razmere. Sicer pa bodo o tem obširneje govorili moji tovariši, jaz to sedaj samo poudarjam. V poedinih pokrajinah imamo posebne zakone. Če se prične država cepiti v vaše pokrajine preje, nego se izvede unifikacija zakona, preje nego je izpeljana unifikacija administrativnih zakonov, vprašam vas: na kateri način boste zamogli upravljati s temi pokrajinami? Plemena med seboj. Po francoski revoluciji, ki jc prinesla politične svobode, je trdila buržuazija, da Dne 7. aprila 1.1. sc bo izvršil ustanovni občni zbor Umetnostno-zgodovinskega društva v Ljubljani. Namen temu društvu je pospeševati študij umetnostne zgodovine in širiti umevanje za umetnost in nje zgodovino, zlasti za umetnost na Slovenskem. Zato bo društvo izdajalo svoje (najbrže kvartalno) glasilo in prirejalo udom predavanja iz u,metnostno-zgodovinske stroke. Pripravljalni odbor si ni nič prikrival, da pomeni uresničenje tega načrta novo breme za one sloje našega naroda, ki so že doslej nosili vso gmotno težo kulturnega dela in ki so ravno danes, ko se naše kulturne naloge skoraj s slednjim dnem množijo in je potrebnejše, da se jih lotimo, nego kdaj poprej, gmotno najšibkejši. Vendar je sklenil, da društvo ustanovi. Proračun je pokazal, da bi društvo, če najde v javnosti količkaj umevanja za svoje delo, moglo uspevati; potem pa se pripravljalni odbor ni več mogel obotavljati, da svoje misli uresniči, zakaj taka znanstveno-pro-svetna organizacija nam je potrebna. Novo društvo iie pomeni cepljenja mo- či, marveč je le potreben nadaljnji korak k smotreni diferenciaciji našega znanstvenega prizadevanja. Pri marsikaterem raziskovalcu naše umetnostne preteklosti se je nabralo mnogo gradiva v pisalničnem. predalu, deloma važnega gradiva, ki ni moglo na svetlo. Leposlovni listi, ki so v prvotnejšem stanju našega kulturnega razvoja objavili tudi tako blago, so danes v namene, kakršne si je stavilo novo društvo, nepripravni; prenmlo imajo prostora za strogo strokovne raziskave in po veliki večini tako občinstvo, da ;,o mu učene razprave v nadlego. »Glasnik muzejskega društva«, ki po svojem značaju ne bi bil neprimeren za umetnostno-zgodovinske študije, je zasut z drugovrstnim rokopisnim materialom in more komaj temu namenu ustrezati. Stegcnškov »Ljubitelj krščanske umetnosti«, to odlično podjetje rajnega mariborskega učenjaka, ki je važno delo tako uspešno začelo, je z vojsko prenehal izhajati in danes, po smrti njegovega ustanovitelja, ni nobenega upanja, da bi mu v Mariboru vstal naslednik. »Izvestje Društva za krščansko umetnost«, edini poskus te vrste na Kranjskem, že mnogo let ni več izšel. Naša dežela, ki je rodila Valvazorja in imela svojo akademijo, ic v u,mctnoslno-znanstvenem razvoju bolj zaostala nego drugod, če si nočemo naravnost priznati, da je nazadovala. Onim, ki so voljni delati, moramo tedaj ustvariti možnost, da delajo. 4 Najvažnejša naloga novega društva bo, da objavi umetno topografijo Slovenije, delo, ki bo tako dolgotrajno in obširno, da ga mere uspešno opraviti samo dobro organizirana znanstvena družba. Od dekanije do dekanije, od ene župnije do druge, od vasi do vasi, od znamenja do znamenja bo treba sestaviti umetnostni popis Slovenije, izpisali tozadevne arhivalijc, izdelati talne načrte zidanih spomeikov, vsa važna dela naše umetnosti fotografirati — delo za več desetletij in take vrste, da posameznik obnemere pod njim in da njega rezultatov nobeden naših sedanjih založnikov ne more objaviti. Uspeh tega dela, če bo umetnostno-zgodovinskemu društvu usojeno, da ga izvrši, bo zelo daljnosežen. Tedaj šele bomo imeli inventar naših dragocenosti in ne bo več lahko mogoče, da sc neopazno uničujejo, lahkomiselno prodajajo, slučajno izgubljajo in samovoljno kvarijo. Tedaj šele bomo imeli nabran materijal, s katerim bo mogoče izdelati resnično in popolno sliko naše umetnostne zgodovine — slovenska umetnost, la danes medli pojem, bo potem šele dobila pristno ozadje, od katerega se bo odbijala njena prava individualnost. Sodobni umetnosti slovenski se je tolikokrat očitalo, da je prezrla našo umetnostno tradicijo, da je nenaravno pre- trgala zveze z našo preteklostjo in da ni druzega kot slab plagiat zapadnoevrop-skih umetnosti, kakor so se individualno razvile iz predpogojev lastne zgodovine; če jc na naši umetnostni tradiciji kaj in če more sodelovati pri oblikovanju sodobnega umetnostnega hotenja — to sc bo pokazalo šele potem, kadar se zgoraj označeno delo izvrši, V tem zmislu more postati umetnostno-zgodovinsko društvo važno tudi za umetnost naših dni. Če je tak načrt lahko zasnovati, ga ni mogoče izvršiti brez velike mere idealizma. Pripravljalni odbor Umetnostno-zgodovinskega društva je očividno veroval v tak idealizem — in tudi mi mislimo, da nc po krivici. Kar imajo Slovenci dobrega, so ustvarili iz sebe. Nihče jim ni ničesar podaril; bila je vedno ista življenjska sila v tem trdoživem plemenu, ki so o njej dvomili samo mračni teoretiki, a je ne more prezreti, kdor z razsodkom gleda našo zgodovino, in ki sc najbolj spontano pojavlja tedaj, kadar se zdi, da je izčrpana. Zato menimo, da sc tudi načrti Umctnostno-zgodovin. društva, ki je nova in potrebna delavna celica v našem kulturnem organizmu, ne bodo ponesrečili in vsej naši javnosti, zlasti onim krogom, ki so t. deli umetnosti v stiku, novo znanstveno organizacijo najtopleje priporočamo. J. N, mora biti svoboda tako široka, da ni dovoljevala nobenega udruževanja, češ da to omejuje svobodo poedinih individujev. Bogata buržuazija in kapitalisti so zaprli oči pred reakcijo, ki se je pojavljala med kmeti in delavci radi njihovega nasilja. Ruska revolucija je končno zdrobila okove