Poštnina plačana v gotovlat.
Cena 25.— lip
DEMOKRACIJA
Spediz. In abb. post. I. gr
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3» Gorišlco uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 18. CENA: posamezno številka L 25. — Naročnina mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst itev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
.elo iX. Štev. 8
Trs« » Gorica 25. fekuarja 1955
Izhaja vsak petek
Zapravljanje energij
Na uvodnik, s katerim smo opozorili naše italijanske someščane, da nezaupanje ne more biti temelj plodnega sodelovanja z narodno manjšino, so izšli v nekaterih listih odgovori in pomisleki, ki pa ne prejmčujejo. Tako je »Messaggerc Veneto« zapisal, da bi morali do bro voljo pokazati predvsem mi torej Slovenci, in to tako, da bi, nehali zahtevati vse mogoče ugodnosti, ki so po njegovem mnenju pretirane. Poleg tega se seveda ne pozabi sklicevati na razmere v co-bi B in na vse, kar se je zgodilo leta 1945. Vse tc pa je samo polemična igra, ki glavnega problemu ne rešuje, temveč se mu samo sku• ša izogniti.
Jasno je namreč, da medsebojno zaupanje lahko sloni samo na izpolnjevanju dane besede, za katevi pa je zopet potrebna točna opredelitev, ki ne dopušča ne dvoumnih, ne širših ali ožjih razlag. Z italijansko ustavo, s programatičnimi izjavami vodilnih italijanskih de mokratičnih državnikov in končno z londonskim sporazumom so bile tukajšnjim Slovencem dane oblju be, ki pa še vedno niso izpolnjene ali xxi vsaj niso zakonito zajamčene. Dokler se to ne zgodi, dokler sc vsa vprašanja ne razčisti in sr nato pod računom odločno ne potegne črte, pri čemer se vse to, kar je pravično in zaradi tega sprejeto, tudi izvede, vse dotlej se nihče ne sme čuditi, če se predstavniki narodne manjšine in narodna manjšina sama zavzemajo za uresničenje tega smotra. To je njihova sveta dolžnost in naravna pravica.
Do danes tak račun še ni napravljen. Tako na Goriškem, kot na Tržaškem, plava vse v nekakšni »začasnosti«, pa naj bodo pri tem v vprašanju tako načelne stvari, kot so naše šole, uporaba slovenskega jezika tam, kjer je zajamčena, ali razne druge in številne drobnarije. Na Goriškem traja ta neizvestnost že sedem let, na Tržaškem pa. sicer samo štiri mesece, toda tudi ti so z ozirom na gctriški zgled, že dovolj dolgo razdobje, da začenjajo povzročati zaskrbljenost.
»Jasne pogodbe, dobri prijatelji«. iyravi pregovor. Ali ne bi bilo dobro, da se to načelo iskreno• in temeljito u-porabi tudi pri ureditvi manjšinskega vprašanja ob vzhodnih mejah Italije? In to brez slepomišenja, brez velikih obljub, katere bi se dajalo z notranjim pridržkom, da se jih itak ne bo izpolnilo. Velike besede, katerim ne slede dejanj<v, sam-o zastrupljajo ozračje širijo in poglabljajo prepad med tistim, ki se sklicuje na pisano pravico, in tistim, ki je v njegovih o-čeh odgovoren za njeno izvajanje Skupnost, in to predstavljajo v tel i krajih pripadniki obeh narodnosti od takšne politike ne more imeti koristi.
V	tem pritmeru se namreč dogaja prav to, kar je v splošno škod-o še vedno značilno za politično življenje tukajšnje slovenske narodnostne manjšine. Ob odlaganju dokončne in formalno ter pravno podrobno obdelane ureditve svojega pol n žaja okviru italijanske države in ob različnih, enkrat, grozečih, drugič bodrilnih, tretjič zopet dvoumnih napovedi in izjav, katerih so deležni od strani raznih italijanskih političnih skupin, od skrajne levice, preko sredine, pa tja do skrajne desnice, so javni delavci iv voditelji tukajšnje slovenske narodne manjšine prisiljeni, da trošijo vse svoje energije v naporih za ureditev tako imenovanih narodnostnih vprašanj. Koliko sil gre pri tem za polemike, zbiranje gradiva, prepričevanje, dokazovanj'!' Ali ne bi bilo boljše, da bi se vse to uporabilo za reševanje drugih splošnejših, socialnih in gospodarskih vprašanj?
Nedvomno bi skupnost od tega imela večjo korist. V medsebojnem sodelovanju na popriščih, kjer ne bi bili predmet narodnostni odnosi. bi se pripadniki narodnostne manjšine zbližali in izprepletli s pripad. ■ niki večine. Skupno delo, kjer ne bi več ločili samo po tem, ali je nekdo Slovenec ali Italijan, temveč predvsem po tem, kaj kdo v konkretnem primeru hoče in zagovarja, pri čemer bi na raznih straneh fronte našlo tako Slovence ka-kot Italijane, je tisti cement, s katerim mora državna politika pove. zati prebivalstvo tukajšnjih predelov, če hoče, da bo življenje posta-
lo	ne samo znosno, temveč uspešno in srečno. Zaradi tega ni niti najmanj potrebno, da se ena ali druga stran odreče svojim samostojnim političnim organizacijam.
Morda bo kdo rekel, da je to u topija. Tudi mi ne maramo reči, da ('Nadaljevanje na 2. strani)
Zakonski načrt o skladu
za razvoj tržaškega gospodarstva
V	naši zadnji številki smo sporočili, da je ameriška vlada .izpolnila vse formalnosti, s katerimi ie prenesla na Italijo pravico razpolaganja z vsemi podporami, katere je prejelo tržaško gospodarstvo pod Zavezniško vojaško upravo. Orne nili smo tudi, da je bil prenos iz vršen pod pogojem, da bo ta denar tudi v bodoče služil za kritje potreb tržeškega gospodarstva. Ker je h kapitalom, katere so dale Združene države, dodala Italija še druge terjatve, je tako nastal fond 32 milijard lir. To je glavnica, i-r katere bodo stalno podeljevana posojila za obnovo in razvoj tržaškega gospodarstva. Trenutno je več:-na tega denarja posojena, toda stalno pritekajo odplačila in vračila, ki se jih nato lahko porabi za kritje novih potreb.
Medtem ko zadnjič še nismo vedeli, kako bo urejeno upravljanje s tem denarjem, je rimska vlada te dni že predložile parlamentu izred ni zakonski načrt o »skladu za razvoj tržaškega gospodarstva«. Načrt predvideva v svojem prvem členu, da se toedo v ta sklad stekale vse razpoložljive vsote, amortizacijski deleži kapitala in obresti posojil ERIP, posojil ZVU, posojil načrta »Aldisio«, posojil, ki bi bila dana po tem zakonu in končno vsote, sestavljene iz predčasno vrnjenih posojil in raznih vračil. Zanimivo j-e da bo 1. januarju 1965 šlo 25 odstotkov vseh vračil v sklad zakladnemu ministrstvu na račun predujma 5 milijard lir, ki jih torej Rim samo posoja.
Drugi člen zakonskega načrta določa. da so vsote, ki se bodo steko-le v sklad, namenjene posojilom za gradnjo, obnovo, preureditev in povečanje industrijskih podjetij, za gradnjo ladij, za turistično in ho telirsko dejavnost in druge pobu ■ de, kakor za gradnjo stanovanj ljudskega značaja, in to predvsem na področju industrijskega pristanišča; .za kar pa se ne sme -porabiti-' več k<?t 4 milijarde lir. Vsa posojila morajo biti odplačljiva v največ 15 letih, ne smejo presegati 50 odstotkov stroškov za izvedbo načrtov, ki se z njimi finansirajo.
Vse vsote, ki se bodo stekale v sklad, bodo zbirali na posebnem brezobrestnem računu pri osrednjem državnem zakladu v Rimu. Sklad upravlja poseben odbor, katerega tvori predsednik, ki ga i-menuje zakladni minister. 5 članov, ki jih imenujejo razna gospodarska ministrstva, in 3 člani, ki jih bo določil medministrski odbor za posojla. Od teh treh bodo dva izbrali med predstavniki gospodarskega življenja, ki jih bo predlaga le tržaška trgovinska zbornica, in enega, ki ga bo predlagala goriška trgovinska zbornica. Posojila bod'-podeljevali preko Tržaške posojil nice ali preko drugih tržaških denarnih zavodov, ki jih bo za to pooblastil poseben odbor.
Kakor vidimo si je vlada pridržala v odboru, ki bo upravljal la
sklad, večino, saj bodo predstavniki krajevnega gospodarskega življenja tvorili v njem samo eno tre tjino predvidenih članov. Ta odbor bo imel svoj delež v Rimu.
Zakonski načrt je prinesel Trža čanom tudi nemajhno in neljubo presenečenje: iz tega fonda ne bodo namreč finansirali samo indu sirijska podjetja na Tržaškem, temveč tudi na Goriškem. 'S tem se' seveda občutno skrči količina podpor, ki jih bo iz teh sredstev dobivald tržaško gospodarstvo. Tržačani pravijo, da privoščijo Goričanom še večje podpore, ni jim pa prav, dc se jih deli iz žepa, za katerega Tržačani smatrajo, da je samo njihov.
Deželna avtonomija
Stališče SDZ Trst
Dr. J. Agneletto, predsednik Slo venske demokratske zveze v Trstu, je izjavil med drugim:
Nedvomno je, da zahteva edinstveni gospodarski položaj Trsta in Tržaškega ozemlja zaenkrat posebno deželno avtonomijo za Trst in ozemlje. Zeto, vsaj dokler Trst ne
preboli sedanjega izjemnega gospodarskega stanja, zahteva njegov gospodarski interes, ki je popolnoma različen od interesov agrarne Furlanije, da se Trst ne vključi skupaj s Furlanijo v eno deželo, am pak da tvori avtonomno deželo sam zase. Taka rešitev bi bolj odgovar-ula tudi mednarodnopravnemu položaju Trsta, četudi si ne delamo glede stalnosti njegovega današnjega dejanskega stanja nikakih u-tvar.
* * *
Stališče, katerega je v imena Slovenske demokratske zveze zavzel njen predsednik, je enako stališču vseh Italijanov, ki zahtevajo, da se pri bodoči administrativni ureditvi Trsta upošteva predvsem gospodarske koristi. To so predvsem vse indipendentistične stranke, ki so se združile v »Tržaško unijo« tege mnenja je tudi del republikancev, in če ne bi imeli političnih pomislekov, bi bili za to tudi socialisti. Značilno je, da se je dr. Dekleva, v imenu titovcev, izrekel za skupno avtonomno pokrajino, ki naj bi Trst združila s Furlanijo in Goriško.
Blaginja in pomanjkanje
V soobod izobilje - pod komunizmom beda
Strokovnjaki so v glavnem že zbrali podatke o svetovnem kmetijskem pridelku za zadnjo letino It. j. 1954-55). Iz njih je razvidno, da je poljedelski pridelek padel za približno 2 odstotka, izboljšalo pa se je stanje živinoreje, s čemer jo več kot .izravnano zmanjšanje poljskih pridelkov. Posebno v razvitejših poljedelsko aktivnih državah predvidevajo, da bodo domače zaloge obeh vrst pridelkov še nadalje lastle. Tako se na nekaterih področjih pojavlja resno vprašanje presežkov (posebno v Združenih državah), vendar prevladuje mnenje, da bodo dežele, ki pridelujejo preveč, s svojimi ukrepi za povečanje potrošnje- in ureditev proizvodnje lahko dosegle postopno porabo blaga, ki ga je trenutno preveč na ra.zpolago.
Skupni letošnji kmetijski pridelek v Združenih državah je v primerjavi z lanskim padel za približno 3 odstotke, kar je pripisal' predvsem načrtnemu zmanjšanju površin zasejanih f pšenico, koruzo in bombažem, deloma pa tudi suši, ki je prizadela južne pokrajine. Stanje živinoreje pa je nasprotno doseglo nove rekorde in bo oči-
Potek francoske oladne krize
Ko je Mendes - France podal o-
stavko in je predsednik Francoskc republike že po kratkih posvetovanjih del mandat za sestavo nove vlade neodvisnemu poslancu Antoi-nu Pinayu, ki je poverjeno mu nalogo tudi sprejel, so tuji opazovalci ■dejali, da bo ta vladna kriza ze-
lo	kratka in enostavna. Videti pa je, da so si francoski politiki bi': edini samo v tem, da je treba Men-des - Francea zrušiti, niso si pa e dini v tem, koga je treba •postaviti na njegoVo mesto in kako je treba nadaljevati ali pa izpremeniti nje-goVo' politiko. 1	"	  *■**-
Čeprav je Pinay sam do zadnjega bil prepričan, da bo sestavil vlado in je že določil, da jo bo pretekli petek predstavil parlamentu, je v zadnjem trenutku le moral odnehati. Zaupanje so mu odrekli socialisti in demokrščani. Prve bi še pogrešal, a brez drugih je splavala po vodi potrebna večina v poslanski zbornici.
Predsednik republike je nato poklical mladega demokrščanskega poslanca, ki zastopa v zbornici Alzacijo. To je bil Pierre Pflimlin. Tudi ta je pogumno zagrabil za delo, se posvetoval z odstopivšim vladnim predsednikom, s propadlim, kandidatom za vladnega predsednika in z drugimi strankarskimi veljaki. Socialisti so mu sicer odrekli podporo, toda obljubili so mu jo radikali, dober del neodvisnih, de-gaullovcev in, razumljivo, njegovi strankarski tovariši. Podajal je optimistične izjave in je že začel razdeljevati ministrske portfelje. A prav pri teh se je razbilo. Enim
ni -bilo prav, da dobita .zunanje in
vojno ministrstvo dva kandidata, ki sta izrazita zagovornika Evropske obrambne zveze, neodvisni predstavniki francoskih kmetov niso bili zadovoljni, da bi njihov predstavnik dobil — mornariško, ministrstvo, za ministrstva, ki jih ji’ namenil radikalom pa sploh ni bilo oseb, ki bi jih bile voljne sprejeti. Tako se je tudi Pflimlin vrnil k predsedniku republike ;n mu vrnil svoj mandat.
