Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Miloš Štempihar — namestnik in člani: Marija Semen, Vida Žumer, Nežka State, Tine Rojina, Drago '.Žvokelj, Boris Peirtot. Tisk:	č P
»Gorenjski tisk« v Kranju
LETO IX. — 18 . 5. 1966 — št.5
tekstilec
GLASILO DELOVN EGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ
Volitve v CDS in ODS - in njihovi novi sestavi
21. aprila smo člani koJieibtiiiva ■vaili predstavnike v naše samoupravne organe.
Volitive so potekale brez zapet-ilijajev iln težav, vendar iso bile manj svečane, Ikoit prejšnja letta. Tu mislim predvsem na voliišča v ekonomskih enotah, ki niiso botila tako skrbno pripravljena in okrašena im pa na glasbo1, ki je prejšnja tata že zgodaj zjutraj ozna-nijiala, da je dan voiliiteiv, torej praznični dan za vse člane kolektiva. Letos ije bil ita dan preveč vsakdanji.
Ras 'bii bilo škoda, če nameravam» opusitj vsiei tista navade, ki so dajale vofibvam svečano vzdušje in videz, iker jle tio le svečan dan za delavca, za upravljialea podjetja.
Na osnovi rezultatov volitev. i>z-gledajio sestavi sedanjih samoupravnih organov takole:
CENTRALNI DELAVSKI SVET PODJETJA
(45 članov)
(phađtinica I)
FRANC KRMELJ ANA PEČAR PAVEL REMIC ZLATA HUMER ■(predilnica II)
FRANC MIHELČIČ IVAN ŽNIDARŠIČ SLAVKA KRMELJ '(tkalnica I)
BORIS SOKLIČ ZOFIJA KAVČIČ ANA PERNUŠ MILICA DUGANDŽIJA REGINA TROBEC MARIJA KRNC IVAN OMAN PAVEL ZUPANČIČ MARJAN VEHOVEC ANA MELIHEN HELENA MIHELČIČ FRANCKA ZUPANC
(tkalnica II)
JANEZ SAJEVIC FRANCKA CERAR KARLA CIGLIC MARIJA ŠOLAR EDO HAFNAR MARIJA KAVČIČ BRIGITA BURGAR PETER LIKAR KARL ROZMAN (plemeniltiiliniica I)
JOŽE CASAR SLAVKO VIRANT FRANC KOKALJ JOŽE JAVORNIK STANE BORŠTNAR (ipJlemeraitillnica II) CVETO SUŠNIK MARIJA RANT (vzdrževalni obrat) CIRIL PAVLIN FERDINAND HAFNAR MARKO ORAŽEM MIRO RAVNIHAR (uprava)
EVGENIJ VALJAVEC MILOŠ ŠTEMPIHAR VLADO AMBROŽIČ
POLDE JENKO
( tanmocenitrala ) JOŽE DOLŽAN
(gravura)
ALOJZ HOČEVAR
(dalje na 3. strani) Volitve v plemenitilnici II
Srečen 74. rojstni dan - TITO
Franc Istenič med govorom
Prvomajska slavnostna seja CDS - in novi nagrajenci
V počastitev 1. maja — praznika dela, je bila 29. aprila sklicana slavnostna seja CDS.
Otvoritvi je sledil slavnostni govor o zgodovini tega praznika (govoril je Franc Istenič —- predsednik sindikata), ki ga praznujejo delovni ljudje po vsem svetu, nakar so recitirali in zapeli nekaj pesmic učenci šole Lucijana Seljaka iz Stražišča.
Počastitvi praznika je sledilo nagrajevanje trinajstih članov kolektiva. Nagrajenih je bilo osem žensk za svoje 25-letno delo v Tekstilindusu in pet moških za 30-letno delo.
Nagrajeni so bili naslednji:
Martina Briški —- tkalnica I
Antonija Kralj — plemenitilnica I ( adjustirnica )
Apolonija Lukan — tkalnica I
Ivana Novak — tkalnica H
Katarina Rakovec — uprava
Ana Rehberger — tkalnica II
Marija Rozman — plemenitilnica I (adjustirnica)
Helena Štirn — plemenitilnica I (adjustirnica)
Pavel Čadež — tkalnica I
Franc Istenič — plemenitilnica I (adjustirnica)
Anton Rakovec — tkalnica II Štefan Robida — tkalnica I Ivan Šilar — tkalnica II
(Vsem nagrajenim čestita ob lepem jubileju tudi uredništvo)
Rezultati volitev v CDS podjetja
Volilna komisija za izvedbo volitev v Centralni delavski svet podjetja Tekstilna industrija »Takstilindus« Kranj razglaša po opravljenem pregledu volilnih spisov naslednji rezultat volitev v Centralni delavski svet podjetja, ki so se vršile v četrtek, dne 21.4. 1966.
1. volilna enota: predilnica I je volila dva člana Centralnega delavskega sveta.
(dalje na 3. strani)
Sejo je otvoril predsednik CDS tov FRANC KRMELJ
JANEZ BOŽIC je naš delegat za VI. kongres SZDL Jugoslavije
Člani CDS in gostje na slavnostni prvomajski seji
Predelava tekstilnih surovin
Tkanje
Za izdelavo tekstilnega blaga iz preje ali sukanca razlikujemo dva glavna tehnološka postopka:
1.	pravokotno prepletanje podolžnih vzporednih niti s prečnimi nitmi. Ta način imenujemo tkanje, izdelek pa tkanino;
2.	medsebojno zapletanje zank iz ene niti ali iz več podolžnih niti; ta način izdelave tekstilnega blaga imenujemo pletenje, izdelek pa je pletenina.
Tako kot predenje je tudi tkanje poznano že več tisočletij. Prvotne surove kože divjih živali, ki so jih ljudje uporabljali proti vremenskim neprilikam in tudi za okras svojih bivališč, so sčasoma nadomestile tkanine iz debelih bombažnih in volnenih niti. Kasneje so si bogatejši ljudje zaželeli tudi finejše tkanine za svečana oblačila. Ostanke tkanin so znanstveniki prvič našli v Egiptu in v Mali Aziji, in to v grobnicah vladarjev in duhovnikov.
slika 1
Prve priprave za tkanje so bile zelo preproste. Dva kola. zabita v zemljo ali pa postavljena ob steni sta bila zgoraj in spodaj povezana s prečko, na kateri so visele navpične niti (sl. 1). Da se niti ne bi zavozlale ali pomešale, so bile spodaj obtežene s kamni. Vodoravne niti so vnašali ročno ali s paličicami. To delo je bilo zelo naporno in zamudno. Zaradi omejene dolžine osnovnih niti niso mogli izdelati daljših tkanin. Kasneje so podolžne niti navili na valj in začetke teh niti privezali na drugi valj. Tako je bilo tkanje hitrejše, izdelali pa so tudi daljše tkanine. Razne izpopolnitve tkalskih naprav v srednjem veku so tako olajšale ročno delo tkalca. Pcseben napredek doseže tkalstvo z iznajdbo mehaničnih statev, ki jih je izumil Anglež Edmund Cartwight. Za še hitrejše
in kvalitetnejše tkanje tkanin so postopoma sledile nove izboljšave mehaničnih statev. Leta 1895 je Amerikanec Northrop naredil avtomatsko menjavo čolnička z vot-kom. Sedaj je tkalec lahko posluževal več tkalskih strojev hkrati. Leta 1928 je obratovalo v Ameriki že 600.000 takih avtomatskih statev »Northrop«. Avtomatizacija v tkailstvu je hipoma zajela ves civiliziram svet. Poleg strojnih predilnic so nastajale velike tkalnice z mehaničnimi statvami kot pomemben del tekstilne industrije, ki daje danes milijonom ljudi delo in zaslužek.
Izdelava vedno hitrejših in popolnejših statev in stopnjevanje avtomatizacije stalno napreduje. Ročno tkanje na lesenih statvah je zato le še domača obrt v hribovitih predelih.
Pred tkanjem mora biti preja na statvah urejena tako, da je možno prepletanje niti po določenih predpisih ali vzorcih. Imeti moramo »osnovo«, to so trdnejše niti, ki tečejo po dolžini tkanine in nam jo dobavlja predilnica kot Wc-navitke, in »votek«, kar so mehkejše niti, ki teko v tkanini po širini in nam jo dobavlja predilnica običajno kot Pc-navitke.
