la j večji slovenski dnevnik v Združenih državah H fcjja za vse leto ■ . . $6.00 i pol leta.....$3.00 ° New York celo leto - $7.00 inozemstvo celo leto / $7.00 GLAS NARODA £ist slovenskih idelavcev vAmeriki. The largest Slovenian Daily In the United States. Issned every day except Sundays and legal Holidays, 75,0'JO Readers. IF0N: C0RTLANDT 2876. r0. 183. — ŠTEV. 183. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST, 5, 1S24. — TOREK, 5. AUGUSTA, 1S24. ~" TELEFON: C0RTLANDT 2876. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXn. IHOD NEM. DELEGATOV V LONDON les bodo dospeli v London nemški delegati, ki so bili povabljeni na konferenco. — Zbor velike sedmorice je pripravljen nuditi Nemcem mesto pri reparacijski konferenci. — Glavna razprava se bo tikala vprašanj, če naj se pusti del zavezniških železničarjev v Porur-ju. — Izjava ameriškega državnega tajnika Hughesa. London, Anglija, 4. avgusta. — Nemška delegacija na [zavezniški konferenci, kateri bodo naeelovali kance-tfarx. zunanji minister Stresseman in finančni minister |lier, bo najbrž dospela semkaj v torek zjutraj, — sogia-/. ofirijelnirni informacijami, katere je dobila angleška la. Zbor "velikih sedmih", ki obstoji iz angleškega mi-rskega predsednika, francoskega ministrskega pred-uika, ameriškega poslanika Kellogga^ belgijskega mi-jr.skega predsednika Theunisa, belgijskega zunanjega tistra Hymaiisa, italijanskega finančnega ministra de |fani-ja ter japonskega poslanika Ha jasi ja, se bo danes li konečni konferenci pred prihodom Nemcev. Poleg zaključnih odredb za pripust Nemcev k kon-enčni mizi bodo glavni delegati razpravljalo v vpra-kju, da se pusti del zavezniških železničarjev v Riiliru. mama seja konference je sprejela v soboto tako an-|ško kot francosko-belgijsko poročilo glede tega prob-ha, ter prepustila konečno uravnavo vprašanja glavnim jegatom. Poslanik Kellogg je preživel ves včerajšni dan s pro-bvanjem tehničnosti poročil izvedeniškega komiteja, da pripravljen na eventulanosti plenarne seje, katere se |lo udeležili tudi Nemci. Berlin, Nemčija, 4. avgusta. — Alanson B. Houghton, goriški pc»lanik v Nemčiji, bo jutri odpotoval v Lon-ti. Poslanik namerava ostati v Londonu do konca med-^ezniške konference. Berlin, Nemčija, 4. avgusta. — Ameriški državni taj-Ilughes ni izgubljal po svojem prihodu v Berlin 110-nega časa ter takoj povdaril predsedniku Ebertu in juom neinške vlade potrebo in važnost izvedenja Dawe-rega načrta v najhitrejšem času. Nemci so mu izjavili, da so pripravljeni izvesti načrt ajmanjšo zamudo časa, a rekli, da nasprotujejo gotovi lepi londonske konference nemški razlagi duha in belila Dawesovih priporočil. Tajnik Hughes je namignil, da bodo sprejeti nemški legatje v Londonu kot polnovredni člani konference, |jti naloga nemških delegatov bo razpravljati z zavezni- mii delegati glede praktičnega j z vedenja načrta. Veliko število mož tajne službe je takoj obdalo taj- i Hughesa na postaji in povedali so mu odkrito, da bodo varovali, dokler se bo mudil v Berlinu. | Odlični državnik, kojega obisk je z veseljem podra- [lo vse berlinsko časopisje, brez ozira na stranke, se je glasil pn predsedniku Ebertu pol ure pred časom, dolo- Inun za oficijelni lunč, katerega je priredil nemški predalnik. Po lunču, katerega so se udeležili vsi člani Marvnve- AMERIŠKI LETALCI OBRAVNAVA PROTI LEOPOLDU IN L0E8U ,tO»»«IWT UKOUWOOB 4 UNOCHMOOO. M Slika iKim kaže tri ameriško letnice, ki so namenjeni poleteti kros sveta. Sedaj se nahajajo na Islandiji. Slika je bila vzeta v biižini Pariza. Letalci so: poročnik Lowell II. Smith, (zadajl ter na desni .spredaj: poročnika Leigh AVade in Erick Nelson. Takozvani ''izvedenci" hočejo na vsak način dokazati, da n'ista cba morilca odgovorna za svoje dejanje. Eden teh "strokov-. njakov" je trdi?., da je Loeb žrtev epilepsijs ali padavice. AMERIŠKI AEROPLAN 00 NEMŠKIH DELEGATOV "BOSTON" JE UNIČEN JE MARSIKAJ ODVISNO Eden treh ameriških aeroplanov, Francoski ministrski predsednik ki se nahajajo na poletu krog sveta, je bil uničen, ko so ga skušali dvigniti na krov križarke. Herriot je izjavil, da je zaenkrat vse odvisno od stališča, ki ga bo zavzela nemška delega-cija. Ne samo evropski, pač pa dar j, ("pri tem'^hu''moment.' Chicago, 111., 4. a v crust a. — Dr. William Heal v iz Boston a bo da-!:<-s pričal pred sodnikom Caver-iyjem v imenu obrambe, ki sku-uveljavili olajševalne okoliščine pri določen ju kazni za Leopolda iii Loeba. ki sta priznala, da sta odvedla in umorila štirinajst let starega Roberta Kranksa. I)r. Ileal,v je voditelj takozvan« iieliavioristic School of Psiclio-lojrists in njegovo pričevaaije se bo najbrž v veliki meri razlikovali* od pričevanja dr. White-a iz Wash in gtona, ki je bil prvi zaslišan kot priča za obrambo. Nadaljne priče bodo dr. Bei-nard Glueek iz New Yorka. dr. •James Hall in dr. William llick-son. Vsi ti bodo pričali o čustvenem življenju obeli mladičev. Dr. Ilealv je izjavil, da smatra Leopolda za naravo, ki je nevarna človeški družbi, ker trpi na takozvani psihozi. V navadnem obnašanju Leopolda je baje lo malo. kar bi značilo njegovo resnično duševno stanje, posebno njegove deluzije glede samega sebe. ki so ga spravile na pot zločina. Dr. Glueek, ki se peča bolj s spolnim problomoon, bo najbrž v,-povedal v -sličnem smislu ter pov- NA BALKANU B01IZBRUHNILA VOJNA? Bolgarski poslanik v Združenih državah je razpravljal o političnih aferah Bližnjega Iztoka. — Izjavil je, da se pripravlja nova balkanska vojna. — Političen položaj je skrajno nestalen in vznemirljiv. — Bolgarski komunisti skušajo strmoglaviti sedanjo vlado. — Njihov namen je najprej izzvati spor med Bolgarsko in njenimi sosedi. svetovni mir je odvisen od njih. Na krovu ameriške križarka - "Richmond", 4. avgusta. — Ae- London, Anglija, 4. avgusta. — roplan Bo-ton. katerega je vodil; Francoski ministrski predsednik poročnik Wade, je bil prepuščen Herriot je rekel danes časnikar valovom ter konečnemu uničenju -k .ti poročevalcem, da bo z ua-danes zjutraj. Križarka je prišla našnjim dnem stopila londonska na pomoč, potem ko sta bila po- konferenca v novo fazo. / današ- roenik Wade in njegov mehanik prisiljena pristati na vodi. ker se je skvaril motor kmalu petem, ko sta se dvignila v Kirkwallu. na Orkney otočju v zrak. Napori križarke. da reši aero-pian, so bili opuščeni kmalu po- nj.m dnem se bodo namreč začeli, udeleževati sej tudi nemški delegati. — (V bodo nemški d^hgatj:* pametni — je rekel Herriot, — nt bodo s tem zasigurali miru samo Evr«»pi, pač pa vsemu svetu. Vst lna nadaljna, daljša konferenca v • i , .. ____poškodovana, .ko sta oba avijatil /i/jen,o obiska pri predsedniku Ebertu je ostal dr- ka pitala na morju in delala sta IMU tajnik Hughes ves dan v ameriškem poslaništvu ter celih šest ur poskuse, da popravi sprejel le dva osebna prijatelja. Obisk ameriškega državnega tajnika v Evropi po-enja več kot se oficijelno priznava, kajti namen tega red vsem isrvosti -rvfific-ir 4„„______, >iska je predvsem izvesti pritisk, tako na zaveznike kot emoe, da sprejmejo ter izvedejo Dawesov načrt. H. ANDERSON JE "TRUSTEE". SEDAJ Ossining, N. Y., 4. avgusta. —. Villiam H. Anderson, prejšnji uper AntisaJonske Lige za drža-o New York, obenem s tristo na-aljnimi "trusties", je bil nasta-jen v novem dormitoriju izven ►bzklja Sing Singa in ne bo po^ rešal kinematografskih predstav, ker je dal warden Lawes >ostaviti nov projekcijski aparat novo poslopje. Iz svoje celice lahko vidi An-lersen po reki navzdol do Nvaeka n severno do Stony Pointa. VELIKA STAVKA CRUZTJ. V VERA Vera Cruz, Mehika, 4. avgusta. ! mestu Orizaba je bila proglašena generalna stvka, ki je para-lizirala celo trgovino ter javna pr6metna sredstva mesta. Poulift-ne kare ne vozijo, pekarne so zaprte in hoteli so brez uslužbencev. Le privatni avtomibili smejo na cesto. V Jalapa se vrše pogajanja med delodajalci in stav-karji in sicer vsled prizadevanj državnega governerja. BANDin USMRTILI POLICISTA. it, Mieh., 4. avgusta. —• lu na Continental Bank banditi ustrelili palr-Ashwortha ter po-sledu s precejano tem. ko se je aeroplan preobrnil odvisno otl dejstva, ako razn v vodi in ko sta bila rešena oba mejo Neme i vlojro. katero so pre-avijatika. vzeli. Med zavezniki vlada najpo- Havarirani aeroplan je zasledil' !*'!iiejše soglasje. Ministrski predsednik IIerrio> se je posebno zahvaljeval Amerv-kancem ter slavil ameriškega predsednika Coolidge-a, ker je po dolgotrajnem obotavljanju kljub temu sklenil posredovati. — Amerika nam je dosti pomagala. — je rekel. — da smo dosegli soglasje. Edino, kar je se- ta aeroiplan tako, da se bo zopet mogel dvigniti v zrak. Vse upa- . , i - -, i daj potrebno je, da tudi Nemčija nje, da bo mogoče rediti aeroplan. j . . „ ... razume svoje m naše stališče. pa je izginilo. ko so »ra skušali dvigniti na krov križarke "Richmond ' \ Poročnik "Wade in poročnik Smith, ki vodi ekspediei.jo, sta se. dvignila s svojima mehanikoma v zrak včeraj zjutraj, da se pridružita poročniku Nelson, ki je dospel v Islandijo že v soboto. s i.i„u r» i i i -J : kluba v Buffalu. Pred kratkim se Smith .ie srečno dovršil PO DEVETNAJSTIH LETIH BO NAJBRŽE DEPORTIRAN. Anglež Harry Hainsworth je živel v Združenih državah devetnajst let ter je bil član atletskega Williamstown, Mass., 4. avgusta. — Štefan Panaiv-tov, bolgarski poslanik v Združenih državah, ki se udeležuje tukaj razprav Političnega zavoda, je imel daljši pogovor s časnikarskimi porof-evalei, tekom katerega je izjavil, da bo vsled zadnjih nemirov najbrž izbruhnila nova balkanska vojna. Panaretov se udeležuje konference zavoda, ki se tičejo balkanskih problemov in njegove izjave so se glasile v glavnih točkah takole: "Najnovejša poročila časopisja predstavljajo politični položaj, posebno na Bolgarskem, kot skrajno nestalen in vznemirljiv," je rekel. "Glasi se, da nameravajo vpri-zoriti komunisti na Bulgarskem s podporo agrarne stranke Stambulijskija nadaljna vstajo, strmoglaviti sedanjo vlado ler uveljaviti boljseviški režim. "Zadnja poročila z Dunaja izjavljajo, da se pripravljata Grška! in Jugoslavija na pohod v Bolgarsko za slučaj. da bi bil tam ustanovljen in uveljavljen boljseviški režim, " je nadaljeval. "Napetost odnošajev med Bol-rgarsko in njenimi sosetli je liaje poslednea napadov bolgarskih komitašev na grško in jugoslovansko ozemlje. "Čeprav nimam nobenega oficijelnega potrdila teh vesti, sem prepričan, da skušajo bolgarski komunisti strmoglaviti sedanjo vlado ali provocirati konflikte jued Bolgarsko in njenimi sosedi s pomočjo obmejnih napadov. V pričetku junija se je završil tak spopad na r<^-munsko-bolgarski meji, tekom katerega je bil ubit neki romunski vojak. Ta neznaten dogodek, katerega hi se v drugačnih časih niti ne vpoštevalo, so pretiravale prizadete stranke ter izjavljale, da je to "krvava invazija", ki je stala življenje petih romunskih vojakov. "Bolgarski komunisti in njih zaščitniki v Moskvi bi si ne drznili vprizoriti vstaje na Bolgarskem, Če bi ne vedeli, da nima Bolgarska nobene armade, da brani in vzdr-bo večja trdnost pomagala Loebu ži notranji mir in red. V slučaju, da bo poslan v kaznil-j "20,000 prostovoljcev, katere je dovolila Bolgarski Leopold, ki je nežnejšega mirovna pogodba, sklenjena v Neuillv, ne zadostuje v ta Dr. Glueek je rekel vnaprej, da tipa, popolnoma »mc-eu v namen, kajti pretežna večina prebivalcev obstaja "iz far- teku petih let z.vljenja v jetm,- uiel-jev. ki iastujejo zemljo ter nočejo Stopiti prostovolj- no v armado. Vsled tega ne bi mogla vlada spraviti sku-,]>aj niti te malenkostne vojaške sile. Zahteve vlade, naj me Ije. a Loeb bi lahko vzdržal da- BIVŠI SENATOR NENADOMA UMRL. Jackson, Mich., 4. avgusta. — Bivši zvezni senator Charles £7. Townsend je včeraj nenadoma umrl v stanovanju dr. Harrisa, pri katerem se je mudil s svojo ieno. ■ 1 se ji dovoli rekrutirati potom prisilnili naborov potrebno A število vojakov, so biie vztrajno zavrnjene, čeprav ne more armada 20,000 bolgarskih vojakov ogrožati miru Balkana ter varnosti sosedov, ki lahko vzdržujejo tako velike armade kot se jim poljubi." DANSKE ŽENSKE GARK KADE CX- TRUPLO UMORJENEGA KONZULA BODO PREVEDLI V AMERIKO. Te dni se je vrnila v Ameriko Mrs. Herman Olson, ki se je mudila dalj časa na Danskem. Časnikarskim poročevalcem je rekla: — Na Danskem je nekaj povsem običajnega, ako vidite na ulici ele- Napolj, Italija, 4. avgusta.