Politika
Juršinci • Nepravilnosti pri poslovanju šole že odpravljene O Stran 7
Spodnje Podravje Markovci • O
ceni vode šele po kolegiju županov
O Stran 9
Ptuj, to 18. februarja2014 letnik LXVII • št. 14 Odgovorna urednica Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8»98.e»l04!3 www.radio-ptuj.si
Šport ZOI Sochi 2014 •
Medalja kot razbremenitev?
O Stran 11
Slovenija • Bodoči dijaki in študenti spoznavali želene šole in fakultete
Največ zanimanja za družboslovje
Na slovenskih fakultetah in srednjih šolah so v petek in soboto potekali informativni dnevi, na katerih so dijaki in učenci dobili informacije o nadaljnjem izobraževanju.
Rokomet •
Ormožani zamudili veliko priložnost, Ptujčanke do točke O Stran 12
Večina osnovnošolcev in dijakov je sicer že odločenih, kje si želijo nadaljevati šolanje. Večina bodočih dijakov in študentov je srednje šole in fakultete, ki jih zanimajo, obiskala že v petek, nekateri izmed njih pa še v soboto.
Po pojasnilih predstavnikov Študentske organizacije Univerze (ŠOU) v Ljubljani je sicer največ zanimanja za fakultete družboslovnih in humanističnih smeri. V Mariboru pa je univerza v petek pripravila dogodek z naslovom Ustvari si prihodnost - kaj je dobro vedeti pred izbiro študija?, na katerem so bila dijakom na enem mestu na voljo različna svetovanja in informacije. Poskrbljeno je bilo tudi za brezplačen prevoz od železniške postaje do fakultet in nazaj.
V prvih letnikih srednjih šol je za bodoče dijake na voljo 23.160 mest, v prvih letnikih fakultet pa za bodoče študente 20.871 mest.
Foto: Črtomir Goznik
Namizni tenis •
Proti Muti prvi poraz Cirkovčanov v sezoni
O Stran 13
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Cene oskrbe s pitno vodo še vedno nedorečene
Spodnje Podravie • Direktor KP Janko Sirec priznava, da so kljub uspešnemu poslovanju v veliki meri odvisni od lokalne politike. Če občinski sveti nove cene vode, ki vključuje tudi omrežnino, ne bodo potrdili, pa nikogar ne čaka nobena kazen...
O Stran 3
Realnost ali samopromocija?
Slovenija • Fakulteta Alma Mater Europaea je pred dnevi objavila lestvico 100 najuspe-
*	iV|.	mm m	m mam V m ^m	mm	m
snejsih osnovnih in srednjih sol. Zanimivo je, da je morala fakulteta podatke Državnega izpitnega centra o rezultatih na NPZ in maturi, pridobivati po sodni poti. Po drugi strani so vse glasnejša ugibanja, da naj bi bili v ozadju osebni interesi.
O Stran 2
2 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 18. februarja 2014
Slovenija • Seznam najuspešnejših šol razburkal javnost
Realnost ali samopromocija?
Pred dnevi sta bili javnosti predstavljeni lestvici stotih najuspešnejših osnovnih in srednjih šol pri nas. Lestvico, ki je nastala na podlagi rezultatov nacionalnega preverjanja znanja in rezultatov mature, so sestavili na fakulteti Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor. Ravnatelji se ne čudijo, da se je seznam pojavil tik pred vpisom prvošolcev in informativnimi dnevi za srednješolce, vse glasnejša so tudi ugibanja, da so v ozadju osebni interesi.
Foto: Črtomir Goznik
Seznama najuspešnejših šol sta v minulem tednu razdelila slovensko javnost.
Fakulteta Alma Mater Europaea je v začetku prejšnjega tedna na spletu objavila lestvici najuspešnejših osnovnih in srednjih šol pri nas. Lestvici stotih najuspešnejših osnovnih in srednjih šol sta nastali na podlagi rezultatov nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), ki se pri nas izvaja ob koncu šestega in devetega razreda osnovne šole, ter mature. Kot so napovedali, nameravajo seznam vsako leto posodobiti, sicer pa opozarjajo, da seznama nista odraz kakovosti šol, pač pa le rezultatov končnih preverjanj.
Na lestvici najuspešnejših osnovnih šol ni niti ene ptujske osnovne šole ali osnovne šole iz širšega ptujskega območja. Na lestvici srednjih šol sta ormoška gi-
mnazija na 29. in ptujska na 48. mestu. Kot smo izvedeli, so se zaradi omenjene obja-
ve sestali in pogovarjali celo ravnatelji ptujskih osnovnih šol, ki pa so enotnega mnenja, da rezultati NPZ niso objektiven kazalnik za razvrščanje po uspešnosti.
MIZŠ: »Lestvica, ki ne pove ničesar.«
Le dva dni po objavi lestvic se je oglasilo tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ki je na svoji spletni strani objavilo novico s pomenljivim naslovom Lestvica, ki ne pove ničesar. V novici so med drugim zapisali, da presenečeni ugotavljajo, da lestvici namesto rangiranja šol služita zgolj samopromo-ciji avtorjev, verjetno zgolj naključno, tik pred informativnimi dnevi. Iz objave še sledi, da lestvica ne pove prav ničesar o kakovosti šol, pač pa le kakšna je bila v nekem trenutku raven znanja enega dela osnovnošolske oziroma srednješolske generacije. Opozarjajo še, da ne moreta veljati za leto 2014, kot so avtorji zapisali, saj v letošnjem letu omenjena preverjanja še niso bila izpeljana. Po mnenju MIZŠ ima metodologija zasebne fakultete Alma Mater Euro-paea več pomanjkljivosti, med drugim arbitrarnost posameznih odločitev brez argumentacije in neodgovorno rabo podatkov brez upoštevanja značilnosti šolskega sistema. MIZŠ avtor-
jem očita kršenje zakona in nepoznavanje predpisov, saj se po Zakonu o maturi rezultati mature ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. V zaključku novice se na MIZŠ sprašujejo, čemu naj bi tovrstna razvrstitev sploh služila. Kot so zapisali, svojega namena ni dosegla, če je želela biti v pomoč učencem, dijakom, staršem in drugim. Sodeč po zapisu je zanjo najbolje, da utone v pozabo.
Alma Mater Europaea vrača žogico ministrstvu
Fakulteta Alma Mater Eu-ropaea se je na objavo MIZŠ odzvala z odgovorom na zapis. V njem so večino očitkov zavrnili in znova poudarili, da sta seznama odraz uspešnosti na NPZ in maturi in ne nujno tudi odraz kakovosti šol. Kot so še zapisali, sta lestvici začasni zaradi pomanjkljivih podatkov. Teh niso uspeli pridobiti v celoti, saj jim je Državni izpitni center (RIC) že od leta 2011 dostop do njih vztrajno onemogočal z obrazložitvijo, da lahko napačno razumevanje podatkov škoduje delu šol in učiteljev. O tem je odločalo celo upravno sodišče.
Do danes se ministrstvo še ni odzvalo na poziv fakultete, da njihov odgovor objavi enakovredno novici na spletni strani MIZŠ.
Patricija Kovačec
Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj: »Ni pomembno, kaj drugi od nas pričakujejo in želijo, pomembno je, da imamo pred očmi vedno cilj, kaj je dobro za našo šolo, naše učitelje in naše dijake.«
»Statistične lestvice, ki temeljijo samo na maturitetnih podatkih, so enostranske in celo zavajajoče. Brez upoštevanja inputa, socialnega okolja, izobrazbene strukture okolja, iz katerega izhajajo dijaki, podatkov o neuspešnih dijakih v 4. letniku, ki ne pristopijo na spomladanski rok mature, je vsaka taka lestvica brezpredmetna, saj ne pokaže realnega stanja.
Avtor tega seznama, gospod Toplak, je izjavil, da ima pravico rangirati knjige in tudi srednje šole. Žal mi je, da ni pogledal kakšne lestvice rangiranja šol v tujini. Poznam tabele, ki so objavljene v medijih v Avstriji, Nemčiji in Veliki Britaniji in se me to amatersko rangiranje na 48. mesto ni dotaknilo. Vsekakor pa si želim strokovno utemeljenega in objektivnega rangiranja tudi v Sloveniji, vendar takšnega, ki bi prinašal celostno sliko kakovosti in bi nastalo na podlagi analiz različnih parametrov kakovosti in evalvacije strokovno verodostojne javnosti. Takšna evalvacija bi pomenila za slovensko šolstvo korak naprej in bi pomenila prispevek k razvoju, ki ga danes nujno potrebujemo,« je v komentarju za naš časopis zapisala Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj. Po njenih besedah medijska zgodba, ki se je zgodila tik pred informativnimi dnevi, ni naključna, ima svoj namen in svoje botre. »Po slovensko je javnost razdeljena in se ukvarja z dokazovanjem nebistvenih dokazov in podatkov. Zelo pa me žalosti, ker so v to zgodbo vpeti mladi, ki so polni pričakovanj in želja in motivacije. Ali je to dobra popotnica za vstop v srednješolsko obdobje? Kako se počutijo vsi, ki obiskujejo slabše rangirane šole? Ker je pravica univerzalna dobrina, imam tudi jaz pravico, da ran-giram visoke šole. Žal fakultete Alma Mater Europea nisem našla na lestvicah svetovno uspešnih fakultet. Sklepam, da je ta fakulteta še nižje od 48. mesta ali je morda celo samo virtualna, glede na število vpisanih študentov.«
Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič: »Ni naključje, da se je razvrstitev pojavila v času vpisov in informativnih dni.«
»Dosežki učencev na NPZ niso objektiven pokazatelj za razvrščanje ugotavljanja uspešnosti šol, saj ne merijo otrokovega znanja v celoti. Dobljeni rezultati imajo zgolj formativno funkcijo, kar pomeni, da so namenjeni zgolj kot dodatna informacija učencem, staršem in učiteljem o otrokovem šolskem delu oz. katere učne vsebine učnega načrta učenec slabše ali bolje obvlada. Na dosežke učencev vplivajo številni dejavniki, kot so predznanje učencev, motiviranost, pisne sposobnosti, zmožnost koncentracije, so-cialno-ekonomski status in mnogi drugi. Ne preverja pa se znanje, ki zahteva govorno jezikovne spretnosti, praktične sposobnosti ter znanja drugih področij umetnosti, naravoslovja, prav tako pa ni zajeta vzgojna dimenzija, kot so npr. odnosi med učenci, zadovoljstvo, komunikacija, spoštovanje,« je prepričana Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič. »Podatki, ki se pojavljajo v medijih, ne obsegajo niti vseh predmetov NPZ, na primer tretjega predmeta, ki je za šole različen, bodisi je to glasbena umetnost, geografija, biologija, prav tako je ta lestvica nastala na osnovi podatkov, dobljenih le pri dveh predmetih, slovenščini in angleščini v 6. in 9. razredu, tukaj ni matematike in tretjega predmeta. Mislim, da tukaj ni naključje, da se je ta razvrstitev osnovnih in srednjih šol pojavila ravno v tem času, ko se izvajajo vpisi bodočih prvošolcev ter informativni dnevi in vpisi na srednje šole. Očitno so v ozadju kakšni drugi, osebni interesi nekoga.«
Uvodnik
Bomo tudi revščino lajšali z evropsko pomočjo?
Čeprav je v evidenci ministrstva za delo kar 46 različnih kolektivnih pogodb, s čimer je zagotovljena 96-odsto-tna pokritost domačega trga dela s sistemom kolektivnega dogovarjanja, je dejstvo, da vsebina kolektivnih pogodb še zdaleč ne zajema vseh področij, ki vplivajo na izboljšanje položaja delavcev in bi zagotovo prispevala tudi k izboljšanju poslovanja posameznih dejavnosti. To se dogaja zaradi nedorečenosti in nejasnosti pravnih okvirjev delovno-pravne zakonodaje, v čemer je tudi glavni vzrok za to, da še vedno nismo dosegli rešitev v okviru socialnega sporazuma. Izkušnje nekaterih drugih držav EU, predvsem Belgije in Francije, kažejo, da so prav omenjena manjkajoča področja izredno pomembna in relevantna, pri nas pa se pogajalci in delodajalci še vedno nočejo zavedati, da ta vplivajo tudi na razvoj trga dela, delovnih razmerij, predvsem pa na varstvo in zdravje pri delu. Da o socialni varnosti ne govorimo. Šele ko bomo dosegli, da bo v kolektivnih pogodbah opredeljeno tudi spoštovanje zdravja in varstva pri delu, da bo zakonsko urejeno in preganjano tudi področje stresa, nasilja, nadlegovanja in psihičnega mobinga na delovnem mestu (čeprav sta slednja težko dokazljiva), bomo lahko govorili o enakopravnosti z drugimi državami EU. Ni naključje, da je generalna skupščina ZN razglasila 20. februar za svetovni dan socialne pravičnosti, z jasno opredeljenimi cilji za reševanje vprašanja revščine, socialne izključenosti in nezaposlenosti. Zato predstavlja ta dan boj proti revščini, boj za pravico do zaposlitve in socialne integracije. Pa kaj...
Slovenski Rdeči križ in Karitas sta zaradi naraščajoče revščine samo lani s paketi hrane in najnujnejših potrebščin morala pomagati že 270.000 resno socialno ogroženim. Ker pa je takih vse več, jim država sama ne more več zagotavljati potrebne pomoči. Zato sta s tega vidika vprašljiva tudi naša samostojnost in neodvisnost. Še dobro, da je evropska komisija že predlagala vzpostavitev sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, za kar naj bi EU do leta 2020 zagotovila 2,5 milijarde evrov. Ob dejstvu, da vlada za lačne v Sloveniji tudi v prihodnje ne more skrbeti iz državnih sredstev in se je celo odločila, da bo nekajmilijardno proračunsko luknjo mašila predvsem na plečih najbolj ogrožene skupine prebivalstva, bomo domačo revščino v prihodnje prisiljeni lajšati s pomočjo sklada za evropsko pomoč. A je vprašanje, ali bo to zadostovalo?
Martin Ozmec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 18. februarja 2014
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
Podravje, Ptuj • Poslovanje Komunalnega podjetja
Cene oskrbe s pitno vodo še vedno nedorečene
»Tekoče poslovanje v letu 2013 je bilo stabilno. Dokončno smo poplačali vse obveznosti iz preteklih obdobij (nazadnje Adriaplin in CPM). Družba je poslovno leto končala pozitivno,« je za Štajerski tednik o poslovnem izidu, ki so ga v Komunalnem podjetju (KP) Ptuj ustvarili v letu 2013, povedal direktor Janko Širec.
Foto: Črtomir Goznik
Pitna voda je eno izmed večjih naravnih bogastev. Tisti, ki imajo na tem področju v regiji moč odločanja, bodo v prihodnje, v prvi vrsti za javni interes in v dobro ljudi, morali najti ustrezen konsenz. Si predstavljate življenje z omejeno rabo pitne vode? Spomnite se, kakšna katastrofa je bila nedavno na Notranjskem, ko je prišlo do večdnevnega električnega mrka. Brez vode bi bila situacija še veliko težja. Pitna voda je življenjskega pomena. Če se s sistemom in viri ne bo odgovorno upravljalo, bi lahko bile posledice že kar hitro občutne.
Ustvarjen dobiček je po besedah direktorja rezultat področja tržnih dejavnosti. »Z aktivnim pristopom na vse javne razpise, predvsem na lokalnem področju, družba povečuje obseg teh dejavnosti na več kot 45 odstotkov skupne realizacije. S takšnim poslovanjem smo uspeli pokriti tekoče negativne rezultate na dejavnostih obveznih in izbirnih gospodarskih javnih služb ter zagotoviti minimalen dobiček. Družba je kapitalsko ustrezna s solidno kratkoročno in srednjeročno likvidnostjo.«
Kakšni so bili ukrepi za sanacijo poslovanja?
Janko Širec: »Na področju stroškovnega nadzora je nabava racionalizirana in centralizirana, optimizirali in racionalizirali smo delovne procese, zmanjšali število zaposlenih. Nekaj s prehodom na Javne službe kot novega izvajalca GJS za območje MO Ptuj, nekaj je bilo rednih upokojitev, zmanjšanje je bilo tudi iz naslova trajnih viškov. Odproda-li smo poslovno nepotrebno premoženje. S prenosom dejavnosti ogrevanja v MO Ptuj na podjetje Javne službe Ptuj so se odprodala pripadajoča osnovna sredstva, prodali
Hrvaški inštitut je kot poseben primer neracionalnega finančnega upravljanja izpostavil primer buzetskega podjetja, ki Koprčanom pitno vodo in vodo za namakanje prodaja ceneje kot hrvaškim odjemalcem. Leta 2012 je istrski vodovod od izvoza 1,2 milijona kubičnih metrov vode iz izvira Gradole v Koper zaslužil dobrih 3,8 milijona kun (506.000 evrov). Od leta 2006 so vodo koprskemu podjetju prodajali po 35 centov za kubični meter, leta 2009 pa so jo podražili na 42 cen-
smo tudi svoj kapitalski delež v podjetju Čisto mesto Ptuj. Zaposlenim smo za okrog 20 odstotkov znižali plače. Te so skladne s Kolektivno pogodbo dejavnosti. Znižanje smo izvedli na variabilnem delu plače.«
Uspeli ste izboljšati bonitetno oceno podjetja. Kaj to pomeni konkretno pri poslovanju? Da ste lahko veliko bolj suveren partner in pogajalec pri pridobivanju dela na trgu?
Janko Širec: »Izboljšana bonitetna ocena je vsekakor temelj uspešnejšega pridobivanja del na trgu kakor tudi poslovanja in pogajanja z ban-
Foto: Črtomir Goznik
Janko Širec je vodenje ptujske Komunale prevzel pred letom in pol, oktobra 2012.
tov za kubični meter. Hkrati so odjemalcem na Hrvaškem za kubični meter pitne vode zaračunavali 59 centov, za kubični meter vode za namakanje pa 45 centov. Med letoma 2007 in 2012 so Koprčanom prodali dobrih 7,4 milijona kubičnih metrov vode. S tem bi lahko zaslužili 31 milijonov kun (štiri milijone evrov) ali dobrih 145 % več kot so dejansko, je ugotovila hrvaška državna revizija. Na ta način naj bi v Buzetu izgubili deset milijonov kun (1,3 milijona evrov).
kami, na primer pri zagotavljanju garancijskih okvirjev, racionalizaciji posameznih stroškov ... Izboljšana bonitetna ocena predstavlja ugodno izhodišče pri pogajanju s poslovnimi partnerji in potrjuje pozitivno ter stabilno poslovanje podjetja.«
Kot vroči kostanj v žerjavici se že leta in leta med Komunalo in lokalnimi skupnostmi prelaga problem Sporazuma o razdelitvi gospodarske javne infrastrukture za področje oskrbe s pitno vodo, zadnje mesece pa tudi problem višine omrežnin, ki bodo po novem sestavni
Ob tem so navedli primer podjetja Komunalac iz Opatije, ki kubični meter vode iz Ilirske Bistrice uvaža po ceni dveh evrov, kar je za 3,8-krat več od cene, ki jo buzetski vodovod zaračunava kolegom iz Kopra.
V Buzetu so pojasnili, da je prodaja vode koprskemu podjetju posledica zgodovinskih naporov, da bi zagotovili redno oskrbo z vodo na meddržavnem področju. Dodali so, da so z Rižanskim vodovodom lani podpisali novo pogodbo, s katero so se zavezali, da mu bodo
del cene za oskrbo s pitno vodo. Če bodo omrežnine od občine do občine različne, potem enotna cena za vodooskrbo na območju regije "pade". Kakšni so zadnji dogovori ali možnosti o oblikovanju višine omrežnin?
Janko Širec: »Pri višini omrežnin sta dve možnosti. Ali se bo omrežnina izračunala za vsako občino posebej (glede na vrednost obstoječe infrastrukture v posamezni občini) ali pa se bo skupno za celotni sistem izračunala povprečna omrežnina. Konsenz o načinu obračuna omrežni-ne bodo morale med seboj
letno dostavljali najmanj pol milijona kubičnih metrov vode. Ceno kubičnega metra vode so zvišali na 45 centov.
V hrvaškem inštitutu za javne finance so sicer opozorili, da razlike v cenah vode na Hrvaškem niso ekonomsko upravičene in da ni enotnih kriterijev. V skladu z zakonom delajo zgolj javna vodovodna podjetja v Makarski, Splitu, Sinju, Ča-kovcu in Burdevcu, medtem ko ostalih 118 podjetjih cene vode ne zaračunava po predpisih.
(sta)
doseči občine kot lastnice te infrastrukture. V ta namen so ustanovile skupno komisijo, sestavljeno iz predstavnikov občin na našem območju. Komisija išče strokovne rešitve za enotno omrežnino.«
Če se do 1. aprila nova cena vodooskrbe ne definira, kot bi se v skladu z Uredbo morala, ali so za izvajalca GJS in občine v tem primeru predvidene kakšne sankcije?
Janko Širec: »Če to ne bo realizirano, Uredba 'formalnih - finančnih' sankcij ne predvideva. Ne za lokalne skupnosti in ne za izvajalca, ki pravzaprav ni 'kriv', če občinski sveti oziroma občine predlaganih elaboratov ne želijo potrditi. Elaborati za oblikovanje cen storitev tistih obveznih gospodarskih javnih služb, ki jih izvaja KP Ptuj, so bili pripravljeni v septembru oziroma oktobru 2013. Uskladitev cen, skupaj z omrežnino, bo omogočala v prihodnjih letih investicijska vzdrževalna dela na vodovodnem sistemu, ki jih je le-ta nujno potreben. Treba je poudariti, da predvidena nova cena zajema omrežnino, ki mora biti najmanj v višini amortizacije in bo prihodek
lastnikov (občin) ter dejanski vir za investicijska vlaganja v prihodnih letih.«
V skladu z definiranjem nove cene vodooskrbe je predvideno tudi povišanje cene vodarine. Koliko naj bi po vašem predlogu znašala "gola" cena za kubični meter vode?
Janko Širec: »Predlagana enotna cena storitve izvajalca v elaboratih izhaja iz koncesijske pogodbe in znaša 0,7084 evra/m3 porabljene vode. Skladno z Uredbo je v tej ceni zajet tudi strošek vodnega povračila, ki ni prihodek izvajalca, temveč namenski prihodek države. S takšnim načinom izračuna cene storitve se izvajalca postavlja v položaj, da se v primeru povišanja vodnega povračila z državno uredbo celo niža lastna cena izvajalca storitve na letni ravni.«
Občina Sveti Andraž je koncesijo za izvajanje različnih GJS dodelila svojemu občinskemu režijskemu obratu. V tej občini KP Ptuj ni koncesionar, ampak je v vlogi pogodbenega partnerja občinskega režijskega obrata oz. občine. Na kakšen način boste zdaj tam zaračunavali svojo storitev na področju oskrbe s pitno vodo?
Janko Širec: »Cena bo določena v višini, kot nam jo je posredovala občina Sveti Andraž oz. njihov režijski obrat. V konkretnem primeru gre za pogodbeni odnos med nami in režijskim obratom. KP Ptuj je v tem primeru zgolj operativni izvajalec javne službe.«
Kako pa komentirate potezo te iste občine, da bo poskušala priti do lastnih vodnih virov?
Janko Širec: »Vodovodni sistem je zasnovan tako, da na območju občine Sveti Andraž ni vodnih virov, zato na tem območju nismo izvajali ali naročili hidroloških raziskav. Zaradi omenjenih dejstev količine in kakovosti podzemne vode na tem področju ne poznamo. Je pa izgradnja vodnega zajetja povezana z velikimi vložki, saj so dela, potrebna za izvedbo vodnjaka, zahtevna, prav tako je treba vzpostaviti monitoring pitnih vod.«
Mojca Zemljarič
O stanju na področju oskrbe s pitno vodo na območju občine Sveti Andraž smo se pogovarjali z županom Francijem Krepšo. Dejal je, da kljub temu da KP Ptuj za njihovo občino dejavnosti oskrbe s pitno vodo ne izvaja kot koncesionar, v prihodnje pri obračunu za porabo vode sprememb ne bo in bodo občani položnice za vodo še naprej prejemali od Komunale. »Na ceno vode te spremembe ne bi smele vplivati. Lahko rečem, da smo v nekem prehodnem obdobju in dokler vse relacije v zvezi s KP (ali bo javno podjetje ali podjetje v 100-odstotni javni lasti, kaj bo z omrežninami ...) ne bodo razčiščene, bodo zadeve tekle kot do sedaj. KP bo vodo občanom dobavljalo in jim pošiljalo položnice.«
Direktor KP Ptuj Janko Širec priznava, da so kljub uspešnemu poslovanju v veliki meri odvisni od lokalnih političnih tendenc, kar se kaže predvsem na področju opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb, zlasti pri oskrbi s pitno vodo. »Ključni dejavnik nesoglasij med občinami in KP je nedoseganje dogovora oziroma sporazuma o razdelitvi gospodarske javne infrastrukture za področje vodooskrbe, pa tudi posledice vsakoletne izdaje mnenja pooblaščene revizijske hiše, ki po izvedbi komercialne revizije, kljub temu da na konkretne zadeve nimamo vpliva, izdaja mnenje s pridržki,« pojasnjuje Širec.
Slovenija, Hrvaška • Meddržavna vodovodna afera
Istarski vodovod vodo ceneje prodaja Koprčanom kot hrvaškim odjemalcem
Hrvaško javno podjetje Istarski vodovod iz Buzeta pitno vodo Rižanskem vodovodu v Kopru prodaja ceneje kot hrvaškim odjemalcem, je ugotovila analiza hrvaškega inštituta za javne finance. Medtem pa v Opatiji vodo iz Ilirske Bistrice kupujejo za skoraj štirikrat višjo ceno, kot jo koprsko podjetje plača buzetskem vodovodu.
4 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 18. februarja 2014
Ptuj • Okrogla miza o brezposelnosti med mladimi
Čim prej do strategije reševanja problematike mladih
V hotelu Mitra na Ptuju je bila 10. februarja letos okrogla miza, na kateri so govorili o problematiki brezposelnosti med mladimi, ki je v porastu, reformi študentskega dela in osamosvajanju mladih. Gosta sta bila Dejan Levanič, bivši poslanec DZ RS in zdajšnji sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ter Andrej Čuš, poslanec DZ.
Zbrane je v uvodu pozdravil Jernej Čuš, predsednik Mladinskega sveta Mestne občine Ptuj.
Poslanec DZ Andrej Čuš je pozval k čimprejšnji predstavitvi konkretnih ukrepov za reševanje problematike mladih. Oktobra lani je DZ z 79 glasovi za in tremi proti podprl Resolucijo o nacionalnem programu za mladino 2013/2022. Vlada se je takrat zavezala, da bodo prvi ukrepi in poteze sprejeti najkasneje v roku treh mesecev od sprejetja Resolucije. Do danes pa ni bil sprejet ali izveden niti en ukrep."Če želimo mladim omogočiti prihodnost v Sloveniji, je treba čim prej sprejeti nov medgeneracijski dogovor in enotno pogodbo o zaposlitvi, saj smo vsi mladi danes v podrejenem položaju. V enem letu, pod vlado Alenke Bratušek, je brezposelnost narasla s 24 na 33 % ter še narašča. Slovenijo lahko iz krize popeljeta samo močno gospodarstvo in učinkovit izobraževalni sistem. Slednjega je močno ohromil minister Gaber, ki je začel degradacijo poklicnega izobraževanja. Po podatkih raziskave Mladina 2010 so ljudje, ki končajo fakulteto, nezaposljivi. Sistem fakultet jih polni z znanjem, ki je v realnem gospodarstvu uporabno le 10-odstotno,« je bil jasen Čuš, ki je že od samega začetka tudi zelo kritičen do projekta jamstva za mlade. Kot pravi, se brez sistemskih in dolgoročnih rešitev delež brezposelnosti starih od 15 do 29 let ne bo zmanjšal.
Prvi pogoj za delovna mesta je samo uspešno in močno gospodarstvo
„Zgolj niz ukrepov ter odštevanje milijonov ne bodo imeli učinka, če si ne bomo zastavili strategije reševanja brezposelnosti mladih. Da tudi vlada ne ve, kaj dela, dokazuje dejstvo, da je Slovenija ena redkih držav v EU, ki je zamudila s pripravo akcijskega načrta Jamstvo za mlade. Do 31. decembra lani operativnega načrta v Bruselj niso oddale Slovenija, Slovaška in Velika Britanija. Sam projekt jamstvo za mlade ima sicer plemenit namen, to je pomoč mladim, a s tem bomo nekemu zelo malemu odstotku mladih pomagali za pol leta ali kak mesec več. To pa ne bo prineslo potrebnih sprememb! Prvi pogoj za delovna mesta je samo močno in uspešno gospodarstvo, ki ga država ne duši z novimi davki ter preobsežnim javnim sek-
torjem. Številni strokovnjaki v Sloveniji opozarjajo, da bi, če bi tudi v javnem sektorju plače in število zaposlenih prilagodili produktivnosti ekonomije, tudi zasebni sektor lažje zadihal in zagnal gospodarsko rast,« je še poudaril in dodal: »Stanje v državi je vse slabše, število mladih vse manjše, do leta 2050 se bo število starejših na enega mladega potro-jilo, zato je prav, da stopimo skupaj z ukrepi, ki bodo mlade spodbudili k zaposlovanju. V Sloveniji potrebujemo učinkovit izobraževalni sistem, prepleten s prakso, enotno pogodbo o zaposlitvi ter zmanjšanje birokratskih ovir,« je nadaljeval Čuš in kot primer slednjih navedel pivovarno Bevog, ki je pred kratkim pre-
jela priznanje za 3. najboljšo mlado pivovarno na svetu. Svoje prostore pa ima pri Bad Radkersburgu, ker se je v Sloveniji zaustavilo pri prošnji za gradbeno dovoljenje ... Zahtevali so vodno dovoljenje, koncesijo za uporabo vode za proizvodnjo pijač, ne glede na velikost pivovarne in na to, da bi vodo jemali iz javnega vodovoda. Vlada Alenke Bra-tušek mora nujno spremeniti svoje gledanje podjetnikov in gospodarstva, ker ti niso razredni sovražnik, ampak motor razvoja Slovenije. Po mnenju Čuša bi bilo vsekakor produk-tivneje, če bi se na ministrstvu namesto z omejevanjem študentskega dela ukvarjali z odpravljanjem birokratskih ovir na »velikem« trgu dela.
Del krivde tudi v izobraževalnem sistemu
Tudi državni sekretar Dejan Levanič je mnenja, da je del vzrokov za katastrofalne razmere na področju zaposlovanja mladih seveda tudi v izobraževalnem sistemu, treba bo okrepiti slovensko gospodarstvo. Za zagon zaposlovanja potrebujemo gospodarsko rast. Preko Jamstva za mlade bo v letih 2014 in 2015 namenjenih 157 milijonov evrov. Izvedbeni načrt na enem mestu združuje ukrepe vseh resorjev, ki vplivajo na večjo zaposljivost mladih in aktivirajo mlade na trgu dela. Gre za 36 različnih ukrepov, ki so
razporejeni v štiri stebre: prvi steber (preventivni ukrepi): štipendiranje, napovedovanje potreb na trgu dela, praktično usposabljanje že v času izobraževanja, vseživljenjska karier-na orientacija itd. Drugi steber (ukrepi takoj po nastanku brezposelnosti): priprava individualnega načrta, svetovanja, vključevanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, nacionalne poklicne kvalifikacije, projektno učenje za mlade itd. Tretji steber (po treh mesecih brezposelnost): mentorske sheme, podjetniško svetovanje, oprostitve plačil prispevkov ... Pri tretjem stebru gre za bolj ciljne ukrepe, od poglobljenega svetovanja do vključevanja v dodatne ukrepe APZ za povečanje zaposljivosti. Če-
trti steber (po štirih mesecih brezposelnosti): vključevanje v dodatne ukrepe APZ, sofinanciranje pripravništva, javna dela in drugo. Ključni cilji jamstva so izboljšati prehod iz izobraževanja v zaposlitev, hitrejša aktivacija mladih brezposelnih in zmanjšanje same brezposelnosti. Kot je povedal Dejan Levanič, bodo brezposelnim ukrepi na voljo takoj po nastanku brezposelnosti (prijava na Zavod RS za zaposlovanje) in se bodo krepili med njihovo brezposelnostjo ter se prilagajali potrebam specifičnih posameznih ciljnih skupin mladih. Poleg ukrepov, ki so namenjeni brezposelnim mladim, izvedbeni načrt vključuje tudi vrsto preventivnih ukrepov, namenjenih šolajoči se mladini na vseh ravneh izobraževanja.
