192
Dopisi.
V Toniinu, 12. junija. V 66. listu „Slov. Naroda" smo brali dopis iz Tomina (ki pa je bil spisan v Gorici), v kterem nain dopisnik pripoveduje, da naši „vladni" možje bar. Pino, Winkler, Marušič, grofPaee, dr. Doljak stikajo kaj čvrsto glavice skupaj in spletajo mreže, v ktere bi Slovence vjeli, da namreč (kakor je dopisnik „iz zanesljivih virov" pozvedel) nameravajo Slovencem nič manj ko 5 (če ne več) c. k. poslancev na vrat obesti, zraven teh pa tudi se enega Italijana, sedanjega deželnega glavarja grofa Viljema Pace-ta. Nočem tukaj preiskovati tistih zanesljivih virov, iz kterih je do-
pisnik zajemal to, kar je oznanil; saj vidijo naši volilci sami, kdo jih bolj nadleguje, kdo se jim z večo sitnostjo ponuja, kdo več mrež razpenja, da bi jih vlovil, namreč ali vladni, ali tako imenovani „ne odvisni" možje. Hotel sem za pero prijeti le zato, da pojasnim nekoliko to, kar piše goriški dopisnik o grofu Pa ce- tu. On pravi, da bi po nobenem načinu ne mogel volilcem Pace-ta priporočati, kjer je 1, Italijan, 2. vladen, 3. se niti ne naklanja na federalistično stran, dasiravno se je (tako dopisnik dostavlja) Pace nam Slovencem vsigdar pravičnega skazal in ga mi zarad tega visoko spoštujemo m mu bomo tudi vedno hvaležnost v srcu ohranili. — Ozrimo se nekoliko po deželah, kjer Slovenci bivajo, in vprašajmo: kteri izmed deželnih glavarjev je tako pravice Slovencev spoštoval kakor Pace, ki je Italijan, in je bil od Italijanov v deželni zbor izvoljen. Zdi se mi, da bi bil dopisnik „svoje visoko spoštovanje in srčno hvaležnost" do Pace-ta bolje skazal, ako bi bil premišljeval vse, kar je Pace za Slovence storil in potem — molčal. Leta 1860. v nekdanje pomnoženo državno sve-tovalstvo na Dunaji poklican je Pace, bisitra glava, kmalu videl, da se vsa Avstrija ne da vstrojitipo enem kopitu, in držal se je one stranke, ki je povdarjala avtonomijo posameznih avstrijskih dežela. Ko je šlo v našem deželnem zboru za prenaredbe volitmega reda, brez kterega bi mi Slovenci še dan današnji bili v manjšini, da ne bi si mogli pomagati, je nam, potem ko je dr. Doljak na našo stran stopil, manjkal še en glas za zmago; Pace, pravični mož, nam ga je, vsemu uporu italijanske stranke ukljub, radevoljno dal. Od prvega začetka bilo je že Pace-tovo vodilo, in tega se vedno drži, da to, kar gre Italijanom, gre tudi Slovencem. Le ker je tak mož bil predsednik deželnemu odboru, bilo je mogoče, v prvi deželni urad za Slovence slovenski jezik koj vpeljati, ki je potem kmalu tudi uradni jezik slovenskih županij postal. Slovenci so v deželnem le pravične reči zahtevali; Pace jih je vselej podpiral. V zadnji »esiji je z nami zoper direktne volitve za državni zbor glasoval, kar gotovo ni bilo vladi po všeči. Tudi v materijalnih zadevah so Pacetu Italijani in Slovenci bili vselej enako dragi. Njegova veljavna beseda je vsak čas veliko pripomogla, da smo mi za naše ceste in druge potrebe marsikako zdatno pomoč dobili. Za železnico po Sočki dolini ni lahko kdo bolj vnet kakor Pace, ki je bil prvosednik posebnega odbora vstanovljenega za to železnico, in ki je lansko leto peljal deputacijo goriških veljakov k cesarju, da bi za-njo prosili. Z eno besedo, že 9 let skrbi Pace v deželnem zboru za nas, in skrbi tako, da je zaradi Slovencev, ki jim je hotel biti pravičen, ob vso popularnost pri svojih rojakih prišel, tako, da ga Italijani nočejo več v deželni zbor voliti. „Narodov" dopisnik imenuje Pace-ta vladnega moža, dvomi torej nad njegovim značajem. Kdo pa je ta dopisnik? Jaz bi rad privoščil njemu le nekoliko od Pace-tovega značaja. On zameta Paceta ker je Italijan. Pa kdo naših Slovencev je za nas več storil, in kdo misli, da bo v stanu prihodnjič za nas več storiti, ko Pace? Naj se oglasi! Italijani nočejo več voliti Paceta, ker je tudi za Slovence skrbel, in Slovenci bi morali po dopisnikovem svetu Pa^ce-tu vedno hvaležnost v srcu ohraniti," pa z Italijani potegniti in Pace-ta, pravičnega glavarja, iz deželnega zbora pahniti ter položiti osodo Slovencev v roke novega glavarja, ki ga še ne poznamo! Kam vendar zabredejo naši prebrisani „neodvisni" politikarji! Sram jih bodi, ki hočejo tako za blagostanje Slovencev skrbeti.
