242. številka. Ljubljana, v ponedeljek 24. oktobra. XX. leto, 1887.
Iihaja v .a k dan e večer, izimši nedeljo in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v st r i j sko - o« cr ■ ke dežele M rs« leto 15 gld., ta pol leta 8 ;•!<! . za 'Četrt |<-'a 4 gld., za fsden i-iesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez. pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. ho kr.,  z;, j^den mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. -   Za tuje dežele toliko več, kakur  poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jetlenkrat tiska, po fi kr., če r« dvakrat, in po 4 kr. če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fronkirati. — Rokopisi Be ne vračajo.   Uredništvo in upravnišvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Oledališka atolba". Opravu ištvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Govor državnega poslanca dr. Gregorca
v drž. zboru dne 2 0. oktobra 188 7. (Po stenografskem zapisniku).
Visoka zbornica! Ni sploh navadno, da bi se o takošnih vladnih predlogih, kakeršnega danes obravnavamo (da se namreč pobiranje davkov do 31. sušca 1888 začasno dovoli, ker ni možno vsega budgeta o pravem času dognati), več iti obširneje govorilo. Toda položaj častite večine te visoke zbornice in nj^ne razmere k sedanje j vladi tudi neso navadne. Resnici se pa vsekako ima čast dati in zatorej nam je reči, da večina te zbornice nikakor ni povoda dala razprtiji z vlado. Od leta 1860. naprej ni imela nobena vlada tako udane in požrtvovalne večine v dižavnem zboru na razpolaganje, kakor baš sedanje ministerstvo. Dostikrat je večina opuščala poudarjati tudi najmanjše zahteve svojih volil-cev, samo da vladi ne dela težkoč. Po Bvojej požrtvovalnosti pa nadkriljuje ta večina vse dosedanje v tej zbornici. Opomnim le na vojaški zakon ter njega podaljšanje na deset let, na velike svote denarjev potrebnih, da smo zasoli Bosno in Hercegovino, na zakon o črnej vojski, na podaljšanje nagodbe z Oger-sko na deset let, popolnem po predlogih visoko vlade, katera nagodba pa nam nalaga velikanskih žrtev, najmanje 40—50 milijonov v desetih letih.
Zatorej mislim, da je večina te zbornice velikanski pokazala svojo požrtvovalnost. Ako imamo sedaj neko razprtijo z vlado, gotovo temu ni kriva večina. Marveč zakrivil j<^razpor naučni minister (Bravo! Bravo! na desni) z ukazom, s katerim je več sred njih šol skrčil, največ slovanskih. (Bravo! Bravo! na desni. — Klici na levi: tudi nemških!) To je moralo tem huje zabob-ti, ker je ukaz izdan bil nepričakovano, brez potrebnih priprav ter se brezozirno strogo izvrševal
Ne bodem pa dalje govoril o tem ukazu. Saj utegne se govornikov zglasiti, katere ta stvar bolje zanima ali bi zanimati morala. Meni povedano zadostuje v dokaz, kako opravičeno teško poslanci na tej desni strani visoke zbornice sedaj glasujemo za vladne predloge, zlasti takošne, kakeršni so današnji, ki zahtevajo zopet velicih žrtev od naših volil-cev. To stane nas velikega zatajevanja. Osobito nam je teško pri srci, odločiti se za glasovanje. Kajti baš
LISTEK.
Začetek romana.
(Obrazek s Slovaškega.  Češki spisala Gabrijela Preissova.) (DaUe.)
Mladenič se je ozrl; pes pritekel je mej tem in se prilizoval gospodarju.
Poluši je sloki pes jako ugajal. „Ali jo lep", pohvalila ga je iu iztegnila roko po njegovem iz-šitem ovratniku, da bi ga ogledala. A pes je od-skočil in začel razjarjeno lajati. Devojka se je vsa prestrašila.
„Hektor, ali boš tiho!" ukazal je baron. „Samo nepriljuden mi bodi nasproti tako lepemu dekletu ! Ali ne vidiš, da je tvoj gospodar popolnem vanjo zaljubljen !a
Poluša pokazala je bele zobke in si pokrila z rokama obraz.
„Polušaj, Poluška.. ." rekel je baron tiho — „odgovori mi še na jedno jedino vprašanje ... Ko prideš domov, ali boš povedala mamici ali komursi-bodi, morebiti kaki tovaršici — o najinem denaš-njem sestanku ali da se jutri zopet tu snideva?"
letos pod ministrovanji m sedanjega naučnega ministre zadel je moje rojake na Štajerskem glede na ljudsko šolstvo udarec, da si hujšega niti misliti no moremo.
Visoka zbornica! Že večkrat izreklo se je tukaj, da 130.000 koroških Slovencev nema niti jedne slovenske ljudske šole več. Žali Bog, to je resnično (Čujte! na desni). In ta žalostna osoda zadela je sedaj blizu 400.000 Slovencev štajerskih.
Ni dosta, da se na Slovence nič ne ozira na obeh visokih šolah v Gradci, ni dosta, da nemarno Slovenci niti jedne slovenske srednje šole, (Ćujte! na desni), ni dosta, da nemarno niti jednega učiteljišča, ni dosta, da v deželnem odboru nemarno niti jednega slovenskega poslanca (gosp. Jerman je samo namestnik), ni dosta, da v deželnem šolskem svetu nemarno nobenega zastopnika (Preč, g. dr. KriŽanič, od škofa odposlan, zatopa v prvej vrsti verske in cerkvene koristi). In vender tukaj o našej ljudskej šoli, o našej ljudskej izomiki govore in sklepajo zmi-raj „sine nobis contra nos" (brez nas, zoper nas). Toda sedaj se ima najhujše izvršiti ter nam odvzeti poslednja slovenska ljudska šola jednorazred niča. In to se je letos zaukazalo.
Deželni Šolski svet v Gradci do poslal je namreč vsem okrajnim in posredno krajnim šolskim svetom spod .-štajerskim ukaz, kateri vsa slovenske ljudske šole proglaša za jezikovne učilnice nemške. (Čujte! na desni). Prosim gospoda predsednika, naj mi dovoli ta ukaz prečitati. Ukaz je kratek, a za nas Slovence usodepolne vsebine.
Z ukazom z dno 22. februvarija 1887, štev. 823 zaukazuje c kr. deželni šolski svet, sporazum-Ijen z deželnim odborom štajerskim zadevno ure-jenje pouka v drugem deželskem jezici na ljudskih šolah tako, da se bode na jednorazrednicah s polu dnevnim poukom učila nemščina v drugem razdelku nižje skupine (to je torej že v 2. Šolskem ali 8. letu starosti učenčeve) po dve uri na teden, v s!e-harnem razdelku višje skupine pa po tri ure na teden, nadalje da se bode nemščina učila na dvo-in trorazrednicah v drugem razdelku prvega razreda (torej zopet že v 2. šolskem letu, to pa štiri oziroma pet ur v teduu; v drugem razredu dvoraz-rednic (klici na debni: skandal!), v drugem in tretjem razredu trorazrednic pa pet ur na teden, dalje
Odgovora ni dolgo čakal. Devojka, ki je imela še vedno obraz z rokama pokrit, odkimala je z glavo
„Prav imaš, Poluška — in jaz te še jeden krat prosim — ne pravi tega nikomur! . . ."