Študentsko delo bo uradno priznano kot delovne izkušnje
„V predlogu zakona, spremembe so v javni razpravi, se ohranjajo tiste značilnosti študentskega dela, ki so pozitivne: mladi imajo stik s trgom dela, si nabirajo delovne izkušnje in jim študentsko delo predstavlja možnost dodatnega zaslužka. Bistveno pa izboljšujemo pravno, socialno in ekonomsko varnost mladih in preprečujemo zlorabe, ki jih dopušča in omogoča sedanji sistem. Študentsko delo se bo po novem štelo v pokojninsko dobo in bo tudi uradno priznano kot delovne izkušnje. Z omejitvami študentskega dela bomo preprečili, da bi to delo še naprej predstavljalo nelojalno konkurenco rednemu zaposlovanju mladih. Skupaj bodo prispevki dijaka oz. študenta znašali 15,50 %, prispevki in drugi stroški delodajalca pa 20,65 %. Sredstva iz dajatev se bodo namenjala za štipendije (1,25 %), študentske domove (2 %), delovanje študentske organizacije Slovenije (4 %) in delovanje centralne evidence (0,25 %). Študentsko delo bo tudi v prihodnje potekalo preko posrednikov (študentskih servisov), na podlagi napotnice, pretežno v elektronski obliki in brez dodatnih administrativnih bremen. Po vzoru minimalne plače se bo določala minimalna urna postavka v višini 4,5 evra bruto (3,8 evra neto) in obveznost posrednika, da bo ne glede na plačilo računa od delodajalca zagotovil plačilo dijaku oz. študentu," je še povedal Dejan Levanič o spremembah pri študentskem delu.
MG
Hrvaška • Visoka stopnja brezposelnosti
Veliki koncerni bodo še zaposlovali
Po podatkih hrvaškega zavoda za zaposlovanje z njihove spletne strani je na Hrvaškem trenutno 382.000 brezposelnih oseb. Statistiko rešujejo sezonska dela, zlasti v turizmu. Na zavodu so januarja prejeli več kot 2300 zahtev delodajalcev za prosta sezonska delovna mesta, med katerimi so najbolj iskani natakarji, prodajalci, kuharji in frizerji.
Trenutno je, kot navaja urad, razpisanih tudi 8500 delovnih mest. Napovedi velikih družb o približno 1000 novih delovnih mestih nekoliko zbujajo optimizem na trgu dela, na katerem je registrirana stopnja brezposelnosti po zadnjih uradnih podatkih iz decembra lani 21,6-odstotna. To, da za vsako prosto delovno mesto vlada izredno zanimanje, potrjujejo podatki nekaterih družb.
Švedska trgovska veriga Ikea, ki poleti blizu Zagreba napoveduje odprtje svojega prvega trgovskega centra v državi, je objavila razpis za 110 delovnih mest, nanj pa se je prijavilo več kot 8600 ljudi. Ikea bo konec februarja objavila še en razpis, tokrat za 150 delovnih mest, in znova pričakuje velik odziv, saj velja za enega najbolj zaže-
lenih delodajalcev na Hrvaškem.
Tudi koncern Agrokor je objavil razpis za magistre znanosti, diplomirane ekonomiste, inženirje, prodajalce, mesarje in voznike. Za uresničitev razvojnih projektov namerava zaposliti več 100 mladih, so potrdili v družbi. Razpis je del njihovega projekta Z delom proti krizi, ki so ga začeli leta 2011, ko so za 1000 delovnih mest prejeli več kot 15.600 prošenj. Letos jih pričakujejo še več.
Atlantic Grupa bo letos odprla novo tovarne športnih pripravkov v Novi Gradiški, v kateri bodo zaposlili 105 delavcev. Letos naj bi v skupini nova delovna mesta našlo približno še 165 ljudi.
Farmacevtsko podjetje Pliva, ki je v lasti izraelske družbe Teva, bo vložilo približno
200 milijonov dolarjev v novo tovarno v Novem Marofu nedaleč Zagreba. Tam bodo zaposlili okoli 200 delavcev.
Po več deset novih delavcev naj bi iskali v tobačno-turistični družbi Adris iz Rovinja, v farmacevtski družbi Belupo iz Koprivnice in železarni v Sisku.
Hrvaška vlada v prvih načrtih nove industrijske strategije do leta 2020 pričakuje približno 850.000 novih delovnih mest. V državni upravi bodo letos lahko zaposlili približno 200 visoko izobraženih delavcev, potem ko se je lani upokojilo dobrih 500 javnih uslužbencev. Za hrvaško državno administracijo namreč velja pravilo »dva za enega«, kar pomeni, da lahko na dva upokojena delavca zaposlijo enega novega.
(sta)
torek • 18. februarja 2014
Kronika
ŠtajerskiTEBHlK 5
Slovenija • Po katastrofalnem žledu In poplavah
Zaceli ocenjevati škodo
Vodja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje ter poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje Dragan Murko nam je sporočil, da je Uprava RS za zaščito in reševanje sprejela sklep o ocenjevanju škode na stvareh zaradi posledic poplav, visokega snega in žleda, med 30. januarjem in 10. februarjem 2014.
Na podlagi uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode se ocenjevanje neposredne škode na stvareh zaradi poplav, visokega snega in žleda, začne z zbiranjem vlog oškodovancev, ki so utrpeli škodo na stavbah oziroma infrastrukturi v prizadetih občinah, in sicer na območjih Posavja, Štajerske, Gorenjske, osrednje Slovenije, severne Primorske, Dolenjske, Notranjske, Koroške in Zasavj. Za zbiranje vlog so potrebni obrazec 1 (za kmetijska zemljišča) ter obrazec 4 (za delno škodo na objektih in obrazec 5 (za gradbeno inženirsko infrastrukturo), zbiranje pa mora biti zaključeno do 14. marca 2014. Do tega dne morajo biti vsi potrebni podatki vpisani v spletno aplikacijo Ajda. Pri stvareh, ki so opredeljene kot kulturna dediščina, je potrebno vključiti strokovnjake iz
Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Škodo v gozdovih ocenjuje Zavod za gozdove Slove-
nije, na vodotokih Agencija RS za okolje, na kulturni dediščini Ministrstvo za izobraževa-
li. februarja je minilo 23 let, odkar je leta 1991 ministrski svet Evropske unije odločil, da bo enotna evropska številka za klic v sili 112.
Vse države članice je omenjen svet pozval, da uvedejo to enotno številko, da bi se izboljšal dostop do reševalnih služb, predvsem tujim popotnikom. Danes je na telefonsko številko 112 mogoče klicati v vseh 27 državah članicah Evropske unije in v večini drugih evropskih držav, tudi na Hrvaškem, Kosovu, v Makedoniji in na posameznih območjih Rusije. Slovenija jo je uvedla med prvimi, že leta 1997. Ni naključje, da je prav 11. februar izbran za mednarodni dan številke za klic v sili. Zapišite datum 11. 2., izbrišite piki in dobili boste 112 - številke si res ni težko zapomniti. Otroci si jo najlaže zapomnijo, če jih spomnimo na obraz: en nos, ena usta in dve očesi. Za vse nas pa je pomembno, da si številko dobro vtisnemo v spomin, da se je bomo - bolj ali manj pretreseni ob različnih nesrečah - lahko spomnili. Na začetku novega tisočletja je Evropska unija z direktivo podrobneje določila delovanje in storitve enotne številke za klic v sili 112 ter predpisala, da morajo biti klici s fiksnih in mobilnih telefonov ter telefonskih govorilnic brezplačni. Mednarodni evropski dan številke 112 so obeležili tudi v ptujskem regijskem centru za obveščanje, kjer so minuli torek pripravili dan odprtih vrat.
Foto: M: Ozmec
Po ocenah naj bi škoda zaradi žleda in ledenega oklepa v Sloveniji presegla 66 milijonov evrov.
nje, kulturo, znanost in šport; v gospodarstvu Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehno-
logijo ter na državnih cestah, elektrovodih in železnicah Ministrstvo za infrastrukturo in promet. Obvestilo o pričetku ocenjevanja škode so prejele izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Brežice, Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor,
Nova Gorica, Novo Mesto, Postojna, Ptuj, Slovenj Gradec in Trbovlje.
Regijske komisije za ocenjevanje škode pa bodo kontrolne preglede opravljale do 21. marca 2014.
OM
Slovenija • Šolske počitnice se začenjajo
Poostren nadzor na smuciscih
Na gorenjskih smučiščih se letno poškoduje okoli 600 smučarjev, največ zaradi neupoštevanja pravil o varnem smučanju. V izogib povečanemu številu poškodovancev v času šolskih počitnic, bodo policisti med 15. februarjem in 2. marcem poostreno nadzirali smučarje in ugotavljali, ali upoštevajo red na smučiščih.
Na PU Kranj še opozarjajo, da smučarji s svojo vožnjo, predvsem pa z nepravilnim prehitevanjem in nekontroliranim smučanjem oziroma z zadrževanjem na nepreglednih delih smučišča, ne smejo ogrožati drugih. Ob tem so spomnili, da morajo otroci do 14. leta starosti uporabljati še zaščitno smučarsko čelado.
Obveznost odgovornega ravnanja sicer velja tudi za druge osebe na smučišču
(turne smučarje, pohodni-ke, ipd.), ki morajo zlasti pri gibanju po smučišču ravnati odgovorno. »Uporabljajo lahko samo označene dostopne in izstopne poti, po smučarski progi pa ne smejo hoditi,« izpostavljajo na policiji.
Po smučarski progi je prepovedano voditi tudi pse in druge živali, po smučišču pa jih lastniki ne smejo voditi brez povodca. Izven za to predvidenih površin je prepo-
vedano še sankanje ali vožnja motornih sani.
Gorenjski policisti poudarjajo, da je nesreče treba preprečevati, če pa do nje pride, mora vsak pomagati ponesrečencu ali pa vsaj zavarovati kraj nesreče in o tem takoj obvestiti nadzornika na smučišču, policista ali pa poklicati na interventno številko 112, da se ponesrečencu čim prej zagotovi zdravniška pomoč.
Za kakovostno oskrbi naj-
huje poškodovanih, ki jih ni priporočljivo premikati z mesta nesreče, bo sicer že četrto sezono zapored skrbel tudi policijski helikopter s policistom gorske policijske enote in zdravniško ekipo, saj do poškodb na smučiščih največkrat prihaja daleč od možnosti prevoza z običajnimi prevoznimi sredstvi.
Helikopter lahko na smučišču, če je dovolj prostora in razmere to omogočajo, pri-
Foto: Črtomir Goznik
stane ali pa rešuje z uporabi elektromotornega vitla. »V obeh primerih je potrebna velika previdnost,« so zapisali na policiji in dodali, da se je helikopterju, še posebej njegovim vrtečim delom, prepovedano približevati.
»V območju delovanja helikopterja je treba poskrbeti tudi za predmete, ker jih piš lahko odnese in osebno varnost. Najbolje se je ustaviti in počepniti ter upoštevati navodila posadke helikopterja«.
(sta)
Ptuj • Aleksandra Todorovica našli mrtvega
Bil je prvi, ki je začel javno govoriti o izbrisu
Aleksandra Todorovica, vodja civilne iniciative izbrisanih aktivistov, so 14. februarja našli mrtvega. Tuja krivda je izključena, tako naj bi pokazali prvi izsledki. Pogrešali so ga od 14. januarja letos, ko je odšel neznano kam. 21. januarja pa je njegovo izginotje družina prijavila policiji. Iskali so ga domači in aktivisti za človekove pravice.
Njegov boj za pravice izbrisanih je mnogo prej kot Slovenija prepoznala tujina, kjer so ga zelo cenili, kot edini predstavnik iz naše države je lani dobil povabilo Inštituta za človekove pravice pri Ovseju. V zadnjem času je bil pogosto tarča ostrih verbalnih napadov, nanje se do julija lani, ko je bil prvič tudi fizično napaden, ni odzival, ker se mu je zdelo, da so to „slamnati psi." Takrat je tudi povedal, da je tovrstne, torej besedne nestrpnosti na Ptuju veliko.
V njegovo podporo in podporo obsodbe vseh tovrstnih dejanj je julija lani na Ptuju govoril tudi dr. Andrej Kurnik, ki ima prav tako veliko zaslug za to, da se danes o izbrisu ve vedno več. Aleksandar Todoro-vic je v zadnjih dvajsetih letih naredil največ za promocijo človekovih pravic, je poudaril, in za to, da se spremeni razširjena praksa nenehnega razlaščanja, jemanja pravic ljudem, ne samo izbrisanim, ampak različnim populacijam v Sloveniji. Aleksandar Todorovic je
bil izbrisan leta 1993, ko je želel pridobiti rojstni list za svojo komaj rojeno hči. Uradnici, ki je zahtevala njegove osebne dokumente, je dal osebno izkaznico, ki pa mu jo je uničila, na rojstni list hčerke, ki ga je sicer dobil, pa v rubriko oče njegovega imena ni želela vpisati, napisala je, da je oče neznan. Takrat je začel opozarjati na nesprejemljivo ravnanje uradnikov, ustanovil je prvo organizacijo izbrisanih.
Čeprav se je v zadnjem času zaradi pritiskov tujine le
civilne iniciative izbrisanih aktivistov. 14. februarja so ga našli mrtvega. Tuja krivda je izključena.
začelo premikati tudi na področju izbrisa, je Aleksandar dobro vedel, da bo boj še dolg in da mnogi epiloga ne bodo dočakali, kot da bi slutil, da se tudi njegov boj približuje koncu. Namesto da bi bilo težav manj, so se jim pridružile nove. Vsaka zgodba o izbrisu je drugačna, na koncu pa so vse tragične.
Mirjana Učakar, članica predsedstva civilne iniciative izbrisanih, ki je bila sodelavka Aleksandra Todorovica v boju za pravice izbrisanih, je po nje-
govi tragični smrti povedala, da so skupaj z vsemi, ki se že skoraj 12 let borijo za te pravice, izgubili velikega borca za pravice izbrisanih. »Dejstvo je, da je bil Aco tisti, ki je ta problem odprl za javnost, s svojo trmo je bil ob pravem času na pravem mestu. Znal je pritegniti ljudi, ki so mu pomagali, da smo danes, kjer smo, pa čeprav problem izbrisanih morda še dolgo ne bo rešen, brez Aca verjetno v Sloveniji po pravni poti ne bi uspeli kaj izboriti. Po več kot dvajsetih letih od kršenja človekovih pravic je država Slovenija to vendarle začela popravljati, pa še to zaradi zunanjih pritiskov. Evropsko sodišče za človekove pravice ji je naložilo, da krivice popravi,« je dodala članica predsedstva civilne iniciative Mirjana Učakar.
MG
6 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 18. februarja 2014
Ptuj • Pred 9. Obarjado
Prireditev za pomoči potrebne
V prostorih Vinskega hrama Ptujske kleti so predstavniki Lions kluba Ptuj predstavili priprave in potek letošnje že 9. tradicionalne Obarjade Lions kluba Ptuju. Gre za največji humanitarni in kulinarični projekt 54. Kurentovanja, hkrati pa tudi nadvse pomemben karnevalski in družabni dogodek, ki bo potekal 22. februarja na dvorišču Ptujske kleti.
Na 9. Obarjadi bodo sodelovale ekipe Taluma, Finakosa Ptuj (združena ekipa Ilkosa in Goje oz. novega podjetja), MO Ptuj, Zavarovalnice Maribor, PP Ptuj, ki vsako leto prispeva meso in vino, Perutninarske zadruge Ptuj, CP Ptuj, Tenzorja Ptuj, KP Ptuj, Mesnin Žerak Podlehnik (letos sodelujejo prvič), Radia-Tednika Ptuj, Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj, Občine Markovci, Trgovine Jager (tudi prvič), Javnih služb Ptuj ter DB Slovenije (tudi prvič) in KZ Ptuj v skupni ekipi.
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference pred 9. tradicionalno Obarjado Lions kluba Ptuj, ki bo 22. februarja na dvorišču Ptujske kleti
Sodelovali so Ivan Božičko, Samo Ekart, ki v lionističnem letu 2013/2014 pod geslom Darujmo nasmeh tudi predseduje Lions klubu Ptuju, Slavko Visenjak, na čigar pobudo se je ta humanitarni projekt tudi začel in ki ga vsa leta tudi vodi, ter Janez Solina, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj. Vsa sredstva, ki jih bodo zbrali na sobotni Obarjadi, bodo namenili za projekte Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, ki deluje na območju devetnajstih UE Ptuj in Ormož.
Izkupiček prispevka sodelujočih ekip pa Lions klub namenja za izvedbo vsakoletnih humanitarnih dejavnosti, ki jih ni malo. Zadnjo večjo humanitarno akcijo so izvedli decembra lani, ko so obdarili 100 otrok v 34 socialno ogroženih družinah na Ptujskem. S pomočjo 17 sponzorjev so zbrali kar devet tisoč evrov. Sicer pa si lionistični klubi pri vseh humanitarnih projektih medsebojno pomagajo, tako so jim drugi klub pomagali tudi pri sanaciji razmer po poplavah v novembru 2012. Letos bodo izvedli tudi ekološki pohod, v okviru katerega
bodo pobirali odpadke, doni-rana sredstva pa namenili za humanitarne namene. Aprila bodo izvedli krvodajalsko akcijo, 23. maja pa bodo skupaj z drugimi humanitarnimi organizacijami na Ptujskem izvedli sedaj že tradicionalni skupni projekt - Dan solidarnosti, na katerega so še posebej ponosni, ker je bil to prvi skupni
projekt vseh humanitarnih organizacij v nekem okolju v Sloveniji, ki je dobil številne posnemovalce. Zbrani denar bodo namenili za pomoči potrebne v okviru Območnega združenja RK Ptuj in Karitasa, pove Samo Ekart.
Letos za slepe in slabovidne
Lani so v Lions klubu Ptuj skupaj za humanitarne name-
ne darovali 13.500 evrov. V prihodnje pa želijo še bolj kot doslej pomagati slepim in slabovidnim. V Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Ptuj so zadovoljni, ker v Lions klubu Ptuj delujejo tako čudoviti ljudje, ki imajo posluh za lokalno okolje in skrbijo za pomoč slepim in slabovidnim, ki jim je tudi namenje-
no njihovo osnovno poslanstvo. Letošnjo pomoč bodo namenili za nakup skenerja za slepe in slabovidne, s katerim bodo pomagali njihovi članici Poloni Perger, študentki na Visoki zdravstveni šoli v Ljubljani, smer Fizioterapija, ki je tik pred koncem študija. »To bo prvi takšen pripomoček na območju delovanja Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj,« je povedal predsednik Janez Solina. Na takšno sodelovanje računajo tudi v prihodnje, da bodo s skupnimi močmi lahko pomagali še komu, ki potrebuje pomoč. Lions klub so povabili tudi kot soorganizatorja posveta na temo Slepa in slabovidna ženska ter sodobna elektronika.
»Četudi razmere v Sloveniji niso najbolj rožnate, se še vedno najdejo podjetja, ki nam v tem projektu pomagajo, res
pa je, da ni več tako, kot je bilo, ko smo ta humanitarni projekt začeli,« je povedal njen idejni vodja Slavko Visenjak. Letos bo sicer sodelovalo manj ekip, skupaj 16, kar pa srčnosti akcije ne zmanjšuje. Tudi letos bo obare ocenjevala strokovna komisija pod vodstvom Marka Volka, kar dva člana komisije pa bodo letos izbrali z žrebom izmed sodelujočih ekip. Obar-jado, ki si je v vseh letih nabrala veliko podpornikov in obiskovalcev, naj bi tudi letos obiskal predsednik države Borut Pahor. Povabili pa so tudi pobratene klube iz Maribora, Varaždina in Madžarske ter nekatere druge.
Obara za dober namen bo tako tudi letos združila vse tiste, ki želijo pomagati pomoči potrebnim. Dobrodelne skrinjice bodo imele vse sodelujoče ekipe.
MG
Sponzorji in donatorji 9. Obarjade
V projektu Obarjade 2014 sodelujejo še Altius, PPS Ptuj, Ptujska klet, Vinarstvo, Inter Expo, PP Gostinstvo, TD občine Markovci, Albin Promotion, Mega Marketing, Plinarna Maribor, Kmetija Majerič in Zelenjava Formika.
Ptuj • Šesti prinčev pohod z baklami
Od Turnišč do Term tudi letos nekaj sto ljudi
Deseti princ ptujskega karnevala Stanko Vegan, Vegan turniški, je 15. februarja pripravil že šesti tradicionalni pohod z baklami od Turnišč do Term Ptuj oz. hotela Primus. Tudi letos je pritegnil nekaj sto ljudi.
Bil je med prvimi, ki je v tem okolju začel aktivno razmišljati o tem, kako povrniti Turni-ščam nekdanji sloves in podobo. Že prvi pohod z baklami je pripravil zato, da bi širšo javnost spodbudil k razmišljanju oz. večjim aktivnostim, ki bi pripeljale do celovite obnove tega izjemnega grajskega območja. S tem, da je turniški dvorec tako klavrno propadel, pa se nikoli niso mogli sprijazniti Turniščani, ki so celo oblikovali civilno iniciativo za prevzem gradu in okolice. Kakorkoli že, 10. princ karnevala Vegan Turniški na območje kompleksa Turnišč tudi v pustnem času prinaša več življenja. Tudi letos so skupaj z njim prišli člani TD Kurent kluba Draženci-Turnišče, pobreški pokači, FS Rožmarin Dolena, KTD Klopotec Soviče-Dravci, ansambel Pepi krulet, ki so se jim pridružili številni krajani ČS Breg-Turnišče in vsi tisti, ki so ta pohod vzeli kot del pu-
stne tradicije, med njimi pa so bili tudi nekdanji princi karnevala, 14. princ karnevala Miroslav Slodnjak, vitez dornavski, predsednik organizacijskega odbora 54. Kurentovanja in podpredsednik FECC Branko Brumen. Prinčevski pohod z baklami je tudi letos podprla ČS Breg-Turnišče. Ženske iz
KTD Klopotec Soviče-Drav-ci, FS Rožmarin Dolena in še nekatere druge pa so poskrbele za bogato kulinarično ponudbo, s tekočo ponudbo se je izkazal moški del. Pohod so že tradicionalno končali z veselim druženjem v hotelu Primus.
MG
Letošnji prinčev pohod od Turnišč do Term je bil že šesti po vrsti.
Ptuj • Rekorderji prostovoljnega gasilstva
Družina Mahorič na skoraj 6000 intervencijah
Redke so družine, ki so predane gasilstvu in prostovoljstvu tako popolno kot družina Mahorič iz prostovoljnega gasilskega društva Ptuj, saj je za njimi že blizu 6000 najrazličnejših gasilskih intervencij.
Glava družine, oče Milan Mahorič, ki je eden najbolj prepoznavnih članov prostovoljnega gasilskega društva Ptuj, je gasilstvu posvetil skoraj vse svoje življenje. Na nedavnem občnem zboru PGD Ptuj je prejel najvišje društveno priznanje, kipec Florijana za skoraj 55 let dela v gasilstvu in posebno priznanje za sodelovanje na več kot 2500 gasilskih intervencijah. Njegova žena Marjana je gasilstvu in PGD Ptuj predana že več kot 40 let in je lani prejela priznanje za sodelovanje na več kot 2700 gasilskih intervencijah. Njun sin Mitja Mahorič, sicer znan kolesarski as, ki je dvakrat dobil dirko Po Sloveniji in je dvakratni državni prvak v cestni preizkušnji, je v gasilstvu že 25 let in je letos prejel priznanje PGD Ptuj za več kot 500 gasilskih intervencij. Družinski rekorderski šopek pa zaokrožuje hčerka Marjan-ca Mahorič, ki je v gasilstvu že
20 let in ima za sabo že nekaj čez 200 gasilskih intervencij, lahko pa se pohvali tudi z zlato medaljo, ki jo je prejela kot članica zmagovalne ekipe deklet PGD Hajdoše na lanski gasilski olimpijadi. Na tako predano prostovoljno gasilsko družino smo lahko
resnično ponosni in zaslužijo vso pohvalo; tako kot vsi tisti gasilci in gasilke, električarji in drugi prostovoljci, ki so ob nedavni katastrofi Sloveniji pomagali iz ledenega oklepa in so vedno znova, dan in noč pripravljeni pomagati.
-OM
Foto: M. Ozmec
Rekorderska in gasilstvu predana družina Mahorič, oče Milan, mama Marjana in sin Mitja Mahorič; na posnetku manjka le hčerka Marjanca.
torek • 18. februarja 2014
Politika
Štajerski TEDNIK 7
Juršinci • S seje občinskega sveta
Nepravilnosti pri poslovanju šole že odpravljene
Na zadnji seji občinskega sveta v Juršincih je Nadzorni odbor Občine Juršinci svetnike seznanil s poročili o opravljenih nadzorih izgradnje infrastrukture v novem naselju ter o poslovanju v OŠ Juršinci in na koncu še z letnim poročilom NO za lansko leto. Pri pregledu poslovanja šole za leto 2012 so sicer našli kup nepravilnosti, ki pa so bile do danes že odpravljene.
Nadzorni odbor Občine Juršinci s predsednico Dragico Germin na čelu se je pri pregledu poslovanja javnega zavoda OŠ Juršinci za leto 2012 usmeril predvsem na skladnost poslovanja z zakoni in drugimi predpisi, s ciljem ugotavljanja obvladovanja stroškov delovanja javnega zavoda ter pri tem ugotovil nekatere nepravilnosti.
Sofinanciranje brez ustrezne pogodbene podlage
Sofinanciranje poslovanja šole, tako za osnovnošolsko kot za predšolsko vzgojo, se je do konca leta 2012 izvajalo brez ustrezne pogodbene
podlage. Pogodba o sofinanciranju dejavnosti osnovnošolske vzgoje za šolsko leto 2011/2012 med Občino in OŠ Juršinci je bila sklenjena avgusta 2011 za obdobje enega leta. Od 1. septembra 2012 do konca tega leta OŠ Juršinci z Občino ni imela sklenjene pogodbe o sofinanciranju osnovnošolske vzgoje niti o sofinanciranju predšolske vzgoje.
Nepravilnosti pri računih, naročilnicah in karticah
dobaviteljev
NO je prav tako ugotovil nepravilnosti pri Aktu o sistemizaciji delov-
nih mest v vrtcu, ta za lansko šolsko leto ni bil pripravljen skladno z zakonom. V nekaterih primerih so bili računi plačani pred potekom valute, v nekaterih primerih pa po preteku 30-dnevnega plačilnega roka, kar je v nasprotju s predpisi, saj so plačilni roki izrecno določeni z zakonom. Iz izdanih naročilnic v nekaterih primerih ni bila razvidna vrsta in količina naročenega materiala, naročilnica namreč mora vsebovati tako vrsto kot tudi količino blaga ter finančno vrednost. V večini primerov arhiviranim računom ni bila priložena kopija izdane naročilnice, ki mora biti obvezna priloga računa. V nekaterih primerih se nazivi dobaviteljev na karticah dobaviteljev niso ujemali z nazivi dobaviteljev na izdanih fakturah.
Vodstvo šole v celoti odpravilo nepravilnosti
NO je z ugotovitvami seznanil ravnateljico OŠ Juršinci in župana občine ter od OŠ Juršinci zahteval odzivno poročilo. Ravnateljica je NO v januarju obvestila, da so upoštevali vse pripombe nadzornega odbora iz osnutka poročila. Tako je bil sprejet ustrezen Akt o sistemizaciji delovnih mest, ki v celoti upošteva zakonske določbe, tudi za zgoraj omenjeno sporno obdobje je bila sklenjena ustrezna pogodba za sofinanciranje. Nazivi dobaviteljev so bili usklajeni, ob tem pa je vodstvo šole zagotovilo,
da bodo v prihodnje v celoti spoštovali tudi ugotovitve v zvezi z izdajanjem naročilnic, plačevanjem računov in arhiviranjem le-teh. Hkrati je ravnateljica podala tudi pojasnilo, da so bile nekatere podjemne pogodbe sklenjene še v času, preden je pričel veljati Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je zahteval soglasje občine k sklenitvi podjemnih in avtorskih pogodb. V zvezi z ugotovitvami pri opravljenem nadzoru je NO županu in občinski upravi predlagal, da se v prihodnje več pozornosti nameni pregledu finančnih načrtov, poročil in aktom zavoda predvsem zaradi boljšega obvladovanja stroškov in večje transparentnosti poslovanja.
Patricija Kovačec
Ptuj • O rabi kompleksa Turnišče
S skupnimi močmi do najboljših rešitev
V MO Ptuj iščejo predloge za načrt rabe kompleksa Turnišče. Na to temo so v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju februarja pripravili tiskovno konferenco.
Kot je znano, je od septembra lani v lasti MO Ptuj zgodovinsko zaščiten grajski kompleks s pripadajočimi objekti, parkom in ribnikom, medtem ko kmetijsko posestvo še naprej ostaja v lasti Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. V prenos je bilo zajetih 190.373 m2 površin stavb in dvorišč, poti, travnikov, njiv, gozda, pašnika, trstičja in vodotoka. Ograja, ki je podrta, pa je v lasti in upravljanju Direkcije za ceste RS.
MO Ptuj je ob prenosu teh površin na osnovi javnega poziva ustanovam in civilni družbi sestavila ekipo strokovnjakov in poznavalcev, ki naj bi poiskala najustreznejše rešitve za revitalizacijo dvorca Turnišče. Vodi jo Lidija Tušek (ZRS Bistra Ptuj), člani pa so: Darja Harb, Visoka šola Ptuj, Marija Hernja Masten, zgodovinarka, Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj, Samo Jenčič, Zavod RS za varstvo narave, Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj, Gorazd Orešek, predstavnik Manager kluba Ptuj, Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Ptuj, Boris Repič, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj, Zdenka Ristič, vodja Oddelka za negospodarske javne službe MO Ptuj, Samo M. Strelec, predstavnik Zavoda Novi Zato, Asja Stropnik Paternost, MO Ptuj, Srečko Štajnbaher, vodja OE Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor, in Branko Vnuk, PM Ptuj-Ormož. Komisija se je prvič sestala 31. januarja letos in se ob tej priložnosti seznanila z dokumentacijo o kompleksu Turnišče ter izdelala ter-
minski plan svojega dela. Po besedah Tuškove je prednostna naloga komisije zbiranje predlogov za rabo kompleksa Turnišče ali njegovega dela. Vsi zainteresirani lahko svoje predloge posredujejo komisiji na posebnem obrazcu, ki je objavljen na spletnih straneh MO Ptuj, ZRS Bistra Ptuj in tudi na spletnih straneh institucij, ustanov oz. podjetij, iz katerih prihajajo člani komisije. Vse predlagatelje za rabo kompleksa Turnišče so tudi pozvali, da pošljejo le definirane predloge s treh vidikov: iz vsebinskega, infrastruktur-nega in finančnega. MO Ptuj, ki je sicer zelo zainteresirana za revitalizacijo tega območja, denarja v proračunu za te namene nima, zato računa predvsem na evropski in državni denar (finančna perspektiva 2014/2020) ter zasebni denar, pri čemer pa bodo morale biti vsebine takšne, ki bodo omogočale preživetje, saj javnih sredstev niti za tekoče vzdrževanje ne bo dovolj.