Wi:nkler. Iz Gorice 7. junija.   -—   2. dan t.  m.  je  društvo „Soča" imelo sejo zarad volitve deželnih poslancev, izvoljeni so bili siedeči kandidatje: Za Kras dr. Abram
-----   193   -----
v
in posestnik župan Suc iz Pliskovce, za okolico goriško dr. L a vri 6 in posestnik Fagenel, podžupan iz Oseka, za Tomin dr. Tonkli in Lapanja, župan na Ponikvah, za trge s Tomina W i n k 1 e r.
Iz Istre 10. junija. — Volitve novih deželnih poslancev so tudi pri nas pred durmi. Sloga tudi nam mora biti zvezda, ki nas vodi, da dobimo v zbor može, ki bodo krepko branili pravice naroda slovanskega, kterega je v Istri skoro za 2 tretjini več kakor Laha. *) Delali bodo zoper nas Lahi in gotovo tudi vlada; ne držimo tedaj križem rok, da se nam na večno sramoto ne dogodi kakor v poprejšnjih letih, ko smo imeli v deželnem zboru samo enega narodnega poslanca! — Duhovni, vi ste edini prijatelji zapuščenemu narodu v Istri; delajte tedaj brez straha, da dobimo v deželni zbor mož6, od kterih smo prepričani, da bodo delali v dušni in telesni blagor po krivici zatiranih Isttanov.
V koparskem okraji bo tudi v prihodnje kandidiral France Ravnik, dozdaj deželni poslanec, izvrsten in za važni poklic ves sposoben rodoljub; za Li-burnijo pa, ki bo volila tri poslance na Vdovskem, naj se volijo: Tone Rubeša, glavar v Kastvu, Urban Golmajer, župnik v Beršeču, France Marot, posestnik v Spinčicih. — Za ostalo Istro in kvarnarske otoke prosimo, da kmalu naznani list „Naša Sloga" v Trstu dober imenik prihodnjih poslancev.
V Pulji 5. junija. — V Istri so prevzeli zastop „Slavije" naslednji gospodje: France Cuk, trgovec v Dolini, Gustav Grrosman, učitelj v Ospu, Ivan Benko, učitelj v Pasji vasi, Anton Žajdela, duh. pomočnik v Šterni, France Matičič, duhovni pomočnik v Završji, Fran j o Uršič, učitelj v Žiminji, Jože Lile k, duhovni pomočnik v Ranfanaru, Tone C ar g o, učitelj v Vrbanu, Ivan Živko Mrgoli č, pop v Sajinah, Ivan Ljubotina (Srb), trgovec v Peroju, Anton Pavlin, učitelj v Medolini, inFranjo Str nad, učitelj v Valtuzji. Živela slavjanska vzajemnost!                                                         Ivan Jereb.
Na Krku dne 7. junija —r—. Prebivalci kvarner-skih otokov, smo skoraj od vseh naših sobratov pozabljeni; Istranom smo predaleč, a Hrvatom sicer blizo, vendar jim ni mar za nas. Tako živimo tu sami za-se. Malokedaj se prikaže kaka barka v naše zalive. Ako-ravno smo pozabljeni od ljudi, vendar Bog še na nas misli, ki nam je letos zopet drevje in polje obilno blagoslovil. Češnje so dozorele, tudi smokve že rumeni. Tudi oljke obetajo, kakor cvet kaže, obilnega sadu. Ce bo vse tako obrodilo, kakor kaže, nam ne bo treba gledati na morje, kje prinese kaka barka potrebnega živeža za debele denarje, ampak bomo še mi odpošiljali.