__gantno oblečeno žensko z debelo. Poveljnik ameriške križarke Tren-; črno cigaro v ustih. Tudi na Švrl-ton je dobil naročilo, naj se po-jskem ženske javno kade, toda ne da v Perzijo ter naj privede seboj , ei?ar- cigarete, trup'o umorjenega ameriškega podkonzula Roberta M. Imbrie, katerega so Perzijei do smrti pretepli. Križarka bo odplula v petek proti vzhodu. JAPONSKA NAROČA VELIKE MNOŽINE VOJNEGA MATERIJ ALA. London, Anglija, 4. avgusta. -«< Japonska je naročila pri neki t tika jšni družbi 140,000 strojnih pušk. V dotični tovarni delajo noč in dan. da bodo pravočasno zadostili naročilu. Neka druga družba je dobila naročilo za več tisoč tovornih avtomobilov. MUSSOLINI OPOZARJA FAŠI-SE NA NEVARNOSTI. Rim, Italija, 4. avgusta. — Ministrski predsednik Mussolini je bil glavni govornik na velikem fašistovskem posvetu. Svoje pristaše je pozival, naj dvignejo glave ter naj gledajo odločno v oči velikanskim nevarnostim, ki se jim bližajo. je srečno ciovrsu svojt-potovanje ter se pridružil Xelso-nu v Ilofn Hornafjoj-du. čeprav je imel težaven polet tekom zad- njega dela, ker je prišel v nalive ter gosto meglo. NOV NAČIN POMLADITVE. Berlin, Nemčija, 4. avgusta. — jZnani nemški učenjak in zdravnik dr. Eugene Steinaeh je iznašel nov način pomladitve. Operacija ni potrebna. Profesor poveea s posebnim aparatom notranjo toploto človeka. Vsled zvišane toplote začne kri hitrejše cirkulirati ter razširi žile in druge dohode k žlezam. Znamenja pomladitve se takoj pojavijo. k<4 časaifkarski poročevalec udeležil olimpijskih iger. Ob po-vraiku so ga pa pridržali na Ellis Islandu in našeljeniška oblast mu ne dovoli vstopa v deželo. Mcžak ni ameriški državljan, poleg tega je pa še pozabil dati francoskemu konzulu vizirati svoj potni list. ČUDEN VZROK SAMOMORA. Elgin, 111., 4. avgusta. — (Zakonska Poulsen sta se že dalj časa prepirala. Včeraj je pa dal mož svoji ženi nabit revolver z besedami: Preveč si strahopetna, cia bi se usmrtila. — Pa nisem, — je rekla, prožila, in krogla črepiojo. IZGON ARMENSKIH BEGUNCEV. Atene, Grško. 4. avgusta. — Državni department v Washing-tonu je naročil ameriškemu poslaniku McLaugh'linu, naj ugotovi, če je grška vlada ren sklenila. da bo izgnala iz dežele vse armenske begnnce. ŽENSKA SE HOTELA USMRTITI V ZDRAVNIKOVEM URADU. V čakalnici pisarne dr. Pauja Aeierno v Hobaken se je včeraj usmrtila 47-letna Emilija Sella s tem, da je izpila neko tekočino, katero je našla na polici. Zdrav-iz-'nik jo je dal odvesti v North ji je prodrla Hudson Hospital, pa je medpotom umrla. DENARNA IZPLAČILA t;* V JUGOSLAVIJI, ITALIJ! IN ZASEDENEM OZEMLJU. Doom ao naj« eont iltMt* JUGOSLAVIJA: 1000 Din. = $12.90 2000 Din. = $25.60 5000 Din. = $63.50 Pri whwllfli, ki Enačaj« manj kot ta *M itntjt If centov za poštnino in druge stroike. RupiUja na zadnje pošte in izplačuje "Poitnl Mmd ITALIJA XN ZASEDENO OZEMLJE: 500 lir..........$23.75 1000 lir..........$46.50 iurtij po li eeckv t Train, 0n> 200 lir .......... $ 9.90 300 lir .......... $14.55 Pri naročilih, U znašajo manj kot SH lir ca poštnino in drupe stroike. Bazpo&ilja na zadnje poŠte in Izplačuje tiji in Zadrn. Za pošilja tre, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV all pa DYATISOO MR dovoljujemo po mogočnosti Be pooeben dopust. Trednoat Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in Cakovano; iz tega razloga nam nI mogoče podati natančno cene 1 računamo po eeni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roko. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKE glede izplačil ▼ amer. dolarjih glejta poseben oglu t tem listu. tam Je poslati najbolje po Now York Bank Dnffc Paatal Order aH 9« FRANK 8AKSEB STATE BANK 12 Oortlaadt Street, Hew Tort; K. T. TOL Oortlaadt GLAS NARODA" X9L0VENK DAILYI Owntd and Published by moronic Publishing Company (A Corporation) FttANK »AKSCH, Pr—Ident___LOUIS BENEDIK. TWMUWr Place of Business of the Corporation and Addressee of Above Officer«: 82 Cortlandt Strset. Borough of Manhattan. New York City. N. Y. "GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za eelo leto »sija list za Ameriko ,Tm New York xa In Kanado ............... W.00 Za pot (eta ...................... «3.00 Za četrt leta ............^.....t! .50 Subscription Yearly <6.00 Advertisement on Agreement "G'a» Naroda** Izhaja vtakl dan Izvzemšl nedelj In praanlkoe. _ Dc.pl-I bres podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj «e blagovoli PO-»lljitl pO Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da. ee nam tudi prejšnji bivališče nazna nI. da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA" B Cortlendt Street, Borough of Manhattan, New Yerfc, H. Y, Telephone: Cortlandt 2876 ________»7.0« Za pol leta ............................•3-50 Za inozemstvo za eelo lete «7.00 Za pol leta . ..»........................13.50 svetu. NAJBOLJ USPEŠNO SREDSTVO Spominjamo se slučaja, ki se jc bil pripetil lansko leto liekji* v rciiibvlvaniji, menda v Farreln. Kajaki >n bili priredili veselico v korist društvene blagajn«'. Za '»kreprilo ><> imeli na razpolago par steklenic jabidčnikn. Sredi najboljše zabave s<> vdrli prohibi-i-ijski am nl.ie v dvttran«>.'zaplenili nedolžno pijačo ter ka-znovali društvo s par sto dolarji globe. Na ta na«'-in se je blagajna popolnoma izčrpala, in treba j«- bilo znova pričeti s prostovoljnimi prispevki. Podoben slučaj se je pripetil te dni v New Yorku, ki se je pa povsem drugače zaključil. Prohibi«"ijski agent jr so vdrli v neko Jiiso v za pad-nem delil New Ys=a Avntue, Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 538 Market Street, Waukegan, 111. Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". Vse stvari tikajrife se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatvel naj ije. Rumunska --j politika je politika miru napram ni e • i« i i±i ! vsemu svatu. In Mala antUnta. ki ro konferenci Male Antantei >e zaveda skupnih mt^v sV ,j h ____j članov, hoče nadaljevati delo miru in obnove, ne boječ se odkrite- .. .. , -w i * ■. * • - ?a sovraštva in tajnih intrig, tirati, da v Italiji niso pripisovali. nobene važnosti nedavnim dogod- > < cškoislovatki zunanji minister kom na naši meji. katere je treba (lr- Beneš je govoril največ o pri-pojavniti tiiko. da na nekaterih znanju sovjetske Rusije. Izjavil Po poročilih iz Prage po kon- / zadovoljstvom se more konsta-i čani konferenci sprejeli zunanji ministri ka ter so jim p<>-tlali svoj«* nazore <> j;olitieni situaciji v Srednji Evropi, v svojih državah in o >edanjih e%T*opskih razmerah sploh. Zunanji minister Xinci«' je prvi sprejel novinarje ter izjavil, da •»o li !e neosnovane vse vesti o likvidaciji odno>no o oslabljenju Male a nt ante. Mala antauta je bila in ostane faktor miru in stabilizacije razmer v Srednji Evropi. Lahko rečemo, da vrši blagodejen vpliv na širši krop. Main ; uit ant a ni hotela biti kaka tajna in prikrita organizacija. Posamni njeni člani so vedno lahko popolnoma svobodno in neodvisno postopali. Toda v vseh vprašanjih se faktično popolnoma strinjajo. To se je dogodilo tudi sedaj v Pragi, kjer se je razmotrivalo vprašanje odnošajev napram sosedom, kjer so sp razpravljala vprašanja, nanašajoča se na Društvo narodov in hraniti točno opredeljenega programa. Zakaj se Mali antanti namenoma pripisuje druga sfera dela, nego jo dejanski ima? Tako tudi vprašanje Rusije in njenega priznanja v tem vprašanju absolutno svobo do za najprimernejši trenotek. Je pripravljena priznati Rusijo jutri ali pojutrišnjem, čez mesec ali čez eno leto. To vprašanje bo rešeno ni vprašanje Male antante, mar- s češkoslovaške strani v interesu več vprašanje, ki se tiče vsakega češkoslovaške republike. Male an-člana Male antante posebej. Za Rumunijo ni to vprašanje samo teoretične važnosti. Če bi bilo tako, bi Rumunija Rusijo že davno priznala, ker ni nikakih teoretičnih zaprek za to priznanje. Toda Rumunija je napram Rusiji prak- tante in vse ostale Evrope. Češkoslovaška zunanja politika ostane splošno neizpremenjena. Dr. Beneš odklanja vsako popravljalno zunanjo politiko in pravi, da take politike ni in ne bo nikoli vodil. Tudi napram Rusiji je taika poli- dr. Beneš izjavil, da Rusija za enkrat sama ne želi storili tega koraka. C'i mpa sovjetska vlada izjavi zadevno željo, bi po njegovem mišljenju ne bilo nobenih načelnih zaprek. Ta korak bi bil seveda v zvezi s priznanjem sov jet--ke Rusije. Prvi pogoj za to bi bil. da bi morala Rudija držati svojo besedo glede daniti obljub in garancij. To je seveda dr. Beneš.'vo privatno mnenje. Vprašanje za enkrat ni. aktualno. Najbolje je dati Rusiji popolno svobodo brez pritiska od katerekoli strani. Gospodarski položaj Rusije je I'j t os prav tako kritičen, kakor je bil lan! in kakor bo prihodnje le-lo. Njena obnova bo trajala še dolgo in bo zelo težka. Ne sinemo si delati nobenih iluzij o eventualnih posledicah priznanja v korist nagle obnove Rusije. To pa je sarao en razlog več, da njene obnove ne oviramo. Kar se tiče notranje situacije Male antante, moramo priznati, da vodijo njene člane res skupni interesi, da njena politika nikoli ni visela v zraku, marveč da je bila res v interesu njenih narodov. Tisti, ki govore o razpodu Male antante, delajo to iz neznanja ali zlobe. Mala antacita stremi za tem, da se ustvari novo demokratično mednarodno pravo, na temelju katerega bi bilo mogoče organizirati splošno Društvo narodov. Tak sporazum med vsemi država^ mi fektično ni težak, ker gre za ki znajo iz pametnega človeka na praviti norca, oziroma iz norca pametnega človeka, kakorkoli ( pač nanese prilika, oziroma ponn-' dena svota denarja. ' Pre! newyorskim sodiščem se 1 obravnava zanimiv slučaj, j Neki trgovec je povabil v svojo sobo mlado strojepisko ter j<> objel. J Lepa strojepiska ga toži za ve. i iko odškodnino. Ko ga je vprašal sodnik, kako in kaj. je obtožence odvrnil: i — Puneo sem hotel le prelskn-siti, kakšna da je. Punca, ki s*. ' pusti objeti, ni primerna za služ-'bo. _ Punce imajo kočljivo stališče. Ako se puste 'objemati, niso za služlvo primerne. Ako se ne puste objemati, niso primerne za gospodarja. Neko brzojavna poročilo pravi, L da obsipajo Francozi Amerikance z vsakovrstnimi častmi. Izkazana čast ponavadi nič ne stane. Kar je pa zastonj, je v gotovih ozirih nagib olj drago. Tudi "Woodrowa Wilsona so Francozi obsipali s častmi. V zameno za to izkazano čast je pa žrtvoval dobro ime naše dežele. svojo politično bodočnost m navsezadnje tudi svoje adravje in življenje. izpred sodišča. "Ti prekleta srna!" Sodnik: "Alojzij (Jradišar. iz Rakitne doma. ti si pa hud lovec. fc>i že šest tednov zaradi lovske tatvine sedel, sedaj si pa zopet eno srno sunil 1*? Obdolženec: "Ni res. gospod'. Takrat sem jo našel, sedaj jo pa sploh nisem!*' Sodnik: '"Takrat si dobil šest mesecev... Pa zaradi kure si tudi dva ilni sedel!" Obdolženec: "Ni res. gospod: Tedni >.