Predloge zbirajo do 26. februarja, odločitev bo znana poleti
Kot so povedali na tiskovni konferenci, bodo predolge zbirali do 26. februarja. Vsem predlagateljem bodo dali možnost, da svoje predloge rabe kompleksa Turnišče tudi predstavijo. Ptujski župan Štefan Čelan je povedal, da bo komisija za pripravo načrta rabe kompleksa Turni-šče le evidentirala predloge, jih opremila s strokovnimi pripombami, svet MO Ptuj pa bo tisti, ki bo odločil o aktivnostih in rabi. „Ambicija MO Ptuj je, da bi prišli vsaj do treh variantnih predlogov. MO Ptuj s predlogi rešitev ne bo posegala v del, ki je v lasti države, skupaj z državo pa bomo skušali vendarle priti do takšnih rešitev, da bomo na eni strani imeli tako zanimive vsebine, ki bodo lahko
predmet sofinanciranja od države in EU, v nekem delu tudi zasebnega kapitala, brez teh virov si enostavno ni mogoče zamisliti prenove in obnove turniškega kompleksa glede na stanje mestnega proračuna. Še bolj kot investi-
cijski vidik pa so pomembne vsebine, ki bodo jutri imele realnega financerja. Nerealno je pričakovati takšne vsebine, ki bi jih bilo treba 100-odsto-tno financirati iz proračuna MO Ptuj. Takšni in podobni predlogi tudi ne bodo dobili podpore mestnega sveta. Vse to morajo pri pripravi predlogov prihodnje rabe grajskega kompleksa Turnišče tudi upoštevati vsi predlagatelji. Mestni svetniki naj bi o najprimernejšem predlogu rabe tega kompleksa odločali že pred polletjem 2014," je do-
datno poziv vsem zainteresiranim predlagateljem za rabo kompleksa Turnišče pojasnil ptujski župan.
Že nekaj časa pa sta znana koncepta ZRS Bistra Ptuj, MO Ptuj in Biotehniške šole Ptuj z vzgojno-izobraževalnimi vsebinami, predvsem s področja podeželja in turizma, ter Sama M. Strelca Mus - mesto uspehov Slovenije, s katerim naj bi se prepletale še nekatere druge vsebine, podjetniške, izobraževalne, gospodarske, kulturne, civilnodružbene.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju so 12. februarja pripravili tiskovno konferenco o rabi kompleksa Turnišče, za katerega iščejo primerne vsebine in financerje iz evropskih, državnih in zasebnih virov.
Ljutomer • Ponovno o proračunu Občine
Brez zadolževanja ne bo šlo
Županja občine Ljutomer Olga Karba je skupaj z direktorjem občinske uprave Tomisla-vom Zrinskim in vodjo projekta vodovodnega sistema C Janezom Rožmarinom pripravila tiskovno konferenco ter predstavila dogajanje v zvezi s predlogom proračuna občine, ki je bil na minuli seji občinskega sveta že tretjič zavrnjen.
Karbova je povedala, da je v skladu s poslovnikom in po oceni državnih organov prejšnji postopek proračuna končan, zato se pričenja s povsem novim postopkom sprejemanja. Pri tem županja upa, da bo končno najden kompromis in bo že zelo kmalu možno sklicati izredno sejo. Pri predstavitvi novega predloga proračuna je Karbova izpostavila dejstvo o upoštevanju čim več želja opozicijskih svetnikov in v prvi vrsti ponovno predlagala znižanje stroškov delovanja občinske uprave -za prihodnje leto še za dodatnih 25.000 evrov. V tem so zajete sejnine, stroški podžupana in sredstva za politične stranke. A brez zadolževanja tudi tokrat naj ne bi šlo, toda iz prejšnjih 2,1 milijona na vsega 1,1 milijona, ki pomeni kredit z mesečnim odplačevanjem sedmih tisočakov v obdobju 15 let. Zadolževanje pa je potrebno zaradi uresni-
čevanja pomembnih naložb v občini (izgradnja vrtca v Ceza-njevcih, pločnik in kanalizacija na Kamenščaku, asfaltiranje ceste v Radoslavcih ...). Kar-bova je opozorila, da je do ne-sprejetja proračuna delovanje občine omejeno, saj ni možno končati investicij in začenjati novih. Prav tako se ne morejo razpisati sredstva za delovanje
društev, posledice je čutiti v javnih zavodih in pri drugih storitvah za občane. Trenutno največjo težavo predstavlja nadaljevanje del pri urejanju Puchove poslovne cone in projekt vodovodnega sistema C, ki je neposredno vezan na pridobitev več deset milijonov evropskih sredstev.
NŠ
Županja Olga Karba (ob njej Tomislav Zrinski in Janez Rožmarin) je na novinarski konferenci pojasnila, da bodo postopek sprejetja proračuna začeli znova.
Foto: NS
S Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 1S. februarja 2Q14
Ormož • Območna revija plesnih skupin
Plesne migarije
Minuli torek je bila na odru Doma kulture v Ormožu območna revija plesnih skupin, ki so jo naslovili Plesne migarije 2014. Na prireditvi, ki jo je organiziral Javni sklad za kulturno dejavnost Območna izpostava Ormož, se je predstavilo kar šest plesnih skupin iz treh osnovnih šol.
Kot prva je nastopila plesna skupina Luna iz Osnovne šole Ormož pod vodstvom Mateje Meško, in sicer s plesom, ki so ga naslovili Pravljica se rojeva.
Iz ormoške osnovne šole pa se je s Plesom snežink predstavila tudi Mlajša plesna skupina
pod vodstvom Mojce Kovačič in Starejša plesna skupina pod
vodstvom Sanje Miškovič s plesom, ki so ga naslovili kar Naš ples. Na Plesnih migari-jali 2014 sta nastopali tudi dve plesni skupini pod vodstvom
Strokovna spremljevalka Tina Dobaj Eder je bila navdušena nad velikim številom nastopajočih - plesalo je namreč več kot 100 otrok.
Nevenke Jambriško iz Osnovne šole Miklavž pri Ormožu, podružnica Kog, in sicer s plesom Jaz in vi se je predstavila šestčlanska plesna skupina Navihanci, s plesom Kaos pa plesna skupina Murni. Najštevilčnejša plesna skupina Plesni krožek - Happy Mix Dance iz Osnovne šole Sveti Tomaž, ki šteje kar 43 osnovnošolcev, pa je pod vodstvom Maje Novak plesala Sanjsko šolo - Šolo plesa. Ljubitelji plesa so tako dobro uro uživali v otroških plesnih migarijah, strokovno oceno nastopajočih pa bo podala Tina Dobaj Eder, ki pa navdušenja nad velikim številom nastopajočih ni skrivala. »V čast mi je, da sem lahko videla toliko otrok v Ormožu. Zelo sem vesela«, je dejala strokovna spremljevalka Ederjeva. Vseh pet mentoric šestih nastopajočih plesnih skupin pa je Javni sklad republike Slovenije nagradil z bronastim priznanjem. Prireditev je povezovala Karolina Putarek, ki je med drugim dejala, da je ples del kulturne izobrazbe vsakega posameznika oziroma kultura posameznega naroda.
Monika Levanič
Markovci • Ocenjevali pustne krofe
Od svečnice do pepelnice bo dišalo
Članice Društva podeželskih žena občine Markovci so v sodelovanju s ptujsko kmetijsko-svetovalno službo minulo soboto v župnijski dvorani v Markovcih pripravile 13. tradicionalno ocenjevanje pustnih krofov.
Komisija je ocenila deset vzorcev, krofi na ocenjevanju so bili brez posipa in nadeva, da so se lahko natančno ocenili zunanji videz, videz sredice (barva, poroznost in elastičnost) ter vonj in okusu izdelka. Predsednica komisije Marija Horvat, sicer učiteljica praktičnega pouka v izobraževalnem centru Piramida Maribor, je dejala, da so krofi na ocenjevanju iz leta v leto boljši. »Letos so bili izdelki nadpovprečno dobri, kakovostni in lepi. Glede na to, da so
bili krofi skoraj brez napak, je imela komisija kar precej težko delo. Šest vzorcev je dosegalo takšne ocene, da bi jih lahko vse uvrstili na prvo mesto,« je povedala Horvatova.
Štiričlanska komisija je ocenila, da letos naziv Naj krof občine Markovci pripade Ivanki Bezjak iz Nove vasi pri Markovcih. Bezjakova s krofi na ocenjevanju sodeluje že vrsto let. V 13 letih, kakršna je tradicija tega dogodka, je s svojimi krofi sodelovala 11-krat.
MZ
Zmagovalka letošnjega ocenjevanja Naj krof občine Markovci Ivanka Bezjak (na sredini s krofi v rokah) v družbi organizatoric ocenjevanja in članic strokovne komisije
Dornava • Zlatoporočenca Janžekovič
Zlata zaobljuba pred svojim sinom
V soboto, 25. januarja, sta po 50 letih zakona pred matičarjem in bogom zakonsko zvezo obnovila Angela in Janez Janžekovič iz Brezovcev.
IB X
Foto: Tjaša Oman
Zlatoporočenca Angela in Janez Janžekovič sta po 50 letih skupne življenjske poti zakonsko zaobljubo obnovila pred sinom Rajkom Janžekovičem, županom občine Dornava. Na fotografiji sta zlatoporočenca v družbi svojih treh otrok, Rajka, Janeza in Angele, ter dveh vnukov, ki sta bila na zlati poroki v vlogi »svatrce in kopjaša«.
Priči očetu in mami ob zlati poroki sta bila hči Angela Žgeč in sin Janez Janžekovič. Obred zlate poroke je opravil najmlajši sin Rajko Janžekovič, župan občine Dornava.
Zlati ženin Janez Janžekovič je bil rojen 22. avgusta 1941 v Stojncih. Zlata nevesta Angela Janžekovič je nosila dekliški priimek Plohl, rojena je bila 25. maja 1940 v Brezovcih. Poročila sta se 26. januarja 1964 na Polenšaku ter si dom in družino ustvarila v Brezov-cih. V zakonu so se jima rodili trije otroci: sinova Janez in Rajko ter hči Angela. Danes sta Janžekovičeva ponosna
stara starša šestim vnukom (Miranu, Igorju, Tomažu, Dominiku, Ambrožu in Hani) ter trem pravnukinjam: Niki, Asji in Enji. Življenje zakoncev Jan-žekovič je bilo zaznamovano z delom na kmetiji. Mož Janez je nekaj časa bil na delu tudi v Avstriji in Nemčiji, žena Angela je doma skrbela za dom in družino.
Zlati poročni jubilej sta Jan-žekovičeva zadnjo januarsko soboto proslavila v krogu družine, sorodnikov, prijateljev in sosedov. Ob jubileju jima čestitke izreka tudi naše uredništvo.
MZ
Pa brez zamere
Nič bati!
Samozavest - slovenskemu duhu najbolj tuj element
»Nihče nas več taktično ne prekaša, nihče nas več ne predrsa, telesno smo odlično pripravljeni, nikogar se nam ni treba bati.«
Kaj mislite, kdo je to izjavil? Katere narodnosti je ta samozavestni junak? Državljan katere države je? Da, zdi se vam skoraj neverjetno, ampak če že tako sprašujem, ne more biti druge - ta antipodpodalpskega Kalimera je dejansko Slovenec. Pa ne kak tak, ki bi se rodil slovenskim staršem v, recimo, ameriškem Cle-velandu, kjer živi največ naših izseljenskih rojakov. Nak. Mož, ki je to izjavil, se je rodil na naši žemljici in živi tukaj, v tej naciji, v tej situaciji in v tej državi.
Ta samozavestni stavek, ob katerem se prestrašeno zdrzne večina pripadnikov tega naroda (saj nalaga odgovornost!), je izjavil Matjaž Kopitar, selektor slovenske hokejske reprezentance, po sobotni zgodovinski zmagi nad hokejsko velesilo Slovaško, prvi nad tako vrhunsko reprezentanco in prvi na olimpijskih igrah nasploh. Slovenija, ki ima manj registriranih članskih igralcev hokeja kot, recimo, povprečno ameriško, kanadsko, češko, švedsko, finsko, rusko in, konec koncev, tudi slovaško mestece (zgolj 200 - da, dvesto in ne morda dva tisoč!), ki premore zgolj sedem pokritih drsališč, igra na olimpijskih igrah, kjer tekmuje zgolj 12 najboljših reprezentanc na svetu in na katerih so prisotni vsi najboljši svetovni velemojstri hokeja (vse lige po svetu imajo namreč za olimpijske igre premor in tako omogočijo igralcem, da se udeležijo tega ekskluzivnega turnirja). In ne zgolj to - slovenska hokejska reprezentanca ne samo, da ni zgolj »kanonfuter«, ampak se dejansko kosa z najboljšimi, jih celo premaguje!
In vi še zmeraj govorite o fuzbalu. Kar je s psihoanalitičnega stališča seveda popolnoma razumljivo in logično. Zakaj? Zato, ker je tipičnemu Slovencu na kožo dosti bolj pisan fuzbal kot pa hokej. Povprečen Slovenec se namreč popolnoma najde v fuzbalu, v njem udejanji svoja dušo in karakter. Ena izmed elementarnih sestavin fuzbala je namreč tudi igranje žrtve, tistega, ki se mu je storila krivica. Vsi vemo, o čem govorim: o prekrških nad igralci ter predstavi, ki jo uprizori igralec, nad katerim je bil storjen prekršek. Igranje žrtve, valjanje po tleh v neznosni bolečini, agoniji, hlipanje in grimase, ki bi jim jih zavidal vsak rabelj, ki je upravljal srednjeveške mučilne naprave, so namreč sestavni del nogometne igre. Fuzba-ler, ki ne zna pasti, ki ne zna »glumiti« žrtve, ni celovit igralec. Biti žrtev, tisti, ki se mu je zgodila krivica, je eden izmed ključnih momentov fuzbala. Kako se ne bi povprečen Slovenec popolnoma identificiral s fuz-balom, ko pa mu je ta pisan na kožo? In kako ne bi strahoma in nevoščljivo pogledoval proti hokejistom, katerih igra je popolno nasprotje fuzbala, saj je eden izmed največjih in najbolj pomembnih »leitmotivov« hokeja zapoved, "če te kdo zbije, se čimprej poberi in nadaljuj!". Nič igranja žrtev, nič valjanja po tleh, nič mučeniških grimas, nič agonije in nič izgovorov. Kako tuja je ta igra slovenskemu duhu!
Da, čas je za nove volitve - in na teh morajo nastopiti športniki in tisti, ki ne znajo zgolj kriliti ter jadikovati nad stanjem, lomiti roke proti nebu. Čas je za te, ki so polni samozavesti in ki verjamejo, da lahko svojo usodo krojijo (krojimo!) sami, pokončni in neprestrašeni. Ti, ki nam govorijo, da lahko, da se nam ni treba bati, ne pa da nam prodajajo zmeraj iste limanice o krizi in nujnosti ponižnosti ter hlapčevstva.
Gregor Alič
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
Foto: ML
Foto: MZ
torek • 18. februarja 2014
Spodnje Podravje
Štajerski TEDNIK 9
Markovci • Prvi za gradnjo OŠ Ljudevita Pivka
O ceni vode in omrežnini šele po kolegiju županov
Občina Markovci je prva od občin soustanoviteljic potrdila dopolnitev investicijskega programa za gradnjo OŠ Ljudevita Pivka; ker cene vode in omrežnine še niso povsem dorečene, so se odločili, da bodo o tem sklepali, ko se bodo zadeve razjasnile na kolegiju županov.
V predlogu novelacije investicijskega programa za izgradnjo osnovne šole dr. Ljude-vita Pivka v Ptuju, ki naj bi veljala okoli 4,5 milijona evrov, je župana Milana Gabrovca motil visok znesek za ureditev okolice šole, za kar naj bi namenili več kot 300.000 evrov. Vodja oddelka za negospodarske javne službe MO Ptuj Ivan Vidovič je pojasnil, da je znesek visok zato, ker gre za zahtevnejša igrala in ker med ureditev okolice sodi tudi gradnja opornega zidu, rekonstrukcija dovozne ceste ter ureditev parkirišč. Ivana Svržnjaka je zanimalo, kolikšen delež sofinanciranja je predviden za občino Markovci in izvedel je, da gre za 5,75-odstotni delež, kar pomeni okoli 210.861 evrov, a je plačilo razdeljeno na štiri letne obroke. Vendar naj bi delež občine Markovci znašal le okoli 176.000 evrov, saj naj bi preostalo sofinanciralo šolsko ministrstvo. Da predviden znesek ne bo dokončen, sta
Foto: M. Ozmec
Župan Milan Gabrovec (drugi z desne) je moral tudi tokrat kloniti zahtevam svetnikov opozicije.
menila tudi Ivan Svržnjak in Marjan Meglič, kljub temu pa sta predlagala, da novelacijo investicijskega programa potrdijo in tako »dajo zgled drugim občinam, saj se zavedajo,
Kdo želi vplivati na medije?
Svetnika Milana Majerja je motilo tudi »pisanje novinarja o nedavni izredni seji, ki ga je zapisal sam ali mu je tako povedal župan, da se je za sprejem proračuna župan pogajal s svetniki 30 ur«. Po njegovem to ni res, saj je župan dvakrat sklical usklajevalni sestanek, a ga dvakrat ni bilo, manjkal pa je tudi na izredni seji, ko so sprejemali letošnji proračun. Župan Gabrovec mu je odvrnil, da je - če bere časopise - verjetno prebral tudi, da hočejo nekateri vplivati na medije, ker jim ni prav, kaj pišejo, in zatrdil, da sam tega nikoli ni niti poskušal. Pojasnil je, da se je sicer z opozicijo usklajeval bistveno več kot 30 ur, a ne samo za ta proračun, ampak tudi za druge. Ker je bil sam zadržan, je za pogajanja zadolžil podžupana, ki je pogajanja in izredno sejo suvereno vodil ter svojo nalogo odlično opravil. Sicer pa je bilo sprejetje proračuna pogojeno s predhodnim sprejetjem pripomb opozicije, tako da je na koncu obveljal njihov, ne pa županov predlog proračuna.
da je tem otrokom in MO Ptuj pri gradnji šole treba pomagati«. In zanimivo, ustrezen sklep so tokrat potrdili prav vsi svetniki.
O ceni vode po tem, ko se bodo zadeve razjasnile na kolegiju županov
Brez zapletov so potrdili tudi subvencijo stroškov uporabe vodovodne infrastrukture. Drugače pa je bilo, ko so se lotili elaborata za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb za varstvo okolja oskrbe s pitno vodo. Tanja Sternad iz Komunalnega podjetja je sicer pojasnila, da naj bi se cene te storitve oblikovale v taki višini, da bi izvajalci plačevali tudi ta del in bi lahko pokrivali najemnine za uporabo infrastrukture. Nova cena za vodo, ki je izračunana na osnovi
Ptuj • Izobraževanje za člane Karitas
O duševnih boleznih
Januarja je v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju potekalo januarsko izobraževanje sodelavcev in prostovoljcev Karitas mariborske nadškofije. Zbrali so se udeleženci dekanije Ptuj-Zavrč. Izobraževanje je vodila zdravnica Jožica Gamse, dr. med., specialistka psihiatrije z naslovom Duševna obolenja.
Odlična zdravnica in prijetna predavateljica je predstavila različna duševna obolenja s strokovnega vidika in vidika dolgoletnih izkušenj. Podrobneje je predstavila shizofrenijo, trajne blodnjave motnje, nevrotične motnje, vedenjske motnje, demenco in še druge bolezni. Opisala
je, kakšna je klinična slika, poglavitne simptome, teorijo o vzrokih bolezni, kako poteka neka bolezen in potek bolezni. Posvetila se je tudi svojcem, kako lahko skrbijo za takšne bolnike in da tudi sami ob tem ne zbolijo. Po predavanju so sledila vprašanja članov, na katera je odgo-
varjala doktorica psihiatrije. Po predavanju je vse navzoče nagovoril domači župnik p. Mirko Pihler in vse povabil na čaj in piškote. Med prijetnim druženjem so lahko vsi navzoči poklepetali tudi z zdravnico in ji čestitali za odlično predavanje.
Zdenka Golub
predvidenih stroškov sistema vodooskrbe, je izračunana enotno za vse občine in naj bi znašala 0,70 evra za m3 vode, v tej ceni pa je zajetih tudi 0,08 evra vodnega povračila, ki se pobira že vrsto let. Ta prvi del cene je vezan na uporabo vode. K temu pa se nato prišteje še drugi del cene: gre za t. i. omrežnino, ki je fiksni znesek. Višina omrežnine bo med občinami različna, saj je odvisna od vrednosti infrastrukture in sorazmerne višine amortizacije. Ta znesek ni vezan na porabo vode, zato naj bi pavšal omrežnine plačevali tudi za priključke, na katerih ni porabe ali je ta minimalna. V občini Markovci je za individualne hiše z najmanjšim priključkom predvidena omre-žnina 3,32 evra, z velikostjo priključka pa ta narašča. Ob povprečni porabi štiričlanske družine, okoli 14 m3 vode, bi bila mesečna položnica višja za dobre 3 evre, odvisno, ali je priključeno na kanalizacijo in čistilno naprave ali ne. Ker uredba občine zavezuje, da svoje akte in cene vode uskladijo do 1. aprila letos, in ker je bilo v razpravi očitno, da zadeve okrog cene vode in omrežnine še niso povsem dorečene, so se na predlog župana Milana Gabrovca odločili, da bodo o tem dokončno sklepali na naslednji seji, ko se bodo zadeve razbistrile tudi na kolegiju županov.
Opozicija bi rada odločala tudi o priznanjih
Na zahtevo svetnikov opozicijskih SDS in SLS pa so pod dodatno točko sklepali tudi o spremembi pravilnika o pri-
Komentar tedna
Estera Korošec, Radio Ptuj
Izbrati poklic - težka odločitev za mlade
0b koncu osnovne ali srednje šole je posameznik postavljen pred resno vprašanje: »Kje nadaljevati šolanje?« Že majhne otroke tako radi sprašujemo: »Kaj pa boš ti, ko boš velik?« Verjetno je med vami zelo malo takih, ki ste uresničili svoje otroške želje in ste že od nekdaj vedeli, kaj si želite postati. Pred nami so informativni dnevi in kmalu bodo morali mladi na list papirja zapisati izbrano šolo. Izbira je velika, v svoje programe vabijo gimnazije, ekonomske šole, poklicni programi. Otroci, stari 14 let, se morajo odločiti za morebitni poklic. Pri tem so jim lahko v veliko oporo starši in šolska svetovalna služba. Socialne delavke na primer spremljajo učni uspeh, interese, zanimanja posameznega učenca in mu na osnovi tega priporočajo določeno šolo. Naloga torej ni lahka, dobro moramo premisliti o svojih sposobnostih, znanjih, talentih, ne nazadnje tudi željah. Usodno napako včasih storijo starši, ki otroku ne dovolijo, da sam določi smer šolanja. Takrat učenje in pridobivanje znanja postaneta nočna mora. Mlad človek lahko hitro izgubi kompas in zelo težko znova najde motivacijo in nov cilj. Med ljudmi so še vedno zelo priljubljenimi gimnazijski programi. Ti so seveda velikokrat primerna odločitev za odličnjake, ki še niso prepoznali svojih interesov. Če se odločiš za gimnazijo, se moraš dobro zavedati, da je to le vmesna faza med osnovnošolskim in univerzitetnim izobraževanjem. Velikokrat pa nas lahko od želene šole loči učni uspeh. To še posebej velja za srednješolce, saj ima veliko fakultet omejitev vpisa. Pri vsem tem pa je zagotovo najpomembnejši cilj čim lažja zaposljivost in posledično osamosvojitev od staršev. Formalna izobrazba je nujna, nikakor pa ne sme biti edina. Živimo namreč v času, ko se je treba prilagajati potrebam na trgu dela. Trenutno je brezposelnih do 30. leta starosti že več kot 33.000. Med njimi so tudi izobraženi ljudje, z diplomami v žepu, ki so poslali na tisoče prošenj, a dela ne dobijo. Pred leti je bil na primer univerzitetni diplomirani gradbenik tisti, ki je lahko izbiral med delodajalci, danes je situacija drugačna. Večina mladih se je odločala za študij družboslovnih smeri in ti poklici so v tem trenutku najmanj zaposljivi. Najtežje službo dobijo arhitekti, sociologi, komunikologi, novinarji, pravniki, prevajalci, zgodovinarji, tajniki. Na trg prihaja tudi vedno več mladih iz tehničnih in poklicnih šol, ki pa niso dovolj praktično usposobljeni. Velikokrat so se za vpis v šolo odločili zato, ker niso imeli druge izbire. Katero šolo torej izbrati? Raziskave med naj »poklice prihodnosti« uvrščajo inženirje biomedici-ne, psihologe, zakonske terapevte, organizatorje dogodkov, oskrbovalce na domu. Med kvalificiranimi delavci pa so to proizvodni tehnologi, mehanski inženirji, kuharji, varilci, stru-garji, elektrotehniki in vodovodarji. Naj tudi ti podatki štejejo, ko se odločamo za smer študija. Dobra izbira pa je lahko tudi usmeritev v podjetniške vode. Uspešen si lahko namreč tudi z lastno idejo, izdelkom oziroma storitvijo. Šolski sistem je ponujal premalo izobraževanja na tem področju, zato mladi velikokrat nimajo dovolj poguma in moči, da bi poizkusili sami uspeti. Preden torej zapišete želeno šolo, preverite, ali boste sploh kdaj v tej panogi zaposleni, kakšno delo boste opravljali 40 let in tudi plača ni zanemarljiv podatek ...
Vroča linija Radia Ptuj
V četrtek, 20. februarja, med 16.00 in 17.00.
Pred začetkom prireditev Kurentovanja 2014.
Voditeljica: Marija Slodnjak
V Vroči liniji boste lahko s pobudami in vprašanji
sodelovali tudi vi!
znanjih občine. Opozicijski svetniki so namreč predlagali, da bi spremenili njegovo vsebino tako, da bi lahko občinski svet odločal o vseh predlogih za občinska priznanja, ne le o tistih, o katerih se je pred tem po ustreznem razpisu odločila ustrezna komisija. Župan je temu nasprotoval, saj je menil,
da če odločitve komisije niso pomembne, potem je sploh ne potrebujejo več, ker bi potem lahko svetniki po svoji presoji odločali o vseh prejemnikih občinskih priznanj. Zato naj bi se o dokončni vsebini in popravku pravilnika dogovorili na izredni seji.
M. Ozmec
10 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 18. februarja 2014
Ptuj • Poznogotsko slikarstvo in kiparstvo
Nova pomembna pridobitev
Na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, so v galerijskih prostorih ptujskega gradu odprli prvo letošnjo razstavo pod naslovom Poznogotsko tabelno slikarstvo in kiparstvo.
V PM Ptuj-Ormož so leta 2012 ob 60. obletnici prve postavitve galerije na ptujskem gradu, postavil jo je Jože Curk, v petih prostorih drugega nadstropja ptujskega gradu ponovno postavili Grajsko galerijo, kjer so stalno razstavljene renesančne in baročne slikarske umetnine.
Kot je 8. februarja številnim obiskovalcem ptujskega gradu, v celem dnevu jih je bilo kar 600, povedal v. d. direktorja Andrej Brence, muzej v letošnjem letu nadaljuje širitev galerijskih prostorov, za potrebe stalne zbirke so usposobili dodaten prostor, v katerem so razstavili poznosrednjeveške umetnine (obdobje 1450 do 1530) iz bogatega ptujskega galerijskega fundusa. V letošnjem in tudi v prihodnjem letu bodo bogatili in dopolnjevali stalne postavitve, ki so največji magnet PM Ptuj-Ormož, ki privablja tudi največje šte-

Foto: Črtomir Goznik
V galerijskih prostorih ptujskega gradu je na ogled razstava Poznogotsko tabelno slikarstvo in kiparstvo.
vilo obiskovalcev, ptujski grad je s svojimi zbirkami največja turistična znamenitost Ptuja. To je naš cilj, ne samo urediti stalne postavitve, pri čemer ne bomo zanemarili občasnih razstav, ampak tudi urediti celotni grajski kompleks, s tem se strinjajo tudi njegovi lastniki, država, je še povedal
Brence. Skozi razstavo je s strokovno besedo vodil umetnostni zgodovinar Branko Vnuk. Slike in kipi, ki so postavljeni v novem dodatnem prostoru, so nekoč že bili sestavni del stalne postavitve grajske galerije, zaradi postavitve razstave Ptujski gospodje so slike za pet let romale v slikarski
depo. Letos se je ponudila priložnost, da uredijo prostor na sredi te razstave, v novo razstavišče, pred tem so ga uporabljali za multimedijske predstavitve. V prostor so ob osmih kipih, med katerimi je najdragocenejši kip Marije na polmesecu, ki izvira iz dvorca Dornava, pripisan štajersko-koroškemu rezbarju zgodnjega 16. stoletja, umestili štiri dragocene tabelne slike, ki jih je pridobilo že Ptujsko muzejsko društvo, umeščajo pa se v kontekst srednjeevropskega slikarstva druge polovice 15. stoletja in zgodnjega 16. stoletja. Posebej ponosni pa so na sliko nizozemsko orientiranega slikarja, ki je naslikal Marijo z otrokom, datirana je v prvo četrtino 16. stoletja. Nekoč so jo datirali na začetek 17. stoletja. Kot je še povedal Unuk, bodo aprila izdali tudi brošuro, ki bo vodila po tej novi stalni razstavi.
Za ubrane trenutke ob odprtju nove stalne postavitve, ki predstavlja nadgradnjo ptujskih muzejskih zbirk, pa je poskrbela mlada harfistka Tonja Mariša Hriberšek iz Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla na Ptuju.
MG
Gorišnica • V spomin padlim junakom
Nikoli več vojne
Občina Gorišnica in Občinsko združenje borcev za vrednote NOB Gorišnica že vrsto let, vedno 4. februarja, organizirata prireditev v spomin na neizprosen boj trinajstih aktivistov in partizanskih kurirjev pri Toplakovi domačiji v Gorišnici proti dvestotim nemškim vojakom.
Pred obnovljenim spomenikom pri Toplakovi domačiji je kljub mrazu številnim udeležencem spregovoril Jože Ko-kot, župan občine Gorišnica. Med drugim je dejal: »Prav in pomembno je, da so s pomenom NOB seznanjeni vsi državljani in državljanke naše države. Starejši med nami se zagotovo še živo spominjate vseh vojnih grozot ... Zagotovo je pomembno, da mlade-Foto: Miran petek mu rodu damo vedenje o tem, Učenci so popestrili program z glasbo, recitacijami in pesmijo. kakšne posledice imajo vojne
grozote in jih tako odvrnemo že od same misli, da bi kdajkoli nasilno in kruto reševali vsakdanje probleme . Vojna ni prizanesla niti našim krajem ... Naš narod je bil postavljen pred največjo preizkušnjo. Bili smo okupirani, tujci so želeli izničiti sledi našega obstoja, naš ponos. Ljudi so izseljevali, našo deželo hoteli spremeniti v tujo, iztrebiti narod.«
Sledil je pester kulturni program, ki so ga izvedli učenci Osnovne šole Gorišnica, pevke Kulturnega društva Ruda Severja Gorišnica in pevci Kulturnega društva Staneta Petroviča iz Hajdine. Program je čudovito povezovala predsednica Kulturnega društva Ruda Severja Bernardka Kolar, ki ni pozabila vzneseno recitirati sedme kitice Prešernove Zdravljice.
Stanko Lepej
Podgorci • Ob kulturnem prazniku
Obujali Prešernove pesmi
V nedeljo je Kulturno društvo Podgorci priredilo kulturno proslavo, posvečeno našemu največjemu poetu Francetu Prešernu.
Na odru se je predstavilo veliko število nastopajočih iz domače krajevne skupnosti in občine. Zapel je ženski pevski zbor Okarina, pevci iz Bresnice in Osluševcev, pesnitev Povodni mož so popestrili plesalci folklorne sekcije kulturnega društva in glasbeniki Boris Majcen, Sandi Mesarec in Janez Munda.
S proslavo, ki je bila med obiskovalci zelo dobro sprejeta in je požela ogromno pozitivnih kritik in ocen, so
ustvarjalci obudili nekatere Prešernove pesnitve in jih z dramsko, plesno ter pevsko podkrepitvijo in instrumentalno spremljavo obogatili ter naredili še bolj žive.
Kultura je že od nekdaj vez med ljudmi in balzam za dušo. Pomembno jo je hraniti in pustiti, da njene lovke pridobivajo vedno nove ljubitelje. Pod-gorčani so še enkrat dokazali, da je kultura v njihovem kraju še kako živa in pomembna.