ekonomskega liberalizma, ki ga je ustvaril kapitalizem. Isto je, kar se tiče tega vprašanja. Kdor hoče voditi realno politiko, mora priznati, da so v naši državi tri plemena: srbsko, hrvatsko, slovensko in da so se ona razvijala v posebnih razmerah ter da se morajo te razmere tudi danes respekti-rati. Poudaril sem že, da se narodno življenje ne more paragrafirati v teh par stavkih. Ono je široko, ono računa z realnostjo," ono je v sebi konservativno. Kadar govorimo tukaj o plemenski politiki, o kateri moramo — žalibog — govoriti, potem moramo paziti vedno na to, da eno pleme ne dobi nadvlade nad drugima dvema plemenoma. Rečem vam pa odkrito, da je samo po sebi umljivo, da se bo ono, ki ima več sposobnosti in razvija močnejšo fizično in psihično silo, povzdignilo po naravnem zakonu. Po vaši politiki, ki ne priznava prirodne evolucije, se bo kmalu razvila hegemonija in prestiž enega plemena na škodo ostalih plemen in potem se bo v ostalih plemenih razvila reakcija. Povejte mi odkrito, kako veliko reakcijo je pri našem narodu ustvarila vaša centralistična politika? Ona je rodila tako reakcijo, da danes takorekoč tukaj sploh ni zastopnikom Hrvatske in Slavonije. Ta politika je tudi naredila to, da 99 odstotkov Slovencev protestira proti tej vaši politiki. (Glas: Ni resnica!) Ta politika gre bistro in jasno za neke vrste nadvlado enega plemena nad drugim. Vi boste rekli, gospodje, da vi tega nočete. Mogel bi to priznati za nekatere izmed vas, ali vi ne boste mogli preprečiti dogodkov in realnosti življenja. Centralizem bo že po svoji naravi stvoril nadvlado Srbov nad ostalima dvema plemenoma. A s strani tlačenih se bo oglasila močna reakcija. Ideja narodnega edinstva bo vse bolj padala, a plemenska mržnja bo rastla. Nas, člane Jugoslovanskega kluba, ki smo se borili za narodno edinstvo, boli v srce politika centralističnega izzivanja s strani Svetozara Pribičeviča. Mi Hrvati in Slovenci moramo priznati, da taka politika izziva nezadovoljstvo v hrvatskih in slovenskih masah; da je cilj te politike ta, da se hrvatsko in slovensko pleme pokori srbski hegemoniji. (Predsednik dr. N i n č i č : Prosim vas, gospod poslanec, da končate svoj govor, ker je preteklo že več kot pol ure.) Dr. Šimrak: Takoj bom gotov, gospod predsednik. — Gospodje, nikar ne mislite, da hrvatsko in slovensko pleme ni za jugoslovansko idejo. Hrvati in Slovenci so le nasprotni centralističnim pustolovščinam. Vi Srbijanci, ki veste, kaj je borba za svobodo in ki ste ustvarili čvrst šumadij-ski Pijemont, nikar ne sledite politiki Sv. Pribičeviča in nejgovih tovarišev, kajti ta politika znači provokacijo Hrvatov in Slovencev. Vedite, gospodje; kadar se vodi politika provociranja, kadar se vodi politika tlačenja, da to ni dobro in da bo rodilo strašne posledice. Gospodje iz Srbije, ne nasedajte v teh stvareh sladkemu prigovarjanju naših »prečanov«, ker se boste sicer kesali. Ne govorim kot strankar, temveč kot človek, ki ljubi to državo, ki je vedno od rojstva ljubil jugoslovanstvo in vedno hrepenel za našim narodnim edinslvom. (Dalje sledi.) Ke z® dr^auo — za SI'" pre. Čestiti denuncijanti, ki dan na dan izrodke svoje bolno-hudobne fantazi,e od-lrgajo v demokratskih glasilih, kar pričakati ne morejo, kdaj bo g. dr, Baltič že vendar začel krvave klobase delati iz klerikalcev. Železna roka, kje si? Državna oblast, ali spiš? Ali ne vidiš, da so klerikalci ciržavo že podminirali, da se je bati, da vsak čas v zrak zleti? Samo srečnemu slučaju se imamo zahvaliti, da nas že ni konec itd. ild. Tako vpijejo ti edini, patentirani patriotski listi od svojih jutranjih do večernih izdaj, roteč vlado, da naj se-drj, »ko so zavladali drugi časi (!)«, že vendar udari po notranjih sovražnikih Ju-goslavi e, ki so — kar mora vsakemu slrumnsmu demokratu jasno biti — v prvi vrsti naši klerikalci, ki marširajo na čelu skrajno nevarne, po celi državi razplete-ne, protidržavne propagande, vse nezadovoljnosti ljudstva v Sloveniji, pa tudi v Macedoniji in Črni gori, so krivi le klerikalci. Ko bi klerikalcev ne bilo, bi bil pravi raj v Jugoslaviji, ne bilo bi ne notranjega nereda, nobene orientalske korupcije, nobenega verižništva in oderuštva, nobene draginjei, nobenega preganjanja radi političnega in verskega prepričana itd., sploh tega bi ne bilo, kar danes v ljudstvu vseh treh jezikov vzbuja gnjav in K«ft»dovoljnost z današnjim vladnim siste* mom. Raditega treba, da klerikalci zgi- | nejo iz površja Jugoslavije. Vprizori naj se — z demokratsko inteligenco, učitelj-stvom in orožništvom na čelu — po vsi Sloveniji energična brakada na klerikalne zverine, na vseh križpotih naj se postavijo gavge, in ni hudir, da bi se jih ne dalo iztrebiti enkrat za vselej. Samo železno , roko treba pokazati in udariti je treba. Potem pa bo mirna Bosna. — Odkrito priznamo, da vam je demokratska »razprava o protidržavni propagandi silno nevšečna in neprijetna«, kakor pravi »Narod«, ki je po svoji prevdarni in pravični sodbi znan po celem svetu, ampak ne zaraditega, ker se »zavedamo svoje krivde«, temveč raditega, ker se zavedamo ogromne moralne škode, ki jo vsled demokratskega političnega veriženja s protidržavno propagando trpi naša država — na znotraj in na zunaj! Gospodje državotvorci! Če niste popolnoma udarjeni, morate vendar sami priznati, da slabše ne morete služiti državi, kakor s tem, da se od zore do mraka, od mraka do dne pred celim svetom in na kar najbolj kričeč način derete, da je država v nevarnosti, da je samo slučaj, da še obstoji, da hitro treba nastopiti z brezobzirnim terorizmom, bajoneti in aresti, ker sicer da jo mora v najkrajšem času vrag vzeti itd. Tako skrbite vi za