<> bili, ne meseci!"' Sodnik prečita ovadbo, iz katere povzamemo, da so našli orožniki sled dlake in del kože pod nekim grmom. Ker je obdolženec rad i lovske tatvine predkaznovan. so njega osumili. On jim je sicer izjavil, da se ne peča več z lovsko tatvino, vendar pa jim je prostovoljno izročil predelano vojaško karabinko. Obdolženec: "Jaz še danes ne vem, kje je ona dlaka in koža! Sodnik: "Čemu si imel pa puško.' Za muhe streljat, mogoče.'"' Obdolženec: "Jaz ne morem biti brez orožja. Sem bil že dvakrat napaden, okraden tudi." Sodnik: "Pa orožnega lista nimaš!" Obdolženec: "Dvakrat sem že j prosil zanj, pa mi ga ne dajo." J (Smeli.) I Sodnik: "Kje si dobil vojaško karabinko ?" Obdolženec: "Anton Bogataj mi jo je dal. Našel jo je pod nekim grmom." Sodba: Alojzij Gradišar je kriv prestopka po § 2 zakona o posesti in nošnji orožja in se obsodi na 1 teden zapora. Glede prestopka tatvine se oprosti. Anton Bogataj, ki ni prišel k obravnavi, se obsodi radi istega delikta in contumatiam na 3 dni zapora. Karal) in k a zapade, Oradišar odide. V vestibulu da svoji jezi duška z besedami: "Ti prekleta srna — dva bova zaprta radi nje. pa jo ni noben ukradel!" " ' da se verjetno še bolj izboljšajo: tično v drugačnem položaju, ker tika neumestna, ker se ne ve, kaj 'skupne interese Iz Jugoslavije. Jugoslovanske železnice. Dne 1. julija t. 1. je štel želj niški vozni park 1707 lokomol normalnega tira. 40f> ozkega t;l a izven presneta 1007 lokomot) Vagonov je bilo v prometu 250 soč 9lj normalnega, a 16 tisoč ozkega tira; izven prometa bilo vagonov. Cela družina zastrupljena z ge ji* v pro] sorjevo stanovanje in postavil mizo dinamitno patrono, ki kmolu nato eksplodirala in pošlJ dovala vse sobno pohištvo. SreiJ da v onem času ni bilo v stanovi njn nobenega človeka. Aretiraj dijak je priznal, da je hotel i praviti atentat na profesorja, ga .j«' vrgel v latinščini. Rekord konjskega tatu. Te dni je bil prijet v vasi Ku v Bački eigan Marko Sarkezi. ki je dosegel v Jugoslaviji reko v tatvini konj. V -ša tudi zdravilstvo uničiti ali vsaj omiliti učinek strupa s tem, da predi>isuje st rojil ne snoA*i. močan čaj itd. kot prva protisredstva pri zastrupi jen ju z rastlinskimi strupi. Tudi druga kemična sredstva uporabuja organizem na pr. silno strupeni rmeni fosfor oksidira in ga pretvori v neškodljive fosfate, strupeni amonijak pretvarja v seč. Kovinske strupe, kakor arse-nik, živo srebro in razne druge rastlii>cke strupe nabira organ-- zem posebno v jetrih ali v vrani- 'nje. Dve vrsti plemena. Moddrigea ci, kjer jih spremeni v težko raz- »vita na drevju, ki ima staro hra-topljive spojine, ki jih potem iz-jp(a.vo lubje. Med razpokami si loči. Najenostavnejše sredstvo or- zglodajo hodnik, ki je obdan od ganizma za izločevanje škodljiv- J samih gladkih sten in se zapira cev je pa bruhanje. Tudi en delana dveh mestih z loputnicami. Te strupa, ki pride pod kožo, mora so spred ene iz koščkov skorje, li_ iti skozi želodec, n. pr. znani strup šajev itd. in se hodniku tako pri- krojiti gotovih, snovi. V takih slučajih postane lahko najboljše pre« hranjevalno sredstva stirup, na pr. sladkor, škrob in maščobe. Klasičen izgled za to je sladkorna bolezen. Tudi kri in drugi stalTTcni sokovi tujih živih bitij so za človeka hud strup, ako pridejo v nje. pro v krvni obtok. ^Za nemoten obstoj organizma je potrebno gotovo Ravnotežno stanje. Vse, kar lahko to ravnotežje zruši, učinkuje kot strup. Gotova vrsta rakov, ki živi v morju, pogine, ako jih denemo v slano vodo z dsto koncentracijo. Strupenost te vode za rake je takoj izginila, ako ji dodamo majhno količino klorovega kalija ali klorovega kalcija. Ravno tako si lahko napravimo raztopine vseh morskih soli, ako pa ne do-lamo tej raztopini še klorovega natrija, ne dosežemo učinka morske vode. Kar velja za živali. Jc-tud i veljavno za rastline. Le sestavljena hrana iz različnih snovi učinkuje ugodno. Posamezne snovi so dobre prehranjevalne snovi le v družbi in v gotovem ravnotežju z drugimi. Kakor živali in rastline, tako morajo biti tudii pri človeku najvažnejše prehranjevalne snovi, to so ogljikovi hidirat.i, maščobe in beljakovine, v gotovem razmerju. Ako uživamo izključno le eno vrsto naštetih tvarin skozi delj časa. nan; mora to škodovati. Tudi mineralne snovi igrajo veliko ulogo v človeškem orpa nizmu. Poglejmo si le kuhinjsko sol. ki je neobhodno potrebna zr. človeka, ki uživa v pretežni večini rastlinsko hrano. Z rastlinsko hrano pride v naš organizem veliko kalija, s katerim mora natrij kuhinjske soli vzpostavili gotovo ravnotežje. Da je učinek strupov v zvezi 2 njih kemično konstitucijo, je br?z-dvomno. Spoznavanje kemične se. stave strupov in možnost, da jo lahko poljubno spremenimo, 11 anu pokaže določeno smer za zavestno sestavo učinkovitih zdravil. W6& M iaa rw 'N^llI- N? 1687 N91047 N N9666 N? 1599 N?I16I P? 771 N? 174-0 N?I233 ZASTONJ VSI TI KRASNI DAROVI IN HIŠNE POTREBŠČINE za labelne Star in Magnolia Mleka Vsaka gospodinja potrebuje sladkor in mleko pri svoji dnevni kuhi jedil za svojo družino, in vsaka gospodinja bi rada dala članom svoje družine darove za božične praznike, kot so naprimer igra. če, pipa, ura, zapestnica, manšetni gumbi, zapisnik itd. Najbrže želi tudi par novih loncev, ponev, pesode, steklene posode in drugih koristnih gospodinjskih potrebščin, da razjasni svoj dom za božične praznike. Začnite danes hraniti labelne za božične praznike. Gospodinje, ki kupujejo naše vrste kondenziranega mleka, kot so tukaj oglaševanj dobe lahko vsa ta dragocena darila povsem brezplačno s tem, da hranijo labelne z naših kan. POSEBNA PONUDBA Če hočete izpolniti kupon v tem oglasu ter ga odnesti v bližnjo premijsko trgovino kot je označena spodaj, ali ga pa pošljite nam. in dobiti boste ilustrirani Premijski seznam in Posebno Premijsko Karto, ki je vredna 10 brezplačnih labelnov. Sprejme se samo ena taka Premijska Karta od odjemalca s 40 ali več labelni, Vsaka naša Premijska Trgovina bo sprejela to Karto zaeno z nekaterimi a!i vsemi vašimi labelni s teh kan. Če ni v vašem mestu nobene trgovine, kjer bi zamenjali te labelne in Posebne Premijsko Karto, Jih pošljite Borden Premium Company,N4 Hudson Street, New York City, zaeno s številko darila označenega v Ilustriranem Premijskem Seznamu, in mi vam bomo poslali brezplačno. PREMIJSKE TRGOVINE Žaloigra v zraku. Letalska nesreča v Celakovicih na G ehoslo vaškem. stoma in svetla stanovanja ter ceneno hrano, ki vsebuje mnogo vitaminov. Zakaj samo na ta način lahko pričakujemo, da se bo človeštvo umirilo, .da prebolimo po-i vojne rane in razpustimo potom- _ stvo, ki bo sposobno za življenje in produktivno delo. Mlademu' po-' V se * dogodila v Ce- kolenju, nosečim ženskam in do- JaWlcih Uličnem kraju nedHleč jiljam je treba dajati hrano, ki iJ?d StTaŠna lahll«ka neSrC" ma čim več vitaminov, da bo de-'™' kl MhtevaIa ^ivlje. ea čila in zdrava. Tudi odrazi se UJ' 2 ** ST b°ritf!! S Mirrj°* Jiri Saueek. 28 letni lastnik le- jejo mnogo vitaminov, kajti vcei- ***** f*lan drUŠtVa ^erosport, ______ , , „ . , , . .ki prireja v morajo hraniti z živili, ki vsebujejo mnogo vitaminov, kajti večinoma slabo poučeni «rlede hrane.' smo vsi več ali manj zastrupljeni od preobilega vždvanja mesa. Ivbelech polete za občinstvo, je poletel s svojim leta-I lom nad " čelakovičko rivijero'\ (vozeč s seboj izletnike. Trikrat je pojnih pijač in drugih škodljivih poiet srečno uspel. Ko pa- se je snovi. jletalo četrtič dvignilo v zrak se Jldirpvniki v starih časih naso ,ic zodelo s krilom ob topol; isto-vedeli tega, kar vemo mi, vendar Sa&T1° & eksplodirala poeoda z eu spoznali, da je zelo ko.i^cinom in v trenotku je bilo le- ristno jesti zrelo sadje Iil zelemja.1 vo. Leta 177S ,talo v plamenih. Souček je skočil " z gorečega letala v reko Labo, pije pisal nemški lot K-0inovsky in poročevalec Kli-zdravnik C. StoLpetris takole: Ka- ko sta padla z gorečim letalom ko dobro in koristmo bi hido. če vred v reko. Našli so ju mrtva. V bi farmacevti prodajali mesto raz- avijonn je bila tudi gdč. Karla ličnih zdravil čim več zrelega in Omanova, ki je dobila težke o- , , ....... peki i ne n?21 glavi. Souček ie dobil dobrega sadja, visenj, cresenj. ja- poškodbe na glavi, zlomil spodnjo god. mlin, grozd ja, jabolk, hrušk - , • . , , . . . . ^ ° ' čeljust, obe roki m je poleg tega itd. Višnje* črežnje, jagode in zadobil težke opekiitrae. maline so izvrsten lek proti ane-j Ko je aeroplan treščil v vodo,, mi ji Ln drugim živčnim boleznim, je nastala med kopa.jčim občin-V skladu s stanjem želodcu in stvom silna panika. Več žensk je drugimi okoliščinami se priporo- tlf>bil° histerične n-pade in zlasti - - irkA iit ko bili prestrašeni otroci. Letalo je ea jesti 100—loO gr dvakrat na ^ , popolnoma uničeno, Vest o stralio- dan pred obedom mi veeerio. Za ... - • . ...... . ,. .viti zraeui tragediji, ki se je oda- stare in mlade organizme je sad- ^^ 16 je bliskovito je kot hrana in zdri.vilo zelo do-'razširila v Pragi in napravila glo-[bro. bok dojem. NEW YORK CITY. N. Y. 44 Hudson Street near Duane Street 434 West 42nd Street near Ninth Ave 1427 Third Avenue near 80th Street 61 East 125th Street near Madison Avenue 578 Courtlandt Avenue near 150th Street, Bronx BROOKLYN. N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway LONG ISLAND CITY, N. Y. 44 Jackson Avenue near 4th Street JERSEY CITY. N. J. 350 Grove Street near Newark Avenue 584 Summit Avenue near Newark Avenus Nekaj o pajkih. ' Pajki so znano bijološko salcio zanunlve živali Posebno nckai-tore vrste se odlikujejo po čudovitem življenskem nfcČinu. Nekje v Afriki živečih vrst teh člen o-nožeev, ki jih opisuje N. Abraham, pa vzbuja naravnost začud Prijazno vas vabimo, da obiščete katerikoli našo trgovino, če imate labelne ali ne, da si ogledate veliko in privlačno izbero koristnih in orna-mentalnih daril, katere lahko dobite povsem brezplačno . s svojimi tabelni. hranite labelne za dragocena darila KUPON Bordea'* Premim Co., Inc. 44 Hudson St., N. Y. August 5, 1934 Ta kupon mora biti zamenjan tekom pet-najstih dni izza zgornjega dne za Posebno Premijsko Karto. ,ME.................................. NO. t [aghoi NASLOV {Slovenian) ZA GOSPODINJE Piše ISA BELLE KAY Slovenska gospodinja v Ameriki vedno z veselj'em sprejema nasvete, s pomočjo katerih zamore boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja in mati. Na tem mestu bomo vsak teden objavili članek, ki bo zanimal vsa^o dobro gospodinjo. ^^^^ NAVODILA St. Kuhinjski recepti. 13. Domača sredstva. Solate so razdeljene v dve različni j Kadar čistite temni stenski pa-vrsti. — surove in kuhane. Surove I'ir direktno nad radijatorjem ali solate so navadna solata, radič, ku- plinom. poshižite škroba, stopljeni:! re. celery in tako dalje. Jajca.' lu'fTJ v VtM,i iu ko Sl' živ-strupe za strupene izločke bakte- ijen^ «e upre z nogami ob ste-rijev. Tudi fKroti kačjemu strupu ' in celo proti anorganskemu pu, kakor je arKentk imun iz i rajo če snovi ju zdravem želodcu zelo te Žito prebavljiva. Nasprot.no pa celo nekoliko bolehe»n•želodec razmeroma Pred 10—15 leti znanost še ni lahko prebavi ja vsako hrano, ki Mnenja raznih učenjakov profesorjev. Laejemu strupu ^ m na vso moC. tišči na vran;, (nto^la pqjaLsnilh. zakaj nek-eteri vsebuje vitamine. Za proces v ve danskemu stru-Kadaj. hoče počivati, jih zapah ne ljudje, ki imajo kxalotathno m e reva h so vitamini brez pomena. Ta at , s von te o začasno s par krepkimi nitmi .Ako kvantitati rno dovoli hrane in ži- Vitamini v hrani nimajo nobe- nji na kvalifikaeijo strupov. Pijane^ umre pozimi, ako zaspi na prostem, že pri majhni količini zav-žiga alkohola, ki bi jo poleti z lahkoto prenesel. Nasprotno je učinkovanje cijankalija. morfina in strihnina, tii izgubijo v mrazu veliko na svoji strupenosti. Različni organizmi prenesejo različno razne strupe. Kunec na ^r. prenese veliko bolje m ar fin kot človek. Polžu ne škodujejo količine strihnina, ki bi človeka na mestu usmrtile. Tudi dispozicija igra prt tem veiko ulogo. Na gotove strupe na pr. akohol, opij, kokain, ar senik itd., se človek navadi in strup mu postane skoraj vsakdanja hrana. Thomas de Quiocey ji i končno do 8000 kapljic opi-tinlcture na dati, da se je do-o počutil in je pri tem dosegel 70 let. tie more organizem pomanjkanja encima race- . . . j« Pa razbojnik le pribori vhod v ve sploh v ugodnih ^./ji erah, po-n^ga vpliva na proces prehod ; re- .! ^:vajo (hodnik, smukne pajk hitro skozi ]agoma hirajo ve-sili eelo Poleha- dilnčh snovi iz hrane skozi čreva |dru§Ja. varnostna vratca. Opazo^ jG, mesto da so fizično in duševno v organizem. Čim pa je prof. Bi_ rvaii ^<>t da je pajk zgradil vso popolnoma zdravi. Mnogi učenja- ekea to ugotovil, je dobil dr. ?.fi_ I napravo v emi sami noči. ki so razlagali ta pojav s tako- adera nalog, naj preišče, kako se Še bolj čudovit je pajk pleme-' zvano funkcij ona ln o nesposobnost vn*i vorganizmu proces zamen ju _ ,Jla p^sts. Živi v pasu plime in o.rr z,deeo in siromašnimi sloji zelo raz- vi. Tako postane jasno, /?ikaj organizem, ki nima vitamuiov, nc more več izrabiti redilnosti hrane zase,, četudi ima hrana še tako eliko količino omenjenih šiiovi. Tako postane jasno, zakaj orga-n£izem pri prehrani z obilno in drago lirama, ki pa ne vsebuje vitaminov, polagoma hira, troši svoj materijal in začne bolehati, j Profesor londonske univerze V. Mottcam pravi v zaJn;i številki '"Vers le ante?': Mladi Eskimosi,' ki žive v zelo neugodnih higijenič-' niih razmerah, ne poznajo rabiti:'-' ma. ker pn^oduciraj^ njihove ma-J tere, ki uživajo hrano večinoma 1 v naravni obliki, mleko, bogato na prvovrstnih vitaminih Arit imiui ščitijo deco pred rahitizmom, ki je nevarna detska bolezen. V kui- tako nevarnem kraju. vitaminov ne more normalno funk- strjena in pomeni veliko £oeijalno Najbolj zanimSvia pa je neka Do. gami pa sloni na vodni gladini, Ua- cijomriratii, četudi so ostali h i pol o_ nesrečo. Rahitizem, pravi na dru-lomedes vrsta. Tudi tega pajka ko da celo telo visi nad vodo. Ne-ški prcesi v redu. Dr. Leonv je'gem mestu prof. Mottr -m je po_ privlačuje voda, a na povsem drug premično čaka, dokler ne liuškne| dokazal, da se procesi oksidi ran ja^edica nezadostne asimilacije kal-način. Najde se ga na kopnem ob mimo kaka ma3a ribica. Tedaj se v organizmu enaki pri prehrani z'cija in fosporja v hrand in. dejstva,! stoječih vod(ah. Na breg* počiva ; m(ahoma požene zanjo, jo objame vitamini in brez njih. Poskusi da ljudje pogosto nimajo dovolj najrajši na kakem kamnu, ki sega s 6 dolgimi nogami, zasadi van jo prof. Bickla im njegovih učen cev solnčne svetlobe in vitaminov. Zato daleč v vodo. Z zadnjimi nogami svoje krepke čeljusti in se poda so jasno jpokazali, da onemogoča-fje razumljivo, da medicinski krogi ee krepko oklene kameni te podla-na skalo nazaj, »kjer jo v popol-jjo vitamini, ne da bi bili sami po mnogih držav apelirajo na državni- ge, s sprednjimi žeto dolgimi no-.nem miru polagoma požre. j sebi redilni, ^nčim ledicam osimi-|ke, naj omogočijo ljudstvu pro paradižniki ter rabijo pri tem le navadni "dressing"'. Ostaja pa več načinov, kako pripravljati solate. Spodaj hočemo prijaviti recept za solato, ki bo napravila vaš obed okusnim in prijetnim. X AT LAČEN I PARADIŽNIKI I časa eva pori ranega mleka. 4 velike žlice surovega masla. II veliki žlici moke. paradižnikov. 1 zelena paprika, na drobno raz-sekana. 1 majhna čebula drobno sese-kana. Pol čajne žličice soli. Malo paprike. Pol ease vrele vode. ov* Jiazrežite paradižnike na polovico. Položite jih v posodo ter jih pokrite z drobno razsekano čebulo in zeleno papriko. Dodajte votle ter pecite. dokler niso paradižniki mehki. Položite vse na krožnik ter pripravite omako na naslednji način: — Stopite preostalo surovo maslo v železni posodi. Vmešajte moko in ko je zarmenela. zlijte tekočino na pečene paradižnike 111 obenem tudi mleko ter nekaj soli. če je potrebno. Kuhajte, dokler se cela zmes ne strdi. nakar jo polijte preko paradižnikov. i Nasveti za kuhinjo. osodo z olivnim oljem ter potresite z moko. Sol v surovem masln se hitro zasmodi ter pusti neprijeten okus na dnu pogače. Slane ril>e. če hočejo imeti primeren okus. je treba štiri in dvajset ur. prodno se jih kuha, namočiti v mrzli vodi. Majoneza je bolj redilna in prijetna okus. če se jo napravi z olivnim oljem. Nikdar ne razsekajte zelene na drobno, kadar jo rabite za solato. Razrežite jo z ostrim nožem na kosce kot si jih želite. Nikdar ne vrzite vode na vrelo mast ali olje. Moka ali prst bo zadušila plamene in tudi navadna Preproga lahko služi v ta namen. Ce se jo zadosti dolgo drži preko ognja ter odreže dovod kisika. Ce se vaš;! j^reproga zavija ob robih, zmočite robove z vodo. To ojači in utrdi podšiv, katerega ima vsaka preproga. Tajnost odstranjenja mastnih madežev iz svile, ne da bi ostala kaka senca tega madeža, obstaja v tem, da se namaže te madeže s francosko kredo na obratni strani blaga. Položite blago na stran za par ur ter ponovite proces pozneje, če je treba. Kreda vsesa vase vso maščobo. Nasveti glede lepote. Izvedenci so izjavili, da je dober obrazni prašek neškodljiv. Obrazni prašek ali powder pa se sme rabiti le v zmernih množinah, kajti če se ga rabi v preveliki meri, zapre majhne odprtine v vaši koži. Ob gotovih prilikah je primerno namazati lice s takozvanim cold creamom pre-dno se uporabi prašek. Človek mora biti zelo skrben pri izbiri prašk^ ali powdra za obraz, kajti ceneni praški vsebujejo kemikalije, ki so škodljive koži. Kupite take vrste obrazni prašek kot jih izdelujejo i>oStene in zanesljive tvrdke, ki nudijo svojim proizvodom jamstvo. Vaš obrazni prašek je mogoče najboljši na trgu, a če rabite cenen, slabo narejen "puff'*, ne boste le izgubili dosti praška, temveč tudi ne boste dosegli zaželjenega učinka. Na* trgu je vet različnih vrst "puffov"' za obrazni prašek, ki niso dragi ter sanitarno izdelani. t Osebno zdravje. Oljka raste v južnem delu Evrope ter v severnem delu Afrike. Kutivi-rajo jo v Franciji in Italiji. Izdelovanje olivnega obstaja edinole v tem, da se iztisne olje iz sadeža tega drevesa. Olivno olje je dragoceno kot odvajalno in antiseptično sredstvo. Zelo dobro je zavživati ga. ker pospešuje grajenje sistema. Dobro je tudi pri opeklinah in pikih raznih žuželk. Dandanes lahko kupite vsakovrstne zdravstvene produkte, ki vsebujejo olivno olje. kot milo Sam-pu, tonlke in solatno olje. To kH-•že. "Via je dandifies olfcvn^i olje bistven faktor v vsakem domu. Imeti hi morali steklenico ali kano tega olja v svoji kuhinji za trenutno uporabo. r a v 1 j i c a. Molitveniki: Duša popolna....... Marija Varhinja: v platno vezano v usnje vezano Prar tam. kjer se temni azurj In nasmehne se kralj in narah-Atlantskega morja -dotika neba., lo ptftegne sladko družico kraj prav tam je ležal sredi valov pre- sebe na svilnate blazine: '*Osta-lep otok. Temni lovorjevi g-aji st* ni. duša. To-rej 1" In odposlance menjavali z oranžnimi vrtovi, ca razlagata: Treba bo resno raz-koder .se je smehljalo tisoč zlatih' mišljati — seveda — toda. če ho-sadov. Banane 111 fige, datlji. brc-'čemo ostati napredni — in logič-skve. marelice in hruške, vsako ni — toda. — V Angliji volijo od sadje je zorelo v tem nebeškem ' tridesetega leta nadalje, v Franci-podriebju. Vinska trta se je sp«7-!ji so zahtevali zadnjič 25. godino. njala od drevesa lite »vojega zlatega dečka, in branjev-n am reč. da j.* bil otok začaran, kot ka za voglom, ki pije rum? Tudi j je to običaj v pravljicah. O. ne: te naj bi volile, bile poslanci, n* Na otoku so živeli lepi in zdravi mara ministri ljudje v snažnih belih domovih in o problemi, problemi, jim je vladal moder vladar. Mlad V »i se pogreznejo v misli, je bil in lep in prelepa njegov* pa poskoči mlada kraljica in mlada drnžiea. Edini cilj njego- ploskne z rokami: :rI)a. dajte nam vega življenja je bil. Abecednik slovenski: I broširan ................... ljudje' j Jngleško-slovenskl slovar (Dr. Kera) ................ Ingeljssa služba ali nauk kako naj ae k av. maši streže .... .19 »omači ž 1 v in ozdra vnik ..........i,8|t Dva sestavljena plesa: Četvorka in beseda spisano in narisano.......35 ■ovedoveja .................... .75 Jugoslavia, zemljepisni pregled .. 1.-I.ubična knjiga ali hitri raiunar za trgovce z lesom..........1.00 Knjiga o lepem vedenja. Trdo vezano ............ 1.99 Razvalino mesta Palmire, ki leži v sirijski puščavi in ki je igra- Kako se postane ameriški ua v trgovskem prometu starega državljan ...... Torej vidite, da so biLi zelo na- veka zelo važno uloyo. so se v Knjiga o dostojnem vedenju Katekizem ( vel iki) . zadnjem času 11a novo pregleda-, Kako postanemo stari- Vodilo po prodni. Imeli so seveda tudi svoj parlament in svojo vlado in svoje ministre. I11 proporc, in sploš- ,-, ^ t^ii rimskega 0 .75 .69 J9 j65 JB9 J9 .40 J5 J5 .60 .75 J9 L29 .75 JBS M .70 Doli z orožjem l«ve sliki —- Njiva, Starka — (MeSkoi .................. I>oIga roka ................. Devica Orleanska.............. Duhovni Boj ................ Dedek je pravil. Marinka in škra teljčki ........................ Elizabeta ................... 'ran Baron Trenk ............ Filozofska zgodba .............. Farovška kuharica ............ Vra Diavolo .................. (iozdovnk <2 zvezka) .......... Grešnik Lenard. (Ivan Cankar) Gočevski katekizem ......... Gruda umira .................. Golem, roman .................. Gentleman vlomilec, trdo vezano 1.20 Gadje gnezdo. Povest iz dni trpljenja in nad ................. .40 lied vika ...................... J6 Humoreske, Groteske In Satira .60 Iz dobe punta in bejev ........ JO Iz zapeške globeli .............. 1.50 Igralec, roman, spomini mladeniča .90 fo9. Jurčič spisi: . zv. Sosedov sin. Sin kmečkega cesarja itd. Broširano.......75 Trdo vezano ............. 1.90 zv. Dr. Zober, roman. Tugom-• tmgedija v 5. dejanjih. Broširano ......................75 Trft) vezano .............. 1.W Karmen, trdo vezano ...........40 Kraljevič in berač .............. .25 Ljubice Habsburžanov ..........40 ljudska knjižnica: 2. av. Darovana. Zgodovinska POY6lt m 3. zv. Jernai Zmagovat. — Med Plazovi.................... J9 1 av. Malo življenje ........ 0. av. Zadnja kmečka vojaka .75 T. zv. Prihajat .............................69 0. sv. Kako um aa Jaa likaj, (Breneel j) .......................................69 10. sv. Kako sem ae Jas likal, (Breneel j) .......................................60 11. sv. Kako sem ae jas likal, (Breneel j) ....................60 2. zv. Iz dnevnika malega pore dne ia, trdo vezano...........69 14. zv. Ljubljanske slike. — i Breneel j) ................... .60 5. sv. Juan Miaeria. Povest ia Španskega življenja ...........60 6. sv. Ne v Ameriko. Po resničnih dogodkih ................ .60 Mali ljudje. Vsebuje 0 povestL BroSlrano .................. >H Trdo vezano ................ lil Mimo življenja. Utui Cankar) JSC Mrtvo meeto ...................70 Mrtvi Gostač ................. .35 Materina «ooooooooo«ooooa »80 I ase lino ...................... .19 MnW Klatefi...................79 30]i(eaUa ...................... J9 30 >ih1fo Paštenjakoviž .......... M Marjetica ...................... .70 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. ("Moškot ...............1.— pe, je preval«»val seveda tudi na ogiptolog Dunand in danski or i-Poljedelstvo. Slovenskim gospodar- naš otok. T upat am je padla iz ^ "talist Ingholt. Dunand je se- sloveiisko-ang-leški in angle- letečega aeroplana knjiga — pi- >tavi1 nacrt mesta t('r razLskfv- ško slovenski slovar ...... val natančnejše staro grško gle- Slovensko-angle£ka slovnica, bana je .seveda bila v esperantu, 'dališče. kojega obad je je še dobro kaj i ta se govori, kakor veste, vsepovsod - in priplule so pod->hrailjeno- Tu se "lajajo tro> mornice lvaiser-Ciott in Ueber. 1 vrat" °der Javljajo krasne gra- alles — pa takrat so tudi te imele napise v esperantu — torej pr-plule so in izkrcale mornarje in bose žene v sivih hlačah in menih laseh; ti so propovedovaii, .■o .75 .35 .80 IM nitne plošče. Dunand je odkril tudi ostanke zelo zanimivega po-s lop j a. ki se nahaja v bližini zmagoslavnega loka. Xa zunaj spominja poslopje na grški tempelj. j ^ 1 i ^^ j . . . .. ... . oprema imnarica. u>r«»ssir»inoi .. j. delili knjige in delali zmede, kaj- ,la*' se od nJe-a vellko razl,kuJe" j Spretna kuharica. (Trdo vezana) . 1.. ti svoboda ve bila velika v tej bla- In-holt' kl se lKN'a s ^armii ara- Slovenska kuharica. Z mnogimi sli- s slovarjem, trdo vezana ... Slovenska slovnica za sredne šole, (Breznik) .................. L— Splošno knjigovodstvo, 1. in 2. del 1.25 Siovensko-italjanskl In ItalJvSlev. slovar ....................... 1.99 Srbska začetnica za Slovence.....49 "lovensko-nemški in nemško-eloveo- ski slovar ........................Jf9 Slovenska Narodna mladina .... 1.— Spretna kuharica. (Broširano) .. 1.10 45 kami v besedilu, vsebuje 66S strani, trdo v platno vezana 5.— Umni čebelar....................1.— je Diia ven K a v tej ženi dežeLi. Toda kmalu so se na-1 mejskimi llaPLsi in s Predkrščan-žli ljudje, ki so hoteli, naj bi gra-1 skmn PaPlr»sk ^ raziskoval pod- _ natno jabolko rodilo sinji sad in Zt'mne -robov(> 11 a 5"So?padu rn^[fflnikinetovaleeaIi*mpo(luk, naj bi bili želodi veliki kot bue*. >Ta- °dkril 50 ^obov-; in boljšati polje .30 In nekateri so hoteli naj bi možje ^ h;U vfliT.l^ensS spl^vnlk"raznih imeli otroke in žene naj bi slu- ip(>koi'a1^1- A azne so ženske nxn}h pisem> vecano 1M žile vojake. In drugi naj bi hro-j liKarI-lP-. Vnekora ?robu je našel; Veliki vsevedež ................ Jt0 i sliko Dioniza v rdeči barvi. Bog, Zbirka domačih zdravil kakor jih Malenkosti. (Ivan Albreht) ____ .25 Moje življenje. (Ivan Cankar) .. .40 Mati Božja na Blejskem jezeru .. .15 Mladini srcem. Zbirka povesti za slovensko mldaino ........... .25 Notarjev nos, humoreska ....... .35 Naša Vas. 1. del vsebuje 14 po-povestL (No v s Can) — Broširano .................... 1.99 Nate Vas. 2. del vsebuje 9 povesti BroSlrano .................... 1.09 mi hoddi in ljudje čvrstih, nog naj bi sedeli v foteljih. In ker s« ki "bila ja jo svetniški žarki, počiva na ležišču in drži v roki niso bili edini, so se prerekali, grdili, si pretili in se tepli. Prišel je bd nemir na srečni otok. Pa zaenkrat še ni bilo nič nevarno. V svoji beli palači je sedel modri yladiir in premišljeval, kako bo svojemu ljudstvu ohranil srečo. Baš je pristal na prostranem travniku ozek dvokrilnik, ki je pripeljal dva 'kraljeva odposlanca. "V" trenutku jih je popeljejo do Veličanstva. V prekrasni sobani po- grozd. V istem grobu je našel napise od leta 311 po Kr. Iz t^ga sklepa Ingholt. da je Palmira životarila še po letu 273 po Kr., v katerem so ga razdejale galske le-srije cesarja Avrelijana. V drn-srem grnbu je našel sliko meščana. ki se je glasom napisa imenoval ''Ilajtran. sin Tajrmarsov". Meščanovo"postavo ovijajo trte z grozdi, kar je tedaj pomenilo simbol vstajenja. Na stenah sej čiva na mehkih blazinah, odet v haljo od škrlatne svile; prijazno I »lajajo postave moža m žene. povabi z roko in odposlanca se- r^1^ in ^^ ^ Sbka Ga" »' deta. In pripovedujeta. Odpirata j grob je posebno J;mapor razprostirata načrte, kaže- dolge, dolge ure. Naposled vpraša mladi kralj nekoliko utrujen: "No, ni pols-I tika?" ilVeličanstvo,- ženska volilna bogat z napisi. ki obsegajo 58 ta skice, nudita knjige. Vse tojTrst- Grob sezidal neki Malku i aprila meseca 115 po Kr. Ingholt je odkril tudi nagrobni kamen palmirske kraljevske rodbine. i; ALI VESTE, — rabi slovenski narod.........75 Zgodovina Srbov. Hrvatov ta Slovencev KvGBfik oooooooooooooooo 2. svezek ..............— M Razne povesti in romani: Amerika in Amerikanei. Popis slovenskih naselbin v Ameriki— Knjiga vsebuje GOS strani, v platno vezana............... 3.— Andrej Hofer ................. M Senešlta vedeievafta JS Bel grajski Biser ........M Bedakova izpoved............... 129 leH rojaki trdo vezano .... • • mm 1M Balkanska Tnrika vojska .. ~~ M Burska vojska.................. .49 Bilke. (Marija Kmetova) ....... .25 Cvetka ..............v« Črna smrt. (Meško) ............ .70 Črni panter ..••.••*<•••••....■» Ipanova navete ^as Jo zlato ... Vetlna Čarovnica starega gradu ........ iS pravica". _ V tem vstopi vsa i rta se vrse med Jugoslavijo in Albanr- krasna in žareča mlada kraljica. !jo P^anj* priznanja albanske _T . » . , vlade pod na?elstvom Fan Xolija? Ali 4f Vstopi m priteče prav do kraljev- lVMte dfl jp tarfiki tohak najbolj3i in \> akfega soproga. Smehlja se in prav najdražji za cigarete in da Helmars il malo se ji šobi jo ustne: "Konča-t, not Že vek vas nisesn videla, kralj * . - . -am fftMU- . vsebujejo 100% čisti trirfiki tohak ter so .v lepenksntih fikatljah in ne v zavojčkih? Z veseljem boste začeli kaditi turškega. . . > > • • • n .. n 4 Na Indijskih otokih .......... Naseljenci .................... Novele in črtice................. Na Preriji .................. Naša leta ..................... NiUUlt •ooo«»o*«**ooo*eeo# • • Narodne pripovedke za mladino: 3. zvezpk .................... 4,- z\*ezek .................... Na krvavih Poljanah. Trpljenje in strahote z. bojnih pohodov bivšega slovenskea polka .......... M JM J90 M .45 .49 .35 .40 L59 Narodna biblioteka: Berač. — Elizbetha, angleška kraljica .......................... .35 Emanuel, lovcev sin. — Berač .. .35 Svitoslav...................... .35 Spi^/6 «3o Krvna osveta.................. .35 General Lavdon................70 Napoleon I.....................L— Babica........................ L20 Nesrečnica .................... .70 V gorskem zakotju ............ -35 Za kruhom.................... .35 Žalost In veselje Z ognjem in mečem............4.— Grška Mytologija. 2 knjigi .... 1.49 Kranjske čebelice, poezije...... J35 >biski- (Cankar). Broširano.....1.— Trdo vezano................ 1.40 »h 59 letnici Dr. Janeza K. Kreka JS 'oveatico, Raftlndranaih Tageco, ▼•ebnjo 8 povesti ........ .49 Pasti In sanke. Kriminalni roman .35 Pariški zlatar .................. .35 Pod krivo Jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem .... J5C Poslednji Mehikanec ............ .30 *ravljlee H. Hujir .......... J99 Povesti ninTrnfti— Ijuistia w peak In zabavo ..................Jtt Pot za razpotjeai. Trdo vezano.. US9 Požigalee ..••....••••...*....•• JSS rraprečanove agodhe ............ JEft Pallia, poveatl la irske Jnnalka dobe Predtržani. Presera in drugi svetniki v gramofon...............25 Povest ice, Kabiudranath Tagore .. .30 Pet tednov v zrakoplova, tro. rem. lie Pol litra Vipavca .............. J»0 Ptice selivke. (Kabiudranath Tagore) — 1.00 Pred nevihto ................... JS Pravljice in pripovedke za mladino. 1- zvezek ......................40 2. zvezek......................40 Pegan in I^ambergar.............70 Sevolueija na Pocrugalakoa..... .S8 Rinaldo Rinaldini............... J>0 Robinzon .......................65 Slovenski šaljivee................40 Slovanska knjižnica. Zbrani spi-apisi, vsebuje 10 poveatl .... .99 Suneški invalid ................ .35 Skozi širno Indijo.............. .50 Sanjska knjiga, velika Arabska .. 1.50 Sanjslia knjiga, nova velika.....90 Sanjska knjiga, srednja .........35 Strelec ...........'.......... Jt Strahote vojne ................ J50 Stezosledec ..................... .30 Sveta Genovefa..................50 Strup iz Judeje..................75 Sisto Šesto, povest iz Abrucev .. .39 Sveta noč .................... JU Stri povesti: Nagla beseda; Tujčeva osceta; Gospod Grahar; List \ Papirja .......................s? Stric tomova koča .............. J>0 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................go Sveta Notburga .................35 Spisi Krištofa $mida ...........35 Ig r Dm >piImanove pripovedke: 1. zv. Maron, krčanski deček Is Libanona .................. iS 2. zv. Marijina otroka, povest iz .... kavkaškifc gora ............ .25 4. zv. Praški jndek ............ JS5 8. zv. Tri Indijanske povesti ......30 t". Kraljičin nečak. Zgodovinska povewc lz Japonskega .... Ji$ 10. zv. Zveti sin. Povest iz zvlade Akbarja Velikega............ .25 11. zr. Itd era in bela vrtnica, po- VCjt 12. zv. Korejska brata. Črtica ia misjonov v Koreji ............J9 13. zv. Boj in zmaga, povest .... 30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest ls zgodovine kanadske .................... J| 5. zv. Angelj suinjev. Brazil j ska povest ...................... JBS 16. zv. ZlatokopL Povest ...... JI 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaragua ........ J9 28. sv. Preganjanje Indijskih mls-jonarjev .................... J9 9. zv. Mlada mornarja. Povest J9 Turki pred Dunajem.............60 Trenutki oddiha .............. J9 Vrtnar. Rabindranat Tagore, trdo vezano ........................ .90 Volk spokornik in druge povesti za mladino .................... L00 Valentin Vodnika izbrani spisi .. .30 Zgodba Napoleonovega huzarja. — Trdo vezano ................ 1.80 Zadnl dnevi nesrečnega kralja .99 Zadna pravda ................ J9 Zmaj iz Bosne...................80 Zlatarjevo Zlato .............. 1.00 Zločin in kazen. 2 knjige. 1. in 2. del. Trdo vezano ............3.— Za miljoni. trdo vezano...........65 Ženini naše Koprnele............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 *Hrka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstva .. .35 2. zv. Hudo brezdho ............ .35 3. zv. Vesele povesti. .......... .35 4. zv. Povesti in slike .......... .35 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ................ JS Zbrani spisi za mladino. fGangl) : 1. zv., trdo vezano. Vsebuje 19 povesti ..»•».....«.*(.■.*..«.. «09 2. zv., trdo vezano. Pripovedke ln pesmi ...................... JM 3. zv., trdo vezano. Vsebuje 12 po- T6§tl oooeoooooooooooooooooo 4. zv., trdo rezano. Vsebuje 8 po- Vfttl oooooooo*ooooooo««oooo jN 5. zv., trdo vezano. Vinski brat 6. zv., trdo vezano. Vsebuje 10 po-Ttttl I»«00000000000000«000 jM Umetniške knjige s sikami za mladino: Pepelka; pravljica a aliksml L99 Bdeča kapica; pravljica a slikami ........................ 1.99 Snecnljčlea; pravljica a ■iTfc«inf 1.99 Traoljčica. pravljica a slikami 1.99 JO J5 .30 .30 JO JO .60 .40 - JM J9 J9 J9 Ji ,99 .79 121 .49 ■ . • • m a . 'njlga si Mladi slikar ... Slike Is pravljic njlge sa slikanje deptsole na s barvami In nrvodiloae: Mladi ametnflc ............ Otroški vrtec Za kratek iaa Zaklad .11 .78 UB9 1.29 1.29 U9 ........ Razglednice: Zabavne, Različne, ducat Tortka, Rkzllčno, ducat VeUkeBočaa, feaitfaa ducat ............ Iz raznih alovenakih krajev, ducat .49 Posamezno po JB ducat «>....„M A§ posamezno po ................M (vl» ducat . jM po............JS > • • • • w >oUna Solz. 3 enodejanke: svetova, dediščina, trpini .... L99 lnevnlk. Veseloigra v 'J dejanjih J9 Orano de Bergerac. Heorifna ko- metlija v 5. dejanjih. Trdo vez. L70 Ce sta dva. Šala v enem dejanju J5 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih .......... Krivoprisežnlk. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih .......... Pogodba. Burka s petjem v dveh dejanjih .................... Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah Za križ in svobodo. Igrokaz v 4. dejanjih .................... Starinarna, Veseloigra v 1 deja- janju ........................ Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanjih .................. Vse naše. Burka enodejanka .... Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska Igra s petjem v 3 dejanjih ........... Zbirka ljudskih iger. . snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje ................ . snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne Izostane, Očetova kletev, Čašica kave ____ 2. snopič. Izgubljen Bin, V Ječi, pastirlci in kralji, Ljudmila, — Planšariea .................. 3. snopič. Vestalka, Smrt Marijo Device, Marijin otrok ...... 4. snopič. Junaška deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. 5. snopič. Turki pried Dunajem. Fabjola ln Neža ........ 8. in 19. snopič. Pijavka, Skrlvea zaklad, Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaška .................... J9 0 snopič. Sv. Just; Ljubezen Ma-rtjlnega otroka .............. j« Pesmi in poezije: Godce; poleg narodnih pravljic o Vrbskem jezeru. (A. Fun tek) Trdo vezano ................ MoJe obzorje. Eng. GangeL Poezije Trdo vezano ................ Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi .................. talade in romance. (A. Aškerc) Trdo vezano ................ j 25 Broširano ................... .75 esmL (Simon Jenko) ........... Pesmi Ivan Zonnana. Originalne slovenske pesmi in pro-vodi znanih slovenskih pesmi v angleščini.................... THolie£\ *>esmi n mladost.....9« lovensLa .Narodna lirika. Poezije J9 Sto ugank. (Oton Zupančič). —» .................... j| Zvončki. Zbirka Pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano.....90 Pesmi z notami: Ameriška slovenska lira —• Koncertne pesmi za moške in meša-ne zljore.......................... Gorski odmevi, (Laharnar.) Zblr-ka moških zborov ln čvetero spevov. 1. zvezek ................ 2- ^ezek......................45 Narodne vojaška (Ferjančlč) .... Jt% Narodne pesmL (Marolt) ....... jz% Naši himni; Lepa naša domovina; Bože pravde. (Marolt) ________ jb Narodne pesmi Žirovnik 1. av. ........................ ZV" ........................ ......................... Narodne himne in domorodne pesmi, Marolt ................ Slavček. Zbirka šoskih pesmi____ Pesmarica Glazbene Matice, za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .... 3.00 Pomladanski edmevl. Pesmi aa ao-ran, alt in baa 1- evezek ...........................45 1' zvezek ......................45 Planinke. (Laharnar.) Pesmi sa spran, alt. tenor ln bas: 1. zvezek ..................... .49 2. zvezek..................... .40 En starček je živeL Za bas solo in možki zbor ................ .40 Dve pesmi. 1. Zapoj mi pesem dekle. 2. Škrjančku. (Prelovec).. .20 16 Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški ln mešani zbor. —= (Adamič) 1. In 2. del ...... JO Jaz bi rad rdečih rož. (Prelovec) .15 Vojaške narodne mdL (Koal) Orlovske himne. (Vodopivee) . Lira, srednošolska pesmarica ! 1. svezek .................. zvezek .................. Priložnostne pesmi za Izven cerkvene in društvene sla vnos ti__ (13 mešanih in 3 moški zbori) 1.19 Nočne pesmL (Adamič) m KupIetL (Grum) — 1. Kranjske Bege in navade JS 2. Učeni Mihec; Slabi časi____ M 3. Nezadovoljne^; To aarea ulit- ........................ JB Slovenski akerdL (Adamič) ca Zbirke 22 meiaalh ln moSkih abo- JO .20 J9 J9 .25 J9 L29 L29 1.29 1. zvezek , 2. evesak , Mešani in moškt zbori. (Aljal) «=» 1 svezek: Domovini; Nevesti; Nt » o o o o o o ro 00 o « »•••■000*0004 .71 .79 zveni mi; NaSa zv^ad* ; Ujete«, ptiča tožba; SočL ..... 2. zvezek: FrJ zlbel^V"ceVkvVoi;' Ne tožim; Oj planine; OJ z Bogom ti planinski svet; Solakodom*« mladini; Na bregu ............ 3. rvezefc: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan ; Dlvna noč....... 4. zvezek: Ujetega ptička tožbo; Zakipl duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu.............. 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam prpelji žar; Z vencem tem ovenčam sfavo; Triglav........ C. zvezek: Opomin k veselju; Sv*, ta noč; Stražniki; Hvalite Gospo. da; Občutki; Geslo............ 7. zvezek : Slavefiek ; Zaostali ptič; Domorodna Iskrica; Pri svsdbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo & zvezek: TI osrečiti jo hot! (me-šan zb.) : Ti osrečit ijo hotl (mo Skl zb.); Prijatelj ln senca (modkl zb.1) ; Prijatelj ln senca < mešan zb.) ; Stoj. solnčice stoj; Kmetskl blS ......................... .49 0. zvezek: Spominčice; Večerni zvon S^ti: Oče večni; Slovenska zem-Ual^Simski dan; Večerni mm; Zdravice I.; Zdrsivce II.; Oče večni; Tone Solnco .............. .79 Cerkvene pesmi: Oomaei glasi. Cerkvene jtesml za mešan zbor................... L—j 12 Orkevnlh pesmi za razne pri- tekoni cerkvenega leta ........ 12 Tu nt um Ergo. (Premrl) ..... Masne pesmi za mešan zbor. — {Sattuer» .................... Slovenska sv.Maša. za mešan zbor, s spremljavo nrjielj............ 10 Evharistienih pesmi za mešan zbor. (Foersteri .............. 12 P:inge Lingua. Tantum Ergo Ge- nitorri. (Foerster) ............ Srre Jezusovo. Za tenor, bas, sopran. nit..................... Pet Božičnih. (A. Grum) ........ Srce Jezusovo. 21 jtesmi na čast Sr> u Jezusovem. ( F. Klmovee) Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih IH'smi za mešani zbor. — Sopran, alt. tenor, bas .............. Hvalite gospoda v njegovih svetnikih. 20 pesmi na cv-ast svetnikom. (Premrl 1 .................. 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum > ..... Missa in honorem Sanotae Caeli-liae. (Foerster) .......... JO JO JO J9 .49 JO .30 .30 J9 .40 .40 J5 JO Note za citre: Buri pridejo, korarniea..... Slovenski citrar (Wilfan) . Safaran. Ruska i>esem. — (Wilfan) ........... .Co J5 .25 Note za tamburice: Slovenske narodne pesmi xa tambu- ra§kl zbor ln petje. (Bajlk) .. L99 Bom šel na planince. Podpurl slov. nar pesmL (Bajuk) ____ 1.99 Na Gorenskem je fletne. (BsJuk) L9? Note za gosli: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen ln slovenskih narodnih pesmi .79 Note za klavir: Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih pesmi .............. Ob morski obalL Valček. (Jaki) Pripoznanje. Polka mazurka __ (Jaki) ..................'.. Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .................... Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .................... Ljubavno blebetanje. Polka mazur (Jaki) .................... Kot nekdaj v maju. Valček. -— (Jaki) .................... Veseli bratec. Koračnica. (Pahor) Zmiraj zvesta, polka, (Jaki) .... Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) J9 Primorski odmevi Fantazija. — (Breznik).................... jj^ Orel. Koračnica. (Jaki)......... J3 Buri pridejo Koračnica. — (J. Skc >ik) ............... & Bratje i Slov asci Brno. Koračnica. (Premrl,....................25 Edit ha. Intermezzo. (Aletter) .. JO Mabel. Intermezzo. (Aletter)..... JO At a Penguins Picnic. Intermezzo. (Alletter)...................20 Ritter von Herz. Koračnica. (Jaki) .20 Golden Rain. Intermezzo. (Aletter) JO Waffenrouf. Koračnica. (Jaki). .. J9 Fahnenwacht. Koračnica. (Jaki) J9 .90 .49 .49 .49 .49 .49 .45 .45 .40 Zemljevidi: Združenih držav, veliki......... Združenih držav. Mali______ Nova Kvrapa Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky ha Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, ^ vsaki po .... zemljevidi t Illinois, Pennsylvania, Mlniu sa ta, Michigan, Wisconsin. Weal Virginia, Ohio, New York — vsakl po Velika Jl f* >4 Poroča Edvard Price Bell.*- Ženijalna nadarjenost Ramsay [nega, usmiljenega in velikoduš-[ueDonalda se razodeva v inter- nega moža iz vsakega človeka na ieu-u. katerega je dovolil ameri-kemii časnikarskemu poročevalki, Edward Price Bella, na lepši svetu. Ce bi mogel storili to, bi napravil kristijana, pravega kri-stajana iz vsakega človeka na |ačin kot v vseh njegovih govo-jsvetu. h ali tiskanih delih. j — Xaša doba je presenetljiva Amerikaucem, ki skrbno pre-. doba. a ni krščanska doba. Naša itajo njegove tozadevne izjave, j zavojevanja so zavojevanja zna-lora jnponirati univerzalno-t innosti. a niso zavojevanja kultu-isnost njegovega stališča glede so-j re. Naučili smo se dvigniti v zrak ijalizma. kajti t<> stališče ne i telesno. Moramo pa naučiti se. ka-ravlja na dan želja možkih in j ko dvigniti se proti nebu dušev-*nsk v Angliji, temveč daje tu- no. Veliki uspehi so nam razgreli i izraza hrepenenju po boljših ' kri. Sedaj potrebujemo ohlajenja. olitičnih in socijalnih razmerah .Moramo se nanovo naučiti staro vseh eiviliziranih deželah sveta.'lekcijo o uživanju nedelje. Pre Brez pretiravanja se lahko re- več nas je takih, ki smatramo ne-e, da je Rainsav MaeDonald dr-' deljo za dan naporov. Preveč nas avnrk izvanrednih zmožnosti in I je, ki smatramo nedeljo za dan b temu času prvi nacijonalni: frivolnosti in duševne sterilno-ocijalist na svetu. On je intelek- >ti. Socijalizem je resen. Socijalizem ualec, ki je tekom let razvil in [i/.uriil duha, ki je tako umerjen. Itako obtežen s trdimi dejstvi, ua Ise lahko irb vsakem trenutku spusti v debato z največjimi mož-(itii svojega lastnega naroda in naj-;\ečjimi glavami sveta. Neglede na omejitve, katere mu predpisuje strankarska polil ika. |je pridobil MaeDonald izvanred-11v> popularnost za svojo stranko ter samega sebe. MaeDonald se ne drži nikakih posebnih predpisom, glede obleke ali obnašanja, a nudi sijajno osebno v zbornici in tudi sredi stroge formalnosti Buckingham palače. V dvorski obleki izgleda kot strog militarist, a njegovo obnašanje in govorjenje sta vedno miroljubna in demokratična. Ker se je šolal v najboljši šoli na svetu, med delavstvom, je popolnoma obvladal umetnost javnega govora. Več kot pet in dvaj-let let je stal na politični zbornici ter izuril svoj naravno zveneči in mogočni glas. Ministrski predsednik MacDo-nald je >prejel priliko, da stop: na čelo vlade, ker je bil mnenja, da je dozorel čas, da se uniči neštete zmotljive pojme, ki so navdajali .javnega duha glede tega. kaj bo prišlo, če bi se delavska stranka polastila vrhovne sile. ★ Ministrski predsednik MacDo-nald je sedel sam pri svoji pralni mizi v sobi urada poslanske zbornice, ko sem vstopil. Pred njim je ležal velik kup oficijel-iišh aktov zunanjega urada. Izmučen. resen, se je dvignil, podal roko in ko sva oba sedla ter je on zrl vpraševalno name, sem mu stavil naslednja vprašanja : — Kaj je socijalizem Ramsay MacDonalad ? Kaj je kot čustven pojav, kot vera in kot politika? Z drugimi besedami, kaj je duševno, umstveno in praktično? Zamišljeno je sedel Mae Donald par trenutkov ter nato odgovoril naslednje: — V domeni čustev, zavesti in na duševnem polju je socijalizem • vera v ljudsko službo, — globoko navdušenje za telesni, duševni in moralni dobrobit človeške družine. V okrožju uma, misli in teorije je znanstven program soei-jalnega izboljšanja. V okrilju prakse je predstavljal dosed a j počasno vzgojno, zakonodajno in administrativno gibanje v smeri proti uresničenju svojih idealov. — Ali je na socijalizmu kaj brezverskega in protikrščanske-ga? — Ravno nasprotno. Socijalizem temelji na Svetem Pismu. Pome-nja smotren ter odločen napor, da se pokristijani vlado in družbo. Kdo more zanikati presenetljivi obseg revščine in bede na svetu? Kdo more zanikati, da je revščina osebno in socijalao zlo? Kdo se ne zaveda, da je revščina obžalovanja vredna? Socijalizem je sovražnik revščine. Prepričan je, da ni revščina, temveč socijalna rekonstrukcija sredstvo proti revščini. Materijalizem, vulgarnost, trditve brez podlage, nadvlada, ^ateri manjka finese duha in du-neupoatevanje človeške vred pti, — vse to sovraži krščan-in socializem istotako. Soci-im bi rad napravil smotre- bi po vedel družbo k zmernosti in razmisleku. ^Zavzema se namreč za čistot življenja posameznika, za čistost družinskega življenja tei za inteligenco, čast in pogum v političnem življenju. Preveč praznih slepil imamo sedaj, preveč ljudi, ko jih edina želja so zlati našivi in kolajne na suknjah. Važna po je izključno Le ena stvar. —. ljuba v do trdega dela. hrepenenje [><> najvišjih človeških lastnostih, lločem vam pojasniti, kaj je o-siiovno duševno dejstvo glede so-eijalizma. Socijalizem je v svojem bistvu iskreno hrepenenje, da se uveljavi dostojanstvo človeštva, — dostojanstvo, katerega pa ni mogoče ločiti od službe. Kaj drugega predstavlja krščanstvo? — Ali ni socijalizem, kot ga poj-mite vi. vera v nasilje? — Socijalizem je trezna pameT in ne blaznost. Človekoljubnost je. ne pa brutalnost. Po svoji naravi mora sovražiti nasilje. Predvsem •e duševen in moralen. Bori se le z intelektualnim in moralnim orožjem. S prigovarjanjem spravlja ljudi v svoje vrste. Ne sili jih v?.