„Zdaj pa moram iti. . ." spomnila se je skini vsi roko z obličja in držeč se resno. „Imejte se dobro, a jutri pridem gotovo sem ..."
Niti na ramo ni dejala obraranic. Zgrabila je voziček le za ročaja in odhitela ž njim kar najhitreje je mogla. Baron je šel in pogledoval za njo; še ko je iz gozda odhajala, migal jej je z roko in čepico.
Po vasi šla je Poluša počasi, le da je noga nogo menjala. Premišljevala je, kako bi mogla skriti, da bi nihče ne izvedel, da je govorila na golicavi z mladim baronom. Bila je to sladka a poleg; tako težka tajnost; prešinjala jej je vse bitje . .
Poluša ozrla se je na okrog in pomislila: „Stemnilo se je in takoj bo deževalo. Baron bo moker . . ."
„Adolf mu je ime", nadaljevala je z lahkim vzdihom, katerega sama ni razumela. „Tak gospod, in kako prijazno se je pogovarjal z manoj; tako ljubeznivih besed še nisem slišula  iz moških ust!
dti se bode učila nemščina v prvem razredu čet-verorazrednic, se ve hitro ko so prestane prve tež-koče s čitanjem, in se ima tedaj kmalu začeti s prvinami nemškega jezika (torej že v 1. šolskem in 7. letu starosti), v drugem in tretjem razredu mora se nemščine učiti zmiraj več, in sicer v prvem razredu tri ure, v drugem, tretjem in četrtem pa po pet ur na teden, in naposled se zaukazuje v Četrtem razredu 5vt terorazrednic učiti nemški ne samo nemščino (5 ur), ampak tudi računstvo (4 ure) in zemljepis (3 ure) in telovadstvo (2 uri. — Smeh na desni — poslanec dr. Grćgr: To je germanizacija. — Torej 14 ur vkup, to je polovica vseh). — Ta ukaz se ima izvrševati s početkom šolskega leta 1887/88. (Da Ije prih.)
Ali c. kr. okrajno sodišče v Cerknici ali nov uradni sedež za logaški okraj?
Iz logaškega okraja  20. oktobra 1887.
(Konoc.)
Zaman iščeš v selu in bližnji okolici dobre vode, ki se neobhodno potrebuje za vsakdanjo pijačo in kuho. Občinski vodnjak, katerega polni južna železnica z jednako tekočino Cerkniškega jezera, kakor svoje trpežne parne stroje in še nekateri neznatni zasobni vodujaki, ki se polnijo, kadar je „Pluvius" dobre volje, s kapnico — t. j. vsa voda, ki jo žal premore Rakek v najugodnejših slučajih.
Glede na ta gotovo pomenljiv nedostatek, na popolno pomanjkanje stanovanj in druzih potrebno-stij, vsled bližave do c. kr. okr. glavarstva Posto-jinskega, oddaljenosti od idrijskega okraja itd. ne-možno nam je baviti se resno z Rakekom, kot sedežem c. kr. uradnij sedanjega okraja Logaškega, četudi Kem nedavno v nekem dopisu iz Logatca v „Laib. Ztg" bral težko umljivo, ne vem iz kakega uzroka storjeno nekako porogljivo opazko, da je bilo pri shodu zaupnih mož več glasov za Uakek, nego za Dolenji Logatec, ne da bi se tudi pojasnilo, zakaj.
Preidimo torej h kraju kateri se more v po-štev jemati, če Cerknica svojega c. kr. okrajnega sodišča ne dobi, pač pa da se bodo uvele prej omenjene olajšave.
Dolenji Logatec, ki je v neločljivi zvezi z do-
In lep je — moj Bog, kaj je proti njemu Tonček, niti primerjati se no more!"
Oblaki so se znižali, veter je zavel, in ž njim zarosile so drobne kapljice. Poluša podviznla se je, da bi si ne pokvarila obleke.
Na vasi ni človeka, vsak pohitel je domov, a v premožnejših hišah prižgali so že luč. Ko je prišla Poluša pred domačo hišo, prestrašila se je. Kar najhitreje skočila je k dvorim, pod kojih obokom se je stiskala moška pastava. To se ve, da to ni nihče drugi, nego Tonček, a devojka se je vender prestrašila.
Nasmejal se je v pozdrav, a dekletce odgovorilo mu je mrzko :
„Ogni se vender, da morem v vežo, vsa sem premočena."
Tonek skočil je v stran in dejal: „In tega mi nisi mogla reči, da pojdeš po dračje? Čakam in iščem te že dve uri."
Počakaj tu; v sobo grem po ruto, takoj pridem za taboj", reče dekle.
Tonček je ubogal, a jako se je čudil temu, da ga ljubica o dežji ne povabi v sobo. Razložil si je vender vse takoj, ker je večkrat radi njega
82
tičnimi koncesijami, leži poleg železnice k;it samostojna občina, ki šteje po zadnjem ljudskem štetji 1538 prebivalcev, ima poštni in telegrafni urad, lepo, za štiri razrede določeno šolsko poslopje z dvo-razredno šolo, kojo obiskuje sedaj 173 11 rok, vzgledni šolski vrt, mnogo dovolj prostornih hiš, kjer se bi moglo dobiti ali ce treba pripraviti potrebno število stanovanj za uradnike Kraj Čeviea, katenga loči le ime in državna vel.ka cesta od Dolenjega Logatca, obdarjen je z izvrstnimi izvirki okusne hladne vode,mej katerimi omenjam le občinski vodnjak sv. Jožefa, ki je že davno na prav dobrem glasu.
Že ob času, ko so bili uradi še v Planini, določen je bil Dolenji Logatec kot sedež uradnijam. Gorenjemu Logatcu je ta kraj toliko ugajal, da so ob času, ko se je imelo zidati uradno poslopje v Dol. Logatcl ponudili 1000 gld. podpore.
Vsled malomarnosti tedanjega občinskega zastopa Dol. Logaškega in pomanjkanja primernih prostorov za ustanovitev c. kr. uradov bil je velesl. erar prisiljen, dati Gorenje-Logaški, od železniške štacije 2 7 kilometrov oddaljeni občini brezobrestno posojilo 1.500 gld. proti jako ugodnemu vračanju v 15 letnih obrokih, katero je ona že do malega vr nila, da se je graščinsko poslopje po možnosti pripravilo za urade.
Seveda bi se želelo nekoliko primernejših pro štorov, kakor jih imajo za drago najemščino o. kr. okr. uradi sedaj v Logatci. Posebno prostori c. kr. preiskovalnega sodišča nemajo za bistrega opazovalca najugodnejšega utiša
Priznati se mora, da so nekateri boljši posestniki večinonui obrtnega stanu, kakor nt pr. Fran Gostiša, Miha Gostiša, Janez Kihar, Andrej Marinko, Mat. Hladnik. K. Pnppis, J. Tomažiti, J. Istenič, J. Urbas in J. Kobar prezida vali ali v kakih treh slučajih celo na novo zidali hiše in tajiti se ne sme, da so tako v resnici pomnožili število stanovanj uradnikom, sebi pa seveda tudi ustanovili gotovo dobre letne dohodke, vsaj v preteklih 13 letih, kar spričuje že to, da se zahteva od nekaterih priprostih stanovanj do 300 gld na leto, najemščine, kar ne dokazuje, da se je le uradnikom kaj zidalo.