Klara Megla
Utrinek s proslave
Tednikova knjigarnica
Družinski zdravnik
Družinski zdravnik je
poimenovana priročna, drobna knjižna zbirka, ki jo je septembra 2013 poslala na slovenski knjižni trg založba Ebesede iz Ljubljane. Seveda ne gre za izvirno slovensko poučno zbirko, marveč za prevode angleških izvirnikov, ki so jih napisali zdravniki, priznani specialisti svoje stroke. Serija knjižic z mehkimi platnicami in v plastičnem zaščitnem ovitku je opremljena s Pomembnim opozorilom, ki pravi, da ta knjižnica ni nadomestilo za osebni posvet z zdravnikom, temveč ponuja le dodatne informacije tistim, ki bi bolje želeli razumeti svoje težave. Preden se odločite za katero koli zdravljenje, SE MORATE OBVEZNO POSVETOVATI Z ZDRAVNIKOM. Treba je tudi upoštevati, da medicina napreduje zelo hitro, zato lahko podatki o zdravilih in zdravljenjih, predstavljeni v tej knjižnici, kaj kmalu zastarajo.
Knjižnice obsegajo med 100 in skoraj 200 strani ter so zelo nazorne, opremljene z nujnim ilustrativnim gradivom, napisane v dovolj jasnem, zgoščenem jeziku ter dajejo osnovne informacije o vzrokih, terapijah in preventivi. Vsaka knjižica ima na začetku s sliko in s kratkim besedilom predstavljenega avtorja ali avtorje, če jih je več. Tako je na primer dr. Anthony Toft, avtor knjižice z naslovom Težave s ščitnico, zdravnik konzultant in endokrinolog v bolnišnici v Edinburgu, kjer se posveča diagnostiki in zdravljenju bolnikov z boleznijo ščitnice in je predsednik Britanskega tiroidnega združenja in predsednik Edinburškega kraljevega kolidža zdravnikov. Vsaka knjižica začenja s kratkim uvodom, v navedeni je v njem predstavljena ščitnica in ščitnični hormoni, težave s ščitnico in primer pacienta. Z enako zamolklo roza podlago, kot je podloženo zgoraj navedeno opozorilo na začetku knjige, so označeni tudi poudarki za posameznimi poglavji. Tako pravi poudarek pravi, da so bolezni ščitnice pogoste, prizadenejo eno od 20 oseb, pogostejše so pri ženskah kot pri moških, zdravnik postavi diagnozo na osnovi krvne preiskave. Poudarjeno je še, da je zdravljenje običajno uspešno pri vseh oblikah bolezni, celo pri raku ščitnice, če je odkrit dovolj zgodaj. Sledijo naslednja poglavja: Čezmerno delujoča ščitnica (hipertiroza), Ščitnica s premajhnim delovanjem (hipotiroza), Bolezni ščitnice in nosečnost, Povečana ščitnica, Rak ščitnice, Ščitnica in krvne preiskave, Hipotiroza pri normalnih krvnih izvidih, Pogosta vprašanja, Slovarček, Uporabni naslovi in na koncu je stvarno kazalo. V zbirki so doslej še izšli naslednji naslovi: Artritis in revmatizem, Sladkorna bolezen, Demence in Alzhajmerjeva bolezen, Bolečine v križu, Rana na želodcu in druge težave z želodcem, požiralnikom in dvanajsternikom, Težave s prostato, Migrene in glavoboli, Menopavza in nadomestno hormonsko zdravljenje, Uravnotežena prehrana.
Če pobrskate v vzajemnem katalogu slovenskih knjižnic s ključno besedno zvezo »domači zdravnik«, je najti še knjige (primerljivo zbirko) Kako razumeti depresijo, Kako razumeti krčne žile, Kako razumeti holesterol, Kako razumeti krvni tlak ter skoraj sto drugih naslovov, ki se tako ali drugače navezujejo z »družinski zdravnik.«
V knjižnicah, kjer je v veljavi UDK (Univerzalna decimalna klasifikacija) ureditev, je te in druge knjige, povezane z medicino, od povsem osnovnih, poljudnih, do zahtevnih, strokovnih, najti na policah z začetno oznako skupine 6 (Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika), znotraj skupine je 61 (šest ena) medicina in se začne s predkliničnimi elementi medicine: 611 je anatomija, 612 fiziologija, 613 higiena, skrb za zdravje, 614 javno zdravstvo, 615 farmacija. Sledijo skupine 616/618, ki označujejo klinično medicino: 616 patologija, 617 kirurgija, ortopedija, oftalmologija, 618 ginekologija in porodničarstvo. Na primer: 611.3 pomeni knjigo o anatomiji prebavil, 612.3 prebava, prehrana, 616.3 bolezni prebavil. V skupini 61 je mogoč tudi zelo natančen zapis: 613.62:616.5-001.1 poklicni dermatitis, 613.84-053.6 kajenje pri mladini, v skupini 615 farmacija, farmakologija, toksikologija, pa: 615.322:635.262 (zdravilne učinkovine česna).
Pa pridite kaj k nam, v knjižnico na obisk!
Liljana Klemenčič
Foto: KM
Rokomet
Ormožani zamudili veliko priložnost
Stran 12
Rokomet
Boleč poraz Velike Nedelje v domači dvorani Stran 12
Namizni tenis
Dve visoki zmagi deklet NTK Ptuj
Stran 13
Odbojka
Do zmage z odličnim sprejemom
Stran 13
Rokomet
Zmagi za Ptujčanke in Veliko Nedeljo
Stran 15
Tenis
Ana Oparenovič državna podprvakinja
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
ZOI2014 • Soči (Rusija)
Medalja kot razbremenitev?
Na ZOI so slovenski športniki v uvodnih petih dnevih osvojili kar štiri medalje: Peter Prevc, Vesna Fabjan, Teja Gregorin in Tina Maze. Navijači so bili s takšnimi dosežki navdušeni, slavilo se je praktično na vsakem koraku. Kaj pa sami športniki, kako so oni doživljali slavje? In predvsem, kako so se pripravljali na naslednje preizkušnje?
Vsa naša četverica je bila z doseženim izjemno zadovoljna, za vse je bil to vrhunec dosedanje kariere - olimpijska medalja še vedno šteje največ. Za športnike na OI pa slavja v tistem izvornem pomenu besede ni. Kakšna zdravica in potem v posteljo, saj v naslednjih dneh sledijo nova tekmovanja. Jasno je, da ti olimpijska medalja odvzame spanec in da se ti v glavi vrti film iz tekmovanja, sprejemanja čestitk, stiki z navijači ... Kako se torej osredotočiti na naslednja tekmovanja, ko pa si izpolnil svoj cilj in uresničil želje celotnega naroda. Nič kaj lahka naloga .
Izmed omenjene četverice sta bila Peter Prevc in Tina Maze v kombinacijah za še kakšna odličja, nanjo je lahko po tihem računala tudi Teja Gregorin. Teja je ni osvojila, realno je priznala, da jo je osvojena medalja in dogajanje okrog tega psihično izpraznilo in da se za naslednjo tekmo ni uspela 100 % zbrati.
Tina Maze je po zmagoslavju v smuku čez nekaj dni nastopala v superveleslalomu. Glede na letošnje dosežke v svetovnem pokalu ni bila med glavnimi favoritinjami za zmago, a je vseeno sodila v širši krog kandidatk za medalje. Za Tino vemo, da se je sposobna po trenutkih slavja zbrati in odsmučati odlično - to je dokazala na prejšnjih OI v Kanadi in na lanskem SP v Avstriji, kjer je osvojila po dve medalji. Ne želim ocenjevati, ali je bila zlata smukaška medalja edini razlog, da je v super G ostala brez nje, a se je v Tinini podzavesti zaradi prve zlate slovenske kolajne na ZOI zagotovo nekaj dogajalo. Bi na super G nastopila drugače, če v smuku ne bi osvojila zlata? Na takšna vprašanja verjetno niti sama ne bi znala odgovoriti, lahko pa si o tem ustvarjamo svoja mnenja. Ob tem se povsem jasno zavedam, da je 5. mesto v super G odličen dosežek. Želim ji, da bi bila tako konkurenčna najboljšim tudi v veleslalomu in da bi v igri desetink in stotink tokrat potegnila daljšo .
Ostane še Peter Prevc, ki je bil v soboto tudi na veliki skakalnici med favoriti za kolajne. Zaradi spremenljivih vetrovnih razmer je bila tekma izjemno zahtevna, pisana na kožo tistim, ki so v najboljši formi in psihološko najbolj trdni. Še kako smo se veselili, ko je bil med najboljšimi znova Peter Prevc! Na stopničkah sta mu družbo delala ta hip nepremagljivi Poljak Kamil Stoch in 41-letni (!) Noriaki Kasai. Odlična družba za odličnega Petra, ki ga osvojena medalja na mali skakalnici ni pretirano zamajala in se je uspel zbrati še v drugo! Sam je sicer omenil, da s skokoma ni pretirano zadovoljen .
Smučarski skoki na veliki skakalnici:
1.	Kamil Stoch (Poljska)
2.	Noriaki Kasai (Japonska)
3.	Peter Prevc (Slovenija)
Jože Mohorič
Komentar je bil napisan pred ponedeljkovo ekipno tekmo smučarskih skakalcev in žensko biatlonsko preizkušnjo s skupinskim startom.
Nogomet
Maribor v četrtek s Sevillo začenja spomladanski del sezone
V četrtek se bo tudi v Sloveniji uradno začel spomladanski del nogometne sezone. Uvertura pripada nogometašem Maribora in se ne bo zgodila v kateri od slovenskih lig, ampak v Ligi Evropa (v četrtek, 20. 2., ob 21.05, prva tekma 1/16 finala: Maribor - Sevilla). Za slovenski nogomet bo to pomenilo novo poglavje, saj doslej še nobeni slovenski ekipi ni uspelo »prezimiti v Evropi«.
To se je v mariborskem taboru poznalo tudi v prestopnem roku, ko so zdržali celotno udarno ekipo in jo še okrepili z izkušenima re-prezentantoma, Markom Šu-lerjem in Daretom Vršičem. S prvim so v veliki meri okrepili najšibkejšo, obrambno linijo, z drugim pa so naredili še veliko bolj udaren posel. Praktično zastonj so dobili dokazano odličnega igralca, ki v dunajski Austrii ni dobil priložnosti, obenem pa to pomeni posmeh nogometni Ljubljani, za katero je Vršič igral pred leti. Zlatko Zahovič je hitro zaslutil dober posel in je že pred meseci začel govoriti o tem, da je Vršič v srcu
Foto: Črtomir Goznik
Marko Suler (v sredini, ob njem Zlatko Dedič in Boštjan Cesar) je pred spomladanskim delom sezone okrepil Maribor.
prava Viola . Maribor lahko na ta način mirno pričakuje četrtkovo tekmo, v kateri praktično ne more nič izgubiti. Sevilla je ugleden evropski klub, ki je v španskem prvenstvu sicer v manjši re-zultatski krizi, a je njihov pro-
račun neprimerljivo višji od vseh klubov slovenske lige -skupaj . Ker pa v sodobnem nogometu »velikani« vedno težje premagujejo »palčke«, upanje za Maribor seveda ostaja. Povratna tekma med tema dvema tekmecema bo v
Španiji teden dni kasneje.
V 1. ligi se bo sezona odprla 2. marca, ko se bosta v zaostali tekmi pomerila Olimpija in Maribor. Prvi redni krog spomladanskega dela bo na sporedu 8. marca.
JM
Nogomet • Prijateljski tekmi
Zavrč igral, ZTE zabijal; Kidričani brez težav
ZTE - ZAVRC 2:0 (2:0)
ZAVRČ: Fink, Kurbus, Sambo-lec, Murko, Kokol, Šafaric, A. Čeh, Težak, Vaš, Fuček, Kresinger. Igrali so še: Bešenič, Dugolin, Brlečic, Matjašič, Lešnik, Božak. Trener: Viktor Trenevski.
V sobotnem dopoldanskem obračunu proti madžarskemu drugoligašu ZTE so beli klonili, čeprav so bili večino srečanja boljši tekmec - zmage jih je stala neučinkovitost. Domačini so dvakrat zadeli že v prvem delu, prvi gol pa je dosegel nekdanji član Rudarja iz Velenja Denis Grbic. Premoč belih je bila še posebej izrazita v drugem polčasu, toda žoga kljub nekaj res lepim akcijam ni hotela v mrežo. Še posebej velja omeniti poskus novinca Težaka, ki se je sam iz oči v oči znašel z domačim čuvajem mreže, toda
ta je bil uspešnejši.
Pri gostih so tudi tokrat manjkali poškodovani Ke-lenc, S. Čeh in Roškar, ki pa so že začeli trenirati, tako da bodo najverjetneje kmalu na voljo Viktorju Trenevskemu. V soboto ni nastopil tudi Matija Smrekar, ki je na ogrevanju začutil bolečine, zato v klubu niso želeli tvegati.
Zavrčane ločijo od začetka nadaljevanja prvenstva le še slabi trije tedni, tretjeuvr-ščeno ekipo lige pa do takrat čakata še dva obračuna. V soboto bodo gostje hrvaškega nižjeligaša Omladinca, generalka pa bo odigrana v soboto, 1. 3., ko bodo gostovali pri ekipi Veržeja. Ta igra v 2. ligi, gre pa za ekipo, ki jo je pred prihodom v Zavrč vodil Viktor Trenevski, sedaj pa jo vodi nekdanji stratega Zavr-ča Zlatko Gabor.
tp
ALUMINIJ - WILDON 3:1
(2:0)
STRELCI: 1:0 Drevenšek (22.), 2:0 Jovanovič (44.), 2:1 Bizjak (70.), 3:1 Vrbanec (78.)
ALUMINIJ: Lipovac, Rešek, Topolovec, Bingo, A. Medved, Drevenšek, Letonja, Panikvar, K. Medved, Petek, Jovanovič. Igrali so še: Tetičkovič, Gerečnik, Lon-zarič, Cesar, Vindiš, Kozar, Vrbanec, Kajtna, Grezda, Podbrežnik. Trener: Robert Pevnik.
Nogometaši Aluminija so v prijateljski tekmi premagali avstrijskega četrto ligaša Wildon, pri katerem igra nekaj slovenskih nogometašev, med njimi tudi Semir Spahič, ki je prej igral v Kidričevem. Srečanje je bilo dobro in precej razgibano, žal pa so imeli nogometaši velikega nasprotnika v močnem in hladnem vetru. Bolje so v prvem polčasu igrali domači, ki so ime-
li tudi veliko pomoč v vetru. Priložnosti pred vrati gostov so se kar vrstile in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo njihova mreža zatresla. To se je prvič zgodilo v 22. minuti, ko je v polno zadel Dreven-šek. Svojo premoč so domači potrdili tik pred odhodom na odmor, ko je po izdelani akciji zadel Jovanovič.
Drugi polčas so gostje igrali s pomočjo vetra. Kljub temu so jih mladi igralci Aluminija, ki so vstopili v igro v nadaljevanju, enostavno na-digrali. Wildon je sicer v 70. minuti znižal, a so Kidričani odgovorili z enako mero. Najlepši trenutek na tekmi se je zgodil v 78. minuti, ko je Vr-banec iz več kot 20 metrov zadel desni kot gola in tako samo potrdil zasluženo zmago Kidričanov.
Danilo Klajnšek
12 Štajerski
Šport
torek • 18. februarja 2014
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Ormožani zamudili veliko priložnost, Ptujčanke do točke
Jeruzalem - Izola IP 25:26 (13:15)
JERUZALEM: Žuran, Belec (13 obramb), T. Cvetko; Poznič, Putarek, Bogadi 3, Radujkovic 1, Čudič 7 (3), Gregorc 7 (4), Mavrič, Šišmanovič, Mesaric 2, Rajšp 3, Peček 2, Kirič. Trener: Saša Pra-potnik
IZOLA IP: Jelovčan (3 obrambe), Kevič (9 obramb); Jurič 8, Božič 4 (2), Stepančič 2, Čosič 4, Markovič 2, Redžic, Vukovič 1, Smolnik 3, Rončevic 1, Vidic 1. Trener: Borut Hren
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 10/7; Izola IP 2/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Izola IP 10 minut. IGRALEC TEKME: Dragan Kevič (Izola IP).
Rokometašem iz Ormoža v drugem delu prvenstva ne gre in ne gre. Ekipa trenerja Saše Prapotnika nikakor ne najde forme, ki jo je držala v zaključku prvega dela sezone. Ormožani so proti Primorcem klonili še tretjič zapored in drugič zapored na domačih tleh (Ribnica, Izola IP). Na srečo Ormožanov jim »gredo na roko« drugi rezultati ostalih ekip in sanje o uvrstitvi v Ligo za prvaka so še žive.
1. NLB leasing liga
REZULTATI 21. KROGA: Jeruzalem Ormož - Istrabenz plini Izola 25:26 (15:13), Celje Pivovarna Laško - Sviš 42:21 (19:13), Gorenje Velenje - Maribor Branik 40:31 (22:16), Slovan - Krka 27:22 (14:7), Trimo Trebnje - Krško 30:28 (17:12), Sevnica - Ribnica Riko hiše 26:28 (18:15).
1. GORENJE VELENJE 21	20	1	0	41
2. CELJE PIVO. LAŠKO 21	19	0	2	38
3. MARIBOR BRANIK 21	15	3	3	33
4. RIBNICA RIKO HIŠE 21	13	2	6	28
5. TRIMO TREBNJE 21	10	2	9	22
6. KRKA 21	7	2	12	16
7. JERUZALEM ORMOŽ21	8	0	13	16
8. SEVNICA 21	7	1	13	15
9. SLOVAN 21	7	0	14	14
10. ISTRABENZ IZOLA 21	6	1	14	13
11. SVIŠ 21	3	2	16	8
12. KRŠKO 21	2	4	15	8
Začetek tekme za domačo ekipo ni bil vzpodbuden, saj se je že v 4. minuti poškodoval Aleš Šišmanovič, trenutno edini pravi zunanji igralec na levi strani. Po prvih informacijah gre za poškodbo meniskusa in Šika bo za nekaj časa odsoten z rokometnih igrišč. Ob prihodu ormoških kurentov v 8. minuti so gostitelji prvič na tekmi povedli s 4:3. Deset minut kasneje se je prednost Jeruzalema pri izidu 10:8 prvič povzpela na dva zadetka. Zaključek 1. polčasa je bil izjemno zanimiv. V 26. minuti je zaradi prekrška nad Dominikom Pečkom pordečel Peter Božič, sicer najboljši igralec in strelec izolske ekipe. Šok Izolanov so spretno izkoristili Ormožani in preko zadetkov Jana Gregorca s sedemme-trovk v 26. in 28. minuti pove-dli s 15:11. Ob tem so varovanci trenerja Prapotnika imeli dva igralca več v polju, a so naredili nepotreben prekršek za izključitev. Tako so ob vrnitvi izključenih igralcev na parket gostje igralca več s pridom unovčili z goloma Kristjana
Juriča in Davida Stepančiča za znižanje zaostanka na le -2 (15:13).
Ormožani od 28. do 37. minute niso zatresli mreže in Marko Rončevic je po seriji štirih zaporednih zadetkov svoje ekipe izenačil na 15:15. V 36. minuti je Gregorc iz se-demmetrovke zadel prečnik. Devetminutni post brez zadetka je v 37. minuti z golom iz najstrožje kazni prekinil prvi strelec lige Bojan Čudič. Po izenečenju na 16:16 so sledile najboljše minute domačinov na tekmi in Gregorc je v 43. minuti s svojim petim zadetkom povedel Jeruzalem v vodstvo 21:16. Nato pa je sledil trenutek, ki je Izolane »vrnil med žive«. Običajen prekršek Kristijana Putareka nad Žigom Smolnikom sta sodnika Robert Klančar ter Amir Parezanovič ocenila za izključitev. Igralca več v polju so gostje odlično izkoristili z dvema zadetkoma v mreži Boštjana Belca in znižali zaostanek na -3 (21:18). V zaključku dramatične tekme so Ormožani naredili ogromno
napak: zapravili so tri protinapade (Siniša Radujkovic, Peček, Bogadi), sedemme-trovko v 55. minuti (Čudič), dva meta z desnega krila (Gre-gorc), dvakrat so prehitro končali napad (Jaša Rajšp) ... Enostavno preveč. Ormoške barke ni mogel rešiti niti solidni vratar Boštjan Belec, ki je v 2. polčasu zbral 8, skupaj pa 13 obramb. Junak tekme je bil vratar Izole Dragan Ke-vič, ki je od vrnitve v gol v 37. minuti do konca tekme zbral 9 obramb. To niso bile običajne obrambe, ampak obrambe ob stoodstotnih priložnostih Ormožanov. 30 sekund pred koncem tekme je ob obilici sreče za zmago gostov zadel Elvin Čosič. Žoga se je od bloka odbila v vratnico, od vratnice pa za hrbet vratarja Belca. Ormožanom je preostalo 21 sekund za zadnji izenačujoči napad, vendar je poskus Gregorca z desnega krila zaustavil Kevič.
Razočaranje ob porazu je bilo v domačem taboru veliko, vendar upanje po uvrstitvi v Ligo za prvaka še živi. Kom-
Velika Nedelja Carrera Optyl -Damahaus Cerklje 23:24 (13:13)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Klemenčič. Zorec 2, Ka-učič 1, Bombek, Hanželič 4, Hr-žič, Bezjak 1, Veselko 5, Dogša, Lorenčič 1, Cimerman, Majcen 9, Šerod, Hojžar. Trener: Bojan Munda.
Po visokem porazu pri sosedih v Gorišnici so v Veliki Nedelji upali na kakšno točko proti gostom iz Cerkelj, ki veljajo za neugodne tekmece. Ekipa trenerja Bojana Munda je zaradi poškodb že zelo razredčena, dodatne težave pa je povzročila odsotnost Mira Špindlerja (poškodba v Gori-šnici). Na zadnjem treningu se je poškodoval še Kristijan Štefičar, tudi vratar Tadej Preac še vedno ni nared za igro.
binacij za zadnji krog je veliko, najenostavnejša pa je zmaga Jeruzalema v Krškem. Znova je treba pohvaliti domačo navijaško skupino Ormožani, ki je do zadnjih trenutkov tekme glasno spodbujala svoje privržence.
Uroš Krstič
Naklo Peko Tržič - Tenzor DP-Logik Ptuj 30:30 (13:15)
ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ:
Pušnik, Kac 2, Lazar, Ivančič, Ambrož, Gavez 4, Frangež 2, Bo-rovčak 11, Grabrovec 1, Zorec 1, Šrajner 2, Selinšek 7. Trener: Marjan Valenko.
Sobotno srečanje Ptujčank je bilo eno ključnih v sezoni: edino zmago do sedaj so varovanke Marjana Valenka dosegle ravno proti sobotnim tekmicam iz Naklega. V primeru remija ali zmage Ptujčanke v rednem delu skoraj zagotovo ne bi mogle več pasti na zadnje mesto. To se je na srečo tudi zgodilo, saj so na vročem gostovanju osvojile točko. V isti sapi velja omeniti, da so izenačujoči gol prejele z zvokom sirene ...
Tokrat so mlade Ptujčanke pričele odlično in povedle z 2:7. V napadu so zabijale kot za stavo, odlično pa je delovala tudi obramba. Strateg gostij je bil lahko zadovoljen, toda kaj kmalu se je pričela pojavljati stara bolezen, ko se napake vrstijo druga za drugo. V nervoznem srečanju, predvsem iz domače strani, so Gorenjke vseskozi manjšale prednost Štajerk, toda do polčasa se jim je uspelo le približati na -2. Gostujoča obramba, na čelu s Pušnikovo, ki je skupaj zbrala kar 18 obramb, je delovala dovolj dobro.
Začetek drugega dela je bil povsem v domeni igralk Na-klega, ki so najprej izenačile, nato pa v 37. minuti prvič na srečanju povedle (19:18).
Po starem receptu so domačini na začetku tekme z velikim številom tehničnih napak gostom omogočili lahko vodstvo, v 16. minuti je bilo 4:9. Vendar to za razliko od prejšnjih tekem domačih ni preveč potrlo, saj so počasi začeli igrati svojo borbeno igro in v 25. minuti so izenačili na 10:10. V zadnjih minutah prvega dela so gledalci videli zelo raztrgano igro obeh ekip, tako da je bil rezultat ob polčasu izenačen na 13:13.
V nadaljevanju tekme so vse do 46. minute vodili gostje z razliko dveh do treh zadetkov. Takrat so Nedeljčani izenačili na 19:19 in vsem v dvorani vlili upanje na končni uspeh. Ko so domači v 54. minuti povedli za zadetek in imeli napad za povišanje prednosti, so se jim zatresle roke, saj so zaporedoma naredili nekaj napak. Darilo so gostje izkoristili in si priigrali prednost, ki je zadostovala za minimalno zmago.
Kljub porazu so ljubitelji ve-likonedeljskega rokometa po tekmi svojim junakom namenili dolg aplavz. Zelo dobro
1. A SRL (ž)			
REZULTATI 18.	KROGA: Na-		
klo Peko Tržič - Tenzor DP Logik			
Ptuj 30:30 (13:15), Zagorje GEN			
I - Zelene doline Žalec 35:23			
(16:11), Piran -	Krka		25:28
(13:11), Celjske mesnine			- Ve-
plas Velenje 28:28 (11:15)			
1. ZAGORJE GEN -I 18	18	0	0 36
2. CELJSKE MESNINE 17	12	3	2 27
3. KRKA 18	11	3	4 25
4. VEPLAS VELENJE 18	11	2	5 24
5. Z. DOLINE ŽALEC 18	9	2	7 20
6. PIRAN 17	8	1	8 17
7. MLIN. AJDOVŠČINA 17	7	1	9 15
8. ŽURD F. KOPER 16	3	0	13 6
9. TENZOR DP LOGIK 17	1	1	15 3
10. NAKLO TRŽIČ 18	0	1	17 1
Toda na to so ob pravem pristopu in borbenosti vnovič imenitno odgovorile mlade Ptujčanke in s serijo 0:4 pove-dle 19:22. Prednost zadetka ali dveh so nato vseskozi ohranjale do 50. minute, ko je za dva zadetka povedla zadnjeuvr-ščena ekipa lige (27:25). Sledilo je obdobje ptujskih minut in deset sekund do konca so gostje povedle za gol. Domačinke so izvedle hiter zadnji napad, bolj iz obupa, na žalost Ptujčank pa je žoga končala v mreži, kar je pomenilo, da sta si ekipi razdelili plen.
Tako so Ptujčanke pred Naklim ohranile dve pomembni točki prednosti na lestvici, kar pred končnim razigrava-njem spodnjega doma lestvice ni zanemarljiv podatek. Ob pristopu, ki so ga »tenzorke« pokazale v soboto, ni nemogoče, da priredijo še kakšno presenečenje, morda že v sredo, ko se bodo v zaostalem obračunu pomerili z novincem, Koprom.
Ob tem dodajmo še eno pozitivno vest: med najboljših osem ekip v državi se je uspelo uvrstiti ptujskim ka-detinjam, kar je še en dokaz več, da se v klubu kljub vsem težavam dobro dela s podmladkom.
tp
predstavo sta tokrat ponudila Jakob Majcen, ki je odlično zamenjal Kristijana Štefičarja in bil odličen tudi v obrambnih nalogah, ter zlata vratarska rezerva Mitja Klemenčič. Kljub porazu in dejstvu, da se zadnji vagon 1. B-ligaškega tekmovanja zelo oddaljuje, fantje še vedno niso obupali.
Danilo Klajnšek
1. B SRL (m)
REZULTATI 13. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Damahaus Cerklje 23:24, Drava Ptuj -Grosuplje 40:26, Šmartno - Mo-škanjci Gorišnica 38:27, Radeče MIK Celje - Dobova 31:21, Slovenj Gradec - Mokerc Ig 42:18, Loka 2012 - Dol TKI Hrastnik 28:25
1. SLOVENJ GRADEC 13	12	0	1	24
2. LOKA 2012 13	10	0	3	20
3. DOBOVA 13	9	0	4	18
4. ŠMARTNO 13	8	1	4	17
5. DAMAHAUS CERKLJE13	7	1	5	15
6. DOL TKI HRASTNIK 13	6	1	6	13
7. MOŠKANJCI - GOR. 13	6	1	6	13
8. DRAVA PTUJ 13	5	2	6	12
9. RADEČE MIK CELJE 13	5	1	7	11
10. MOKERC IG 13	3	0	10	6
11. GROSUPLJE 13	2	1	10	5
12. V. NEDELJA C. O. 13	1	0	12	2
Rokomet • 1. B SRL (m)
Boleč poraz Velike Nedelje v domači dvorani
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Velike Nedelje Carerre Optyl (v zelenih dresih) so do zadnjih trenutkov tekme držali stik s Cerkljani, na koncu pa ostali brez nagrade.
torek • 18. februarja 2014
Šport
Štajerski	13
Rokomet • 1. B SRL (m)
Visoka zmaga Drave in poraz Gorišnice
Drava Ptuj - Grosuplje 40:26 (22:14)
DRAVA PTUJ: Čeh 2, Lukežič, Požar 5, Grm, Bezjak 5, Maroh 4, Jerenec 5, Šulek, Sabo, Bra-čič 2, Lesjak 5, Toš, Janžekovič 7, Fridrih 3, Gerčar, Žuran 2. Trener: Uroš Šerbec.
V prvem delu prvenstva so ptujski rokometaši z Grosu-pljim izgubili, zato so bili tokrat še posebej previdni.
Drava je predvsem po zaslugi organizatorja igre Bez-jaka hitro povedla s 4:1, a gostje so jih s serijo 0:3 ujeli. Domačini so v uvodnih minutah igrali premehko v obrambi, tako da so rokome-taši Grosuplja držali stik vse do rezultata 9:7. Takrat je bil v domačih vratih nekajkrat zapored uspešen Grm, njegovi soigralci pa so preko Lesjaka in Maroha izvedli nekaj uspešnih protinapadov. Ob tem sta bila iz zunanjih pozicij strelsko razpoložena Bezjak in mladi Jerenec. Prednost je hitro rastla, saj so dravaši zabijali zadetke po lepih akcijah tudi z obeh kril in pozicije krožnega napadalca. V drugem delu prvega polčasa je začela bolje delovati tudi njihova obrambna postavitev 6-0, tako da je bil izid od polčasu 22:14.
Varovanci Uroša Šerbca so v drugem polčasu še bolj stisnili v obrambi. Popolnoma se je razigral še Janžekovič, ki je bil zelo učinkovit iz protinapadov in iz položaja levega krila ter je bil prvi strelec tekme s sedmimi zadetki. Šerbec je ves čas spodbujal in opozarjal svoje rokometaše, tako da so ti, ne glede na visoko vodstvo (25:15 v 35. minuti in 33:19 v 45. minuti) igrali zelo zavzeto. S strelsko učinkovitostjo in spretnostjo se je v drugem
polčasu izkazal tudi krožni napadalec Požar. Domači trener je dal priložnost za igro prav vsem igralcem, tudi vsem trem vratarjem.
David Breznik
Šmartno - Moškanj-ci Gorišnica 38:27 (20:13)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA:
Petek 1, Prejac2, Horvat 1, Marušič 12, Balas 3, Valenko 2, Kovač 6, T. Bedrač, Firbas, Tement, Kraner, M. Bedrač, Zor-li, Mendaš. Trener: Sebastjan Oblak.
Gostovanje pri Šmartnem je bilo za rokometaše iz Gorišni-ce neuspešno. Pred potjo so vedeli, da gredo v goste zelo močni ekipi, kar so tokratni domačini tudi dokazali. Gre namreč za izkušenega ligaša, ki lani ni želel v slovenski elitni razred.
Gostje iz Gorišnice so želeli odigrati čim boljšo tekmo, žal pa se jim tokrat ni izteklo po željah. Končni razplet se je kazal že na samem začetku srečanja, ko so domačini hitro povedli 9:2. Gostje so nato le nekoliko strnili vrste in znižali na 12:8. To pa je bilo v tem delu igre tudi vse, saj so nato domačini znova višali prednost. V 17. minuti jo je skupil še izkušeni Primož Firbas, kar je bilo vzrok za nekatere menjave v igri, ki pa niso delovale najbolje. Gorišničani se tudi v drugem delu nikakor niso mogli približati Šmarčanom, ki so z lahkoto kontrolirali potek srečanja. Pri gostih tokrat predvsem igra v obrambi ni bila na pričakovanem nivoju, o čemer priča končnih 38 prejetih zadetkov.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • 1. in 2. SNTL
Proti Muti prvi poraz Cirkovčanov v sezoni
1. SNTL (m)
Ekipe iz vrha prvenstvene razpredelnice so dosegle nove zmage, zato se vrstni red ni spremenil. Na papirju je imela najtežje delo Krka, ki je gostovala v Ljubljani. Na koncu je slavila zelo prepričljivo, 5:1. Pri tem je kar tri posamične dvoboje dobila z razliko 3:2.