Iz Stajarskega. (Slovenski kandidati na dolnjem Stajarskem.) Centralni volilni odbor priporoča sledeče kandidate: Za volilni okraj brežki, kozijanski in sev-niški g. A. Lenčeka, posestnika v Blanci; — za volilni okraj celjski, konjiški, šmarski, gorenjegrajski gg. dr. Ferd. Dominkuša, posestnika in odvetnika v Mariboru, in dr. J. Vošnjaka, posestnika in zdravnika v Smarji; — za volilni okraj mariborski, slovenje-bistriški in št lenarski gg. dr. F. Radey-a, posestnika in c. k. notarja v Mariboru, in dr. J. Srnec-a, posestnika in odvetnika v Mariboru; — za volilni okraj ljutomerski, gorenje-radgonski in ormužki g. J. Kuko-veca, posestnika v Ljutomeru; — za volilni okraj ptujski in rogaški g. M. Hermana, c. kr. sodnika v Borovji; — za volilni okraj slovenjegraški, šostanjski in marnberški g. Drag. Adamoviča pl. Cepin-skega, posestnika, c. k. komornika itd. v Slovenjem Gradcu; — za mesta in trge: Celje, Brežice, Sevnica,
*) Glej današnji list stran 190.                                       Vred.
Mozirje, Laško, Gorenjigrad in Ljubno: g. dr. Dr a* gotina Ipavica, odvetnika v Mariboru; — za mesta in trge: Ptuj, Rogatec, Ormuž, Ljutomer, Središče, g, dr. Ivana Gršaka, koncipijenta na Ptujem.
Iz Koroškega. (Volitve za deželni zbor) so na Koroškem razpisane: za kmečke občine 27., za mesta iu trge 30. junija, in za veliko posestvo 2. julija. Opominjamo naše bralce — tako piše „Besednik" — posebno pa koroške Slovence, da od prihodnjih volitev je odvisna naša osoda, da bodemo ležali, kakor si bomo postlali. Ako tedaj hočemo, da se naš jezik, naša vera in sploh naše pravice spoštujejo, ako hočemo, da se znižajo davki, da se razširja blagostanje, volimo sku-šene može, ki so za to najbolj sposobni, ki so odrastli med nami, ki tedaj poznajo naše potrebe in imajo srce za nas, ki so razen tega trdnega značaja, da se ne sučejo po vetru. Toraj bodimo previdni, ne verujmo vsakemu, ki Bog vedi od kod pride in nam sladke besede daje. Pred vsem drugim pa priporočamo edinost! Volilni red na Koroškem je tak, da Nemci, ako se le malo gibljejo, nas lahko pod-se dobe. Toraj ne smemo biti nemarni; k volitvam pride naj vsak, kdor le more, in kdor je bolan, naj se s posteljo vred da prinesti, kakor pri zadnjih volitvah sloveči češki rodoljub. Da pa ne postane kaka zmešnjava med nami, je treba, da kdo vse to v roke vzame; to bo na Koroškem storilo društvo „Trdnjava", ki bo po dogovoru z volilci imena kandidatov razglasila. Tedaj še enkrat: Bodite previdni in složni!  —
— Naš ^deželni predsednik baron Kiibeck je prestavljen na Stajarsko; na njegovo mesto pride g. grof L od r on pl. Laterano.
Iz Kostela. (BirokratiSna samovoljnost) Kar še nikdar ni bilo pri deželnih volitvah, to je nam Kostei-cem g. Fladung, kočevski okrajni poglavar, zdaj ukazal. Volilne može moramo iti v Kočevje volit! Tako breme se nam še pod Bachom, ki je bil pri zadnjih volitvah deželni poglavar, ni nakladalo. Takrat, kakor pri vseh prejšnjih volitvah, smo te mož6 domd pri svojem županu volili. Zdaj naenkrat ukazuje g, Fladung drugače! Le pomislite, drage „Novice": Naša občina šteje še čez 3000 duš, in ljudjč imajo iz teh krajev 3 do 5 ur deleč v Kočevje. Koliko bo tu zamude, koliko stroškov za volilce! Čemu to? Ali bi ne mogel g. Fladung, kakor prejšnja leta ali sam priti ali kacega komisarja semkaj poslati, pred kterim bi se volitev naredila? Ali ne bi bilo pametneje, ko bi tako le en človek trosil in čas mudil, namesto da ga bo moglo zdaj toliko in toliko volilcev? Marsikter vo-lilec pa še celo volit ne pojde, ker mu ni mogoče ali zavolj časa ali zavolj denarja, ali zavolj telesne slabosti, da bi dolgo pot v Kočevje delal. Ali se to pravi za ljudstvo skrbeti? Ali se to pravi, volitveno pravico podpirati in pomagati ljudstvu, da z volitvijo svojo pravo misel izreče, kar je prva dolžnost vsake ustavne vlade in nje uradnikov? Ljudje se hudo na to Fladungovo ravnanje pritožujejo in sploh govorž, da je to le kazen zato, ker so Kostelci dozdaj še zmirom narodne poslance volili. Res žalostno je, da so pri nas še zmirom uradniki, ki se še drznejo „verfassungstreu" imenovati, pa ustavne postave tako narobe in ljudem na pravo muko zvršujejo.*)
*) To ravnanje c. kr. okrajnega poglavarja kočevskega se po naših mislih nikakor ne vjema z ustavnimi načeli, ker s tem> da volitev stežuje in podražuje — brez potrebe, mnogotere volilce zadržuje, da se je ne morejo udeležiti, ter jim tako posredno volilno pravico krati. To je v ustavni državi pravemu pomenu postav nasprotno in nedopustno. Zato se nadjamo od c. kr. deželnega predsedstva, da bo to nepravilnost, ki mu jo tukaj očitno naznanjamo, odpravilo, in c. kr. okrajnemu poglavarstvu v Kočevji ukazalo, naj te volitve tako ovrsi, kakor prejšnja leta.                               Vred.