Omenili smo kako na pravem mestu bi bili c. kr. uradi v Dol. Logatci poleg železnice. Pri tej prhki zdi se nam potrebno spominjati se tudi nekoliko gospodov c. kr. uradnikov. Če gre kdo iz mej njih po uradnem opravilu v Cerkniško stran ali v zasebnih zadevah sam ali z svojo obiteljo v Ljubljano ali kam, ko se mora posluževati železnice, mora v slabem vremenu posebno v zimskem času, velikokrat tudi v hudi vročini, ali Če mu primanjkuje časa najeti voz, če ga mora sploh dobiti in v tem ugodnem slučaji stane ga vožnja do železniške postaje 40—50 kr. Če se vrača v zimskem času aH v deževji s svojega potovanja in da si ni že pri odhodu naročil voza, mora to svojo neprevidnost britko čutiti misle si v svojem kočljivem položaji, „ko bi bil le že doma".
Gorenji Logatec sam priznava kako neprilična je 2.7 kilom, dolga pot od železniške postaje Logaške do c. kr. uradov v Gor. Logatci, zato namerava baje ondotni občinski zastop v olajšavo „ko bi
karana. Roditelja njena sta jako stroga in ne tr pita, da bi leno posedala. In mnogo se zanašata na hčer; ker je lepa, bo že dobila poštenega ženina. Tonček je vzdilmil in pomislil, da bi bilo najlepše, ako bi bilo skoro vsemu konec, in bi bila Poluša njegova žena. Vzel je iz žepa sinodko in dve žveplenki, prižgal ju je ob rokav in zapalil mej dlanmi smodko.
Čez trenotek vrnila se je Poluša zavita v ruto.
„Torej kaj si delala vse popoludne?" začel je Tonček prijazen pogovor in objel devojko okrog pasu hoteč jo pritisniti k sebi pod obok dverij, da bi se ne zmočila. A ona izvila se mu je, in dasi je bilo temno, opazil je Tonček dobro, da ga mračno gleda.
„Kaj se držiš tako jezno V" vprašal je, „ali si bila karana?"
„1 ne — ali — ne moreni danes  h taboj tu
stati."
„Čemu ie?" začudil se je mladenič.
„Dežuje — in tudi dobro mi ni danes; saj bodeva še drugikrat govorila", odgovorila je Paluša v zadregi.
,.Ali te morebiti glava boli V"
»Da "
„Naposled boš še mrzlico dobila", menil je Tonček skrbno. „Razven tega si tudi cd dela vsa izmučena", vzdihnil je.
ostalo pri starem" napraviti nekak voz za prevažanje
0 sob, po imenu „omnibus".
Cerknica sine torej tolažiti se, da ko bi se tudi sedanji  odnošaji ne sprememb  pridobili so si
1 .| to, da bo možno vsakteremu voziti se za male Krajcarje, ali morebiti celo brezplačno od železniške postaje Logaške do c. kr. uradov v Gorenji Logatec. Kako prostoren in v kakem slogu, da bo izdelan ta „omnibus", s koliko uprežno silo in hitrostjo, ter kolikokrat na dan da bo vozil — o tem varuje se do sedaj še stroga tajnost. Tudi ni bilo še mogoče poizvedeti, na čega ve stroške in pod kakim nadzorstvom bo to tolikanj potrebno in željeno bla-godušno podjetje delovalo.
Do sedaj opisovali smo, kaj bi ugajalo nekaterim strankam in kje naj bi bil sedež sedanjega c. kr. okrajnega sodišča logaškega. Omeniti nam je pa tudi političnega oblastva.
Logaški politični okraj obstaje iz treh sodnij-skih okrajev, iz logaškega, loškega in idrijskega. Kakor v sodnijskih okrajih, tako tudi tukaj strankam ugaja, če je sedež c. kr. okrajnega glavarstva v središči okraja v kraji, ki ima najugodnejšo komunikacijo in druge potrebne lastnosti. V državnem ozira pa še posebno tam, kjer se stekajo važne strategične ceste, železnica, kjer je telegrafni in pc • štni urad itd.
Če iščemo kraj teh lastnostij v logaškem pol. okraji, ki naj bil bil tudi t.ekako središče mej sedeži političnih okrajev Ljubljano in Postoj ino, je Dolenji Logatec jedini in najprimernejši kraj.
Iz tukaj popolno objektivno opisanih razmer, je razvidno da, če se misli sedanje razmere kaj predrugačiti, sta le dva slučaja mogoča:
1. da se ustanovi za cerkniško stran posebno c. kr. okrajno sodišče, in v tem slučaji ostati bi imel, kar se tiče strank, sedež c. kr. okr. sodišča logaškega na sedanjem mestu v Gorenjem Logatci,
2. Ko bi se to nepotrebnim spoznalo, naj se c. kr. uradi okraja logaškega prestavijo v Dolenji Logatec; v tem slučaji bi se niti ime okraja ne iz-premenilo. —m—
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 21. oktobra. Sedaj se še prav nič gotovega ne ve, koliko se misli vlada ozirati na češke želje zastran srednjih šol. Listi so seveda polno kombinacij, toda gotovega še nič ne. Eksekutivni odbor riržaviiozborNkc desnice se pogaja z vlado, a vse se vrši tajno. Oficijozni listi na vso moč opravičujejo vlado. Le-vovski uradni list trdi, da je takoimenovana štedilna komisija, katerej je bil predsednik grof Hoheuvvart bila v svojem poročilu priporočila odpravo dotičnih srednjih šol. Minister Gauč bil bi se torej ravnal le po želji dotično komisije. Zanimivo bi vsekako bilo vedeti, če je res komisija, v katerej je sedel grof Hohenvvart, katerega nekateri jako odločno ze govarjajo in hvalijo, priporočila odpravo Kranjske spodnje gimnazije. Da se bodo nemški konservativci okoristili sedanjega položaja, potrjujejo „Tiroler Stimmen". Ta list je izvedel, da so Čehi obetali, da se bodo ozirali v šolskih zadevah na želje nemških konservativcev, če jim sedaj pomagajo v zadevi srednjih šol. Kaj natančnega se pa do sedaj še neso dogovorili.
Sedaj je odločeno, da se bodo naročile puške z manjšim kalibrom, in bode torej vlada od flele-giM'IJ zahtevala za nove puške nekaj milijonov več. Tovarna v Stejru je že izdebda več tisoč pušk večjega kalibra, katere bode pa prevzelo vojno rni-nisterstvo ter bodo ž njimi v vojni oborožilo črno vojsko. Seveda bode težava, če se bodo rabile te pnške, ker bode zanje treba posebne municije. Tovarna je že začela delati repetirke manjšega kalibra.
S Istro- in Hla«l<MM'lti se neso mogli sporazumeti, da bi pri prihodnjih občinskih volitvah v Pragi vzajemno postopali, in postavili bodo torej vsak svoje kandidate.
V nanje dr/are.