REZULTATI 13. KROGA: NTK
Letrika - Mengeš 5:0, Ptuj -Kema II 0:5, Zavarovalnica Maribor - Olimpija 5:0, Ilirija -Krka I 1:5, Kema I - Tempo 5:1.
1.	ZAVAROVAL. MARIBOR 13 12 1 24
2.	KEMA I	13 11 2 22
3.	KRKA I	13 11 2 22
4.	LETRIKA	13 8 5 16
5.	ILIRIJA	13 7 6 14
6.	TEMPO	13 6 7 12
7.	MENGEŠ	13 5 8 10
8.	KEMA II	13 4 9 8
9.	OLIMPIJA	13 1 12 2
10.	PTUJ	13 0 13 0
PTUJ - KEMA II 0:5
Marsel Šegula - Tomaž Pel-car 0:3, Sašo Malovič - Mirko Unger 0:3, Jernej Masten Toplak - Gorazd Horvat 0:3, Sašo Malovič - Tomaž Pelcar 0:3, Marsel Šegula - Gorazd Horvat 0:3.
2. SNTL (ž)
Kegljanje • 1. B SKL (ž), 3. SKL (m)
V obeh primerih odločalo skupno število podrtih kegljev
Dekleta KK Drava Ptuj so doma izgubila proti vodeči ekipi Miklavža pomembno srečanje v borbi za obstanek. Nobena od ekip ni blestela, saj so bili posamični rezultati povprečni. Gostje so povedle 0:2, Ptujčanke pa so vodstvo znižale na 1:2. Pri rezultatu 1:3 so domačinke dosegle dve zmagi (Selena Bombek in Marina Kramber-ger) in prišle do izenačenja. Točki sta kljub temu odšli iz Ptuja, saj so imele igralke Miklavža večjo vsoto podrtih kegljev.
Prepolje so za Ptujčane vedno veljale za neugodno ekipo in tako je bilo tudi tokrat. Domačini so iztržili samo točko, in to kljub temu, da so dosegli kar štiri posamične zmage. Tudi v tem srečanju je o končnem izidu odločalo skupno število podrtih kegljev. Tu je bila razlika v korist gostov 24 kegljev, s čimer so
si prislužili dragoceno točko. S to so obdržali minimalno prednost na lestvici.
1. B SKL (ž)
REZULTATI 14. KROGA: Drava - Miklavž 3:5, Izola - Mas Tech 6:2, Radenska - Trebnje 7:1, Gorica - Celje 7:1, Šoštanj - Impol 2:6
1.	MIKLAVŽ 14 11 0 3 22
2.	CELJE II.	14 9 0 5 18
3.	RADENSKA 14 8 1 5 17
4.	IMPOL	14 8 1 5 17
5.	IZOLA	14 7 1 6 15
6.	MAS TECH 17 7 1 6 15
7.	GORICA	14 6 1 7 13
8.	TREBNJE 14 6 0 8 12
9.	DRAVA	14 3 0 11 6
10.	ŠOŠTANJ 14 2 1 11 5
DRAVA - MIKLAVŽ 3:5 (2958 - 3039)
DRAVA: Pavlič 482, Plajn-šek 445, Krušič 496, Kolar 570, Bombek 536, Kramber-ger 529
3. SKL vzhod (m)
REZULTATI 14. KROGA: Drava - Prepolje 4:4, Ceršak - De Vesta 5:3, Slovenj Gradec - Radenska 5:3, Ruše - Laško 2:6
1.	CERŠAK
2.	DE VESTA
3.	KONJICE
14	10	0	4	20
14	9	1	5	19
13	8	0	5	16
14	8	0	8	16
14	6	2	6	14
14	6	1	7	13
14	6	0	8	12
14	5	2	7	12
14	4	1	9	9
13	3	1	9	7
6.	PREPOLJE
7.	RUŠE
8.	DRAVA PTUJ
9.	RADENSKA
10.	KOROTAN
DRAVA - PREPOLJE 4:4 (3110 - 3134)
KK DRAVA: Podgoršek 533, Sušanj 541, Kozoderc 140 -Čuš 374, Golob 504, Premzl 487, Čeh 531.
PREPOLJE: Konrad Kirbiš 526, Dremelj 540, Brezner 520, Janko Kirbiš 500, Ornik 475, Konjuvci 573.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Maša Harkai (NTK Ptuj) je v dvoboju s Preserjem in Križami pokazala veliko mero zbranosti.
REZULTATI 5. KROGA: Ptuj -Preserje 5:0, Ptuj - Križe 5:0, Logatec II - Ljubljana 5:3, Ljutomer - Križe 0:5, Ljutomer -Preserje 5:2.
1.	LOGATEC II	8 8 0 16
2.	PTUJ	8 7 1 14
3.	KRIŽE	9 4 5 8
4.	LJUTOMER	8 4 4 8
5.	PRESERJE	9 1 8 2
6.	LJUBLJANA	8 1 7 2
PTUJ - PRESERJE 5:0
Maša Harkai - Živa Jereb 3:1, Anja Bezjak - Kristina Kete 3:1, Katja Krajnc - Lea Matja-šič 3:0, Anja Bezjak - Živa Jereb 3:0, Maša Harkai - Lea Matja-šič 3:2.
PTUJ - KRIŽE 5:0
Maša Harkai - Nuša Bolte 3:2, Anja Bezjak - Anja Bolte 3:1, Katja Krajnc - Nina Štular 3:1, Anja Bezjak - Nuša Bolte 3:1, Maša Harkai - Nina Štular 3:2.
Mlada ptujska ekipa je v 5. krogu dosegla dve visoki zmagi, a se je morala zanju pošteno potruditi. Rezultat 5:0 je precej varljiv, saj sta se le dva posamična dvoboja končala s 3:0 v nizih, vsi drugi pa so imeli daljši in bolj izenačen potek. Na srečo so imela ptujska dekleta v zaključku mirnejšo roko in so vse dvoboje obrnila v svojo korist. Tako je Maša Harkai kar tri dvoboje odločala v petem nizu. V vseh je pokazala večjo mero zbranosti od tekmic, kar je odlična naložba pred naslednjimi dvoboji. Za ilustracijo podajamo rezultat zadnjega dvoboja proti Nini Štular: 7:11, 16:14, 8:11, 14:12, 11:9.
Ptujčanke tako še naprej ostajajo v boju za osvojitev 1. mesta, za katerega se bodo v zadnjem krogu, 8. marca, pomerile z ekipo Logatec II (prvi dvoboj na Ptuju so dobile gostje s 3:5).
2. SNTL (m)
Igralci iz Cirkovc so doma igrali v soboto dve težki tekmi, od katerih so enkrat slavili in bili enkrat poraženi. V prvem dvoboju so proti Soboti izvlekli minimalno zmago in to šele v zadnjem dvoboju, ko je Luka Krušič tesno premagal Tima Fridriha. Doslej smo bili navajeni, da je Danilo Piljak zmagal vse tri svoje partije, vendar je moral tokrat priznati premoč Kocuvanu. To je sploh njegov prvi poraz v liga-škem tekmovanju v tej sezoni. Tekma je bila zelo pomembna za obe ekipi, posebej pa za Sobočane, ki so se želeli Cir-kovčanom na vsak način oddolžiti za poraz v jesenskem delu (2:5) in s tem uloviti priključek z vrhom. Gostje so vseskozi vodili s točko prednosti, šele zmagi Kobana in Krušiča pa sta prinesli domačinom končno zmago. Tako so lanski prvoligaši iz Murske Sobote ostali na varni razdalji, na 3. mestu.
Podobno napet in izenačen dvoboj smo spremljali tudi na drugi sobotni tekmi, proti Muti. Tokrat je Danilo Poljak
dobil vsa tri srečanja, vendar je kljub temu za končno zmago zmanjkala točka. Gostje iz Mute so vseskozi vodili, tudi 3:4. Nato je Koban s prvo zmago izenačil, žal pa Krušiču ni uspelo ponoviti dopoldanskega scenarija. V zadnjem dvoboju je izgubil proti Kraserju in točke so odšle na Koroško. To je bil sploh prvi poraz Cir-kovčanov v tej sezoni in jim je vsak nekoliko otežil delo v boju za 1. mesto. Vse kaže na to, da bo o neposrednem napredovanju v 1. ligo odločal njihov neposredni dvoboj z ekipo Arrigoni.
REZULTATI 7. KROGA: Šter-nmatik Cirkovce - Sonota 5:4, Šternmatik Cirkovce - Muta 4:5, Gorica - Arrigoni 1:5, Mela-min - Križe 5:0, Krka -PPK Rakek 5:2, Kajuh Slovan - Muta 5:2, Melamin - PPK Rakek 3:5, Krka - Križe 5:2, Kajuh Slovan - Sobota 4:5
1. ŠTERNMATIK CIRKOVCE 13 12 1 24
2. ARRIGONI	12	10	2	20
3. SOBOTA	12	9	3	18
4. KAJUH SLOVAN	13	8	5	16
5. MUTA	12	7	5	14
6. KRKA	13	5	8	10
7. PPK RAKEK	13	5	8	10
8. MELAMIN	13	4	9	8
9. KRIŽE	13	3	10	6
10. GORICA	12	0	12	0
ŠTERNMATIK CIRKOVCE -SOBOTA 5:4
Krušič - Kolbl 0:3, Poljak -Fridrih 3:1, Koban - Kocuvan 2:3, Poljak - Kolbl 3:0, Krušič - Kocuvan 2:3, Koban - Fridrih 3:0, Piljak - Kocuvan 0:3, Koban - Kolbl 3:0, Krušič - Fridrih 3:2
ŠTERNMATIK CIRKOVCE -MUTA 4:5
Krušič - Lipuš 1:3, Piljak -Kraser 3:0, Koban - Petar 1:3, Piljak - Lipuš 3:0, Krušič - Petar 0:3, Koban - Kraser 1:3 Piljak - Petar 3:0, Koban - Lipuš 3:1, Krušič - Kraser 1:3.
jm, dk
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Do zmage z odličnim sprejemom
Kajuh Šoštanj -ŽOK AC Prstec Ptuj 0:3 (-30, -20, -21)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Pu-
klavec, Cvirn, Kokol, Intihar, Radivoj, Miličevic M., Seničar, Miličevic T., Emeršič, Vodopi-vec. Trenerka: Cristea Voichita Loredana
ŽOK AC Prstec je na gostovanje v Šoštanj, na derbi z ekipo Kajuha, odpotoval z željo, da se jim oddolži za domači poraz. Ptujčanke so se na tekmo dobro pripravile; trenerka Cristea Voichita Loredana je dodobra preučila prednosti in slabosti nasprotne ekipe.
V prvem nizu so Šoštanj-čanke večino časa vodile, a njihova prednost je znašla le točko ali dve. Ptujske odboj-karice so servirale taktično modro, njihovi začetni udarci so bili skozi vso tekmo zares odlični. S tem elementom odbojkarske igre so poskrbele, da so domače igralke težje
organizirale in zaključevale akcije. Na drugi strani je ptujski libero Vodopivčeva tokrat kakovostno sprejemala začetne udarce in je polovila tudi veliko težkih žog. Po rahli prednosti igralk iz Šaleške doline so jih Ptujčanke ujele na 24:24 in igrala se je zanimiva podaljšana končnica. V njej sta obe ekipi imeli možnost za zmago, a sta naredili kar nekaj napak. Na koncu so gostje po uspešnem dvojnem bloku Cvirnove in Seničarjeve prišle do odločilne točke za zmago 30:32. Po izgubljenem nizu so domačinke nekoliko popustile, kar so varovanke Loredane Cristee znale izkoristiti. V napadu sta največ točk dosegli Tina Miličevic in Anja Cvirn, priigrano prednost pa so uspešno pretopile v drugi osvojeni niz 20:25. V tretjem nizu je bilo veliko rezultatske-ga nihanja, saj so Ptujčanke na primer vodile z 7:10, nato so Šoštanjčanke naredile preobrat in vodile 17:14. V zaključek sta obe moštvi stopili
poravnani na dvajseti točki. Z odličnimi servisi in predvsem uigranimi akcijami so ptujske odbojkarice v zaključku odigrale odlično in so zmagale z 21:25.
Tako so vpisale zelo pomembno zmago na tekmi, ki je na neki način odločala o osvojenem vsaj 3. mestu na koncu prvenstva.
David Breznik
2. DOL vzhod (ž)		
REZULTATI 15.	KROGA: Ka-	
juh Šoštanj - AC Prstec Ptuj		
0:3, Celje - Mislinja 3:0, Mozir-		
je - Murska Sobota 3:0, Bene-		
dikt - Prevalje 1:3, Swatycomet		
Zreče - Kostman Slovenj Gra-		
dec 0:3		
1. PREVALJE	15	13 2 39
2. KOSTMAN SL. GRADEC	15	13 2 39
3. AC PRSTEC PTUJ	15	12 3 34
4. KAJUH ŠOŠTANJ	15	10 5 30
5. CELJE	15	7 8 20
6. BENEDIKT	15	6 9 20
7. MOZIRJE	15	6 9 17
8. SWATYCOMET ZREČE	15	4 11 14
9. MURSKA SOBOTA	15	3 12 9
10. MISLINJA	15	1 14 3
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 1S. februarja 2Q14
Nogomet • Prijateljske tekme
Za Dravo zaigral tudi David Tomažič-Šeruga
NS DRAVA PTUJ -ST. STEFAN 3:4 (2:3)
NŠ DRAVA PTUJ: Musič, Kirič, Kajzer, De. Krajnc, Nežmah, Da. Krajnc, Tomažič - Šeruga, Ljubeč, Droždek, Antolič, Arsič. Igrali so še: Ajlec, Letonja, Strelec, Nikollaj, Javornik, Osterc, Jusuf, Kelc. Trener: Franc Fridl.
V soboto je članska ekipa NŠ Drava odigrala v sklopu priprav na spomladanski del prvenstva v 3. ligi prijateljsko tekmo s St. Štefanom. Avstrijski petoligaš, za katerega igra tudi bivši nogometaš ptujskega moštva Sead Zilič, je v prvih 30 minutah izkoristil tri napake domače ekipe in nepričakovano visoko povedel 0:3. Za Dravo sta nekaj lepih priložnosti zamudila Arsič in Antolič, ki je do konca prvega dela le zabil dva zadetka. V drugem polčasu je domači trener Franc Fridl popolnoma spremenil postavo in ponudil priložnost za igranje tudi nekaterim mladincem. Po še eni individualni napaki so gostje po-vedli 2:4, končni rezultat 3:4 pa je postavil Letonja. V dresu Drave se je na tekmi s St. Štefanom prvič predstavil David Tomažič Šeruga.
David Breznik
PODVINCI BETONARNA KUHAR - BELTINCI 1:1
(0:0)
Strelec za Podvince: Dabič -Simonič v 60. minuti.
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Frangež, Rumež, Lah, Toplak, Kuserbanj, Pal, Pože-gar, Galun, Šadija, Murat. Igrali so še: Kocen, Belšak, Brumen, Mari-nič, Topolovec, Dabič - Simonič, Leben. Trener: Miran Ljubec.
Nogometaši iz Podvincev so začeli s pripravami na drugi del sezone v ptujski Super ligi 10. februarja. Po samo štirih treningih so v nedeljo na Ptuju na igrišči z umetno travo odigrali prvo pripravljalno srečanje. Na njem so ljubiteljem nogometa predstavili z novimi okrepitvami. Srečanje proti tretjeligašu iz Beltincev je bilo zanimivo in živahno, polno tempa. Domačini so bili boljši in konkretnejši. Povedli so v 60. minuti, gostje pa izenačili v 73. minuti iz enajstmetrovke.
DK
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši avstrijskega St. Stefana (levo je Sead Zilič) so ugnali člansko ekipo NS Drava.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Podvincev in Beltincev so se razšli z neodločenim izidom.
GRATKORN - FARMTECH VERŽEJ 2:0
FARMTECH VERŽEJ: Andrejč, Rola, Ropoša, Polajžer, Hodnik, Pelcl, Mauko, Lukač, Kavaš, Kou-ter, Slana. Igrali so še: Duh, D. Vin-kovič, M. Vinkovič, Kek, Trstenjak, Domjan, Kaučič, Sečko, Ajlec, Ra-duha. Trener: Zlatko Gabor.
NŠ
Futsal • Liga U-18, skupina B
Deveta zmaga mladih Ormožanov
REZULTATI 9. KROGA: FC
Ptuj - RE/MAX Brezje Maribor 9:11 (5:7), AGROREMONT Sveta Trojica - KMN Slovenske gorice 2:8 (1:4), Tomaž Picerija Ozmec
-	KMN Benedikt 5:0 (2:0)
1.	TOMAŽ P. OZMEC 9 9 0 0 27
2.	KMN SLOV. GORICE 9 8 0 1 24
3.	BREZJE MARIBOR 9 4 0 5 12
4.	FC PTUJ	9 2 0 7 6
5.	A. SVETA TROJICA 9 2 0 7 6
6.	KMN BENEDIKT 9 2 0 7 6
TOMAŽ PICERIJA OZMEC
-	BENEDIKT 5:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Školiber (8.), 2:0 Ž. Raj h (12.), 3:0 Školiber (24.), 4:0 Kamenšek (31.), 5:0 Plavec (40.).
TOMAŽ: Starčevič, Ketiš; Školiber, Kamenšek, Magdič, Pla-vec, S. Rajh, Gašparič, Belšak, Ž. Rajh. Trener: Matej Gajser.
Mladi od Svetega Tomaža so predtekmovalni skupini B na Har-deku gostili sovrstnike Benedikta.
Ekipa trenerja Mateja Gajserja je upravičila vlogo favorita in slavila z izidom 5:0. Istega tekmeca so igralci Tomaža v gosteh ugnali s kar 21:2. Tokrat so se gostje upirali precej bolje, vendar enostavno niso imeli niti najmanjših možnosti za uspeh, saj so skozi celotno tekmo na igrišču kraljevali igralci Tomaža. Pred mladimi Tomažev-čani, ki vodijo z maksimalnim izkupičkom, je 1. marca veliki derbi proti drugouvrščeni zasedbi Slovenskih goric, ki je zaenkrat klonila le v Ormožu. Konec novembra je Tomaž na Hardeku zmagal 7:4 in to prednost bi petelini glede na svojo kakovost morali obraniti.
FC PTUJ - RE/MAX BREZJE MARIBOR 9:11 (5:7)
FC PTUJ: A. Dobnik, Polanec, Čuš, Govedič, Krajnc, M. Dobnik, Majcen.
STRELCI ZA PTUJ: Jernej Po-lanec in Blaž Govedič po 3, Primož Čuš, Matic Dobnik in Mario Majcen po 1.
uk
Mali nogomet • ONL Videm
Dvakratno slavje KMN Majolka
ČLANI
REZULTATI 13. KROGA: ŠD
Majski Vrh - ŠD Zg. Pristava II 3:0 (b. b.), KMN Majolka - ŠD Pobrežje 7:1, Klub R21 - Joe Ferna ndes 11:4, Krovstvo Petrovič ŠD Selan - Konstrukterstvo Ose-njak Franci 6:0, Strmec - EHM Team 2:3, ŠD Zg. Pristava I - ŠD AS 5:1. NK Videm - prost.
1.	KMN MAJOLKA 12 9 2 1 60:26 29
2.	ŠD SELAN 12 9 0 3 56:28 27
3.	ŠD MAJSKI VRH 12 9 0 3 56:30 27
4.	ŠD ZG. PRISTAVA I 12 9 0 3 63:39 27
5.	KLUB R21 12 8 2 2 61:39 26
6.	ŠD AS	12 8 0 4 66:49 24
7.	ŠD POBREŽJE 12 6 1 5 46:38 19
8.	JOE FERNANDES 12	4	1 7	35:70	13
9.	EHM TEAM 12	3	2 7	44:51	11
10.	KONS. OSENJAK 12	3	0 9	38:69	9
11.	STRMEC 12	2	2 8 34:47	8
12.	NK VIDEM 12	2	0 10 34:66	6
13.	PRISTAVA II (-1) 12	1	0 11 30:71	2
VETERANI
REZULTATI 10. KROGA: NK Videm - KMN Majolka 0:3 (b. b.), Gostišče Kozel ŠD Selan - ŠD Lancova vas 4:10, ŠD Pobrežje -Joe Fernandes 4:1.
1.	KMN MAJOLKA 10 10 0 0 75:31 30
2.	ŠD POBREŽJE* 10 5 1 4 40:43 16*
3.	ŠD LANCOVA VAS* 10 5 1 4 46:48 16*
4.	ŠD SELAN 10 4 0 6 44:50 12
5.	JOE FERNANDES 10 3 1 6 42:51 10
6.	NK VIDEM (-2) 10 1 1 8 23:47 1 *- o uvrstitvi sta odločili medsebojni srečanji
Darko Lah
Športni napovednik
Nogomet • Prijateljska tekma
Aluminij - Šampion Celje (v sredo, 19. 2., ob 15.30).
Turnir s trojnim sporedom ob 50-letnici ŠD Stojnci
ŠD Stojnci prireja ob svoji 50-letnici obstoja turnir, ki bo potekal v športni dvorani v Markovcih. Tokrat se bodo merili kadeti U-17. Sodelovalo bo šest ekip, ki bodo razvrščene v dve predtekmovalni skupini (skupina A: Stojnci, Hajdina, Zavrč II.; skupina B: Zavrč I, Podvinci in Ormož). Turnir se bo začel v nedeljo, 23. 2., ob 9.00.
Na mladinskem turnirju, ki se bo začel ob 12.00, bo nastopilo osem ekip (skupina A: Zavrč, Ormož, Podvinci in Videm; skupina B: Stojnci, Gorišnica, Grajena, Videm II).
Za poslastico bodo poskrbele tri veteranske ekipe, prvakinje svojih lig: KMN Majolka (prvak ONL Videm), KMN Tomaž (prvak ONL Ormož) in Poetovio Ptuj (prvak ptujske lige). Vabljeni!
Trening igralcev U-13 v zimskih počitnicah v ŠD Center Ptuj
Komisija nogomet za vse (Grassroots) pri MNZ Ptuj organizira trening za igralce letnikov 2001. Treninga bosta v torek, 25. 2., in v četrtek, 27. 2. 2014, ob 15. uri v športni dvorani Center na Ptuju. Klubi in trenerji naj na treninga pošljejo svoje igralce. Treninga predstavljata dodatno vadbo v šolskih zimskih počitnicah v okviru Nogometnega centra MNZ Ptuj. Treninga bosta vodila trenerja PRO, profesorja športne vzgoje Gorazd Černila in Drago Prelog.
DK, JM
ZOI2014 • Soči (Rusija)
Program ZOI (do četrtka, 20.2.):
18.	februar:
6.00 - curling (polfinale, kvalifikacije - ženske)
6.00 - curling (polfinale, kvalifikacije - moški)
8.00 - alpsko smučanje (veleslalom - 1. vožnja, ženske)
9.00 - hokej (tekma za 7. mesto - ženske)
9.00 - hokej (četrtfinale, kvalifikacije - moški)
10.30 - nordijska kombinacija (velika skakalnica/10 km -posamično, skoki)
10.30 - shorttrack (1000 m - predtekmovanja, ženske)
10.30 - shorttrack (3000 m, štafeta - ženske)
10.30 - shorttrack (500 m -predtekmovanja, moški)
11.00 - curling (polfinale, kvalifikacije - ženske)
11.00 - curling (polfinale, kvalifikacije - moški)
11.30 - alpsko smučanje (veleslalom - 2. vožnja, ženske)
13.00 - nordijska kombinacija (velika skakalnica/10 km -posamično, tek)
13.30 - hokej (četrtfinale, kvalifikacije - moški)
14.00 - hitrostno drsanje (10.000 m - moški)
14.45 - smučanje prostega sloga (snežni kanal - kvalifikacije, moški)
16.00 - curling (polfinale, kvalifikacije - ženske)
16.00 - curling (polfinale, kvalifikacije - moški)
16.15 - bob (dvosed - 1. in 2. vožnja, ženske)
18.00 - hokej (četrtfinale, kvalifikacije - moški, 2 tekmi)
18.30 - smučanje prostega sloga (snežni kanal - moški)
19.	februar:
6.15 - deskanje (paralelni veleslalom - kvalifikacije, moški/ ženske)
8.00 - alpsko smučanje (veleslalom - 1. vožnja, moški)
9.00 - hokej (četrtfinale -moški)
10.00 - deskanje (paralelni veleslalom - ženske)
sochc
IOII|oq9
10.00 - deskanje (paralelni veleslalom - moški)
10.15 - smučarski tek (ekipni sprint, klasično - kvalifikacije, moški/ženske)
11.00 - curling (polfinale -ženske)
11.30 - alpsko smučanje (veleslalom - 2. vožnja, moški)
12.45 - smučarski tek (ekipni sprint, klasično - moški)
12.45 - smučarski tek (ekipni sprint, klasično - ženske)
13.30 - hokej (četrtfinale -moški)
14.30 - hitrostno drsanje
(5000 m - ženske)
15.30 - biatlon (mešana štafeta (2 x 6 in 2 x 7,5 km)
16.00 - curling (polfinale -moški)
16.00 - umetnostno drsanje
(kratki program - ženske)
17.15 - bob (dvosed - 3./4. vožnja, ženske)
18.00 - hokej (četrtfinale -moški (2 tekmi)
20. februar:
8.45 - smučanje prostega sloga (smučarski kros - kvalifikacije, moški)
9.00 - nordijska kombinacija (velika skakalnica/4 x 5 km, ekipno - skoki)
9.30 - curling (tekma za 3. mesto - ženske)
9.30 - curling (finale - ženske)
10.30 - smučanje prostega sloga (smučarski kros - moški) 12.00 - nordijska kombinacija (velika skakalnica/4 x 5 km, ekipno - tek)
13.00 - hokej (tekma za 3. mesto - ženske)
15.30 - smučanje prostega sloga (snežni kanal - kvalifikacije, ženske)
16.00 - umetnostno drsanje (kratki program - ženske)
18.00 - hokej (finale - ženske)
18.30 - smučanje prostega sloga (snežni kanal - ženske)
torek • 18. februarja 2014
Šport, rekreacija
Štajerski	15
Tenis • DP članic
Ana Oparenovic državna podprvakinja
V Rogaški Slatini je v organizaciji domačega TK Rogaška Crystal potekalo letošnje člansko zimsko državno prvenstvo. Manjkale so naše najboljše igralke, ki igrajo na turnirjih serije WTA po svetu (Polona Hercog, Nastja Kolar, Tadeja Majerič, Petra Ram-pre). Prva nosilka je bila tako Pija Brglez (Branik MB), ki na lestvici TZS zaseda 7. mesto.
Med nastopajočimi je bila tudi 17-letna Ana Oparenovic iz TK Terme Ptuj, ki na lestvici TZS zaseda 16. mesto, ni pa bila med nosilkami. V 1. krogu je gladko premagala igralko TK AS Litija, nato pa je po vrsti izločila 5. in 4.
Članice, DP v Rogaški Slatini, rezultati:
1.	krog: Oparenovič - Kristina T. Godec (AS Litija) 6:3, 6:2;
2.	krog: Oparenovič - Stania Rakočevič (TC LJ, 5.) 6:0, 6:1;
četrtfinale: Oparenovič - Tja-ša Jerše (TC LJ,4.) 6:2, 6:0;
polfinale: Oparenovič - Eva Zagorac (ŽTK MB) 6:4, 3:6, 6:3;
finale: Oparenovič - Natalija Šipek (NATKA, 8.) 0:6, 0:6.
nosilko turnirja, obe 17-letni članici Teniškega centra Ljubljana, Stanio Rakočevič in Tjašo Jerše. Obe srečanji je dobila praktično brez težav. V polfinalu jo je čakala leto starejša Mariborčanka Eva Zagorac. V najbolj izenačenem in razburljivem dvoboju celotnega turnirja je bila na koncu boljša članica TK Terme Ptuj, ki je v tretjem nizu zmagala z rezultatom 6:3 in se uvrstila v finale.
Polfinalni dvoboj je Opa-renovičevi pobral vse moči, zato je bila proti bistveno bolj sveži Nataliji Šipek (do finala je na štirih dvobojih izgubila le 13 iger) povsem nemočna. To ni pretirano skalilo Aninega razpoloženja, ki je pred tem z dobrimi igrami nanizala štiri lepe zmage.
Nasploh je turnir potekal v znamenju letnic 1996, ki jih je bilo med osmimi četrtfi-nalistkami kar šest. Upajmo, da bo katera iz te generacije tudi stopila po poti najboljših slovenskih igralk, ki sedaj uspešno nastopajo na WTA-turnirjih.
JM
Košarka • 4. SKL, 2. del
Blizu prve zmage v sezoni
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanom tudi v 11. poskusu ni uspelo zmagati ...
Ptuj - Lesdog Kočevje 68:75
14:13, 12:21, 23:22, 19:19
PTUJ: Mesarič, Damiš, Brkič 6, Žnidarič 7, Kramberger 21, Marin, Pukšič, Likavec, Rojs 8, Ferme 23, D. Holc, Markež 2. Trener: Matjaž Damiš
Košarkarji Ptuja so s tekmo proti Kočevcem stopili v zadnji del tekmovanja v 4. slovenski ligi. Ekipa trenerja Matjaža Damiša je bila najbližje letošnji prvi zmagi, a so gostje v odločilnih trenutkih odlično zadevali.
V prvi četrtini je bila igra izenačena, kar kaže tudi rezultat 14:13 za domačo vrsto. Ta je igrala obrambno postavitev
4. SKL, 2. del, vzhod B		
REZULTATI 1. KROGA: Ptuj -		
Lesdog Kočevje 68:75, Posavje		
Sevnica - Posavje		Podbočje
70:74.		
1. POSAVJE SEVNICA	11	5 6 16
2. VOJNIK	10	6 4 16
3. LESDOG KOČEVJE	9	6 3 15
4. VRANI VRANSKO	10	3 7 13
5. POSAVJE PODBOČJE	9	2 7 11
6. PTUJ	11	0 11 11
7. FENOMENI	8	1 7 9
mož na moža in je solidno zadevala tudi v napadu. Ptujčani so pokazali več želje kot na zadnjih tekmah, a so imeli veliko smole v zaključkih druge, tretje in tudi četrte četrtine. V drugi so tik ob koncu prvega polčasa prejeli nekaj trojk in tako so si Dolenjci priigrali osem točk prednosti. S solidnim metom in dobro igro v napadu, kjer sta bila uspešna predvsem Ferme s 23 in Kramberger z 21 točkami, so sredi tretje četrtine izenačili, a so na koncu spet prelahko dobili šest zaporednih točk. Tudi to prednost so ptujski košarkarji v glavnem izničili in pred samo končnico tekme zaostajali le za tri, štiri točke. V zadnjih dveh minutah pa je sledil znan scenarij, po katerem so igralci iz Kočevja bili v napadu zelo zbrani in so na koncu zmagali z rezultatom 68:75.
Košarkarji Ptuja so bili tokrat enakovreden tekmec, a jim je za zmago zmanjkal kanček sreče in morda kakšen zadet čisti met. Do konca sezone bodo ptujski košarkarji odigrali še pet tekem.
David Breznik
Rokomet • Četrti veteranski Kurentov turnir
Zmagi za Ptujcanke in Veliko Nedeljo
Rokometno društvo Veteranke Ptuj je v soboto v športni dvorani Center organiziralo velik veteranski Kurentov turnir v rokometu. Na četrti izvedbi je sodelovalo 14 ekip, ki so odigrale 25 tekem. V moškem delu turnirja so igrale ekipe Ptuja, Gorišnice, Ribnice, Velike Nedelje, Trebnjega, Krmelja, Ormoža, Koroške in Sevnice. Ženski del je bil zastopan s strani ekip Ptuja, Zagorja, Idrije, Ajdovščine in Old punc. Tekmovanje je bilo odigrano v skladu s pravili EHF, poudarek je bil na fair-playu.