Andreju Cotyju ni zdaj preosta-
li	drugega, 'kakor, da poskusi še s socialisti. 14. t. m, ob štirih zjutraj, je poklical k sebi socialističnega prvaka Christiana Pineauja, ki je po tričetrturnem razgovori: izjavil, da bo skuš®L pridobiti podporo svoje stranke. Tudi on se jo nato posvetoval z odstopivšim vladnim predsednikom Mendes - Fran-ceom, z obema propadlima kandidatoma za predsednike vlade, An-toinom Pinayem in Pierrom Plliro-linom, s svojimi strankarskimi prijatelji in drugimi političnimi prvaki. Christian Pineau je res dobil pristanek svoje stranke, sprejel je poverjeni mu mandat, nabral je tudi dovolj ministrskih kandidatov, ki se niso sprli že pri razdeljevanju ministrskih foteljev, toda ko se'je končno predstavil parlamentu, je preteklo soboto, ob treh zjutraj pogorel. 262 poslancev je glasovalo zanj, 312 pa proti.
Francoski politični .prvaki so se takoj napotili v Elizejsko palačo, kjer je predsednik Coty že četrtič prečul vso noč, da bi lahko takoj
Zakaj je zastalo useljeuanje u ZD
Poleti leta 1953 so v Združenih državah sprejeli zakon, po katerem so dovolili, da pride v Združene države, poleg in izven običajnih kvot, 214.000 beguncev in takih tujcev, ki imajo tam svoje sorodnike. Vsi, ki so sprejeti po tem zakonu, se morajo vseliti do konca leta 1956.
Vsaka država ie po tem -zakonu dobila svoj delež, pri čemer sta se najboljše odrezali Italija in Nemčija, ki imata največ beguncev ter sta obenem prenaseljeni. Mnogim ljudem je zakon vzbudil velike u-pe, toda ugotoviti je treba, da se stvar ne razvija tako, kot bi se morala. Danes, ko se že bližamo polovici za vseljevanje predvidenega razdobja saj manjka do zaključka samo še 22 mesecev — je dobilo vselitveno vizo samo nekaj nad 20.000 ljudi. Teko vsaj posnemamo iz uglednega in običajno dobro obveščenega tednika »Tirnem. To pa je že več kot zastoj, kajti če se hoče izčrpati možnosti, ki jih dovoljuje zakon, bi morali odslej podeljevati vsak mesec vsaj po 10 tisoč vselitvenih dovoljenj.
To pe je malo verjetno. Vsa organizacija, ki izvaja in nadzira vseljevanje po tem zakonu, ima namreč okrog 2000 uradnikov. Ce so ti ljudje v vsem dosedanjem času obdelali vsak po povprečno 20 primerov, je kaj malo izgledov, da
bodo učnikovitost svojega dela v bodoče skoro podeseterili.
V	samih Združenih državah se čujejo vedno glasnejši protesti proti temu zastoju. Mnogi kritizirajo prav vodstvo urada, ki te zakon izvaja. Tako so n. pr. bili tako strogi v zahtevi po neoporečnosti morebitnega vseljenca, da so odklanjali tudi take, ki so jih razne o-blasti med vojno kaznovale zaradi-tega, ker so izgubili krušne karte. Sele v zadnjem času so tozadevne predpise nekoliko omilili. Vkljub temu pa dopušča zakon še veliko možnosti, ob katerih se lahko ustavi posamezen postopek: tako mora vsaka država, iz katere prihaja be-bunec, izjaviti, da ga bo sprejela nazaj, če bi ga Združene države spodile:	vsak begunec mora v
Združenih državah dobiti osebo, ki jamči, da ge bo 5 let vzdrževala in mu dala stanovanje, pri čemer mora poseben urad še potrditi, da zaradi tega ne bo izgubil službo a-
li	stanovanje noben Američan. Za »begunca« se smatra samo osebo, ki je morala zapustiti kraj svojega rednega bivanja in je pri tem izgubila svoje premoženje. Pri dobesednem tolmačenju zakona torej nebi mogel biti sprejet nihče, če mu je le uspelo, da si je rešil nekaj imetja ali pa ie v svojem začasnem bivališču dobil kakšno službo. Vsak
begunec mora z listinami dokazati, kako je živel in kaj je delal v zadnjih dveh letih. Mnogi begunci, tega ne morejo dokazati in zato jih puste čakati po taboriščih.
Pri vsem tem bo pa naše čitate • lje gotovo zanimalo, da je večina doslej po tem zakonu Izdanih vse litvenih dovoljenj za Združene države odpadla na Italijo. Toda le redki, preveč redki so vizumi, ki jih dejanski dobijo begunci, iz komunističnih držav." Tako .so do da nes dobili v Italiji 14.492 vizumov razni sorodniki v Združenih državah naseljenih Italijanov, 49 so jih dobile razne italijanske sirote, ki jih je prevzela kakšna ameriška družina, 23 vselitvenih dovoljenj so dobili italijanski »profughi« in samo 8 dovoljenj odpade na begunce .drugih narodnosti. V celem je bilo doslej izdanih po tem zakonu v vsej Evropi samo 68 dovoljenj za begunce iz držav z druge strani železnega zastora. Ce bo šlo tako naprej, bo ta zakon dejansko zgrešil svoj pravi namen.
'Prav zato v zadnjem času naraščajo pritožbe proti izvajanj,ij vse-litvenega zakona po vseh državah, ki so na vseljevanju interesirane. Koristi beguncev .izza železne zavese pa seveda nihče ne zastopa — in .to ni prev!
sprejel vrnjene mandate in jih, predal novemu kandidatu. Tokrat je l.zural -radikalnega socialista Edgarja iFauia, ministra za finance v L.v nielovi in zunanje,ga ministra v Mendes - Frant.eovi vladi, ki je bil eden izmed gospodarskih ministrov skoro vseh francoskih povojnih vlad. In nato je začela stara pesem: Faure se je posvetoval najprej s svojimi strankarskimi sodelavci, nato pa z vsemi svojimi predkandkUti .ter je končno sprejel poverjeni mu mandat. In T.’. t. m. je francoska narodna skupščina potrdita 'mvestitu.ro Edgarje Faure-a za predsednika vlade s 369 glasovi proti 210. Vsekakor pa sc dolge povojne vladne krize dokaz, da sedanja francoska ustava ni ustvarila potrebnega ravnotežje med izvršno m zakonodajno oblastjo. Preveč je odvisno od dobre ali slabe volje in muh strankarskih voditel-jev. ,Za državo, ki hoče veljati za velesilo, ni ne koristno, ne prijetno, niti ji ne veča ugleda, če mora v najkritičnejših mednarodnih trenutkih tedne in tedne živeti brez vlade.
Edgar Faure
.Zanimiva osebnost Mendes Fran-ceove vlade je bil njegov zunanji minister Edgar Faure, bivši finančni minister iste vlade. Tega moža si je francoski predsednik republike izbral za sestavo nove francoske vlade. S tem se uvršča med francoske ministrske predsednike mož, ki govori po ruski.
Časnikarske vesti zatrjujejo, da je Faure danes osebnost, ki uživa v Franciji na j večjo avtoriteto. Faure uživa namreč zaupanje opozicije. Poldrugo leto je vodil francosko gospodarsko politiko, to je še za časa Lanielove vlade. Industrija in kapital sta bila z njim zadovoljna, manj pa sindikati.
•Pod vodstvom Edgarja. Faure-a se je francosko gospodarstvo močno okrepilo. Pri tem je igrala važno vlogo tudi ugodna mednarodna koniunktura.
Faure je sijajen govornik in prav tako prepričevalen dokaz, da v povojni Franciji ne manjka sposobnih mladih ljudi. Danes 46-letni državnik je že pred tremi leti vodil državne posle,, čeprav vsega komaj 40 dni kot prednik Pinay-ja. Coketi, kratkovidni in skoro že plešasti radikalsocialist je bil izvoljen v parlament šele 1. 1946. Leta 1949 je postal državni podtajnk v finančnem .ministrstvu, kasneje pa minister za proračun in pravosodni minister.
Novi predsednik francoske vlade izhaja iz Južne Francije. Njegov oče je bil vojaški zdravnik. V zbornici zastopa okrožje Jura in ja tudi okrožni predsednik tega. departma ne.
Edgar Faure je vsestranski človek. Z devetnajstimi leti je bi! sprejet v pariško odvetniško zbornico. Poleg prava in finančnih ved je študiral filozofijo in tuje jezike. Priobčil pa je pod psevdonimom Edgar Saindey tri kriminalne romane. Svoje članke in poročila piše vedno sam na stroj, ker -mu je diktiranje odvratno.
vidno ostalo na sedanji višini ffi nekaj let.
Kanadska letina, ki je važna posebno za položaj na svetovnem trgu pšenice, zaznamuje izreden padec pridelka te krušne žitarice. Vremenske neprilike so ga namreč skrčile .kar na polovico predvidene1 količine.
Poljedelski pridelek Zahodne Evrope je bil, po splošnem mnenju, količinsko večji kot lani, čeprav je kakovost nekaterih vrst pridelkov, tako zlasti žitaric, bila zaradi velikih padavin v čas.u žetve, slabša. Verjetno se bo uvoz pšenice, bombaža in tobaka v te zahodnoevropske dežele povečal.
Cenitev ze Južno Ameriko, kjer so pridelki večinoma še na polju, napoveduje povečanje za 3 odsto*, ke. Tako se ,bo južnoameriški izvoz v Evropo verjetno povečal.
Lahen padec produkcije na Sred njem vzhodu in v Aziji sploh ne gre na račun upada, ki so ga zaznamovali v Indiji in Turčiji in sta ga znaten porast v Japonski in delno izboljšanje, o katerem poro. čajo, in nekaterih drugih dežel, le delno izravnala. Povprečna potrošnja posameznika bo kljub temu še nadalje rastla, znatne dobave riža pa bodo izravnale primanjkljaj krušnih žitaric, ki ga, občutijo vse azijske dežele.
O zelo ugodnem stanju poročajo tudi v: afriških področij, kjer se <> 'beta višji pridelek kot so ga dosegli v katerem koli letu po vojni. To ne bo samo v prid krajevni potrošnji, ampak odpira tudi velike možnosti za izvoz.
Temu stalnemu napredovanja -kmetijske proizvodnje v nekomunističnih deželah pa tvori pravo nasprotje položaj, kakršnega zasledimo v Sovjetski zvezi in pri njenih satelitih. V Sovjetski zvezi se je v primerjavi z letino 1953-51 stanje ie malo Lzpremenlo. Majhno izboljšanje je opaziti v živinoreji, ki je še vedno šibka točka te države, medtem ko so -druge evropske komunistične države padle še na nižjo raven, kot so bile v že itak »suhem« letu 1953. Posebno poučni so podatki za Sovjetsko zvezo. Leta 1926 (pred kolektivizacijo) je kmetijstvo pridelalo po 500 kg žita na prebivalca, leta 1954 pa sam« 410 kg. Sredi prve svetovne vojn«', leta 1916, so našteli v tedanji čari-stični Rusiji 26 milijonov kra.v, lani pa so našteli v neprimerno večji Sovjetski zvezi samo 25,800.000 krav. Število vseh goved je danes še vedno manjše kot leta 1928. ko so kmete nasilno nagnali v soviho-z e in kolhoze.
'Primerjava razvoja in uspešnosti kmetijstva na eni in drugi strani železnega zastora nam odkriva dejstva, ki še tako premetena propaganda za »nov družabni red« n*5 moi-e ovreči. Na eni strani skrb, kam ,z viški, k<(m z obiljem, na drugi strani pa neprestano pomanjkanje kruha in mesa. Nasprotje je tako očitno, da bolj ne more bit:.
To bi bila razorožitev Sebi 400, drugim pa 20 divizij!
Angleška vlada je razposlala Sovjetski zvezi, Združenim državam in Kanadi predlog, naj bi se danes začeli v Londonu razgovori o razorožitvi. Gre za pododbor Organizacije združenih narodov za razorožitev, ki je že lani zasedal.
M lo je verjetno, da bi -odbor tudi svojega letošnjega zasedanja ne zaključil z neuspehom. Sovjetsflc« zveza, ki je lani vztrajala, da se je treba pred kakršnimi -koli drugimi ukrepi za razorožitev najprej zediniti za brezpogojno prepoved atomskega orožja, je sicer medtem t-> svoje stališče izpremenila. Na oktobrskem zasedanju Glavne skupščine OZN je njen zastopnik dejal, da prepoved atomskih bomb ni neogiben pogoj za nadaljevanje razprave o razorožitvi. Vendar je to bila samo splošna izjava, ki je Sovjetska zveza do danes še ni podrobneje obrazložila. Pač pa Sovjetske zveza vsekakor še vedno vztraj-i pri svoji drugi zahtevi, po kateri bi se vse zainteresirane dežele morale zavezati, da ne bodo jx>mnoie-vale svojih vojaških sil in njihove oborožitve čez raven, kakršno s«> te sile imele v začetku tega leta.
Z drugimi besedami to. pomeni, da hoče Sovjetska zveza prej ali slej doseči prepoved atomskega o-rožja, s katerim skušajo zahodne sile izravnavati svojo številčno šibkost, istočasno pa bi hotela sama ohraniti pod orožjem 400 divizij, medtem ko naj bi jih Združene države smele imeti samo 20.
VESTI z GORIŠKEGA
flapad na slovenske nabornike o Tržiču
doberdobskih fantov, da se pred naborno komisijo ne bodo več predstavili vse dotlej, dokler jim ne bo zajamčeno prosto uživanje vseh državljanskih pravic, vštevši 'tistih, ki jim pritičejo kot Slovencem!