„Journal de St. Petersburg" pravi, da bodo sklepi i»ol«r»r*l4 4'£a sebranja samo interraezzo, ne pa rešitev. Sebranje, katero se je volilo z go-ljufijami in nasilstvom, ne more nič stalnega ustvariti. Bolgarsko vprašanje ni storilo nobenega '*o-raka dalje in prelita kri ne more združiti naroda in vlade. Poročila tujih listov o pogajanjih glede Bolgarije, pravi ta list, neso resnična. — Povod pobojem pri vsacih volitvah v Bolgariji je baje nekoliko tudi volilni zakon. Po tem zakonu voli 50 vo-lilcev, kateri najprej pridejo, volilno komisijo, katera potem vodi volitve. Po tem je odvisno popolnem od slučaja, katera stranka dobi večino v vo« lilnej komisiji. Ker komisija navadno pristranski postopa, jo pa skuša nasprotna stranka s silo razgnati. Pri poslednjih volitvah so vojaki in žandarji odganjali opozicijonalne volilce, dokler ni bila sestavljena volilna komisija, katera je že potem gledala, da vladni pristaši ne ostanejo v manjšini. Konservativci so o svojem času že mislili volilni zakon tako preraeniti, da bi volitve vodilo občinsko pred-stojništvo, a so se temu uprli liberalci. — Kako šljenje vlada mej bolgarskim narodom se je pokazalo pri volitvah v Kutlovici, kjer je izvoljen v sobranje car Aleksander. V nekem pridunavskem mestu sta voljena Grujev in Benderov.
Vodja IraucoMke radikalne levice Cleinen-ceau je v Toulonu poročal volilcem o svojem del> vauji v zb »ruici. Razlagal je, zakaj je naspro-ov 1 vsakej vladi. Vse dosedanje vlade naj bodo že kakeršnega koli političnega prepričanja, so le obkladale reforme. Sedanji vladi Cleinenceau očita, da se brati z monarhisti. Naštel je celo vrsto reform, ki se mu zde potrebne, pred vsem pa treba ločiti cerkev od države. Sedaj bi bila posebno potrebna jedinost republičanov, ker je evropski položaj jako kritičen. Povsod vlada negotovost in ne^aupnost. Koncem je Cleinenceau zagotavljal, da bode podpiral vsako vlado, ki iina resno voljo izvesti reforme. Shod volilcev bil je precej buren. Slišalo se je mnogo ugovorov. Resolucije ni nobene sklenil. — Bon-ipar tisti mislijo interpelovati vlado zaradi Caft«-6l-\Vil-sonove afere.
Sedaj je že gotovo, da bodo lluijaiii začeli vojno z Abesinci. Vojno ministorstvo je že izda'o instrukcije za easniške poročevalce. Podvrženi bodo vojnim zakonom in bodo smeli čete spremljati samo z dovoljenjem vrhovnega poveljnika. Brzojave bodo smeli odpošiljati le v laščini, francoščini in angleščini. Vrhovni poveljnik bode smel iztirati vsacega časnikarja, ki se ne bode ravnal po danih instruk-cijah. Posebno se italijanska vlada zanaša ua pomoč habaškega glavarja Kantibarja, ki je obljubil preskrbeti mnogo velblodov. Prišel je bil v Mas« sauo, kjer so ga usprejeli s kneževsko Častjo.
ttpanjski cortes so sklicani v 20. dan novembra. Miuisterski sovet je usprejel načrt vojnega ministra, da se upelje splošna vojaška dolžnost. V mirnem času bode potem imela Španija 300.000 vojakov. Sedi j pa ima v mirnem Času 182.000 in v vojnem času 870.000 mož.
Mladeniceve besede zbadale so devojko v srce.
„Kaj bo hoče . . ." odgovorila je, „to že tako na človeka pride. Kako pa si se ti imel popoludne?" nadaljevala je že nežneje razgovor, „jaz sem se spomnila na te . . ."
»Kje V"
„V gozdu", odgovorila je s tresočim glasom.
„Ko bi bil to vedel,  šel bi bil s taboj ..."
„Ko sem prišla iz cerkve, rekla mi je mamica, da bi Šla po butaro; slekla sem torej praznično suknjico — in šla sem pod vrtom, za gumni . ..
„Videl sem te z okna, ko si šla iz cerkve", reče mladenič. Potem sem šel v hlev živino nakrmit, očedil sem se malo in šel k židu po smodke. Od tam šel sem naravnost k vam in od onega časa čakam tu. Mamico videl sem dvakrat na dvorišči, a nisem jih hotel nič vprašati, nadejaje se, da kmalu sUina prideš."
Poluša dvignila je zaprte oči in pomerila mla-deničevo postavo. Prišedši z očmi do dnjegove desnice, v kateri je držal Rinodko, spomnila se je barona in jutrajšnjega dne. Tonček zdel se jej je v tej temoti nekako neotesan.
„Zdaj pa moram iti", rekla je z drobnim glasom. Imej se dobro in jutri na večer morda pridi k nam."
„No, če ti ni dobro, potem grem, reče Tonček. »Lahko noč in pozdravi se!"
Mladenič nagnil se je k devojki in se je pritaknil z ustmi ob lice. V tem se mu je že umaknila in zapirala vrata.
Ozrl se je Še dvakrat in potem korakal je hitro domov, kajti zdaj še le je čutil, da dežuje.
Poluša ustopila je tiho v sobo. Mati kuhala je večerjo in jo pozdravila ostro: „Da se ti ljubi zunaj zijala prodajati !"
Poluša ni odgovorila. Razgrnila je mokra ruto na drog pri peči in usedši se na klop sklenila je roki v naročji. Mati ozrla se je na njo in rekla: „Kaj, ali Tonček ne pride?"
„Odšel je že domov."
Mati priložila je na ogenj in vzela v roko lonček z žganjci iti jih stresala Žlico za žlico v prežgano kuminovo polivko. Ko je bila gotova, pogledala jo zopet deklico po strani in vskliknila:
»Kaj posedaš kakor blagorodna gospa ?tt
„Kaj pa naj delam?"  glasi se tiho odgovor.
„Vrzi te olupke v pomije, pridem pest otrobij in nesi pujsku, potem pripravi skledo iu žlice na mizo", rekla je mati.
(Daljo prlh.)
Mej maroUiihsliimi rodovi vlada velika nesloga. V južnem Maroku je ustaja Vladne čete so v jednem kraji že zmagale ustajnike, kateri so baje izgubili 500 mož.
Dopisi.
H NloveiiHltcga Slaj« i j;i 22. oktobra. [Izv. dop.] (Prestolonaslednika Rudolf in Štefanija in Slovenci na Štajerskem.) Povodom prihoda prevzvišenih prestolonaslednikov Rudolfa in Štefanije na slovenski Štajer, kjer bodeta osrečevala te dni s svojo navzočnostjo in nrilobo štajerske Slovence, moramo spregovoriti nekoliko jasnih in resničnih, če tudi morda za marsikaterega rodoljuba na Štajerskem neprijetnih besed. Prizadeti pa naj se tolažijo s tem, da nečemo nikogar osobno žaliti, neopravičeno kritikovati, ali morda nepotrebno v zadrego spravljati, temveč nam leži le stvar sama in občni slovenski interesi pri srci, za katere povzdignemo svoj glas, ker zmatramo to za svojo dolžnost.
Naj bodo torej te le z dobrim namenom pisane vrste v spodbujo štajerskim Slovencem, da se zavedajo svoje narodnosti tudi v srečnih dnevih, ko bodo gledali prijazni obličji Njiju cesarskih visoko-8tij, in da izrazijo pred Njima svoja slovenska čutila javno in odločno, pa tudi sijajno in dostojno.