Na Ptuju so se tako v času pusta ponovno srečali stari rokometni prijatelji in prijateljice, ki so se ves dan veselili v prijetnem druženju, hkrati pa so na igrišču pokazali svoje rokometno znanje. Tako smo lahko videli veliko vrhunskih potez, lepih akcij, odličnih obramb in lepih zadetkov. V tekmovalnem delu so bile moške ekipe razvrščene v tri skupine, medtem ko so ženske ekipe odigrale po sistemu vsaka z vsako. Najuspešnejša je bila pri ženskah domača ekipa, ki je zabeležila tri zmage in en tesen poraz. Članice RD Veteranke Ptuj so pokazale odlične igre, v svojih vrstah so imele tudi najboljšo igralko turnirja Meto Kokol in najboljšo strelko Ano Mihaelo Cioro. Naziv najboljše vratar-ke je pripadel Janji Pesko iz ekipe Zagorja.
Še bolj zanimivo je bilo na moškem delu turnirja, kjer so na koncu 3. mesto osvojili
Končni vrsti red (ženske):
1.	RD Veteranke Ptuj
2.	Old punce - Sevnica
3.	Zagorje
Končni vrsti red (moški):
1.	Velika Nedelja
2.	Trebnje
3.	Drava Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalna ekipa pri veterankah: RD Veteranke Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme Drava Ptuj - Gorišnica
Ptujčani (v ekipi so se zbrali rokometaši, ki so leta 1994 igrali za RK Drava v 1. slovenski ligi), drugo mesto Trebnje in prvo mesto Velika Nedelja. Slednji so imeli po letih najmlajšo veteransko vrsto, kar se je videlo na igrišču, kjer so pokazali največ. Največ zadet-
kov je dosegel Žiga Zaplotnik iz vrst Trebnjega, najboljši igralec prihaja iz zmagovalne ekipe Velike Nedelje - Davorin Planinc, medtem ko je bil najboljši vratar član ptujske vrste Andrej Matjašič.
Dogajanje v športni dvorani Center je bilo skozi ves dan
Nogomet • Turnirja v Mariboru in Podlehniku
Dve ptujski ekipi v Mariboru
V Mariboru je bil preteklo soboto dvoranski nogometni turnir, na katerem sta pod vodstvom trenerja Boštjana Krajnca igrali dve ekipi NŠ Poli Drava Ptuj. Obe sta bili zelo uspešni, saj je prva ekipa v skupinskem delu zabeležila tri zmage, druga pa dve zmagi in en neodločen rezultat. Tako sta se obe uvrstili v polfinale, kjer je bila NŠ Poli Drava 1 s 4:0 boljša od druge ekipe Malečni-ka, medtem ko je NŠ Poli Drava Ptuj 2 izgubila z ekipo Marinka Galiča z 0:1. V tekmi za 3. mesto je druga ekipa Drave z 2:0 premagala Malečnik 2, v finalu pa je bila Drava 1 z 1:0 boljša od ekipe Marinka Galiča. Za najboljšega vratarja turnirja je bil izbran Marko Voda, najboljši igralec pa je bil Lukas Čeh.
NŠ Poli Drava 1 U-8: Marko Voda, Vito Kolarič, Jan Lampret, Domen Vidovič, Jan Krajnc, Martin Marinkovič Borovnik, Lukas Čeh. NŠ Poli Drava 2 U-8: Luka Šlamberger, Nejc Strašek, Teo Fridl, Luka Petek, Alen Bratec, Lan Drevenšek, Žiga Horvat.
David Breznik
V Podlehniku turnir U-9
NK Podlehnik je v zadnjem času zelo aktiven in je organiziral nekaj turnirjev mlajših selekcij, nazadnje turnir v kategoriji U-9. Na njem je sodelovalo šest ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Prvo mesto so osvojili mladi nogometaši iz Gorišnice, ki so v finalu z 2:1 premagali domače sovrstnike. V tekmi za 3. mesto so Bukovci z 2:0 premagali Cir-
kulane, v tekmi za 5. mesto pa je Videm s 3:0 ugnal ekipo Tržca. Najboljši vratar je bil Žiga Vozlič (NK Gorišnica), najboljši strelec pa Leo Šeruga (NK Podlehnik).
Organizator, NK Podlehnik, se zahvaljuje OŠ Podlehnik in občini Podlehnik za brezplačen najem športne dvorane, kakor tudi vsem, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi turnirja.
Sponzor za pokale je bil tokrat frizerski studio Trend Rudi Podgoršek, s. p.
Danilo Klajnšek
Zmagovalna ekipa NK Gorišnica
zelo pestro, saj so s plesno točko nastopile članice Plesnega kluba Mambo iz Ptuja, prišli so tudi kurenti, na čelu s ptujskim županom Štefanom Čelanom. Organizatorke iz vrst RD Veteranke Ptuj so tekmovanje izvedle na zelo visokem nivoju, po tekmovalnem delu pa je sledilo še sproščeno druženje ter podelitev pokalov za najboljše v hotelu Roškar.
David Breznik
Šahovski kotiček
Turnir v pospešenem šahu v februarju
V februarju se je nadaljeval ciklus turnirjev v pospešenem šahu za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj za leto 2014. Na njem je sodelovalo 19 igralcev, ki so odigrali sedem kol po švicarskem sistemu. Rezultati: Danilo Polajžer 6,5 točke, Igor Iljaž in David Murko po 5 točk, Martin Majcenovič in Janko Bo-hak po 4,5 točke, Andraž Šuta, Darko Dominko, Miloš Ličina, Mirko Prelog in Bojan Vidovič po 4 točke, Boris Žlender in Leon Se-lišek po 3,5 točke, Milan Fijan, Ciril Kužner, Klemen Kovačec in Ivan Krajnc po 3 točke itd.
Janko Bohak
16 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 1S. februarja 2Q14
Strelstvo • Znani udeleženci EP 10m 2014 v Moskvi
Kevin Venta med člani ter mladinci, Stojak, Vernik in Kuharic uvrščeni na EP
Foto: Simeon Gönc
Ormoški strelki s puško, z leve strani Urška Kuharič in Petra Vernik, sta se skupaj z grosupeljsko strelko Klavdijo Jerovšek uvrstili na letošnji vrhunec sezone z zračnim orožjem - EP v Moskvo, kjer se bosta s pištolo predstavila še tretji ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta in Ptujčan Sašo Stojak.
SLO reprezentanca EP Moskva 10m 2014 (28. 2.-6. 3.):
člani puška: Željko Moičevic; članice puška: Živa Dvoršak; člani pištola: Kevin Venta; članice pištola: Petra Dobravec; mladinci pištola: Sašo Stojak, Jože Čeper; mladinke pištola: Anuša Kovačič;
mladinke puška: Petra Vernik, Urška Kuharič, Klavdija Je-rovšek;
vodstvo reprezentance: Andreja Vlah in Lojze Mikolič
Planinski kotiček
Vulkanski stožci na Madžarskem in muzej marcipana
29. in 30. marca
Pokrajino severno od Blatnega jezera na Madžarskem je v davni preteklosti preoblikovala vulkanska dejavnost. Ostali so številni pojavi in zanimivi vulkanski stožci, ki sodijo med najlepše v Evropi. Spominjajo na tiste iz Afrike, med katere sodi tudi najvišji afriški vrh Kilimandžaro. Ker je od aktivnega delovanja madžarskih vulkanov minilo že veliko časa, so danes po njihovih pobočjih in na vrhove speljane enkratne planinske poti. Ptujski planinci vas vabimo, da skupaj odkrijemo nekaj najlepših vulkanskih stožcev, hkrati pa spoznamo zanimivosti sosednje države Madžarske in Blatnega jezera.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 29. marca, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo s posebnim avtobusom popeljali skozi Dolgo vas in Keszthely do Blatnega jezera. Povzpeli se bomo na vulkanski stožec Szent Gyorgy-hegy, ki slovi po posebnih bazaltnih formah. Nato nas bo pot vodila na sosednji stožec Csobanc, na katerem je nekoč stal mogočni grad, z vrha pa se odpira lep razgled na bližnjo in daljno okolico. Popoldan se bomo odpravili v kraj Badacsony ter se nastanili v zasebnem penzionu in si privoščili pravo madžarsko večerjo. Po vrnitvi nam bo naš gostitelj predstavil vinogradniško dejavnost na vulkanskih stožcih s praktično pokušnjo.
V nedeljo nas bo pričakal okusen madžarski zajtrk, nato nas bo pot vodila na najvišji stožec Badacsony, s katerega bomo pot nadaljevali na vulkanski stožec z zanimivim imenom Gulacs. Z vrha se odpira širok razgled na jezero in okoliško pokrajino. Pot bomo nadaljevali v Keszthely, kjer je znameniti dvorec Fesztetics s prekrasnim parkom. Po ogledu grajskega parka se bomo podali v muzej marcipana. V njem je razstavljenih več kot 100 različnih ročno izdelanih figur in predmetov iz marcipana. Pred leti so prav v tej slaščičarski delavnici iz marcipana izdelali Avsenikovo harmoniko. Po ogledu bomo krenili proti Sloveniji. V Ptuj se bomo vrnili do 19.30.
Opremite se planinsko (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v gostilnah ter v penzionu.
Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom, nočitev z zajtrkom v zasebnem penzionu (dvoposteljne sobe, tuš, WC), degustacijo vina in vstopnino v muzej marcipana ter znaša 57 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni do torka, 18. marca, oziroma do zasedbe 36 prostih mest. Ob prijavi vplačate 30 EUR akontacije, preostanek pa do 25. 3. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Šah • Februarske lestvice
Med svetovno elito tudi dva člana ŠD Ptuj
Po seriji velikih mednarodnih tekmovanj v decembru in januarju, ki so bila obenem tudi reprezentančno kvalifikacijska za letošnje EP, je predsedstvo Strelske zveze Slovenije na predlog vodje reprezentance Andreje Vlah izbralo udeležence evropskega prvenstva z zračnim orožjem 10m Moskva 2014. Reprezentanca bo sestavljena iz desetih strelcev, ki so izpolnili stroge kriterije Vlahove. To je uspelo štirim članom in šestim mladincem, oziroma petim strelcem s pištolo in puško. Še posebej pa veseli podatek, da se bodo prvenstva v Moskvi udeležili kar štirje strelci iz Spodnjega Podravja, kar je rekordna udeležba strelcev iz naših koncev na velikih tekmovanjih v zadnjih letih.
Med člani s pištolo je to uspelo Ormožanu Kevinu Venti, ki se je tako po svojem prvem EP v Brescii 2011, na katerem je tekmoval še kot mladinec, in lanskem EP v Osijeku 2013, kjer je nastopal med člani z malokalibrsko pištolo na 50 m, še tretjič kvalificiral na najprestižnej-še tekmovanje strelcev Stare celine. Venta je bil na neuradni generalki pred EP v Munchnu na najmočnejšem mednarodnem turnirju na svetu naš najboljši strelec s pištolo. V štirih letih, odkar je mladi Ormožan v začetku leta 2010 presedlal z rokometnega igrišča na strelišče, je pokazal hiter vzpon, kot ga v Sloveniji še nismo doživeli. Kakovost njegovega streljanja se izboljšuje iz sezone v sezono, velik napredek v zadnjem obdobju, v katerem je kot prvi Slovenec s pištolo začel nastopati tudi v nemški Bun-desligi, pa bo poskušal potrditi v kraju sedeža Evropske strelske konfederacije (ESC), kjer Rusi obljubljajo pravi strelski spektakel z amfitea-tričnim finalnim ambientom.
Na svoje prvo EP pa se je kvalificiral tudi odlični mladi ptujski strelec Sašo Stojak. Ta je dobre rezultate nizal na številnih domačih in tudi mednarodnih tekmovanjih pod okriljem državne reprezentance in le vprašanje časa je bilo, kdaj mu bo uspel preboj na najprestižnejše pr-
venstvo v Evropi. Čeprav je bil Stojak blizu temu koraku že v lanski sezoni, ko se je v Munchnu s 561 krogi uvrstil na odlično 20. mesto, sta takratni selektor reprezentance Lojze Mikolič in Stojakov klubski trener Zlatko Ko-stanjevec presodila, da je za talentiranega Ptujčana to za zdaj še prevelik korak. Odločitev se je pokazala kot pravilna, saj je Stojak v zadnjem letu zelo napredoval in suverene predstave niza na vseh domačih tekmovanjih, zbral pa je tudi nekaj težjih reprezentančnih nastopov, ki mu bodo še kako pripomogli, da se bo na EP v Moskvi počutil dobro in predvsem sproščeno. Med mladinci s pištolo bo Stojaku družbo na EP delal še 17-letni Jože Čeper iz Vrem-ščice, ki je najmlajši udeleženec slovenske odprave.
Stojak kot aktualni mladin-
ski državni prvak z malokali-brsko pištolo na 50 m pa se bo v letošnji sezoni znova dokazoval tudi v drugi (poletni) disciplini in se skupaj s Kevi-nom Vento poskušal kvalificirati še na svetovno prvenstvo, ki bo v španski Granadi v septembru. Najtrofejnejša ptujska strelka Majda Rau-šl, ki je v zadnjih šestih letih uspešno nastopala na šestih velikih strelskih tekmovanjih (EP 2008, 2009, 2010 in 2011, SP 2010 in SI 2009), je tako v ptujskem klubu dobila mladega naslednika. Ptujčani so imeli nazadnje predstavnika na EP mladincev leta 2000, ko je v Munchnu uspešno nastopal Matija Potočnik.
Nov trenerski presežek v letošnji sezoni je dosegel ormoški strelski strokovnjak Kovinarja Stiven Vočanec, ki je pravo formulo za EP po Kevinu Venti, Janu Šuma-
ku in Petri Vernik razkril tudi svoji perspektivni varovanki Urški Kuharič, odkritju letošnje sezone. Medtem ko se bo EP tretjič zapored med mladinkami udeležila Vernikova, bo za Kuharičevo nastop v Moskvi prvenec. Prvič se bo EP z zračnim orožjem udeležila tudi Verni-kova, ki je do zdaj nastopala na dveh EP z malokalibrsko puško v disciplinah 60 leže in trojnega položaja na 50 m, v Bologni 2012 in Osijeku 2013. Ormožanka je morala v letošnji sezoni treninge prilagoditi študiju medicine v Ljubljani, kljub težavnemu začetku pa je kasneje našla svoj ritem in formo stopnjevala iz tekme v tekmo. Najboljša je bila prav v Munchnu. Še boljše od Vernikove je v Munch-nu nastopala Urška Kuharič, ki se je prvi dan tekmovanja uvrstila najvišje med vsemi Slovenci, na odlično 13. mesto. A-normo je presegla tudi drugi dan tekmovanja, ko je s 410,5 kroga osvojila 26. mesto. V Moskvi bo kot tretja slovenska mladinka nastopila grosupeljska strelka Klavdi-ja Jerovšek.
Med preostalimi slovenskimi udeleženci EP bomo v Moskvi z zanimanjem spremljali predvsem vrhunski slovenski strelki, olimpijko Živo Dvoršak in Petro Dobravec, ki sta nas z odličji razveseljevali na EP na Danskem in na SI v Mersinu 2013. Najbolj konstantne in dobre predstave v zadnjem času pa niza drugi grosupeljski strelec v slovenski reprezentanci Željko Mo-ičevic. Mladinska reprezentanca se bo v Moskvo odpravila v petek, 28. februarja, in se vrnila 4. marca, člani pa na pot v rusko prestolnico odhajajo v nedeljo, 2. marca, in se vračajo 6. marca. Pred prvenstvom se bo reprezentanca zbrala na tradicionalnem 40. meddržavnem srečanju s hrvaško izbrano vrsto v Zagrebu (v soboto, 15. 2.), skupne priprave pa bo opravila med 18. in 21. 2. v Ljubljani.
Simeon Gonc
Član Šahovskega društva Ptuj in slovenske reprezentance VM Aleksander Beljavski je z 2643 ratinškimi točkami tudi na februarski svetovni lestvici tik za stoterico najboljših. Edini slovenski predstavnik med stoteri-co Luka Lenič je pristal na 93. mestu (2656), kar je štiri mesta slabše od januarske lestvice. Sta pa svoji mesti iz januarja obdržala člana ŠD Ptuj Jurij Krivo-ručko 2704 (47.) in Andrej Volokitin 2679 (70.).
Aktualni svetovni prvak, 24-letni Norvežan Magnus Carlsen, z 2872 ratinškimi točkami še vedno premočno vodi. Drugi na lestvici, Levon Aronian iz Armenije, je februarja število ratinških točk povečal za 14 in je edini ob svetovnem prvaku s točkami preko 2800 (2826). Največ mest med prvo deseterico je v primerjavi z januarjem izgubil Hikaru Nakamura iz ZDA, saj je iz tretjega nazadoval na sedmo mesto. Kar 24 ratinških točk je februarja dodal Rus Denis Khiusma-tullin in je z 2698 točkami s 75. mesta napredoval na 51. Razmerje med Evropo in ostalim svetom se ni bistveno spremenilo v primerjavi z januarjem. Največji »skok« pa je vsekakor uspel Hrvatu Ivanu
Šariču, ki se je z 2661 točkami uvrstil na 83. mesto, medtem ko ga v prejšnjih mesecih sploh ni bilo med najboljšimi stotimi. Šarič je tudi eden od šestih novincev na lestvici, medtem ko jih je šest to elito moralo zapustiti. V sredini seznama stotih najboljših ša-histov še naprej trdno ostaja edina ženska, Madžarka Judit Polgar, ki je z 2693 točkami na 55. mestu.
Na februarski slovenski lestvici najboljših sto je Luka Lenič (2656) na prvem mestu, medtem ko »Ptujčani« zasedajo naslednja mesta: 2. Aleksander Beljavski (2643), 3. Jure Borišek (2567), 5. Duško Pavasovič (2564), 40. Danilo Polajžer (2294), 60. Robert Roškar (2264).
Članice in mladinci ptujskega društva so februarja obdržali enake uvrstitve kot v januarju. Najboljši med njimi: Anita Vrabič 12. mesto med članicami, Lara Carli 17. mesto mladinke absolutno, Alja Janžekovič 13. mesto mladinke do 16 let, Andraž Šuta 12. mesto mladinci do 16 let, David Murko 16. mesto mladinci do 16 let, Aleksander Beljavski 1. mesto veterani (nad 60 let); na slednji je še vedno na odličnem 31. mestu Janko Bohak.
Silva Razlag
torek • 1S. februarja 2Q14
Reportaža, kronika
ŠtajerskiTEBHlK 17
Piše: Uroš Žajdela • Valencia, Katalonija in Aragonija (6. del)
Aragonija
Neposredno ob hotelu se dnevno vije prijeten vonj sveže kavice, ki si jo branjevke(-ci) zjutraj privoščijo pred nastopom govorniško prodajalnega dela dneva na mestni tržnici. Gre za relativno novo strukturo z modernimi prodajalnimi dotično lociranih produktov. Prevladujeta zelenjava in sadje, domnevno lokalnega značaja, ribja raznolikost je precej sko-pejša kot v Valenciji ali drugih obmorskih mestih. Pritegnejo me vonjave čajev, začimb in pogled na očitno zelo okusen pršut. Precej me ražalosti nezmožnost posedanja v »tržni-škem« lokalu in srkanju sveže stisnjenega pomaračnega soka, sicer nepopisna zabava in osebno zadovoljstvo. Prostorska omejenost je presenetljivo prisotna. Nanjo v zelo veliki meri vplivajo nekoliko preveč obdarjene gospe na svojem dnevnem sprehodu radovednosti. V poznih večernih urah se tržnica spremeni v središče dogajanja sumljivih osebkov z raznolikih delov sveta. Nerazumljivo hitro se vrata kulinaričnega središča mesta zaprejo. Vsa opisana dejstva v prepletu s pregovorno azijsko iznajdljivostjo nosijo nasmešek zalužka na obraz kitajskega trgovca, ki ostaja odprt celo noč, dasirva-no opis delavnika tega ne omogoča. Tudi policijske patrulje, ki so ga v času mojega bivanja v Zaragozi obiskale vsak tretji
večer, mu z verjetnimi kaznimi ne morejo uničiti dolarskega namseška zadovoljstva.
V zadnjih nekaj dneh me po mestu ponaša navdušenje zlasti nad rimskokatoliško razsipno arhitekturo in manj bohotno ter bolj opisno rimsko bogastvo ob reki Ebro. Večerni sprehod ob reki v zmernih pozno poletnih temperaturah tik pred sončnim zahodom in s sladoledom v roki je nepozaben trenutek mestnega uživanja. Sicer me mestni vrvež precej moti, hkrati tudi ni ravno najprijetnejši vonj rečne struge, pa vendar je čarobno. Verjetno zaradi zasluženega »hladu« in pravljičnih potonov sonca v
Mogočna islamsko-kraljeva palača Aljaferia
Foto: Uroš Zajdela
v;,;,---
Í • " jte «
" " :
■ - / " • < uh -
reki s pravljično razbarvano vodno površino. Zelo pomemben del prijetne Zaragoze so ljudje odprtega značaja in ponosni na svoj »bit«, pa kakršenkoli že je. Tudi v večernih urah se mesto, na mojo veliko začudenje, spremeni v pravo špansko zabavo. Vsekakor pa so češnje na zaragoški torti starejši občani v zgodnjih jutranjih urah v pričakovanju kavinega posladka in pogovornega napora. Ure in ure posedajo ob isti kavici, klepetajo s sosedom, z luštno natakarico ali prijateljujejo s časopisnimi novicami.
Pomemben del tradicije, tako v Zaragozi kot v Valenciji, so bile zločinske in fašistično osnovane bikoborbe, na kar nas opominja osamljen, a mogočen bikoborski stadion. »Vsekakor nepotrebno pobijanje bikov za zabavo ljudi je odvratno in nesprejemljivo dejanje. Radostno pohvalno dejanje španske vlade iz naslova prepovedi te družbene nesnage. Ampak, ali je treba prizorišče junaških ter hrabrih bojev pokončnih živali puščati neizprosnim zobem časa,« premišljujem na klopci ob zaragoškem ringu ter sočustvujem z masovnim številom pobitih bikov. Prijetna ohladitev v senci tankega drevesa po napornem sprehodu iz središča. Mestni zemljevid s kopico reklamami številnih restavracij ima nekoliko neprilagojene mere. Namen današnjega dne je vstop v obdobje islamske prevlade, ki je v Španiji pustila neizbrisen pečat. Grem v znamenito palačo Aljaferio, sicer mogočen spomenik Mudejor. Zemljevid kaže le še nekaj sto metrov. Opazim zmeraj več egiptovskih in maroških restavracij za žep vsakogar. Očitno je okolica danes ponovno večinsko »muslimanska«. Izrazito
Foto: Uroš Zajdela
Vrt v osrednjem delu palače Aljaferia z namakalnim sistemom
Foto: Uroš Zajdela
Prekrasni detajli znotraj palače
katoliško usmerjena Španija se tudi s spletnimi pozivi in peticijami bori za omejitev priseljevanja muslimanskih imigran-tov, ki po nekaterih podatkih dosegajo že več kot 3 % celotnega prebivalstva. Asimilacija ali intergracija? Imamo pravico odvzemati temeljno človekovo pravico do verske svoboščine? Kaj pa pravica ohranjanja španske tradicije, ki temelji na vrednotah krščanstva? Koliko misli mi beži ob številnih egiptovskih falafelah, ki bi z radostjo napolnile moj že precej lačen trebuh. A hitim naprej, saj mi bodo kmalu zaprli Alja-ferijo, ki se pokončno bohoti izza zanimivega polkrožnega blokovskega naselja. Mogočna stavba, sicer se ne more primerjati z božansko Alhambro iz Granade ali z Mezquito iz Cordobe, a tudi zaragoška Aljaferia navduši. Zgrajena je bila, kakor tudi prvi dve, kot prostor za zabavo islamskih voditeljev v 11. stoletju. Vstopnina precej zasoljena, policijska prisotnost presenečenje. Skozi vhodna vrata in v objem prijetno ohlajenega marmorja na tleh, kar predstavlja pravi raj za bose noge. Malo začudeni pogledi nad mojim početjem, a tako presneto dobro objema obžu-ljene podplate. Prekrasne sobane, arhitekturna dovršenost posameznih okrasov, a spet v mislih nepotrebna razsipnost v času stradanj ljudstva. Leta 1118 palačo zasedejo katoliški osvoboditelji in že v 15. stoletju katalonski kralji vabijo evropske kraljeve družine na piknike. Zaradi umaknjenosti palača ni več zanimiva, zlasti kasnješi španski kraljevi družini. Mogočen spomenik preteklosti propada vse do dvajsetega stoletja, ko se obnova vendarle začne in danes v njem deluje aragonski regionalni parlament. Notranjost je sultansko bogata. Prekrasni stropovi, poslikave, stopnišča in seveda mogočen vrt z drevesi pomaranč in majhnim namakalnim sistemom »srednjeveške« domiselnosti te ponesejo v Arabijo. Zadnji pozivi za obiskovalce me premam-mijo iz prijetno lahkotnega, a kratkega dremeža čarobnosti. Zapuščam Zaragozo in Argo-nijo. Precej srečno usmerjam pogled proti morju, a hkrati se žalosten poslavljam od prekrasne Aragonije.
Nadaljevanje prihodnjič
Na valovih časa
Torek, 18. februari Danes goduje Simeon.
1516 se je rodila Marija I. Katoliška ali Krvava Mary, burgundska kraljica, hči angleškega kralja Henrika VIII. in Katarine Aragon-ske.
1519 je odplul z 11 ladjami proti Mehiki Hernando Marques del Valle Oaxa - Cortez, konkvistador in osvajalec Mehike. 1745 se je rodil italijanski fizik Alessandro Volta. Izdelal je prvi galvanski člen, prvo galvansko baterijo, iznašel elektrofor, elek-troskop in kondenzator.
1838 se je rodil avstrijski fizik Ernst Mach. Danes označujejo hitrost letal, ki letijo hitreje od zvoka z Machovim številom.
Sreda, 19. februarf Danes goduje Julijan.
1674 so po tretji nizozemsko-angleški vojni podpisali mir, s katerim so se Nizozemci dokončno odpovedali New Yorku. 1855 je direktor pariškega observatorija Urbain Le Verrier predstavil svojo zamisel o ustanovitvi mednarodne vremenske službe pariški Akademiji znanosti.
1889 se je rodil kolumbijski pesnik in pisatelj Jose Eustacio Rivera, čigar roman La voragine po mnenju številnih kritikov velja za enega najboljših južnoameriških romanov, ki se dogajajo v džungli.
1959 je po sporazumu, ki so ga sklenile Velika Britanija, Grčija in Turčija, postal Ciper samostojna neodvisna država.
1971	je umrl francoski pisatelj Andre Gide. Leta 1947 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.
1972	se je končala splošna stavka, v kateri je sodelovali 280.000 britanskih rudarjev. Začela se je 7. januarja in je bila prva po letu 1926.
Četrtek, 20. februar
Danes goduje Leon.
1844 se je rodil kanadski pomorščak in pustolovec Joshua Slo-cum, ki je prvi sam obplul zemeljsko oblo. 1898 se je rodil nemški dramatik, pesnik pisatelj in gledališki teoretik Bertolt Brecht.
1962 je John Glenn je v vesoljski kapsuli Mercury kot prvi Američan obkrožil Zemljo.
1858 se je rodil v Trstu slovenski skladatelj rodu Viktor Parma.
1920	je v Trstu je izšla prva številka političnega lista Delo.
Petek, 21. februar
Danes goduje Irena.
Danes je mednarodni dan materinščine.
1893 se je rodil španski glasbenik Andreas Segovia, človek, ki je iznašel kitaro.
1895 se je rodil danski biokemik Carl Peter Henrik Dam. Z. A. Do-isyjem je odkril vitamin K. Za to odkritje sta leta 1943 oba dobila Nobelovo nagrado.
1921	je v Perziji kozaški poveljnik Reza Khan zrušil vlado šaha Ahmeda Mirze in postal vojaški diktator.
1924 se je rodil zimbabvejski politik Robert Mugabe.
Sobota, 22. februar
1732 se je rodil ameriški državnik in vojskovodja, prvi predsednik ZDA George Washington.
1834 je dr. France Prešeren objavil v prilogi časopisa Illyrisches Blatt svoj znameniti Sonetni venec. 1882 je Milan II. Obrenovic proglasil Srbijo za kraljevino, sebe pa za njenega kralja.
1942 so Italijani zvečer začeli obdajati Ljubljano z bodečo žico. Delo so končali naslednjega dne ob 14. uri. 896 je prišel z vojsko v Rim Arnulf Koroški in bil kot zadnji Karo-ling kronan za cesarja.
Nedelja, 23. februar
Danes goduje Marjeta.
Danes je svetovni dan meteorologije.
1440 se je rodil madžarsko-hrvaški kralj Matija Korvin, kralj Matjaž.
1910 so Kitajci zasedli Tibet, Dalaj lama pa je moral bežati. Tibe-
tanci imajo že skozi dolgo zgodovino težave s Kitajci.
1919 je Mussolini ustanovil fašistično stranko Italije.
1949 je postal Peking glavno mesto Kitajske.
1980 je bil za nadškofa in metropolita ljubljanske nadškofije
imenovan dr. Alojzij Šuštar. Dr. Šuštar je tretji ljubljanski nadškof
in drugi slovenski metropolit.
Ponedeljek, 24. februar
Danes goduje Matija.
1619 se je rodil francoski slikar Charles La Brun, ustvarjalec sloga Ludvika XIV.
1889 se je rodil v Hrastenicah pediater Matija Ambrožič, ki je
osnoval prvo šolo za otroške medicinske sestre v Sloveniji.
1897 je izšla v Ljubljani edina številka lista Zarja.
1897 se je v Tolminu rodil slovenski skladatelj Matija Bravničar.
1903 se je rodil v Trstu slovenski pisatelj in dramatik Vladimir
Bartol.
1920 je Adolf Hitler v Munchnu oznanil program Nacionalne socialistične delavske stranke Nemčije (NSDAP) v 25 točkah. 1946 so izvolili v Argentini za predsednika Juana Perona. 1969 so izstrelili proti Marsu ameriško sondo Mariner 6.
18 Štajerski1TEDNIK
Nasveti
torek • 18. februarja 2014
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Pomladni dnevi, hladne noči
Pred nami je teden dni tipičnega pomladanskega vremena, čeprav bi bilo za vso naravo bolje, da bi še spala. Zato vem, da bo mnoge zvabilo ven, na vrt. Zagotovo je eno izmed prvih pomladanskih opravil tudi obrezovanje. Letos ga bodo verjetno opravili tudi mnogi, ki drugače pustite okrasne rastline na miru, da rastejo tako, kot želi narava. Vendar je treba polomljene, odlomljene in poškodovane veje in vejice seveda popraviti.
Pravilno porezano pokrajšano drevo
Foto: Miša Pušenjak
Ker pa mnogi ne vedo, da obrezovanje ni samo rezanje, krajšanje, uporaba žage in škarij kar tako, naj napišem še enkrat nekaj osnovnih pravil obrezovanja, rezanja lesnatih rastlin.
Obrezovanje je ukrep, s katerim pospešujemo cvetenje in oblikujemo rastline. Pri sadnem drevju in vinski trti je pomembno predvsem, da čim bolj rodijo, pri tem pa preprečujemo tudi preveliko rodnost, saj ta vodi v izmenično rodnost.
Pri okrasnem drevju in predvsem grmičevju pa večina ljudi obrezuje zato, da rastline prilagodi svojim željam. Kar pa je popolnoma napačno.
Najprej je treba vedeti, da vsaka rez tudi pospešuje rast, kar pomeni, da tisti, ki režete zato, ker so rastlin prerasle prostor, ki ste jim ga namenili, pravzaprav sami sebi delate vedno več dela. Redno obrezovane rastline imajo krajšo življenjsko dobo. Vsaka rez namreč rastlino oslabi, ji vzame nekaj energije, obrezane rastline so tudi bolj občutljive na bolezni, bolj privlačne za škodljivce, posebej če obrezujemo
Lasje so nam v okras in veselje, kar pa se lahko hitro spremeni v skrb, še posebej, ko opazimo njihovo prekomerno izpadanje. Za to nevšečnostjo oziroma boleznijo trpijo tako moški kot ženske. Lasje začnejo izpadati iz različnih vzrokov. Najpogostejši vzroki so hormonsko neravnovesje, genetska pogojenost, stres in utrujenost, stanje po porodu, slaba prehrana, posledice raznih bolezni ...