-----    194    -----
lz Goriškega 9. junija. (Navskriz misli, treba za vrle poslance jako skrbeti) Ker se nova era rada z laž-njivo svobodo baha, naj se mi dovoli reči, da gorje ljudstvu, ako kmalo drugi veter ne pripiba. Kaj nam pomaga samo ime kristjansko, ako današnji liberalci cel6 krščanski nauk nameravajo pregnati iz šol! Ako so že zaaj — poleg tolike skrbi od cerkevne strani pri od-goji mladine — tak6 velike napake pri ljudstvu, kaj bo pa pozneje — brez vere? — Da bi tedaj človeške strasti in slabosti pri bližnjih prevažnih volitvah zastopnikov nam preveč ne škodovale, prav lepo prosim, skrbite in skrbimo za vrle poslance! Mi potrebujemo za poslance učenih, značajnih m skušemh mož. Premalo učeni, tudi pri dobri volji, ne morejo pomagati; neznačajnim vetrnjakom ni zaupati; danes so z nami, jutri proti nam. Naneskušene se pa tudi zanašati ni za prevelike reči. Mnogi zoper dosedanje poslance preveč kriče, in vse v en koš mečejo, čeravno je (med sedanjimi) obilo vrlih vsega zaupanja vrednih možakov. Mnogi hrupe: uradnikov ne! Res je, da le malokter uradnik je sposoben za zastopnika ljudstva, ker pred vsem mu je vlada zapovednik, vendar radostni vidimo v deželnih zborih tudi iz med uradnikov vrle možake. Mnogoteri tudi klepečejo: duhovnikov ne voliti! al rodoljubno obnašanje vseh kranjskih poslancev osramo-tuje take vekače. Ako gosp. Marušič ni htel z glavo v skalo butati, dobrovede, da je ne razbije, mu je to le na čast. Saj tudi zidar ne bo s kladvom tolkel po skali, če v6, da je nikakor ne razbije! Da bi pri toliki nevednosti ljudstva se pri bližnjih volitvah preveč Klunov v zbore ne vrinilo, treba je živo skrbeti.
Vernik, pa ne klerik.
Iz Vipave, 12. jun. (S taborom našim) smo že večidel v redu, le tega ne vemo, kaj da kuhajo gospodje, da nam dovoljenje še ni došlo, čeravno smo že 26. maja prošnjo vložili c. kr. gosposki. Pričakujemo ga res že težko vsak dan, ker o programu našem ne more biti nikakoršne overe. Tako-le se glasi: 1. Da se vsi Slovenci v eno vladno skupino — v „Slovenijou — zedinijo. 2, Da se nam naš domači slovenski jezik v šole za učnega in v uradnije za uradnega po vsi Sloveniji vpelje. 3. Da se občinska avtonomija toliko razširi, kolikor bi se veliko dragega uradovanja skrajšati in veliko stroškov, to je, davkov znižati dalo. 4. Da ni samo Vipavcem neobhodno potrebno večo skrbnost imeti za obilo pospeševanje v sadjereji, nego da se s tem tudi za lep dobiček v daljne kraje prikupijo, 5. Da prepeljanje železne ceste od Loke skozi Vipavo na Trst in Gorico ni samo silo potrebno za idrijski, vipavski in kraški okraj, nego je tudi silne važnosti za vladne potrebe celega cesarstva. 6. Da se prošnja sklene za vladno podporo za istrebljenje in vredenje vodotoka „Vipaveu.