Za nas vse vesela in srečna vest, da prideta prestolonaslednika tudi na slovenski Štajer, kjer si bodeta ogledovala jeden dan našo krasno slovensko domovino vzbudila je gotovo mej vsemi veliko radost in naudušenje, kakor pri vsaki taki priliki, in iz-vestno bo vse tekmovalo, kako bi se Jima pokazala najsijajneje in najlepše ljubezen, udanost in zvestoba Slovencev; to nam je prirojeno in o tem ne dvomimo, vprašati pa moramo:
Ali bodo pa štajerski Slovenci in mej temi v prvi vrsti njih voditelji kot uzorni avstrijski domoljubi in državljani, poleg lepih patrijotičnih pojavov in dokazov o udano>ti, zvestobi in ljubezni do prestolonaslednikov in cele cesarske hiše pri tej eminentno važni in jako pomenljivi priliki imeli tudi poguma in dobre volje, pokazati odločno in javno na najsijajnejši način tudi svojo slovensko narodnost ne le z besedami, temveč tudi z očitnimi znamenji in pojavi na najodličnejšem in najvažnejšem mestu, namreč pred cesarskima visokostima?
Ali bodo opustili nekateri štajerski Slovenci pri tej priliki mlačnost in neodločnost ter se znebili letargije in indiferentnosti v narodnem oziru?
Kakor se veselijo odkritosrčno vsi Slovenci brez izjeme v svoji veliki naudušenosti prihoda Njiju cesarskih visokostij na slovenski Štajer, ravno tako greni in kalf to veselje odgovor, ki si ga mislimo na ta vprašanja vsem resnično iskrenim slovenskim domoljubom, kateri ne porabljajo sebično svoje slovenske narodnosti le v svojo osobno korist in pospeševanje gmotnih interesov, temveč so ne le praktično realni, nego tudi idealni narodni politiki, V storijo svojo narodno dolžnost povsod, ne pa le takrat in tam, kadar so k temu moralično ali ofici-jalno prisiljeni vsled posebnih okolščin in razmer.
V tem obziru čutimo vsled večletnih skušenj nekako tesnobo, kajti ne ve se, se li nekateri Slovenci posebno v Mariboru in Celji ne bodo zopet sramovali pred nasprotniki pokazati javno in odločno v navzočnosti prestolonaslednikov svoje slovenske narodnosti, kakor se je to zgodilo pred 4 leti v imenovanih mestih pred Njegovim veelčastvom cesarjem, kajti takrat uesmo videli v Mariboru in Celji niti jedne slovenske zastave, dočim so po kazali Ptujski Slovenci pri isti priliki javno dostojno in na sijajen način svojo slovensko narodnost s tem, da so bili razobesili vsi narodne trobojuice in so skrbeli tudi za druga očitna znamenja in pojave narodnega značaja.
To so torej okolščine in prikazni, ki težijo in žalijo pošteno domoljubno srce. Saj je pa tudi popolnem nerazumljivo in prečudno, da nekateri Slovenci, sicer pošteni in darežljivi narodnjaki, ne-čejo več pri takih važnih prilikah kot Slovenci javno nastopati iu kazati svoje slovenske narodnosti, dočim se je to prejšnje čase večkrat zgodilo. Zdaj so čim starejši, tem popustijivejši.
Dobro se še spominjamo, da so vihrale slovenske zastave na narodnih hišah v Celji in Mariboru pred več leti o priliki srebrne poroke cesarjeve in o poroki cesarjeviča Rudolfa, v Celji tudi pri regionalni razstavi leta 1879; zakaj jih pa Mariborski iu Celjski narodnjaki neso razobesili pri prihodu Nj. velečastva v Celje in Maribor pred 4
leti, to je Čudna uganjka, pa tudi žalostno znamenje narodne indiferentnosti, vedno večje mlačnosti in popustljivosti.
Z Goriškega in Primorskega smo čuli takrat pogosto glasove, kako so Bkušale oficijalne, Slovencem neprijazne osobe pred cesarjevim potovanjem po teh deželah narodnjake z gladkimi besedami pregovoriti, naj ne razobesijo slovanskih trobojnic in naj se tudi pri pozdravih na cesarja ne poslužujejo slovenščine ali hrvaščine, ker cesarju baje to ni ljubo, temveč govori naj bodo nemški ali italijanski.
Ker pa cesarjeve blage čute ter skrajno pravičnost in ljubezen do vseh avstrijskih narodov predobro poznamo, smo dobro vedeli, kaj je na tem, zaradi tega vprašamo tu, kateri resnoben in iskren domoljub bi takih osob, če so tudi višji uradniki, ne bil dostojno in odločno zavrnil, to tembolj ko je cesar na Goriškem dvakrat vprašal: „Ali Slovencev ni tu?u
Na Primorskem je zopet rekel nekemu Hrvatu, kateri je le šiloma lomil italijanščino, naj govori v svojem maternem jeziku; in lejte to ljubezen in pravičnost preljubljenega vladarja hoteli so nam nekateri čudaki na Primorskem popolnoma prikriti.
Z urivaujem tujih jezikov iu odgovarjanjem, da bi se slovenske zastave ne bile razobesile, skušali so naši omenjeni neprijatelji le zvedeti, kolika je narodna slabost in neodločnost Slovencev, ter kako daleč žega v tem oziru slovenska letargija.
Tudi nam je dobro znano, da je potovala po Štajerskem nekaj dnij pred cesarjevim pohodom, neka odlična osoba z Dunaja, ter poizvedovala pri odličnih rodoljubih, kako se bodo obnašali Slovenci. Dotični gospod je bil jako radoveden zaradi slo venskih pozdravov] in narodnih zastav. In glejte čuda; samo prijazne besede potem tisto zaupno ob našanje in resnobno poizvedovanje omamilo in omeh čalo je bilo Celjske in Mariborske Slovence, da neso bili razobesili pri cesarjevem prihodu, niti jedne slovenske zastave, dočim so bili Ptujski Slovenci, kakor vselej tudi takrat popolni možje na svojem mestu. Za one v Mariboru in Celji pa zaman iščemo osnovanih nagibov, da neso takrat javno in odločno pripoznali svoje slovenske narodnosti. Od odločnih štajerskih rodoljubov in voditeljev v Celji in Mariboru pričakujemo zdaj več narodnega ponosa in odločnosti iz navedenih razlogov pri prihodu prevzvišenih prestolonaslednikov, in nadejamo se, da bomo mogli poročati o tem kaj boljšega in veselejšega. Odločilnim narodnim krogom bi torej priporočali, da stvar o pravem času temeljito premišljujejo in res nobno preudarjajo, in jako nas bo veselilo, ako bomo dobili o tem vesela poročila in se bomo uverili, da naše le v prid dobre slovenske stvari izgovorjene besede neso bile zastonj; torej „Bog in Slovenci!"
K Xotraii|»kegd 22. oktobra (Jesenski list.) Suša v spomladi, suša v poletji — v jeseni pa dežja preveč. Nasledki obojega so znatni in ob jednem kvarljivi. Silna suša uničila je ponekod tretjino, polovico in še več poljskih pridelkov. Tudi sena iu otave pridelalo se je vsled silne suše mnogo manj uego navadno — otave po mestih celo nič. In kakova mučna košnja bila je proti koncu? — Mahal je ubogi kmetic na vso moć, a palo je le malo pod koso, ter hrešalo, kot bi žico rezal. Pridelek sadja je srednji. Hrušek in jabolk bilo je malo, nekoliko več pa sliv.