Rastni cikel las poteka v treh fazah:
-anagena faza - aktivna rast -katagena faza - stabilnost -telogena faza - faza počitka lasnega mešička
V zadnji, telogeni fazi, las izpade in lasni mešiček spet stopi v anageno fazo ter požene nov, zdrav las. Na zdravem lasišču je razmerje med anageno in telogeno fazo 9:1. Lasišče se torej nenehno obnavlja in zato tudi lasje nenehno izpadajo, na zdravem lasišču do 100 las dnevno. Na to smo nekako navajeni in prav vsak hitro opazi, kdaj je normalno ravnovesje porušeno in lasje prekomerno izpadajo.
Pri moških se lahko bolezen začne že v puberteti in je povezana z vplivom androgenega hormona (testosterona) na lasni mešiček. Androgeni so nujno potrebni za razvoj sekundarnih spolnih znakov. Vendar pa imajo pri tistih, ki so nagnjeni k moški obliki izpadanja las in pri katerih so receptorji v lasnem mešičku preobčutljivi na androgene, škodljiv vpliv na rast las. Lasni
kar na pamet, povprek.
Če imate težave s prevelikimi rastlinami, potem morate rezati zelo skromno, saj močna rez pospešuje rast, rastline po močnejši rezi so bolj košate, rast je bujnej-ša. Torej bujne rastline vedno obrezujemo z občutkom, smislom ali pa raje sploh ne.
Če vejo prerežemo na sredini, pa naj bo veja, ki raste vodoravno, ali še huje, veja, ki raste navpične, se bo nekaj spečih oči pod rezjo vedno aktiviralo in pognali bodo močni, bujni enoletni poganjki. Ti porabijo veliko hranil, take veje pa zacvetijo zelo pozno ali pa sploh ne, senčijo druge, rodne, cvetoče veje in so lahko vzrok bolezni. Torej nikoli ne režemo kar tako, na povprek, da kar odrežemo previsoke, prevelike veje, saj s tem povzročimo koše na rastlini, posledice pa so se poznale letos, saj so ti koši nosili preveliko težo ledu in so se zlomili. Če želimo miriti rast, če želimo, da drevo ali grm raste počasneje, vedno režemo tako, da si na predolgi veji izberemo šibko, čim bolj vodoravno rastočo vejico. Njena rast naj bo v smeri iz
mešiček je torej pri moških ves čas podvržen androgenom, začne se zmanjševati in tudi las, ki ga izdela, je tanek, komaj viden. V daljšem časovnem obdobju pride do propada mešička, kar opazimo tudi s prostim očesom kot razredčeno lasišče in v naslednji fazi kot plešavost. Poudarjam še enkrat - samo pri tistih, ki so nagnjeni k plešavosti. Izpadanje se začne ob robu lasišča na čelu in na temenu.
Pri ženskah je prekomerno izpadanje las najbolj pogosto po porodu, ko pride do izrazitega hormonskega neravnovesja. Druga prelomnica je čas menopavze, ko pride do velikega neravnovesja med androgeni in estrogeni. Pri ženskah pa izguba las ni tako vidna kot pri moških, saj je enakomerno porazdeljena po celem lasišču.
Pomembno je, da se hitro odzovemo, ko opazimo povečano izpadanje las. Najbolje se je obrniti na zdravnika, da se izključijo nekatere bolezni, in če je potrebno, se uvede ustrezna terapija. Sami si lahko pomagamo s prehranskimi dopolnili in dermokozmetičnimi preparati -stimulansi lasnega mešička. Ti stimulansi povečujejo energijo celic, biološko razpoložljivost hranilnih snovi v koreninah las in delujejo pozitivno na rast las. Dobijo se v lekarnah brez recepta. Vendar pa je potrebna vztrajnost, saj se pozitivni učinki pokažejo šele po daljšem času uporabe, 3 mesece in več.
Moška plešavost (androgena alopecija) je torej dedna in je
drevesa, saj bo le ta prevzela glavno smer. Predolgo vejo ali vrh odrežemo kakšen centimeter za izbrano vejo. Ker je šibka, ne bo rasla hitro, ne bo porabila preveč hranil, če raste v pravo smer, smer iz drevesa, bomo rastlino tudi lepo oblikovali.
Močna rez prevelikih, zanemarjenih dreves lahko posuši rast in naredi drevesa zelo grda, s tem pa tudi občutljiva in hitro lomljiva, lahko pa povzroči še dodatne težave na lesu, ki smo ga pustili. Če je namreč veja dolga leta zasenčena, nima take moči, da bi se branila pred močnimi poletnimi sončnimi žarki, zato se take veje rade posušijo, čeprav smo jih želeli ohraniti. Nevarno je tudi spomladi, saj niso z močnim lubjem zavarovane pred sončnimi žarki, zato začnejo sokovi hitro krožiti po njih, nočni mraz pa povzroči zamrzovanje teh sokov, s tem pa pokanje lesa, pokanje lubja. Zagotovo imajo taka drevesa veliko krajšo življenjsko dobo.
Vsaka rez zbudi rastline, ker želijo zaceliti nastale rane. Zato v jeseni začnemo rez vedno šele, ko vse listje odpade in se narava
Foto: Črtomir Goznik
Vlasta Kamenšek
povezana z občutljivostjo lasne korenine na androgene hormone. Zdravila, s katerimi se lahko zdravi plešavost pri moških, se dobijo na recept in so plačljiva. To zdravilo je namenjeno samo moškim, otroci in ženske ga ne smejo uporabljati. Kljub zdravilom na recept pa še vedno lahko uporabljajo druge izdelke, ki se dobijo brez recepta. To so šam-poni, ki preprečujejo izpadanje las, in prehranska dopolnila, ki vsebujejo vitamine, minerale in hranila, potrebna za rast las. Brez vztrajnosti in discipline pa tudi rezultatov ne bo. Zavedati se moramo, da lasje niso samo okras, temveč imajo tudi svojo funkcijo. Učinkovito nas ščitijo pred mrazom, UV-žarki in poškodbami. Pomembno vlogo pa imajo tudi v medsebojni komunikaciji, saj imajo tisti (posebej mladi), ki izgubljajo lase, velike težave pri navezovanju stikov in pri gradnji samopodobe.
Vlasta Kamenšek, farmacevtski tehnik Lekarna Ptuj
umiri. Prezgodnja rez lahko povzroči obraščanje še pred zimo in s tem zimsko pozebo. Spomladi pa lahko prezgodnja rez povzroči ravno tako prezgodnjo rast, v primeru marčevskih nizkih temperatur nam lahko že nagnani poganjki pozebejo. Ravno tega se bojim letos, ko nismo imeli prave zime in so tudi pred nami zelo topli dnevi. Zato bodite še nekoliko potrpežljivi, predvsem vrtnic še ne režemo. Tudi z rezjo sredozemskih rastlin, kot so kivi, fige ..., še počakamo.
Še nekaj nasvetov, kako pravilno izbrati in tudi obrezovati okrasne rastline.
Ze pri sajenju izberite takšne vrste in sorte okrasnih grmovnic
in dreves, katerih oblika in končna velikost bosta ustrezala vašim željam. Tako odpade vsakoletno rezanje in manjšanje rastlin, ki tega ne želijo in slabo prenašajo.
Pred rezjo skrbno izberemo orodje in predvsem nabrusimo škarje. Rez naj bo kar se le da gladka, tako preprečimo večje okužbe z glivicami.
Vse rane, kjer je premer rezi večji od 5 cm, obvezno zamaže-mo s cepilno smolo.
Vsaka rastlina ima svoj čas, ko je najprimernejše obrezovanje zanjo. Večino režemo v času zimskega počitka, lahko je to pozno jeseni ali najbolje zgodaj spomladi. Nikoli ne režemo po prvem septembru, začnemo lahko spet,
ko rastlinam odpade listje, še bolje pa je počakati na začetek pomladi.
Spomladi cvetoče grmovni-ce, najbolj poznamo forzicije, japonsko kutino, španski bezeg, režemo po cvetenju, saj s spomladansko rezjo porežemo cvetove.
Rezi se, če je le mogoče, izognemo.
Večina okrasnih grmovnic potrebuje le občasno obnovitveno rez, kar pomeni, da vsake tri do štiri leta izrežemo stare veje in grm pomladimo.
Obvezno obrezujemo samo vrtnice čajevke, plezalko visterijo (glicinijo) in lataste hortenzije ter seveda žive meje. Ze pri slednjih pa svetujem, da se vsi, ki imate dovolj velik prostor, odločite raje za prosto rastoče žive meje, ki jih ne obrezujemo, vsaj redno ne.
Preden se lotimo rezi, si rastlino dobro ogledamo, poiščemo glavni vrh, glavne, ogrodne veje, in potem se dela lotimo od tukaj. Pri obnovitveni rezi poiščemo stare veje, prepoznamo jih po debelini, barvi, včasih luščenju lubja, skrivenčenosti, skratka, če rastlino dobro opazujemo, jih najdemo. Te veje odrežemo pri tleh, jih izrežemo iz grma. Namesto vsake tako izrezane veje poiščemo eno mlado, dobro razvito vejo in jo z rezjo ali s privezovanjem usmerimo v pravo smer tako, da bo grm simetričen, da bodo veje enakomerno razporejene. Vedno izrežemo tudi veje, ki senčijo celoten grm. Najhujše in najslabše za prevelika drevesa je, da jih preprosto porežete, kot kaže slika 2. Pravilno krajšanje dreves je prikazano na sliki 1, vedno izberemo v ustrezno smer rastočo šibko vejo, za katero glavno, predolgo ali previsoko vejo porežemo. Tako bomo rast usmerili, oblikovali in umirili, drevo ali grm po bo rasel počasneje.
Kdor mi ne verjame, naj samo pogleda platane na koncu (ali na začetku) ptujskega mosta, ki so jih že dve ali celo tri leta nazaj pohabili z napačno rezjo. Ne mislim platan ob minoritskem samostanu, ampak tiste, na drugi strani mostu, da ne bo pomote. Še zdaj si rastline niso opomogle, nekatere veje so se povsem posušile. Rez je bila v napačnem času, napačna, pa še za rane niso poskrbeli. Zato vedno že pred sajenjem pomislite, kaj si želite od posamezne rastline. Če se odločite za obrezovanje in platane to zelo dobro prenašajo, potem morate rezati redno, vsako leto. Če pa je potrebna obnovitvena rez, ker so bila drevesa pred tem zanemarjena, lahko velike veje samo izrežemo, nikakor pa jih ne smemo pokrajšati kar po sredini. Če je potrebno veliko dela, se ga lotimo postopoma in delo končamo v nekaj letih, ne takoj v enem samem zamahu, kot so to naredili z ubogimi platanami.
Dela z obrezovanjem se je treba lotiti počasi, zato bo nadaljevanje tega prispevka naslednjič. V tem tednu pa pripravite orodje, če imate v načrtu izrezati večje veje, pa nabavite tudi cepilno smolo.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
V sredini vidite obglavljeno brezo, njene sosede že lepo ženejo, pri tej pa še ne vemo, ali bo pognala ali ne.
Zdravstveni nasveti
Plešavost, izpadanje las
torek • 1S. februarja 2Q14
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK 1S
S svetovne glasbene scene
To je to
Skladba Smells Like Teen Spirit skupine Nirvana je po izboru časopisa New Musical Express (NME) proglašena za najboljšo skladbo vseh časov. Lestvico, na kateri najdemo 500 največjih hitov vseh časov, so sestavili bivši in aktualni novinarji te priznane britanske glasbene revije. Skladba Smells Like Teen Spirit je izšla leta 1991 na danes že kultnem albumu Nevermind. Album, ki je takratno mladino prikoval pred MTV, je povzročil pravo revolucijo in razcvet grungea.
TOP 5 VSEH ČASOV PO IZBORU REVIJE NME:
1.	Smells Like Teen Spirit -
Nirvana
2.	Love Will Tear Us Apart -
Joy Division
3.	I Feel Love - Donna Summer
4.	How Soon Is Now? -
The Smiths
5.	Last Nighte - The Strokes
®®®
Britanski del turneje The ARTPOP Ball Tour popularne ameriške pevke Lady Gaga so razprodali v pičlih petih minutah. Turneja se bo začela 4. maja v ZDA, v okviru britanske glasbene turneje bo v oktobru obiskala Birmingham, Glasgow, Manchester in dvakrat London. Naj spomnimo, ob koncu leta 2013 so se tuji mediji na veliko razpisali o tem, da bo Lady Gaga zapela v vesolju. Kot vse kaže, se ji bo ta želja uresničila leta 2015, ko naj bi z vesoljsko
Foto: musiclipse.com
Nirvana
ladjo Virgin Galactic, ki je v lastništvu britanskega milijarderja Richarda Bransona, poletela v vesolje.
®®®
Švedska je po vzgledu nekaterih velikih držav ustanovila glasbeno institucijo, imenovano Sweedish Music Hall of Fame. Švedska sicer ne sodi med največje države na svetu, kljub temu pa so številni glasbeniki iz te skandinavske države pustili pomemben pečat pri razvoju svetovne glasbene scene. V dvorano slavnih švedskih glasbenikov bodo letos sprejeli 12 izvajalcev. Med njimi bo tudi pet največjih in najbolj prepoznavnih glasbenikov iz te države: ABBA, Roxette, Ace of Base, Europe in The Cardigans. Čast pa bo doletela tudi nekatere mlajše izva-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	DARK HORSE - KATY PERRY FT. JUICY J
2.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
3.	TALK DIRTY - J. DERULO FT. 2 CHAINZ
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	RATHER BE - CLEAN BANDIT FT. JESS GLYNNE
2.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
3.	DIBBY DIBBY SOUND - DJ FRESH / JAY FAY / MS DYNAMITE
NEMČIJA
1.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
2.	HARD OUT HERE - LILY ALLEN
3.	I SEE FIRE - ED SHEERAN
jalce, kot so Eric Prydz, Robyn, Sweedish House Mafia, Avicii in Icona Pop. Tudi ti moderni glasbeniki so podobno kot njihovi starejši kolegi s svojo glasbo dosegli velik globalni uspeh in osvajali vrhove svetovnih glasbenih lestvic.
®®®
Priljubljeni kalifornijski ro-kerji Red Hot Chili Peppers so sporočili, da se za nekaj časa umikajo s svetovnih glasbenih odrov. Nazadnje so nastopili skupaj z Brunom Marsom ob polčasu letošnjega Super Bowla. Pav tako naj bi še nastopili na poletnem festivalu Isle ofWight zatem pa se po besedah njihovega basista Flea odpravljajo na daljši počitek. Red Hot Chili Peppers so bili ustanovljeni leta 1983 v Los Angelesu. Do danes so objavili 10 studijskih albumov, zadnji med njimi z naslovom I'm With You je izšel leta 2011. Do danes so po celem svetu prodali več kot 80 milijonov albumov. Največji uspeh so dosegli z albumom Californica-tion iz leta 1999, ki se je prodal
v kar 15-milijonski nakladi.
®@®
Angleški glasbenik Damon Albarn, ki se ga spomnimo predvsem po delovanju v zasedbah Blur in Gorillaz, bo prejel posebno nagrado glasbenega časopisa NME. Posebno nagrado za inovativnost v glasbi mu bodo izročili 26. februarja. Ta priznani pevec, avtor,
producent in skladatelj sodi med najvplivnejše glasbenike na svetu. Urednik revije NME Mike Williams je ob tem povedal: "Damonova izjemna popularnost je plod njegovega velikega talenta. Premika meje, v glasbo z različnimi eksperimenti in sodelovanji vedno znova vnaša nekaj novega, še nikoli slišanega. Velika Britanija ima le redko avtorje njegovega kalibra, tudi zato je med našimi bralci popularen že dve desetletji. Srečni smo, ker ga imamo in v veliko čast nam je, da mu lahko podelimo to priznanje." Damon Albarn bo svoj prvi samostojni studijski album Everyday Robots objavil 28. aprila. Med drugimi letošnjimi nominiranci za omenjene nagrade najdemo še Arctic Monkeys z osmimi nominacijami. Sledijo Haim s šestimi ter Queens of The Stone Age, Lily Allen in Arcade Fire s po tremi.
®@®
Za konec tokratnih glasbenih novic pa ponujamo še dobro novico za vse ljubitelje ameriške pevke Madonne. Kraljica popa je potrdila, da že intenzivno razmišlja o svojem novem studijskem izdelku. Pevka je o novem projektu še zelo skrivnostna, za zdaj je izdala le to, da si želi, da bi na albumu sodelovala Drake in Michael Buble. Madonna je svoj zadnji studijski album MDNA izdala leta 2012.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Prijazne korporacije
Živimo v svetu, ki mu bolj ali manj vladajo korporacije. Velika in nekoliko manj velika (mednarodna) podjetja, na katera se zanašamo za zagotavljanje marsikaterega izdelka oziroma storitve. Kaj natanko katero od teh podjetij počne, v tem primeru niti ni toliko pomembno; kar mi je zanimivo je, kako slednje delujejo, kako se do njih obnašajo države ter kak odnos imamo, oziroma naj bi z njimi imeli mi, potencialni uporabniki. Vse skupaj je še posebej zanimivo, saj so vsi trije vidiki skozi čas precej spremenili.
Korporacije so namreč postale osebe z dolžnostmi, ki jih imamo ljudje, a z, razumljivo, precej več pravicami. Korporacije so tako posamezniki kot jaz ali kdo drug, vendar, ups, velikokrat s posebnimi privilegiji. Predvsem kar se tiče obdavčitve na primer, saj lahko legalno izkoristijo sistem, česar pa seveda ni mogoče trditi za navadne posameznike ter večino podjetij. Tak primer so davčne oaze, kjer lahko povsem "slučajno" srečamo nešteto globalnih korporacij. Vzemimo na primer samo Google. Verjetno ste menili, da je Google uspešno ameriško podjetje, a žal vas moram razočarati. "Sedež" Googla je na Bermudih, kjer je obdavčitev povsem naključno nič odstotna. Prav tako angleški Amazon.co.uk: slednji ne domuje v Veliki Britaniji, kot bi pričakovali, pač v ne tako daljnem Luksemburgu. Za navadne smrtnike takšna oblika globalnega sveta ni dostopna.
A kakorkoli se ta podjetja "izogibajo" plačilu primernih davkov, so do uporabnikov zmeraj sila prijazna, včasih že skoraj osladna. Ti pa so tega zmeraj veseli. Korporacije dandanes niso samo podjetja, ki nekaj prodajajo, pač pa imajo med drugim tudi "osebnosti", kar je v zadnjih desetletjih postala glavna mantra marketinških svetovalcev. Tako recimo Apple (računalniško podjetje) ni kratkomalo še eno podjetje, ki sestavlja računalnike in razvija programsko opremo, pač pa je to "oseba", ki je predana okolju, ki ji je mar za naša osebna življenja in ki je ob vsem tem izjemno trendovska. Je naš "prijatelj", ki nas nikdar ne bo pustil na cedilu in ki želi z nami deliti vse pomembne trenutke našega življenja ... dokler plačamo.
In ravno iz tega običajno lahko sledi razočaranje, saj več ne razlikujemo med poslovnimi ter osebnimi odnosi. Z nobenimi od teh ni samo po sebi nič narobe, nikakor pa jih ne gre mešati, saj so pričakovanja od poslovnega partnerja precej drugačna od pričakovanj, ki jih imamo od prijateljev ali družinskih članov. Od slednjih na primer pričakujemo, da nam bodo stali ob strani ne glede na vse, tega pa prav gotovo ne gre pričakovati od korporacij. Njihov edini cilj je zaslužek, ne glede na to, kako lepo se na poti do le-tega zapakirajo. Korporacije niso naši prijatelji in ni jim mar za nas, kar je povsem v redu, dokler se tega vsaj zavedamo.
Korporacije prav tako niso "prijazni posamezniki". So institucije, katerih edini cilj je prodati nekaj po čim višji ceni, čim bolj izkoristiti in izžeti zaposlene ter se po možnosti izogniti plačilu davkov. Njihova izumljena prijetna osebnost ni nič drugega kot marketinška poteza, s katero si zagotovijo, da lahko povprečen ali celo podpovprečen izdelek prodajo po posebej visoki ceni. Kdo drug bi pa sicer recimo kupil razvodenelo kavo za tri evre, če ob tem ne bi dobil tudi občutka "nečesa več", oziroma Starbucks izkušnje?
Matic Hriberšek
t V
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	HAPPY - PHARREL WILLIAMS
2.	TIMBER - PITBULL FT. KE$HA
3.	HEY BROTHER - AVICII
4.	DO WHAT YOU WANT - LADY GAGA R.KELLY
5.	DEMONS - IMAGINE DRAGONS
6.	CAN'T REMEMEBER TO FORGET YOU SHAKIRA ft. RIHANNA
7.	ORDINARY LOVE - U2
8.	JUBEL - KLINGANDE
9.	LOSING SLEEP - JOHN NEWMAN
10.	LIFE'S FOR THE LIVING - PASSENGER
11.	STORY OF MY LIFE - ONE DIRECTION
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 1S. februarja 2Q14
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
želodčkova kisla juha, jogurtovo marmorno pecivo* SREDA
kisla repa, pečenica ČETRTEK
korenčkova kremna juha, naravni puranji zrezek,
riž, rdeča pesa
PETEK
krompirjevi svaljki, solata, pisani puding SOBOTA
piščančji paprikaš, testenine, skutna krema NEDELJA
juha, goveji zrezki v švedski omaki**, kruhovi
cmoki, solata
PONEDELJEK
juha, makaronovo meso, radič
*Jogurtovo marmorno pecivo
Sestavine: 1 lonček jogurta, 2 jajci, 1 lonček sladkorja, 2 lončka moke, 3/4 lončka olja, 1 pecilni prašek, 1 vanilijev sladkor; žlica kakava v prahu; glazu-ra: 5 dag jedilne čokolade, 3 dag margarine.
Jajca in sladkor penasto umešamo. Postopoma dodaja-
mo jogurt, vanilijev sladkor, olje in moko s pecilnim praškom. Polovico mase vijemo v pomaščen pekač. V drugo polovico vmešamo kakav in polijemo po svetli masi v pekaču. Pečemo 20 - 25 minut pri 180 stopinjah.
Za glazuro čokolado in margarino stalimo in polijemo po delno ohlajenem biskvitu.
**Goveji zrezki v švedski omaki
Sestavine: 6 govejih zrezkov, 5 dag olja, 4 dag moke, 3 žlice sesekljane čebule, 2 drobno zrezani kisli kumarici, pol žličke kaper, pol žličke gorčice, limonina lupina, 1/8 l kisle smetane, 2 stroka česna, lovorov list, sol, sesekljan zelen peteršilj.
Zrezke potolčemo, posolimo, namažemo z oljem in položimo drugega na drugega. (Mariniramo jih lahko že prejšnji večer, vendar jih v tem primeru ne solimo takrat, ampak tik pred pečenjem.) Opečemo jih v vročem olju po obeh straneh in zlagamo v drugo kozico. Na maščobi, ki je nastala ob pečenju, popražimo moko, dodamo na drobno narezano čebulo, kumarice, kapre, česen in limonino lupino. Prežganje razredčimo z vodo ali juho; vre naj 20 minut. Omako precedimo k zrezkom; hkrati prilijemo smetano, pomešano z gorčico. Dušimo do mehkega, vre naj počasi. Omako po potrebi osolimo, na koncu dodamo lovorov list in sesekljan peteršilj.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
LENOBA
Po cesti sta hodila uradnika, eden iz finančnega, drugi iz kulturnega ministrstva. Nekdo je proti njima zaklical: »Hej, ti, lenoba!« »Kaj misliš, kdo se je obrnil?« »Uradnik iz finančnega ministrstva! Uradnik iz kulturnega ministrstva je bil prelen!«
»Zdaj mi pa povejte kakšen zunanji del avta!« Rjavolaska: »Prednje steklo!« Blondinka. »Zadnje steklo!« »No, pa mi še povejta kakšno znamko avtomobila: Rjavolaska: »Jaguar!« Blondinka: »Februar!«
STRASNO
Terapevt razlaga alkoholikom v bolnišnici strašne posledice alkoholizma:
»Človek, ki pije, preneha biti svobodno bitje in postane suženj svoje odvisnosti. Zbogom razum, zbogom sreča in zdravje. Imetje propada, jetra ote-kajo, želodec gnije, srce slabi, kri vodeni, možgani se sušijo. Ali pozna kdo od vas še kaj strašnejšega na svetu?« »Ja, žejo!« se oglasi nekdo iz ozadja.
NEVARNOST
»Vedno, kadar vidim kakšen bebav obraz se moram na ves glas smejati!«
»Kako se pa potem briješ?«
IZPIT
Rjavolaska in blondinka sta opravljali izpit za avto. Najprej so prišla na vrsto ustna vprašanja:
»Povejte mi kakšen notranji del avtomobila.« Rjavolaska: »Sprednji sedež!« Blondinka: »Zadnji sedež!«
OPRAVILA
Umrla sta brata. Eden je odšel v nebesa, drugi pa v pekel. Ko sta se po več letih srečala, sta se pogovorila o njunem onstranskem življenju: »Jaz dnevno naložim voziček drv in jih odpeljem do peči,« je rekel brat, ki je živel v peklu. »Jaz moram pa vsak dan čistiti zvezde, pihate oblake v vse smeri, vsako jutro moram zbuditi tudi Sonce, da ne zaspi ...«
»Zakaj pa imaš tako veliko opravil?« se je začudil prvi brat.
»Ni ljudi,« je zastokal brat iz nebes. »Premalo nas je!«
SESTAVIL
EDI KLASINC
VIDA LEVSTIK
SVETOVNO MORJE
PUSTNA MASKA
PRODAJALEC UJETIH RIB
SNOV ZA BRANJE, BERILO
OSNOVNI DELEC
MODEL VOLKSWAGNA
PODTALNA POLITIČNA AKTIVISTKA
VLADO EMERŠIČ
PREBIVALEC HROVAČE
MAJHNA FIGA
KAMNITA PLOŠČA, ŠKRIL
LOJZE NOVLJAN
VAS PRI ZGORNJI ŠČAVNICI
POGAN
POŽELENJE
PREDEL PARIZA
SKUPINSKO POTOVANJE PO AFRIKI
VOLILNI KNEZ
IRHOVINA
DELO IVANA BRATKA
AFRIŠKA DRŽAVA
VINKO REŠ
PEVKA DEŽMAN
VINOGRADNIK
MAMILO
KOVANJE
HITER TEK
MORSKI SESALCI
SKLADATELJ (ATI)
SMUČARSKI TRENER KOSTELIČ
NOVI SAD
GORA NAD KOBARIDOM
ZVISANA NOTA F
ŽIVILO, JEDAČA
VALJEVO
VLAGA, MOKROTA
PREMAZ ZA LES
ŽUPAN POD FRANCOZI
OBČUTEK, ČUSTVO
AMERISKI KITARIST HENDRIX
SMUČARSKA DISCIPLINA
MANJŠI ČLANEK
ERBIJ
NATAŠA ERJAVEC
LEKARNAR
KMEČKO POSLOPJE, SENJAK
VELIKA MORSKA RIBA
AMERISKI LESNIK, ARASID
POGOJ ZA USPEH
GORLJIV PLIN BREZ BARVE
UGANKARSKI SLOVARČEK: ELEKTOR = volilni knez, IBIZA = model seata, IKT = ritmični poudarek, KAM = Prešernova pesem iz leta 1836, MEZON = osnovni delec z maso med elektronom in protonom, OGER = Madžar, SOSS = slovenski skladatelj in klarinetist (Ati), SPODNJEK = veter, ki piha s spodnje strani.
'NV13 'V33dS 'MldMM 'VNill '>1IN3S 'dV>1310dV '3I3NV13 'IAI01V1S
'IIAlir 'VA 'VNVdH 'SIJ 'Nd>1 'SN 'AO>1 'V30d0 'dVNIA 'dlQ '0301 '33lfN>1 SV3 'IAI3SO 'd01>1313 'VIS '3HV3ld 'HdA IAId>! 'V3IAWIAIS '30N0d>10IAI 'dOAVN 'VZiai 'IAI31ld 'VIAlOdy :ouABiopoA IMNVZiHM 3! A3J.IS3H
Foto: ASV
8
torek • 18. februarja 2014
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se...
... da je ptujski zdravniški poslanec srečno (ali nesrečno) usodno povezan z Alenkami, ki se jih nikakor ne more rešiti: Alenka je namreč njegova partnerka, Alenka je šefica njegove stranke in vlade, Alenka pa je oz. bo tudi njegova resorna ministrica .
. da bi bilo mogoče dobro dopolniti referendumsko zakonodajo z določilom, da ko kdo podpiše izjavo za uvedbo referenduma, dobi še položnico za pokritje stroškov njegove izvedbe. Potem mogoče ljudje ne bi podpisovali samo zato, ker seje tako zahotelo kakemu Hanzeku ali Micki.
... da vodji ultra desne opozicijske stranke menda že teče voda v grlo, na poštah po državi so eno njegovih knjižnih del znižali že za več kot polovico, pa je še vedno na zalogi.
... da se dva mlada lokalno-nacionalna ptujska politika kar naprej ukvarjata s problemom nezaposlenosti mladih -z besedami seveda. Rezultat je viden: vedno več mladih je nezaposlenih .
... da velik uspeh na olimpijskih igrah žanje tudi slovensko podjetje, ki za tekmovalce izdeluje tekaške čevlje. Hvalijo se, da je bilo v slovenskih čevljih doslej osvojenih 12 medalj, med njimi tudi zlata, ni pa povsem jasno, ali imajo zasluge za slovenske čevlje tudi Kitajci.
... da so slovenski šolniki po objavi seznamov najuspešnejših šol pokazali veliko dvoličnost. Po eni strani po njihovem mnenju rezultati ne kažejo realnega stanja o kakovosti šol, čeprav so točke, dosežene na
maturi, tiste, ki štejejo za vpis na fakulteto.
... da dobre igre naših hokejistov na ZOI niso naključne, saj vemo, kakšna hokejska velesila so Rusi: nas in Rusov pa je skupaj skoraj 150 milijonov...
Vidi se...
... da lahko z malo domišljije dosežemo marsikaj, tudi to, da postanejo povsem običajni pustni krofi prijetnejši že na prvi pogled. To je letos še posebej pomembno, saj je vedno več takšnih, ki lahko drage krofe le gledajo .
'm
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
4t* » *
i^^uilovitö • S V
/fmM
RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 24. februarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Leto rojstva:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Alex Majcenovič, Markovci.
mmWfiC
Qehx
»«uottw www.felix.si
IX UČILA
Foto: Magda Glažar
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnja fotografija je ena tistih, ob kateri se nam pocedijo sline. Poslala jo je avtorica Magda Glažar iz Kidričevega, ob njej pa pripisala: »Pošiljam vam sliko našega pridelka raznih vrst paradižnika, med katerimi je največji tehtal celo več kot 1160 gramov.«
Iskrice
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
								
5		4		6				
3				8			2	4
2	7			1	6		4	9
		5			2		6	
			7					1
		9			7			8
		3						
4	2				9			5
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€	GG
Bik	VV	©©©	€€	GGG
Dvojčka	VVV	©	€	GG
Rai	V	©©©	€€€	G
Lev	VV	©©	€	GGG
Devica	VV	©©©	€	GG
Tehtnica	VVV	©	€€€	G
Škorpijon	V	©©	€€	GGG
Strelec	V	©	€€€	GG
Kozorog	VV	©©	€	GGG
Vodnar	VV	©	€€€	G
Ribi	VV	©©©	€	GGG
(Vir: www.pregovor.com)
»Očitno so besede najmočnejša droga, ki jo človeštvo uporablja.« Rudyard Kipling
»Dobra beseda ne izboljša slabega dejanja, zla beseda ne zatre dobrega dela.« Demokrit
»Izgovorjena beseda se ne vrne.« Quintus Flaccus
»Kadar s kom govoriš, pazi, o kom govoriš, kaj govoriš, kje govoriš, kako govoriš, kdaj govoriš in s kom govoriš.«
Španski pregovor
»Natančna beseda je najbolj zanesljiva priča za pravično misel.« Isocrates
»Vsaka napisana beseda je zmaga nad smrtjo.« Michel
Butor
»Rajši srce brez besed, kot pa besede brez srca.« Kongoški pregovor
»Ko govoriš, morajo biti tvoje besede boljše od molka.«
Arabski pregovor
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: DEKLARACIJA
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 18. februarja do 24. februarja 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski1TEDNIK
Poslovna sporočila
torek • 18. februarja 2014
Častna pokroviteljica 54. Kurentovanja mag. Alenka Bratušek, predsednica vlade Republike Slovenije
Mednarodni pustni festival Ptuj, Slovenija

kurentovanje
2. februar - 4. marec 2014
Osrednji dogodki 22. februar - 4. marec
Od 13. februarja do 21. marca Galerija Magistrat, Razstavišče FO.VI 2, Mestno gledališče Ptuj MEDNARODNI SLIKARSKI EX TEMPORE PTUJ KARNEVAL 2014
Velika otvoritev razstav ter podelitev nagrad, bo v petek 28. februarja, ob 14. uri pred Mestno hišo na Ptuju.