Odločili smo dan sv. Petra in Pavla, popoldne ob 4. uri, za da našega tabora. Ker mislimo, da smo ugoden dan zadeli, pričakujemo temveč naroda slovenskega od blizo in deleč v krasno našo vipavsko dolino, ktera po svetu slovi kot „slovenskiraj", ne ravno za to, da bi se nam Vipavcem tako dobro godilo kakor nekdaj prebivalcem „obljubljene dežele", ampak vzlasti zarad premilega podnebja, po kterem je naša prijazna dolina prednica vsem drugim krajem Kranjskim. Brž ko imamo vladno dovoljenje v rokah, razpošljemo razglase. Za polovico znižana vožnina na železnici pa nam je že gotova.
Iz Košane 6. junija. — Težko pričakovano volitev novega župana imeli smo 22. u. m.; pri njej je bil za župana sedmih sosesk enoglasno izvoljen dosedanji župana-namestnik gosp. Leopold Dekleva, kterega smo   si   že zdavnej želeli,   ker je  delaven in
značajen mož ter zelo vnet za blagostanje v soseskinih zadevah; al žalibog! težko nam de slišati,, da ga ni volja to volitev sprejeti zarad bolehnosti in svojih lastnih mnozih opravil, izgovorivši se na desetletno delovanje svoje kot prvi svetovalec tej občini. Zarad bolezni ni mogel biti tudi pri volitvi pričujoč. Naj bo tedaj to v dokaz našega spoštovanja in popolnega zaupanja do novoizvoljenega župana posebno ornemu glaso-vitemu, nalašč imenovanemu dopisniku iz vremske doline v lanskih „Novicah", kteri je o neki „svetinji" kvasil, da bi se g. D. takrat podelila, kedar bi ga za župana (kneza) obojih teh far postavili. — Tega pa ravno zdaj še potreba ni, dokler imajo Vremci sami še njegovega ravno tako značajnega in obče čislanega brata gosp. Jan. D. za svojega župana.
M. L., v imenu odbora.
Iz Ljubljane. Kakor po vsi Cislajtanijii, tako tudi pri nas volitve za deželni zbor zdaj „:zvonec nosijo". Vse drugo stoji zdaj zadej, — kajti vsak, kdor ima le količkaj srca za svoj domindomovinosvojo, čuti dobro, kako sila važne bodo prihodnje volitve, kakor je to obširnejše razložil v poslednjem našem listu odbor društva „Slovenije". Ta odbor se pogos toma zbira v sejah, da prevdarja glase in nasvete, ki mu dohajajo iz dežele in odkritosrčno se pomenkva o možeh, ki naj se volijo za poslance. Dognal je sv<ojo nalogo v poslednji seji v pondeljek tako deleč, kakor kaže današnji razglas na zadnji strani „Novic", da imenuje vse poslance za kmečke in mestne občine, razun dveh, v kterem dozdaj ne more imenovati kandidatov, to je, za mesto Ljubljano in pa tretjega kandidata za Trebno, ker je gosp. dr. To man zarad huide bolezni predsedstvu „SlovenyV naznaniti dal, da nikakor ne more misliti na to, da bi prevzel kako poslaništvo, kajti tudi v srečnem izidu bolezni svoje bode potreboval mini dolgo časa. V takem bridkem položaji je sklienil odbor „Slovenije" poprašati volilce 6 volilnih okrajev, ki volijo vTrebnem, naj povejo, kterega poslanca da hočejo zraven grofa Barbota in župnika Tavčarja. Pri tej priliki se je odboru razodela želja, naj bi očiitno povedal, zakaj za Trebno ni imenoval prejšnjega poslanca dr. Zarnika. Odgovor na taka vprašanja je na kratko rečen ta, da po vsem dr. Zarnikovem vedenji je že zdavnej očitno, da program njegov se ne strinja s programom narodne veČine deželnega zbora kranjskega, in ker sloga med narodnimi zastopniki je prvi pogoj vspešnega delovanja, zato odbor ravnaje o ismislu narodne večine, dr. Zarnika, ki je pri lanskih volitvah bil voljen le na priporočilo narodnega volilnega, odbora, letos po skoro soglasnem sklepu ni stavil za kandidata. Kar „Tagblatt", ,,Triesterica" in te baze časniJki, kterim so najhuji strah tako imenovani „StaroslovenLci" o razpravah volilnega odbora „Slovenijea čvekajo zato, ker predobro vedo, da mnogo let skušeni narodni možje se nikdar nikoli ne bodo vsedli na limance laižnjivim liberalcem, je večidel laž, izročena jim po kakem ovaduhu, kogar še tega ni sram, da ne bi pritikoval imen tacih mož vmes, ki o dr. Zamiku še besedice zinili niso in ki se nalašč stavijo na javnost, dai bi se vo-lilci sleparili, da agitacija izvira od tako iimenovanih „klerikalcev". Protivniki nimajo nikoli druzesga orožja kakor osebne napade, kterim se vsak pošten rodoljub ogiblje, kar nazoče more.