ugled in kredit naše države! In se potem še čudite, da marsikdo zunaj naših meja še ne veruje v stalnost naše države in njeno bodočnost — in čudite se, da ne uživamo zaupanja niti pri tistih, ki bi nam radi zaupali, — in čudite se, da kljub izredno ugodnim materielnim predpogojem naša valuta nikamor ne more! Gospoda, vse to je v velikem delu posledica vašega brezumnega, zgolj od malenkostnih strankarskih nagibov diktiranega hujskanja. Drugod po svetu se eventualna nesoglasja v državi ali državne neprilike, ki bi mogle ugledu in kreditu države škodovati, ra ši zataje in potlačijo ali vsaj v omiljeni obliki predstavijo, pri nas pa se pojavi nezadovoljnosti z notranjo uredbo državne uprave in pa kritika, ki je še v hujših oblikah danes po celem svetu doma, nalašč in namenoma kot p r o t i d r -ž a v n a propaganda razglašajo in tako povečujejo in pačijo, da si dober državljan, ki sicer sam sredi teh razmer živi, pa ničesar nevarnega ne vidi in ne sliši, vendarle vsled teh alarmnih vesti kmalu ne bo upal več mirno zaspati. Kaj pa naj potem šele inozemstvo misli o nas in naših razmerah?! Da gre tukaj dejansko za lažnivo gonjo, se je prav te dni na nedvomen način dokazalo. Kajti če bi bila natolcevanja demokratskih listov resnična, potem bi Slovenija morala danes vsa kar goreti za vrnivšega se — ekscesarja Karla, Pa kaj vidimo? Pri nas je o tej avanturi samo ena sodba pri vseh strankah in ljudstvo bere poročila o Karlovi ekstraturi s tisto hladnokrvnostjo, kakor če bi se na Kitajsko vračal pognani kitajski cesar — vsekako brez vsakega pregrešnega zanimanja. To zadržanje našega ljudstva bije demokratskega klevetnika njegove časti po zobeh. To treba danes pribiti. Državnim oblastnikom pa priporočamo: Če hočete mir in zadovoljnost v državi, ne tepite nedolžnega ljudstva, ako opravičeno godrnja radi nedostatkov v državni upravi, ampak uredite državo tako in upravljajte jo tako, kakor ljudstvo želi in kakor razmere zahtevajo, pa boste lahko mirno spali. Hujskačem pa. ki brez povoda in brez potrebe s svojim strankarskim pisarjenjem diskreditujejo državo, pokažite svojo — železno roko! šk Dunaj, 2. aprila. (Izv.) Odhod razkralja Karla se je zakasnil, ker pogajanja z avstrijskimi oblastmi radi proge, po kateri bi vozil posebni vlak Karla, še niso končana. Imenujejo se razne proge, med njimi tudi Gradec—Pontabelj. Kam se bo Karel peljal, se Še ne ve. Švicarski poslanik je sicer izjavil, da Švica sprejme Karla pod pogojem, da obljubi, da se ne bo več vmešaval v politiko, ker pa je neki kanton sklenil, da se Karel ne sme vrniti v Švico, bo njegovo bivanje v Švici samo začasno, nakar se mu bo na Španskem od-kazal kraj stalnega bivališča. Dunaj, 2. aprila, (Izv.) Včeraj so se oglasili pri zveznem kanclerju Mayerju italijanski, francoski in angleški poslaniki in mu izjavili, da so zavezniške države z zadoščenjem vzele na znanje zadržanje Avstrije ob priliki povratka razkralja Karla. Zavezniške države bodo vse storile, da se prepreči povratek Habsburžanov v Avstrijo in na Mažarsko. Končno so poslaniki prosili, naj bi zvezna vlada Avstrije v interesu evropskega miru ne delala težkoč vožnji raakralja Karla iz Mažarske preko Avstrije. Dana), 2. aprila. (Izv.) Danes se jc zglasil na policiji šofer, ki je vozil po Dunaju razkralja Karla. Oddal je policiji t zlatem okovan« palica, katera )« Karal pozabil v avtomobilu. LDU Beograd, 2. aprila. (ZNU) Vojni minister general Branko Jovanovič je bil včeraj vse popoldne pri ministrskem predsedniku Nikoli Pašiču. Trdi so, da je novoimenovani načelnik generalnega štaba, vojvoda Bojovič pozvan, naj pride v Beograd. Vlada je dobila po-poročila iz Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Novega Sada in Splita, da vlada v navedenih krajih kakor tudi po vseh polu-ajinah enoinisto mnenje, da se mom za vsako ceno preprečiti prihod Karla na madžarski prestol. LDU Belgrad, 2. aprila. (ZNU) Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je mnogo razpravljalo o dogodkih v Budimpešti. Ministrski predsednik Nikola Pašič je prečita! vsa poročila naših zastopnikov v inozemstvu glede prihoda razkralja Karla na Mažarsko. Za tem je sklepal ministrski svet o potrebnih voja£kih pripravah v svrho ojačenja naših mej napram Ma-žarski. Kolikor se doznava, ni došlo do nobenega končnega sklepa. V parlamentarnih krogih se govori, da se pričakuje za končne sklepe odgovor iz Pariza, o katerem mislijo, da bi mogel priti že danes. Naša vlada vodi še vedno pogajanja s Prago in Rimom. LDU Belgrad, 2. aprila. (ZNU) V poučenih krogih trdijo, da vlada pri vseh članih male entente popolno soglasje, da se mora st. germainska mirovna pogodba spoštovati in da pomenja povratek razkralja Karla na mažarski prestol za vse sosedne dežele casus belli. Konvencija med našo kraljevino, Češkoslovaško, Italijo in Rumunijo določa, kaj se ima v tem slučaju- storiti in s kolikimi divizijami mora vsak član male entente sodelovati pri morebitnih vojnih operacijah. Te dni bi se imelo med zavezniki še določiti, katera država male entente naj bi dala glavnega poveljnika in generalni štab, kar dosedaj v vojni konvenciji še ni določeno. Po poslednjih vesteh pričakujejo, da bo Karel še pred nastopom zavezniških čet zapustil Mažarsko. LDU Bera, 1. aprila. (SBA) Zvezni svet je v svoji današnji seji sklenil, dovoliti bivšemu cesarju Karlu začasno bivanje v Švici. Bivši cesar pa se ne bo moral, kakor prej, le obvezati, da se bo vzdrževal vsakršnega političnega delovanja, temveč bo moral prav tako, kakor svoj čas grški kralj Konstantin formalno obljubiti, da Švice nikakor ne zapusti, ne da bi poprej obvestil o svoji nameri zvezni svet. Ali