Prejo, ki jo dobimo iz predilnice na Pc«navitkih vložimo v čolniček tkalskega stroja. Wc-navitki še nisđ sposobni za tkanje, temveč gredo naprej v tkalniško pripravljalnico, kjer tečejo naslednja pripravljalna dela:
1.	navijanje
2.	snovanje
3.	škrobljenje
4.	vdevanje
Navijanje: Z navijanjem spravimo na posebno cevko 10- do 20-krat daljšo nit, od dolžine niti (1.500 m do 7.000 m), ki je navita na enem Wc-mavirtku, Za kontrolo napetosti, enakomernosti in čistoče, preje tečejo niti skozi mehanične ali električne čistilce, kjer se odtrgaljo debela in nečista mesta v preji. S tem se izboljša kakovost preje za bodoče tkanine, obenem pa se olajša poznejše snovanje in tkanje.
Način navijanja preje se hitro spreminja. Pred 40 leti so navijali prejo v vzporednih legah na cevke s koluti. Navijalna hitrost je bila 80 do 100 m na minuto. Cevke so bile nataknjene na pokončna vretena na obeh straneh navij alnega stroja. Na novejših, 'križno rtavi-jalnih strojih so vretena montirana vodoravno iin navijajo na cevke brez koluta in v križnih legah (sl. 2). Navijalna hitrost se je povečala ma 400 do 600 m na minuto. Navijalka mora biti zelo spretna, da hitro priveže pretrgane niti, da zamenja prazne cevke in polne križne navitke. To ročno delo na najnovejših »superavtomatih« odpade, ker kontrolna naprava potuje od vretena do vretena, prir veže pretrgane niti ter tudi zamenja prazne cevke in križne
navitke. Navijalna hitrost teh avtomatov je 1.200 m na minuto. Križni navitki so večinoma valicaste ali stožčaste oblike.
Snovanje:	Za	tkanje moramo
pripraviti »osnovo«, ki je sestavljena iz velikega števila vzporednih niti enake dolžine in napetosti. Te niti navijemo na osnovi valj. Tej fazi pravimo snovanje in jo opravljamo na snovalu.
Snovalo sestoji iz cevčmice in snovalnega stroja (sl. 3). Cevčnice nam služijo za natikanje navit-kov, s katerimi snujemo. Cevčnice (za cevke s koluti) za snovanje bombažne preje so imele obliko črke V. Zaradi nizke snovalne hitrosti (do 100 m na minuto) niso več v rabi. Sodobne cevčice za stožčaste križne navitke, ki se navijejo mnogo hitrejše, uporabljamo tudi v naši tkalnici.
Cevčnica za stožčaste križne navitke ima srednji okvir, ki nosi navitke; cevčnica je na kolesih, torej premakljiva. Običajno ima vsaka cevčnica dva srednja okvirja; medtem ko se odvijejo navitki enega srednjega okvirja, so že pripravljeni polni navitki na drugem. Stranska okvirja sta pritrjena na tla in nosita vodilce in napenjalce ter električno napravo za vsako posamezno nit. Namen te priprave je, da stroj ustavi, če se nit pretrga.
S cevčnice teče več tisoč niti skozi zbiralni greben in skozi razne druge naprave na snovalni valj.
Škrobljenje: Trenje in obremenitev posameznih osnovnih niti pri tkanju sta velika. Da bi zmanjšali trenje in povečali odpornost niti, je treba niti zgladiti in štrleča vlakna prilepiti ob nit s škrobilom. Kot škrobilno sredstvo uporabljamo lepljive goste tekočine, ki pa nit ne ismejo napraviti niti pretrdo niti lomljivo. Pri mehkih bombažnih nitih zadostuje lepilo, pripravljeno iz krompirjevega, pšeničnega ali riževega škroba, katerim dodamo loj, marsejsko milo in vosek. V zadnjem času dodajamo glicerin in razne kemične preparate.
Skrobilo se kuha z vodo v velikih bakrenih kotlih, ki jih greje para ali električni tok. S črpalko črpamo skuhano škrobilo v škrobilno kad škrobilnega stroja. Škro-bilni stroj sestoji v glavnem iz: stojala za snovalne valje, škrobilne kadi, sušilne naprave in navijala za osnovo. Osnovne niti tečejo od odvajalnih valjev preko vodilnih
Pranje -
V	tekstilnih plemenitilnicah predstavlja pranje tkanin delovno operacijo, ki jo izvajamo praktično po vsaki važnejši fazi predelave. Tkanine peremo po razškrob-ljenju, izkuhavanju, beljenju, barvanju, tiskanju iin včasih tudi po apretiranju. Od pravilnega pranja je odvisen učinek predhodne faze plemenitenja, zato so zadostne in tehnično primerne pralne naprave predpogoj za brezhibno delovanje celotnega tehnološkega procesa in za lep končni izgled tkanine.
V	naših plemenitilnicah pralne kapacitete že dolgo več ne ustrezajo vedno večjim proizvodnim zahtevam. Medtem, ko se v obratu II ozko grlo, naslednje faze: raz-škrobljenje, beljenje in merceri-ziranje, pa je v plemenitilnici I ozko grlo predvsem pranje tiskanih tkanin. Pa ne samo to! Zelo obsežna uporaba analinsko črnega barvila pogosto zahteva dodatno kisanje in pranje. Pranje beljenih tkanin v razširjenem stanju nju olajša tudi izravnavo pretegnjenega votka. Z dodatnim pranjem tkanin po barvanju dosežemo pri tiskanju čistejše jedkanje itd. Kot vidimo, nam prav ta faza v tehnološkem procesu onemogoča večje dosežke glede zboljšanja kvalitete in kvantitete.
Po večletnem čakanju smo končno le dobili v naš obrat nov pralni stroj, ki obeta, da bomo odpravili ozko grlo, ker bo omogočil vsa tista pranja, ki smo jih doslej morali večkrat opustiti.
KRIŽNO NAVI J ALNI STROJ (slika 2)
valjev pod potapljalnim valjem v škrobilni kadi med ožemalnima valjema preko sušilnih bobnov in delilne palice skozi vodilni greben in napenjalnimi valji na osnovni valj navijala. Po vsaki določeni dolžini navite škrobljene osnove zaznamovalo natisne modro znamenje, kar omogoča, da pri tkanju odrežemo vedno enake kose gotove tkanine.
. Vdevanje: Škrobljeno in posušeno osnovo se mora še vdeti v liste in greben, preden jo vložimo na statve. Za vdevanje posameznih osnovnih niti služi posebno stojalo.
Greben drži osnovne niti v pravilni gostoti in redu ter pribija votkove niti pri tkanju k nastajajoči tkanini. Greben sestoji iz tankih navpičnih jeklenih ploščatih paličic (10 do 15 cm), ki so zgoraj in spodaj prepletene z žico in zalite s smolo ali kositrom.
List je sestavljen iz dveh vzporednih palic, med katerimi so pritrjene nitnice iz dvojne tenke žice. ki imajo v sčedini očesce za posamezne osnovne niti.
Število listov za eno tkanino je odvisno od vezave, to je od načina
proizvodni
Pred mesecem dni so šli naši ključavničarji in električarji v Nemčijo, kjer so omenjeni stroj demontirali, med tem pa smo v obratu pripravili ustrezen prostor za postavitev tega stroja. Sedaj so že vsi elementi stroja na svojem mestu. Gre za kombinirano pralno napravo renomirane firme Küsters — Krefeld, ki sestoji iz 4 Vibrotex pralnih enot, 3 valjčnih kadi in zračno-brizgal-ne komore. Stroj bo pral tkanine
prepletanja osnovnih in votkovih niti. Razlikujemo tri temeljne vezave: platno, keper in atlas.
Pri platnu so vezna mesta najpogostejša. Zato so tkanine s to vezavo najmočnejše in obojestransko enake. Keper se veže v strmih ali položnih poševnih rebriča-stih progah. Atlas je vezava za mehke tkanine, ki pokažejo na čelni strani močan lesk. Poznamo še več drugih vezav, ki dajejo tkaninam značilen videz, n. pr.: krep, vafel, panama, rips in še mnogo drugih.