Iz nekaterih vasij vozili so slive v Gorico kjer so jih s prva še precej drago prodajali, pozneje jim pa cena pala. Mnogo so jih pokupili tudi domači kupci za slivovko. Pri tem usojamo se naše žganjaije na nekaj opomniti, kar jim bodi v blagohoten opomin. Pred malo leti slovel je notranjski slivovec na daleč okolu kot najboljši, kot neka posebnost. Žal, da je na tem polji domače industrije sovražnik zasejal luliko. Nekateri, hoteč imeti več dobička, pričeli so primešavati špirit mej slive, češ, da se ulovi mnogo več slivovice — ali kakove? — Tem načinom žgana slivovka nema tistega prijetnega ukusa, kakeršnega ima iz samih sliv, brez druge primesi. Namesto prijetnega ima nekako grenek ukus, in po grlu pali jednako špiritu. Kupci spoznavši to sleparijo, začeli so se domače slivovke ogibati, ter kupujejo rajše fabriško žganje. Vsled tega trpi domača slivovka na ceni, ker jej je ista močno pala, in prodaja se veliko težje, akoravno se nahaja še mnogo poštenega blaga. Proč torej z tem sleparstvom! Domača slivovka dobi naj zopet svojo staro veljavo!
Ker uas je dež skozi celo poletje puščal na miru, želeli  bi se bid saj še toliko časa mir pred
njim, da bi nam bilo grozdje lepo do/orelo. Primeren dež, ugodil bi bil grozdju bolje poprej, dokler ni bilo še mehko. Ravno tako nagajal nam je dež za trgatve od 10. do 16. oktobra, dokler ni naposled pobelil sneg gora na okrog. Pridelek bode srednji. Prodaje se domačim gostilničarjem, kateri ga deloma potočijo v pomladi kot hladilno pijačo, deloma ga porabijo za sta risanje premočnih (?) dalmatinskih in istrskih vin. Ravno tu povedauo pa ne velja za močneja vipavska vina. Nekoliko pokupijo ga za domačo pijačo kakovi zakotniki in sploh taki, kateri imajo še kakov plesnjiv groš.
Škoda, da se naša domača vina ne obdrže dalje, nego do časa, ko grozdje cvete. Se ve da bi se temu nedostatku z umnim kletarstvom odpoinoglo. Vinogradi se pri nas še precej umno obdelujejo, po nekod prav po zahtevah umnega vinogradarstva, ali do umnega kletarstva smo še daleč. Za upeljavo poslednjega, trebalo bi najprvo vzgleda, drugič pa uovčne podpore. Se ve da na poslednjo še misliti ni, ca j jo nam še zu potrebnejše stvari ne dajo, kamo-li, da bi še posamezne vincarje podpirali.
Da, trebalo bi nam zdatne močne podpore, katera bi umno porabljena, ne bila zavržena. Močvirnate mlake dale bi se spremeniti v rodovitne travnike, z d račjem poraščeni in kamenjem nasuti pusti pašniki pa v rodovitne vrtove in vinograde. Ali tu je treba dela in napora še toliko, kojega naš ubožni kmet brez p d pore ne zmore. In poleg vode Bistriee-Reke ležečim zemljiščem, koliko bi se koristilo tem z uravnavo te vode! Na več mestih začela je zajedati v poleg ležeča zemljišča, ter leto za letom prouzročuje več škode. (Konec prih.)
Domače stvari.
— (Ći ta 1 ni ca Lj u bij ans ka) praznovala je včeraj petin dvajsetletnico društvenega obstanka s slavnostno besedo. Pet in dvajset let je dolga doba v življenji človeka, kakor tudi vsacega društva in kdor je bil pr šoten pri prvi besedi dne 24. novembra 18G1 in pri včerajšnji petindvajset-letnici, prepričal se je lahko na svoje oči, kako hudo je korita neizprosna smrt mej vrstami narodnjakov, kajti včeraj bilo jih je jedva še dobrih 20 od nekdanje „stare garde" navzočnih.. Prepričal se je pa tudi lahko, koliko je v tem času narodna stvar napredovala, pri čemer ima baš Čitalnica velikih in uevenljivih zaslug. Zatorej bilo je, kakor je gosp. predsednik dr. vitez Bleivveis v svojem jako vrlo sestavljenem govoru poudarjal . juko umestno, da se 25letnica praznuje slovesnim načinom, saj je Čitalnica bila ves ta čas društveno sve-dišče, shajališče narodnjakov iz mesta in z dežele, v njej vzgajali so se govorniki, pevke in pevci, narodna glasba, v njej porodila se jo naša dramatika. Čitalnica Ljubljanska je izvestno velikega kulturnega pomena in če druga društva praznujejo tcel6 desetletnice, spodobi se, da se 2 o let niča dostojno proslavlja, kar se je včeraj tudi zgodilo. Jake dobro jo je odbor pogodil, da je ta slavuost bila prva v prenovljeni dvorani. Prostori, nekdaj za manjše število odmerjeni, neso več zadoščevali, bilo je mnogo nedostat-kov, katere je trebalo odpraviti. In to se je z ozirom na razmere izvrstno posrečilo. Dvorana je sedaj tolika, da razen ob Sokolovih maskeradah ne bode tako hitro preuapolnjena, oprava njena je prav okusna iu elegantna in namesto nekdanjih motno brlečih sveo, napeljana je sedaj plinova svečava, ki s krasnih svetilnikov daje dovolj jako ugodne svetlobe. Mej občinstvom čulo se je zbok tega le jednoglasno priznanje in dasi je prenovljenje stalo mnogo treskov, je vender vsakdo odboru hvaležeu, da je to delo tako srečno dovršil. — Kar se tiče „besede" same, bil nam je vspored jako po godu. Razen že omenjenega, z živioklici vsprejetega govora gosp. predsednika, nastopil je v drugi točki mešani zbor (23 pevk, 28 pevcev) in pel g. Foersterja novo skladbo „Naše goro". Ta zbor ima vse prednosti, s katerimi se odlikujejo g. Foersterja mojsterske skladbe, in mešani zbor, pod g. G e r b i ć a vodstvom, pel ga tako izborno, da je poslušalcem odkril vse krasote te kompozicije. V tretji točki nastopila je gospo-dičina Mila Šumanova, ter svirala na glasoviru Chopinovo fantazijo v I- molu. Gospodičiha Šumanova svira s pravim občutkom in kaže pri svoji igri vse vrline, ki si jih je pridobila na konserva-toriji Dunajskem, kjer so jej že njeni učitelji prorokovali lepo bodočnost. Burna pohvala sledila je njeni prekrasni igri. — Moški zbor pel je dve skladbi. Prva je bila F. S. Vil ha rja zbor „Ljubičica" iz opere „Zvonimir".   Prekrasna ta skladba,
v kateri ve'e pravi duh narodne glasbe, segala je poslušalcem globoko v srce in nadejamo se, da se bode hitro udomačila mej slovenskimi in slovanskimi pevci. Bazinov zbor „ Križarji na morji" ni več nov, a vedno jednako lep in poslušalcem vsek-dar drag. Pevci peli so ga z običajno preciznostjo, vender bi bil efekt še silnejši, da je bilo pevcev število obilneje. Curschmannovo „Vijolico" pel je ženski zbor jako milozvočno, na veliko pohvalo občinstva. S tem je bil glasbeni del končan in pričel se je ples, najsijajueja točka za mladi svet. ki se je vrtil do znanega ranega jutra po gladkem parketu. Povodom 25 letnice došli so nam razen nekaterih dopisov še naslednji telegrami:
Kamnik. — Vzgledni gojiteljici omike in narodne zavesti: Slava!        Čitalnica Kamniška.