bo eks-cesar sedaj interniran, še ni znano. Tudi o kraju njegovega bodočega bivanja v Švici se ne čuje nič določenega. Mogoče se povrne v Pran-gins. Dovoljenje za bivanje v Švici bo skoro gotovo le začasno. Zvezni svet meni, da na ta način najbolje služi evropskim interesom. PoSolal v Nemčiji. LDU Essen, 1. aprila. (Wolif) Na levem bregu Rena so na poedinih mestih nemiri nadaljujejo. Mnogo delavcev, ki bi radi delali, vsled ogroženja po komuruatiii ne morejo nastopiti dela. V nekem rovu so našli velike množine dinamHa. Mod delavci in zaacdbeni-mi četami je prišlo do streljanja, pri čemur je bila ena oseba ubita in več ranjenih. LDU Berlin, 2. aprila. (Wolff) Včeraj je nastopila policija iz Halleja in Eislebna proti vstašem, Id so se utrdili pri Beesenstadtu, in razpršila 500 mož broječo tolpo. Komunisti so izgubili 20 mrtvecev in ravno toliko ranjenih in ujetih. Na plenu so izgubili 4 strojnice, .150 pušk in mnogo streliva, posebno uspešna akcija iz Meerseburga je zajela 50 uoornikov. Karel LDU Berlin. 2. aprila. (DunKU) Komunistični nemiri v osrednji Nemčiji so skoro čisto ponehali. Generalna stavka, ki je bila skoro povsod razglašena, ni imela nikjer pravega uspeha. Iz Essena javljajo, da se na levem renskem bregu komunistični nemiri še nadaljujejo. •f V zadevi »Kmetijske družbe« je danes dr. Vrstovšek posredoval pri vladnem komisarju, da bi se volitve za družbo vršile krajevno ločeno, tako da bi člani iz bivše slovenske Štajerske mogli glasovati doma. Stvar je tembolj utemeljena in naravna, ker po pravilih, po katerih se bodo sedaj volitve vršile, č'.ani bivših kranjskih podružnic itak volijo ločeno od bivših štajerskih, torej v dveh lokalih. Če bi morali slednji zato po3ebič še v Ljubljano, bi si seveda le naprtili ob sedanjih razmerah velike nepotrebne stroške. Vladni komisar za Kmetijsko družbo pa jc to zahtevo odbil. Iz tega je nedvoumno razvidno, da zastopniku vlade ne gre za nič drugega nego da se članom štajerskih podružnic čimbolj oteži glasovanje, ker so tam naši pristaši v veliki večini. Vladni komisar je pokazal pristranost, ki mu od strani našega kmetskega ljudstva ne bo pozabljena. Kolo politične sreče se hitro obrača! -f- Odmevi iz Novega mesta. Glasilo SKS je ugotovilo, da je unionska dvorana premajhna za 5000 ljudi. Ako gg. okrog »Kmetijskega lista« pogledajo v novem-bersko številko 1919 tvojega lista, bodo ugotovili, da je »Kmetijski list« poročal, da je bilo ob manifestacijskem shodu Sa« mostojne ob priliki proslave dr. Žerjavove vlade dne 23. novembra 1919 v unionski dvorani — 15.000 samostojnih kmetov. Kako so mogli samostojni zbasati v Union to velikansko maso, nam je spričo gornje ugotovitve nerazumljivo, kakor nam tudi ne gre v glavo, da bi bilo na proslulem novomeškem shodu SKS dne 7. marca t. 1. pod rampo nasproti pošte 3000 ljudi. Morda so bili stisnjeni kot slaniki? Kdo vč! — »Kmetijski list« je ugotovil, da zavzame 1000 vojakov v frontni liniji s predpisanimi presledki med vodi in stotnijami ves ljubljanski Kongresni trg. Zanimivo bi bilo, če bi gg. od imenovanega lista ugotovili, koliko prostorov izpred novomeške rampe bi se razvrstilo na Kongresnem trgu v frontni liniji. Tako bomo lahko ugotovili, koliko poslušalcev je SKS imela v Novem mestu. Mislimo, da je Kongresni trg še vsaj za 20 prostorov izpred novomeške pošte ob rampi. Po računu »Kmetijskega lista« bi se torej v Novem mestu razvilo lahko kvečjemu 100 vojakov v »frontni liniji«, ali največ 2000 »stisnjenih« zboro-valcev. Za 1000 ljudi torej SKS v Novem mestu še vedno ni imela prostora! Ker pa poslušalci niti »stisnjeni« niso bili, bo imel najbrže prav »Slovenec«, ki je poročal, da je bilo prisotnih največ 1200 ljudi. Samostojni so bili vsi samo v toliko, v kolikor so res sami stali, na »marele« se ni nihče opiral namreč, ker je deževalo. — Vse, kar so gospodje poslanci od SKS v, Novem mestu govorili, se je izkazalo za golo farbanje ljudstva, kar se je izkazalo v Belgradu par dni pozneje ob izstopu SKS iz zemljoradničkega kluba. Kdor nam ne verjame, naj se obrne na Avramoviča, ki je malo govoril, pa dosti povedal. -j- 11 milijonov lir je italijanska vlada potrošila za aneksijske slovesnosti po Tridentinskem in v Primorju. Tako italijanski nacionalistični listi, ki so prišli na dan s to stvarjo zato, ker so nezadovoljni z načelnikom urada za nove pokrajine, g, Salato, ker noče prikrojiti volivnih okrožij v Primorju tako, kakor želijo fašisti. Salata, sicer odločen nasprotnik Slovanov odnekdaj, odgovarja prenapetežem, da so njihovi poizkusi, oropati Slovane vsakega zastopstva v parlamentu, nespametni) Fašisti pa ne odnehajo in ga še hujše napadajo, češ, da mu gre za nekake nečedne strankarske namene. Vprašanje je, bo li Salata zdržal skupni naval italijanskih primorskih fanatikov. 4- Nepostavnosti v Julijski Beeečqi. Včeraj smo poročali, da je postojinski d« vilni komisar zavrnil reklamacije iz.Ilirske Bistrice in Trnovega, ker so bile .vložene v slovenskem jeziku. Z isto utemeljitvijo je koprski komisariat zavrnil 280 reklamacij občine Sv. Anton pri Dekanih, tako da bi volilo za parlament v tej veliki občini, ki šteje 330 volilcev, le 50 ljudi! -f- Simpatije sa Karla morajo imeti r Franciji korenine v gotovih krogih, sicer ne bi znani francoski žurnalist August Gauvain 3L marca v >J. des D6bats< v uvodniku pisal sledeče: 2>Parižani, ki spremljajo s svojimi blagoslovi Karla, izgubljajo izpred oči celotni položaj evropske politike in pogoje za obstoj za Francijo v današnjem svetu. V momentu, ko potrebujemo vseh simpatij in zaupanja in morebiti tudi dejanske pomoči naših zaveznikov in prijateljev izza velike vojske, da prisilimo Nemčijo, da izpolni verzaljsko pogodbo, se moramo varovati najmanjše geste, ki bi mogla zbuditi v naših prijateljih dvom, ali smo jim mi še zvesti.