— Zdaj je gotovo, da namesti dozdanjih 10 c. kr. okrajnih zdravnikov na Kranjskem jih bode ^prihodnje le 5, in sicer eden v Ljubljani, eden vr Kranj i (za celo gorensko stran), eden v Postojni, eden v Novem mestu, eden pa v Ko če v j i. Tudi to je za našo deželo, ki ima že tako malo zdravnikov,, nesrečen
--------    195    -------
sad Giskrove ere.    Se ve, da deželni zaklad in občine si smejo postaviti  svojih  zdravnikov — če jih plačajo.
—  Po sklepu lanskega dež. zbora so med skladne ceste vvrstene sledeče ceste: cesta od Radomelj čez Homec noter do Kamniško-Trzinske skladne ceste, — nova cesta med Soderšico in Blokami čez Sedlo, Kr-čale in Ravno, — nova cesta v Braničiski dolini iz Vipave čez Mavče do Primorske meje, — stranska Kočevsko-Mozelska cesta iz Vidma čez Nemško Loko, Miklarje v Črnomelj , — cesta med Litijo in Pleškovi-škim mlinom, in pa Vidošička cesta od Metliško-Dra-šiške ceste do Vojaške Granice, so potrjene za skladne ceste (Concurrenzstrassen), — dozdaj skladni cesti: čez Žigmarice, Mlako in Podklanec, in pa una čez Goro v Loški Potok pa nehate biti skladni cesti.
—  Ravnatelj realke g. Schrev ostane le še do konca tega šolskega leta v svoji tukajšnji službi.
—  72 Rauchovih Hrvatov je prišlo v nedeljo v Ljubljano ogledat ljubljansko „Feuerwehr", češ, da tako napravijo tudi v Zagrebu in Sisku. Konstitucijo-nalci in Feuerwehrci so jih sprejeli z veliko slavo. Ko so bili 1867. leta narodni Hrvatje v Ljubljani, so bili zarad narodne obleke v kazini od „Laibacherice" razžaljeni. Vse današnje komedije so preočitne, da ne bi se razvidelo, kaj za temi demonstracijami tiči! Prave dobrodelne naprave se nikoli ne snujejo s bahastimi burkami; — le turnarji so v „feuerwehri" kakor fenis iz pepela vstali, Kasbacherjev „apostel človečanstva" Jer-gitsch se je prikazal v Ljubljano, inDežman je govoril slovenski. „Brencelj'' ima spet gradiva dovelj.
—  {Tabor v Cerknici) 12. dne t. m., pri kterem se je zbralo gotovo čez 8000 ljudi, dovršil se je na čast dotičnemu odboru v najlepšem redu vpričo cesarskega komisarja g. Ogrinca pri jako ugodnem vremenu. Pokazal nam je ta tabor zopet sijajno narodno navdušenost naših bratov na Notranjskem. Iz Ljubljane in ljubljanske okolice pripeljal je vlak okoli 400 domorodcev s 4 zastavami in godbo vrhniško v Rakek, kjer je taborite srčno sprejel taborski odbor, „Sokol" postojnski in planinski. V Cerknico došle goste čakalo je na stotine ljudi in vrle domorodkinje okinčale so zastave. Kmalu potem prišli so tudi taboriti iz Trsta, Primorja in bližnjih krajev. Taborovalo se je na prijaznem griču nad Cerknico, odkodar je bil krasen pogled na sloveČo jezero in celo jako zanimivo dolino. Pozdravil je najprvi v velikanskem številu zbrane taborite gosp. Adolf Obreza, župan Cerkniški in odbora prvo-mestnik, s krepko besedo in predlagal dr. Razlaga za prvosednika današnjemu taboru, ki je, ko je tudi zbor po glasovanju temu pritrdil, prevzel prvosedstvo. — Resolucije, ki so jih predlagali dr. Z ar ni k o ze-dinjenji Slovenije, dr. Razlag o vpeljanji slovenskega jezika v šole in uradnije, dr. Costa o samoupravi in gozdnih zadevah, g. župan Hren o mitnicah, in g. Noli o zniževanji železniške tarife, bile so soglasno sprejete. — Po dokončanem taboru brali so se telegrami in dopisi iz* mnogovrstnih slovanskih krajev, zapeli so pevci na odru narodne pesmi, svirala je tudi godba vmes, da precej časa ostali smo še na priljubljenem nam taborišču. Po vzdignjenega srca smo zapustili vrle Notranjce, ko je poseben vlak se na odhod oglasil, ki nas je okoli polnoči zopet pripeljal v Ljubljano.