Vipava. — Slava! Slovanski majki Ljubljanski hčerka Čitalnica Vipavska.
Stuttgart. — Obžalujoč, da mi ni možno osobno se izredne slavnosti petindvajsetletnice udeležiti, kličem iz daljne tujine: Živela čitalnica kot pravo narodno ognjišče, živela društvena sloga, živeli vsi udeleženci lepe te slavnosti. V duhu z vami.
Viktor Rohrmann.
— (Avskultanti štajerskimi) so imenovani gg. Rudolf Thoman, in Rudolf Persche, praktikanta pri deželni sodniji v Ljubljani, in Albert Fischer, praktikant pri deželni sodniji v Celovci.
— (^Pisateljskega društva" odbor) odobril je v poslednji seji račun o letošnjih, od njega prirejenih dveh slavnostih (dr. L. T o m a n u v Kamni Gorici in Davorinu Trstenjaku v Slovenjem Gradci). Društvo je imelo potroškov 2H7 gld. 16 novč., koja svota se je poravnala s preplačili in radovoljnimi doneski, v ta namen poklonjenimi, tako, da društveni blagajnici ni treba ne novčiča plačati. Društvo je bilo zastopano po odbornikih in društvenikih i pri "VVolfovi slavnosti v Idriji in pri Einspielerjevi v Svečah, in dotičniki potovali so na svoje troške, da so zastopali društvo. — Ob jednem je sklenil odbor tudi letošnjo zimo prirejati zabavne večere, ker je uverjen o njihovi potrebi in koristi iu ker so i mnogi gg. društveniki izrekli željo, naj se spet prirede. Prvi letošnji zabavni večer bode v soboto 5. novembra ob 8. uri v steklenem salonu „ Čitalnice Ljubljanske «
— (Nemška arrogantnost.) Slučajno mi je prišla v roke te dni 1. štev. V. letnika ilustr. časopisa „Ostund\Vest". V programu svojem piše ta list mej drugim, da je „ein Organ fUr alle
Oesterreicher"......ter da je njegov „leitendes
Princip: gut <»e*f erreiehi.seh sein in Denken und Trachten, IJel»e zum Vaterlande, Stolz fiir
dessen Grbsse"...... Kako pa uredniki zrna-
trajo svoj avstrijski program, o tem nas pouči listnica ali Correspondenz, kjer čitamo mlekozobega urednička naslednjo naivno nadutost: „Gf. Ramer. Die Tschechen haben keine eigentliche Cultursprache, sondern nur ein Gemisch von „Iloehtsehechisch", „Neutschechisch" und Deutscb. Ilier einige kleine Beispiele von ihrer Anleihe von den Deutschen: fasovat = einfassen, fiikovat = flicken" itd. itd. — Ker pravi uredništvo, da je „Ost und West" fiir alle Oesterreisher, Čehe pa zasmehuje, torej Čehi neso — Avstrijani! Diugič: Ker ima nemški jezik na tisoče in tisoče
besed izposojenih iz francoščine......., torej
tudi Nemci ne maj o — kulturnega jezikal Več govoriti je potrata. —
— (Vodstvo deželne kranjske vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Rudolfovem) naznanja, da bode letošnja preskusnja tamošnjih učencev dne 2 9. oktobra t. 1. od 9. do 12. ure dopoludne.
— (Stritarjevih zbranih spisov) izšla sta 17. in 18. snopič. V njih se nadaljuje in konča povest „Gospod Mirodolski".
— (Vreme) je danes prav jesen.-ko. Zjutraj imeli smo močno slano, ki je košato drevje precej opalila, in listje pada v tolikej množici z dreves, da so slednja že skoro gola.
— (Meteor) opazovali so včeraj šetalci na Ljubljanskem polji ob l/4 na pet popoludne na vzhodni strani jasnega neba. Izredno prikazen z jako intenzivno svetlobo spremljal je tudi precej močan šum.
— (Popravek.) V 237. številki smo bili objavili, da se je Fr. Stanonik od I. kompanije 17.
pešpolka pri Savi obesil in da je uzrok samoumora bilo baje kruto ravnanje pri v« žbanji novincev. Po-veljništvo 17. pešpolka je dognalo, da rečeni uzrok samoumoru ni istinit, marveč da je bil Stanonik len in pijači udan človek in da se je končal, ker mu življenje pri vojacih ni ugajalo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Pariz 24. oktobra. Mej Angleško in Francosko sklenili sta se gledč nevtralizacije Sueškega prekopa in Novo-IIebridskih otokov konvenciji, kateri se bodeta predložili vlastim v podpis.
London 24. oktobra. Na včerajšnjem shodu delavcev, ki so brez dela, sklenilo se je, da se bodo obrnili do vlade. Množica šla po shodu v Westminstersko cerkev, bila pri službi božji, pa se je mirno razšla.
Zanesljivo zdravilno »redntvo. Osobe s slabim prebav ljenjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenJHnji, tiščanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet zdravje, če rabijo pristni „Moll-ov 8 ei il 1 i tz - pra Se k". Skatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na D u naji, Tuchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom 11 C19 —7)
„LJUBLJANSKI ZVON"
stoji (19-J—159) I
za vse leto gld. 4.60; za pol leta i gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. j
--~"iSMj
*w* ------^-ft-rv,-------
5gf
Loterij ne srečke 22. oktobra.
V Trstu:   48,     61,     73,     74, 80.
V Linci:   81,     67,     80,     71, 17
TURI:
23. oktobru.
t* i 'na t Le Roy \v Pariza. — Scbiepl li Mona-kovega. — Lnttnak, Lttfler, Geizimjer, FeMftl I Dunaja. — Rosner I« Teleti« — Baron Gall s Češkega. — Wolier ls Sovodnja. — Eisler iz Ogerskega. — Halbvert iz Gradca. — Kuschlan iz Pliberka. — Vrissel iz Litije. — Loncarič iz Selc. — Nikolich It Trsta. — Kovin iz Vidna — Parn-pert z Reke.
Pri tftUletl Oesterreicher, Thefmcr, Steni, Gersten-dorfer, Guttmann z Dunaja. — Gounermann iz Prusije. — Tušar iz Idrije. — Esterl iz Železne Kaplje. — Mulley z Vrhniko.
Pri Vlranlu : Pajn:c iz Rudolfovega. — Jamschegg iz Metlike. — Udovifi s Turjaka.
Pri avstrijskem eoaarjl;   Ttisar iz Idrijo.
Pri južnem kolodvora: Hostnig, Goller z Dunaja. — Mnisel iz Ilolmheima. — Lokatelli iz Kanižo. — Fernschuss iz D. Landsoorga.
Tržne cene r 14118»liani
dno 22. oktobra t. 1.
				kr.		