« -j- Italijanska zbornica, ki se bo sestala nekako pred koncem junija, bo štela vsega skupaj 335 poslancev. Volitve se bodo vršile v celi Italiji meseca maja. Tridentinska in Julijska Benečija odpošljeta v zbornico 27 poslancev, Julijska Benečija sama 15. Koliko jih od leh odpade na Slovane, seveda nI mogoče niti približno prerokovati; grupa bo pač majhna in se bo imela gotovo hudo boriti. -f Vprašanje AVranglove armade. Ko jp Wrangel moral z armado zapustiti Krim ,je prevzela stroške za vzdržanje njegove armade, k i je internirana blizu Carigrada, seveda Francija. Dozdaj znašajo stroški v to svrho 200 mi-'onov frankov. Francoska vlada Je 14. marca obvestila generala Wrangla, da bo njegovo armado prenehala vzdrževati. Kot vzrok navaja, da WrangJovi oficirji nočejo vojakom naznaniti, da so morejo oni, ki to želijo, vrniti v Rusijo, dasi jim Francija stavi za to na razpolago •ansporto do Novorosijska. Drugič je dana tistim vojakom, ki so poljedelci, možnost, da Sredo ca delo v Brazilijo, Peru inFrancijo in jim je obstoj vnaprej zaaiguran. \Vrangel nato odgovarja, da je Franciji izročil vso >svojo< trgovsko mornarico, koje vrednost je pred vojsko znašala 1,300.000 angleških funtov, razun tega je prepustil Francozom blaga za 1,700.000 funtov, kar je trikrat več nego je Francija zanj potrošila. Wrangel se poteguje sedaj za to, da bi njegovih 40.000 vojakov poslali v Jugoslavijo, kjer da ne bodo dolgo ostali in se odpravijo potem na sever. Francija pa ni menda voljna, da bi se stvar na ta način rešila. Maj se je general Wrangel obrnil na Ligo narodov. Pravi, da jo povratek v Rusijo vsled maščevalnost! bolj?evikov nemogoč celo za ono, ki bi s ipovratka želeli. Delovni pogoji v Braziliji aa pa taki, da bi bili njegovi vojaki tam naravnost sužnii, Armada pa je potrebna za oni noLso- gibni trenutek, ko se boljševizem zruši In bo v Rusiji nastopila doba nove anarhije. Francija res, da ne niore vzdrževati dalje armade, zato apelira general na vse v Ligi zastopane drža- ve. Dnevne novice. — Umrl je 1. aprila v tuk, dež. bolnici po daljši mučni bolezni, g. O t m a r Thaler, dijak 5. razr. drž. realke, sin znane Thalerjeve rodbine iz Železnikov, Pokopali ga bodo v Železnikih v ponedeljek 4. t, m, ob 5. uri popoldne. N. p. v m. I — Vsi župni uradi dekaniie Trebnje naj pošljejo po sv. olje v Trebnje v ponedeljek dne 4. aprila ob 8. uri dopoldne. — Šmartno pri Litiji. Kat. izobr. društvo priredi v ponedeljek, 4. t. m. igro »Lovski tat«, ki se ponovi v nedeljo, dne 10. t. m. Začetek ob 3. popoldne. (k) — Izid volitev zastopnikov (namestnikov) učiteljstva srednjih šol in učiteljišč. V smislu člena 6. uredbe o poslovan u viš. šol. sveta v L ubljani z dne 22. febr. 1921, štev. 60, Urad. lista kos 21, sta izvoljena kot zastopnika učiteljev srednjih šol in učiteljišč v višjem šolskem svetu za dveletno poslovno dobo: Dr. Josip Pipen-bacher, prof. in začasni vodja drž. realne gimn. v Ljubljani in Franc Voglar, prof. na drž. gimnaziji v Mariboru; kot namestnika pa: Fran Jeran, prof. na drž. višji realki v Ljubljani in Fran Mravljak, prof. na drž. realni gimn. v Celju. — Akademski dom. S.tavbna zadruga Akademski dom ima v četrtek, dne 7, t, m, ob 8. uri zvečer svoj prvi redni občni zbor. Na dnevnem redu so poročila o delovanju prvega načelstva, volitve in slučajnosti. — Ker je občni zbor velike važnosti, prosimo, da se sigurno udeležite vsi zadružniki. — Predsednik. — Osebne vesti. Za okrajnega glavarja v Logatcu je vpostavljen okrajni glavar Vinko Borštner iz Kočevja. — Absolvirani pravnik Josip Tomšič je sprejet v pripravljalno službo politične uprave deželne vlade za Slovenijo ter dodeljen okrajnemu glavarstvu v Krškem. — Dr. Alojzij Vrtač-nik se je vpisal v imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani. — Odvetnik dr. Alojzij Rakun se preseli v treh mesecih s svojo odvetniško pisarno iz Sevnice v Celje. — Za izvrševanje veterinarskih poslov na obmejnih veterinarskih postajah na Rakeku, na Jesenicah in v Dravogradu so poleg redne službe začasno določeni: za Ra-iek pravni živinozdravnik Stanko Arko iz Cerknice namesto višjega državnega ži-viaozdraVnika Pravdoslava Rebka iz Ljub-ljane;'z!a Jesenice: višji živinozdravnik Josip Rihar iz Radovljice; za Dravograd: državni živinozdravnik Pavel Kolenec stotam. — Važna vladna naredba glede pravice do uporabljanja avtomobilov, »Službene Novine« z dne 30. marca prinašajo naredbo ministrskega sveta o državnih avtomobilih za privatno uporabo. Po . te) naredbi se bodo smeli voziti v državnih avtomobilih samo ministri, armijski poveljniki, načelnik glavnega generalnega štaba, dvorska adjutantura, hrvatski ban, predsedniki pokrajinskih vlad, poveljniki divizijskih oblasti, poveljnik mesta v Belgradu, poveljnik orožništva v Belgradu, upravnik Belgrada, ravnatelji gradbenih direkcij in vladni komisar za južno Srbijo. Do tu je stvar v redu. Pač pa bodo pogledali predsedniki pokrajinskih vlad sledeče mesto iz naredbe: »Avtomobili se popravljajo v garaži tovornih avtomobilov Ministrstva za promet.