Pred ydevanjem osnovnih niti v greben, in liste narišejo strokovnjaki vezavo zaželjene tkanine na mrežast papir, ki je podoben milimetrskemu papirju. Te risbe imenujemo vzornice. Na teh vzornicah pomeni črn izpolnjen kvadratek križanje osnovne niti nad votkom, beli kvadratek pa je križanje votkove niti nad osnovo. Na sliki 4 se vidi:
a)	vzornica za vezavo — platna
b)	vzornica za vezavo — kepra
c)	vzornica za vezavo — atlasa
S tem so pripravljalna dela
za tkanje končana.	M. S.
problem
do 150 cm širine z maksimalno hitrostjo 100 m/min. Je seveda primerno dolg, saj meri od vstopa tkanine do njenega odlaganja na mize kar 16 metrov.
Tehnološko najzanimivejši deli stroja so Vibrotex enote. Taka enota ima v spodnjem delu pralni agregat, v zgornjem pa specialno Küstersovo ožemalo, ki ožame tkanino na 60 % vlage. V koritu je nameščen perofriran boben,
(dalje n,a 5. strani)
Vibroteks enota
Rezultati volitev v CDS podjetja
(dalje s 1. strani)
V volilni imenik je bilo vpisanih 300 volicev; glasovalo je 258 volilcev — 247 glasovnic je bilo veljavnih, 11 pa neveljavnih. Posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov:
Dovjak Marija '	119
Humer Zlata	160
Remic Pavel	193
Upoštevajoč število prejetih glasov, sta bila za člana Centralnega delavskega sveta izvoljena:
Remic Pavel in Humer Zlata.
2.	volilna enota: predilnica II
je volila dva člana Centralnega delavskega sveta.
V	volilni imenik je bilo vpisanih 217 volilcev; glasovalo je 195 volilcev — 191 glasovnic je bilo veljavnih, 4 pa neveljavne.
Posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov:
Krmelj Slavka	130
Žagar Marinka	83
Žnidaršič Ivan	161
Upoštevajoč število prejetih glasov, sta bila za člana Centralnega delavskega sveta izvoljena:
Žnidaršič Ivan in Krmelj Slavka.
3.	volilna enota: tkalnica I
je volila šest članov Centralnega delavskega isveta.
V	volilni imenik je bilo vpisanih 862 volilcev; glasovalo je 759 volilcev — 738 glasovnic je bilo veljavnih, 21 pa neveljavnih.
Posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov:
Ääiilp|pt|||§8
Lekič Deda	466
Melihen Ana	535
Mihelič Helena	515
Oman Ivan	615
Šoba Jože	481
Vehovec Marjan	567
Zupanc Francka	489
Zupančič -Pavel	568
gaj
■■
Ü

Upoštevajoč število prejetih glasov, so bili za člane Centralnega delavskega sveta izvoljeni:
Oman Ivan, Zupančič Pavel, Vehovec Marjan, Melihen Ana, Mihelič Helena, Zupanc Francka.
4.	volilna enota: tkalnica II
je volila pat članov Centralnega delavskega sveta.
V	volilni imenik je bilo vpisanih 665 volilcev; glasovalo je 594 volilcev — 565 glasovnic je bilo veljavnih, 29 pa neveljavnih.
Posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov: Bakovnik Martina	387
Burgar Brigita	394
Hafnar Edo	494
Kavčič Marija I	395
Likar Peter	468
Rozman Karl	467
Upoštevajoč število prejetih glasov, so bili za člane Centralnega delavskega sveta izvoljeni:
Hafnar Edo, Likar Peter, Rozman Karl, Kavčič Marija I, Burgar Brigita.
5.	volilna enota: plemenitllnica I
je volila dva člana Centralnega delavskega sveta.
V	volilni imenik je bilo vpisanih 417 volilcev; glasovalo je 385 volilcev 342 glasovnic je bilo veljavnih, 43 glasovnic pa neveljavnih.
Posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov:
Borštnar Stane	220
Javornik Jože	261
Oman Hilda	187
Upoštevajoč število prejetih glasov, so bili za člane Centralnega delavskega sveta izvoljeni:
Javornik Jože in Borštnar Stane.
6. volilna enota: plemenitilnica II je volila enega člana delavskega sveta.
V	volilni imenik je bilo vpisanih 151 volilcev; glasovalo je 143 volilcev — 132 glasovnic je bilo veljavnih, 11 pa neveljavnih.
Delavci iz skladišča in šoferji
Posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov:
Rant Marija	132
Upoštevajoč število prejetih glasov, je bila za člana Centralnega delavskega sveta izvoljena:,
'Rant Marija.
7.	volilna enota: vzdrževalni obrat
je volila dva člana Centralnega delavskega sveta.
V	volilni imenik je bilo vpisanih 284 volilcev; glasovalo je 238 volilcev — 226 glasovnic je bilo veljavnih, 12 pa -neveljavnih.
Posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov:
Hafnar Ferdinand	210
Ravnihar Miro	212
Upoštevajoč število prejetih glasov, sta bila za člana Centralnega 'delavskega sveta izvoljena:
Ravnihar Miro in Hafnar Ferdinand.
8.	volilna enota: uprava
je volila dva člana Centralnega delavskega -sveta.
V	volilni imenik je bilo vpisanih 283 volilcev; glasovalo je 257 volilcev — 253 glasovnic je bilo veljavnih, 4 pa neveljavne.
Posamezni kandidati so prejeli naslednje število- -glasov:
Ambrožič Vladimir	187
Jenko Polde	113
Lukančič Ivan	88
Tulipan Peter	111
Upoštevajoč število prejetih glasov, je bil za Člana Centralnega delavskega sveta izvoljena:
Ambrožič Vladimir in Jenko Polde.
9.	volilna enota: gravura
je volila enega člana Centralnega delavskega sveta
V	volilni imenik je bilo vpisanih 37 volilcev; glasovalo je 36 volilcev — 34 glasovnic je bil-o veljavnih, 2 glasovnici pa neveljavni.
Posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov:
Hočevar Alojz	23
Nadižar Rajko	11
Upoštvajoč število prejetih glasov, je bil-o za člana -Centralnega delavskega sveta izvoljen:
Hočevar Alojz.
Volilna komisija ugotavlja, da so volitve ves ča-s potekale v popolnem redu in se ni pripetil noben dogodek, ki bi mogel kvarno vplivati na pravilnost oziroma izid valitev.
Vsak kandidat za člana Centralnega delavskega sveta, predlagatelj kandidatne liste, vsak volilec in sindikalna organizacija ima pravico ugovarjati pri volilni -komisiji, če smatra, da je prišlo pri volitvah do kakršnekoli nepravilnosti. Ugovor je treba podati v treh dneh od dneva te objave.
Vzdrževalni obrat II
m
mm
1
p
E
IT' - ■
I
M
Volitve v CDS in ODS - in njihovi novi sestavi
Volišče v predilnici I
1
(Dalje s 1. strani)
OBRATNI DELAVSKI SVETI
EE PREDILNICA
(17 članov)
Jože Blaznik, Marija Potoč, Justina -Rakar, Štefka Pipam, Marija Naglič, Tilka Škarja, Stane Šemrov, Tereza Oknšliar, Janko Križ-oar, Francka Florjamičiilč, Dama KobaliA Amia Bilvfc, Franc Mrak, Ančka Kristanc, Antom Šmid, Kristina -Zorman-, Arna Sukič.
EE PREDILNICA II.
(15 članov).
Ivam Beguš, Pavel žiibent, Cillka Kuhar, Ivam Prijatelj, Francka Kropivnik, Vida Gantar, Am-ton Urbančič, Franc Hribar, Ivam Okorn, Amica Mihelčič, Anton Šprajoar, Arna Štempihar, Franc Viidiilc, Milena Ovsenik, Milena. Želljiko.