Za vzgledno narodno obnašanje in zadržanja doberdobskih fantov v zvezi z opisanim dogodkom jim res prav iskreno čestitamo!
Krivci se morajo kaznovati!
Od oblasti pa zahtevamo, da se krivci kaznujejo, naj gre za civiliste ali za organe javne varnosti!
Zakoni so zato postavljeni, da jih vsi državljani v vsakem oziru ■spoštujejo. Oblast pa je zato tu, da državljane po zakonu ščiti, sodi in ■obsodi!
Nedavno od tega je »Demokracija« objavila pritožbo, da nismo kolonialno ljudstvo! Danes smo prisiljeni pribiti, da naši fantje voja ki ne morejo biti kot samo popolnoma enakopravni državljani. Zato :r terjamo, da jih oblast vsestransko ščiti in pred napadi varuje!
Protest g. svetov. Bratuža
Cim se je vest o napadu raznesli po deželi, je g. Rudi Bratuž takoj naslovil na goriškega prefekta sle-
deče protestno pismo, ki ga dobesedno prevajamo:
»»Podpisani goriški občinski in pokrajinski svetovalec Rudi Bratu? izražam globoko užaljenost prebivalstva slovenskega porekla zaradi napada, ki so ga utrpeli mladeniči iz Doberd6ba, ko so v četrtek 17. t. m. šli pred naborno komisijo v Tržič.
Za branjeno jim je bilo uživanje državljanskih pravic, ki jih ustava predvideva, in celo pravica proste ga kretanja odvzeta!
Tako se je godilo nekoč, za časa fašizma, ko je policija sistematično napadala in pretepala mladeniče, ki so se podajali na nabor, in sicer samo zato, ker so prepevali po slovensko!
Mladeniči, državljani slovenskega jezika, so dolžni služiti vojakom, iti v vojsko in, če slučaj nanese, tudi za Italijo umreti, zabranjuje pa se jim prosto izraževanje ču stev, kot je pri nas oddavnaj v navadi.
■Zato Vas prosim, da blagovolite odrediti strogo ugotovitev in kaznovanje krivcev, ki so mladenič? napadli, hkrati pa tudi tistih, ki so jih ovirali v uživanju njihovih najosnovnejših državljanskih pravic, ki jih ustava predvideva in ščiti. «
GOSPODARSTVO!
ŠKROPLJENJE SADN. DREVJA
Ako hočemo pridelati lepo in zdravo sadje, moramo skrbeti, da ne sadnem drevju, kakor na sad5u samem, uničimo vse glivične in živalske škodljivce. Za prvo tako delo je sedaj najprimernejši čas, in sicer pred,no začne drevo brsteti. Se posebej moramo letos, biti previdni in dela ne zanemariti, ker vsled mile zime se razni škodljivci, kakor glivične bolezni same, prej zbudijo in začnejo njih uničujoče delo. Posamezno sadno drevje bomo obravnavali na sledeči način.
Breskve. Praviloma bi morala biti breskvin-a drevesa prvič poškropljena koncem novembra, 'o je, cim odpade listje. Zalibog pa se prvo škropljenje zelo zanemarja.
S id., j to.,,..,.'., brtsicve z brozgo modre galice in apna, in sicer v višini 3 odstotke. S tem uničimo zalego glivične bolezni kodre. Ker pa napadajo breskve tudi razne u-ši (bomo te uničevali s kakšnim o-ljem. Da si prihranimo delo, js najbolje, da uporabljamo v ta namen tako imenovano težko olje, »Miscadrin«, ki ga lahko mešam) med brozgo modre galice v višini 3-4 odstotka.
Hruške in jablane bomo škropili proti raznemu škodljivemu mrčesu, ki nam povzroča črvivo sadje,' itd. Za- to škropljenje j" mnogo sredstev v prodaji: Neoden-
Čudna zadržanja glede autonomije
V četrtek 17. t. m. so se dober-dobski fantje, dvajset po številu, podali v Tržič, kjer so se morali predstaviti pred naborno komisijo. Za priliko so si okrasili voz z zimzelenom in nanj. privesili dve tablici, eno v slovenščini z napisom »Živel letnik 1935«, drugo pa z italijanskim vzklikom »Viva la class? 1935«.
V vsem tem niso domači orožn'-fci videli ničesar hudega in fa-ntje so se mirno peljali v Tržič. Ko pa so v Tržiču bili vsi v naborni dvorani, sta jeli dve istrski izseljenki ina fante psovati, jih žaliti s »s’cia-vi« in sploh na vse viže in načine sramotiti.
Takoj se je napadalkam pridružila večja skupina žensk in moških in vsi skupaj so naprej divjali proti slovenskim nabornikom in proti slovenskemu vzkliku:	»Živel
letnik 1935«.
Doberdobski spremljevalci nabornikov so nastopili v obramb > svojih prijateljev, njihovega okrašenega voza, slovenskega napisa in sploh slovenske pravice in časti.
Ko pa so se naborniki vrnili l't nabornega prostora, je nastal silen hrušč in trušč ter -se je nanje -usula ploha žaljivk, sramotenja in, žaganja.
Nastop policije!...
Tedaj je policija, ki se je- z vozovi nahajala tam v bližini že ko so slovenski naborniki prišli z volom v mesto in ves čas mirno gledala in pustila napadalce pri tem svojem poslu, nastopila, obkolila voz, strgala slovenski napis in na bornikom ukazala spraviti se domov. Z vozovi je policija nabornike spremljala skoro do Doberdoba in jim po poti le za zelo kratek čas dovolila ustaviti se in kaj zaužiti
'Nad takim početjem so se zgražali vsi domači ljudje v Tržiču, tako Furlani kot Slovenci, in sami furlanski naborniki iz nekega kra,-ja, ki so pred naborno komisijo bili časovino pred našimi fanti, bi se bili vrnili nazaj v Tržič Doberdob čanom n.a pomoč, če bi policija teh ne bila tako naglo izgnala iz mesta to ukaizala spraviti se domov!
iKio so orožniki iz Doberdoba za vse to zvedeli, so se tudi oni nad (takim napadom in početjem zgra-
Zapravljanje energij
(Nadaljevanje s 1. strani)
je to cilj, katerega bi se lahko doseglo brez zavestnih naporov najboljših. najrazgledanejših, najsposobnejših duhov teh krajev. Toda prepričani smo, da ga je možno doseči.
Nujen pogoj pa sta dve stvari, katerih se pot proti temu smotru ne more izogniti:
1) določiti in uzakoniti je treba manjšinske pravice tako podrobno, tem se večina, ki koncem koncev da ne bodo več mogle biti predmet vsakdanjih sporov in skrbi. Pri o lem odloča, ne sme pustiti preslepiti, da bi uporabila tako ozko merilo, da bi ureditev bila predmet stalne bolečine in nezadovoljstva. Ze zadnjič smo rekli, da ima Italija, danes, ko vlada v naši domovini komunistični režim, zgodovinsko priložnost, da dokaže svojim Slovencem, da lahko dobro živi tudi v njenem okviru. Vse enkrat določene in priznane pravice bi se moralo nato tudi odkrito in brez pridržkov izvajati;
2) pripadnike slovenske narodne manjšine je treba pritegniti k sodelovanju pri reševanju in vodstvu vsega javnega dela. Nehati mora politika potiskanja ob stran, ki inv,a za posledico zagrenjenost in v prizadetih ubija zanimanje za vse, kar je skupno. Pripadnikom narodne ■manjšine je treba na otipljiv način dokazati, da so priznani■ in sorazmerno enakopravni skupnega občestva, ne pa skupina preziranih in več ali manj brezpravnih. Kadar se t> skupnih odborih in svetili, oglasi predstavnik narodnostne manjšine, ga ne smejo pozdraviti samo žvižgi in kričanje, kajti potem se ne sme nihče čuditi, če je tudi on prisiljen temu primerno govoriti in ravnati. Država pa ne sme imeti prav ob svojih mejah izobražencev, ki ne bi čutili in živeli z njo, z njenimi slabostmi in radostmi.
Prepričani smo, da bi državna politika, ki bi se v teh krajih ravnala po obeh pravkar nakazanih načelih, kaj kmalu dosegla toko i-menovano pamirjenje in tudi zadn-troljstvo. Istočasno pa bi preprečila., da se tolike energije trošijo na dosedanji niti najmanj neizogibno nujen in za skupnost vsekakor ne najbolj koristen način. * * *
žali, zlasti je tako dejanje obsojal oiožniški poveljnik, katerega so fantje že pred odhodom v Tržič -bili povabili ha skupno kosilo.
Ko dogodek kot tak trezno presojamo, moramo zaključiti, da je napad bil pripravljen v vsej podrobnosti in da je policija zanj že vnaprej vedela, ker bi sicer slovenskih fantov ne čakala z vozovi, jih obkolila in zapodila domov!
iZlasti vzbuja sum proti policiji tudi dejstvo, da ni niti najmanj na stopila v obrambo nabornikov ir njihovih pravic, čeravno so fantje to zahtevali in s prstom pokazali na napadalce!
Slovenske zastave na vozu ni bilo 1
»Piccol-o« in »Gazzettino« poročata, da so fantje nosili na vozu jugoslovansko zastavo! Tako poročilo ne odgovarja resnici in je ten denciozn-o, nalašč izmišljeno in v javnost vrženo, samo da bi sramotni napad kot tak tudi 'tisk opravičil!
Na vsak način se je napad izvrr šil proti nabornikom, to je prot; »izvršujočim službe javnega značaja«, in je že zaradi tega samega dejstva po zakonu kazniv! Potem pa je napad bil izvršen, proti slo venskim pravicam in se tudi zaradi tega mora kaznovati.
Policija pa je kršila vse predpise zakona, kar se tiče pomoči in zaščite napadenemu in ustave same, kar se tiče pravice državljanov -do • prostega kretanja in ostalih svoboščin!
Po tretjem členu ustave smo vsi državljani iste dostojanstvenosti in pred zakonom enaki, ne glede na jezik. Po šestem členu ustave država ščiti jezikovne manjšine. Po trinajstem členu je osebna svobo da državljana nekršljiva, medtem ko jamči 17. člen ustave pravico prostega zbiranja, enoindvajse1 i člen pa pravico prostega izraževa-nja misli z besedo in pismeno!
Iz teh členov ustave sledi, da se je slovenskim nabornikom iz Doberdoba zgodila očitna krivica, ki jo je treba nujno popraviti, da se njim in vsem Slovencem v Italiji vrne čast in zajamči uživanje vseh državljanskih pravic!
Da nas bodo istrski izseljenci psovali, žalili in sramotili, in to v prisotnosti policije, ne bomo dovolili nikoli, in prav so storili tisti, ki so v svojo obrambo zlomili dežnik na glavi zločinskih napadalcev' Samoobrambo zakon sam dovoljuje! Morali so ostati doma v Istri in kljubovati vsem težkočam, ko? smo mi kljubovali stokrat hujšim pritiskom italijanskega fašizma, k! nas je zločinsko preganjal, ker nas je kot narod bil ne, smrt obsodi!
CENA PŠENICI
Zadnje dni januarja so se j?oja-vile na jugoslovanskem trgu večj^j količine ameriške pšenice. Gospodarski strokovnjaki so napovedovali, da se bodo za to pojavile tudi večje količine domače pšenice, kar se pa ni zgodilo. Tudi cena domači pšenici ni padla, v nekaterih krajih je celo poskočila za 4 din pri -kg.
Ta pojav je precej razburil jugoslovanske gospodarske kroge, ki se bojč, da tudi z ameriško pomočjo ne bodo mogli premagati težkega gospodarskega položaja, ki je nastal ne toliko zaradi vremenskih neprilik, kolikor zaradi pasivnega odpora kmetov.
POPIS ŽIVINE
Od 15. do 20. januarja je bil iz-vrše,n popis živine na območju mesta Ljubljane. Popisali so ne samo .govejo živino in konje, ampak tu di kokoši in perutnino sploh, kakor tudi čebele. V odloku o popisu > hilo rečeno, da bo -to služilo pospeševanju živinoreje. Kmetje so pa drugačnega mnenja...
ZA ZAŠČITO OTROK
Po delse-tih letih žalostnih izku šenj so komunistični vzgojitelji la ju prišli do spoznanja, »da niti najbolj vzoren mladinski dom otroku ne more nadomestiti domače družine«. Spoznaili so namreč, da so otroci, ki -so rastli- po -dečjih oziroma mladinskih domovih, poste’, i pozneje, ko so dorastli, ljudje brez volje, .nesposobni za zdravo življenje, če niso celo zapadli kriminalu in prostituciji.
(Zato so sklenili nadomestiti deč-je in mladinske domove in podo-b-
Nasprotje -med goriškimi in videmskimi vodilnimi krogi se- je po napovedanem zakonu o skorajšnjem uveljavljenju posebne deželne avtonomije pokazalo v vsej o-stros-ti. Goriški župan je naprarr. deželni avtonomiji -takoj zavzel negativno stališče, in tako tudi gospodarski krogi.
Zastopniki goriških industrialcev, trgovcev in neposrednih obdelovalcev zemlje so se te dni, ne da bi bili od članov pooblaščeni, izjavil' proti deželni avtonomiji, dokler ne pride v njo vključen tudi Trst. Ta poteza velja kot odgovor na odloč-,no stališče, ki ga je zavzel videmski senator dr. Tessitori, ki je izjavil, da Trsta sploh ni treba klicati v sklop te deželne avtonom1-je, ker Trst tvori enoto zase z vsemi svojimi posebnostmi, ki nimajt nič skupnega s Furlanijo in z G-o riško. Poleg tega pa, j.e -trdil sen. Tessitori, da ima Trst svoj Memorandum mednarodnega značaja, ki ščiti tamkajšnje Slovence, ki jih je precej, medtem ko tega na Goriškem in pod Vidmom ni in ne bo' Hotel je baje reči, da so Slovenci v Trstu tvorni element (consisten-
ne ustanove, vsaj kolikor je mogoča, .z drugo obliko, ki bi bila čimbolj podobna domači družini, ker edino v družini otrok uspeva in se pravilno duševno im tele-sno razvija.
Ta oblika naj bi bili rejniki, 1.0 je družina' z očetom in materjo, ki se obvežeta, da bosta skrbela za rejenčka kot za svojega otroka.
KMEČKA ZADRUGA MEDVODE
Po likvidaciji zadružnega doma Pirniče so združili v zadrugo Medvode gospodarstvi v Preski in Zbiljah in posestvo v Pirničah, tako da ima nova zadruga nad 36 be zemlje, 44 glav živine, 6 konj in 2 traktorja.
V to zadrugo lahko vstopijo ne samo kmetje in živinorejci, ampak tudi delavci, uslužbenci, sadjarji in čebelarji te.r celo upokojenci, skratka vsi, ki imajo smisel in veselje za zadružno življenje.
ZAOSTALOST V KMETIJSTVU
Wa seji odbora za gospodarstvo zbora proizvajalcev ljudske skupščine Slovenije so sredi januarja obširno razpravljali o kmetijstvu in živinoreji. Ugotovili so, da je stanje kmetijstva in živinoreje v Sloveniji precej zaostalo ali celo nazadovalo v primeri s predvojnim stanjem. Ce vzamemo za leto 1939 indeks 100, znaša v poljedelstvu letošnji indeks komaj 100.6, t. j. povečal se je za borih 0.6 odstotkov. V živinoreji je pa celo padel na 96.7. Se slabše pa je v sadjarstvu, kjer je indeks 68, t. j. za 32 odstotkov nižji od predvojnega. Tudi vinogradništvo je padlo za 17 odst.
'To so uradni podatki zavoda za planiranje, ki gotovo ni pretiraval
na avtonomija mora izvesti tudi zaradi zaščite jezikovnih manjšin, ker je Italija že po sami mirovn;. pogodbi, obvezna to storiti!
-Sam »-Piccolo« pa je 18. t. m. ze lc.lepo pisal, da bomo Slovenci dr -bili zaščito svojih pravic v okviru posebnega deželnega statuta, zaščito, ki jo je Italija dolžna dati po 15 členu mirovne pogodbe!
■Ker niso mogli drugače preprečiti, da se deželna avtonomija izvede, so sedaj goriški italijansk' krogi na nogah, da bi jo preprečili z izgovorom, da se mora že sedaj v njo vključiti -tudi Trst. Tudi 10 je le poteza, ki ima namen preprečiti-premoč Vidma in oslabitev prfestižn.i-h in drugih postojank goriških italijanskih političnih in gospodarskih, pa tudi strankarskih ■krogov!
Znani moralist, odvetnik Pedro-ni, pa je naslovil na župana prošnjo, da se v občinskem svetu o deželni avtonomiji razpravlja in sklene, da se jo prekliče.
Ne dvomimo, da bodo večinski svetovalci z županom Bernardiseni na čelu za preklic deželne avtonomije, ne da bi to stališče tudi -tehtno .utemeljevali!
Slovenci stojimo trdno na stali šču, da nas mora država -brezpogojno zaščititi na podlagi stroge e-
v kazanju1 kritičnega stanja slovenskega kmečkega problema.
To so tudi sadovi umnega upravljanja državnega in socialističnega sektorja.
Po teh poraznih ugotovitvah ni čudno, če se sedaj mučijo z vprašanjem, kako povečati proizvod njo v kmetijstvu in kako izkoristiti zlasti tisto zemljo, ki so jo odvzeli privatnim kmetom in lastnikom in ki sedaj leži brezplodna in čaka pridne roke, da bi jo zopet skrbno obdelovala in negovala.
NAZADOVANJE V KMETIJSTVU
V Goriškem okraju se zadnje čase opaža opuščanje strojnega oranja in kmetje se vedno bolj poslužujejo le starega načina oranja z vprežno živino. Kot posledica tega sistema je padanje kakovosti in količine goveje živine in porast števila konjev.
Opaziti je tudi znaten padec reje prašičev. Deloma je temu krivo pomanjkanje močnih krmil in koruze. Koruza primanjkuje na splošno na trgu in zato jo kmetje raj? prodajajo za hrano, kar jim gotovo več prinese, kot če bi z njo krmili prašife, za katere morajo plačevati ne brezpomembne davke.
DELAVNOST REŠKEGA PRISTANISCA Leta 1952 je znašal celoten tranzit v Avstrijo in Madžarsko skozi reško pristanišče le 35.000 ton. Lani se je pa povečal na preko 108.000 ton. iZa letos predvideva samo z Avstrijo sklenjen izreden sporazum 140.000 ton premoga za Avstrijo. Poleg tega bo Avstrija povečala svoj dosedanji redni tranzit, ki znaša 84.000 ton.
nakopravnosti in nam zajamči*! zastopstvo tako v deželnem, -kot v pokrajinskem zboru!
Naša javnost je pravilno razumela in odobrila sklep vodstva SDZ( v Gorici, da se nam mora nudit: poseben zaščitni zakon na temelju 6. člena ustave, ,na katerem naj sloni deželni statut glede slovenskih pravic!
To so .zakonodajalci dolžni s torti, saj o tem že sami italijanski 1! sti povoljno pišejo in trdijo!
Vladna pomoč Trstu in Borici
Te dni je bil izglasovan zakon, ki priznava Trstu in Gorici 36 milijard lir pomoči, in sicer v okviru zakona, izglasovanega v času lanske odprave STO. Gorica bo seveda prejela zelo malo, in še to n.; moči vedeti kdaj!
Bopišhi pust
Letos so pust v Gorici praznovali v velikem obsegu. Obudili so spomin iz preteklosti in ponovili legendo o »beli gospe« (Dama b:a;i-ca). Vse v kostumih iz. tistih časov. Prišlo je za to priložnost tudi veliko število pustnih vozov in velika množiea radovednega ljudstva. »Belo gospo« so prijeli, jo na smrt obsodili in na gradu obglavili!
Za vse to pa so zapravili velike vsote denarja, ki bi ga bili- lahko porabili za -bolj koristne zadeve!...
VESTI IZ ŠTEVERJANA Poroka
Javljamo veselo novico, da se je v soboto 19. t. m. poročila domačin ka g.čna Marica Hlede z g. Jožefom Miklužem z Oslavja. Srečne mu paru želimo vso srečo!
Kmetijski poduk
21. t. m. se je pri nas začel desetdnevni večerni tečaj za mlade kmetovalce o praktičnem kmetovanju. Tečaj vodi g. dr. Ivan Verbi o^ kmetijskega nadzorstvenega -urada iz Gorice. Tečaj obiskuje lepo število mladeničev, ki se bodo gotovo marsičesa koristnega naučili. Le škoda, da- se 'tečaj ne vrši v sloven ščini!
Smrtna kosa
V Steverjanu je 21. t. m. umrla 52-letna vdova Ivanka Škorjanc, rodom iz Slovenske Benečije. Zapušča že -odrasle otroke, katerim izražamo sožalje..
Predavanje
V soboto večer 19. t. m. je pr; nas predaval g. dr. Karol Birsa i: Gorice o vzajemnih kmetskih bl^ • gajnah. Zal, da se tega važnega predavanja niso udeležili vsi kme tje, ki se jih zadeva tiče, saj bi se na predavanju bili marsikaj koristnega' naučili!
Tečaj za obrezovanje sadnega drevja in trt
Od 21. do 28. t. m. se' pri nas vrši praktični tečaj za obrezovanje sadnega drevja in- trt, ki ga drži g. Josip Perin. Tečaj se vrši v Stc-verjanu 12., 22., 23. in 24. t. m.; na Jazbinah 25., na Gradiškuti pri Gorici 26. in na Oslavju 28. t. m.
drin 5 odst., Paramag 3 - 4 odst , Vernolio 3 - 4 odst. in še najbolje se je izkazalo pri poskušnjah tako imenovano rumeno olje: Gialolio ali pa Capsine, oboje v višini 3 ■ 4 odst. Brozgo z navedenimi olj.i pripravimo tako, da odstotno količino olja vlijemo v 100 i vode In dobro premešamo. S temi olji zadostuje škropiti le vsako drugo leto, ' ker nam sicer preveč razje skorjo. Po škropljenju z olji moramo škropilnico takoj dobro oprati z vročo vodo, ker nam sicer pokvarijo gumijaste dele.
Češplje in češnje škropimo kakor -breskve z 2-odstotn;-brozgo modre galice in Miscadri-nom.
Marelice pa bomo škropili samo z brozgo modre galice v višini 2 odstotka.
Cepljenje sadnega -drevja v razkol bomo izvršili ob polovici meseca marca. Cepiče pa moramo že sedaj pobrati in jih shraniti v pesek v hladnem prostoru.
Krompir lahko od sedaj naprej vsak čas sadimo. Seveda mora biti zemlja dobro suha in globoko preorana ali prekopana. Najbolje u-speva- krompir v lahki zemlji in ki je bila prejšnje leto pognojena,? hlevskim gnojem. Ce pa s^daj gnojimo, moramo .uporabljati le dobro udelan, preperel gnoj. V prvem primeru pognojimo zemljo s. £ip l^.g su-perfosfata, 25 kg amoniaka in* 25 kg kalijeve soli; vse skupaj zmešamo in raztrosimo. V drugem prir meru, to je ako letos gnojimo z gnojem, bo zadostovalo,,, da t#ko gnojenje dopolnimo s 30 kg supe.--fosfata, 10 kg amoniaka in 15, -Ifg kalijeve soli, ki jih zmešamo in potrosimo vrh gnoja. Važno je vede.* ti, da so izkušnje dokazale, da je najbolj pravilno gnoj oziroma (gnojila zaorali, nato pobranati in krompir saditi pod motiko. Na ta način krompirjevi semenski gomolji ne pridejo v do-tiko z gnojem, oziroma z umetnimi gnojili, kar je še kvarnejše, ker gomolje razjejo, in ti ne izkalijo.	------
Imetje ital. državljanov v FLR3
V zvezi -s poročilom o nujnosti prijave v Jugoslaviji izgubljenega premoženja italijanskih državljanov so mnogi zašli v zmoto. Gre samo za premoženja, ki so ležala v predvojni kraljevi Jugoslaviji in ki jih je novi komunistični režim zaplenil. Mirovna pogodba obvezuje v členih 74 in 79 Italijo, da las'-nike teh premoženj sama odškodu je! Samo ta premoženja je treba torej sedaj prijaviti! Nekateri, italijanski; listi trdijo, da rok za pri javo poteče 28. t. m. Toda zakon je bil vendar objavljen 16. nov. 1954 in je torej stopil v veljavo petnajst dni pozneje, to je 1. decembra 1954. Prijavo pa je treba napraviti v roku 90 dni, ki potečejo točno 1. marca 1.1.
SOClillHil VPRflSaHJfl
IME NEZAKONSKIM OTROKOM Izglasovan je zakon, ki predpisuje, da se nezakonskim otrokom mora v vseh listinah, ki pridejo v javnost, zapisati fiktivno ime in priimek očeta in matere.
Zakon kot tak je bil .prepotreben, ker so mnogi prizadeti jselo trpeli, ko so ob raznih priložnostih morali izjavljati ali na listinah o-značevati, da so otroci -neznanih staršev, kar jih je zelo poniževalo!
ODPRAVA JAVNIH HIS Končno so izglasovali tudi zakon, ki -ukazuje, da se morajo tako imenovane »javne hiše« odpraviti. Bil j^ res čas, da so se poslanci in senatorji za to odločili, ker so »javne hiše« predstavljale pravo dovoljeno prostitucijo. Čudno je le, da so se mnogi obotavljali pred tako odločitvijo, češ da je pri dovoljenih »javnih hišah« laže ženske nadzirati in s tem tudi preprečevati spolne bolezni!
Menimo, da, fe prav zaradi tega mora zakon- v tem oziru izix>poln!-ti, da se po odpravi »javnih hiš« ne pojavi kako še hujše zlo!
KMETIJSKE POGODBE
Spor na sestavljanju zakona glede novih kmetijskih pogodb traja med vladnimi strankami še nad-i-lje. Del liberalcev se ne strinja- z vladnim sklepom, da bodo nove pogodbe imele večletno veljavnost, da se bodo mogle odpovedati samo iz pravičnih vzrokov in da bo najemojemalec imel ob zapadlosti pogodbe pravico do odpravnine.
Pogajanja za rešitev spora so v tem oziru še vedno v teku. Libe ralna stranka pa se sestane na posebnem kongresu, kjer bodo zadevo pretresali. Stvar kot taka vzbuja misel, da utegne sedanji vladni sestav prav zaradi teh kmetijskih pogodb propasti in tako privesti do vladne krize!
za), na Goriškem in pod Vidmom pa ne! Morda pa je senator Tess;-tori zopet enkrat požrl svoje prejš Posledica temu dogodku je sklep nje izjave in zahteve, da se dežel
IZ SLOVENITE
Leto IX. - Stev. 8
DEMOKRACIJA
Strah 3.
Karneval zopet na prestolu
Po dolgih letih je karneval zopet prišel do svoje veljave Letošnji pust .so v Skednju praznovali kar tri dni zaporedoma. Tržaške mame so s svojimi otroškimi šemami strastno tekmovale in kazale v premnogih primerih za pustno rajanje ved navdušenja kot njihovi otroci. Tekme otroških mask so do dna oskubile marsikateri žep.
Višek pustnega norenja pa je Trst dosegel na pustno nedeljo popoldne. Razne organizacije so z vso Tesnostjo in izdatnimi gmotnimi sredstvi poskušale obnoviti nekdanji tradicionalni pustni karneval. Alegorični vozovi z grada sv. Ju sta, od Sv. Ane, Sv. Marije Magdalene zgornje in iz Skednja so se premikali po trgu Goldoni, korzu Garibaldi, ulici Carducci, Ghega, Roma .na korzo ter po trgu Goldoni spe:t nazaj. Na Goldonijevem trgu so tujskoprometne organizacije spravile v promet liliputansko železnico. Poleg teh orjaških skupin pa so se po mestnih ulicah razvrščale tudi manjše skupine, takd na, trgu Oberdan, Ponterosso in drugod. Tržaške ulice so bile nabite gledalcev in pustni karneval je v vsakem oziru uspel.
Maske in našemljenja segajo daleč nazaj v zgodovino. Verjetno so bili prvi začetniki Grki ob proslavah 1 jpraznikov kruha in vina. Ta praznovanja so se ponavljala v starem Rimu ob proslavljanju sa-turnalij in Bakhovih proslav. Prav poseben sloves pa je karneval dosegel v Nizzi. Leta 1889 so tam o-premili pošeben voz »Chanteclair« v katerega so bili vpreženi mastni prašiči. Ta voz so poslali v Anglijo, kjer ga je londonsko prebivalstvo navdušeno sprejelo. Ze leta 1873 so ustanovili v Nizzi poseben odbor, »Comitč des Fetes«, in dvignili karneval do kraljevske časti Takrat so tudi prvič kronali princa Karnevala. Med obema vojnama je karneval počival. Navadno pa traja praznovanje v Nizzi polne tri tedne in te tri tedne vlada prin-Karnevel.
V Nizzi se je že v tedanjih časih pojačil nov poklic »carnevalliers«. To so umetni obrtniki, ki gradijo
vozove za princa Karnevala in njegovo spremstvo. Ta umetnost se prenaša iz roda v rod. Odbor za proslavo pusta pripravlja že v začetku jeseni modele vozov in obrtniki se takoj lotijo dela. Za zgraditev enega samega voza porabijo deset kvintalov starega papirja, ki ga zmešajo s tri sto kilogrami moke. To lepilo vlagajo s papirjem v posebne modele iz ma-vca in počakajo, da se gmota popolnoma strdi. Nato posamezne dele sestavljajo in pritrjujejo z žico. Poslikajo jih .-. kričečimi barvami in prevlečen končno s pisanimi tkaninami. Po samezni vozovi dosežejo višino o-sem do deset metrov in tehtajo povprečno šest ton. "t Prav posebno privlačna pa je razsvetljava ulic Avenue de Is Victoire in Plače Massena, koder se premika sprevod. Pri tem uporabljajo nad 30 tisoč električnih žarnic in mnogi transparenti vsebujejo tudi do 2 tisoč žarnic. Karneval v Nizzi si ni mogoče predstavljati brez velikih bitk s konfeti. V ognju dobre volje se vžigajo strastne bitke in že kmalu se raz-
teza po cestah debela preproga konfetov. Mestni pometači odpravijo vsako leto šestdeset do osemdeset fon konfetov v morje. -V to svrho imajo .na razpolago osem o-gromnih avtomobilov za smeti, tri motorne vozove za pometanje, ' tri brizgalne in 220 pometačev.
Oblast norosti in veselja še zaključi na pustni torek popoldne i umetnimi ognji; končno pa pusta še zažgo.
Pametni nasveti
Notranji minister nemške zvezne države Porenje -Westfalska pripo roča nemškim turistom, ki potujejo v tujino, naslednje nasvete: »Dvigni kazalec samo, če želiš nekaj vprašati ali se o čem poučiti,- nikoli pa zato, da bi druge poučeval! Bodi preprost in ne skopuški! Ne prepevaj glasno, če te tujci niso naprosili za tako uslugo! Pij manj kakor pa pijejo tvoji gostitelji! Ne poskušaj si osvajati zadnje besede prj razgovorih!« Koristni in posnemanja vredni nauki...
Bodoči možje Paiikana?
(Pismo iz Rima)
V Rimu računajo, da bo papež Pij XII. še dolgo ostal ne Petrovem stolu. Zdravstveno stanje se je občutno izboljšalo. To je, po mnenju vatikanskih krogov, razvidno tudi iz namere papeža, da ne skliče konzistorija za imenova nje novih kardinalov, in to kljub temu, da mnogi Italijani v krogu kurije smatrajo sklicanje konzisto--rija za nujno potrebno. Pet umrlih kardinalov italijanske narodnosti v zadnjem letu, bi — po mnenju teh krogov — morali čimprej n a dom c stiti. >Za izvolitev novega papeža je potrebna dvetretjinska večina in en glas. Število kardinalov italijanske narodnosti pa se je danes znižalo pod dvetretjinsko večino, in ta okoliščina povzroča skrbi.
Decembra meseca so celo misli’i, da bo potrebno sklicanje zasilnega konzistorija k papeževi bolniški postelji, da bi .na ta način oslabil: vpliv tujih kardinalov. Papež pa očitno teh želj A ne upx>števa.
V ostalem so v rimski kuriji številna mesta izpraznjena. To nazor no kaže papežev letopis za 1. 1955.
Z violino in pištolo v svobodo
Ze nekaj tednov gostuje v Parizu skupina 74 romunskih plesalk in plesalcev, ki jih .spremlja 26 godbenikov. Violinist Adalbert Ro-sca je že takoj po prihodu v Pariz pričel skrbno razmišljati o tem, kako bi se znebil nevšečne družbe in tudi svoje današnje domovine. Ker je še samec in so mu starši pomrli, en brat je v zaporu, drugega, pa so deportirali v Sibirijo, se mu ni bilo treba bati represalij.
V Parizu je kaj kmalu ugotovil, da skupino strogo nadzira deset romunskih gestapovcev, ki skrbno pazijo na vsak korak romunske plesalske skupine tako čez dan, kakor ponoči. Končno pa je tudi izvohal, da vohuni sedejo za mizo ob času obeda in večerje.
Ko so se prejšnjo nedeljo člani skupine po večerni predstavi v
Brzojavka morskega psa
V naših časih je prava, vsakdanjost, da novice z vso hitrostjo dosežejo tudi najoddaljenejše kraje. V prejšnjih časih so tudi najnujnejše novice prenašali kurirji in čez morja ladje.
Jim Havkins iz Sydneya je postal eden največjih avstralskih bo gatašev s pomočjo izrednega kurirja. To je bilo 1. 1870, ko Avstralija še ni pozhala brzojavnih postaj.
Jim je bil navaden potepuh in se je rad potepal okrog pristanišča. Nekega dne je opazoval ribiča, ki je lovil morske pse na trnek. Ribič ga je ogledoval in čez nekaj časa tudi nagovoril; »Ali ne bi nekaj časa popazil na moje trnke, v mestu imam nekaj nujnih opravkov.« — »Kaj mi daš za to?« ga je vprašal . Jim. — »Ce pes zagrab', dobiš vse, .kar bo v njegovem želodcu.« Ta ponudba ni bila slaba, kajti- v želodcih morskih psov so našli že marsikaj.
V resnici se je med ribičevo od sotnostjo ujel morski pes. Ko po je Jim izpraznil želodec mrcine, je bil prečej razočaran. Poleg škatlice sardin je bila tu le razcapana uniforma. Bogve kje jo je pes le iztaknil, si je mislil Jim in odšel.
Nekaj ur kasneje je Jim stal pred Mr. Portlandom, najbogatej-
šim trgovcem z volno v Avstraliji. »Rad bi vam predlagal donosno, kupčijo«, je Jim nagovoril trgovca.
Bogataš ga je premeril od nog do glave in malomarno odgovoril: »To bi bilo...?« —- »(Pogoj je«, je odgovoril Jim, »da dobiček deliva vsak 50 od sto.« — »Drži!« je pritrdil trgovec. — »Iz zanesljivih virov vem, da bodo cene volne ob prihodu prve ladje iz Evrope po skočile za 80 od sto.«
»To bi lahko vsak koštrun zatrjeval«, je menil Mr. "Portland. Jim pa je potegnil iz žepa kos zmečkanega časnika, ga razgrnil in pokazal na senzacionalno novico, da je izbruhnila vojna med Francijo in Nemčijo Med gospodarskimi vestmi pa je pisalo, da je v Evropi velikansko pomanjkanje volne,, ker sta nasprotnika pokupila vse zalo ge ,za izdelovanje .uniform.
,»Od kje imate časnik?« je poit vedoval previdni bogataš. »Morski psi plavajo hitreje od brzoparni-kov«, se je smehljal Jim.
Kupčija mu je vrgla ogromno bogastvo, ker je Mr. Portland največjo naglico pokupil po nizkih cenah vso avstralsko volno in jo prodani z neverjetno visokim dobičkom.
Hotel Palais d’Orsay usedli k večerji, se- je Ro,sca nenadoma pričel pritoževati nad želodčnimi krči in cdšel v svojo sobo, da se vleže. Ko je prispel v sobo, je pobral svojo violino in —-v romunski narodni noši, ki jo je imel na sebi še s predstave — zapustil hotel. Na- cesti je pričel na vso, moč bežati do prvega postajališča avtotaksijev. Vozniku je zaklical: »Ameriško poslaništvo!« Z vratarjem poslaništva, pa. se nista mogla sporazumeti, ker Rosca ne govori, razen romunščine, nobenega drugega jezika.
Vratar je odpeljal plesalca v sosedni bar, ker je sklepal, da bi ko-stumirani plesalec rad igral. Tudi v baru Rosca ni našel nikogar, ki bi mu lahko zaupal svoje želje. V svojem obupu si je v baru prisvojil namizni nož z namenom, da se bo vrgel na prvega stražnika, k1 ga bo srečal. Samo na ta način bo lahko prispel na- policijsko straž; nico, kjer bodo že našli kakega tolmača. Načrt se mu je posrečil, in stražnik si ni dal dvakrat reči ter ga odpeljal na stražnico.. Kotpgj pg so pričeli z zasliševanjem, so pridrveli romunski gestapovci, ki so medtem opazili odsotnost violinista in se v notranjem okraju Pariza podili od enega policijskega komisariata do drugega, da bi iztaknili begunca.
Francoski policisti so mislili, da gre1 ,za nekak nesporazum, zato so nameravali violinista izpustiti. Ta pa ni bil istega mnenja. Z vso silo se je vrgel na enega izmed gestapovcev in mu potegnil iz žepa pištolo z namenom, da si bo z njo vzel življenje. Sele tedaj so policisti spoznali, da gre za resno zadevo. Rosco so na policiji zadržali Oblast pa mu je priznala pravico zaščite. Francoski časnikarji, ki so se trudili, da bi prišli po tem do godku v slik s preostalimi člani skupine, so kaj hitro spoznali, da so romunski plesalci dejansko ujet-niki tajne romunske komunistična policije.
Tako postaja ljudsko-demokratič-na republika Romunija v zadnjem, času kar preveč popularna. V Bernu so romunsko poslaništvo naskočili romunski politični begunci in pognali odpravnika poslov z oseb-
jem na cesto. Pri tem ,so ubili šefa romunske policije, ki je nadziral odpravnika poslov in ga je poslaništvo prikrivalo kot šoferja. V Kopenhagnu pa jo je odkuril šofer tamkajšnjega romunskega poslaništva in izbral svobodo. Res prijetno življenje mora vladati v tej ljudsko - demokratični republiki...
* * *
Po histeričnih izpadih romunske vlade z discipliniranim sodelovanjem vsega komunističnega tiska, je predsednik romunskih političnih beguncev izjavil, da sta dva pobegla napadalca .na poslaništvo v Bernu odnesla zelo vežno dokazno gradivo, ki potrjuje, da se je poslaništvo ukvarjalo z vohunsko službo. Po teh odkritjih so divji glasovi kar potihnili. Verjetno bo zadeva še zanimiva...
Papež je sicer imenoval novega »Maestro di Camera«, ki urejuje avdience — že drugič je to iz biv še kraljevske družine izvirajoči monsignor — , ni se pa odločil še za imenovanje novega »Camerlen-ga«. Papeževemu sobarju pa pripadajo ob smrti sv. očeta in ob kon klavu zelo- važne protokolarične ob-no v nepolicijskih državah.
Nerešeno je tudi vprašanje zasedbe mesta državnega tajnika, ki je izpraznjeno že od 1. 1944. Po postavitvi Montinija za milanskega škofa so mnogi smatrali, da bo za vodstvo papeškega zunanjega ministra, ki obsega 99 sodelavcev, imenovan prelat Domenico Tardini. V novejšem času pa ima za to važnp mesto več izgledov kardinal Mica-ra, generalni vikar rimske knezo-škofije, ki pri opravljanju verskih funkcij izven Vatikana zastopa sv. očeta. Prelat Tardini bi po prejemu kardinalskega klobuka prevzel vodstvo zelo važne kongregacije »De propaganda fide«, to je tistega ministrstva, ki mu je zaupano celotno misijonsko delo Cerkve.
Se vedno se v Rimu živahno razpravlja o važnih spremembah, kdaj bodo nastopile, o tem ne ve javnost ničesar, Ure v Vatikanu potekajo pač po drugačnih zakonih kakor izven njega. Le zelo redkokdaj pa so vesti, ki prodirajo iz Vatikana, nekaj več kot gole domneve. Najvažnejše orožje papeške diplomacije je in ostane — najstrožja diskrecija.	A.	F.
Šport in policija
Predsednik Združenih držav, Ei-senhower, je strasten igralec golfa. Ta njegova strast je prisilila člane njegove telesne straže, da so se morali prriiučiti tudi tega športa, da bi sc tako neopazno zadrževali na i-grišču. Vsak izmed detektivov nosi pod plaščem skrito avtomatično o-rožje, in to kar v torbi za golfske cepce. Seveda so tudi ti policaji najslabši igralci, ker ne smejo paziti toliko na žogo kakor na predsednikovo osebnost.
S policijo so vedno križi, poseb-nov nepolicijskih državah.
»STOLETJE
V nekem švicarskem listu sem nasledil dve novici, ki sta mi šli prav' do srca in me spravili v globoko razmišljanje.
V bližini Mannheima v Nemčiji se je zgodilo nekaj strašnega. O-semletni otrok revnih staršev, telesno šibak in ne preveč nadarjen je poznal eno samo strast: kolesarjenje. Ker sam ni imel kolesa, si je od časa do časa izposodil iz šolskega dvorišča med velikim odmorom kolo sošolca. Za to ni imel dovoljenja in vozaril je tudi le neka' minut. Pred kratkim mu je med vožnjo nenadoma počila pnevmatika. Sošolci so sklenili, da bodo šibkega, ubogega otroka temeljito poučili, da njegovo ravnanje ni pravilno. Premlaiili so ga po receptih filmov divjega zahoda. Naslednjega dne je otrok umrl na notranjih krvavitvah.
Gotovo, osemletni šolarček je storil nekaj nedovoljenega, ko si je izposojeval kolesa součencev. Ven dar, kako divji so morali biti :i štirinajstletniki, ki so svojega šibkejšega tovariša in poleg tega še revnega pretepli do smrti? Naši vzgojitelji bi dejali:	»To	je pač
mladina, ki jo je vojna posurovila
in ki ne pozna resnične očetove hiše.« — Bilo bi zelo enostavno, če bi se taki dogodki dogajali samo po tistih deželah, lki jih je obiskala vojna. Na žalost pa temu ni take.
V istem listu sem namreč zasledil še drugo novico. V bližini Ženeve je enajstletni deček padel v naraščajočo reko. V bližini se nahajajoči elektromonter je skočil v' ledene valove in « veliko težavo in tveganjem spravil otroka na kopno. Rešitelj je tresočega se in nezavestnega, otroka odnesel domov staršem. Oče je rešitelja sprejel kar na vratih. Malomarno je poslušal pripovedovanje rešitelja, potem pa zagrabil za mokrega otroka ter ga s klofutami obdeloval toliko časa, da se je otrok zgrudil na tla.
Tudi rešitelja je pošteno oštel s surovimi izrazi in ga pognal iz hiše.
Kaj imata obe novici skupnega? Izognil se bom vsakemu tolmačenju, čitatelji naj sami o tem razmišljajo, dodal bi le citat nemškega pesnika Goetheja, ki ga je napisal davno pred »stoletjem otroka« v enem samem stavku: »Ce t-i bili starši vzgojeni, bi lahko rodili vzgojene otroke.«
Stane Golob
OD TU IN TAM
V Frankfurtu na Meni so postavili ogromno uro, ki je vidna za vse prebivalce razsežnega mesta. Ura se vsako minuto trikrat obme okrog lastne osi in jo zato radovedneži konzultirajo z vseh strani. Premer ure znaša 5,55 m, tehta pa 5000 kg. Minutni kazalec tehta sam 150 kg. Opremljena je z Necmovi-mi cevmi. Dolžina vseh cevi znaša 108 m.
* * *
Pri neki tiskovni konferenci v Atenah je znani ameriški pisatelj John Steinbeck povedal tudi tole: »V Ameriki so pisatelji na socialni lestvi takoj za akrobati; na vsak način pa uživajo nekaj več ugleda kakor pa tjulnji, ki znajo računati. V Franciji zopet smatrajo pisatelje za preveč resne ljudi, najbrž zato, ker imajo v tej deželi premalo akrobatov.«
* * *
Pri neki pojedini v čast francoskih naravoslovcev v Parizu so servirali tudi ježevo pečenko. Po mnenju strokovnjakov je ježevina izredno izdatna jed in vsebuje vse sestavine, ki so potrebne človeškemu telesu — vključno tudi zobotrebce. V ostalem pa je v arabskih deželah ježevo meso zelo priljubljena in cenjeni/, jed.
* * *
Vasico Gerguieis na Bavarskem po pravici imenujejo vasico jazbečarjev. Vsi vaščani se namreč sko-ro izključno preživljajo z vzrejo psov jazbečarjev. Zgodba je — kakor po navadi — pričela z enim parom. Kmet Dorfmeister je pred 30 leti svoji ženi Katarini prinesel od nekod par čistokrvnih jazbečarjev. Ali je bila žena nad darilom tudi navdušena, ni znano, vzreja jazbečarjev pa se je kaj hitro izkazala za tako dobičkonosno, da je zajela tudi zadnjo hišo. Vasica je postala kar čez noč vasica jazbečarjev. Samo enkrat l. 1936 so rejci zašli v težkoče, ki so grozile, da jih spravijo na boben. Psi so oboleli na možganski hripi in velika večina je podlegla bolezni. Preostale živali so postale odporne proti nevarni bolezni in tako izvoz jaz bečarjev nadalje izvrstno uspeva.
m * *
Med prodajnimi »malenkostmi« v Združenih državah je trenutno na prvem mestu maska prroti smrčanju. To masko sestavlja gumijasta prevleka, ki si jo smršač pred spanjem potegne čez glavo. Maska ime namen, da spečemu prepreči odpiranje ust. Zakonske žene zatrjujejo, da izgledajo moški z masko precej smešni, da pa je priprava zelo koristna.
• * *
Francoski kipar je izdelal najmanjšo violino na svetu. Instrument meri v dolžini 65 milimetrov. Violina je, kakor vse ostale, izdelana iz treh vrst lesa in je tudi dovršeno uglašena. Vse je napravlje-no do najmanjših podrobnosti. Potrebno je najti samo violinskega virtuoza, ki bi na to violino zaigral.
• * •
Eden izmed številnih služabnikov perzijskega bogataša Age Khana i-ma posebno nalogo, da zbira postrižene lase in nohte svojega visokega gospoda in jih hrani v posebnih steklenicah. Te male steklenice iznajdljivi Khan prodaja svojim podložnikom kot relikvije.
* • *
Marta Eggert, ki je pxrročena s svetovno znanim pevcem Janom Kiepmro, prreživlia težke čase z britanskimi davčnimi oblastmi. Davkarija zahteva namreč plačilo zaostalih davkov in drugih damtev v znesku 7800 šterlin (nad 14 milijonov lir). Davčni doloovi segajo deloma še v predvojno dobo.
nmminniiiimiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
POD ČRTO
ll[|[l|]|ll!ircill[llMil![illllllltllinliinilllNlllillllllllll!UIIIUI!IUIIIIillll![!ljl!lll!llll|[IIHI!l!lllllllllllllllllll!IIIIIIIIM
ARGENTINSKO PISMO
Živim v Buenos Airesu. Sem zaposlen v neki pisarni in sem v odnosu do žensk precej boječ človek. Tej lastnosti pravijo danes »kompleks manjvrednosti«. Sam sem prepričan, da nimam te bolezni, vendar danes je manija manjvrednost, in basta...
Dnevno obedujem v neki neznatni restavraciji, ki je ob opoldanskih in večernih urah stalno prenapolnjena. Tako je človek primoran. da sam prisede k neki že zasedeni mizi-ali pa nekdo k njemu prisede. Tu prisedejo ženske k ženskam. moški pa k moškemu omizju Spole se tu načeloma ne mešata, vsaj ne pri kosilu in, večerji. Prav zato sem se pred časom močno začudil, ko je mlado dekle prisedlo k moji mizi. Nenavadno ‘e bilo že t">. da je gospodična prisedla, še nene-vadnejše pa, da me je nagovorila: »S čim so vam postregli?«
»S špageti!« sem dejal in zakaš-■Ijal, ker se mi je od presenečenja zaletelo. — »To vidim, kako so pripravljeni bi rada vedela.« Znova se mi je zaletelo in s težavo sem odgovoril: »S paradižnikom in parmezanom!« — »In vam teknejo?«
—	»Zakaj ne?« — »Jaz jih po gostilnah ne maram, testenine jem samo doma.« — »Hm«, sem pripom-
nil in nadaljeval s špageti.
Gospodična je pogledala v jedilni list in nadaljevala: »Ali pogostokrat obedujete tu?« Presenetljivo sem odvrnil pogled od špagetov in odgovoril: »Vsak dan.« — »Izvrstno! Potem bi mi lahko svetovali; kaj se- vam zdi priporočljivo?«
— »V rokah imate vendar jediln' list, izberite si, kar vam je všeč!«
— »Želela bi, da bi mi vi nekaj izbrali; sama ne vem kaj bi naročila.« — »Naročite špagete!« ■— »Dejala sem vam že, da jem testenine semodoma«, je malo ujedljivo odgovorila.
V	tem trenutku se je prikazal natakar in z olajšanjem sem se zopet lotil špagetov.
»Kaj boste vzeli, senorita?« .je poizvedoval natakar. — »Gospod bo zame naročil«, je odgovorila gospodična in pokazala name. Pri tem se mi je tako zaletelo, da sem konček špageta izkašljal na mizo. Natakar je potrpežljivo čakal, in zamrmral sem odločno: »Prinesite gospodični špagete s paradižnikovo omako s parmezanom!«
■Prav ko sem se spet spravil na špagete, je dekle spregovorilo: »Vi ste pa res možat človek!« Odložil sem vilice in jo začudeno pogledal: »Možat?« — »Seveda! Naročili ste špagete zame, čeravno veste, da jih ne jem. Tak mora biti resnični mož:	energičen in neupogljiv'«
Vzhičeno se je smehljala.
Prijel sem se za rob mize in i-skal po primernih besedah. K sreči je govorila ona in me tako rešila miselnega .napora. »Da«, je rekla, »moj oče je prav tak. Pravi, pravcati mož. Vedno uveljavlja svojo voljo. Morali bi ga spoznati!«
—	»Mislite?« — »Na vsak način.« Oddahnila se je. »Sicer res ne vem, kako bi to izpeljala. Pod kakšno pretvezo bi vas pripeljale domov?«
Pričelo se mi je vrteti v glavi; komu sem neki padel v roke? »Pod kakšno pretvezo?« sem bedasto ponovil. V tem pa je prišel natakar s špageti. Morda bom sedaj končno le pospravil kosilo, sem si mislil. Zenska mora vendar tudi jesti...
Vendar...! Moja nova znanka je pokusila, odložila nož in vilice iz rok in dejala: »Saj sem vedela!« -»Kaj ste vedeli?« — »Da testenin ne jem po gostilnah. Vi .bi jih morali enkrat jesti pri nas. Ce bi le vedela pod kako pretvezo bi vas povabila!« — »Seveda, to je teža k problem!« sem pripomnil. — »Vg-ste kaj!« je pripomnila gospodična, «špagetov že ne bom, izberite mi kaj drugega!«
Poklical sem natakarja In junaško sem naročil obloženo govedino. »Kako naj stvar uredimo?« je spraševala gospodična, ko naju je natakar zapustil. — »Katero stvar?« sem vzdihnil in .končno obupal nad svojimi špageti, ki so se že tako !n tako shladili in postali lepljivi.
»Vi bi torej radi prišli k nam na obisk... Vendar ne vem, kako bi ! > izpeljala, kako bi to razložila mojim staršem?« — »Recite, da sva skupaj obedovala«, sem odgovoril sarkastično. — »To je sijajna misel.«
Natakar je prinesel obloženo govedino in moja znanka se je lotila kosila. »To ste že bolje izbrali«, ie rekla, ko je končala. »Sedaj pa bi si želela še porcijo sladoleda.« Se veda sem ga takoj naročil.
Zatem sem ponovno poklical natakarja in zvlekel listnico. Gospodična ni napravila nobene kretnje, -da .bi odprla svojo torbico. »Kai boste še ostali tu?« sem poizvedoval. — »Dokler ne boste plačali!«
—	»Oh«, sem dostavil. Moral bi protestirati, vendar moja sramežljivost tega ni dopuščala, in z jezo sem plačal za oba.
»Ce bi sama plačala«, je zatrjevala gospodična, »potem bi mojemu očetu ne mogla reči, da sva skupaj obedovala, in nalagati ga nikakor nočem.« — »Hm«, sem zagodrnjal.
Ko sva zapuščala restavracijo, mi je gospodična izročila svojo vizitko. »Moj naslov«, je pojasnila.
V	soboto popoldne vas pričakujem ob peti uri prav na tem mestu.«
'Potem, ko sva se poslovila, sem zmečkal vizitko in jo treščil ob tla. Popolnoma sem pozabil povedati, da sem poročen človek. Kako sem
se poročil kljub prirojeni sramežljivosti, boste vprašali. O čisto r-nostavno: Pred nekaj leti sem bil nekoč v kinu. Poleg mene je sedelo mlado dekle. Z rok ji je zdrkni-torbica. Namenoma? Mogoče Vsekakor sem ji jo pobral in tako sva zašla v razgovor. Vse ostalo je prišlo samo po sebi, oziroma je sama uredila. V ostalem se nad tem ne žalostim. V vsakem slučaju: bi se poročil. Ce bi ne bila to gospodična iz kinematografa, bi me pobrala pač kaka druga, v najslabšem slučaju mlada dama iz današnje restavracije.
MAMA IN VOLK
'Naša mama je bila v prejšnjih časih zelo zaposlena žena. Morala je skrbeti in vzgajati dva bubca, oskrbovati številna gospodinjska dela, in ker je bil takrat očka. pek je morala pomagati tudi v pekarni. Le ob nedeljah popoldne nama je privoščila po kako uro igranja in pripovedovanja.. Navadno nama je pripovedovala pravljice, in čeprav so bile vedno enake, se jih nisva naveličala. Pripovedovati je' znala tako lepo in prepričevalno, da se nama je vsebina vsakikrat nanovo vtisnila v .spomin. Da je temu' bilo res tako, naj potrdi dokaz.
Le zelo redkokdaj se je zgodilo, da sta mama in očka zvečer odhajala iz hiše. Enkrat pa se1 je ta redkost ponovila. Zgodaj sta naju po-
slala spat, obljubila' pa sta nama. da se kmalu vrneta in nama bosta prinesla nekaj lepega, če bova pridna. Take obljube se ponavljajo pač v vsaki družini.
Nisva še dolgo spala, ko je nenadoma potrkalo; najprej potihoma, potem pa krepkejše. Nekdo je klical. Ker sva se pošteno bala. sva se stisnila in niti dihati nisva tvegala. Pa je spet potrkalo, ne-i znan glas je zaklical: »Otroka, odprita. vendar; jaz sem, mama; pozabila sem ključe!«
Potuhnila sva se, molčala in potegnila odejo čez glavo. Pa se je spet oglasila, tokrat naju je poklicala po imenih: »Zbudita se ven dar! Jaz sem, mama; odprita vendar! Prinesla sem vama nekaj lepega.«
Tedaj se je moj petletni bratec narahlo dvgnil in zakričal kolikor, je pač mogel: »Tako je tudi volk govoril Rdeči Kapici, midva pa' n° bova odprla!« In še globlje -sva se zartnila pod odejo.
Mama je odšla čez dvorišče, In ker je bilo stanovanje pritlično, je dosegla okno spalnice. Zagotavljala nama ie, da je resnična najina mama, naj le pogledava in se prepričava.
Komai slišno sva se dvignila in tvegala, pogled skozi zaveso. Bila ie v Tesnici mama. Vrnila se je sa-maf, ker je očka hotel še malo posedeti.	Stane	B-o
VESTI s TRŽAŠKEGA
ATOMSKA ZAŠČITA I tržaški prepihi
V p r e m išslek: in ravnanje m e s t n i m očeto m !
Mnogi ljudje mislijo, da se .n moči obraniti proti atomskemu o-rožju. posebno na tako stisnjenem prostoru kakršno je Tržaško ozem lje,.V resnici govorijo mnogi argumenti za tak pesimizem. Bombnik na reakcijski pogon doseže naše o zemlje, n. pr. iz Madžarske, v *i do 12 minutah. Pri tako skopo odmerjenem času, ki preostaja za o-pozorilo s sirenami, bi morali Tržačani doseči zaklonišča v treh do štirih minutah. Pod današnjimi o koliščinami izgubijo množična za ' klonišča brez dvoma vsak pomen. Zato verjetno tudi novih ne bodo gradili. Toliko večjo važnost pa i-majo mala zaklonišča, ki jih. lahko postavljajo posamezni obrati in zasebniki.
2e razmeroma lahko pojačanj"; kletne plošče (stroški bi znašali o-krog 200.000 do 300.000 lir) nudi ob resni nevarnosti učinkovito obrambo. Vsako leto zgradijo pri nas lepo število novih stanovanjskih hiš, zaklonišč in pojačevanj kletnih prostorov pa gradbeni načrti ne vsebujejo. Tudi pri nas bi zasebno iniciativo lahko vzpodbudili s primernimi davčnimi olajšavami za tiste stavbe, ki jih lastniki opremijo z zaklonišči oziroma s pojačeni-mi kletnimi prostori. To prakso so z največjim uspehom uvedli v Združenih državah.
Po kalkulaciji 'izgub nekega ameriškega izvedenca, s katerim sera razpravljal o tej zadevi pred odhodom Američanov iz našega področja, bi razstrelitev ene vodikove bombe 100 x (2 milijona ton trini-trotoluola; pri tem pomeni x učinek ene bombe na Hirošimo), ki bi jo sovražnik odvrgel z višine 1400 metrov nad Trstom, povzročila naslednje izgube: brez delne evakuacije prebivalstva, brez opozorila ibre'z zaklonišč: 108.000 mrtvih, 6:5 tisoč ranjenih!. Pri delni evakuaciji z opozorilom in z naklomišei: 5 -tisoč mrtvih in 17.500 ranjenih. Pri detonaciji razvijajo uničevalne u činke: pritisk, vročina1 in radioaktivna izžarevanja. V krogu 800 me ■trov od razstrelilnega mesta, na tako imenovanem področju A, na stope popolno uničenje, proti -kateremu skoro ni uspešne obramb’. Kar pa> leži izven neposredno prizadetega področja, ima vse možno isti učinkovite zaščite. Zato bi morali temu vprašanju tudi pri nas posvetiti vsaj tOliko pažnje, kakor se to dogaja po drugih deželah.
V Angliji izdajo letno okrog 30 milijard lir za civilno letalsko o-biambo, in to že skozi vrsto let. Na Švedskem izdajo v iste namene letno po 6 milijard lir. Pri nas'preračuni o -teh izdatkih molčijo...
V program civilne letalske o-
brambe — in tudi v tem so ameriški primeri poučni — spada: vskladiščenje živilskih in drugih zalog, posebno zdravstvenih pripomočkov. Škodljive učinke radioaktivnega izžarevanja uspešno pobijajo s transfuzijo krvi. Zato so n. pr. v Združenih državah vsklad: ščili krvnih konzerv za 100 milijonov dolarjev. Potrebne pa so š-druge raznovrstne zaloge, posteljnina, oblačila itd.
Potreben je pouk prebivalstva posebno šolske mladine. 2e sama posest Geigerjeve priprave, s katero merimo jakost radioaktivnosti, je v resnih primerih naravnos’ življenjskega pomena. V Nemčiji stane taka priprave okrog 20 Mk <3000 lir).
Službo atomske zaščite bi tud; pri nas lahko organizirali kot častno in prostovoljno požrtvovalnost. V Združenih državah je na tem delu zaposlenih 270.000 oseb.
Klasična civilna protiletalska , o bramba ima tudi danes še svojo veljavo, čeprav so množična zaklonišča izgubila na svojem pomenu.
Teh vrstic nisem napisal zato, d n bi podprl provizije komunističnim zaslužkarjem, ki prav v 'teh dneh zopet Vdirajo v naše hiše in stanovanja ter lovijo podpise proti u-porabi atomskega orožja; niti ne
mislim s temi vrsticami v divji ples tako imenovanih mirovnih od -borov, ki kričijo proti atomskim poizkusom v Tihem oceanu, kjer so ti poizkusi v resnici zahtevali nekaj življenj, molčijo pa o poizkusih v Sibiriji, 'kjer so bile žrtv° neprimerno večje že zaradi neprimerno večje naseljenosti. O teh ž' tvah seveda ne ve nihče, razen go spodov v Kremlju, ti pa za človeška življenja niso občutljivi. Te vrstice sem namenil v premislek in ravnanje tržaškim mestnim očetom.	ing. - - - nc
Se o desinshsm napisu
V zvezi s pomazanjem table slovanskim napisom »K morju«, ki stoji na -trgu v Devinu, je delegacija petih članov, predstavnikov po -litičnih skupin, iz Devina zaprosila pred tremi tedni za sprejem pri prefektu Palamari, da M mu ustno pojasnila zadevo.
Izvedeli smo, da ima Prefektura šele namen imenovati orga.n, ki m; zadevo preuči in predloži poročil' : šele potem bo delegacija sprejeta.
Božji mlini meljejo počasi...
Pričakujemo, da bodo kljub tej .narobe - naglici pristojnih krogov vsaj sprejeli primerne ukrepe z;i kaznovanje nesramnežev.
Med in mleko
..Ljudski deniohraciji"
Pred kratkim je madžarska vlada dovolila skupini zahodnih, časnikarjev obisk »Ijudskode-mokratičnega raja« na nekdanjem ozemlju krone sv. Stefana. Med časnikarji ni bilo nobenega urednika »Dela«, niti dopisnika tednika »II Lavora-tcre«, p ’ tudi spokorniki okrog »Primorskega dnevnika« so izostali. Res prava škoda — ali pa tudi ne! Dopisnik nemške revije »Die Zeit«, Guenthe: Dahi, pa je bil med obiskovalci. S seboj je prinesel nekaj nefriziranih vtisov, ki bodo gotovo koristni tržaškemu delavstvu prav v teh dneh, ko se z t njihovo naklonjenost tako vneto potegujejo poklicni rdeči 'i-kviziterji obeh komunističnih izpovedovanj na našem ozemlju. Vtisi pa bodo gotovo v prid tudi poklicnim predavateljicam ljudskodemokratičnih potopisa n na trgu Ponterosso št. 6, da tistega pol ducata obveznih poslušalcev ne bo več preganjala dremavica.
Kaj pravi gospod Dahi?
»Pravi, da svoj stroj prav tako ljubi kot svojo ženo«, je tolmačila gdč. Kostičeva, nameščenke tiskov nega urada madžarskega zunanjega
Tržaške prekomorske proge
seji tržaškega občinskega sveta
na
Na seji 18. t. m. se je razpravlja lo o tržaških pomorskih progah in o odstopu ledij »Saturnia«, »Vul cania«, »Aquileia« in »Piave«, ki so bile namenjene tržaškemu pristanišču, drugim pristaniščem, G?-novi .in Neaplju. Predlagana je bila resolucija, ki se glasi:
Občinski svet, obveščen, da je bila proga za Kongo z /motornim,a ladjama »Aquileia« in »Piave«, dodeljena Genovi in spričo dejstva da sta bili prav tako motorni ladji »Saturnia« in »Vulcania« prisojeni pristanišču v Neaplju, ki ju je občinski svet nujno zahteval za obnovitev tradicionalne pomorske službe s Severno Ameriko, in ugotavljajoč, da se ni poskrbelo za obnovitev linije za Daljni vzhod iz Trsta z motornima ladjama »Asia« in »Victoria«, kot je to predvideno v sporazumu z rimsko vlado in z družbami PIN; ugotavljajoč nadalje, da vse do danes niso bile upoštevane želje občinskega sveta cd 3. dec. 1954, katero s tem obnavlja, in to niti glede pomorskih prog,
Rino Alessi in resnica
V zadnjih -dneh smo z italijanske strani -slišali mnogo pritožb, kako
mačehovsko italijanska vlada postopa s Trstom. Najlepše ladje tržaškega Lloyda, »Vulkani-jo« in »Sa-■turnijo«, »Azijo« in »Viktorijo«, je prisodila drugim italijanskim lukam.
Ne vemo, koliko tržaških ladij je vpisanih v genovskem pristanišču. Toda verjetno ne bo povsem neopravičen vzklik tistega demok--ščanskega občinskega- svetovalca, da od nekdanje ponosne tržaške ‘trgovske mornarice v Trstu ni ostalo več kot deset klavrnih obalnih ladij. Takih obupnih vzklikov ne sprejemamo za suho zlato.
Ce hočemo stvari priti do dna moramo pač podčrtati, da je italijanska vlada- vsega tega mnoge -manj -kriva, kot pa bi to hoteli prikazati ljudje, ki bi pač drugim radi podtaknili krivdo za vse tisto, kar so .sami skozi desetletja zagre šili nad Trstom.
'Ni dolgo tega, ko je Rino Alessi objavil knjigo, v kateri je opisoval 'Trst, kakršen je bil sam doživel. V njej pripisuje čudoviti vzpon Trsta na- začetku tega stoletja skupini ladijskih posestnikov, ki so na novih temeljih osnovali tržaško ‘trgovsko mornarico in j-o dvigni!: do svetovnega slovesa. Vsi ti ljudje podjetnega duha so za Rina A-lessija bili Italijani. Ce pa so tržaški Italijani že tako sposobni, zar kaj pa zdaj toliko stokajo in- trkajo na vrata rimskih ministrstev? Ce so namreč že trkali na tuja: vrata, ta tedaj niso bila v Rimu, pač pa na Dunaju. To pa pomeni, da j« bilo tedaj na Dunaju mnogo več razumevanja za Trst kot v Rimu. kajti Dunaj je rabil Trst, dočim ga Rim ni potreboval.
Ce bi si Rino Alessi ogledal o-sehnosti tistih toliko opevanih »I-talijanov«, tedaj bi se pač moral
vprašati, če se v »italijanstvu« teh tržaških dobrotnikov ni -zmotil.
Italija je pošiljala v Trst na tisoče in tisoče svojih ljudi. Ljudi vseh mogočih poklicev. Te ljudi srečavamo vsak dan in ne moremo ravno reči, da predstavljajo Italijo v najboljšem smislu besede. To seveda še ne pomeni, da bi bili t: Italijani morda nevredni ljudje. Nasprotno, med njimi je mnogo poštenih -in pridnih ljudi. 'Toda doslej še nobeden domačin ali doseljen Italijan v Trstu ni ustvaril tistega,, kar so svojčas dali mestu naši ljudje. Noben Italijan, polnokrvni Italijan pri nas še ni dvignil pomorstva ali pa osnoval kakega pomorskega podjetja. Razni Cosulichi ali kakorkoli se že pišejo, lahko izpovedujejo kakorkoli že svoje ita-lijans-tvo, lahko tudi zatrjujejo, da se v njihovih žilah ne pretaka nit. atom slovanske krv-i, to jim ne ko risti, kajti vsakdo ve, da tisti, »ič«, s katerim končuje njihov priimek, izdaja slovansko poreklo.
Zato je zastonj, če naši občinski očetje jadikujejo za »Vulkanijo«'. za »Saturnijo«, za »Azijo« in »Viktorijo«. Od trenutka, ko so iz Trsta, izgnali naše ljudi, so iz Trsta pre^ gnali podjetnost. Proti tej osnovni resnici ne koristijo nobene deklamacije. Ce se ima neko mesto za svojo blaginjo zahvaliti podjetnosti in poslovni sposobnosti naših ljudi, tedaj bi mu bila prva dolžnost, da tem našim ljudem v svoji sredi prizna tisto mesto, ki jim gre ne le v zasluženo nagrado, temveč v spodbudo vsem tistim, ki bi na njihovem mestu mogli nadaljevati -delo starejših.