« To bo predsednik gledal, ko se avtomobil pokvari in ga bo treba naložiti na železnico in peljati v Belgrad. — Prepoved izvoza živil in krme. Finančni minister je pooblastil direkcijo carin, da z današnjim dnem ('2. aprila prepove vsak izvoz vsakovrstnih živil, kakor žita, moke in mesa, nadalje tudi krme, sena, slame in ovsa iz naše države v inozemstvo. Izvoziti se sme samo ono blago, ld je že natovorjeno po železnicah. Vse carinske oblasti so bile o tem brzojavno obveščene. Pozdravljamo ta ukrep finančnega ministra, ker smo prepričani, da se bo s tem napravil konec pomanjkanju mesa aa naših tržiščih. — Iz Tržiča. »Naprej« je prinesel za Veliko noč med dopisi iz Tržiča izpod peresa neznano znanega dopisnika precej dolgovezen članek, v katerem priporoča vsem občanom pred občinskimi volitvami osemdnevne duhovne vaje, da si bodo volivci izprašali vesti Res, nekaj posebnega I Še v nobenem volivnem redu ne beremo o kakih duhovnih vajah. Pri socialistih bi bilo to zelo priporočljivo in primerno in tudi izvedljivo. Duhovne vaje bi bile kar pod strokovnim vodstvom njih duševnega očeta Lajcvca, ki bi kot predsednik stanovanjske komisije prav lahko preskrbel vsakemu delavcu svojo celico, Kjer bi 8 dni vsak dan po eno ali dve uri v samoti, čisto ločeni od sveta, si izpraševali svojo vest. Za vprašanja pri izpraševanju vesti bi poskrbel tako voditelj duhovnih vaj La-iovlc. In prvo vprašanje bi bilo: Ali ne greii delavec nad samim seboj, če še zaupa svojemu voditelju Ant. Kristanu? Drugo vprašanj« pa bi bilo: Ali ne bi Tr* žic odnosno občinarji ne grešili nad seboj, če bi hoteli izvoliti za župana Lajovica, kot se sliši semintja kak dovtip? G. voditelj duhovnih vaj, ki se bo istih gotovo tudi udeležili, pa naj si sam zase stavi to-le vprašanje: Ali nisem grešil nad načeli socialnih demokratov in nad seboj, ker sem se javno izjavil za strogo versko-nravno vzgojo po § 19, tisk. zakona? Pika. — Obletnica ustanovitve »Slov, Naroda«. Dne 2. aprila t. 1. je minilo 53 let, odkar je iz;šla prva številka »Slov. Naroda«. L. 1868. je objavil »Slov. Narod« v prvi številki dne 2. aprila svoj program, iz katerega si dovoljujemo poklicati mu v spomin dve točki. Točka 2. programa zahteva združenje vseh Slovencev v eno administrativno celoto. V četrti točki pa obljublja, da mu »ne bodo samo verske zadeve, dogme in bistvene cerkvene naprave svete, kakor so vsemu narodu, ampak se bode poganjal na pr. tudi za to, da se neoskrunjeno ohrani cerkveno Imetje, da se ljudska šola ne loči od cerkve, da se oživlja bolj in bolj javno cerkveno življenje.« — Zopetna nasilja nad našim ljudstvom v Primorju. Na drugi velikonočni praznik je prišla v vas Zarečje pri Pazinu skupina fašistov, ki je napadla žene in dekleta, ki so se postavile nasilnikom po robu. Napad je bil odbit, nakar so fašisti odšli, pa se v avtomobilih vrnili iz Pazina ter uprizorili po vasi največja vandalstva ter nekaj oseb celo ranili. Kakor se čuje, organizirajo fašisti napade na vse vasi v okolici Pazina. — »Obiskovalec« tujih hlevov prijet. Hlapcema Blažu Zormanu in lv. Komatariu v Črnučah je bilo 28. marca t. 1. ukradeno iz hlevov obleke v vrednosti 2380 kron. Orož-niški_ narednik Abram je poizvedoval za ta' tom in je aretiral 31. marca Jakoba Hribarja, ki je bil šele dne 26. marca izpuščen iz zaporov. Hribar je tatvino priznal. — Z nožem v prsa zabodel je na Veliki ponedeljek France Bergant iz Repenj 25 letnega dninarja Franceta Jerasa iz Repenj in ga je težko ranil. —Tatvine, Vlomljeno je bilo pri Paplarju v Besnici kar dvakrat. Vlomilec je odnesel nekaj orodja in 4000 K vreden gonilni jermen. Tudi na Stahovici je bil ukraden 5000 do 6000 kron vreden gonilni jermen. — Ciganka, ki je prigoljufala 12.000 kron, Gizelo Rejkhardt so prijeli radovljiški orožniki, ker je v vasi Gorica od hiše do hiše beračila. Orožniki so pa obenem ugotovili, da je Rejkhardtova lani ogoljufala Marijo Skvar-ča za 12.000 kron. Rejkhardtova ie rekla: »S svojimi citrami sem igrala in pela okoli. Sprejela sem le to, kar so mi dali dobri ljudje za mojo godbo in petje.« Tajila je, da bi bila Skvarčovo ogoljufala. — Razne tatvine. Slabo je postalo v vlaku Alojziji 2eleznik, ko se je peljala iz Zagreba v Ljubljano. Blizu Ljubljane ji je odleglo. Zapazila je, da ji je bil medtem ukraden kovčeg. — Lastniku »Zvezne tiskarne«, g. Pesku, je ukradel R. I. 500 pol papirja, vrednega 700 kron. — Nevarno tatico so prijeli v osebi Elizabete Sankovič. Okradla ie gospo Rašico in njeno služkinjo Kaligavis, dalje Natašo Mlekuš, stavbenika Fuchsa in Marijo pl. Terbiikovič. — Ker so kradli pri Ranzingerju je policija zaprla Josipa Bajta, Matija Carli in Josipa Mravljeta — Želodčne in črevesne bolezni: Profesor Leube v Berlinu, družabnik državnega zdravstvenega zbora, potrjuje, da je >Franz-.Tosefc-grenčica dosegla, celo pri občutljivem črevesu odvajanje brez bolečin. 4356 lj Frančišek A. ia Dante. (Predava g dr. Jos. Debevec, vseuč, profesor.) Četrto predavanje iz cikla referatov o sv. Frančišku Asiškem. Vrši sc v čitalnici Jugoslov. tiskarne danes, 3. aprila, ob 8, zvečer. Vsi akademiki in akademsko izobraženi krogi vljudno vabljeni! — Odbor »Društva sv. Bonaventure« franč, bogo-slovcev. lj Osrednji svet družbe sv, Elizabete ima redno mesečno sejo prihodnji torek, 5, aprila, ob 5. popoldne v Alojzijevižču. lj Šentjakobska prosveta. Danes zvečer ob šestih bo predaval msgr. Viktor S t e s k a. Vabimo k obilni udeležbi! lj Promenadni koncert se vrši danes v Zvezdi ob pol 12. uri v prid Ferjalnega Saveza. Svira godba Dravske divizije pod osebnim vodstvom g. dr. Čerina. lj Krekova prosveta ima jutri ob 5. popoldne predavan e v Alojzijevišču. Predava g. urednik K r e m ž a r. lj Darilo za uslužbence čekovnega urada, K tej včerajšnji naši notici smo izvedeli, da jc znašala vsota, ki jo jc poslal g. Fr. Sakser za uslužbence čekovnega urada, 10.000 K, ki pa je ni razdelil gosp. Rozman. Sakser je razdelitev te vsote prepustil ravnateljstvu po njegovem lastnem preudarku. lj Glasbena Matica. Vstopnice za koncert gg. Mire Costaperarie, Marije Schiveigerjeve in Larise