Sodeluj v Tekstilcu
EE TKALNICA I
(31 člamav)
Boris Soklič, Marija Ažman, Frame iDeliavec, Jože ; Cuderman, Ivami Trdima, Milka Fajfar, Marija Jagodic, Darjo Vidiilc, Jožefa H-ulmietr, Kati Hngovam-, Frame Podbregar, Olga Povhe, Ljudmila Brce Marica Kacin, Bariča Primožič, Matleivž Hudovernik, Štefan Robida, Antonija Bajželj, Albina 'Lukančič, Pavel Čadež, Franc (ml.) Hafnar, Slavka Kristam, Arna Veternik, Angela Trdima, Cilka Stanovnik, Marija Grde, Ludvik Knarnjč, Marija Dimičev, Zofija Hafnar, Antonija Sušnik im Janez Vreček.
EE TKALNICA II
(25 članov)
Jože Kalam, Miha Ajdovec, Pavla Dolinar, Slavka Jenko, Helena Kalam, Rudi Kodrič, Arna Kotnik, Juriji Povšmair, Marjam -Pucelj, Štefka Širc, Jože Vagedj, Marinka Zorman, Franc Škofič, Anica Ječniilk, Antom Rakovec, Ivo Hočevar, Milka Omam, Marija Košmik, Janez Saljavic, Slavko Lotrič, Jože Žnidaršič, Ivam Sekme, Ivanka Ke-
pic, Marija Klemenčiič, Darinka Gorjanc.
EE PLEMENITILNICA I
(19 članov)
Antom Kavčič, Vinko Eoilkio, Marija Zdešar, Marija Božičevilč, Bogo Debevc —inž., Franc Škofič, Herman Jakopič, Peter Jugovič, Jože Praprotnik, Stane Česanj, Ivam Govekar, Pater Pirc, Nadla /Kralj, Jože Rozinam, Mio Krizma-nič, Tome Blaznik, Frame Štirn, Helena Bergant, Hubert Zavašnik,
EE PLEMENITILNICA II
(13 članov)
Franc Kuralt, Janko Zupanc, Sonja Benedik, Antom Rehbergar, 'Rudi Šmid, Anica Paviec, Ivam Jenko, Pavle Hudobivnik, Marica Kovačič, Francka Prijatelj-, Jarca Bernik, Milan H rest alk, Franc Križaj.
EE VZDRŽEVALNI OBRAT
(17 članov)
Ivam Belehar, Jernej Dolinar, Ivam Jerman, Marjan Kokalj, Danilo Lavtar, Ivam Podgoršek, 'Slavko Sajevic, Alojz Zadraižmik, Alojz Gantmar, Milena Sagadin, Antom
Peternelj, Albin Rožman, Leopold Krivec, Franc Smadic, Ciril Kimovec, Jože Kert, Maks Maček.
EE UPRAVA
( 17 članov)
Stane Primazie, Kristina Gros,
Miha Penmuš, Marinka Sorčan,
Ančka Oman, Metka -Strniša, Olga -Prestar* Manta Bogataj-, [Marija jgg Geister, Pater Gunčar, Dragica La- «Il diha, Milka Kovač, Aniton Bezlaj, Alojž Štirn, Janez Žazlimai, Volišče v tkalnici I Marinka Kristanc, Marjan Žvan.
EE TERMOCENTRALA
(■tl članov)
Franc Čarman, Janez Benedik,
Firanc Eržen, Nedeljko Markovič,
Alojz Omejc, Franc Draksler, Stane Gradiišar, VaJ-emtim Jereb, Mirko Mehnlk, Franc Pavec in Milam Pravst.
EE GRAVURA
(11 članov)
Franc Čadež, Rudi Hiilčar, Miha Boljka, Vili Klenovšek, Pater Je-kovet, Polonca Gorjup, Vida Istenič, Ivam Pr)aj, CeciUftjia Fierce, Allojlz Konc in Franc Gašperlin.
uredništvo
Volilci v tkalnici I
Ropot (in zdravje) v tovarnah
(prof. dr. ing. Fedor Valič)
Ropot je čedalje večji problem javnega zdravstva, ker je na eni strani vedno več ljudi izpostavljenih delovanju ropota, na drugi strani pa se kot nasledek urbanizacije, industrializacije in čedalje intenzivnejših prometnih aktivnosti naglo množijo viri ropota kakor tudi njihova intenzivnost. Ropot, ki ogroža zdravje prebivalstva, je značilnost sodobne civilizacije, karakterizirane z visoko stopnjo mehanizacije na javnih površinah (avtomobili, motocikli, tramvaji, letala), na delovnem mestu (vse hitrejši stroji), pa tudi po domovih (gospodinjske naprave).
Ropot deluje na človeka na različne načine:
1.	na psihične funkcije,
2.	nasploh nespecifično na fiziološke funkcije,
3.	na delovno sposobnost,
4.	ovira pogovor,
5.	deluje specifično na sluh.
Ko ocenjujemo nevarnost ropota, moramo upoštevati tri glavne činitelje: jakost ropota (stopnjo ropota, intenzivnost), višino tonov, iz katerih sestoji ropot (akustični spektrum ropota) in kvaliteto ropota (stalen, spremenljiv, udaren, pravilen, nepravilen, nujen, nepotreben). Enoti, ki jih najpogosteje uporabljamo za merjenje jakosti ropota, sta decibel (db) in fon. Višina tonov je odvisna od frekvence tresljajev, izraža pa se s številom tresljajev v sekundi (herc: Hz).
V vrsti primerov je uspelo pokazati, da ropot zmanjšuje delazmožnost in da z njegovo redukcijo lahko povečamo proizvodnost. Ali gre tu za učinek občasnih prekinitev v sprejemanju informacij o nalogi, ki jo 'kdo izdeluje, ali še za kake učinke, še ni razjasnjeno. Zdi se, da se pri višjih tonih močneje zmanjša delovna sposobnost. Šele ropot z jakostjo nad 9G db izzove zmanjšanje delazmož-nosti.
Najbolj raziskano je delovanje ropota na sluh. Danes je znano, da že kratkotrajno delovanje intenzivnega ropota privede do utrujenosti akustičnega aparata, tj. do začasne izgube sluha, da lahko daljše delovanje privede do naglušnosti, tj. do delne trajne izgube sluha, dolgotrajno delovanje zelo intenzivnega ropota pa tudi do gluhosti, tj. praktično do popolne izgube sluha. Največji problem glede izpostavljenosti škodljivemu delovanju ropota imamo v industriji. Za najvišjo dopustno stopnjo ropota, ki mu je delavec lahko izpostavljen v eni delovni izmeni se šteje 85 db. Ropot pri stopnji nad "95 db že pomeni za sluh akutno nevarnost. Zato je posebno važno, da se na hrupnih delovnih
mestih redno meri in analizira ropot, da se oceni nevarnost in storijo ustrezni varnostni ukrepi, še preden pride pri izpostavljenih delavcih do okvare sluha. Razen tega je treba vztrajati tudi pri tem, da se občasno avdiometrično preišče slušna občutljivost delavcev, zaposlenih na hrupnih delovnih mestih, tako da bi se delavci, ki so občutljivi za ropot, pravočasno zavarovali ali premestili drugam.
škodljivo delovanje ropota preprečujejo na tri načine:
1.	zmanjšujemo ropot pri izviru,
2.	preprečujemo širjenje ropota od izvirov na človeka,
3.	zavarujemo človeka.
Stari ali slabo vzdrževani stroji so v obratih često izvor čezmernega ropota. Ta ropot lahko vsaj zmanjšamo s privijanjem posameznih strojnih delov, z izdatnejšim mazanjem, z zameno dotrajanih delov itd. Tu pa tam lahko uporabljamo tudi dušilec ropota, kot npr. pri ventilatorjih in turbokompresorjih. Pri sodobnih strojih se dajo ropotajoči kovinski deli včasih nadomestiti z manj ropotajočimi iz sintetičnih snovi. Pri posebno glasnih strojih je treba akustično zvezo med strojem in drugimi deli prostora prekiniti npr. s plavajočimi podi, izoliranimi od drugega dela tal. Sem spada tudi montaža strojev na elastično podlago, kot so podložki iz klobučevine (filca), plute, gume ali tudi jeklene vzmeti. Po mestih lahko zmanjšamo ropot z zameno zastarelih prometnih sredstev (tramvaj) s tišjimi in s prepovedjo akustičnih signalov.