— (Poslano.) Spominjam se, da sem v „Novicah" čital neki dopis iz Železnikov, v kterem dopisnik napake graške vzajemne zavarovalnice biča. Prav je tako, odkrijmo našemu narodu, kaj je prav za-nj, kaj napačno, kaj je koristno, kaj njemu v kvaro, saj je ravno graška ena tistih tujih sesalk, ki vsako leto največ denarja našim rojakom izpiplje.    Ona   se imenuje
vzajemna; a kaka je ta vzajemnost pri njej? Ne da bi delala usmiljeno, humanitarno, kakor bi to moralo biti, in je tudi v resnici pri vseh druzih vzajemnih zavarovalnicah, ljubi svobodo v Avstriji navadno. Ako se komu taka prigodi, da ne more koj v vsacem obroku o uri in minuti plačati, pridejo policaji ali žandarmi z eksekucijo k njemu; tedaj išči, kjer hočeš, dati moraš, če je ne vem kaj; in kdo ne ve, koliko mora sedanji čas naš kmet oblaziti, da dobi le za teden nekaj krajcarjev na posodo. Oj te toliko hvaljene svobode, se naš kmet je ima preveč, dasiravno jej ni nikoli oponiral! Kar povem v naslednjem, prigodilo se je prav meni samemu. Ker se mi je zdelo z dividendo nekoliko čudno, ker sem vsako leto skoraj več plačal, ko je navadna premija znašala in ker stoji v pravilih izrecno: „ Kdor ima vzroke, odpov6 se lehko zavarovanju, kedar hoče", storil sem tudi jaz tako, navedel svoje razloge in se pri „Slaviji" zavaroval. Kljubu vsemu temu, da sem imel vzroke, dobim avstrijsko svobodo na dom. Prišla je eksekucija!                                  (Kon. prih.)
—   (Poberki iz raznih  časnikov.)    Ljubljanskemu „Tagblattu" razglas do volilcev, ki so ga prinesle zadnje „Novice"   od   volitvenega  odbora  društva  „Slovenije", kar nič ni po všeči. Nas to jako veseli, zakaj tak razglas,  kteremu  bi „Tagblatt" pritrdil,   slovenski volilci gotovo zavržejo.    Nasproti pa on hvali in do nebes povzdiguje volitveni razglas,   ki  ga je izdalo ljubljansko „konstitucijonalno" društvo.  Tudi tega mu ne branimo, naj hvali;   samo  tega  mu ne moremo potrditi,   da za-stran konstitucijonalnega razglasa resnice ne  pove,  in da našemu napake in pomanjkljivosti očita,  ki jih v njem ni.    Razglas ljubljanskih   konstitucijonalcev in politiški program, ki je v njem, to ni njih iznajdba, ni njih delo, to je zgolj prepisano po tistem programu, ki so ga 22. maja t. 1. skovali   na   Dunaj i ustavoverneži  od  stare Giskra-Herbstove garde;  to ni noben nov program, to je pogreta jed iz tiste kuhinje,  v  kteri  se je pretekla tri leta za avstrijske narode kuhalo in  peklo,   kar jim pa ni prav teknilo, tako, da zahtevajo zdaj sploh druzih primernejših jedil. „Tagblatt", ako ne bi resnice stavil za laž, bil bi moral povedati, od kod je njegovih konstitucijonalcev program,  da bi se ne bilo za novo prodajalo,   kar je  že  stara  roba;   če  tudi je sem ter tje s kako novo frazo,   kot so na pr. direktne volitve,  pre-bavana.    Take reči se morajo vedeti;  zakaj nam je iz tega jasno, da ljubljanski konstitucijonalci še naprej v isti rog trobijo,   v  kterega  so   Giskra,   Herbst in vsi tisti pihali, ki so zadnja tri leta Avstrijo vladali, kterib svoboda je  bila  sila za  vse  druge;   ravnoprav-nost pa le nemško gospodovanje nad vsemi drugimi narodi.    Zato jih zdaj nemški listi sami prav primerno   imenujejo  laž njive   liberalce  (die   Falseh-liberalen).    