Toda. če te naše ljudi, namesto da bi jim nudili možnost sodelovanja, odpremljajo v Ameriko In v Avstralijo, kaj bi se tedaj čudili, če se Trst bliža svojemu končnemu polomu.
niti glede olajšav za železniški prevoz, reorganizacijo in okrepitev Zastopstva F1NMARE in italijanskih državnih železnic na Dunaju, kar je izredno škodljiva nedelavnost že zaradi rastočega tekmovanja severnih in jugoslovanskih pri stanišč, občinski svet odločno protestira, kajti s tem se potrjuje nerazumevanje potreb tržaškega go spodarslva, kar je v nasprotju z obveznimi izjavami ministrskega sveta z dne 14. okt. 1954, ki zagotavlja okrepitev pomorskih prog s Trstom kot izhodiščem.
Občinski svet obenem poziva pristanišča Benetke, Ancono, Bari in Brindisi k solidarnosti, da bi vlada uveljavljala tako pomorsko politiko, ki bi zajamčila dvig tradicionalnih funkcij na Jadranskem morju.
V debati so govorili občinski svetniki Gentile, Teiner, Morelli, dr. Agneletto, Pogassi, Geppi in Morpur.go. Dr. Agneletto je naglasil da je tržaška luka od vseh pristanišč v Tirenskem in Jadranskem morju v najtežjem položaju. Vlada v Rimu se mora zavedati, da vsa pristanišča apeninskega polotoka, črpajo dotok blaga in prometa iz državnega italijanskega ozemlja brez konkurence tujih pristanišč.. Trst pa je navezan na promet iz Srednje Evrope in Podonavja in je zato prisiljen konkurirati s pristanišči severne Evrope in Reke. Za to konkurenco pa mora tržaško pristanišče razpolagati z zadostnimi prekomorskimi progami tako, da je v stanju nuditi Srednji Evropi vsaj enake ugodnosti in tak hitri pfevoz blaga kot severne luke. Dokler ne bodo tržaške prekomorske zveze zmožne konkurence, je zaman govoriti o -dvigu tržaškega pristanišča, ki se je od 1. 1938 do sedaj glede prometa premaknilo's tretjega mesta na sedmo mesto me 3 italijanskimi lukami.
Dr. Agneletto je pozdravil predlagano resolucijo, je pa dostavil, dl naj se vključi vanjo odstavek o dogovorjenih pomorskih linijah, k: ge je predlagal. Resolucija je -bila soglasno sprejeta s priporočilom, naj župan, in odbor takoj .ukreneta vse v korist tržaškega pristanišča in ustanove odbor za njegovo o-brambo. Občinski svetovalec dr., Agneletto je nadalje interpeliral župana in odnosne odbornike glede javne pralnice v Lonjerju, kjer je pralnica nujno potrebna, ne sam i za družinske potrebe, ampak tudi poklicne perice, ki jih je v Lonjerju še precej. Pralnica- ibi se -mogla zgraditi ob občinskem napajališču.
Prav tako je dr. Agneletto zahteval, naj se odstranijo kupi smeti. ki so ob cesti i.z Lon.jerja v Kati naro in iz Lonjerja v Bazovico.
razpravljala in se smejala, naenkrat pa pride sporočilo, da je ni več. Podlegla je operaciji, odnosno bolezni, ki je napadla .njeno zdravje.
Gospa Tanči Turkova je bila vneta prosvetna delavka in sposobna umetnica-. Ko je bilo po voj,ni ,i-slano-vljeno Slovensko narodno gledališče, je najprej sodelovala v njegovem ansamblu, z njim je nastopala tudi na slovenski tržašk; radijski postaji, kateri je ostala zvesta tudi potem, ko je Slovensko narodno gledališče dobilo ukaz,, da mora odpovedati svoje sodelovanje. Tako smo pogosto slišali njen glas, saj je bila ena izmed glavnih moči Radijskega odra. Poleg tega je gospa Tonči Turkova sodelovala tudi pri drugih dramskih družinah. Nastopala je v uprizoritvah Slovenskega odra in na predstavah, katere je svoječa&no organizirala Slovenska prosvetna matica. V teku svojega neumornega, a na žalos; prekratkega življenja so jo spoznali vsi Slovenci, do koder so segali valovi naše radijske postaje. Vsi ti bodo čutili njeno izgubo.
ministrstva. 'On, to je štiridesetletni Janoš Mučka, možakar z lopatastimi rokami, dolgočasnim obrazom in škrbastimi čeljustmi. Je staha-novec, prebiva v enostanovanjski hišici z vrtom. Tu redi prašička, IS kokošk in pod jablano je nameščena kopalna kad. Hišica stoji v Cse-pelu, industrijskem središču Budimpešte.
Gdč. Kostičeva ima v oskrbi tuje časnikarje, ki so smuknili skozi že lezno zaveso v komunistični raj. V Moskvi je končala partijsko samostansko šo! > in postala rdeča redovnica.
Tako sedim torej v Csepelu •— pripoveduje g. Dahi — in po prvem kozarcu vina iz kleti g. Muč-ke me je ta postavil pred odprta vrata — svoje omare v spalnici. Izvlekel je na dan svojo praznično obleko. Ne suknjiču sem naštel 2(3 redov in medaljic, pravi Goering ali Tito v malem.
»Zakaj pa so vam jih pripenjali?« sem hotel vedeti. Gdč. Kostičeva je prevajala, stahanovec Muč-kape jo je zavrnil: »O tem se pa ne sme govoriti.«
Tako sem izvedel, da si je njegov oče svojo juho segreval še na dveh opekah kar na cesti, ker je bil tako reven in so ga bogataši izkoriščali; da pa je on, njegov sin. prav včerej prekoračil normo za 500 od sto. Je strugar in dela v tovarni avtomobilov in traktorjev. Mesečno prinaša -domov po 3200 forintov. Kdor ni stahanovec, jih prinaša komaj po 1200. Za tamo plačo si lahko kupi navadno konfekcijsko obleko ali pa dva in pol kilograma kave.
Hudičeva krmilnica za izrabljene baterije
Tečaj za 100 forintov je nekako 2000 lir. 1 kg kruha stane 6 forintov (120 lir), 1 kg masla 33 forintov. Zato pa stane par čevljev 400 forintov, srajca 220 forintov. Povprečna mesečna plača delavca znaša 800 forintov (16.000 lir). Res je, da delavec ne plačuje davkov, razen 3 od sto za 'starostno zavarovanje, zato pa 10 od sto »za mirovni prispevek«.
Kako pa postaneš stahanovec? V prejšnjih časih 1 je moral delavec, ki se je potegoval za to tooljševiško izkoriščevalsko potegavščino, prekoračiti normo dela skozi ves mesec, sedaj mora to delati skozi vse leto. Ko je srečno izpolnil leto pri-ganjaškega dela, ga pošljejo z družino na letovišče in mu pripnejo na prsi prvo odlikovanje. Prav tako, kakor ob faraonskih časih...
To je ena stran delavskega raja v ljudskih demokracijah. Druga pa je ta-le: V Cseplu poznajo tudi n-o.'-ni sanatorij. Zvečer pripeljejo avtobusi -bolne delavce iz tovarn, v .'anatorij. Cez noč postanejo roboti - pacienti. Sposobni zdravniki z
moderno terapijo, z masažami, kopeli, višinskim soncem in okrepč:-valnimi zdravili poživljajo izčrpan-ce, da jih naslednje jutro zopet postavijo pred stroje. Cez dan so ti ponočni pacienti zopet zvesti roboti.
Partijci v Cseplu so izredno ponosni na svoj nočni sanatorij, kajti ta ščiti delo pred zaostanki. »Človeški material« se v resnici izkori šča racionalno. »Hudičeva krmilnica za izrabljene baterije«, je ob p-, gledu na to ».socialistično pridobitev« vzkliknil gospod Hansen, časnikar iz Kopenhagna. Gdč. Kostičeva pa tega ni slišala...
Cigani pa taki...
V neki »ljudski kavarni«, kjer stane črna kava 2 forinta, sem naletel na zgovornega možakarja. .Te sluga občinskega finančnega urada. Njegov ded, ki se je pred 1. 1940 izselil v Kentucky, je umrl in mu zapustil 120.000 dolarjev. Ameriški banka je denar nakazala dedičui Ol-Madžarski .narodni banki. PoklicaU so možakarja v banko in mu dejali: Tako, moj dragi, tu je tvoj denar spremenjen v forinte. Vedel je, da so njegovi dolarji petdesetkrat več vredni, pa je odgovori!' Ne, potem pa pošljite dehar zopet nazaj v Ameriko. Nato pa so ga poklicali v ravnateljsko pisarno in ciganska pogajanja so pričela. Možakar se je končno vdal, da mu poberejo polovico vrednosti. V forinte spremenjene dolarje je po odbitku 50 od sto lahko vzel s seboj. Naslednji dan pa so mu pobrali p<v lovico kot »prostovoljni« prispeve.V za mir.
Dne 18. novembra 1954 je gospa S. v Regenburgu v Nemčiji poslala svoji družini, ki živi v Budim pešti, 90 gramov aureomicina. K pošiljki jo je pozvala brzojavka, v kateri so ji naznanili, da je bra: smrtno nevarno obolel. Dne 26. januarja 1955 je družina prejela od carinskega urada v Budimpešti obvestilo, da je prispela pošiljka a-u reomicina, in naj jo dvignejo. Brat pa je medtem umrl. Mrtvi aureomicina ne potrebujejo. Gram tega preparata stane v. Badimpešti 120 forintov. Preostalim so za zdravilo ponudili po 8 forintov za gram. Kaj naj jim je preostalo, kakor vdati se nezasličanim boljševiškim verižnikom.
Približno take vsakdanje sli k-• obljubljajo tržaškemu -delavstvu tovariši Vidali, Marinka, Stoka in o-stali oznanjevalci socialističnega iz-koriščevanja »človeškega materiala«.
Res, samo neumna teleta drvijo prostovoljno v klavnico!
Pustne zabave SDD
Tudi letos, kot vsako leto, je SDD I nja odbora za potrebe slovenske priredilo več predpustnih priredi- mladine v Trstu. Tudi tu prihajata
f Tonči Turkova
Preteklo nedeljo popoldne nas je presunila vest. da je umrla gospa Tonči Turkova, katere niso poznali samo Rojančani, temveč tudi v?’ Tržačani in okoličani. Naravnos: neverjetno se nam je zdelo. Pred par dnevi smo jo še videli, kake je hitela po ulici, kako je živahno
tev in zabav s plesom.
(Poleg .nedeljskih plesnih, čajank za mladino, smo imeli na pustni četrtek vsakoletno osrednjo družabno zabavo: IV. Tradicionalni ples SDD, ki je bil letos v prostorih kavarne »Adr.iatico«.
Prireditev je dobro uspela, čeprav smo 'opazili, da s bili prostori malo pretesni za našo številno publ: ko. Zal druge, večje dvorane (<»Ex-celsior«) ni bilo na razpolago za Slovence.
'Na pustno soboto je bil praznik .naše mladine. Priredila je svoj plesni venček. Naši prostori so bili za to priliko okusno okrašeni. V bli -žini vsake luči je viselo rdeče srce, na njem pa napisi, kakor »zvestoba«, »ljubezen«, »požrtvovalnost« itd. Zabava je bila pod pokroviteljstvom SDD.
Na pustno nedeljo popoldan je bile otroška maškerada. Lepo ja bilo videti naš lep najmlajši naraščaj. Maske so bile lepe, ena lepša od druge, da človek skoro ni vedel, katero izbrati in nagraditi.
Pustno slovo smo preživeli v na ših društvenih prostorih ob igranju valčkov in tangov, ob popevanj.u naših pesmi in plesanju kola.
Družba je bila odlično razpolože na. Vsaj za ta večer smo pozabili naše vsakdanje skrbi in težave in .najvztrajnejši smo se kar težko lo čili od svojih prijateljev, dobrotnikov in .znancev, ki so skupaj z na mi prebili .nekaj uric v veselem vzdušju in zdravi zabavi.
SDD moramo vsekakor čestitali na požrtvovalnosti, s katero tudi na družabnem poprišču žanje zavidanja vredne uspehe. Posebno zaslužno je to delo še tudi zato, ker je izraz nesebičnosti in razumeva-
do popolnega izraza demokratična svoboda- in sproščenost, ki mladine ne vklepata v jarem strankarske politike. Prireditve SDD so prav zaradi te neovirane sproščenost' tako priljubljene.
Nekaj mladih
Odgovorni urednik:
Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813
Smrt gospe Marije Kosmač
V ponedeljek 21. februarja je nenadoma preminula mati prečastitega gospoda Angela Kosmača, kate heta na Opčinah. Gospa Marija Kosmač je bile doma iz Boršta in je pri svojem sinu živela zadnje mesece. Zbolela je na lažji bolezni 'n se zdravila v tukajšnji bolnišnici. Ko je okrevala in se vračala domov, jo je na vratih bolnišnice zadela kap. Ob veliki udeležbi' domačinov in Opencev so nadvse priljubljeno in dobrosrčno gospo pokopali na domačem pokopališču 23. februarja. Gospodu katehetu j.n preostalim sorodnikom naše najgloblje sožalje!
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU
ponovno sprejema ,v Barkovljah. ul. Cerreto 13, pritličje, vsak dan od 16. do 18. ure. - Tel. 32-537
Mizarji I hmefovalci V podjetnih! *
Deske smrekove, macesnove in trdih letov, trame in parket« nudi najugodneje
TEL.
90441
CALEA
TRST
Vlal« Sonnino, 2 *
PREDEN SE ODIOflTE NAKUP BLAGA ZA MOŠKO OBLEKO, OGl.fJTESlNAŠm 500 RAZLIČNIH VZORCEV
TRST-TPICSTC
\)iaC,innastka 22
lllif. H9M
Postreženi boste po najugodnejših
dobro
cenah