Če človeka nikakor ne moremo obvarovati prehudega ropota, ga moramo zavarovati z osebnimi ščitniki, s katerimi se zavaruje pred visokimi stopnjami ropota.
Glavni tipi osebnih ščitnikov so ušesni vložki (plastični ali prožni čepi, ki jih namestimo v sluhovod), ušesni pokrovci (iz mehkega materiala, ki slabo prevaja zvok, a pokriva vso ušesno školjko) in čelade (s katerimi se zavarujemo pred izredno hudim ropotom, varujejo nas pa tudi ropota, ki prihaja po zraku neposredno v uho, in ropota, ki se prenaša po kosteh).
V sodobni civilizaciji je ropot čedalje važnejši problem javnega zdravstva, ki ga ne smemo podcenjevati. Ker za travmatizirano uho danes nimamo zdravila, moramo s preprečevanjem skrbeti, da do okvare niti ne pride. Na srečo pa velja, kolikor bolj je današnji človek izpostavljen čedalje številnejšim izvorom ropota, toliko več vemo o načinu tega delovanja in o metodah, s katerimi ga odvračamo in se pred njim zavarujemo.
Volilna komisija e. e. uprave
Atomsko orožje in obramba
Pred dvema letoma je bil v
Moskvi podpisan -sporazum o prepovedi jedrskih poizkusov na površini zemlje, v ozračju dn pod vodo. Med prvimi državami, ki so se pridružile -sporazumu, je bila tudi Jugoslavija, s čimer je ponovno dokazala svojo pripravljenost podpreti vsako pobudo in vsako akcijo, ki vodi h krepitvi miru na .svetu.
Sporazum je prinesel človeštvu veliko olajšanje. Lenta predstavlja, upajmo za trajno, konec nevarnosti, Iki iso -jih za -življenje na zemlji prinašali ti poizkusi, bodisi v obliki zvišane radioaktivnosti ozračja (v naravi prihaja do razpada posameznih kemičnih elementov, k-i so -radioaktivni in s tem obenem do pojava tako imenovane naravne radioaktivnosti. Ker je ozračje -bilo Okuženo z radiacijo že takrat, ko človek ni poznal pojava radioaktivnosti, se lahko zavedamo, kakšne posledice imajo nadalnjii poizkusi atomskih eksplozij -za življenje ljudi). Pa ne samo
Strokovno društvo „DITT“ - DA ali NE ?
V tem sestavku želim kritično oceniti dosedanje delo društva inženirjev in tehnikov (DITT) v Kranju in njegovo vlogo v današnjih razmerah.
DITT Kranj je bil ustanovljen leta 1952 in je doslej večkrat menjal področje svojega dela. Prvotno je združeval tekstilne tehnike in inženirje Gorenjskega bazena, pozneje so se osamosvojili Trži-čani in pred 5 leti še radovljiški in škofjeloški okoliš. Na rednem občnem zboru društva, dne 9. aprila letos, so se društvu ponovno priključili člani iz radovljiške občine (Almira, Sukno, Vezenine). Tako šteje sedaj društvo 150 rednih članov, poleg tega pa še 260 izrednih, ki so združeni v sekciji tekstilnih mojstrov.
Nai zadnjem občnem zboru je pregled delovanja društva v zadnjih dveh letih jasno pokazal kritično s-tanje, ki se naj-bolj odraža v ču-dmih odnosih med upravnim odborom in ostalim članstvom in med društvom ter vodstvi podjetij. Glede prvega je čudno to,
V vzdrževalnem obratu
da nekateri člani dolžijo člane UO, da nič ne delajo, pa zato nimajo od društva nobene koristi, čeprav so se prav ti kritizerji v porazno nizkem procentu udeleževali strokovnih -predavanj, ekskurzij in drugih akcij društva. Vprašujem se, na kakšni osnovi si ti člani upajo kritizirati in kako bi se njim dalo prostovoljno delati -kot odbornikom, če bi neposredno občutili iindolenco članov društva? Vprašujem se dalje, kakšno korist ti člani pričakujejo od društva? Menda ne celo denarnih nagrad, ker so se blagovolili včlaniti?
Pa še nekaj o odnosih društva ■— podjetja. Pred leti so vodstva podjetij in tekstilne šole, ki delujejo na področju društva, kazala več razumevanja za delo društva, -kot ga kažejo sedaj. Samo dotacija še ni zadosten odraz sodelovanja! Vodstva podjetij bi morala skupno z odborom društva, najti predvsem možnosti koriščenja društva in strokovne analize študija, recenzije programov razvoja in končno tudi za strokovno izpopolnjevanje svojega tehničnega -kadra. Imamo morda — razen združenja tekstilne industrije — še kak organ, ki bi v posameznih bazenih odigral vlogo povezovalca podjetij in šole na strokovnem in kadrovskem področju?
Mislim, da bi tu društvo lahko pomagalo premostiti dokajšnjo medsebojno izolacijo, seveda le, če bi vsi prizadeti pokazali -dobro voljo in se poslužili društva kot koordinatorja in povezovalca.
V statutu društva stoji, da to povezuje inženirje in tehnike zaradi njih strokovnega izpopolnjevanja, izmenjava izkušanj, reševanja konkretnih družbenih in gospodarskih -problemov, v skladu s splošnimi interesi, sodelovanja članov iz posameznih podjetij in ustanov itd. V ta namen naj društvo organizira strokovne sestanke, -predavanja, posvetovanja, strokovne ekskurzije, sodeluje naj z gospodarskimi organizacija-
mi in uvaja še druge oblike dela, ki ustrezajo navedenim nalogam. Pri tem ne bi smeli zanemariti: vzgojnega dela z novo-došlimi in neizkušenimi tehniki in inženirji, tesnega sodelovanja s sekcijo mojstrov, občasne družabne prireditve s ciljem medsebojnega spoznavanja in zbliževanja članov, organiziranja priložnostnih predavanj strokovnjakov iz prakse dijakom višjih letnikov tekstilne šole in sličnih metod delovanja društva. Ali ni vse našteto dovolj obširno in zanimivo področje dela, ki mora zadovoljiti slehernega člana, če bi bili dani pogoji za njih realizacijo? Za to
pa seveda ne zadoščajo le nekateri delavoljni odborniki in nekaj pičlih denarnih sredstev, temveč predvsem pripravljenost večine člalnov za aktivno sodelovanje in tesna povezanost tekstilnih podjetij in šole z društvom. Iz te -povezave, naj se izoblikuje konkreten program dela kot orientacija za poslovanje odbora, kateremu pa morajo -prav vodilne osebe v podjetjih in šoli nuditi vso potrebno moralno in materialno osnovo.
Ce tega v doglednem času ne bomo uspeli doseči, bo odbor prisiljen predlagati, da se društvo članov razpusti.
P. M.
(zgoraj) člani volilne komisije plemenitilnice II (spodaj) člani komisije e. e. vzdrževalni obrat obrata II
to. Sporazum predstavlja prvi korak na poti k popolni prepovedi jedrskih poizkusov i,n v perspek--tiv-i — -k popolni -razorožitvi. To pa je tisto, kar si na sedanji stopnji razvoja -vojaške -tehnike in zlasti jedrskega orožja človeštvo najbolj želi. Vse bold je očitno dejstvo, -da bi nova vojna, ob uporabi jedrskega orožja, povzročila težko -katastrofo na zemlji in zapustila trajne posledice. To dejstvo bodo morali prej ali slej priznati -tudi tisti k-rogi v svetu, -ki nočejo ničesar -slišati o razorožitvi in o uničenju zalog jedrskega orožja.
Tako ne -smemo prezreti dejstva, da v nekaterih -državah (Francija, Kitajska) še vedno izvajajo jedrske poizkuse ter izpopolnjujejo jedrsko orožje in da nevarnost vojne ne bo odstranjena vise dotlej, dokler na svetu obstoje tolike zaloge različne vojaške- -tehnike, med drugim tudi jedrskega orožja. In prav to utemeljuje našo težnjo, -da -poskrbimo, da se z jedrskim orožjem dn zaščito pred nj-irn seznanijo čimširši -krogi prebivalstva. Upam, da do nove -vojne in uporabe jedrskega orožja ne bo prišlo, toda popolnoma čvrstih zagotovil v tem -smislu le nimamo. Če bi kdaj le prišlo do uporabe tega orožja, ibi bilo težko sprejeti pred ljudstvom moralno odgovornost, da nismo tedaj, iko -je bil čas, -storili vse, kar je bilo mogoče, da -se ljudje seznanijo z zaščd-to pred n j im.