In glej!  s programom  od  te nesrečne,   za Avstrijo in   vse  nas  pogubljive stranke izposojenim se drzne ljubljansko konstitucijonalno društvo stopiti pred volilce   kranjske   dežele,   in   priporočati  jim   spet   to, kar je,   kakor nas triletna  skušnja uči,  pogubivno  za Avstrijo. — Ako pa „Tagblatt" našemu razglasu očita, da ni v njem jasnega poguma,   to  ga  on  ali ni dobro bral ali pa ne prav razumel,  drugače bi bil našel,  da se ne govori samo v splošnih frazah o miru in spravi, ampak da je tudi prav   na tanko povedano,   s čem in kako naj se to doseže.  On zahteva: enakopravnost vseh narodov, to je edino sredstvo, s kterim se pomirijo in spravijo avstrijski narodi; a da enakopravnost resnica postane, da ne bo vedno le na papirji, zahteva se, naj se narodom d& samouprava, kar naj si rja samouprava (avtonomija),   da  bodo  svoje  reči  sami ravnali in oskrbovali  brez „irofstva"  vladnega,   in   da ne bo vsaka najmanja pravičica od dobre volje dunaj-
-----    196   -----
skih ministrov zavisna. To je pot, ki pelje do svobode, ne do tiste, ki jo „Tagblatt" hoče, ki je le v frazah, a v resnici je ni; ampak do prave, resnične svobode, v kteri se narodi dobro počutijo ter dušno in telesno napredujejo, kakor nam priča v Evropi Švica in v Ameriki združene države severne Amerike. Naš program je tedaj jasen; on se pa tudi popolnoma vjema z blago voljo Njih Veličanstva, če prav „Tagblatt" tega noče slišati; zakaj on pelje gotovo in naravnost do tistega cilj in konca, ki je pokazan z Njih Veličanstva besedami: „Jaz čem mir imeti s svojimi narodi". — „Tagblattovci" pa nočejo mirii drugačnega, kakor ta-cega, ki kraljuje na pokopališču, — nemškutarji bi le takrat mirovali, kedar bi Slovence potlačene vrgli v grob! Posebno hud trn v peti so pa nemškim libe-raluhom in njim privrženim Slovencem duhovni v deželnih zborih in v državnem zboru. Ker, kakor smo predno je umrl general-vikar Kos, tudi imeli 5 duhovnov v deželnem zboru kranjskem, odbor „Slovenije" zopet priporoča 5 duhovnov, kričijo omenjeni libera-luhi, ki krčmo stavijo nad cerkev: „čemu farjev?" Vprašamo te vek&če le to: Ali tudi najsvobodnejše ustave v Ameriki, na Angleškem itd. zabranujejo duhovnov voliti v deželne zbore? Ali duhoven ni državljan kakor trgovec, obrtnik, dohtar itd.? Ali so v političnem življenji samo za to dobri, da d a v e k plačujejo ? Oe ima kakih 100 grajščakov privilegijo, da volijo 10 poslancev v deželni zbor, kako da bi izmed več kot 700 duhovniki ne smelo 5 poslancev biti? Kdo je od-nekdaj izrejeval ljudstvo, ko je še bilo cel6 malo šol, kakor dušni pastir? Kdo je do danes največ se trudil v šolah za omiko narodovo? Kdo nam je ohranil še jezik slovenski, ko so ga cesarske gosposke popolnoma že zatrle v kancelijah? Kdo je do leta 1850. narodu na poduk spisal največ knjig? Kdo je bil ljudstvu na-
šemu izgled v kmetijstvu, sadjereji itd.? In da ne govorimo o mnozih druzih duhovnih, ki so bili (dobrotniki narodu, povejte nam: kaj vlečete Vodnika vsako leto na dan in ga slavite, saj je bil duhovnik? Pojte rakom žvižgat lažnjivi vi „rodoljubi", ako so vam zdaj , ko imamo vživati ustavno svobodo, duhovni na poti! Kaj da nemškutarski liberaluh s tem hoče doseči, da preganja vero in cerkev, to dobro vemo, — izneverili bi radi naš narod in ga vrgli v nemško bisago! — kaj pa Slovenec hoče s tem, da z unim v en rog trobi, to vedi Giskra! Poglejte v gornjo Avstrijo, kaj se tam godi? Gornja Avstrija ne more dalje prenašati, da se katoliška vera le še kot siromašk pankert trpi v Avstriji, — pošteni možaki v vsej deželi so sej zdramili, vstopili na noge, in že javkajo liberaluški časniki, da bodo pri volitvah padli „ustavoverci".