Pšenica,	h k 11.		5	Iii>	Špeh povojen, fc^r.	-■
Rez		•   • •	4	29	Surovo maslo, „	—190
Ječmen,	n		8	25	Jajce, jedno ....	— 2-5
Oves,			2	41	Mleko, liter ....	— 8
Ajda,			4	•22	GrOVeje        intsao, kgr.	— 6'
Proso,	n		4	06	Telečje          „ „	— f>0
Koruza,		•   * «	4	89	.Svinjsko         „ „	— m
Krompir,			2	89	Koitranovo   „ „	— 32
Leča, Grah,		• •	12	—		— 50
			18	—	Golob......	— 18
Fižol,		•   ♦ »	11	_	Seno,   100 kilo    . .	2 14
Maslo,			1	—	Slama,   „ n	i 9«;
Mast,			—	G4	Drva    trda, 4 Q metr.	6 40
.Speli frifi		■	—	60	n   mehka,   _ „	4 10
MeteorologiČno poročilo.
°- US3*
£ 7. zjutraj 745-30mm.
° j 2. pop.   746-01 mm.
ej |9. zvečer! 74868mm
cm i
Temperatura
2-8" C 8 4 O
3 6 • C
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v mm.
brezv. megla
hI. vzh.i  jao.    0 00mm
si. vih. d. jas.
7. zjutraj
2. pop. 9. /.večer
748-89 m. 745 95 mm. 744'32mm.
-1-6:>C  j brezv. megla 6*6" G   si. vzh. jas. 00 C   si. zah. jas.
0-00 mm.
Srednja temperatura 4-9° in 1*7°, za 5-4° in 86° pod normalom.
3b*a.ixsi3ials:st borza
dne 24. oktobra t. 1. (Izvirno t.ilegraticno poročilo.)
Papiina renta..... gld.
Srebrna renta..... „
Zlata renta...... „
5°/0 marčna renta .... „
Akcije narodne banke   .   . „
Kreditno akcije..... „
London........ „
.Srebro........ „
Napol......... „
C kr. cekiui...... „
NemSke marke..... „
včeraj	—		danes
8135	—	gld.	81 30
82-40	—	n	82-40
111-85	—	n	11180
96-20	—	e	9i520
8 3 —	—		886'—
281-90	—	n	281-20
125-30	—	n	125 30
9 92 V,	—	n »	9-92«/.
5-93	—	n	5-93
61-45	—		61*42»/,
Vf. državne srečke H \. 1P54   2r>o ^|d. 129 «?ld. 50 kr
Državne srečke iz 1. 1864          100   , 1«8 , — ,
Ogerska zlat* renta 4%...... 99 „ 80 w
Ogerska papirna renta .V .....    . 86 „ 60 „
5°/a štajerske zemljišč, odvez, ohlit;. .   . 104 „ 50 n
Dunav:« reg. srećke 5°/0  .   .     K K) <ld. 119 , 25 „
Zemlj. obč. avstr. 4«/g70 zlati zast. listi . 126 , — „
Prior, oblig. Elizar»etir»e zapud. železnice — , — n
Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice 99 , 50 „
Kreditne srečke.....100 gld. 178 , —
Kudolfove srečke.....                         10 19 „ 75
Akcije anerlo-avstr. banke .   .   120    , 110 , 25
Trammway-društ  velj. 170 gld. a. v. 229 „ Tfl «
Hoks&Drops,
in vse druge trgovinske in fine sladčice
Izdeluje
FRANC ŠUMI,
Kongresni trg št. Hi (pri Fischetfi) v Ljubljani. (999—18)
mammmm
NAJBOJLJŠI
ZA CIGARETP
LE HOUBLON
Francosk fabrikat CAVVLE-jev & H EN R Y-jev v PARIZU. Pred ponarejanjem ae svari!
1
Ta papir priporočajo dr. J. J. Polil, dr. E. Liuhvig, tir. E. Lippmnnn,
profesorji krmijo nn Dunajukom vsouoilišui,
in sicer zaradi svoj« izvrstno kvaliiele, naiebne risi osli in kor mu neso pridjin« nikab; /.ilravju ^kuilijiv« reči.
•.csimii.k dk 1,'k-rigum-rH    17, ru« Bćranuer, ;i pasis
Marijaceijske kapljice za želodec,
izvrstno uplivajočo pri vseh boleznih želo&oa.
Noprekonl.jivn pri jiomiiiijkunji alnsti •!•> j. .Iij, h1:i1hii> lolodoi, imrdeAl «npl( napenjanji, kinlem podiranji, koliki, žnlodči-vom kntiiru, /.uiiKi. su na reja peank in |.- u>> tor ko n»l>ira provoč sloza, pri r.lutonici, gnjiiHii in bljuvanji, i^liivobnlji (čit izvini bolaMnn iz /oUulca), krči v žolo<lci, zapinuijl   ali   /. ili:.b:inji,   prooblnžonji   žolodc:«. t
jodjo ali j.......... : ■ 11 -1 ■ 1..  boleznih nn vranici, nn
jetrih nli zlntej žili. — ('ena steklenici r. navodilom, kako ae rabi, !tft kr., v.-1, steklenici <>(> kr.
Olnvno zalogo ima leknr 14AKOI. I?lt Al> V V Kramcriii (Moravako).
MitrijucelJHko kapljico nono nikako tajno arecl-■ tvo. Njih s^Htaviiie navetlono ao nn iiavmlti, kuko Scliutzaiarke.       rabiti, ki ho prideno vMiikoj steklenici.
1 Pristno v skoro vseh lekarnah, f
SVA It I Ij O I 1'ristno Mnrijnceljskn kupljico so mnogokrnt ponarojajo in iioHiiomnjo. — I>n Ht* |»rlNtliC, mora vsaki stoklo-nlca imeti rudoč zavitek t. iroreiijo vurutlvono sniimko in z lin rodom, k.iko rabil i. ki so pridane vsakej stoklonici, opomniti jo, da mora biti navod tiBknn v tiskarni II. UiiMek-n v K«-«-merici.
Pristuo imajo: V I. j u bi j u n i : lekar Oabr. IMccoli, lokar Joi. Swoboda. — V l'osi o i i ni : lokar Fr. Uaecarciob. — \ .Hltoiji l.itki: loknr Kirol Fabiani. — V R««|i»vljiel t lokar Alcksamlor Koblok. — V ItH«l«»IffOV"ini loknr Dominik Hi/zoli, lokar Ilorii-mnnn. — V /ihimiiIKh: b-kar T. Močnik. — V Cruoililji t lokar .lun. lllažok. ("39—3)
!>■*. I,,i,i<lei,ik Ijengicl-ov
Urezov balzam.
Ze sjiiii rastlliiHki suk, kateri teće iz breze, uko se navrta njeno deblo, je od pauotiveka zinm kot najisvrstnejle lepotilo ; ako se pa tu sok pn predpisu izumitelju pripravi kemičnim potom kot balzam, zudobi ;>u čudovit učinek.
Ako se nemale zvečer ž njim obraz ali drpgl deli polti, lotijo ne le «lru|(l 4lit.it neznatne Inaltlne «đ polti, ui postane v»ie«i to<j;t% t-i si o beln in n«žn».
Ta balzam zgladi nu obrazu nastalo gubo in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kuj naglo pej<e, žoltavost, o^erce, nosno rudečino, zujedco in druge nesnažnoeti na polti. — Cena vrču z navodom vred Kld. 1.5«.
Kalema  v  IJiiblfani  pri  IT. pl. Trn-
Uoe#.j-ji, lekarji. (745—2'
Udatelj ia oigovorm ureduik; Ivan Železnikar.
Lastnina in tink -Narodue Tiskarno" •
610