Vasilijeve se začno prodajati v torek, 5. aprila, v trafiki v Prešernovi ul. št. 54. lj Nevaren vlomilec prijet. Kriminalna policija je prijela Pod turnom št 8 nevarnega vlomilca, 26 letnega ključavničarja Lovrenca Končina. Pri hišni preiskavi so našli veliko vlomilnega orodja. Lani jeseni je Končina vlomil v Novem mestu v Koširjevo trgovino in odnesel 36.000 kron in se vrnil v Ljubljano, kjer je denar zakopal. Po izvršeni tatvini se je peljal na Dunaj, kjer si je kupil razne reči. Kupil je tudi kolo za 3824 kron. Ukradeni denar je porabil približno pred enim mesecem. Končina je tudi povedal, da je nedavno vlomil v Škofji Loki, kjer je pa vzel le 600 K in v KnrlovSlcovn Jrgnvino ▼ Šmar-jeti, kjer je ukradel 400 kron." lj Dcknik, ki |e bil pocabtjM mts««a decembra lanske** UU se d*hi »ii A. Kuartck, Sodna uL 4, NilnovelSa pornCIla« SEJA USTAVNEGA ODBORA. Belgrad, 2. aprila. (Izv.} Današnja do-dopoldanska seja ustavnega odbora se je Sričela ob odločenem času. Predsednik dr. inčič je početkom seje izjavil, da se morejo razpravljati samo ona določila o agrarnih vprašanjih, ki so sporedne važnosti, ker se vladne stranke še niso sporazumele o vseh vprašanjih. Po tej izjavi je vstala opozicija in očitala vladi, da one-mogočuje delo v ustavnem odboru. Poslanec dr. Š i m r a k in dr. D u 1 i b i č sta zahtevala, naj se takoj nadaljuje razprava o nadaljnjih členih. Minister dr. Marko Trifkovič je izjavil, da vlada ni kriva odgoditvam, pač pa vladne stranke, ki se ne morejo sporazumeti. Posl, Ljuba Jovanovič je izjavil v imenu vladnih strank, da redakcijski odbor ni kriv zavlačevanja, — Ker se dopoldne ni mogla pričeti razprava, jc bila odložena na popoldansko sc;'o. Na popoldanski seji se je vršila razprava o pokrajinskih skupščinah. Govoril je posl. dr. Š i m r a k , ki je zahteval propor-čni volilni sistem za crezke in pokrajinske upravne skupščine. Kritikoval je določila, s katerimi se ustanavlja skupna pristojnost uradov za iste stroke državnih in samoupravnih delov. Dokazoval je, da se s to določbo odpravlja še ona majhna samouprava, ki so jo dale vladne stranke samoupravnim enotam. Zahteval je, naj se ta določba odpravi. Nato je bil tozadevni člen sprejet po vladnem predlogu z nekaterimi izpremembami Ljube Jovanoviča. - Pri razpravi o državnih uradnikih je zahteval dr. šimrak, naj sc označi stabilnost državnih uradnikov, kar ni razvidno iz vladnega predloga. Tozadevni člen je bil nato sprejet z nekaterimi popravki dr, Šimraka. Končno se je razpravljalo o prehodnih naredbah. Poslanec dr. Dulibič je zahteval, naj se delazmožnost ustavnega odbora ne podaljša, če se razpusti ustavotvorna skupščina, ker bi bilo to proti prehodnim naredbam in bi bilo tudi izigravanje ustave. — Pri določitvi roka prihodnje seje je došlo do hudega spopada, ker so vladne stranke zahtevale, naj se se'a vrši jutri, dasi je nedelja. Proti temu je vstal dr. Dulibič, ki je očital vladi, da radi nesoglasja v lastnih vrstah sama zavlačuje delo v ustavnem odboru, sedaj pa hoče imeti naenkrat seje tudi v nedeljah, — Po daljši debati se je končno sklenilo, da se vrši prihodnja seja v ponedeljek ob pol 4. uri popoldne. IZ DEMOKRATSKEGA KLUBA. Zagreb, 2. aprila, (Izv.) Kakor se doznava, se v tukajšnjih demokratskih krogih resno govori, da bo dr. Roje, demokratski poslanec iz Zagreba, izstopil u demokratskega kluba, ker se ne strinja z njegovo politiko v Pašičevi vladi. Dr. Roje bo izstopil samo iz kluba ter ostane še nadalje v demokratski stranki. NAŠI DELEGATI NA MEDNARODNI ZAVEZNIŠKI KONFERENCI. LDU Belgrad, 2. aprila. (ZNU) Dopisnik »Novosti« javlja: Za mednarodno zavezniško konferenco, ki se bo v kratkem vršila v Rimu, da likvidira vsa vprašanja finančnega, gospodarskega in pravnega značaja nasledstvenih držav, so z naše strani imenovani nastopni delegati: dr. Rybaf, dr. Zolger in dr, Ivo Spevec. VATIKAN IN KARLOVA PUSTOLOVŠČINA, LDU Rim, 2. aprila. (DunKU) »Osscr-vatore Romano« objavlja noto, v kateri se dementirajo časnikarske vesti, da je Vatikan zapleten v pustolovščino bivšega cesarja Karla. Vatikan sploh o tej stvari ni vedel ničesar. GROF KAROLY SE NASTALI V DUBROVNIKU. Belgrad, 2. aprila. (Izvir.) Vlada je na svoji včerajšnji seji odločila, kakor se zdi, na posredovanje pečuških socialistov, s katerimi je v zvezi Oskar Jassy, da se dovoli grofu Mihaelu KaroIy-ju, ki je bival v Italiji, nastaniti se v Dubrovniku. IRSKI PODKRALJ—KATOLIČAN. LDU London, 2. aprila. (Reuter) Lord Kdmund Talhot je bil t:o uvoljavljenju novega homerulskega zakona imenovan za podkralja na Irskem. To je prvi rimsko-katoliški funkci-jonnr na tem mestu. TURŠKA PROTIOFENZIVA. LDU Pariz, .2 aprila. (Radio Grič) Po vesteh iz Carigrada Grki preganjajo sovražnika, ki ae umika z ljutim odporom. Sodi se, da bodo Turki začeli protiofenzivo. Velika bitka se še ni začela, ker menda hočejo Turki napasti Grke šele tedaj, ko bodo zelo oddaljeni od svoje operacijske baze. PORAZ GRKOV. LDU London, 2. aprila. PKU) Londonski poročevalec »Morning Post« javlja iz Carigrada, da so Turki pri Eskikterju •bčutn« p»rawli Grk« ia «}«i —X* Krika 4ivi»{ jo. Cerkveni vestnlk. e Jezuitska kapela. Popoldanska služba božja bo odslej ob 7. uri zvečer. Danes zvečer ob 7. uri shod Bratovščine Srca Jezusovega. Predmet propovedi je namen apostolstva molitve za april: Odpor proti paganski nravnosti. c Moška Marijina dražba pri »v. Jožefu ima svoi redni sestanek danes 3. aprila ob 3. uri popoldne v jezuitski kapeli. Dijaški vesfnik. . d »Krščanski svetovni nazor v luči ruskih mislecev« je vsebina serij predavanj, ki se bodo ta semester vršila v prvi vrsti za tovariše akaoemike »Daničarje« in »Zarjane« vsak