Vem, da ste si mnogi med vami, zlasti pa tisti, M to orožje že vsaj delno poznate, itakoj ko -sem omenil zaščito pred jedrskim orožjem, postavili -vprašanje, ali je zaščita pred jedrskim orožjem -sploh mogoča, zlasti še, če je v -vprašanju orožje megatonske moči, ki d-ma enak učinelk kot nekaj milijonov ton navadnega eksploziva?
Popolne zaščite pred jedrskim orožjem ni mogoče doseči-, zlasti ne pri močnejših eksplozijah. V neposredni -bližini take eksplozije nas ne varujejo niti čvrsto in primerno globoko zgrajeno zaklonišča. Toda že nekoliko -dalje od središča eksplozije oziroma od pasu po-polne-ga uničenja -obstojajo pogoji za zašči-to celo v enostavnih zakloniščih.
Res je torej, da bi morebitna jedrska vojna povzročila množične žrtve in -to -celo ob uporabi vseh zaščitn-ih sredstev. Toda prav -tako j-e res, da bi bile žrtve še mnogo večje, če -bi take zaščitne ukrepe opustili. Baiti -pa morajo seveda pravočasni in izvedeni tedaj, ko čas in prilike to -dopuščajo.
Med najvažnejše zaščitne ukrepe vse-kakor -spada -seznanjanje Iju-di z učinki jedrskega orožja in po-TÜ zaščite pred njim. Napačno je mišljenje, -da je dovolj, da se s tem vprašanjem -seznanijo le pripadniki armade. Učinek sodobnih orožij je ukinil mejo med fronto i-n zaledjem. V morebitni novi vojni bi bilo zaledje enak-o izpostavljeno napadom -kot enote na bojišču. Prav zato je potrebno, da se °, zaščiti pred sodobnimi orožji poučijo vsi -državljani.
O eks-pl-oziji atomske bombe in njenih posledicah pa prihodnjič.
Božo Majdč, dipl. inž.
Prijeten izlet v TRST
Lepa je naša Slovenija, posebno lep pa je košček ob naši jadranski obali, ki bi moral zajemati tudi Trst, za katerega je dalo svoja življenja mnogo borcev. Z vseh strani naše obale, pa naj bo to s Črnega kala, z gradu Socerba, od Debelega rtiča, iz Hrvatinov, Izole in Pirana gledaš na to veliko mesto. Tudi jaz sem ga od daleč občudovala že večkrat, vendar še ni sem imela prilike, da bi hodila po ulicah nekoč slovenskega mesta.
Letos sem končno le bila v Trstu, in to s skupino članov našega kolektiva.
Že uro prej, predno v podjetju začnemo z delom, smo se zbrali pri avtobusu vsi, razen tovarišice, ki je zaspala. Po kratkem čakanju smo se odpeljali brez nje. Jutro je bilo lepo in sonce je pravkar pokukalo iznad Krvavca, ko smo se vozili proti Ljubljani. Tu nas je čakala tovarišica Anja, uslužbenka Kompasa, spremljevalka naše skupine na predvidenem izletu. V Postojni smo se prvič ustavili za nekaj minut in se malo okrepčali za nadaljnjo pot do državne meje. Tam se je priključila še tovarišica, ki je zjutraj zaspala, pa smo bili končno vsi. Kmalu smo se ustavili na meji v Sežani. Tisti, ki smo potovali čez mejo prvič, smo bili kar malo vznemirjeni. Carinske formalnosti pa so bile na naši strani hitro mimo, nakar smo se peljali na italijansko stran, kjer so nas vpraševali po čokoladi, šunkah, cigaretah in ostalih dobrotah. Še poslednji kilometri vožnje in že smo na Opčinah, pod nami pa je mesto Trst in modro morje. Vozimo se po hribu navzdol proti središču mesta. že smo mimo železniške postaje, avtobusne postaje, doma Pristaniških cdelavcev in končno ob obali, kjer se ustavimo v pristanišču.
Tu stopimo nekateri prvič na tržaška tla. Izkušeni potniki iz naše skupine, ki so bili v Trstu že večkrat, jo hitro uberejo po svoje, nas »zelence« pa vodi prijazna tov. Anja mimo tržnice na trgu Ponte Rosi, do najbolj znanih trgovin in v menjalnico. Hitro smo se nekako osamosvojili in vsakdo je pričel po svoje zapravljati devize in tudi dinarje. Da ne bi pozabili na italijanske dežnike in dežne plašče, je pričelo močno deževati in prve devize smo kar množično zapravljali za omenjena rekvizita. Ker nam dež ni mogel škodovati, smo se začeli razgledovati po tržnici in trgovinah.
Tržnica na Ponte Rosi me spominja na ,predvojne vaške sejme pri nas. Na stojnicah, pokritih s šotorskim platnom vidiš vse, od zelenjave in sadja (kar mimogrede povedano ni dosti cenejše kot pri
kov v razprodaji) pisanih rut, bund, plaščev, najlonskih mrežic, kavbojk, kompletov, jopic in še nešteto drugih artiklov. Ko se sprehajaš po tržnici, imaš občutek, da si nekje na sejmu v eni izmed naših južnih republik, saj slišiš tam večinoma srbohrvaščino in malo slovenščine, vmes pa se meša italijanščina. Trgovci si največkrat pomagajo kar z mešanico vseh treh jezikov. Ce pa se s trgovci vkljub temu »esperantu« ne moreš sporazumeti, potem pride prav tudi svinčnik in košček papirja.
Na tržnici in v trgovinah je promet zelo živahen. Tu uspeva tudi blagovna zamenjava. Blago, s katerim so posebno založeni turisti iz naših južnih republik (olje, maslo, šunke, sir, cigarete) se kopiči v skladiščih manjših trgovin, na policah pa se zmanjšujejo zaloge zaves, metrskega blaga, kavbojk, jopic, kompletov, plaščev in podobnega blaga. Tudi za naše dinarje (včasih doma tako malo cenjene) dobiš razno blago, vendar jih ne menjajo povsod enako dobro. Vonj iz kanala ob tržnici in pa prekupčevalci (večji del našega porekla) z urami in japonskimi tranzistorji, ki se kar naprej zaletavajo v mimoidoče in ponujajo svoje črno blago po zelo nizkih cenah, so me pregnali od tržnice na ogled drugih delov mesta.
Med opoldanskim odmorom, ko zaprejo trgovine (od 12.30 do 15.30) smo se zbrali v avtobusu kar malo premočeni, ker je vse dopoldne vztrajno deževalo. Seveda smo prišli v avtobus vsi precej obloženi s prtljago, nakar smo ugotavljali uspešnost naših nakupov. Vkljub dežju smo se odpeljali mimo Barkovelj na grad Miramar, ki je bil nekoč last avstrijskih cesarjev. Tu nam je bilo vreme že bolj naklonjeno, saj je prenehalo deževati in tudi megla nad morjem se je dvignila toliko, da smo še videli meglene obrise naše koprske obale. Grad Miramar je preurejen v muzej, okrog gradu pa je krasen park, ki nudi poleti obiskovalcem lep razgled in prijetno senco. (Tržačani se kopljejo na plažah, ki se vlečejo od Barkovelj do Mi-ramara in naprej ob obali). Po ogledu Miramara smo se peljali naprej mimo velikega tržaškega svetilnika, ki je po velikosti na tretjem mestu v Evropi, proti trdnjavi sv. Justa, ki stoji nad središčem mesta. Poleg trdnjave stoji veličasten spomenik padlim vojakom, muzeja pa žal nismo videli, ker je bil zaprt. S trdnjave smo imeli lep razgled na vse mesto, tja do
naše obale. Od tam smo se vrnili v mesto, ki je bilo nekam mirno, ker trgovine še niso bile odprte. Ko smo hodili od izložbe do izložbe in tudi ogledovali napisne table nad trgovinami, smo ugotovili, da je veliko priimkov slovenskega izvora.