Od 3. februarja do 4. marca Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Mladinski oddelek
RAZSTAVA PUST
Sreda, 19. februar Mestna hiša na Ptuju, ob 14. uri ODPRTJE NOVINARSKEGA SREDIŠČA
Mestna hiša in nekdanja trgovina Mura, Mestni trg, ob 17. uri TRADICIONALNE PUSTNE MASKE -RAZSTAVA UČENCEV OŠ MLADIKA
Četrtek, 20. februar
Slavnostna dvorana Ptujskega gradu, ob 10. uri
3. SREČANJE KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE -
VLOGA KULTURNE DEDIŠČINE V RAZVOJU KRAJEV IN POKRAJIN
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Mladinski
oddelek, ob 17. uri
PREŠERNA PUSTNA PRAVLJICA
Od 21. februarja do 4. marca Zgodovinski arhiv Ptuj, Vičava 5 KO ZAVLADA PTUJU KURENT
Razstava bo odprta vsak delovnik od 8. do 15. ure.
Od 21. februarja do 5. marca FOTO NATEČAJ »2. FOTOFEST«
Fotografski natečaj se bo zaključil z razstavo, katere otvoritev bo 26. marca 2014 v galeriji Magistrat.
Petek, 21. februar 2014 Ptujski Europark, ob 15. uri SLOVESNO IZOBEŠANJE KARNEVALSKIH ZASTAV FECC IN KURENTOVANJA
Zgodovinski arhiv na Ptuju, Vičava 5, ob 17. uri
PUSTNI FILMSKI POPOLDAN V ZGODOVINSKEM ARHIVU NA PTUJU
Rimsko društvo Poetovio 69, Krempljeva ulica, ob 19. uri
VEČER SVETA PRINCEV KARNEVALA
Kavarna Bodi, Ulica heroja Lacka 8, ob 21.45
STAND-UP KOMEDIJA - MIKI BUBELJ
Od 22. februarja do 2. marca Kava bar Florjan FOTOGRAFSKA RAZSTAVA KURENTA IN PUSTNIH LIKOV TER RAZSTAVA PUSTNIH KROFOV

SOBOTA, 22. februar Pošta Ptuj, ob 10. uri FILATELISTIČNA RAZSTAVA
Vinarski trg, dvorišče Ptujske kleti, od 10. do 13. ure
TRADICIONALNA KARNEVALSKA DOBRODELNA KULINARIČNA OBARJADA
Furstova hiša, Krempljeva ulica 1, od 10. do 16. ure
FURSTOVA INDIJANSKA VAS
Ustvarjalne otroške delavnice.
Mestni trg, ob 11. uri OTVORITVENA SLOVESNOST 54. KURENTOVANJA S PREDAJO OBLASTI PRINCU KARNEVALA IN MEDNARODNIM FECC ETNOFEST SREČANJEM TRADICIONALNIH PUSTNIH LIKOV IN MASK
Uvod v največjo pustno-etnografsko prireditev v Sloveniji s simbolično predajo oblasti med županom Mestne občine Ptuj, dr. Štefanom Čelanom in štirinajstim ptujskim princem karnevala, Miroslavom Slodnjakom, vitezom Dornavskim. Povorka mednarodnega FECC EtnoFest srečanja tradicionalnih pustnih likov in mask ptujskega območja, Slovenije in Evrope z več kot 1.500 udeleženci. Zaključek EtnoFest-a bo v karnevalski dvorani.
Dvorana Gimnazija Ptuj, Volkmerjeva cesta, ob 19. uri
ZAIGRAJ, TAMBURICA - REGIJSKA REVIJA TAMBURAŠKIH SKUPIN
NEDELJA, 23. februar
Ptujski grad, od 10. do 16. ure
PUSTNI MUZEJSKI VIKEND
Karnevalska dvorana, ob 15.30 POLI ŽUR
Mestni trg, od 17. do 17.40 Ptujska mestna tržnica, od 17. do 18. ure KULTURNI PROGRAM / RUSA IN MEDVED
Ptujska mestna tržnica od 18. do 20. ure ETNO ROCK FEST / CHAIN OF FOOLS, MARIBOR
PONEDELJEK, 24. februar
Mestni trg , od 17. do 17.40 Slovenski trg, od 17. do 18. ure KULTURNI PROGRAM / POKAČ Ptujska mestna tržnica, od 18. do 20. ure ETNO ROCK FEST / THE NEIGHBOURS, MARIBOR
Dom kulture - Muzikafe, Vrazov trg, ob 19. uri
OD GRMADE DO NOČI ČAROVNIC
Marija Hernja Masten o čarovnicah, kot pustnem liku in osrednji podobi oktobrske noči čarovnic.
TOREK, 25. februar
Mestni trg, od 17. do 17.40 Ptujska mestna tržnica, od 17. do 18. ure KULTURNI PROGRAM / ORAČI Ptujska mestna tržnica, ob 17.20 PUST ZA MLADE
Otroci se bodo našemljeni in s pustno vsebino predstavljali obiskovalcem (Vrtec Ptuj)
Ptujska mestna tržnica, od 18. do 20. ure ETNO ROCK FEST / MURDERED MUFFIN, PTUJ
www.kurentovanje.net
SREDA, 26. februar Karnevalska dvorana, ob 10. uri DRUŽABNO SREČANJE IN PLES INVALIDSKIH ORGANIZACIJ PODRAVJA IN OKOLICE
Študijski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ob 17. uri
NAJLEPŠE NAGRAJENE MASKE NA PTUJSKEM KARNEVALU / RAZSTAVA
Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ob 17. uri
PUSTNA PRAVLJICA ZA NAJMLAJŠE
Hotel Primus, Klub Gemina XIII, Pot v toplice, ob 17. uri TRADICIONALNO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE V SODELOVANJU Z VRTCEM PTUJ
Mestni trg, od 17. do 17.40 Ptujska mestna tržnica, od 17. do 18. ure KULTURNI PROGRAM / JUREK IN RABOLJ, POBREŠKI PLESAČI
Ptujska mestna tržnica, od 18. do 20. ure ETNO ROCK FEST / JABOLČNI ŠTRUDL, MARIBOR
ČETRTEK, 27. februar
Mestni trg, od 17. do 17.40 Ptujska mestna tržnica od 17. do 18. ure KULTURNI PROGRAM / DORNAVSKI CIGANI, BABA NOSI DEDA
Ptujska mestna tržnica, ob 17.20 PUST ZA MLADE
Ptujska mestna tržnica, od 18. do 20. ure ETNO ROCK FEST / CAREVI, VARAŽDIN
Ptujska mestna tržnica, od 20. do 23. ure ZOMBI PARTY z DJ STANČEM
PETEK, 28. februar
Mestni trg, od 17. do 17.40 Ptujska mestna tržnica, od 17. do 18. ure KULTURNI PROGRAM / KOPJAŠI, PLOHARJI
Ptujska mestna tržnica, ob 17.20 PUST ZA MLADE
Ptujska mestna tržnica, od 18. do 20. ure ETNO ROCK FEST / THE FAKERRS, LJUBLJANA
Mestno gledališče Ptuj, ob 19. uri
9.	LIKOVNA KOLONIJA BEJŽI ČOPIČ, KURENT GRE
Center interesnih dejavnosti Ptuj, ob 22. uri
PUSTNI DISKO ŽUR
SOBOTA, 1. marec
Vrazov trg, Slovenski trg in Mestni trg, Ptujska mestna tržnica od 10. do 13. ure KULTURNI PROGRAM, POSVEČEN URBANI KULTURI MASKIRANJA
Vrazov trg, ob 10.30 MESTNI PUSTNI KORZO
Mestno gledališče Ptuj, Slovenski trg, ob
10.	in 11.30 ZRCALCE
Ptujska mestna tržnica, od 17. do 20. ure ETNO ROCK FEST / ASHINE, PTUJ Ptujska mestna tržnica, od 20. do 23. ure UVETURA V SOBOTNO NORO PUSTNO NOČ S SKUPINO POK
Karnevalska dvorana, od 20. do 4. ure
VELIKI KARNEVALSKI BAL
Športni center Campus, ob 20. uri KURENTANC 2014
NEDELJA, 2. marec Mestni trg, ob 13. uri MEDNARODNI KARNEVALFEST -54. MEDNARODNA PUSTNA IN KARNEVALSKA POVORKA
Osrednji dogodek Kurentovanja na Ptuju. Na povorki se bo v svojih opravah, kreacijah in koreografijah ter doživljanju karnevalskega duha, predstavilo več kot 4000 udeležencev iz Slovenije, Albanije, Avstrije, Belgije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Francije, Hrvaške, Makedonije, Nemčije, Rusije in Srbije. Predstavili se bodo tudi dosedanji princi ptujskega karnevala, etnografske pustne skupine z Dravsko-Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric, pihalne godbe, osnovne šole ter mnoge karnevalske skupine. Izbor in nagrajevanje najlepših in najbolj domiselnih karnevalskih skupin bo potekal po končani povorki v Karnevalski dvorani.
Ptujska mestna tržnica, od 12. do17. ure PUSTNI DOBRODELNI BAZAR
PONEDELJEK, 3. marec Mestni trg, ob 10. uri MEDNARODNA SREČANJE VESELIH MAŠKAR IZ VRTCEV
Po mestnih ulicah in trgih se bodo sprehodile maškare iz vrtcev Ptuj, Slovenije in sosednjih držav.
Karnevalska dvorana, od 16. do 19. ure VELIKA OTROŠKA MAŠKARADA Z ČARODEJEM GREGOM
Mestni trg, od 17. do 17.40 Ptujska mestna tržnica, od 17. do 18. ure KULTURNI PROGRAM ZA MLADE Ptujska mestna tržnica, ob 17.20
PLESNI JAM
Predstavitev plesnih klubov: Mambo, Mainstream in Moreno / glasba DJ Stanč.
Mestni trg, od 18. do 20. ure ETNO ROCK FEST / CVETLIČNIKI, PTUJ
Slovenska kinoteka, Ljubljana, od 18. ure dalje
PTUJSKA DEŽELA: KURENTOVANJE IN PUST NA FILMSKEM PLATNU V SLOVENSKI KINOTEKI
TOREK, 4. marec
Mestna hiša, Velika sejna soba, ob 11. uri IZREDNA PUSTNA SEJA MESTNEGA SVETA
Ptujska mestna tržnica, ob 13. uri SLOVO OD PUSTA Z ANSAMBLOM BRATOV BELŠAK
Ptujska mestna tržnica, ob 17. uri POKOP PUSTA IN PREDAJA OBLASTI Ptujska mestna tržnica, ob 17. uri ZADNJE SLOVO OD PUSTA S SKUPINO CAREVI
javne službe ptuj

MESTNA OBČINA PTUJ
HCHILS&RE50K15 k^iSS TEHMEPTOJ

. (eruzalem Ormož ravenske gorice
MEDIJSKI POKROVITELJ
Štajerski"
:radioptuj
Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe programa. Za morebitne napake se opravičujemo.
torek • 18. februarja 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU
Občina Majšperk oddaja v najem poslovna prostora v Kulturno-po-slovnem centru Majšperk, Majšperk39, Majšperk. Javni razpis s pogoji oddaje v najem je objavljen na spletni strani Občine Majšperk: www.majsperk.si. Informacije po telefonu 02 795 08 30, Gorazd Ladinek.
		
Prireditvenik	i A	
Torek, 18. februar
11:30 Ptuj, 1. nadstropje gostilne Ribič: odprtje razstave slik - Pust -
kalejdoskop barv in veselja, likovna sekcija dr. Štefke Cobelj, DPD Svoboda Ptuj
16:00 Ptuj, sejna soba MO: delavnica Priprava letnih poslovnih poročil za
društva in druge nevladne organizacije 17:00 Ormož, OŠ: območno srečanje otroških folklornih skupin Ringa raja
2014, JSKD Ormož 18:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: potopisno predavanje društva Potuj,
Peace run 2013 - Islandija in Tomaž Pivec 19:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: 6. glasbeni večer Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, Glasba za godala Maxa Regerja in Felixa Mendelssohna 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: Baletno-glasbeni večer, Anamaria Radano-vič in Abraham Quinones, za izven
Sreda, 19. februar
16:30 Benedikt, športna dvorana: območna revija plesnih skupin 2014 Plesne meglice, JSKD Lenart
Četrtek, 20. februar
12:00 Ptuj, Rajšpova ul. 16, TPV: ustanovna skupščina Zveze brigadirjev Slovenije
18:00 Skorba, Dom krajanov: OZ KD Skorba
Petek, 21. februar
Zgodovinski arhiv Ptuj, Vičava 5: projekcija kratkometražnih filmov o pustnem času in kurentovanju ter celovečernega filma Praznovanje pomladi (1978)
Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer, Izzivi, ki prihajajo s papežem Frančiškom, gost večera p. Branko Cestnik, Mešani cerkveni PZ župnije Hajdina
Slovenske Konjice, Mestna galerija Riemer: odprtje skupinske razstave likovnih del iz 1. mednarodne likovne kolonije, Jaz, Leonardo, kulturni program harmonikar Klemen Venko iz Glasbene šole Slovenske Konjice
21:00 Maribor, dvorana Tabor: Tadej Toš, stand up za gasilce, dobrodelna prireditev
19:00
19:00
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 20. februar, 19:00 Ugrabljeni
Petek, 21., sobota, 22., in nedelja, 23. februar: 16:00 Reševanje g. Banksa; 18:00 Odvisniki od seksa; 20:00 Ugrabljeni
www.radio-tednik.si
08:00 Kulturni praznik na Destrniku
09:00 Utrip \z Ormoža
10:00 Ljudski pevci se predstavijo
12:00 Video strani
17:30 Orfejček 2008
20:00 Bal na Destrniku
21:00 Ujemi sanje
22:30 Oddaja o kulturi
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SIP TV
08:00 Kulturni večer v Gerečji vasi 10:00 Kulturni praznik v Tmičah 11:30 Video strani 18:00 Kronika iz občine Starše 20:00 S pesmijo v Novo leto 21:15 Hajdina-lz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu
08:00 športnik leta v MO Ptuj 09:00 Fašenk po Domavsko - arhiv 11:00 Video strani 18:00 Oddaja iz preteklosti, ŠKL 20:00 Fašenk po Domavsko 2013 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.stptv.si
Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA: info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabnapovršina-470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10
kurentovanje

— EtnoFest ArtFest KarnevalFest
Ptuj, Slovenija
2. februar - 4. marec 2014
r
Organizator Kurentovanja 2014 razpisuje NAGRADE
ZA 54. MEDNARODNO KARNEVALSKO POVORKO NA PTUJU
V VREDNOSTI 6.000,00 EUR Nagrajene bodo
najbolj domiselne skupinske maske na 54. mednarodni karnevalski povorki
Posebna komisija bo na 54. mednarodni karnevalski povorki v nedeljo, 2. marca 2014, izbrala 10 skupinskih mask v prostem karnevalskem delu in jih nagradila. Kriteriji za ocenjevanje bodo naslednji: izvirnost, aktualnost, izdelava, nastop (predstavitev) in številčnost.
Pisne prijave skupin (najmanj trije člani)
lahko oddate do petka, 21. februarja 2014 do 12. ure
na naslov: Javne službe Ptuj d.o.o.
Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj, Slovenija T: 02 620 73 35 E: maja.b-glaser@js-ptuj.si
Prijava naj vsebuje ime in kratek opis skupine, število udeležencev ter vodjo skupine s polnim naslovom. Kriteriji za ocenjevanje in prijavnice v elektronski obliki so objavljeni na www.kurentovanje.net
javne službe ptuj
Na Ptujski Gori pri Majšperku se je že nekaj časa nahajal zapuščen pes, manjše rasti, z daljšo dlako, star približno 1,5 leta. Pripeljan je bil v zavetišče Zonzani, nima čipa, prosimo lastnika, da se javi.	
Informacije na 03 749 06 00 in info@zonzani.si	
Mali oglasi
STORITVE


ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si.
vsäix četrtek ©e m. u m
SLOVENS CCl H IP©P f T®[F
7 8L0¥iKI®KIH POLK m VALČKOV
1.	ŠTAJERSKO KOROŠKI BAND AID -Tina ti si šampion
2.	NEJCKASTELIC- Pijan od sreče
3.	ANITA KRALJ - Kjer včasih smo bili doma
4.	KINGSTON - Mi delamo galamo
5.	SKATER - Kaki si taki si
6.	ZLATKO DOBRIČ & VIDA SADEK - Krompirček
7.	TOMAŽ ILEŠIČ-Sanjaj
1.	NAVEZA - S tabo vse je lepše
2.	NEMIR-Na lepih prtičkih
3.	KATRCA-Stara katrca
4.	AKORDI-Najina zgodba
5.	VERA & ORIGINALI - Kjer je harmonika pri hiši
6.	TAPRAVIFALOTI - Skrivnostno dekle
7.	MAJ - Prvi poročni ples
. -»<=_____________________
SLOVENSKIH POP 7 T@P
Glasujem za:__
Ime in priimek:
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGAMARKETING d.o.o, p p. 13. 228 B Hajdina
Kje so tisti čas, ko srečni smo bili, ko vas smo imeli, a zdaj vas od nikoder ni, solza, žalost in bolečina vas zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo, zelo boli.
V SPOMIN
Danes, 18. februarja, mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica
Terezija Čuš
IZ GABRNIKA 20
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko v spomin.
Otroci z družinami
Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel.
SPOMIN
V ponedeljek, 17. februarja, je minilo 15 let, odkar nas je zapustila
Lijana Kolarič
IZ SPUHLJE 64 A
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi najdražji
PRODAJAJO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter visoko kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
KUPIM traktor Deutz, Ferguson, Ze-tor, Uroso ali Univerzal. Tel. 041 680
684._
PRODAM dve motorni žagi Stihl - MS 250 in MS 230. Tel. 041 847 799.
NEPREMIČNINE
ZA 10.000 € prodamo manjšo starejšo hišo z vodo in elektriko na parceli 4400 m2, z veliko sadnega drevja in manjšim vinogradom, smer Ormož. Tel. 031 611 559.
RAZNO
MOŠKI, star 66 let, želi spoznati žensko od 55 do 65 let. Tel. 051 784
296._
ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
tut ¿filetcc www.radio-ptuj.si
Spomin ...
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
SPOMIN
Jutri, v sredo, 19. 2. 2014, bodo minila tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Franc Celeč
MURETINCI 35
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje ter mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
P""-
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 18.02.
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica - pon. 0:05 Info kanal 0:25 Po zdravje.8. oddaja - pon. 0:55 Glasbena 8 (slo.)-'17. oddaja-pon. 1:30 Modro - pon. 2:00 Ptujska Kronika 2:20 Zeleno-7. oddaja-pon. 2:40 Info kanal 3:00 Pomurski tednik-pon. 3:30 info kanal 5:45 Glasbeni predah 6:00 Ptujska kronika - pon. 6:35 Kuhinjica 7:00 Sjiort(no) - 24. oddaja 7:35 Motpscena -28. oddaja -pon.
Ptuijired pustom
ipejca - p
laja- pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
24. oddaja - pon. idaaja - pon.
18:50 Zemlja in mi _____
19:25 GlasBena 8 (slo.) 17. oi 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Po zdravje, 8. oddaja - pon. 20:55 Motoscena - 28. oddaja - pon. 21:20 Reei TV Gorišnica 22:55 Info kanal
55
jiia v oi L:25_ Glasbena. 8 (tuja)
lunina - pun.
pustom
iceh Evropejca - pon. 8 (tuja) -16. oddaja- p

20:20 Povabilo na kavo (Aljaž Godec) - pon 20:55 Ptujske odrske deske: 16. oddaja ~ 21:25 Športnik leta 2013 -pon. 21:40 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal
Siv« .19.02.
9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Glasbeni predali 0:00 Ptujska kronika - pon. 0:20 Info kanal
0:55 Glasbena 8 (tuja) -16. oddaja - pon. 1:30 Modro - pon. 1:55 nfo kanal 3:15 nfo kanal
4:00 Gostilna »Pr Frencet« 67. oddaja - pon 5:15 Info kanal 6:15 Glasbeni predali 6:30 Jhihinjica
7:00 Cista umetnost - 28. oddaja 7:20 To bo moj poklic:
Inženir elektrotehnike 17:55 Film od blizu: Rutina 18:00 Povabilo na kavo - poi
Četrtek 20.02.
9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 10:05 Info Kanal
10:30 Motoscena - 28. oddaje - pon. 10:55 Glasbena 8 (slo.) 17. oddaja - pon. 11:30 Modro-pon. 12:00 Ptujska Kronika 12:35 Info kanal 13:20 Povabilo na kavo - pon. 14:10 Info kanal 16:00 Ptujska kronika - pon. Pon.i6:20 Glasbeni predah 16:30 Kuhinjica
17:00 Široko oko, 18. oddaja - pon. 17:35 Zeleno - 6. oddaja - pon.
Hujpredpustom - pon. 18:40 Športno 24. oddaja - pon. 19:15 Film CampuS: Bojim se - pon. 19:25 Po zdravje-8. oddaja-pon.
20i20 Glasbena 8 (iuja]-17. oddaja 20:55 Cista umetnost, 28. oddaja - pon. 21:10 Tri avtorski projekt Božene Krivec -22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Zemlja in mi - 24. oddaja - pon. 22:55 Info kanal
! pon"1'
tfTe
www.petv.tv
Spremljate nat lahko tudi na 12 in SIOLIV
Ptuj • Redarska služba opozarja
Za varnost je treba skrbeti tudi v času pustnih norčij
V času pustih prireditev, ki se v okviru 54. Kurentovanja vrstijo od 2. februarja do 4. marca, so povečali aktivnosti tudi v medobčinskem redarstvu skupne občinske uprave, kjer opozarjajo, da je treba za varnost skrbeti tudi v norčavem pustnem času.
Foto: M. Ozmec
Med nevarnejšimi je tudi prehod za pešce na Osojnikovi cesti.
Kot poudarja vodja medobčinskega redarstva občin Spodnjega Podravja Robert Brkič, bodo v dneh številnih pustnih zabav redarji še aktivnejši in doslednejši kot sicer: »Dejstvo je, da je ob prijetnih in norčavih dogodkih treba poskrbeti tudi za varnost udeležencev, obiskovalcev, stanovalcev in vseh drugih, ki bodo te dni v neposredni bližini karnevalske dvorane. Glede na izkušnje iz prejšnjih let pozivamo obiskovalce karnevalske dvorane, naj svoja vozila parkirajo na predvidenih parkirnih mestih, občane, ki živijo v mestu, pa pozivamo, naj se na prireditve odpravijo peš in tako prepustijo možnost parkiranja bližje karnevalski dvorani obiskovalcem iz oddaljenih krajev.«
Poostren nadzor na območju karnevalske dvorane
»Občane opozarjamo, da bodo občinski redarji in policisti izvajali pogostejši nadzor nad mirujočim prometom tudi v večernem in nočnem času, zlasti v Maistrovi ulici in na Vičavi. Posebej bodo pozorni na prehodnost pločnika ob šolskem centru Vičava in na cesto, ki vodi na Panoramo, saj predstavlja dovozno pot za stanovalce. Voznikom priporočamo, da denar, ki bi ga namenili za plačilo globe zaradi nepravilnega parkiranja, raje pora-
bijo za svojo sprostitev in zabavo. Osebe, ki so upravičene do parkirne karte za invalida, v vozilu pa se bo dejansko prevažal upravičenec do takšne parkirne karte, bodo svoja vozila lahko parkirali znotraj objekta ŠC Vičava.
Bistveno povečan promet na cestah v okolici dvorane in v mestnem jedru pričakujemo tudi v nedeljo, 23. februarja, ko bo v karnevalski dvorani prireditev Poližur. Organizator prireditve bo omogočil parkiranje vozil obiskovalcev na območju ograjenega kompleksa ŠC Ptuj do zapolnitve kapacitet. Da
bi se izognili gneči in prometnim zamaškom, obiskovalcem priporočamo parkiranje na javnih parkiriščih, ki so v nedeljo brezplačna, ali pa, da se na prireditev odpravijo peš. Vse občane pozivamo, da v času trajanja karnevalskih povork
Foto: M. Ozmec
Vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič
in prireditev na mestni tržnici upoštevajo zapore cest in navodila rediteljev. Vsem želimo veliko zabave, prijetno počutje v karnevalski dvorani in varno pot domov.«
Sicer pa tudi redarska služba sodeluje v akciji za večjo varnost pešcev. Kakšne so vaše ugotovitve?
»Skozi izvajanje svojih nalog smo želeli povečati uporabo odsevnih teles pešcev. Ugotovili smo, da osebe, ki se pogosto gibljejo ob vozišču, kjer ni pločnikov, dokaj dobro poskrbijo za svojo vidnost in varnost. Izstopajo rekreativni tekači in kolesarji, ki svoji vidnosti podajajo izredno velik pomen. Nekoliko slabša pa je skrb za svojo vidnost pri mlajši populaciji. Poleg slabe vidnosti pogosto nosijo temnejša oblačila, kar pri voznikih motornih vozil
še dodatno otežuje zaznavanje pešcev. Vidnost je pomembna tudi na slabše osvetljenih prehodih za pešce. Talne označbe so v deževnem času slabše vidne, v času sneženja pa praktično nevidne, zato je na pešcu obveza, da se - preden stopi na vozišče - prepriča, ali lahko to stori varno. »Kar se tiče ravnanja pešcev v prometu, smo ugotovili, da jih večina prečka vozišča pravilno in previdno. Več kršitev nepravilnega prečkanja ceste smo zaznali na Tr-stenjakovi ulici, medtem ko jih na Osojnikovi cesti, Vinarskem trgu, v Slomškovi ulici in na Potrčevi cesti v času našega nadzora ni bilo. Kršitelje smo za ugotovljeni prekršek tokrat le ustno opozarjali, sicer pa je za tovrstne prekrške predpisana globa 40 evrov.«
-OM
Osebna kronika
Rojstva: Dženana Kmetec, Zadružni trg 1, Ptuj - deklica Eli; Natalija Lorenčič, Zg. Selnica, 80, Selnica ob Dravi - deklica Vita; Karmen Dobrina, Sv. Jurij 15, Rogatec - deklica Maja; Valerija Horvat, Moškanjci 1 d, Gorišnica - deklica Ajda; Karmen Golob - deklica Maša, Dupleški Vrh 95, Spodnji Du-plek; Mateja Lepej, Juršinci 32, Juršinci - deček Gal; Nina Arnuš, Bukovci 84 f, Markovci
-	deklica Jona; Mojca Kumer, Partizanska ul. 12 a, Središče ob Dravi - deček Aleksander; Andreja Pintarič, Zamušani 76 a, Gorišnica - deklica Inja; Monika Gmajner, Slovenja vas 70 a, Hajdina - deček Maj; Andreja Vodan, Hum pri Ormožu 100, Ormož - deklica Špela; Maja Ozmec, Sodinci 15, Velika Nedelja - deček Anej; Nataša Kokol, Grlinci 5, Juršinci
-	deklica Lena; Danijela Jerič, Na hribu 2, Ptuj - deklica Samanta; Manja Žalar, Veličane 13, Ivanjkovci - deček Blaž; Polonca Kmetec, Kajžar 25, Miklavž pri Ormožu - deček Gabriel; Tanja Ules Kozoderc, Župečja vas 60 c, Lovrenc na Dr. polju - deček Blaž. Umrli so: Miha Urbančič, Kraigherjeva ul. 30, Ptuj, rojen 1955 - umrl 6. februarja 2014; Marija Vrbnjak, roj. Prelog, Zagorci 74, roj. 1923 -umrla 7. februarja 2014; Marija Gavez, roj. Pintarič, Meje 11, roj. 1931 - umrla 9. februarja 2014; Stanislav Zelenko, Wil-helmova ul. 6, Ptuj, roj. 1953
-	umrl 9. februarja 2014; Frančiška Kardinar, roj. Tušek, Zg. Pristava 45, roj. 1928 - umrla
9.	februarja 2014; Amalija Ca-futa, roj. Valentan, Apače 273, roj. 1949 - umrla 10. februarja 2014; Nejc Mesarič, Pivkova ul. 5, Ptuj, roj. 1993 - umrl 6. februarja 2014; Jasmina Mrak, Belski Vrh 7, roj. 1982 - umrla 5. februarja 2014; Marija Se-linšek, roj. Svenšek, Lancova vas 65 a, roj. 1919 - umrla
10.	februarja 2014; Rafael Štrucel, Dežno pri Podlehniku 15, roj. 1932 - umrl 11. februarja 2014; Franc Bukošek, Koritno 9, roj. 1934 - umrl 8. februarja 2014; Marija Kokolj, Zg. Leskovec 12, roj. 1934
-	umrla 12. februarja 2014; Franjo Škripač, Repišče 22, roj. 1930 - umrl 12. februarja 2014; Ana Modrič, roj. Meško, Poljska c. 38, Ptuj, roj. 1939 -umrla 11. februarja 2014.
Danes bo sprva delno jasno in po nekaterih nižinah megleno. Čez dan se bo v zahodni ter delu osrednje in južne Slovenije pooblačilo. Predvsem na Primorskem in Notranjskem bo popoldne občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, ob morju 8, najvišje dnevne od 6 do 10, ob morju do 14 stopinj C.
V sredo bo oblačno, nekaj ja-snine bo v vzhodnih krajih, kjer bo povečini brez padavin. Drugod bo občasno deževalo, pogosteje v zahodnih krajih. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. V noči na četrtek bo povsod deževalo, v četrtek dopoldne pa bodo padavine ponehale.
Na katerih prehodih je potrebna posebna previdnost
»Predvsem na Osojnikovi cesti, kjer potekata dve smerni vozišči. Nasproti bivše trgovine Borovo sta označena dva smerna vozna pasova in je vožnja mimo vozila, ustavljenega pred prehodom za pešce, na katerega stopa pešec, prepovedana. Kljub temu opažamo posamezne voznike motornih vozil, ki te določbe ne upoštevajo, njihovo dejanje pa lahko ima tragične posledice. Opozarjam tudi na izvoz s starega mostu čez reko Dravo pri zavijanju desno v smeri Osojnikove ceste, kjer posamezniki spregledajo prehod za pešce in prometni znak »prednostna cesta«. Prav tako je nevaren prehod za pešce na semaforiziranem križišču, kjer vozniki, ki pripeljejo po Osojnikovi in zavijajo na stari most, izsiljujejo prednost vozilom iz Dravske ulice, pri tem pa ne pomislijo na pešce, ki imajo na semaforju prav tako zeleno luč in prednost pred vozili. Opozarjamo tudi na prehod za pešce na mostu čez Studenčnico, kjer vozniki, ki pripeljejo iz smeri Mariborske ceste, težko opazijo pešca zaradi vozil na smernem voznem pasu za Zagrebško cesto, ter na prehod za pešce na Potrčevi cesti 2, kjer vozniki, ki zapeljejo skozi križišče s stranske Slomškove ulice, po navadi pospešijo in so pozornejši na vozila, ki prihajajo s Potrčeve ceste in Trstenjakove ulice, kot pa na pešce.«
Napoved vremena za Slove ni jo
Po 8. februarju gre sonce z gora v ravnine, i novembra pa z ravnine v gore. 0/7