368
Velirnir: Prevarjeni  kavalir.
„To ni prav. Ali ne veš, da moramo biti vljudni z vsakim človekom, dasi ga ne maramo? Tega nisi prav storila."
„Mama, jaz se zaprem v svojo sobo. Storite, kar hočete! Mene ne pripravite, da stopim v sprejemnico."
Minka steče po stopnicah, mati godrnja v veži, Anka pa je pilarjem nesla malico.
„Ce ni drugače, pa bodi!" reče Žitarica in stopi  v  sprejemnico.
„Poklanjam se, milostiva gospa, in predstavljam  kot Miško  Zubelj,  finančni   uradnik."
„Kaj ne, dolgočasite se, gospod Zubelj? Tako nesrečen dan ste zadeli — —
„0, nikakor ne, gospa! Kdo bi se dolgočasil pri tako zgovorni dami, kakor je vaša gospica hčerka?"
„Kaj je doma?"
„Ne urnem, vas, gospa! Ali vam ni pritekla ravnokar naproti r"
„0 ne, gospod Zubelj! To je le moja hišna. Pač ima obleko Minkino, ker jo je Minka po-merjala na nji, toda Minke ni doma!"
Ako bi bil Miško bistrejŠega uma. zapazil bi bil paČ lahko, da gospa ni govorila resnice. Ni bila vajena lagati, in od todi tolika zadrega na jeziku  in v vedenju.
Miško pa je vendar slutil, da ga je Minka prevarila. Toda ni hotel pokazati tega in zato reče:
„ln tako izobraženo hišno imate? Kakšna mora biti šele gospodična hčerka' Rad bi imel Čast poznati  jo."
„V nedeljo je plesni vencek v Čitalnici, gospod Zubelj.   Vabim vas, da nas  takrat  poča-
Vodni požiralnik pri Planini.  (Delo Fr. Putika.)
stite   s  svojim   pohodom.    Saj   pride  tako  več gospodov iz  mesta."
„Ako  mi  obljubite,  gospa,  da  mi vaša gospodična hčerka ponudi roko za prvo kadriljor" „Tako daleč ne seza moja materinska oblast, gospod Zubelj."
„In vi, milostiva gospa! Ali mi to obljubite?" „Jaz ne plešem, gospod Zubelj." „A propos! Pozno je.  Gospoda doktorja ne morem več čakati. Poiščem ga v trgu." Miško vstane.