Tržaške ulice so ves dan prenatrpane z avtomobili. Kamor se ozreš, povsod stoji avto pri avtu. Zelo prijazni so prometni miličniki. Ko sem nepravilno prečkala ulico, je proti meni stopil miličnik. Ustrašila sem se, češ zdaj bo pa šlo nekaj deviz za kazen. Strah pa je bil odveč, ker me je samo peljal čez cesto. Zahvalila sem se mu, seveda v slovenščini, on pa mi je nekaj odgovarjal v italijanščini, pa sva se vkljub temu imenitno razumela.
Bližala se je ura odhoda. Počasi smo se začeli zbirati v pristanišču. Posijalo je tudi sonce in luka je oživela. Privoščili smo si še kratek sprehod ob obali, kjer so uradi raznih ladijskih družb, med njimi tudi naše Jadrolinije in Ju-golinije.
Sonce se je ravno potapljalo v morje in še zadnjič pozlatilo okna tržaških stavb, ko smo se odpeljali proti domu. Peljali smo se proti Opčinam. V slovo so nam mežikale svetilke razsvetljenega mesta in svetilnika.
Do carine nam je bilo vsem nekoliko vroče, vendar je bilo tudi to kmalu za nami. Po kratkem počitku v Postojni in v Ljubljani, kjer se je poslovila naša spremljevalka Anja, smo bili hitro doma v našem Kranju.	D. P.
V tkalnici I
Smučarski troboj na Zelenici:
nas, je pa lepo sortirano po kvaliteti)
SITT Maribor in Tekstiiin-
30. aprila smo se zopet pomerili Tržič, do tekstila, čevljev (špiča- smučarji tekstilnih tovarn iz BPT duša na Zelenici. To tekmovanje
je bilo tako letos že drugo.
Tekmovali smo v veleslalomu. Proga je bila dolga okrog 1 km z višinsko razliko 250 m. Zaradi po-
Pranje - proizvodni problem
(Dalje z 2. strami) preko katerega teče tkanina. Korito je napolnjeno e pralno raztopino. Boben med vrtenjem ekscentrično vibrira, zaradi česar je tkanina stalno izpostavljena menjajočemu se hidravličnemu pritisku. Tako pride do izredno intenzivnega izpiranja, ki ga še izboljša močno ožemanje tkanine v zgornjem delu enote.
Kaj vse bo obrat pridobil s tem strojem, sem že povedal. Predvsem je važno rto, da tiskane tkanine ne bo potrebno zadrževati pred apretiranjem, kar smo doslej morali, pač zaradi premajhnih pralnih kapacitet. Tudi pranje tkanin po tiskanju bo intenzivnejše, kar bo dalo lepši izgled in večjo stalnost barvil. Sicer pa bo ta stroj tudi velika prednost v mnogih drugih ozirih. Skoda pa je, da smo tako uspeli rešiti le eno ozko grlo, medtem ko bodo ostale težave zaradi premajhnih sušilnih kapacitet še naprej ovirale tekoče delo v obratu.
P. M. Shema vibroteks enote
manjkanja snega je bila speljana precej strmo, pa je bila zato zelo težka in zahtevna.
Tekmovali so:	starejši člani
(8), mladinci (13), mlajši člani (33), ženske (6) in seniorji (4).
DOSEŽENI REZULTATI Posamezno
STAREJŠI ČLANI: 1. mesto je zasedel Vili Lang, član BPT Tržič, in sicer s časom 0,49.9. Naš tekmovalec, Tine Jarc je bil s časom 1.18.9 sedmi.
MLADINCI: prvi je.bil s časom 0.52.1 Alojz Lavsegar, član BPT Tržič. Naši tekmovalci so zasedli 8. do 13. mesto. Osmi, Vinko Hafner je porabil za progo 1.12.7 minut.
MLAJŠI ČLANI: prvi je bil zopet član BPT Tržič, in sicer Bruno Teran s časom 0.48.9. Od naših je zasedel 6. mesto Janez Jereb, njegov čas pa je bil 0.59.5. Osmi je bil Marjan Mesec, štirinajsti Line Gašperšič itd.
ČLANICE: prva je bila Milena Čufar, njen čas pa je bil 0.55.5 Naše podjetje ni postavilo ženskih tekmovalk.
Ni denarja za spačka!?
Vedno hujši boj za obstoj in za uspešnejšo uveljavitev zahteva od večine delovnih organizacij, da poleg večje produktivnosti in kvalitete, dosežejo tudi večjo mehanizacijo proizvodnje, da zamenjajo stare in izrabljene stroje z novimi in ekonomičnejšimi itd. Vsi vemo, da je prav tekstilna industrija v tem pogledu v zelo kritičnem položaju. če bi v našem podjetju hoteli rešiti vse takšne težave, bi potrebovali ogromno denarja, ki ga na žalost nimamo. Prisiljeni smo zato, da zakrpamo luknje tam, kjer je najbolj potrebno. Eden takšnih problemov, ki je povezan še s prehrano članov našega kolektiva, je opisan v tem članku!
Ne gre za navadnega, temveč za predelanega spačka v polto-vomega. Takšno vozilo bi potrebovala naša delavska restavracija. Stalo bi 15.000 novih dinarjev!
Dejstvo je, da so obrati delavske restavracije razbiti na tri dele, in to: obrat I, obrat II in obrat III. Ker obratujejo v vseh obratih menze, je potrebno vse tri zalagati z različnimi prehrambenimi izdelki in pijačo. Prevoz je potreben tudi za perilo.
V sedanjih razmerah mora DR najemati tuja vozila, čeprav so takšne usluge drage, obenem pa nastopa še naslednji problem: ker DR nima svojega vozila in je zato odvisna od tujih prevoznih podjetij, dobijo v naši restavraciji material kot zadnji, torej naj slabšega, če bi imeli omenjeni spaček, bi šli po material že zjutraj, ko je boljši in še izbira je večja.
Poseben problem je tudi redna preskrba s pijačo, ker je zanjo še teže dobiti prevozna sredstva. Zaradi tega bife v obratu III ni vedno tako s pijačo založen, kot bi bil lahko, kot bi moral biti.
Vsi vemo, da je kuhinja v obratu I premajhna, tako prostor sam kot tudi njene ikapacitete. Kuharice so zelo preobremenjene predvsem takrat, ko pripravljajo topli obrok, saj imajo en sam kotel
za 300 litrov, toplih obrokov pa je preko tisoč. Zaradi te pomanjkljivosti je včasih enolončnica slabša, kot bi bila, če bi kuharice razpolagale z zadostnimi .kapacitetami.
Ta problem bi odpadel, če bi restavracija imela omenjeni spaček. Le-tega bi uporabili za prevoz toplega obroka iz obrata III v obrat I. Kuhinja v obratu III ima namreč dovolj kapacitet, da bi v njej pripravljali topel obrok za obrate v obratu I, kuhinja v obratu I pa bi kuhala za tiste enote, ki se hranijo v menzi.
Kuhinja v obratu III bi lahko izdelovala tudi razno pecivo, kot so: krofi, torte, potica in podobno. če bi imeli lastni avto, bi vse to lahko nudili članom kolektiva v obratu I in II.
Z omenjenim spačkom bi vračali tudi embalažo, prevažali perilo, kupovali na deželi in še marsikaj bi uspeli z njim izvesti bolj ekonomično in hitreje, kot to zmorejo sedaj, ko so odvisni od tujih uslug.
ZARADI VSEH NAŠTETIH PREDNOSTI ZA DELOVNI KOLEKTIV OZIROMA ZA NJEGOVE ČLANE, PAČ NE BI SMEL BITI PROBLEM TISTIH 15 tisoč NOVIH DINARJEV!
PAV
BPT - MTT - TEKSTILINDUS
SENIORJI: prvo mesto je zasedel Slavko Primožič, član BPT Tržič.
EKIPNO je zmagala BPT Tržič. Tekstilindus ekipno ni tekmoval.
Tekstilinduščani se torej nismo posebno izkazali, čeprav imamo več odličnih smučarjev. Slaba uvrstitev je namreč posledica pomanj. tren. na težjih terenih, brez katerega tudi vsa tehnika ne nudi boljše uvrstitve na tekmovanjih.