torek. Predavanja se začno prihodnji torek, dne 5. aprila v dvorani »Akademskega doma« in se bodo obravnavale osnove etike Vladimira Solovjova, Tovariši naj se polnoštevilno udeleže. d Kamniška podružnica S, D, Z. vabi vse svoje člane na občni zbor, ki se vrši v četrtek 7. t. m. ob 14. uri v dvorani Akademskega doma. Vabimo vse akademike, bogoslovce in srednješolce, ki spadajo v področje naše podružnice, da se ga zanesljivo udeleže, da se pogovorimo o počitniškem delu. Z združenimi močmi na delo! — Odbor. d Naročnikom »Zore - Luči« smo poslali skupno s 6. številko položnice. Prosimo, da se Jih p. n. naročniki poslužijo pri pošiljanju naročnine za II. semester ki znaša 24 K. —. L prava »Zore-Luči« za Slovenijo. OrSovski vesftnfik. Sv. Križ pri Ljutomeru. Tukajšnji telovadni odsek Orel vprizori v nedeljo dne 10. aprila v Slomškovi dvorani petdejansko ža-loigro »Ne pričaj po krivem« takoj po večer-nicah. Na sporedu so še zanimive pevske ia tamburaške točke. Prijatelji orlovstva, pri-dite v obilnem številu. Turlstfka in šport. Nogomet. Danes ob 16. uri se vrši na prostoru »Ilirije« pred državnim kolodvorom tekma »Ilirija : Kombinirano moštvo »LNP«, Garderoba kombiniranega moštva pri Petanu, v garderobi je biti ob pol 16. uri. Oprema izvzemsi svitrov lastna, hlačke bele. Kapitan moštva Bregar II. V garderobo naj pridejo razen že nomimranih igralcev kot rezerva še Zomer (Jadran), Rozman (Hermesj in Kotnik Iftparta). -- Jutri ob 16. uri igra rezerva »Ilirije« proti »Hermesu«. Blagajna se otvori ob pol 16. uri. g Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani, Man trg št. 2, ima sedaj 9 poslovalnic na deželi, in sicer na Vrhniki, v Podlipi, na Sv. Joštu pri Vrhniki, v Pirničah, v Škofii Loki, v iselcah, v Železnikih, na Trati pri Gorenji vasi m v Zireh. Namen te zadruge je, čipka-rice s primernim delom in s poštenim zaslužkom preskrbeti. Ona sprejema vsakovrstna naročila po domačih in na željo tudi drurfih vzorcih in ima vedno v zalogi raznovrstne čipke, kakor zobčke, vložke, roglje, podstav-' ke, motive, kroge, okvirje itd. po zmernih cenah. Vse čipke so solidno ročno delo domačink, in kar je glavno, iz pristnega laneneanje se Izvrši v mesecu juli|u 1.1. Pozivajo se interesovana mesta in denarni zavodi, koji bi se radi bavlll s prodajo teh srečk, da se obrnejo na Državno Klasno Loterijo v Beogradu najkasneje do 20. aprila tek. leta. Načrti loterije s splošnimi pravili o istej kakor tudi pravili za ovla-ščenje prodajalca se dobe pri Državni Klasni Loteriji. Iz pisarne Drž-jvne Klasne Loterije LBr. 2171 z dne 29. marca 1921. ^»"■■ff' J J a w ©jac Prešernova 9. svih vrsti J CIHIl SITAR LJUBLJANA 'etra cc« Za vse izraze iskrenega sočutja jjovodom bolezni in smrti nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda Mihaela Pintar notarja v Kozjem se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo, posebno čč. duhovščini, predvsem č. g. dekanu za tolažbo poln poslovilen govor, gg. pevcem za pretresljive žalostinke in vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. KOZJE, dne 29. marca 1921. žal«|CČ6 OSfati. MaEvegJa zaloga izgotovB jenih ofoiek »a gospode, detke in otroke. Btago za obleke in plaSCe. Ototeke po meri se zgotovijo točno po naročilu. 1 ..onfekdja za dame^ ZVONOVf Ognjegasne brizgalnlce in vse ognjegasne mA potrebščine. T TURBINE B^ Stroji za obdelovanje lesa, jarmeniki. Strojne tovarne in livarne j.«., Ljubljana. Advokat KIMOVEC preje v Trstu Je preselil pisarno v maribor, sodna ul, 14. Tovarna umetno izdelanih usifileMh Izdelkov /V ■ " ii Bab in menialnicn L. KOM I DRUG, Zagreli Telefon 23—88. Preradovlčeva nI. 2. Brzojavi: Kohnbanka. EFEKTUiOA Prodaja Id kupnle PREVZEMA Wien VII., Ncustiitgase 52 preje družabnik in tehii. vod|a Ivrdke Jellinck S Krnist, Wicn. damsks ročne torbice ln i podobni izdelki v najfinej- I žih luksaj Uvriitvah. Vi- se sprejme za takojšen nastop. Et£3fl?iVracl]a „5*si borzne naloge najkulantneje VALUTE IN EFEKTE vloge proti ugodnejšemu obrestovanju n « tf 1 Modni alelje za gospode in dame K. FžlČElC, Ljubljana, So^na ulica št. 3. uljndan priporoča svojo lep« zaloge lastnega angleškega blaga. QQL(JB PATENT K108'- oblastveno poverjeni stavbni lnžener Ljubljana, HiUerjtv« ulic* it. 7. SpccIJ.tao »Lvben« podjetje s« betomk., icicsobctonsk« in vodo« »gr.db*. Izraba vodnih sil. 1 M v Škatljah, predvojne izvršitve in kakovosti, pri večjih naročilih znaten popust in vse ostalo vrste cigaretnega papirja po znižanih cenah nudi in razpošilja po poštnem povzetju od 10 škatelj dalje: tj 1 jssiEir TrgnviKo mat, imm i - = **. ---r -------■— Gajeva ulica 8 Brzojavi: „ORIENTu PISALNI STROJI: Imperial, Underwood, Remington, Century, Kontinental, Mercedes Yost i. d. RAZMNOŽEVALNI APARATI: Opalograf, Gestettner, Charolograf. VELIKA ZALOGA barvnih trakov, pravih angleških, v vseh širinah, primu oglj. papirja ter vseh potrebščin za razmnoževalne aparate, lcakor : ban c, črnila, Fixat, Preservat, voščeni papir itd. pri tvrdki FRANC BAR, LluMfaina, moderna mehaniCna delavnica za popravila vseh vrst pisalnih in računskih strojev ter kontrolnih blagajn. uštrin Centrala: Ljubljana, Rimska cesta 2, Podružnice: Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automo-bile tovarne Walter Marting. - Auto-garaže in autodelavnice s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. - Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov. Ljubljana, Maribor, Beograd, Dunajska c. 20, Jurčičeva ul. 9, Knez Mihaj-tel. St. 470. tel. št. 133. lovaul.3. izdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik Mihael jHoSkorc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani