PRIMORSKE DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XIX. Št. 181 (5556) ŠESTI DAN V PORUŠENI MAKEDONSKI PRESTOLNICI Včeraj še 14 sunkov, toda brez žrtev Nadaljuje se čiščenje ruševin Do včeraj zjutraj je število smrtnih žrtev znašalo 840 - Pomoč ponesrečencem prihaja nenehno z vlaki, tovornimi avtomobili in letali iz vse Jugoslavije in iz inozemstva - Potrebni so šotori, v katerih bo prebivalstvo čakalo, da se popravijo manj poškodovana poslopja in zgradijo solidne stanovanjske barake BEOGRAD, 31. — V Skoplju so bili novi potresni sunki, pri čemer so se porušili še drugi razmajani zidovi. Od 14. ure včeraj do 7. ure davi je bilo 14 sunkov. Eden od teh je imel jakost pete stopnje Mercallijeve lestvice, ostali pa četrte in tretje stopnje. Človeških žrtev ni bilo. Od petka do davil je bilo skupno 179 potresnih sunkov. Danes so javili, da so do sedaj potegnili izpod ruševin 840 trupel. Danes so posebna letala trosila na razvaline raz-kuževalna sredstva, medtem ko so začeli cepiti prebivalstvo ter pripadnike reševalnih skupin proti tetanusu in tifusu. Danes so potegnili izpod ruševin še drugih 24 trupel. Vsa Jugoslavija je zastavila vse -----—“----- ljudske in materialne sile za Pomoč katastrofalno ponesrečenemu Skopju. V tej strašni nesreči se je pokazala izredna soli- darnost vseh jugoslovanskih narodov, vsega prebivalstva, da pomaga porušenemu mestu. Po vsej Jugoslaviji se pripravlja vse potrebno za sprejem beguncev, za oskrbo otrok in ostalega prebivalstva. S kamioni in z vlaki prihaja nenehno potrebni material, delavske skupine in delovne brigade odhajajo, da bi ponesrečencem pomagale pri naporih za normaliziranje žigljenja. V petih dneh so delovni kolektivi po vsej državi zbrali čez 3 milijarde dinarjev. Pri tem ni izostala nobena republika, nobena občina, nobeni mest«! in nobena vas. Iz 'Srbije, ki je najbližja Makedoniji, so poslali prvi dan ogromne količine materiala in veliko število ljudi. Pomoč iz Hr-vatske in drugih republik ne zaostaja za Srbijo. Poleg že odposlane pomoči razmišljajo' števil- Pomožna postaja za transfuzijo krvi za ranjence pri potresu v Skoplju *uiliiiiiiiiiii,iHii,i„iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii.. Segni in Luebke včeraj v Dachauu Velik odmev Fanfanijevega govora Zasedanje glavnega odbora KD se je sinoči nadaljevalo pozno v noč in kaže, da ostra polemika med strujami še ni zaključena MUENCHEN, 31. — Predsednik I skem tisku zelo velik odmev. Kot rePublike Segni je prispel danes )> ,b11®; *j,u_traj v Muenchen, kjer ga je yPrejel na letališču predsednik f^ezne nemške republike Hein-•lcu Luebke. Po intimnem kosilu y Muenchenu, sta oba predsedni-a ob Ig uri popoldne odpotova-a v Dachau. V njunem sprem- ®jvu so bili zunanji minister Pic-moni. predsednik bavarske dežel-p® vlade Goppel in druge italijan-?"e in nemške osebnosti. Na hri-Leitenberg je oba predsedni-"a. čakal general Cantaluppi in eeelnik bavarskega ceremoniala °n Brand s precej veliko množi-zastopnikov in pripadnikov Volontari della libertà». Tu sta \e °ba predsednika srečala s kar-P'nalom Lercarom, ki je med sve-canostjo blagoslovil tempelj po-"Veeen italijanskim žrtvam naci-S,ma in prebral poslanico papeža ^avla vi. Nato je Segni prižgal spominsko svetilko, ki jo je temp-Ju sam daroval. V imenu «Volontari della liber-,a>>, je govoril gen. Cantaluppi in ?V°3 govor zaključil z željo, da Dl s® hrib Leitenberg nekega dne •naenoval «Regina pacis». Sledil •1® govor predsednika Segnija, ki ]e Podčrtal zlasti navzočnost pred-aRdnika Luebkeja pri tej sveča-nnsti, ker pomeni, da «nemško in “klijansko ljudstvo dokončno skup. i10 obsojata tisto žalostno pretek-lost» ter da se strinjata glede nujnosti, da «se bodočim genera-J.lam zagotovi boljša bodočnost». ato j0 govori) predsednik Lueb-P’ ki je zlasti poudarjal, da «mi-ost S]uži na čast žrtvam» ter končno zaželel, da bi se ustvarila nova Evropa, ki bi bila «Evropa Pomiritve med narodi». ,A° svečanosti sta se oba pred-■ onika vrnila v Muenchen, kjer i a se udeležila večerje, ki jo 1- s,e8niju, in Luebkeju ter nju-niPla soprogoma priredil predsed-nei , ^etn® bavarske vlade Gop-stit i- ec* * * * * v®*erjo so bile med go-»a. . m in gostom izmenjane avice. Jutri dopoldne bo Sennò Pj.PPtpval v Bonn, kjer bo ~ oaljeval z uradnim obiskom v 4a.nodni Nemčiji. Včerajšnji Fanfanijev izredno sna11 ,*n polemični govor na za-imo^n u Slavnega odbora Kp je ei v vsem današnjem itaTijan- tisk hudo napada in trdi, da je zašel celo bolj na levo od samega Nennija ter da se je postavil na stališče Lombardija, ker ne odobrava znamenitega sporazumi} v Camillucci. Okrog tega sporazuma se je vrtel tudi ves potek današnjega zasedanja glavnega odbora. Danes so govorili: Zaccagnini, predsednik demokristjanske poslanske skupine, dorotejskj prvak minister Colombo, «notabile» in znan demokristianski desničar minister Andreotti, poleg njih pa tudi voditelji levih struj, in sicer: prvak sindikalne struje Donat Cattin, fanfanijevski prvak Forlapi ter levičar Granelli. Politično resolucijo pa je predložil samo Scelba v imenu svojega «ljudskega centrizma», ki je odločno usmerjena proti politiki levega centra. Današnje zasedanje je bilo doslej najdaljše ter (Nadaljevanje na 2. strani) Konferenca o veliki Malaji MANILA. 31. — Davi se je začela tristranska konferenca na vrhu, na kateri razpravljajo o veliki Malaji. Na konferenci sodelujejo predsednik Siikarno, malajski ministrski predsednik Rahman in filipinski predsednik Macapa-g„l ter zunanji ministri treh držav. Po seji je filipinski predsednik prebral skupno sporočilo, ki pravi, da so Sukamo, Rahman in Macapagal poudarili «odločenost uvesti tesnejše sodelovanje med tremi državami». Sporočilo doda« ja, da so trije državniki odobrili sporazum, ki so ga prejšnji mesec podpisali njihovi zunanji ministri Obvestili so tajnika OZN U Tanta o svojem sklepu in mu sporočili določbe sporazuma glede delovanja Združenih narodov na ozemljih Bornea. Jutri bo nova seja in konferenca se bo verjetno zaključila v soboto. Rahman je nocoj izjavil, da je Malaja pripravljena dopustiti, da OZN odloči, kako naj se prebivalstvo britanskega Bornea izre- če o samoodločbi. Do sedaj je Rahman vztrajal, naj federacija med Malajo, Singapurom in britanskim Borneom stopi v veljavo 81. avgusta, kakor je bilo dogovorjeno, ter je nasprotoval indonezijski .zahtevi, n|j se razpiše referendum. Razgovori med predstavniki Iraka in Kurdov LONDON, 31. s— V arabskih diplomatskih krogih v Londonu se je zvedelo, da so, se baje včeraj začeli razgovori v nekem kraju v iraškem Kurdj^tanu pned predstavniki, Ospgdnje iraške vlade in delegati kurdskega osvobodilnega sveta. Razgovarjajo se predvsem o ustavitvi sovražnosti, da bi zatem obnovili pogajanja za rešitev spora. Bagdadsko vlado zastopata baje minister, za obrambo in notranji minister. Dr. Lillia predsednik Argentine BUENOS AIRES, 31. — Kandidat ljudske radikalne zveze dr. Arturo Lillia je bil danes izvoljen za novega predsednika Argentine. Za podpredsednika je bil izvoljen kandidat iste stranke Carlos Pel-ette. Frondizi izpuščen BUENOS AIRES, 31. — Bivši argentinski predsednik Arturo Frondizi je bil danes izpuščen. Nedavno je Frondizi v intervjuju izjavil, da se sicer ne odpoveduje predsedniškemu mestu in da je še vedno zakoniti pred sednik, vendar pa ne namerava ovirati delovanja novega predsednika ter je. novemu predsedniku ponudil pomoč - s svojimi izkušnjami. na podjetja o organizaciji posebnih skupin in o pošiljanju materiala za graditev objektov, v katerih bo prebivalstvo Skopja stanovalo. Neko podjetje bo zgradilo v Skopju novo osnovno šolo in bo štipendiralo makedonske študente. Lesno industrijsko podjetje iz Zavidovičev v Bosni bo izdelalo 3.0Q0 stanovanj v Skopju. Lesno industrijsko podjetje v Leskovcu (Srbija) pa bo vso svojo proizvodnjo usmerilo za pomoč Skopju. V samem Skopju nadaljujejo čiščenje ruševin, predvsem železniške postaje, hotela «Makedonije», ruševin na Trgu Svobode in v naselju Karpoš, ki je najbolj prizadeto. Francoska specializirana skupina, ki je še danes nadaljevala delo, je končala raziskovanje porušenih stavb. Člani skupine trdijo, da so svojo nalogo opravili, ker po njihovem mnenju ni pod ruševinami več živih ljudi. Člani posebne komisije krožijo po mestu in označujejo vsa poslopja, ki jih bo potrebno porušiti, in tista, ki jih bo mogoče še popraviti, toda teh je zelo malo. Zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni se je tudi danes nadaljevalo obvezno preventivno cepljenje prebivalstva in reševalnih skupin. Hkrati so začeli s praženjem proti komarjem in muham. Do danes so evakuirali okrog 10.000 otrok od 7. do 14. leta starosti. Število odraslih ljudi, ki odhajajo iz Skopja, pa je bilo danes precej manjše. Meščani, ki so se trenutno preselili v razna sosedna mesta, se bodo vrnili v predmestje Skopja, kjer bodo stanovali pod šotori. V samem mestu namreč ni ostal nihče. Ljudje stanujejo pod šotori, katerih pa seveda zelo primanjkuje. Računa se, da si bo pod šotori uredilo začasna bivališča 80.000 do 100.000 ljudi, kjer bodo ostali, dokler ne bodo zgrajene potrebne barake, in dokler ne bodo popravljene liste maloštevilne stanovanjske hiše v mestu, ki so manj poškodovane. Široka akcija za popravljanje takih poslopij se bo v kratkem začela. Republiške ustanove so že začele svoje delo in sicer pod šotori. Izvršni svet Makedonije je pod šotorom, ki razpolaga le z maloštevilnimi mizami. Seveda se ne more govoriti o normalnem poslovanju ustanov, ker nekaj takega v sedanjem položaju ni mogoče. Vendar pa so številni nameščenci v samem mestu, kjer skrbijo, da bi se življenje čim-prej normaliziralo. Predvideva se, da se bodo razne republiške u-stanove preselile v bližnja mesta, dokler ne bo zgrajeno novo Skopje. Tudi pomoč iz inozemstva še vedno neprestano prihaja. Pomoč pošiljajo ne samo vlade posameznih držav, temveč tudi podjetja in posamezniki. Nekateri primeri take pomoči so zelo ganljivi. Neka študentka je poslala kot svoj prispevek dragocen kamen in sporočila, da je bila edina dragocena stvar, ki jo je našla v hiši ter dodaja, da ji je žal, ker : e more dati več. Zveza avstrijskih sindikatov je poslala 200.000 avstrijskih šilingov, štajerska deželna vlada pa 50.000 šilingov. Komunistična partija Avstrije je poslala svoj prispevek preko Rdečega križa. Madžarska mladinska organizacija je poslala 20.000 madžarskih fo-rjntov. Skupina poljskih inženirjev in tehnikov pa je ponudila brezplačno svojo pomoč. Iz Zahodne Nemčije je odšlo več kamionov in vagonov z raznim po- trebnim materialom. Pomoč so nakazali tudi florentinski župan La Pira in nekatera velika italijanska podjetja, kot npr. FIAT, Ignis in druga. Številna podjetja z vsega sveta, ki so bila v poslovnih zvezah z Jugoslavijo, so prav tako ponudila svojo pomoč. Neko podjetje iz Milana je sporočilo, da bo prevzelo v oskrbo večje število otrok. Iz Brazilije bodo poslali 200 vreč kave. Dve danski letali sta pripeljali danes kondenzirano mleko, kavo in volnene odeje; dve letali iz Švedske pa sta pripeljali šotore in sanitetski material. Sudanska vlada je poslala 5.000 funtov. Iz Velike Britanije so poslali hrano za dojenčke, številne sindikalne organizacije z vsega sveta so sporočile Zvezi sindikatov Jugoslavije, da so poslale in da še vedno zbirajo pomoč za Skoplje, Iz Maroka je prispelo prvo letalo, ki je pripeljalo sladkor. Številna letala z raznimi živili bodo prispela jutri. Mednarodna ustanova za pomoč otrokom je naslovila na vse svoje članice poziv, naj pošljejo pomoč v Skoplje. Temu pozivu so se že odzvale Norveška, Anglija, Italija, ZDA, Francija, Švedsca in Švica. Vse te države bodo poslale pomoč v hrani, v opremi za bolnišnice in za šole. Razne organizacije Rdečega križa so prispevale 2 milijona švh carskih frankov, f.upanstvo mesta Zuericha je poslalo ambulantni avtomobil. Večje število švicarskih državljanov pa se je prijavilo za prostovoljno delo pri čiščenju ruševin. S ponesrečenci v Skoplju sočustvujejo vsi Francozi, tako da se lahko reče, da je akcija za pomoč zajela vso Francij os TRST, četrtek 1. avgusta 1963 SPOROČILO SKGZ Preko S milijonov lir zbranih za ponesrečence Jugoslovanskemu Rdečemu križu izročenih 22 zavojev zdravil Zgoraj: Predstavnika SKGZ (desno) izročata generalnemu konzulu SFRJ R. Janhubi (levo) ček za 3.843.000 lir, ki so bile nabrane v zbirališču SKGZ na Tržaškem in Goriškem do 12. ure v torek 30. t.m. — V sredini: Osrednji zbirni center v Ul. Geppa 9 v Trstu. Včeraj popoldne je zastopnik Slovenske kulturno» gospodarske zveze predal Rdečemu križu v Sežani 22 zavojev zdravil, ki so bila zbrana na tržaškem osrednjem zbirnem centru in v drugih zbirališčih. Predstavniki jugoslov. Rdečega križa so se za predana zdravila — med katerimi so v znatni meri antibiotiki — prisrčno zahvalili in zagotovili, da bodo v najkrajšem času dostavljena v Skopje. Nabiralna akcija na Tržaškem in Goriškem se nadaljuje in do včeraj je skupna vsota nabranega denarja presegla pet milijonov lir. V osrednjem zbirnem centru v Trstu veliko število požrtvovalnih mladincev sortira prinesena oblačila, odeje, hrano in druge potrebščine, da bodo pripravljena za odpremo. Prosimo, da Tržačani, ki nameravajo darovati oblačila in podobno, po možnosti blago prinesejo sami v osrednji zbirni center v Ul. Geppa 9; le v primeru, da tega ne morejo storiti sami, naj telefonirajo na št. 31-119. SKGZ iiiiiiiiiniliiiiiiiiliiiltiHiiMiiiiiiHmiieiltlMiiiriiiniiiimimiiiiiiiMniuitMiMiininiiHiiiHiimninuriiMnMMiuMiHimiiinMumHmmnmimmimnniinimmHiiMuiiHniHiMiHiMHimiimuiliiuiHitiminiiNUiiMMiimi Brazilija, Japonska, Vzhodna Nemčija in Izrael bodo podpisale moskovski sporazum Zahodnonemška vlada vztraja na negativnem stališču - Harrimanove izjave WASHINGTON, 31. — Predstavnik Bele hiše Salinger je sporočil imena senatorjev in vladnih funkcionarjev ki bodo spremljali Deana Ruska v Moskvo, kamor bo odpotoval v petek, da podpiše tristransko pogodbo o delni prekinitvi jedrskih poskusov. Med spremljevalci bodo predsednik zunanjepolitičnega odbora v senatu Fulbright, predsednik pododbora za razorožitev senator Hum-phrey, ravnatelj agencije za nadzorstvo nad oboroževanjem William Foster, stalni predstavnik ZDA v OZN Stevenson, bivši poslanik v Moskvi Thompson in Arthur Dean, ki je bil več let načelnik ameriške delegacije pri razgovorih o razorožitvi. Iz Londona pa javljajo, da bo angleškega zunanjega ministra spremljal v Moskvo tudi Edvard Heath. Parlamentarni tajnik angleškega ministrstva za znanost je izjavil, da Velika Britanija nima namena delati podzemeljske jedrske poskuse. Danes so še druge države sporočile, da nameravajo podpisati moskovski sporazum. Med temi So Brazilija, Japonska, Izrael in Vzhodna Nemčija. Predsednik vzhodnonemškega državnega sveta Walter Ulbricht je pridružitev Vzhodne Nemčije napovedal na seji ljudske skupščine. Izjavil je, da pomeni sporazum uspeh «za socialistično družino in za vse sovražnike atomskega oboroževanja». Dodal je, da bi se morali obe Nemčiji pri- HiuaiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiimiiiiiiiitiimiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiimmiiitiimiiitiiiiitiimmi ZDA, Anglija in Francija podpirajo Portugalsko Odklonile so glasovanje za resolucijo, ki poziva na konec zločinske politike v kolonijah - Razprava o rasni diskriminaciji v Južni Afriki NEW YORK, 31. — Varnostni svet, OZN je odobril z osmimi glasovi in tremi vzdržanimi (ZDA, Francija in Velika Britanija) nekoliko spremenjeno resolucijo a-friških in azijskih držav, ki poziva Portugalsko, naj takoj prizna pravico do samoodločbe m neodvisnosti prebivalstvu na ozemljih, ki so pod njeno oblastjo, ter naj nujno sprejme ukrepe o dekolonizaciji ter naj odpravi vse zatiralne akcije in odredi brezpogojno amnestijo za vse politične jetnike. Resolucija poziva vse države, naj takoj prenehajo dobavljati Portugalski kakršno koli pomoč, ki bi omogočila nadaljevanje zatiranja omenjenega prebivalstva, ter naj sprejmejo vse ukrepe, da se prepreči prodajanje in dobav- ljanje orožja :n vojaškega materiala portugalski vladi. Resolucija obsoja ravnanje portugalske vlade .n poziva glavnega tajnika OZN, naj zagotovi izvajanje določb te resolucije, naj nudi pomoč, ki se bo zdela potrebna, ter naj poroča Varnostnemu svetu pred 31. oktobrom letos. Za resolucijo so glasovale: Ga-na, Maroko, Filipini, Venezuela, Brazilija, Norveška SZ in For-moza. Zatem je Varnostni svet začel razpravo o rasni diskriminaciji v Južni Afriki. Govorila sta predstavnika Sierre Leone in Tunizije, ki sta obsodila zločinsko politiko južnoafriške vlade. Seja se bo nadaljevala jutri. družiti pogodbi, ter je predlagal sklenitev nenapadalne pogodbe med Vzhodno in Zahodno Nemci- jo ter postopno zmanjšanje vojaštva v obeh Nemčijah. Priponi- nil je, da Vzhodna Nemčija nima nič proti navzočnosti inšpektorjev zahodnih držav pri sovjetskih četah v Vzhodni Nemčiji, toda s pogojem, da se sovjetski inšpektorji priključijo zahodnim četam v Zahodni Nemčiji. Ulbricht je znova predlagal u-stanovitev konfederacije obeh nemških držav, ki bi zajemala tudi zahodni Berlin, še prej pa naj bi ustanovili mešane tehnične komisije. Zahodnonemška ylada pa ne kaže nobene pripravljenosti, da bi se pridružila sporazumu. Po, današnji seji vlade so: javili, da so sklenili «posvetovati se z zavezniki», ker je vzhodnonemšl^a vlada sporočila svojo pridružitev. Predstavnik von Hase je dodal, da je Ulbricht sporočil nambn svoje vlade, da se pridruži spo^ razumu, «s pretirano naglico». Zahodna Nemčija pa se hoče izogniti «vsaki obliki priznanja komunistične Nemčije»; isti problem bo nastal, ko bo Ilo za podpis nenapadalne pogodbe med NATO in varšavskim paktom. Končno je von Hase trdil, da Zahodna Nemčija «ima manj kakor vse druge države sveta razlog, odpovedati se jedrskim poskusom, ker se je že zdavnaj formalno odpovedala pravici izdelovanja atomskega, kemijskega in bakteriološkega orožja». Ameriški državni podtajnik Har-ritr.an je na večerji v združenju za tisk izjavil, «da so smotri med ZDA in Sovjetsko zvezo še neuskladljivi, ker Hruščov je še vedno odločen raztegniti komunizem na ves svet, toda brez atomske vojne, ki bi uničila znanstveni, industrijski, vzgojni in drugi napredek SZ. Vendar pa so nekateri sektorji, kjer imata obe veliki državi skupne interese».. Harriman je znova poudaril, da je moskovski sporazum «dober sporazum», brez vsakega dodatnega tajnega sporazuma, «ki lahko postane res važen, če mu bodo sledili drugi ukrepi». Na vprašanje o možnosti, da ZDA dajo na razpolago Franciji jedrske informacije, je Harriman odgovoril, da sicer ne more nič reči o tem, toda v moskovski pogodbi ni nič takega, ki bi tako možnost oviralo. Zatem je Harriman ugotovil, da se de Gaulle sicer noče pridružiti sporazumu, vendar pa je izjavil, da ga odo- brava. Končno je Harriman izjavil, da bo za nenapadalno pogodbo med NATO in varšavskim paktom potreben soglasen sporazum med vsemi članicami atlantskega zavezništva. Tudi če ne bi bilo nemogoče najti sistem za pogajanja o tem brez Francije», je Francija izrednoi važna država in se more predpostaviti, da bi se pridružila takemu .paktu, če bi se ustvarili taki pogoji, ki bi prinesli mir v vso Evt-opo». Pekinški-(t'Sk objavlja danes z ogromnimi naslovi čez celo stran vsebino izjav kitajske, vlade proti moskovskemu sporazumu. Omeuje. na izjava nafteva naslednje predloge: 1 Vse države -sveta, ki imajo atomsko orožje ali ne, naj slovesno izjavijo, da se obvezujejo, da- pe bodo uporabljale takega orožja ter da ga ne bodo izvažale ali uvažale, izdelovale ali kopičile ali preizkušale Obvežejo naj se, da bodo uničile vse jedrsko orožje, ki ga imajo, in prav tako tudi vozila za prevažanje tega orožja, da bodo uničile centre za raziskovanje, za preizkušanje in izdelovanje takega orožja. 2. V pričakovanju uresničenja teh smbtrov, predlaga Kitajska nšslednje ukrepe : A. '— Odstranitev vseh vojaških oporišč1 in tudi jedrska oporišča na tujih ozemljih in odstranitev vsega jedrskega orožja ter sredstev za prevažanje tega orožja. B. — Ustanovitev brezatomske-ga področja v Aziji in na Pacifiku, ki bi zajemalo zlasti ZDA, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Japonsko; ustanòvitev podobnih pod-ročij v Srednji Evropi in v Latinski Ameriki. C. — Prepoved izvažanja in uvažanja v kakršni koli obliki jedrskega orožja ter tehničnih informacij, ki bi služile za izdelovanje tega orožja. D. — Ustavitev vseh jedrskih poskusov, vključno podzemeljskih. 3. Sklicala se bo konferenca predsednikov vlad vseh držav sveta, ki naj razpravlja o omenjenih ukrepih in ki naj postopoma iz-vede prepoved in popolno uničenje jedrskega orožja. Izjava trdi, da vodi Sovjetska zveza «politiko povezovanja z imperializmom. da se upre socializmu, in še posebe;, da se povezuje z ZDA, da se postavlja proti Kitajski». Pekinška vlada obtožuje sovjetsko vlado, da je izvršila «preobrat 180 stopinj» v vprašanju jedrske razorožitve. «Nova po. godba, dodaja kitajska izjava, ni zmaga politike miroljubnega sožitja. temveč kapitulacija pred ameriškim imperializmom». lil v >" --- - - > «,... i. I D A NE S Med pripravami za svečan podpis moskovskega sporazuma o delni prepovedi jedrskih poskusov so včeraj še druge države sporočile, da nameravajo sporazum podpisati. Med temi so Brazilija, Japonska, Izrael in Vzhodna Nemčija. Po znamenitem de Gauilo-vem stališču, ki ga je zavzel proti moskovskemu sporazumu, je zanimivo, da zahodnonemška vlada ne kaže no tiene pripravltenosti, da bi se sporazumu pridružila. Po včerajšnji vladni seji pa so sporočili, da se bodo «posvetovali z zavezniki» najbrž zaradi tega ker je vzhodnonemška vlada sporočila svojo privolitev v sporazum. V Pekingu pa kaže, da je napad na sporazum dosegel višek z izjavo, ki jo pekinški tisk objavlja z ogromnimi naslovi čez vso stran. V izjavi je rečeno, da vodi SZ politiko povezovanja z imperializmom, da se upre socializmu, in še posebej, da se povezuje z ZDA, da se postavi proti Kitajski; da je SZ izvršila «preobrat za 180 stopinj» glede jedrske razorožit- ve; da nova pogodba «ni zmaga politike mi-olbibnega sožitja, temveč kapitulacija pred ameriškim imperializmom» Značilno je tudi, da kljub svoji izjavi, da se de Gani' - «r-rumu aičer noče pridružiti, da ga pa kljub temu odobrava, je včeraj Harriman dejal. da bi se Francija vendarle pridružila pogodbi med NATO in varšavskim paktom, «če bi ae ustvarili taki pogoji, ki bi prinesli mir v vso Evropo». Iz Londona pa je prišla spodbudna vest, da je parlamentarni tajnik ministrstva za znanost izjavil, da Velika Britanija nima namena delati podzemeljskih jedrskih poskusov. V New Yorku je Varnostni svet OZN odobril re-'-'ucijo, ki poziva Portugalsko, naj takoj prizna pravico do samoodločbe in neodvisnosti prebivalstvu na ozemljih, ki so pod njeno oblastjo. Resolucija poziva vse države, naj takoj prenehajo dobavljati kakršno koli pomoč, ki bi omogočila nadaljevanje zatiranja prebivalstva. DVE LETI PO XXII. KONGRESU KP SOVJETSKE ZVEZE & Črta vzpona MOSKVA, julija Poteklo še ni niti drugo leto od XXII. kongresa KPSZ in sprejetja*nagega programa partije ^ W4va#j;*f-iu rsa sistematskim obnavljanjem volilnih organov državne oblasti in širjenjem prakse najširšega javnega obravnavanja problemov v zvezi? z graditvijo in zakonskih osnutkov; z razvijanjem vseh oblik ljudske kontrole; z .vključevanjem -prebivalstva v aktivno opravljanje funkcij* za ohranitev miru in funkcij pravosodja. Te štiri točke, objavljene pred pol leta, že terjajo neke dopolnitve. Udeležba širokih množic pri delu kontrolnih organov je dobila novo spodbudo z ustanovitvijo organov partijsko-državne kontrole, ki se pri svojem delu naslanjajo na najširšo podporo od spodaj. Prav tako so se pojavile tudi nove oblike družbenega upravljanja, in sicer za zdaj eksperimentalne, v nekaterih zdravstvenih in kulturnih ustano-yah, vtem ko prav zdaj proučujejo nove oblike za udglejibo delavcev pri upravljanju proizvodnje — pri ustanavljanju proizvodnih komitejev, za zdaj na posvetovalni podlagi in z omejenimi pristojnostmi. Vsi ti dosežki in gibanja so potrdili pravilnost linije XX. kongresa, ta pa je, kot je poudaril tov. Hruščovi «Ne z vojno z drugimi deželami, marveč z zgledom popolnejše organizacije družbe, razcvetom proizvodnih sil in ustvarjanjem vseh pc gojev za srečo in blaginjo človeka — lahko ideje komunizma osvoje duha in srca ljudskih množic». Iz tega stališča izhajs tudi zunanjepolitična smer sovjetske partije in vlade, tukajšnji pogledi na sodoben razvoj sveta in vsi odpori pustolovskim naborom in politiki. Rodoljub ROGO.tr VIC (Iz «Komunista»J Miha Baloh in Mira Sardočeva igrata v filmu «Zgodnja jesen» ................................................lunin,.............................................................................nun........................................................................... FILMSKI FESTIVAL V PULJU Prisrčen sprejem slovenskega filma «Tistega lepega dne» Franceta Štiglica Izven konkurence je na sporedu tudi film «Zgodnja jesen», v katerem igrata Mira Sardoč in Miha Baloh - Napeto pričakovanje slov. filma «Samorastniki» Festival teie! Vsak veter tisočera množica v veličastni areni, vsak veter na vrsti dva izmed 12 filmov, ki jih je uradna žirija smatrala za reprezentativne v letošnjem tekmovanju jugoslovanskih filmskih ustvarjalcev. Vsak veter še majhen umetniški užitek: kratek dokumentarni film, eden izmed ser'je nagrajenih na beograjskem festivalu risanega *n dokumentarnega filma. Poslastica zase ! Vsako jutro pregled še dveh filmov v informativni sekciji. Človek se tu včasih zamisli, ali vi bila morda izbirna komisija krivična, ali ne bi morda kakšen izmed fUmov, predvajanih v areni, bolj sodil sem ali pa obratno. Tu sta filma Aleksandra Petroviča «Dnevi», pa Dušana Hladnika «Peščeni grad». Ce bi ta prišel v areno, potem bi morda Milena Dravit spet lahko prva sto- pila na oder pri podeljevanju zlatih aren. Vsako popoldne vrtijo v istem kinematografu v puljskem centru v retrospektivni sekciji filme, po vrsti vseh listih dosedanjih devet, ki so iz Pulja doslej odnesli prvo nagrado. Prvi dan je bila »Vesna»; kakšen prijeten spomin na brezskrbne dneve študentskih let. Včeraj smo gledali Staneta Severja, impozantno figuro v Jilmu F. Čapa «Trenutki odločitve». Sinoči je publika lepo sprejela blago zrcalno komedijo Franceta Štiglica «Tistega lepega dne». Film je bil lepo sprejet v Ljubljani, na Primorskem z ovacijami. Pravijo, da so ga v Renčali vrteli od jutra do mraka, V Idriji vrstam pred domačim, dokaj prostornim kinematografom ni bilo konca. V Zagrebu in Beogradu je bil sprejem nekoliko hladnejši. morda ljudje niso razumeli jezi- Segni in Luebke (Nadaljevanje s 1. strani) | monstragije črncev proti rasni dis-• I kriminaeiji. Največje demonstraci. je trajalo dopoldne in popoldne jfc so |»ile v New Vorku, kjer noter se je zavleklo čez polnoč, čejo gradbena podjetja sprejemati Kljub temu pa se zdi, da se še črnskih delavcev. Nekateri črnski —«..ii..x:i. s»------ un„ -—»a pastorji so molili med demon- stranti, ki jih je policija napadla. Prišlo je do spopadov. Policija je aretirala 750 demonstrantov. V Clarksdalu v Mississippiju so aretirali 52 črncev, med katerimi tudi predsednika združenja za napredek barvastih ljudi za Mississippi. V Očali na Floridi so aretirali 21 črncev, ki. so organizirali demonstracije proti rasni diskriminaciji v nekaterih restavracijah. ni zaključilo, čeprav je bilo predvideno, da ne bo trajalo več kot tri dni. S Fanfanijem je najbolj polemiziral Andreotti, ki je poudarjal nevarnost komunizma. Prav nič ni zaostajal Colombo, ki je obširno govoril zlasti o možnosti, da socialisti ne bi pristali na sestavo nove vlade levega centra na podlagi bistvenih postavk že zavrnjenega sporazuma. Donat Cattin je obžaloval, da ni ostala še nadalje pri življenju Fanfa-nijeva viada Forlani pa je zahteval: 1. Odločno obnovo levega centra in «revizijo metod in sredstev», s katerimi naj se «oživi akcija KD v centru in na periferiji»; 2. večino, ki mora biti prepričana glede izvajanja take politike. Med zadnjimi je bil na vrsti prvak levičarske struje Granelli, ki je odločno zavrnil možnost predčasnih volitev, fanfanijevce pa je opozoril, naj si ne nakopajo na glavo odgovornosti za razkol veči- dati 120.000 inženirjev, ki so diplomirali letos. Zdravnikov je bilo skupaj 448.000, znanstvenih delavcev pa 524.000. Mislijo, da je pravilna razvrstitev in uskladitev dela za to armado strokovnjakov bistvenega pomena za nadaljnji razvoj dežele. Razumljivo je, da vedno več strokovnjakov prihaja na vodilna mesta. Postopoma zamenjujejo starejše in manj strokovne kadre. To velja zlasti za tiste kadre, ki se le s težavo ločijo od zastarelega načina vodenja ir\ načina dela. Nikita Hruščov ob vsakem javnem govoru opozarja na to, kako važno je postavljati na vodilna mesta mlade, kompetentne in spretne organizatorje, ljudi, ki so sposobni, da si ustvarijo lasten ugled in da sami kar najbolj podpirajo pobudo proizvajalcev. Ni mogoče govoriti o dosežkih ZSSR po XXII. kongresu, ne da bi omenili enega izmed najpomembnejših činiteljev, ki so te uspehe omogočili. To je boj, ki ga vedno bolj zagrizeno bijejo proti posledicam stalinske politike, konservatizmu, administrativnim metodam, šablonam in dogmatizmu tako v gospodarstvu in načinu vodenja kakor tudi v kulturnem ustvarjanju — proti vsemu, kar ovira prodiranje novega v življenje in kar zavira pobudo množic. To odstranjevanje starih pojavov in prakse ne gre brez odpora; ta se kaže v najrazličnejših oblikah, vendar pa te ne morejo več bistveno vplivati na sedanjo smer notranjega razvoja. V novem programu KPSZ so kot eno izmed najvažnejših političnih nalog razglasili to, da je treba državljane pritegovati k upravljanju z družbenimi zadevami. To nalogo uresničujejo na ker bi kompromitiralo politik» levega centra. Predlagal je, naj se zasedanje glavnega odbora konča z odobritvijo posebnega dokumenta in ne samo z odobritvijo Mo-rovega poročila. Nove aretacije črncev v ZDA NEW YORK, 31. — Danes „ bile v številnih krajih ZDA de- V kraju Gary v Indiani pa so demonstrirali rasisti proti sporazumu, ki ga je vodstvo tamkajšnje bolnišnice sklenilo za izvajanje rasne integracije. Predsednik sindikata delavcev avtomobilske industrije Walter Reuther je v Los Angelesu izjavil, da je potrpljenje milijonov ameriških črncev na kraju, ter je zahteval naglo izvedbo vladnega načrta zakona o izvajanju državljanskih pravic. Stavka pomorščakov v Marseillu MARSEILLE, 31. — Davi se je v Marseillu začela stavka pomorščakov iz protesta proti počasnosti pogajanj, ki se vodijo v Pari. zu za zvišanje plač. Danes ni odpotovala nobena ladja iz pristanišča. V mestu je ostalo okoli 4000 potnikov, ki so imeli odpotovati na Korziko ali v Severno Afriko. Pred petkom ne bo odplul noben parnik. ka, morda so bili nekaterim kritikom tuji režiserjevi prijemi. Toda Pulj je lepo sprejel to, lahko bi rekli dinamično komedijo iz Vipavske doline, ki bo ostala vedno kot veren zapis delčka našega življenja, naše zgodovine, v kateri kljub težavam Primorci nismo izgubili svojega prirodnega humorja, veselja do petja, cjo vse-qa, kar oznanja dan, prebujenje... življenje samo. In take nas je pokazal France Štiglic, znani slovenski režiser filmov velike vrednosti, kot «Dolina miru», in še drugih, tudi v tujini znanih biserov slovenskega filma. Scenarij je bil povzet po noveli Cirila Kosmača in dogajanje bi moralo biti v Baški grapi, tam kjer je primorski pisatelj doma. Toda Viba film, producent filma, je izbral vasico pod Nanosom, tam kjer je živel narodni heroj Janko Premrl. Ozke ulice, kamnite hiše, velika cerkev, pa rože na oknih in okrog bivališč, vse to je služilo kot nalašč filmskim ustvarjalcem, katerim se je z odlično glasbeno opremo pridružil eden najbolj talentiranih slovenskih glasbenikov, mladi primorski rojak Alojz Srebotnjak. Film so na Slovenskem že videli Pisati o zgodbi, navesti nezgode dvakratnega vdovca Ste-fuca (Bert Sotlar), ki hoče na vsak način za svojo tretjo ženo še zadnjo izmed sestra, orisati privlačnost in prebrisanost mlade Hedvike (Duša Počkajeva), pa se poglobiti v prostodušnost trdnih Vipavcev, ki jim nobena črna siajca ne more do živega, to skoraj ni mogoče. Film je ena sama pesem malega ljudstva pod Nanosom, ki je od nekdaj rado pelo, kadar je veselo in kadar je žalostno; in kadar se luti ogroženo, se pesmi oklene Se z večjo ljubeznijo in pravo hribovsko trmo. Drugi slovenski film, izbran za Areno, so «Samorastniki» Triglav filma, in ti bi morali biti na sporedu predzadnji večer, Vendar novinarji filma še nismo videli niti režiserja Igorja Pretnarja; pravijo, da je na poti. Uradna žirija je sicer film videla še ne-nedokončanega v Ljubljani in nedvomno je to film, na katerega nestrpno čaka tisa slovenska javnost. Lansko leto smo v Pulju pogoreli, Se posebej če se spomnimo leta 1961, ko je drugo nagrado odnesel domo v Babič z »Ve-selico», tretjo pa Boštjan Hladnik s «Plesom v dežju», Zato letos upamo na «Samorastnike», za katere je po istoimenski povesti Prežihovega Voranca napisal scenarij Vojko Duletič. Film so dolgo pripravljali, izdelali pa v rekordnem času. Sprašujemo se, kako bo ta sociološka drama izzvenela v filmu. Glavne vloge imajo Rudi Kos- Duša Počkajeva in Bert Sotlar v filmu «Tistega lepega dne» Ward sc je zastrupil Porota sc je izrekla o njegovi krivdi LONDON, 31. — Dr. Ward, ki je pred procesom zaradi raznih obtožb glede njegovega razmerja s številnimi prostitutkami, je za-užil preveliko količino zdravil, tako da se je zastrupil. Prepeljali so ga v bolnišnico in njegovo stanje je dokaj resno. Prav danes pa se je porota izrekla, da je Ward kriv glede nekaterih točk obtožnice, glede drugih pa ne. Sodba pa ne bo izrečena, dokler se obtoženec ne bo mogel zopet sam pojaviti v sodni dvorani. Christine Keeler pa je danes že drug'č odšla na zaslišanje k lordu iienningu, ki vodi preiskavo v zadevi Profumo, kolikor zadeva varnost države. Stavka rudarjev v Asturiji OVIEDO, 31. — Stavka rudarjev v premogovnem bazenu v Asluri-ji traja že 23. dan in nič ne kaže, da bo kmalu prenehala. V začetku tedna so vodstva rudnikov po siala približno šest tisoč rudarjem, ki stavkajo, odpovedna pisma, toda civilni guverner za A-sturijo je pozneje pisma razveljavil. Stavka se je začela v rudniku «Llori» iz protesta proti globi, ki jo je vodstvo rudnika naložilo nekemu rudarju, češ da je prekršil varnostne ukrepe. Zatem se je stavkovno gibanje razširilo ha druge rudnike, kjer rudarji zahtevajo revizijo delovne pogodbe in zvišanje plač. mač, Vladimir Skrbinšek, Savka Severjeva, Lojze Rozman pa mlada in talentirana igralka ljubljanske Drame Majda Potokarjeva. Ta bo. sodeč po izjavah kolegov, resen konkurent ostalim filmskim zvezdam za zlato areno za najboljšo žensko vlogo na festivalu. In če navedemo še »Peščeni grad» Boštjana Hladnika v informativni sekciji, potem lahko rečemo, da je slovenska filmska umetnost letos častno zastopana. Mnogo Slovencev sodeluje tudi v ostalih prikazanih in še ne prikazanih filmih. Ime Bojana Adamiča čitamo skoraj na vsaki «špici» filmov. Tržaški Slovenci bi nedvomno radi videli poleg »Tistega lepega dne» tudi film »Zgodnja jesen», za katerega sta napisala scenarij novinarka Irma Ka-cin-Flis, platmi vlogi pa igrata Mira Sardoč in Miha Baloh. To je sodobna tema, drama še mlade žene, ki se je ločila od moža in ki se zaradi še nedorasle hčerke boji stopiti spet v zakon, pa se po dolgih psiholoških trenjih z otrokom, končno posveti samo njemu. Film, ki si ga je morda Flisova zamislila drugače je režiser izdelal tako, da nam problem ostane nerešen, da odidemo iz kina nezadovoljni, razdvojeni, pa čeprav bi pričakovali drugačen razplet, vsekakor bolj realen in sodoben. Mira Sardoč je v njem zaigrala uspešno vlogo še mlade profesorice in nedvomno bi ji puljska kritika, če bi se seveda film predstavil v areni (gledali smo ga v ponedeljek v informa tinnì sekciji), posvetila dovolj pozornosti. Nekateri momenti, posebno izrazi psihološkega spopada med starim m novim, nam bodo ostali še dalj časa v spominu. Miha Baloh je zaigral dostojnega partnerja, vendar ni bil najboljši; verjetno gre ta ocena prej režiserju Janiču kot pa njemu. Mi ha Baloh je namreč danes med prvimi jugoslovanskimi filmskimi igralci, zanj se zanimajo tudi v svetu, zato mu bomo posvetili še posebej nekaj vrstic. DORICA MAKUC ..................................................................................................m«»»" j Skoraj neverjetno! Franco Loperfi do je pri maturi na klasični gimnaziji v Bariju prejel spričevalo ka kor kak učenec osnovne šole — sa> me desetice in deveticc. Desetice je dobil v latinščini, grščini, zgodovini, matematiki in fiziki ; devetice pa v vseli ostalih predmetih. Pri tem pa Loperfido ni nikakor «ne normalen» tip. Mnogo bere, pa tudi plava, igra nogomet in je zelo do< ber igralec pingponga IV. FESTIVAL FOLKLORE JUGOSLAVIJE Izreden uspeh Makedoncev in drugih skupin »Mladost - ritem - ples in pesem»; pod tem enotnim geslom se je sinoči odvijala zaključna revija najboljših amaterskih plesnih skupin Jugoslavije na ploščadi pred Ljudskim domom v Portorožu. Ansambli «Ponče Pešev» iz Ku-manova, «Abraševič» iz Beograda, «Proleter» iz Sarajeva, «Joža Vlahovih» iz Zagreba in akademska folkl, skupina «France Marolt» so pred številnim občinstvom izvajali svoje najboljše točke. Ni težko uganiti, da je prišlo do očitnega tekmovanja med temi petimi skupinami, ki jih je predstavljalo čez 200 plesalcev, do borbe za zdrav prestiž, do medsebojnega rivalstva, katerega posledica je bila dvignjena izvajalska temperatura pri vseh skupinah, To, namreč ta očitna verva, plesna vročina je seveda dvignila celotno prireditev na raven mednarodnega spektakla, Naj se najprej omejim na Izvedbo mladega makedonskega ansambla Panče Pešev iz K limonovega, ki je presegel vsa pričakovanja vodstva festivala, pa tudi stro, kovnjakov-folklnristov, ki so se kot gest je udeležili letošnje četrte reprize. Sodelavka Inštituta za etnografijo v Beogradu je dejala: «Vsekakor sodi Pešev med prve jugoslovanske plesne skupine. To je tembolj razveseljivo, ker je ta mlada skupina tako rekoč še «nedotaknjena» v tem smislu, da je do sedaj še niso pokvarili komercialni izleti na nastepe v tujino. Na kratko: Panče Pešev izvaja svoje makedonske plese z močno poudarjeno kreativnostjo, z neverjetnim zagonom, vsak ples zase raste iz nuje in ga sproščeno razvija neka nedoumljiva dinamika. Čudovit je bil n.pr. moški ples «Grbač» iz vasi okrog Kumnno-vega, ki je zelo podoben znamenitemu makedonskemu oru «Te-škoto». Odločilno pri tem plesu je sodelovanje bobnarja: videli smo, kako se je povsem zamaknil v svojo igro in pozabil tudi na občinstvo. Vse kaže, da bo organizator zadržal do sobote ta ansambel, ki naj bi nadomestil «Taneč», za katerega se še ne ve, ali bo nastopil na festivalu ali ne. Kratka karakteristika ostalih skupin; zagrebški Vlahovič z bo-gato kostumacijo in elegantno izvedbo, beograjski Abraševič s pestro izbiro srbskih ljudskih plesov, sarajevski Proleter spet z vrsto starinskih, orientalsko na-dahnjenih plesov iz osrednje Bosne in Sarajeva in nazadnje Še ljubljanski France Marolt z vrsto prikupnih primorskih plesov in razigranih gorenjskih svatovskih običajev. Naj povemo še enkrat, da je bil sinočnji nečer veliko doživetje za slehernega, ki ga je spremljal, Hkrati pa ta večer pomeni novo razvojno stopnjo v oblikovanju vseh bodočih jugoslovanskih folklornih festivalov na slovenski obali. Danes bo na koprskem trgu nastop i festivalski gost, romunska državna skupina «Pereniča» iz Bukarešte. Nastop bo prenašala ljubljanska televizija. V petek pa se bodo na treh prizoriščih, in sicer v Piranu, Portorožu in Izoli predstavili naši svetovno znani ansambli Kolo, Lado in Taneč. Zaključek v soboto pa bo seveda višek festivala. Kot smo zve. deli, je večina vstopnic že razprodana, tako da si bodo ljubitelji jugoslovanske folklore ta nastop lahko ogledali na 7*V ekranu, saj jo bo prenašala tudi mreža Evrovizi je. Un [igo ^ gletlnli&VG ? glabbu ~ blitui'ibtvf* V nedeljo podelitev nagrade «Bancarella» PON TREMOLI (Massa Carrara), 31. — Enajsta nagrada « Bancarella» — najbolj originalna italijanska nagrada za knjigo, ki so je v tekočem letu največ prodali — bo podeljena prihodnjo nedeljo v Pontremoliju. Vsako leto se potem nabavi dva tisoč izvodov knjige, ki se je izkazala kot «best seller», in te knjige se razpošljejo knjižnicam bolnišnic, kaznilnic ter podpornim ustanovam, tako da pride knjiga v roke tudi najbolj potrebnim. Letos kaže, da je v ožjem izboru pet knjig, in sicer «n giardino dei Fimi Contini» (Giorgio Bassani), «Uermelino a Cerno pol» (Gregor von Rezzori), «E! Alamein» (Paolo Caccia Do-minioni), eli buio oltre la siepe» (Harper Lee) in «Le milanesi» (Giuseppe Marotta). V Stresi tudi londonski orkester Phllharmonia Poleg orkestra milanske Scale — z njegovim nastopom pod vodstvom Nina Sanzogna se bodo 26. avgusta pričeli glasbeni tedni v Stresi — bo nastopil v Stresi tudi londonski orkester Philharmonia. Ta orktste* je bil ustanovljen takoj po vojni in dirigirali so mu največji dirigenti in komponisti našega časa, od Furtwànglerja do Cautellija in Richarda Straussu. L. 1952 je bil pod vodstvom Herberta von Karajana na svoji prvi inozemski turneji, pozneje pa je bil še večkrat ,na turnejah po Evropi in Ameriki. L. 1959 je bil imenovan za stalnega dosmrtnega vodjo orkestra Otto Klem-perer, V Stžesi bo dirigai Carlo Maria Giulini, Na sporedu bodo Rossini, Schubert in Brahms. *** RIM, 31, — V Farnesini so si danes izmenjali listine o kulturnem sporazumu med Italijo in Argentino, ki je bil sklenjen v Buenos Airesu 8. aprila 1961. RIMINI, 31. — Od 21, do 24. septembra bo v Riminiju, Mi» lana Marittima, Verucchiu, San Marinu in Santarcangelo pod pokroviteljstvom prosvetnega ministra XII. mednarodno zborovanje umetnikov ter umetnostnih kritikov in strokovnjakov. Povabljeni so predstavniki iz dvajsetih držav, ki so se udeležili bienale v San Marinu, Walter Bnnatti je opustil plezanje po severni steni Eigerja, ker se j* začelo rušiti kamenje, ki ga je po* škodovalo. Vendar namerava plezalec vzpon ponoviti, in sicer zopet sam NAMESTO ČRTICE rsem Razp spomini SKOPJE, 29. — Komaj nekaj ur smo v Skopju. Nekaj ur je tega, odkar smo z letalom «Adria-avio-prameta» pristali na tukajšnjem letališču. Od tod smo krenili skozi mesto, ki je danes že četrti dan mesto sveta. Na kupu ruševin pred bivšo petnadstropno hišo bivše Ul. 9. maja stoji krasna vaza iz žgane gline. Na čudežen način je ostala cela. Nekdo je vanjo vtaknil zeleno vejico: v spomin stotinam mrtvih. Starec nosi na znojnih plečih ostanke šivalnega stroja znamke «Singer». Dvokrilna omara potuje na hiajhnem konju v bližnjo vas. Za njo stopa ženska z žimnico na hrbtu in pod odprtim črnim dežnikom. Sonce žge. Pod improviziranim šotorom otrok pije iz čutare. Voda mu teče po bradi. Žeja... Mimo privozi tovorni avtomobil. Na njem so moški s čeladami na glavi in z belo ruto prevezano čez usta in nos. pTah... Pod njimi pa so tone ometa. Ometa hiš posekanih Pri koreninah, zgradb s polomljenimi hrbtenicami. Pod temi so tudi mrliči in morda še kdo, ki še vedno diha. Mimo gre dekle v belem. Morda kak rešen spomin. Na Karpušu smo. Kup pisane obleke, posteljne opreme, čevljev, zibka, vsega. In tudi ena še ne raztrgana srajca iz najlona, z reklamnim obešalnikom zraven. Tu je tudi mali Mite Hoja-novski, deček, ki je do pred štirimi dnevi bil sin nekoga In tudi nekoga brat. čaka, da vojaki, goli do pasu in izčrpani od nespanja, odkopljejo njegove starše in njegovega orata. Deček stoji, čaka. Premetava po kupu oblek in Perila in išče hlače, one telovadne hlače. Vse so raztrgane. Našel je jopič starejšega orata. Svojega brata Tome, bivšega 19-letnega mehanika. Mali Mite še ne joče. Enostavno razburjen je. Morda pa celo veruje v čudež... Njega je Prav tako čudežno rešil izlet v Bitolj. In sedaj je popolnoma sam... Nekoliko stran od te tragedije srečamo spet novo, drugo žalost. Zenska srednjih let brska po fotografijah. Išče vsaj kak spomin na svojo snaho. Vzorno in nežno, kot vse matere, jemlje fotografije v roko, drugo za drugo, in briše z njih prah in jih nato gleda, opazuje. Eno je izbrala: njen sin Djordje Popovski ter snaha Olgica. Slika je iz dne, ko sta se Djordje in Olgica na matičnem uradu registrirala. Olgica, njena snaha, podpisuje zvestobo Djordju, njenemu sinu, ki se smehlja. Ob njem n& desni strani pa sta dve poročni priči. To je bilo pred nedavnim. Danes je od tega ostala le fotografija. Olgico so pokopali včeraj. Ob 5. uri popoldne. Sin, njen Ojordje, pa je, kot pravijo, &iv in odpeljali so ga v Beograd. Le z roko ni pri njem ^haj v redu. Toda kaj je ro-Ka- Glavno je življenje. Bo ze nekako živel, se bo že znašel, loda Olgica... Varilec iz Lozniške tovarne viskoze Živko Miloševič reže krivljene železne traverze in Pomaga pri čiščenju ruševin. "sako toliko se obrne in s po-jjfidom oplazi malega, samega Velika je to, tovariš, žalost, ~~ mi pravi si hkrati otira znoj in soizo jn Živko je mož. Na kupu izbrisanih stano-anjskih zgradb na Karpušu stev. 2 je hiša, v kateri je sre-r1 njenih prebivalcev trajala vsega le nekaj mesecev. Na eh je odprt zvezek s šolsko nalogo. Na njej ni imena. O-lr°ška roka, po vsej verjetno-£l roka nekega odličnjaka, P? naj je bil to deček ali de-a, to ni važno, je napisala zadnjo šolsko nalogo 4. juni-la letos. Zadnja računska na-l°9a je glasilo 3 v 24 je 8. Po 4. juniju so prišli potetti prazniki, počitnice. 28. juli-'a ob 5 j jr pa je morda celo n neprekinjenem snu in v sanjah prišel konec vsega tega. veter nosi raztrgane karton-platnice igre: «človek ne jezi se». Na notranji strani zavoja je s črnilom napisano posvetilo: "Prečen rojstni dan, Tale»; in v lem zavoju beremo dalje se sledeče: «s tem skromnim da-u°m ti čestitam 10. rojstni '*an in ti želim vse najboljše soli in v nadaljnjem živi j e-Au■ To ti želijo tvoja sestra medika, Tomo, Tali, Stojan, \t°r £u^£ mama in očka.» No in tu na Karpuši je vsak r v ' Psoha podrobnost no-Jj, bolečina. Tu nekje je pod iševinami ostala knjižnica °iesorja Djordja Dočevske-, kupa ometa sem poteg-'l njegovo zaključno seminarli delo iz leta 1958: «Ovo-n».\Stvo v Prespansku kotlina» osi svoj naslov v makedon-\*»n jeziku. In ko gledam in Jiom po njej, izpade iz plat-lc slika štiričlanske profe-s°rjeVe družine. ,’,i jih več,» je suho rekel kn* m°ški in se predstavil rut Nlkolo Krstovski, sorod-llc pokojnega profesorja in njegove družine. Tako profesor, oni pokojni, kot njegova žena, ki je bila u-čiteljica» oba sta bila mlada. Njuni otroci pa so komaj začeli gledati v življenje. Hčerka na neki fotografiji drži z rokami razširjeno krilce, kot baletka, ko se po uspelo izvedeni točki zahvaljuje občinstvu za aplavz. In mnogo tega je tako žalostnega v tem današnjem popoldnevu. Tu se je med družinske spomine pomešala tudi fotografija nekih otrok na izletu. Na hrbtni strani je s svinčnikom napisano: Sokolovski Mirko 11 .a razred 1962. Slikano na Saraju. Otroci stoje drug ob drugem, razvrščeni kot kaka nogometna ekipa. Pred njimi je na tleh žoga. Kdo med temi je ta Mirko in kakšno mesto je v moštvu svojega razreda imel? Tega nam ni mogel nihče povedati. In slika je ostala tam, na ruševinah. Morda bo kdo prišel, da bi jo dvignil in morda bo našla tudi svojo roko, svojo solzo. Tudi to se dogaja v 20. stoletju Znana odvetnika, Anglež Ro-nald Waterhou.se in Američan Patrick Haliinan, sta v maju letos kot opazovalca prisostvovala političnemu procesu na sodišču v Lisboni. Oba sta bila silno ogorčena nad postopkom in sta potem v Londonu poročala o tem, Na zatožni klopi je bil sedemindvajsetletni angolski študent José Bernardino, ki je bil aretiran pred več kot enim letom. 'Obtožen je bil: 1. da je član portugalske KP, 2. da je bil duhovni vodja študentske manifestacije proti Salazarju v Portugalski. Druga točka obtožbe ga je uvrščala v kategorijo «družbenih prevratnikov». Bernardino ni smel spregovoriti skoraj do konca razprave. Ko mu je predsednik sodišča končno dal besedo, ga je pozval, naj se o-meji izključno na dejstva. Haliinan je povedal: «Bernardino je vstal in skušal pojasniti, da so manifestacije bile spontani izbruh splošnega ne-razpoloženja. Na predsednikov žnak š'e je deset civilistov pognalo k njemu i < začelo mahati po njem do krvi z lesenimi gorjačami. Odvlekli so ga iz dvorane. Medtem, ko so Bernardina tepli, sn sodniki izrekli obsodbo: dve leti in pol zapora, izguba vseh političnih pravic za dobo 15 let in plačilo procesnih stroškov, ki so znašali ca 1000 dolarjev. Publika je obsodbo poslušala stoje in v popolni tišini, Ojunačila se je ženska, Marina Da-skalos, Bernardinova teta, ki je zavpila: «Dol s fašizmom!» Bila je seveda takoj aretirana in pd-peljana v zapor. Wateriiouse poudarja, da je bil proces samo farsa pri kateri so bila poteptana ali ignorirana vsa načela zakonitosti. Predsednik sodišča ni nastopil kot ne-pristanski razsodnik, temveč kot drugi državni tožilec. Študent ni smel zastavljati vprašanj obte-žilnim pričam in sploh ni imel nobene možnosti, da bi dokazal svojo nekrivdo. Očividno je, da je bil Bernadino obsojen še preden je prestopil prag sodne dvorane. Kadar gre, ali bolje če gre človek na počitnice, si zaželi nekoliko več miru, kot ga ima med letom v mestu. Toda neka danska družina pri tem verjetno pretirava. Letos si je omislila «vrnitev v kameno dobo». modni kotiček I Tokrat so na vrsti «malenkosti» moške garderobe Swansoaova je za sedaj odpovedala ■ Pri moški modi se, kot kaže, vračamo na staro ■ Upati je, da bodo neke novosti le muhe enodnevnice Ker So modne revije v Parizu in Firencah še vedno na dnev. nem redu, ja prav, da o njih poročamo in govorimo, čeprav gre bolj za informacije, kot pa za napotke, ki naj bi jih s pomočjo teh dale ženskam, kako se morajo oblačiti. Splošno prevladuje mnenje, da so bile no modnih revijah v Parizu najbolj navdušene liste, ki jih je mati narava obdarila z visoko in vitko postavo in ki so razen tega še mlade. Toda teh je, na žalost, le zelo majhen odstotek. Ostale so verjetno od jeze in razočaranj a «zbolele» ter se je v njih občutek manjvrednosti prav gotovo okrepil, Edino upanje za vse te «nesrečnice» je bil prihod v Pariz znane bivše filmske dive Glorie Swanson, ki se je sedaj posvetila ženski modi in ki je obljubila, da bo prinesla s seboj iz Amerike vrsto modelov, namenjenih predvsem bolj okroglim in bolj majhnim ženskam. Toda Glorie Swanson do sedaj še ni bilo v Pariz in Parižanke se že dale v usodo, da je tu-1 -vse te probleme? To je Parižan- di ne bo. Tako so, hočgš nočeš, sledite mottnim revijam, ki so nanje povsem pozabile in ki so si postavile za svoje pravilo, da mora biti vsaka lepa ženska insolca vsaj okrog 1,70, da ne sme tehtati več kot 60 kg fin še to je včasih preveč), da mora imeti majhne prsi, ozke boke, visok vrat in majhno, lepo oblikovano piano. Bes je, da je danes med mladimi dekleti vedno večje število visokih in da je na splošno višina postav zrasla, toda s tern ni rečeno, da take postave danes že prevladujejo in da si vsa-ka lahko prieošči težo komaj 60 kg, ali še manj. Zato je razumljivo, da so Parižanke na modnih revijah sicer ploskale in nekatere modne novosti tudi odobravale, da pa bo med njimi le malo talcih, ki se bodo odločile za prikazane modele ter osvojile linijo, ki je leva in elegantna le, če postava odgovarja meram, ki smo jih že prej navedle. Kako je Gloria Swanson rešila iiftiiiioiiiiMiianniiiiniHtniirriiiMtioiinHiiipoMuiMiiiiinoMiiiiiNiiiiiiiiiinioioiiMnoiiinniiiiiiooiitiiMiiiiMiHioiiioottniiuiuiiiioiiiniiiiiiiioMiiinnHioiiiiiHniiimiiiiiiiinimmioiiiiiiiiittiiniiiilNMMiliniiiHiitoiiioniiiMiiiniiiiiionMHiiiNniiimiiiomHNininri PO LETOŠNJEM FILMSKEM FESTIVALU V MOSKVI Vloga filma in naloga filmskih ljudi po mnenju raznih diskutantov Ideje Gerasimova - Odgovornost umetnika pred človeštvom, pred mlado generacijo - «Uničiti je treba v človeku sužnja»-meni Mann - Temperamentni Marcel Martin Za letošnji filmski festival v Moskvi sta značilni dve posebnosti. Prva je ta, da se je festivala udeležilo letos kar 54 držav. Druga pa je ta, da se je predvsem v zvezi s podelitvijo prve nagrade Fellinijevemu filmu «8 1/2» razvila v sovjetskem in tudi drugem filmskem svetu zelo razgibana diskusija in tudi polemika, kakršne v Sovjetski zvezi ne pomnijo. Moskovski list «Sovjetskaja kultura» pa je o diskusijah med filmskimi ljudmi v Moskvi objavila članek, ki prikazuje gledišča nekaterih domačih in tujih osebnosti in posredno tudi bolj uradno sovjetsko gledišče: Tradicija se je rodila v Karlovih Varih in filmski ljudje so jo takoj sprejeli: skupno z gledanjem filmov raznih narodnosti se zbirajo na «prostovoljno» tribuno, da bi razpravljali o najvažnejših problemih sjdob-ne kinematografije. Ob letošnjem mednarodnem filmskem festivalu v Moskvi se je vodila razprava o temi «film in napredek». Prisostvovalo ji je okoli 600 filmskih režiserjev, teoretikov, umetnostnih teoretikov, kritikov, delegatov in gostov, ki so izbrali raje resen razgovgr o usodi svoje u-metnosti- o odgovornosti umetnika, o načinu, ki vodi k zmagi v borbi za razum in srce, kot pa svečane dogodke v zvezi s festivalskim življenjem. RazjfovSr je ML zelo zanimiv. Ty sot. se postavila drugo proti drugemu mišljenja raznih političnih prepričanj, razni pogledi na umetnost, nacionalne tra- dicije, okusi, Toda iskreno prepričanje vseh sodelavcev se je glasilo, da mora najbolj množična in najbolj vplivna umetnost služiti le dobrim ciljem, pomagati da mora napredku in voditi k sreči ljudi, ustvarjati vzdušje prijateljstva in medsebojnega razumevanja. Razprava je bila razburljiva in ostra. No. in ali se more govoriti o poštenosti in hrabrosti umetnika v sodobnem zapletenem svetu, o njegovi pravici in obveznosti, da naj bo gospodar misli; se more govoriti o svobodni ustvarjalnosti, o resnici in laži v umetnosti, ali se more o vsem tem govoriti — če se ne razpravlja s strastjo in zanesenostjo? Razprava je bila tudi iskrena, In tudi to je razumljivo, ker je bila vsakomur dana mož. nost, da prikaže svoje gledišče in da, razpravlja z onim, s katerim' ne soglaša in da ga sku- RaJio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Znameniti gorniki v Julijskih Alpah; «Jakob Aljaž»; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo Russo-Safred; 17.20 Pesem in ples; 18.15 U-metnost, književnost in prireditve; 18.30 Koncert Tria «Ars Nova»; 19.00 Pevski zbori Julijske Benečije; 19.15 «Potovanje na mesec». Dramatizirana zgodba; 20.00 Sport; 20.30 Znani motivi; 21.00 Simfonični koncert; Po koncertu: Knjižne novosti; nato Od mazurke do bosse nove. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13,15 Uspeli motivi; 13.15 Istrske beležke; 13.45 Simfonični koncert; 14.10 Tržaške popevke; 14.35 Furlanija v svetu. Koper 6.30 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 plešoče tipke; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Prijetno ČETRTEK, 1. AVGUSTA 1963 nijska glasba; 18.00 Peppino di 17.37 Orkester Percy Faith; 18.00 Capri; 18.10 Znanstvena knjiga Aktualnosti doma in v svetu; v Italiji; 18.30 Pianist Gonzalo 18.10 Turistična oddaja; 19.05 Soriano; 19.10 P, Gandolfi in nje- Glasbene razglednice; 20.00 Do-gova harmonika; 20:25 Sentimen- mače pesmi in napevi; 20.45 Za-talno potovanje; 21.00 C. Goldo- bavni orkester Ray Martin; 21.00 ni; «Il Burbero benefico»; II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.35 Poje Maria- Paris; 9.00 Ital. pentagram; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.00 Vesela glasba; 12.00 Ro- 1 pralnih slrojrv mantično popotovanje; 14.00 Fev- I . , 1 ci; 14.45 Nove plošče 15.0Q Pesmi | elrktrugospodmjskih leta; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 pretnm lov Rapsodija: 17.00 Glasba z Broad-waya; 18.35 Svetovno kolesarsko, prvenstvo; Ì8.40 Vaši izbranci; 19.50^ Operetni program; 20.35 - rrst( Via g Nlcolf) al tól 24.01„ Visoka moda; 21.35 Dva prijate- Popravila. via delle MiUzle 3> ["intra popravila in prodaja TV aparatov | TRE VIS AN | lja in ena pesem; 22.10 Plesna glasba. III. program 18.30 Gospodarska rubrika; 18.40 Cepljenje — prva oddaja; 19.00 Na programu L. Berio; 19.15 Arabsko slovstvo; 19.30 Vsako-večerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Schubertov Trio za godala; 21.20 H. Lazarov; 21.45 Slovstvo in družba na Portugal- telefon štev 76-270 Hw 4. Si 1,1 « n, 1 Oiuvatvu ili *1 a I unugai- popoldne; 15.30 Belokranjske na- skem; 22.25 Honeggerjeva Sona- rodne; 16.00 Melodije; 16.30 Glasbeni paberki; 17.00 Solisti in zbori; 17.40 Lhotka Kalinski: Plesi Hrvaškega Zagorja; 18,00 Prenos RL; 19.00 Urkester N. Riddle; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Rodgers; 22.40 Pesmi v ritmu, 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 8.20 Naš jutranji pozdrav; 8.30 Glasbeni sejem; 8.40 Strani iz albuma; 9.05 Pesmi; 9.50 Operna antologija; 10.30 Oddaja za šolarje na počitnicah; 11.00 Za sam orkester; 11.36 Koncert: 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Orkestri- 15.43 Ital. pesmi in plesi; 16 00 Program za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 17.25 Kalifor- tina za violino in violončelo. Slovenija 4.00 Dobro jutro!; 8.05 Orkester RTV Ljubljana; 8.35 Sedem popevk; 8.55 Počitniško popotovanje; 9.10 Vesele počitnice; 9.35 Zabavna glasba; 10.15 Operni spored; 10.55 Nova popevka; 11.00 Pozor, nimaš prednosti 1; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domači napevi; 12.45 Skladatelji __________ ............ „„,„v ____, iz Bosne in Makedonije; 13.15 folklornega ansambla iz Rpmu- Literarni večer; 21.40 Osterc: Suita za violino in klavir; 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana; 23.05 Zabavni intermezzo; 23.20 Skupni program JKT — studio Beograd. Ital. televizija 18.00 Program za najmlajše; 20.10 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 Almanah; 22.05 Mojstri jazza: John Coltrane; 22.50 50 let opere v Veronski Areni: 23.20 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05 Dnevnik; 21.15 «Michele Se Respiriti» — IV. epizoda; 22.30 V Malajski džungli; 23.00 Športni četrtek. Jug. tele viz ga 20.00 TV dnevnik; 20.30 Nastop Obvestila; 13.30 Plošča v ploščo 14.05 Puškinovi junaki na opernem odru; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.15 Zabavna glasba; 13.35' Bocčherini: Simfonija za veliki orkester; 16.00 'Vsak dan za vas; 17.05 Sovjetski violinisti; nije «RAPSODIJA»; 21.30 Propagandna oddaja; 21.45 «VOSTA-NIT1»; 22.00 Potovanje na streho sveta — reportaža iz serije Ekspedicija; 22.30 «EKRAN NA E-KRANU» — prenos iz Pulja; 23.30 Poročila. ša prepričati, da ima prav. Uvodne besede predsednika Sergeja Gerasimova niso imele značaj nekega uradno-svečane-ga pozdrava, pač pa razmišljanja, dialoga, umetnika s samim seboj, s prijatelji. Ali bo film še dolgo let buril ljudi, bo postal okras k-ulture človeštva ali pa bo pozabljen, ne da bi bodočim generacijam pustil niti majhnega sledu o svojem ojjstoj.u? Pravjca , je, .da svo- jemu dali» postavlja« «ahta,ve. kakršne mu želi dati, večji ali manjši pomen. Toda na gornje vprašanje bo odgovorilo le ljudstvo in o umetniškem delu bo dalo oceno le po svojih kriterijih, ne ,pa po kriteriju umetnika. In v tem je vprašanje, kako važno je, če njegov interes sovpada z zanimanjem občinstva, njegovo spoznavanje ljudskega življenja z njegovo sposobnostjo «porazgovoriti se» z ljudstvom v razumljivem in pri-rodnem jeziku. Umetnik je odgovoren pred človeštvom, pred mladim poko-lenjem, ki pričakuje od filma odgovor na težka vprašanja sodobnosti. Povsem napačne in nevzdržne so estetske teorije filmskih delavcev,' ki postavljajo načelo «deheroizacije» umetnosti. Strah pred lepoto v človeku je podlaga teoriji in u-metniški praksi, ki prikazuje u-mazanost, živalske nagone, egoizem. Ni nujno, da umetnik ponižuje, pač pa mora umetnik dvigati, človeka poveličevati, buditi v njem najboljša občut-ja, zaupanje vase, v bodočnost. To misel so za Gerasimovim podprli tudi drugi govorniki. Ameriški filmski scenarist Ab-by Mann se spominja ruskega pisatelja Čehova, ki je pisal o človeku, ki «izceja iz sebe kapljo za kapljo, kot suženj». Uničiti v človeku sužnja, vzgojiti v njem občutje dostojanstva — v tem vidi Mann plemeniti cilj umetnosti. «Ali smo v filmu v tem srni. slu mnogo storili? Bojim se, da smo zelo malo napravili,» grenko pripominja Mann. «Nismo ved-no vedeli pojasniti stvari s strastjo in odločnostjo, ko ja določeni trenutek to terjal. Malo smo napravili, da bi prepre. čili katastrofo, ki smo jo pričakovali.» Češki filmski kritik Stanislav Zvoniček vidi v napredku filmske umetnosti silo naprednih i-dej, državljansko aktivnost u-metnika, ki sodeluje v življenju svojega naroda. Francoski filmski kritik Marcel Martin je izjavil; «Cilj pravega umetnika je, da postane vest občinstva ne pa da jo u-spava.» Mehiški režiser Sergio Veha-ra je govoril o usodi mladih ljudi svoje dežele, ki izgubljajo vero v lastne sile, ki se boje vojne, ki ne vidijo roke, Ki bi bila sposobna, da bi jih vodila k velikemu in vžvišenemu cilju. Oni umetnik», ki fantazi-rajo, da hodo našli «svobodo» v abstraktni umetnosti, svobode ne najdejo, pač pa najdejo suženjstvo. Umetnik mora odražati stvarnost, obtoževati in razkrinkavati tlačitelje ljudstva, kazati ljudem pot iz težkega položaja, kajti sicer vodi njegova umetnost v nič. Italijanski režiser Nanni Lol je rekel; «Mi smo že zgladili hiše, kj jih je porušil fašizem, toda mišljenje, ki so ga fašisti v Italiji tako dolgo uničevali, je mnogo teže zgraditi-» Kot resen razlog za neuspeh mnogih filmov smatra on nesposobnost umetnika, da bi v svojih delih bil pošten. In koliko ovir mora napredni filmski umetnik premagati, da bi v I-taliji našel producenta? Japonski filmski teoretik Aki-ra Ibasaki je nadaljeval disku- sijo v tem smislu in govojrjl o velikih težavah,, kj jih doživljajo napredni filitiskl. „deJ»vičajno, v prostorih in na dvorišču Ljudskega doma na Opčinah. Cele štiri dni, ko je poletje na višku in si vsak zaželi malo počitka, zabave in razvedrila, bo na Opčinah "res veselo, prijetno in zabavno. Za veselo razpoloženje bodo predvsem poskrbeli Veseli Planšarji, ki bodo igrali od prvega do zadnjega dne, Kdor ima rad Pristno domačo kapljico, si jo bo lahko privoščil, ker bodo točili 'e dobra domača vina. Ni treba Posebej omenjati, da bo poskrbljeno tudi za jedačo in da bodo Pekli čevapčiče, cvrli ribe in rezali kraški pršut. Kakor vsako leto pa bo na taboru tudi razstava kmetijskih strojev in orodja, ki si jih bodo kmetje lahko ogledali in naročili. Priredili bodo tudi razstavo sadja In zelenjave ter predvajali dokumentarne in poučne filme o kmetijstvu. Razen vsega tega pa bodo tudi letos prišli tržaški umetniki, ki se bodo pomerili s svojimi deli «ex tempore». Na taboru bodo namreč spravili na platno to, kar bo najbolj privleklo njihovo pozornost in jih navdahnilo. Slike bodo nato razstavljene in jih bodo nagradili. Spored je torej bogat in pester, tako da bo lahko žal tistim, ki bodo zamudili to lepo priložnost. Sporočilo sekcije KPI v Barkovljah Komunisti sekcije «Matjašič» iz Barkovelj, ki so se zbrali na izrednem sestanku, da proslavijo obletnico padca fašizma in začetka španske vojne, dne 25. julija, pošiljajo španskim borcem za svobodo, demokracijo, napredek in delo najtoplejše pozdrave in izraze svoje največje solidarnosti z borbami, ki jih vodijo. Naj bosta obletnici v spodbudo za utrditev naših skupnih borb in naše antifašistične enotnosti za dosego prave demokracije, ki naj se izrazi v vseh državnih strukturah in naj prispeva tako k poginu fašističnega režima v Španiji^ Zborovanje KPI v Miljah Drevi ob 19.30 priredi avtonomna federacija KPI v Ljudskem domu v Miljah zborovanje v znak solidarnosti s španskim ljudstvom Govoril bo senator Vittorio Vi-dali. 4 Nine na Cnéu predvaja danes 1. t.m. ob 1*. In 20. uri na prostem film: PASTASaUTTA NIL DESERTO Igrajo: Venantino Venantini, Michele Abruzzo, Angela Luce, Giovanna Ralli in drugi. KOIO «IRIS» PROSEK predvaja danes 1. t.m. ob 19.30 url komičen film: ONORATA SOCIETÀ Igrajo: Ciccio Ingrassia, Franco Franchi in z izrednim nastopom Domenica Modugna in Rosanne Schiaffino Mladini pod 16. letom starosti vstop prepovedan. .“Si V Kopru se pospešeno naduljU. jejo preureditvena dela. Je cini zaključujejo prvo fazo ureditve Muzejskega trga, kjer bodo uie dili parkirni prostor za 200 a"to-mobilov. Dokončno bodo tu trg uredili prihodnje leto. v kratkem bodo začeli tudi s preureditve»!-mi deli na Vergenjevem kjer bo parkirni prostor za avtomobilov, Verdijevo ulico pa bodo preuredili v sprehajal.šče, zasajeno s pinjami. Za prihodnje leto pripravljajo vrsto novosti. Na Titovem trgu bodo podrli stavbo, ki mej, s Čevljarsko ulico. Namesto nje bodo postavili večjo stavbo, ki bo kljub modernemu stilu vsKlajena z beneško arhitekturo trga. Nadalje bodo na Titovem trgu a-daptirali sedanje občinsko poslopje in ga preuredili v hotel Novosti pripravljajo, tudi na Pie. šernovem trgu, kj-er bodo zgradili samopostrežno trgovino in verjetno tudi restavracijo. Nameravajo tudi na raznih točkah mesta urediti manjše trge, sedanjo semedelsko cesto pa bodo posadili s pinjami in bo služila za spre. hajališče. * * k« Koprsko podjetje za pošto, te. legraf in telefon je sprejelo per-spektivni načrt o povezavi obalnega področja z avtomatsko telefonsko centralo. Telefonski kabel med Piranom, Izolo in Ko-prom so že položili, vsa dela pa bodo končana v začetku avgusta. Stroški bodo znašali okrog 135 milijonov dinarjev. S položitvijo kabla bodo zagotovljene dobre zveze med vsemi pomembnejšimi obalnimi področji. Kapacitete zvez pa sc bodo postopoma večale. V prvi fazi se bodo povečale telefonske zveze na relaciji Ko-per-Izola za 30 odst., na relaciji Koper-Portorož pa za 38 odstotkov. <« :]< ij: V prvih šestih mesecih letos so zgradili v Kopru 80 novih stanovanj, do konca leta pa bo na raz-polago stanovalcem vsega skupaj okrog 250 stanovanj. Večina stanovanj bo v Semedeli, kjer je gradbeno podjetje Gorica prevze-lo v gradnjo 8 stolpnic. Prece:š-nje število manjših stanovanjskih poslopij pa bodo zgradili v Salari Tatovi so odnesli nevesti balo Med 15. in 28, julijem je bila Bruna iz Ulice mlada 20-letna nevesta Chersovani por. Tassini Scalinata 2 zdoma. Njeno odsot-nost so izkoristili neznanci in s ponarejenimi ključi odprli vrata stanovanja, prebrskali vse kote in iz neke omare v spalnici odne-sli 25 brisač. 10 rjuh, 8 prevlek za blazine, 5 prtov, 7 kuhinjskih brisač in dve nočni srajci. Tas-sinijeva je tatvino prijavila na komisariatu okoli-a Stare mitnice in povedala, da je utrpela 70 tisoč lir škode. Agenti so uvedli •preiskavo, Industrijska proizvodnja v preteklem mesecu juniju se po podatkih vestnika trgovinske zbornice ni bistveno spremenila v primerjavi s prejšnjimi meseci. Izjemo tvori le zaostritev sindikalnega spora na tekstilnem področju. Dobava pogonskega električnega toka in surovin goriški industriji ni predstavljala kakšnih posebnih težav, tudi kar se tiče sladkorja, katerega preskrba se je po sprejetju potrebnih ukrepov naglo normalizirala. Proizvodnja v ladjedelnicah je ostala na običajni ravni in isto lahko rečemo tudi o proizvodnji v oddelku za plastične predmete ter v drugih manjših oddelkih ladjedelnice. Delo v elektromeha-ničnih delavnicah se tudi ni zmanjšalo ter je ostalo na dosedanji višini. Zadovoljiva je bila tudi proizvodnja v kovinski industriji (statve, tekstilni stroji, embalaža, industrijski in trgovski hladilniki). Zaostritev sindikalnega spora je še bolj otežkočila položaj največje tekstilne tovarne, ki mora premagati določen odpor na tržiščih, zlasti kar se tiče bombaževinskih izdelkov, ki, v nasprotju z izdelki iz umetnih vlaken, ne gredo v promet kot bi bilo želeti. V lesni industriji se je proizvodnja obdržala na zadovoljivi vi. šini prejšnjih mesecev. Tudi pohištvena industrija je obdržala zadovoljiv ritem proizvodnje. Normalizacija pri dobavi sladkorja je omogočila slaščičarski in likerski industriji, da je ponovno začela s polno proizvodnjo; prav tako je zadovoljivo potekala proizvodnja druge industrije živilske stroke. Tudi na drugih sektorjih je bila aktivnost normalna, tako v kemični industriji, pri avtoprevoz. ništvu in v gradnjah; zlasti slednja je imela živahno dejavnost. Blagovni premet v tržiškem pristanišču se je prav tako obdržal na zadovoljivi višini. nekaj novih mestnih stražnikov. Obravnavali so nadalje nekaj problemov v zvezi s prometom in sklenili postaviti dve kabini na križiščih s semafori pri pokritem trgu in v bližini sodnije. Odborniki so odobrili znižanje nekaterih postavk pri občinskih davkih. Med raznimi stroški, Katerih plačilo so odobrili, je tudi znesek 900 tisoč lir za vzdrževi-n.je sirotišča Lenassi v preteklem mesecu maju ter 1.4 milijona lir za stroške v občinskem domu o-nemoglih v Lovniku za junij. Ob začetku seje je odbornik Lodi sporočil, da se bo tudi go-riška občinska uprava udeležila proslav odporniškega gibanja, ki se bodo vršile v Cuneu. Poletni urnik zveze trgovcev Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo od 1. do 31. avgu- sta njem uradi poslovali po poletnem urniku, in sicer od 8. do 13, ure. Razdeljevanje blaga proste cone Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da so začeli z razdeljevanjem blaga proste cone za potrošnike Gorice, Sovodenj in pokrajine. Vsak upravičenec iz Gorice in Sovodenj dobi po en in pol kg sladkorja na odrezek štev. 40 in po 200 tir za kg., dalje po 250 g surove ali 200 g pražene kave na odrezek štev. 39. V razdeljevanju je tudi po en liter semenskega olja in po 200 g masla, ki ga lahko vsakdo kupi pri svojem trgovcu. Ker se bo razdeljevanje zaključilo do 31. t. m., naj trgovci pravočasno dvignejo potrebna nakazila pri trgovinski zbornici. SINDIKALNE VESTI IZ TRŽIČA Uspela stavka v ladjedelnici Volitve notranje komisije v tovarni Kreniner V torek od 15. do 17. ure so proglasili v ladjedelnici v Tržiču splošno stavko v protest zaradi dokončne premestitve 330 delavcev v Trst. Stavke se je udeležilo 3006 delavcev ali 91 odstotkov. Med uradniki pa je udeležba pri stavki dosegla komaj nekaj nad 5 odst. V tovarni električnih gospodinjskih strojev Krentner v Tržiču so imeli volitve notranje komisije, pri katerih je odločno zmagala Delavska zbornica. Volilo je 289 delavcev in 38 u-radnikov. CGIL je dobila med tam mednarodna revija folklor, nih skupin iz Avstrije, Jugoslavi, je in Italije. V soboto 3. t.m. se bodo gorišVci plesalci v furlanskih narodnih nošah udeležili povorke folklornih skupin, v nedeljo pa bodo nastopili z izbranim progri mom svojih pesmi in plesov. Gasilci m golobi Društvo za zaščito živali je včeraj ponovno klicalo goriške gasilce in jim sporočilo, da so opazili pri cerkvi na Travniku mrtve golobe. Gasilci so okrog 12.50 šli tja in se na Trgu XXVII. marca povzpeli po veliki lestvi skoro do strehe, kjer so na nekem prizidku pobrali tri mrtve golobe in jih odnesli na sedež omenjenega društva, kjer so izjavili, da jih bodo dali preiskati. Sumijo namreč, da je nekdo začel golobe zastrupljati, kar naj bi bilo vzrok njihove smrti. VERDI. Zaprto zaradi poletnih počitnic do 2. avgusta. CORSO. 17.00: «Sherlock Holmes», C. Lee in T. Walters. Angleški črno-beli film. VITTORIA. 17.30: «Il sepolcro d’acqua», I. Grego in L. Pulver. Francoski črno-beli film, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Le frontiere dell’odio», R. Milland in H. Lamar. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. ......................... Za žrtve potresa v Skopju so darovali na Goriškem Nadaljuje se zbiranje prispevkov za pomoč žrtvam potresa v Skopju, ki je naletela na tako širok odmev tudi med prebivalstvom na Goriškem. V soboto se je v goriški civilni bolnišnici zbralo precej ljudi, Slovencev in Italijanov, ki so dali svojo kri za ponesrečence in so to kri potem odpremili skupaj z ono iz drugih krajev preko Trsta v Jugoslavijo. Do včeraj opoldne so nadalje prispevali v Gorici: Franjo Žvanut je daroval moško obleko in nekaj perila. V denarju so prispevali: Klavčič Emil 1000, Komel Fra-ic 2000, Čermelj Peter 2000, Saksida Rudolf 5000, Čibej Boris 1000, Tr- ...................................................... V NEDELJO V ŠTKVEUJANU Na županstvu so razdelili nagrade razstavljavcem vina Potrebna je še veèja racionalizacija vinogradov in strojna obdelava Preteklo nedeljo je bila v Ste-verjanu še zaključna svečanost, ki je v zvezi s kmečkim taborom, katerega so pred desetimi dnevi priredili občani na Bukovju, Gre namreč za podelitev nagrad desetim domačim vinogradnikom, ki sc se udeležili vinske razstave s svojim pridelkom. Svečanost je bila ob 11. uri do- I elavci iz Tržiča, ki so jih premestili za stalno v ladjedelnico Sv. Marka in Tovarno strojev, skoraj vsak dan protestirajo pred ravnateljstvom CRDA na Korzu Cavour. Slika nam kaže delavce in policijo, ki so se tudi včeraj zbrali pred ravnateljstvom poldne v prostorih županstva v Steverjanu. Poleg članov ocenje-vaine komisije in razstavljavcev J« bilo prisotnih še več drugih občinskih predstavnikov in oboa-no V; Predsednik ocenjevalne ko-nusije inž. Hustja iz Gorice je u-vodoma govoril o kmetijstvu posebno glede na razvoj kme-tijstva v Brdih, o vinogradih m ■strojni obdelavi zemlje. Omenil Je tudi hudo nesrečo v Makedom. Ji, kjer je strašen potres uničil njihovo glavno mesto Skopje Za njim je govoril tudi član komi-sije dr. Verbi tudi o najaktual-nejsih problemih kmetijstva. Predsednik ocenjevalne komisije je nato razdelil nagrade. Pri tem naj omenimo, da je komisi-ja ocenjevala vina glede na nji-hov okus, barvo, čistost itd. Vsak • lan je dal oceno za vsako lastnost posebej in potem za vse sku.paj. Prvo nagrado, velik pokal, je prejel Anton Pintar iz Steverjana, drugo nagrado, tudi pokal, je prejel Jožef Komjanc, tretjo, tudi pokal, Danijel Mi-kluš; velike bronaste medalje so prejeli; Jožef Terpin, baronica Tacco, Avgust Škorjanc in Anton Vogrič. Manjše medalje pa so prejeli še Anton Humar, Alojz Stekar iz Jazbin in Ignac Maraž iz Steverjana. Prireditelji in organizatorji so ob zaključku izrazili svoje zado-voljstvo s celotnim potekom prireditve ter so jo zaključili z malo zakusko v gostilni na Dvoru. novec Anton 5000, Sever Anton 1000, Kodrič Angel 1000, Goriška nabavno prodajna zadruga 15.000, Bratož Bernard 2000, Šuligoj Da--ko 2000, Figelj Marija 1000, Lapanja Zinka 3000, Novak Marija 10.000, Mikulus Gabrijela 5000, Droč Andrej 1000, Cotič Frančiška 500, Bogataj Marija 5000, družina Vižintin iz Sovodenj in družina Bregant iz Podgore 2500 Figelj Valerija, Oslavje 2000, Plahuta Tatjana, Gorica 2000, Leban Borut 1000, Podporno društvo za Goriško 30.000, Sancin Peter 5000. Skupno 105.000. Prebivalci Doberdoba so prispevali : Jarc Jožef 1000, Missio Regina 500, Gergolet Erminio 500. Skupno 2.000. Prebivalci Rupe so prispevali: Malič Mario 1000, Cotič Stanko 500. Pavletič Maks 500, Batistič Mirko 1000, Cotar Kristina 1000, Pahor Gabrijel 1000, Ožbot Leopold 500, Tomažič Franc 800, Maraž Jožef 500, Kogoj Miljan 500, Durček Venceslav 500, Kogoj Ludvik 1000, Povodnik Oskar 1000. Verbič Jožef 600, Pahor Jožef 800. Tomšič Ljubo 500, Krajnik Slava 2000, Qualìzza Maria 500, Černič Karlo 500, Devetak Ivan 300, Fer-lat Danijel 1C00, Ožbot Danilo 2000, Pavletič Ernesto 500, Kokil Rihard 500, Tomšič Salomon 1000, Petejan Giovanna 500, Marušič Jožef 300, Marušič Rozalija 500, Tro-ha Olga 1000, Marson Gianni 500, Batistič Leopold 600, Kovic Ivan 500, Rusjan Franc 500, Devetak Franc 800, Devetak Livija 500 Ferfoglja Leopolda 500, Ožbot Dominik 5C0, Trampuž Jožef 500 Pavletič Niko 700, Kovic Franc 1000, Marušič Avguštin 500, Ožbot Andrej 500, Koncut Rino 500, Košič Lenard 1000, Koncut Albinko 500, Gorkič Ivan 1000, Kovic Dragič 300, Pavletič Janez 500, Černič Marjeta 500, Buzin Venceslav 2500, Kosič Karlo 1000. Skupaj 37.400. Prebivalci Standreža so prispevali: Pelicon Milan 2000, Pregalj A-lojz 1000, Brajnik Rihard 500, Markočič Slava 500, Briško Milka 500, Hoban Ivan 500, Selva Vittorio 1000, Gri Adrijana 200, Mar. vin Milan 1000, Molar Karolina 500, Mučič Marija 5000, Zavadlav Renato 500, Grendene Sergio 500, Ciampa Mario 200, Nanut Giovanna 500, Berdon Ivan 100, Mučič Stana 1500, Prosvetno društvo «O Zupančič» 15.000, Volčič Avguštin 500, Nanut Franc 1000, Pavletič Vida 1000, Zavadlav Jožef 1000, Škapin Mihael 1000, Markočič Karolina 100, Grendene Ana 200, Ri-siani 200, Perna 200, Milenka 400, Palmerini 500, Veronika 100, Vec-chiet 500, Braini Marino 300, Pesanti 100, Salomoni 500, Zavadlav 400, Lestan (družina) 1000, Gulin 200, Brajnik Pepca 400, Vižintin Luciana 500, Frandoli (družica) 250, Perissin 500, Cingerli Ljudmila 500, Nardin Elvira 300, Šuligoj 100, Pavletič Marija 500, Marvin Stanko 1000, Podberšček M. 1000, Nanut Irena 1000, Sturi Achille 1500, Mučič Anton 400, Marvin Mirko 1000, Marvin Angel 500, Cingerli Jožef 1000, Sokol Vittorio 1000, Zavadlav Jože 1000, Pavlin Emil 500, Rossi Sonja 300, Nardin Marija 300, Mauri (družina) 100, Zotti Vilma 500, Zotti Giuseppina 500, Lutman A-nica 1000, Pavletič Jožef 500, Devetak Karla 800, Makuc Mil-če 2000, Pavletič Lojze 500, Zavadlav Rudi 1000, Hoban Savo 500, Marvin Franko 200, Volčič Bernarda 500, Cijak Sonja 200, Sancin 500, Zorn,200, Kozlin Avgust 150, Zavadlav 400, Marchi Jolanda 500, J’ercipiano Angela 1000, Zorn Slavko 500, Mučič Bogomir 1000, Brajnik Genovefi 500, Brajnik Franc 500, Cijak Avgust 1000, Zavladlav J. 500, Z ivari^v V. 500, Zavadlav P. 1 Cotič Andrej 500, Komavli 500, Mozetič 200, Gregoris 500, Markovič 1000, Rencel 1000, Vižintin 500, Paškulin V, 1000. Markič 500, Bressia 500, Budal Karla 500. Mučič Marija 500, Briško Albin 1000, Briško Ana 500. Bralnik Ida 599. Pavletič Klortnda 500 Pa'mcnni Maria 500, Budal Poldo 500 Mau-servisi 500, Salomoni 500, Bru-matti Lina 500, Brajnik Jožef 1000, Gaiotto Graziella 200, Nardin A-lojz 5C0, Mučič Aloj2 1000, Vižintin Piero 1000, Pe.senti 700, Mučič Angelo 1000, Laurenti Luigi 500, Trauči Mihael 500, Markočič Irena 400, Lengleng 200, Petejan Albert 200, Brajnik Alojz 1500. Briško Ema 500, Vižintin Leopold 1000, Nanut Maks 2000, Nanut L. 1000, Nanut Mirko 400, Cingerli Viljem 1000, Marturini Marija 500, Porta 200, Lutman Peter 2000, Bri-sko Emil 500, Nanut Rozalija 2000, Mučič Milan SCO, Nanut Jože 100o[ Brajnik Andrej 1000, Nanut Jožef 100, Marvin Darinka 40)0. Beltram 2C00. Cundi 54X1, Comelli A-nita 500, Peterin 500, Nanut Lojze 200, Briško Karolina 300, Lupin Ema 800, Volčič 1000, Krpan Ivan 1000, Berdon Rudi 300, Hoban Alojz 1000, Nanut Angela 1000. Lupin Vilko 500, Briško De-van 200, Nanut Jožef 1000. Skupno 118.900 V župniji Gabrje-Vrh so zbrali skupno 37.650 lir. Prejšnja vsota 366.750.— Danes objavljeno 300.950.— Skupaj 667.700,— TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 30,2 stopinje ob 14. url in najnižjo 15,2 stopinje ob 4.45. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 51 odstotkov. « WÈ^ m li%ilB /' '••! Hi: mi l , ■ & - \, ... s1, w 1 L..J&Mmì J ' '' 3:t IP^ W$m. ... m.... JI j iiwBÉi ■ ai Po prvem dnevu atletskega dvoboja ZDA 64 Nemčija 42 HANNOVEH, 31. — Amerifani so v vodstvu po prvem dnevu atletskega dvoboja z Nemčijo. Ker nam a-gencija ANSA ni posredovala drugih rezultatov, objavljamo samo zmagovalce v posameznih panogah, ki so: 110 ovire: Hayes Jones (ZDA) 13"6. 400 m: Henry Carr (ZDA) 45”4. Disk: Bob Humphrey (ZDA) 56,78. 100 m: Bob Hayes (ZDA) 10”2. Palica: John Pennel (ZDA) 5 m. 5000 m: Harald Nortpoth (Nem.) 14’04”2. 800 m: Tom O’Hara (ZDA) 1’49”3. Daljina: Ralph Boston (ZDA) 7,92. Kladivo: Hans FahsI (Nem.) 59,45. Štafeta 4x100: ZDA (Johnes, Moon, Drayton, Hayes) 39”7. Od doseženih časov je treba orne- OD DANES DO 7. t.m. NA BELGIJSKIH TLEH Svetovno kolesarsko prvenstvo v dirkališčnih disciplinah Od 8. dalje prvenstvo v cestnih vožnjah niti 45”4, ki ga je Carr dosegel v teku na 400 m. To je letos najbolj- j Lans (Hol.), K. Heinemann (Svisi čas na svetu na tej progi. | ca), S. Terešenko in S. Moskvin •iitiiiuiMiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiitmiitiiniititmifìiifiiiiiiiiiiifiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiifpiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PREDVIDEVANJA IN UGIBANJA Bodo sedanji prvaki ohranili naslove? LIEGE, 31. — «Pistards» bodo jutri zjutraj otvorili svetovno kolesarsko prvenstvo 1963, ki bo na kolesarskem dirkališču Rocourta. Na tej stezi, ki je zaradi hrapavosti zelo naporna, bodo dodelili devet svetovnih naslovov. V tej panogi bodo dirke po naslednjem vrstnem redu : Zasledovalna vožnja amaterjev Začetek v četrtek 1. avgusta qb 9. uri, finale v sredo 7. avgusta zvečer. Nastopili bodo kolesarji 18 držav. Svetovni prvak je Danec Ray Erik Jensen. Ostali glavni udeleženci so: Hermann Van Loo (Belgija), J. Oudkerk (Hol.), Van Der (SZ), P. Isaksson (Dan.), C. Rancati in E. Scandelli (It.), Harry Jackson (VB), C. Cuch in J. C. Desdoits (Fr.). Zasledovalna vožnja žensk Začetek v četrtetk 1, avgusta zjutraj, finale v ponedeljek 5. zve- j Timoner. Ostali udeležneci: Mar-čer. Svetovna prvakinja je Angle-1 seli (Nem.). De Parne in Verach- Arie De Draaf (Hol.), Z. Zajac (Pol.), G. Herger (Švica) in R. Gibbon (Trin.). Vožnja amaterjev za motorji Začetek v četrtek 1. avgusta zvečer, finale 5. zvečer. Devet prijavljenih držav. Svetovni prvak je Belgijec Romain De Loof. O-stali glavni udeleženci: Charles Bertrand (Fr.), H. Van Campen (Hol.), Rene Vendenbergbe (Beig.) in H. Buis (Hol.). Vožnja profesionalcev za motorji Začetek v četrtek 1. avgusta zvečer, finale v sredo 7. zvečer. Prijavljenih je sedem držav. Svetovni prvak je Spanec Guillermo LIEGE, 31. Bodo sedanji svetovni prualti v tlirkališinih panogah ohranili tudi letos svoj sloves in naslov? To se sprašujejo vsi prisotni, ki nestrpno pričakujejo začetek letošnjega «ca-rousella» za dodelitev mavričnih majic. V zaslei jvašpi vožnji amaterjev je Danec Jansen v veliki nevarrtosti. Njčgov' najtrši oreh bo Belgijec Van Loo, ki zna biti s svojimi 18. leti presenečenje prvenstva. Sicer je že ioni- Pa čeprav je v polfinalu zabeležil - senza, Patina, Pro Patria, Sim mer.thal Móftzà, Varesè fri Venezia. Vedno z žrebom je predsedstvo določilo, da bodo Parma, Varese in Venezia odigrale tekmo na domačih tleh. Žreb je nadalje določil nasprotnike 17 tekem pivega izločilnega kola, k: bo v nedeljo 8, septembra ob 15.30. Te bodo kakor sledi: Alessandria: Alessandria - Lane- rossi Vicema. Cagliari: Cagliari - Lazio. Catanzaro: Catanzaro - Messina. Como: Como - Genoa. Foggia: Foggia - Catania. Lecco : Lecco - Torino. Rim: Napoli - Bari. Padova: Padova - Modena. Catania: Palermo - Fiorentina. Parma: Parma - Cosenza. Potenza: Potenza - Roma. Prato: Prato - Sampdoria. Trieste: Triestina - Spai. Videm: Udinese - Bologna. Varese: Varese - Pro Patria. Benetke: Venezia • Simmenthal Monza. Od 17 zmagovalcev bodo z žrebom določili dve enajstorici, ki se bosta spoprijeli med seboj. Poraženo moštvo bo izločeno, zmagovito pa bo pripuščeno skupno z ostalimi 15 v drugo kolo. Predsedstvo je tudi proučilo organizacijski položaj nogometnega prvenstva A in B lige 1963-64. Od-Dor’fe sklenil (vedno na podlagi žreba), da bo imela Genoa v prvih kolih kot nasprotnike Bologno, Catanio, Fiorentino, Lazio, Milan, Modeno, Romo in Torino. Vrstni rel< >u MOSKVA, 31. — Predsednik CIO Aver.v Brundage in nekateri člani, mednarodnega olimpijskega odbora bodo prisostvvoali zaključnim nastopom na III. igrah Sovjetske 1 zveze, ki bodo prihodnji mesec v Moskvi. Prireditev si bodo ogledali tudi predstavniki obeh držav, ki bosta organizirali VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Ustanovitev slovensko hrvatske nogometne lige Prvenstvo, z 10 klubi, se bo začelo 15. septembra V Kopru je bil ustanovni sestanek slovensko-hrvatske istrske nogometne lige. Prisotni so bili predstavniki vseh zainteresiranih klubov: Babičev, Brtonigle, Savudrije, Umaga, Buj, Novigrada, Šmarij, Jadrana, Sidra in Tomoša. j Teh deset klubov bo začelo s tekmovanjem 15. septembra. Hkrati bodo ustanovili tudi mladinsko in pionirsko ligo. Nov način tekmovanja so toplo pozdravili vsi predstavniki klu- bov, saj bo prispeval h kvaliteti nogometa na tem področju, hkrati pa bodo klubi zaradi kratkih razdalj precej pridobili glede stroškov. Vsi ostali primorski klubi pa bodo vključeni v zahodno primorsko ligo Zmagovalca obeh lig bosta igrala kvalifikacije za vstop v slovensko ligo, medtem ko bo najboljše hrvatsko moštvo v istrski ligi igralo kvalifikacije la vstop v hrvatsko consko ligo. * e * Koprska mladinca Mušič in Str-gulc sta odpotovala v Split, kjer se bosta udeležila državnega prvenstva v jadranju za razred Kadet. Mušič je osvojil pred dvema letoma državno prvenstvo v tem razredu jadrnic in ima tudi letos lepe možnosti. Jugoslovanska vojna mornarica je podarila Koprčanom dve novi jadrnici Kadet, lahko pa pridejo še do kake jadrnice, če bodo osvojili eno izmed prvih mest. zimske' in letne olimpijske igre i * * * * v nedeljo se obeta koprski obali Avstrije in Japonske. 1 pomemben športni dogodek. V Pi- ranu se bosta pomerila v okviru tekmovanja za jugoslovanski pokal domače Sidro in ljubljanski Slovan. Zmagovalec tega srečanja bo bržčas igral finale z ljubljanski) Olimpijò. Pirančani so v tekmovanju za jugoslovanski pokal dosegli doslej vrsto presenetljivih uspehov. Med drugim so izločili tudi koorski Tomos. V soboto pa bo gostovalo v Izoli avstrijsko moštvo Leibnitz. Pomerilo se bo z domačim Delamarisom. KOŠARKA MOSKVA, 31, — Povratno linalno srečanje v košarki za pokal evropskih prvakov med petorko ruske armade in španskim Real Madridom se je končalo z zmago domačinov 91:74 (48:34). Ker se je prva tekma končala 86:69 za Madridčane, sta se obe moštvi znašli v izenačenem stanju tako v točkah kot v količniku. Takoj po tekmi so se voditelji obeh petork domenili, da bodo tretjo, odločilno srečanje, odigrali jutri v moskovski športni palači. pa, ki so le po raznih negativnih posKusih ubrala pravo pot, so zdaj na vidiku in imajo dobre šanse do nepričakovano viso, kega uspeha, Od deset ekip se kar pet poteguje za naslov. Se niKdar ni bilo tako izenačene konkurence. Ce pogledamo imena ekip, ki se potegujejo za naslov, zasledimo izmed četvorice moštev, ki so si že v prejšnjih le. tih zagotovila državno lovoriko tudi Marzotto iz Valdagna, ki je po lanskoletni, povsem pozitivni sezoni, še znatno izboljšal svoja igro in zdaj enakopravno nastopa z ostalimi tekmeci. Marzotto bi rad prekinil tradicijo, ki zahteva, da značka prvaka ostane na dresu Monze, Trie. stine, Modene in Novare. Ekipa iz Valdagfta se postavlja kot no-ve sila in zahteva svoje mesto. Morda bo tudi uspela, vendar je naloga, ki jo mora izpolniti, še dokaj težka, ker je koalicija biv-ših prvakov zelo močna. Trenutno je v vodstvu Monza, vendar ima le eno točko prednosti nad jato zasledovalcev, ki ne prikri-vajo svojih želja. Vodstvo Monze, ki je bilo še prejšnji teden tako čvrsto, je o-šibelo pod napadi prebujene Mo-dene. Emilijanska ekipa je končno le zadovoljila svoje navijače s pozitivnim nastopom. Gostje so napadali v prvem delu igre in so večkrat zamudili odlične prilož-nosti, da bi povedli. V drugem polčasu niso bili več zmožni takih napadalnih kombinacij. To je opogumilo domačine, da so zaigrali bolj zbrano in se otresli občutka manjvrednosti ter dvakrat zadeli v črno. Dva nepričakovana gola sta bila preveč za Monzo. Triestina in Marzotto nista zamudila priložnosti, da bi se spet približala Monzi. Tržačani so i-grali s Ferroviarijem in zmagali brez posebnega truda. Tako lahka zmaga bivših prvakov, čeprav je bila pričakovana, delno tudi razočara, v kolikor je doslej bil vsak derby mnogo bolj napet in je nudil gledalcem mnogo več. Železničarji pa so v tem srečanju povsem odpovedali. Le v prvih minutah so se enakovredno borili z meščani. Tokrat so celo povedli, a takoj nato je njihova igra močno popustila in dospeti do gola ni predstavljalo za Triestino nobenega problema več. Marzotto je podcenjeval svojega sobotnega tekmeca in prav za- to je njegov izkupiček dokaj nizek; rekli bi celo, če gledamo na razmerje moči nastopajočih ekip, prenizek. Bassanp se je branil z zobmi, posebno ko je uvidel možnost častnega rezultata. Njegovi igralci pa so zaman vložili v tekmo toliko truda, da so v drugem polčasu domačini le prišli do tretjega gola, ki je zaustavil elan Bassana in pokopal upanja njegovih igralcev. Tudi Novara se poteguje za prvo mesto in v zadnji tekmi je z naglimi potezami odpravila rimsko Lazio s petimi goli razlike. Ne smemo pa misliti, da je piemontsko moštvo igralo na dostojni višini, obratno: oba nasprotnika sta nastopila brez vsakega e-lana in domačini so si zagotovili zmago zgolj zaradi osebnih sposobnosti nekaterih svojih, sicer že dobro znanih posameznikov Ce je čelo lestvice še v «tekočem stanju», se tudi njeno dno ne odlikuje po jasnosti položaja. Brez vsakega upa do rešitve pred izpadom je le Bassano. Follonica in Lazio pa imata enako število točk in enake možnosti do rešitve ali izpada. Lazio se lahko ponaša z boljšo zgradbo ekipe, Follonica pa je na drugi strani šele v zadnjem obdobju začela nabirati točke, kar je porok, da je v pozitivni fazi in jasno kaže, da se bodo morali Rimljani dobro paziti ter pošteno izmučiti, če bodo hoteli odvrniti njen nevarni povratek. V zadnji tekipi je Follonica prisilila na delitev točk Lodi. V resnici si je Follonica zaslužila mnogo več, vodila je s tremi goli razlike še nekaj minut pred zaključkom, ko je gostom uspelo, delno po sreči, izenačiti. Brez posebnih problemov, vsaj kar se tiče njunega stanja na lestvici, sta tako le Lodi in Ferroviario, ki samevata odmaknjena od vseh ostalih. Izidi zadnjega kola: Triestina-Ferroviario 8:7 Novara-Lazio 9:4 Follonica-Lodi 6:6 Modena-Monza 2:0 Marzotto-Bassano 3:1 LESTVICA Monza 11 8 1 2 53 17 17 Triestina 118 0 3 43 30 16 Marzotto - 11 7 2 2 30 22 16 Novara 11 6 3 2 71 25 15 Modena 11 7 1 3 40 26 15 Lodi 11 6 1 4 49 50 13 Ferroviario 11 4 0 7 40 45 8 Lazio 11 1 2 8 39 56 4 Follonica 11 1 2 8 31 82 4 Bassano 11 1 0 10 15 58 2 I. PATRIZIO SREDNJETEZKA: SVETOVNI PRVAK; WILLIE PASTRANO 1. Harold Johnson, 2. Giulio Rinaldi (It.), 3. Eddie Cotton, 4. Mauro Mina (Peru), 5. Henry Hank, 6. Bobo Olson, 7. Wayne Thovnton, 8. Gustav Scholz (Nem.), 9 Chic Calderwood ($kot.) 10, Alien Thomas. SREDNJA SV. PRVAK, DICK TIGER 1, Gene Fullmer, 2. Joey Gian-dello, 3. Laszlo Papp (Madž.), i. Joey Archer, 5. Terry Downes (Angl.), 6. George Benton, 7. Luis Folledo (Sp.), 8. Joe Gonzalez, 9. Denny Moyer, 10. Rubin Carter. WELTER SV. PRVAK: EMILE GRIFFITH 1. Luis Rodriguez, 2. Ralph Du-pas, 3. Brian Curvis (Wal.), 4. Jne Stable, 5. Rip Randall, 6. Dick Turner, 7. Curtis Cokes, 8. Federic Thompson (Arg.), 9. Ga-spar Ortega (Meh.), 10. Stan Har-rington, WELTER JUNIOR SV. PRVAK: EDDIE PERKINS 1. Kenny Lane, 2. Robert Cruz (Filip.), 3. Louis Molina, 4, Batt-ling Torres (Meh.), 3. Angel Garcia (Fr.), 6. Aissa Hashas (Fr.), 7. Jose Napoles (Kuba),. 8. Manuel Alvarez (Arg.), 9, Bobby Scanlon, 10. Abel Laudonio (Arg.). LAHKA SV. PRVAK: CARLOS ORTIZ 1, Carlos Hernandez (Ven.) 2. Bave Charnley (Angl.), 3. Alfredo Urbina (Meh.), 4. Bunny Grant (Jam ), 5. Paul Armstead, 6. Doug Vaillanl (Kuba), 7. Teruo Košaka (Jap.). 8. Joe Browm, 9. Arthur Persley, 10. Nicolino Lo-che (Arg.). LAHKA JUNIOR SV PRVAK: GABRIEL (FLASH) ELORDE L Love Al'otey (Gana), 2. John-ny Bizzarro, 3. Auburn Copeland, 4. Vicente Derado (Arg.), 5. Jose Luis Cruz (Meh.), 6. Yukio Katsu-mato (Jap ), 7. Wally Taylor (Avstralija), 8. Mei Middleton, 9. Ray Nobile (It.), 10. Young Terror (Filip.). PERESNA SV. PRVAK: SUGAR RAMOS 1- Mitsunori Seki (Jap.), 2. Howard Winstone (Wal.), 3. Rafiu King (Nig.), 4. Isael Laguna (Pan.), 5. Kazuo Takayama (Jap.), 6. Don Johnson, 7. Danny Waldez, 8. Jet Bally (Filip.), 9. Billy Cal-vèrt (Angl), 10, Antonio Her-rera (Kol.), BANTAN SV. PRVAK’: EDER JOFRE 1. Alphonse Halimi (Fr.), 2. Figtjng Harada (Jap.), 3. Joe Medel* (Meh.), 4. Katsutoshi Aoki (Jap,), 5. Mimum Ben Ali (Sp.), 6. Piero Rollo (lt.),, 7. Ronnie Jones, 8. Freddie Gilroy (Irska), 9. Manny Berrios (Meh.), 10. Ray Asis (Filip.). MUS JA ‘ SV, PRVAK: PONE KINGPETCH 1. Salvatore Burruni (It.) 2. Bernardo Garballo (Kol.), 3.’Hi-royuki Ebihara (Jap.), 4. Horacio Foallo (Arg.), 5. Leo Zulueta (Filip), 6. Pascual Perez (Arg.), 7. Ramon Arias (Ven.), 8. Natalio Jiminez (Rep. Dom.), 9 Walter McGowan (Skot.), 10. Takeshi Na-kamura (Jap.). NOGOMET LIZBONA, 31. — Ciani vodstva nogometnega kluba Benfica so ob zaključku seje, ki se je zavlekla perno v noč, sklenili, da ne bodo najeli za trenerja Belo Guttmana. Zahteve Guttmana kot tudi Pe-narola katere trener je Madžar, so previsoke. ----------JOŽE V ERO AN:----------- OdMAREZIG do MADRIDA 28. Tedaj je prišel Iz sosedne sobe sekretar in rekel: «Jaz sem njegov tajnik in prav lahko se kar z mano pomenite. Kaj pa želite?» Povedal sem mu, da imam v Franciji dva brata in bi rad šel k njima. Ker sem italijanski državljan, bi prosil, da mi izdajo potni list. «Tu je njuno garancijsko pismo,» sem dodal in mu pokazal listino. Tajnik je pogledal garancijsko pismo in me vpra:a!: «Od kdaj pa ste v Jugoslaviji?» «Komaj mesec dni.» «Kako ste prišli čez mejo?» me je vprašal dalje. «Ilegalno.» «Zakaj pa?» «Ker mi niso hoteli dati potnega lista,» sem odvrnil. «In zakaj niste ostali v Italiji?» «Ker nisem mogel dobiti zaposlitve, od zraka pa se ne da živeti.» Zmajeval je z glavo, mi vrnil garancijsko pismo in rekel: «Potni list vam lahko izdajo samo v Trstu. Pojdite v Trst » «Da me zaprejo, ker sem ilegalno prekoračil mejo?» «Ne bodo vas zaprli ne,» je rekel. «Dali vam bomo posebno priporočilno pismo.» Posmejal sem se. «Poznam vaša priporočila. Nisem tako neumen, da bi vam šel na limanice. Mar ne veste, da sem bil že več let po zaporih samo zato, ker sem Slovenec?» «Napravite, kakor vam je drago. Mi vam potnega lista ne damo!» je rekel odločno. Kaj je bilo tedaj z mano in kaj sem vpil, ne vem. Vem samo, da sem pobesnel.Prevrnil sem mizo, zagrabil stol in začel razbijati po pisarni. Ko so vsi zbežali in sem ostal v sobi sam, sem jezno zagnal stol v steno in se naglo spustil po stopnicah. V veži pa sta me zgrabila dva stražnika in me odpeljala na policijo. Na policiji «o me zasliševali dobri dve uri. Hoteli so vedeti, zakaj sem šel na konzulat in zakaj sem tam tako besnel in razsajal. Tedaj sem jim pripovedoval, kako so me v Italiji preganjali, zapirali, mučili; pripovedoval sem jim o fašističnem nasilju, o ječah in konfinaciji. Vprašali so me, če sem komunist. Jaz pa sem se iz previdnosti Izognil odgovoru in rekel, da sem bil po zaporih, ker sem govoril slovensko in prepeval naše pesmi in ker sem se boril za pravice slovenskega jezika in slovenskega ljudstva. Tedaj so mi rekli, da s takimi dejanji spravljam jugoslovanske oblasti v mučen položaj, da tega ne bodo več trpeli in če bo le najmanjša pritožba proti meni, me pošljejo nazaj v Italijo. S to grožnjo so me izpustili. Kar oddahnil sem se. Zvečer sem pripovedoval v emigrantskem domu tovarišem o pripetljaju na italijanskem konžulatu in o zasliševanju na policiji Vsi so se zgrnili okrog mene in me napeto poslu- šali. Med mojim pripovedovanjem pa je nenadoma vstopil živahen, plečat fant, ozrl se je po sobi, nato pa je prišel do mene m me potrepljal po rami: «Zdravo, Vergan!» Obrnil sem se. «Droli! Da si res ti?» Veselo se je zarežal: «Kaj se ne spominjaš več, kako sva se skupaj otepala stenic v Regina coeli v Rimu?» Objela sva se in poljubila. Od tedaj sva bila v Ljubljani vedno skupaj. Droli ni bil komunist. V Italiji je bil obsojen na štiri leta zapora, ker je prenašal slovenske liste in knjige čez mejo. V ječi pa je postal naš simpatizer. Nekoč sva se sprehajala po mestu. Droli me je pogledal. «Imaš kaj denarja, Jože?» Zmajal sem z glavo. «Tudi jaz sem suh ko poper,» je rekel. «Morda pa le dobiva kaj Pridi z mano, stopiva do bana.» Tedaj še nisem vedel, da so prekrstili Slovenijo v Dravsko banovino in da ji načeluje ban. To mi je pojasnil šele Droli. Povedal mi je tudi, da je za bana odvetnik Puc, Primorec. Včasih mu da nekaj kovačev. Silil me je, naj grem z njim, češ da morda dobim tudi jaz kaj. Jaz sem se branil, toda na posled me je le pregovoril, da sem šel. Ko sva stopila k banu, se je ta zanimal, kdo sem. Droli mu je pojasnil, da sem Jože Vergan in da sem bil zaprt z njim v Regina coeli v Rimu. Tedaj je ban vprašal: «Pri katerem procesu pa?» «Zaradi dogodkov v Marezigah,» mu je pojasnil Droli. «Da, da, že vem, to je torej tisti Vergan!» je rekel, vzel iz žepa listnico in dal Droliju pet kovačev. Nato je vtaknil listnico spet v žep. pogledal proti meni in dejal jezno: «Komunistov pa že ne bom podpiral!» «Saj vas tudi nisem prosil,» sem rekel, se obrnil in šel. Kmalu je pritekel za menoj tudi Droli. «Oprosti,» mi je rekel,- «nisem vedel, da je tak. Vedeti bi moral, da so na Primorskem prav komunisti tisti, ki se naj odločneje borijo za previde Slovencev v Italiji.» Se isti večer mi je zaupal Droli veliko skrivnost. «Prav nobenemu nisem povedal, tebi pa zaupam. Poznam te iz zaporov in vem, da znaš molčati. V Italiji me niso zaprli samo zaradi prenašanja listov in knjig čez mejo, temveč tudi zato, ker so me večkrat videli v bližini vojaških objektov. Res sem pošiljal vojaške podatke v Ljubljano. Dokazati mi sicer niso mogli ničesar, toda ko so me po štirih letih Italijani izpustili iz zaporov, so mi bili stalno za petami. Vedel sem, da sem pod stalnim nadzorstvom. Nisem mogel vzdržati in sem zbežal čez mejo. Kar oddahnili sem se, ko sem prišel v Ljubljano. Bil- sem vsaj na miru. Toda ne za dolgo, že čez dva, tri dni je prišel nekdo k meni in mi rekel, da želi neki gospod gg.voriti z mano 6 tramva-jem sva se odpeljala k nekemu majorju. Ta me je prijazno sprejel, me povabil v svojo ’ sobo ' in mi ponuiSil štol.'*Jaz sem kar slutil, kaj bo. Nemirno sem se presedal na stolu, on pa je brskal po mapi in kmalu izvlekel iz nje nekaj listov. 'Poznate to pisavo?’ me je vprašal. Bili so moji zapiski z zaupnimi vojaškimi informacijami, ki sem jih poslal pred petimi leti v Ljubljano. 'Z vašimi informacijami sm0 bili zadovoljni,’ je nadaljeval. 'Saj nam boste še kdaj pa kdaj pomagali?’ Hotel sem ugovarjati, on pa me ni pustil do besede. (Nadaljevanje sledi) LREDNISI V O: TRST - UL. MONTECCH1 6 II. TELEFON »3 808 IN 94-838 - Poštni predal til* - l’OI>Rt'ZNILA GORILA: Ulica S Pellico 1 H, Tel 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Tel. St. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 Hi - Vnaprej Četrt letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 64(81 lir — FLRJ; v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din letno 1920 din, polletno »60 din. četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaSKega tiska Trat 11-6374 — Za FLRJ: ADII DZS Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14 603 86 - OGi-ASI: Lene ««lasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 130, finančno-upra-ni 200, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In (iška Založništvo tržaškega tiska, Trst