-nje-s krepeljcem. — Kakšen se vam zdi komunv-7«m. sovjetizem in slična gibanja v luči tega socijalizma ? — Nimajo prav. niti malo prav. Socija'izem je pravo nasprotje ti--anstva. Prav tako malo veruje v liktatorstvo proletariat a kot v« ruje v drktator-tvo takozvane eli-fe. Socijalizem bi stri zadnje okove. ki vežejo duha in telesa vseh '•oštenih mož in žensk. — Splošno se domneva, da vključuje socijalizem anti-indivi-dualizem. — To je zmota, — popolna mola. Socijalisti so največji zagovorniki individualistov. Oni so edini inteligentni individlualisti. če je individualist človek, ki rešpek-tira individualnost. Kaj pa koristi individualizem, ki ne oprosti posameznika razmer, ki mu preprečujejo biti individualen? Osebna prostost je individualizem in edini pojmljivi individualizem. So-■ijalizem pa .se zavzema za resnično, ne pa namišljeno osebno prostost. Osebna prostost pristne vrste pa ne more biti uveljavljena. razven s pomočjo znanstven*-soeijalne organizacije, ki upošteva v prvi vrsti človeško osebnost ter je ne zasužnja, kot se godi sedaj, lastnikom finančnega in in-dustrijalnega stroja. — Ali se vam zdi. da so socijalisti aristokrati politične misli? — Nobenega dvoma ni v mojem duhu, da opravljajo socijalisti pionirsko politično in družabno razmišljanje sveta. Eden njih značilnih znakov je. da imajo velik re špekt pred človeškim umom. mesto rešpekta do pesti. Naše stare stranke ne mislijo v duhu časa. Zavzemajo se za interese, šibolete in tradicije. To so stranke tako-zvanega status quo ter lepljivega obliža. — Kljub njih odločnemu in korenitemu izjalovljenju pri poskusu. da ustvarijo spodobno urejeno civilizacijo, pridigajo še na-dalje svoje stare malike. Svetu niso mogle dati miru in tudi ne pokoja. Milijoni delavcev, ljudi, k: Bolgarska sodba o Radiču. "Radič dela napako za napako. kot politik in državnik. On je glavna ovira, da se politični položaj .In t sla vi j t lie more razčisti i i. Njegova prva napaka je bila Ta. la snjavil pokret za deeen. * al.za v .Jugoslaviji, ki je ze-iO naraven in ima veliko šans na d^1 obišče Oertofta. o k&terem se 'je po dolgih letih zaznalo, da je še 1 ^ živ in da je sedaj kralj. Ko je i Uspeli, v zvezo z republikanstvom.' Hrvati.* ki so bili najbolj lojalni j j državljani bivše avstro-ogrske mo-1 ' narhije. .se ne pthajo za nikakim j repubiikanstvam. Popolnoma za- dolgem križarju dovoljni bodo, če dobe avtonomijo in OS *alna zmota bi bila. če bi podpi- prišel gost na otok, je bil kralj rali in protežirali te elemente v Faju ravnu odsoten. Ko se je po_ naivnem prepričanju, da so lahko vrnil, je bilo njegovo veselje nenevarni samo našim sosedom, ne popisno, ko je po dolgih letih zo_ pa tudi nam. pet. videl Evropejca. Rek 1 je, da " je, še ko je bil v čolnu. \onjLl I ljubljeni zrak svoje domovine. Kajti FLju je eden onih redkih ,"krouanih" glav, ki skoraj nikoli ne zapuste svoje monarhije, Ko je stopil poglavar na suho. <:a je življaji Danca Oertofta ki je po obkoliko njegovih IG psov in so po svetu kon- skakali od veselje. c¥ < se * Od delavca do kralja. Naravnost faiitatistični so KIP ANGLEŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSED NIKA MACDONALDA ue naveličajo zagotavljati nam, I primerno razdelilo. Hočejo ga na-da so odposlanci neba. da vodijo svoje soljudi ter jim vladajo. Sedaj. ko s« m jaz v uradu, skušajo dokazati svojo k rop ost i s skrbno da bi bili pomočjo opozicije žo dosegli .svoj cilj. j Opreznost opozicije in kraljeva nezaupljivost, ki je v tem slučaju čisti naravna, je docela pokvarila Hrvatom njihove račune. I Druga velika Radieeva napaka ■akajo na čas. ko bo bogastvo ob- -* tt'UK ,lil je »pustil jugoslo-1'ine tako veliko, da bo lahko do- van>k<> po»tal prostovo- praviti služabnikom, nc pa mojstrom in gospodarjem. Strpljivo zamišljenimi komentarji, da do- j navijalo vse ugodnosti umetnosti,'in začel onutati tn kažejo, da nisem mogel v petih ■ pouka in razvedrila, katero je nji- . no prišel do mirnega življ.jr.ja in hov gospodar povrnil Prišle f> - ■ " problema, ki ne raKkiali Jo?>anjo s sekiro, tuko da okrog ledij. To je bila narodna moe za rešitev stal bližje ljudem kot pa člani o-1 in Rusk-Jn. Ta raZmere stalili strank. Človek in njegovi boji za obstanek so bili vseučilišča zu delavsko stranko. J ka ve dobro, da imate more biti rešen, če se ne reši v S() Sf> Stopili možg^.ini. Ta neko- noša otoka Vuvulu, na katerem __Soci: il:zcm ne ob. o*- k : simi potom mirnih in neprijetna operacija pa ni i-se mora vladar seveda tako ohla_ » OC .Ztn lit o soja ! jralnih sredstt v. drugače, kakor s nu'Ia slabih posledic za Oertofta, čiti, bo njegovim podanikom pomočjo orožja. V prvem in dru- ampak je pustila za vedno le na pnjv. Kajti kralj Faju je zelo geni siučaju bi bilo vmešavanje njegovi glavi veliko brazgotino, demokratičen. Oertoft je tako o-:nozemstva neumestno. Brez dvo- Kot trgovec s kopro je priš.-l kon- žgan od vročine tn.pičnega šolnina bi tujci lahko koristili z na-1 en o n J otok Vuvulu (Maty i, ki se ca. da j.' njegova koža še bodj temveč tn-'^11, dokU'r ustanc borba v me-(nahaja približno 145 stopinj črna kot njegovih podanikov. Ni :jah države. j vzhodno Grcenwieha v Južnem torej nič čudnega, da ga je ne_ I Samo država, ki je sovražnica morju. Tu se je naselil in po krat- koč kapitan neke ladje, ki je prav (druge države in ki kuje zahrbt ne kem bivanju so ga domačini iz- po naključju pristala pri tala in tudi ne bogastva. Obsoja pa kapitalizem kot smo ga pozna-, li dosedaj. Obsoja fašizem. Obsoja sistem, ki je spravil prebivalce te. dežele v tak položaj, da ga niso ob-; sojaie le žrtve same Idi humanisti kot sta bila Carlvle katere je ustvaril kapitalizem. —ki je pri šel k moči vsled industrij alne reJ""^ nai n;'en ru<;un' ^ lahk^. volili za svojega kralja ko je bil vprašal, -ali ni belokožcev >. Naša stran- volncije aevetnajstega stoletja. -emigrantov. Ra- star 25 let. Kot kralj vuvut ate opravka s so prido])ile velik sloves in ugled j kl ^ odPotoval v London, da se je nadel ime Faju. otoku, na oto- ln.sk i ku. ------- ... ... .Preko kraljevega obraza se raz- človeško dušo, ko se pečate s po- ( Ilini ki so pr:hkeIi tem žrtvam'11 a'' ' 111 Pneakova-| Fajuvovi podaniki se imenuje-teza ogromn-a brazgotina posledi na pomoč, kot naprimer Robe«Z', takal,egu od An?llje llltl "narod tigrov". Rezidenca Fa- ca strahovitegf.i udarca z bojno i nI H »»'.I 11/. I m Vn/kitn'mm »» I ♦-»IT-.. Owen, b l.'d- Sha-fjtesbury in Sa muel Plimsoll. litično ekonomijo. Človeška do« ]>a jc velika in zelo obsežna stvar.' •Širša je kot sta konservatizeni iit liberalizem. Le socijalizem je dosti širok, da sprejme vašo človeško dušo. Ce pa ne daste ali nudite človeški družbi dosti, dosti prostora, ne morete ustvariti u-spešno zgrajene duše. — Zakaj ne ? Ker bi ne mogli ujeti one izvrž-ne, a neprecenljive stvari, kateri pravimo — prostost. — Izvedel sem, da vas Sir Kober Home, ki je tudi Škot, dolži l>t snikovanja. — In po pravici. Noht nega večjega komplimenta bi nam n<' nn.-gel napraviti. Mi smo v srcu človeškega življenja. Vsak poulični paglavec je poet. Politiki brez poezije v srcu so suhoparni in usodepolni. Če bi jo imele, bi ne nepravile take godlje iz stvari. 'in telesu ima — V teh razmerah se je porodil socijalizem. Rodil se je v Angliji. ne pa v Nemčiji. Marx je le posvetil svojo veliko kritično si-* od Francije. Sporazum z Italijo „>..1v7..n>..1i. ni,.(, f, • „ i- ,- - , , . ..„ llil l>ra\ za prav Oertolta je sekiro divjakov Južnega moria je pa Radičevo stališče popolno- tr„,i.. ■ i.,,-, i i • i> i 1 11 srednje M-lik koča na obrežju ki. l o obrazu m po celci ma omajal. Ko je spoznal žalost- c.,,« ^ i j - i i i i . .. . . J° J* kralj sam zgradil iz bambu- p< lno brazgotin od vbodljaiev sune posledice svojega potovalna ,.„ - v .. .... v. , ; . . i, t.I. , i ,sa ,n Palmovega listja. Knonad- lic m psie. "Nekoč so ga domačini ; na zapad, je Radie, namesto da se ^ dUIU je spametoval in opustil vsak. ,„.... . .sumljivo delovanje, kar mu je o. v , . . . , „ , . lo popolnejšim definicijam soci- - , 4 • •• , - ,, , P50 JlISO obdaja veranda. Zadai Moerner pravi, . . Imogocal tudi opozicijonalni blok,' jali/.ma stropna hiša stoji na majhnem ze- prehod I i. ko so ga ponoči napLdli, lenem gričku in gleda nn Ocean, pa se je Oertoft vendarle izlizal. da je kralj Faju •ter pogosto zgrešil i svoj cilj. Ne zamkujem, da je pomenjal kapitalizem izboljšanje stanja, ki je obstajalo poprej. Ka-pitalizem pa predstavlja le epo-lialno točko v razvoju. Moralno obsojan je ni vsled tega na in»'-stu. Izpolniti moramo vsled tega svoje socijalno življenje. Če ostanemo kjer smo sedaj, nas bo zdrobila nadvlada kapitalizma. — Kapitalizem in. fašizem sta proti-človeška in nečloveška. To je glavna točka. Proti-človeški jc. ker so veliki človeški problemi pravi človečauski problemi. Kapi- n;:pravil še tretjo, zanj morebiti stoji majhna zgradba, v kateri je ed-n najboljših usodno napako, ko se je zvezal z P. nameščena kuhinja in kopalnica, kdaj videl. m< ki jih je To je "palača'' kralja otoka Vuvulu. Na travniku pred hišo se zapad n." obenem ' pa je postal nje-1na vadn<> Paseta dva konjički,, ki boljše viki. S tem je prišel ob ves ugled, ki si ga je bil pridobil na ALI VESTE, — bosto na i__• \ t .... . ItoV Poskusite ka.liti turški tobak, je bila dana podlaga za skupno.^iec Moerner na otok" Vuvulu. S° ^ kajti razumele in pojmovale bij človeški materija!, s katerim ima-'talizem Je ^seden od strojev, tr- j gov in dobičkov. Niti iskre poj- jo opravka. Svet porrebuji boij akcijo, ki pa ni mogla biti dru- i gačna, nego legalna, na temelju parlamentarne borbe in upliva na javno mnenje. Radičevo boliševi-1 ziranje bo brez dvoma konec nje-i govih pustolovščin. Zelo naivno bi kot kako drugo Stvar političnega ma n:ma ° moralnost,. To izjav- bi] in družabnega Shakespeare-ja. ljam ne kapitalistov, tem-; cedonskega gibanja začasno odpo-J — Iz tega, kar ste rekli, bi člo-!v nasprotno. Postopati | te borbe proti radikalnim elemen-družba ne more izvršiti nobene s človekom kot človekom, ne -bt^tom se moramo sporazumeti. Fa-bolj važne službe kot je gojevan>c j imdo ^ P^edico le užitka, tem-umetnosti in klasične kulture. Tu-, več bo dotiČnega tudi podžgalo di če vladata v deželi velika bc-. k največjim naporom, da in nezaposlenost, kot žalibog v — Celo reakcijonarci so se na-naši, bi ne smeli njeni prebivalci. učili politične modrosti, da se zadrževati svojega denarja pri ua-! mora postopati z ljudmi kot s kupu slik in vseh drugih stvari, ki j človeškimi bitji. Veliko število vzradoščajo srca ter dvigujejo du- delavcev je glasovalo za konser-ha mladih in starih. Eno glavnih, vativce. Ali veste zakaj? Radi so-naukov socijalizma je. da lahko cijalističnega razpoloženja kon-popolnonia rešimo ljudi, če rešimo servativcev in njih dejanj. V tre- Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. njih duše. — Ali imate v mislih kapital kot nutku, ko so se pričeli konserva j tivci uspešno boriti proti zlom na- pospeševatelja umetnosti in kul-išega preveč agresivnega in brez-1 ture ? Čul sem, da socijalizem ob-j čutnega kapitalizma, so si prido-l soja kapital. bili zaupanje in tudi glasove de-', — Nadaljna zmota. Socijalisti lavskega razreda. V vedno nara- j hočejo ohraniti kapital. Vse pre-1 ščajočem številu pa prihajajo de- kašajo v svoji oceni vrednosti kapitala. Če bi ga ne marali, bi uni-predstavljajo temelj socijalne' čili sami sebe. Hočejo, da se ka-zgradbe, so brez primernih domov pital ohrani ter reši zlorabe. Ho- vativcev. To je vzrok, da postaja lavci do spoznanja, da ni resnic-1 no bandero prrasvitljenosti in elo-1 večanske vlade v rokah konser-i rn na stotine tisoeev je takih, ki sploh nimajo doma. Nikdar pa se ZA SLABO PREBAVO pomanjkanje teka ter splošno oslabelost, vzemite SEVERA'S BALZOL Splofina tonilca za moike I žensk«. Pomaga naravi s tem da želodec in jetra bodo pričela s svojim normalnim poslovanjem in prebava bo zopet postala redna. 60 in « Vpnlajt« svojega lekarnaija. POSOJILA NA NEPREMIČNINE Naši rojaki lahko dobijo pri nas prvi mortgage na hiše in posestva v New Yorku in Brooklynu. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York če jo, da se ga boljše porabi, da se; delavska stranka z vsakim dnem se: bo lahko dohodke boij pravično in I močnejša. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA, ZOINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH SOLEZNI. Moja Stroka j« »dravljenjo akutnih In kroničnih bolocnl. Jmm •am zdravim nad 25 lat ter imam akuinja v vaeh bolaznlh H k°L "to V£«* mor*m Popolnoma raxumtl In apomatl I22.KU V " "" «drav,m ln moč i0 je Lord Hcnrv ojunačil k brezuspešni akciji. — Takrat, poroča, — sem vrgel med oba. tla jo zavarujem. -- '1 i pe>. — »-m vzkliknil. — za to boš še trpel. — fipei.' — je od\ mil Sir Oliver ter me dražil s svojim globok.m g!r<»«'i 1. ,'jiz sem že trpe!. Kaditega sem tukaj. — in se več boš trpel, ti peklenski pirat! — sem ga posvaril. — 1 »-pel i»o» za ta podli zločin kot je Bog moje življenje! — T;.ko.' — je odvrnil on, ?lasno in brez uSov<>ra-dopustnih mejah tudi domo-'je bal za hlače, da bi padlo Še kaj j Pa rekeodu Škarji usodna noč. Za tako sfiržbo je treba poguma! Gospod Skarja si ga je bil nabral že doma, pa je imel skrbno ženo in ga je dobil še s sabo v dveh ploščnaitih steklenicah, da sta mu šli v žep. S po gumam v žepu se je neustrašen oglasil v vojašnici, odtod so ga vedli na most in je bil most še eel in v dobrem stanju in so mu ga izročili. Gospod Škarja je ostal sam sredi gluhe noči. Ob kraju mosta je stala majhna stražnica, bila jr hladna jesenska noč, pa je stopil gospod Škarja v stražnico, da iz za njenega zatišja Čuva most in oeetnjavo, in nista most in ocet njava rekla ne tako, ne taiko. Spodaj je šumela voda. katerakoli, zgoraj v vejah je stokal veter —-ponoči se ta reč vse drugače in huje čuje kakor pri belem dnevu, in se ne ve. ali bi bil gospod Skarja vztrajal toliko časa kaikor je da ni imel skrbne žene in s sabo toliko poguma. Pa je bolj in bolj grozno za vijal okrog stražnice veter, po nebu so se podili temni oblaki in je premišljeval gospod Škarja, da b: bila talka noč kakor nalašč za sovražno silo in bi lahko pridrla al* od kapelice sv. Roka semkaj ali čez Mehletov zelnik in bi nenadoma napadla mirni kraj — to bi bilo strašno! Gospod Škarja ni mogel drugače ob teh mislih, nego da je segel v žep po pogum in si ga nastavil na junaški listni, nastavil si ga je, ?*o se mu zamotali hlae-takisto ni šlo niki in jih ni mogel spraviti v red in zraven ves čas: pok! in pok! in pok! Pa je gospod stotnik Škarja obupni položaj v obfambo mu izročenega m o situ preudaril tako. da je s hlačami kar v rokah se žurno umaknili s te točke domov, ln so potem doma vso noč bdeli v čevljih in tolarje skrivali v peč in se priporočali Vsegamogočnemu ln trepetali, kaj bo. Toda je noč minila mirno, sovražne sile ni bilo ne izza kapelice sv. Roka, ne čez Mehletov zelnik, in tisto, kar je delalo pok, pok, pok!, je bil kostanj, ki ga je otresal veter stražnici na streho. Hva-l« Bogu! — očetnjavi se n; zgodilo nič hudega, še las se ji ni bil skrivil, hvala Bogu! In je bilo vse v redu, da nimajo pri vojakih tako sitnih "postav. Bili so drugo jutro prikorakali, da zamenjajo stražo, pa ni bilo o zapriseženem gospodu Škarji ne duha ne sluha — to je grozen zlo čin! In razbita steklenica v straž niči in tista druga reč tudi niso bile baš olajšujoče okolnosti. Pa so naprtili ubogemu gospodu veteranskemu stotniku strahovito ob tožbo, ker da je sainolastno zapustil v vojnem času ukazano ran stražo. Gospod, ki mi je pravil ti. zgodbo, mi je povedal, da bi bil dobil netsrecni mojster Škarja vsaj tri leta težkega in jako pr- sno grizlo, da so ga bacnili iz društva še bolj ga je grizlo, da je bil šel in jim poprej še plačal pijačo. Toda je molčal in čakal in je pričakal prevrait. In sedaj predlaga, da se kazensko postopanje obnovi. Pravi, da je bila krivica, da je bil oproščen, po pravici da bi bil moral biti obsojen — to svojo obsodbo sedaj zahteva. Pravi, da si ne pusti po krivici ukrasti zaplule. da je v viharni noči pogumno :n brez slehernega ozira na svojo glavo zapustil stražo in izročil armado naših zatiralcev neizprosni nevarnosti odločilnega poraza. Pravi, da je s tem junaškim dejanjem postal tudi on. začetnik prevrata in preporoda in mile majke Jugoslavije, in zahteva sedaj obračun in delež. Pred domačo oblastjo bo nemara pogorel s svojo zahtevo, je dejal gosipod, ki mi je pripovedoval zgodbo. Toda ima zveze v Beogradu — njegov bratranec da kavo peče v ministrstvu — in če se gospod in u miavBtru mudi, včasih gospodin minister kako reč podpiše, ki je ni bral — tako bo mort-biti šla ta reč ... Vročina v Hercegovini. Iz Mostara prihajajo ve:>ti o ncvzdržljivi vročini, ki je nastopila tamkaj in dosegla G6 stopinj CVlzija. Prebivalstvo ne pomni še i take vročine. Mnogo ljudi je obo- 7 avgusta Belgenland, Cherbourg; Colombo, <3s-noa; Minnekahda, Cherbourg ln Brana en; Wuertemberg, Cherbourg in Bra-men «. avgusta: President Wilson Trst t. avgusta: Homeric, Cherbourg; Lancaatrfa. Cherbourg; President Roosevelt, Cherbourg ln Bremen; Deutschland, Cherbourg Id Hamburg: Ryndam. Boulogne 12. avgusta: DerfUnger ▼ Bremen; Suffren v Havre 15. avgusta: America, Cherbourg in Bremen; Stuttgart. Cherbourg in Bremen 14. avgusta: Mongolia, Cherbourg 16. avgusta: Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Lafayette. Vavre; Cleveland. Cherbourg in Hamburg; Orbita. Cherbourg: Rotterdam. Boulogne; GluUc Cesare, Genoa 17. avgusta: Sierra Ventana. Bremen It, avgusta: Pittsburgh. Cherbourg; Reliance. Cherbourg ln Hamburg CO avgusta: Paris, Havre; Mauretanla. Cherbourg; York, Bremen; Conte Verde, Genoa. 21, avgusta: Arabic. Genoa; Thurtngia. Cherbourg In Hamburg 23. avgusta: Olympic. Cherbourg; President Harding, Cherbourg in Bremen: Mount Clay. Cherbourg In Hamburg; Volendam! Boulogne; Duillo, Genoa 26. avgusta: Beldlltz. Bremen 27. avgusta: France, Havre; Aqultanla, Cherbourg 2flL avgusta: Columbus. Cherbourg ln Bremen; Zee land, Cherbourg SO. avgusta: Homeric, Cherbourg; Veendam, Boulogne; Orca, Cherbourg; Muenehen, Cherbourg ln Bremen; Albert Balin, Cherbourg NAVIGAZIONE GENERALE lTAUANAl G-. CESARE r Odpluje iz X. Y. A ___ in tudi IS. sept. ° § DUILIO S Odpluje iz N Y. = in tudi 24. sept. AVS- ŠŠa OLrnlte se na avturizirane agente. Ita'ja America Ship. Corp. 1 State Streot New York ostrenega ričeta in mu ne bi bil! ]eIo lla sončarici. Delavci, ki so mogel pomagati sam ljubi Bog Toda ga je rzrezal zagovornik Zagovorniku da se je po.-:reči!o in ! je dokazal, da nesrečni mojster Kkarja sploh ni bil nikdar vojak in da so ga veterane« vzeli medse le zaradi hlač, da jim jih bo llkai. drugače pa da nima mož ne pojma o vojaški službi in niti ne loč strojne puške od kostanja. Na razpravo so bili klicani kot priče drugi voteranci iz Šiške in so se jim ježili svetli kikeriki j i od sramote, ki jo jim je nakopal stotnik Škarja. Ogorčeni so sklenili, da ga bacnejo iz svoje hrabre vrste. Toda je bila oni večer še velika pijača, .ki jo je plačal svu-jim tovarišem imenovani stotnik. težko zaposleni, se onesvešeajo. OLASI KAJ SE AGNES PIRC. ki je šla od mene 11. februarja 1921. Jaz iščem raz-poroko in se bom zdaj oženil. Anton Pire, Box 78, Portage, Pa. (2x 4, 5.) Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik Izda potrdilo sa svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina n "Glas Naroda" le: Za eno leto $6.00; za pol leta <3.00; Jeli Vaša navada hraniti? Hranjenje, kakor tudi mnoge druge "vrline, so za dosego napredka in izboljšanja življenskih razmer neobhodno potrebne. Ako še niste pričeli hraniti, ne odlašajte dalje temveč pričnite še danes in vloži te Vaš denar pri solidni domači banki na "Special Interest Account" kjer Vam prinaša — 4% obresti na leto in je sigurnost zajamčena. Denarna nakazila v dolarjih, dinarjih in lirah izvršujemo ceno in točno. ZASTOPSTVO VSEH PREKMORSKEH PA-ROBRODNIH PROG. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street Mew York, N. T. sa Štiri mesee $2.00; za Četrt leta 1.50. Naročnina, za Evropo Je $7. za eno leto. California: San Francisco. Jacob Lausln. Colorado: Denver, Frank Skrabec; Leadvllle, Si. Yamnik; Pueblo, Peter Culig, John Germ, Friink Janesh; Sallda, Lotila Costello; Walsenburg, M. J. Baynk. Indiana: Indlanpolis, Louis Rudman. Illinois: Aurora, J. Verbich; Chicago, Joseph Blish ; Cicero, J. Fabian ; Granville, Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambich J. Zaletel in John Kren; La Salte. J. Spelich; Mascoutuh, Frank Augustin; North Chicago. Anton Kolml, Gertrude Ogrin; Springfield, Matija Barborich; Waukegan. Frank Petkovšek. Kansas: Franklin in okolico, Anton Seljak. Maryland: KltzonlUer. Fr. Vodoplvee. Michigan. l>otroit, Ant. Janezieh in J. D. Judnich. Minnesota: Chisholin, Frank Gouže; Ely, Jo«. J. Pesbel; Eveleth, Louis Gouže; Gilbert, Louis Vessel; Hibbing, John Poy-6e; Virginia. Frank Hrvatich. Missouri: St. Louis, Mike Grabrljan. Montana: East Helena, Frank Hrella; Klein Greogr Zobec. New York: Gowanda, Karl Sterniaha,; Little Fall*, Frank Maslo. Oblo: Barberton, A. Okolish, John Balant; Cleveland, A. Bobek, A. Simčič, J. Res-nik in Charles Karlinger; Coilinwood Math. Slapnik; Lorain, Louis Balan ln J. Kumše; Niles, Frank Kogovfiek; Youngstown, Anton Kikelj. Pennsylvania: Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, Louis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Burdlne, John Demshar; Conemaugh, Vid Ro-v an še k in J. Brezovec; Cla ridge, Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A. Jerina: Dunlo Ant. Tauželj; Export, Louis SupanCiC, Forest City, Math Kamin; Farrell, Jerry Okorn; Imperial, Val. Peternel; Greens burg, Frank Novak; Homer City ln okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike I'anshek; Johnstown, John Polanc in Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell. John Jereb, Midway, John Žust; Moon Run. Fr. Ma-chek In Fr. PodmilSek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U Jakoblch; Reading, J.Pezdirc; Steelton, A. Hren; Turtle Creek in okolico, Fr. Schifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jurij Preivch; Willock, J. PeterneL West Virginia: Coketon, Frank Kodao. Wisconsin: Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren; Racine in okolico, Frank Jelene; Sheboygan, H. Svetlin. WMhfactoa: Black Diamond, O. J. Porenta. Bock Springs, Loots Tanchar. Poleg gorina ved en lh so pooblaffieni pobirati naročnino tafi vrt tajniki J. 8. K. J. C ^nctvaoit ▼ Jngoljjl ■CSln* <3lr->k*n« spomladi« odpluti* Otvoi jtvcB* vožnja ua&eaa Preaidente Wilton — 8. avg.: 10. okt Martha Washington — 6. «ept.; 23. okt. v Dubrovnik «11 Trs*. Zalnnlnt v notranjoat umtoi. Nobenih rt-M*ev. VoriitjU pri bližnjem igantn «11 prt PHELPS BROS. & CO.. 2 W.«t St.. N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko« K DUH j« namenjen potovati V stari kraj, je potrebno, da j« oatančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih uunoieiM dati TBled naše dolgoletne izkufinje« Vam bodo gotovo v korist; tudi pri* poročamo vedno le prvovrstne par nike, ki imajo kabine tudi v III. ra» redu. Glasom nove naselniške postave, ki ie stopila v veljavo s 1. julijem 1924, ianiorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-selniški komisar v Washington, D.C. Prošnjo za tako dovoljenje se laliko napravi tudi v New Yorku pred od-potoviiiijem. t«*r se pušlje prosilcu v stari Kraj glasom najnovejše inlredbe Kako dobiti svojce is stare-ga kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali svojea iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1024 naprej vsako leto po CTl priseljencev. Prodajamo vozne liste za vse pro-tre; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York I^P NAPRODAJ POSESTVO v prijazni Ribniški dolini. "Kovačevo" v Hrovaf-i, i>et minut od Ribnice, iK>les državne ceste v Kačevje. na drugi strani pa potok Bistrica, hiša, skedenj, hlev, svinjaki, koračnica in dr., vse v dobrem stanju, malo stran dva gozda, stelnik. njive, kogenice itd. Natančna pojasnila daje lastnik — FRANK TEKAVTZ, P. O. Box ŠT."., Chisholm, Minn. 8—5.7.9 Zastopnik za Milwaukee, Wis. je tudi Joseph Koren. 555 Reed St. Rojakom ga topla priporočamo. Upravnistvo "G. N." Pozor čitateljio Opoiorfte trgovce fti * brtnlke, pri katerik kupvi jete ali naročate ia ste i mjik postrežbe zadovolji da oglašujejo v lista "Glaa Waroda". S Wprava "CHas Mared«^ Prav vsakdo— kdo« kaj lite; kdei kaj ponuja; kdo* ka] kupuje] kdor kaj prodajaj prav vsakdo priznava, da (majf imdevlt Mspek — mali oglasi f feQlafl Vin .-___