V našem podjetju mislijo nekateri člani, da takšna tekmovanja niso posebno zahtevna, vendar je resnica drugačna, ker tudi na tovrstnih sindikalnih tekmovanjih nastopajo odlični smučarji, ki nič ne zaostajajo za smučarji republiških in državnih prvenstev. V bodoče bo zato treba nuditi našim tekmovalcem vsaj najnujnejši trening in ostale pogoje za uspešno tekmovanje.
Prihodnje leto je pred nami zopet tekstiliada, ki jo bo organiziralo naše podjetje. Prav bo, če bodo takrat naši tekmovalci bolje pripravljeni, ker res ni pohvalno dejstvo, da stalno capljamo bolj zadaj. Zavedam se, da je za vsakega člana kolektiva primarno delo v podjetju, ki nikakor ne sme trpeti zaradi sekundarnih
zadev, vendar pa sem le prepričan, da je možno, z malo razumevanja in pripravljenosti, doseči oziroma omogočiti tudi zadovoljive pogoje članom za športno udejstvovanje. Poudarnil bi, da tu ne gre za večje ugodnosti, temveč le za nekaj dni dopusta in za nekaj finančnih sredstev. Pri tem ne bi smeli pozabiti, da je vsak šport ljudem koristen in to, da ima od tega korist tudi delovna organizacija.
Ne bo zato napak, če bodo merodajni v bodoče imeli več razumevanja tudi za smučarje, za njihove treninge in ostale priprave. Prav tako važno pa je tudi dejstvo, da mora podjetje nuditi tudi denarno pomoč, ker je smučarska oprema draga, ker so dragi tudi treningi in tekmovanja, današnji osebni dohodki pa niso tolikšni, da bi vse te potrebe lahko plačali tekmovalci sami.
Priznati sicer moram, da nam naš športni odbor v podjetju pomaga, vendar so sredstva, ki jih dobimo mnogo manjša, kot jih dobijo smučarji v drugih tekstilnih tovarnah. Vsi tekmovalci zato upamo, da bo v bodoče tudi to vprašanje manj pereče.
Na koncu bi še pohvalil organizacijo tega tekmovanja, ki so jo Tržičani izvedli res odlično.
Ivo Jereb
Lani in letos se je število avtomatskih pralnih strojev v Sloveniji zelo povečalo. Deloma je to posledica proizvodnje teh strojev v Sloveniji (Gorenje — tipa REX po licenci), deloma pa ugodnejše razmere za uvoz teh strojev iz Italije. Tako imamo sedaj pri nas v rabi kar več znamk teh strojev, in sicer: REX, CANDÌ, CASTOR, ZOPPAS, DINGES, ST. GEORGE. Zaradi velike izbire in nepoznavanja lastnosti oziroma kvalitet ene ali druge izvedbe, vlada med kandidati (bodočimi kupci) prava zmeda, kadar se morajo odločiti za enega ali drugega. To zmedo še povečujejo razna laična mnenja ljudi, ki ta ali oni stroj že imajo, pa o njem hočejo vedeti celo več, kot konstruktor sam.
Čeprav tudi sam nisem strokovnjak na tem področju, pa, imam z avtomatskimi stroji že toliko izkušenj, da lahko svetujem vsem tistim, ki so tu v dvomih.
Predvsem bi poudaril to, da perejo vsi avtomatski stroji po istem principu in enako dobro, če so seveda pravilno montirani, če smo vanje vložili pravilno tudi perilo in če uporabljamo ustrezni pralni praišek. Razlika je le v tem, da eni segrevajo vodo na vrelišče, drugi pa od 80° do 90° C, da imajo eni priključek samo za hladno vodo, drugi pa za hladno in za toplo. Bolj pomembno kot te lastnosti pa je, da ločimo avtomate, ki imajo dve glavni fazi,, in to: predpranje in pranje od tistih, ki imajo samo pranje. Stroji, ki imajo kapaciteto do 4 kg perila, imajo samo PRANJE, stroji s kapaciteto 5 kg pa imajo obe fazi, torej PREDPRANJE IN PRANJE. Izjema je tip ZOPPAS, katerega lahko prilagodimo za 3 — 4 in 5 kg, ker mu lahko ožimo ali razširimo volumen bobna.
Kapaciteto poudarjam zato, ker je napačno mišljenje gospodinj, češ: »Saj je vseeno, če perem v 5 kg stroju samo 3 kg perila!« Res je sicer, da je to možno, vendar takšno pranje stroju škoduje. Ško-
duje pa mu zato, ker je v bobnu v takem primeru premalo perila, da bi ga stroj lahko pravilno porazdelil, pa pride pri centrifugiranju do močnih stranskih momentov, kar povzroča butanje bobna ob stene, prekomerno obremenitev osi, skratka nenormalno vrtenje bobna. V takem primeru se lahko potrgajo vzmeti, na katerih visi boben ali pa nam poči glavna os. Zaradi tega je res potrebno, da damo v stroj toliko perila, kolikor pove njegova kapaciteta, torej: 3,8 kg v 4 kg stroj in 4,8 kg v 5 kg sitroj.
Ce se sedaj povrnem na PREDPRANJE in na PRANJE, potem je razlika naslednja: PREDPRANJE je neke vrste namakanje perila. Stroj v tem primeru segreje vodo do 30° ali 40° C, dobro premeša perilo in tako spere z njega velik del umazanije; končno ga še centrifugira in pripravi za PRANJE. Le-to obsega več faz, ki se končajo z izpiranjem in centrifugiranjem, vendar .posameznih faz ne bi opisoval, ker so dovolj natančno zajete v prospektih. (Omenil bi samo pranje volnenih izdelkov, ki je zelo delikatno. Vsaka gospodinja ve, da zalhteva pranje volne stalno isto temperaturo vode, ker se volna drugače krči. Zaradi tega so za pranje volne primerni samo tisti stroji, ki imajo dva priključka za vodo, torej tudi priključek za toplo vodo direktno iz bojlerja, ostali stroji pa niso primerni za pranje volne in volnenih izdelkov.)
Seveda pa sedaj ne mislim reči, da so stroji brez faze PREDPRANJE slabši. Tudi s takim strojem lahko namakamo perilo, in sicer tako, da stroj nastavimo na fazo — PRANJE OBČUTLJIVEGA BARVNEGA PERILA, ker ta temperatura odgovarja predpranju. Ko nam stroj opere perilo do faze izpiranja, ga ustavimo, ponovno dodamo prašek za normalno pranje in nato stroj vključimo za kompletno pranje belega perila. Slabost je torej le v tem, da mo-(dalje na 7. strani)
krojena bluza prav dobro pokrije spremenjeno postavo.
mamica nosila lahko tudi kasneje, če ji bo dodala ozek pas.
Bliža se čas dopustov
Za naše punčke pripravimo lahko najrazličnejše kopalne obleke, ker jih lahko naredimo iz našega blaga. Na voljo imamo dovolj primernih vzorcev, vendar motivi ne smejo biti preveliki. Kopalke pa naj bodo seveda čimbolj živahnih barv.
1.	Dvodelne enobarvne kopalke kombiniramo z drugobarvno ali belo volančke.
2.	Kopalna oblekica je kombinacija enobarvnega in progastega blaga.
3.	Tudni borduro lahko uporabimo za otroške kopalke, vendar motiv ne sme biti premočen.
4.	Dvodelne kopalke, kombinirane z enobarvnim in vzorčastim blagom. Spredaj sešijemo hlačke in zgornji del in tam tudi prišijemo pentljo.
5.	Dvodelna »bikini« za nekoliko starejše deklice. Krojena je iz vzorčasto potiskanega blaga.Dvo-vrstne naramnice in pentlja so v barvi vzorca.
6.	Lepe so kopalke tudi iz pikčastega blaga. Enodelne kopalke kombiniramo s kontrastnimi barvami, le pike so povsod bele. n. pr. vzamemo roza in modro blago.
7.	Za vitka dekleta je krojen »bikini« v Op—art vzorcu.
8.	Še dve obleki za bodoče mamice. V vročih dneh se bo mamica v takšni dvodelni obleki prav
9. Enostavna
dobro počutila. Široka, trapezasto ravnega kroja.
MaK
10) Pletena jopica: Vzamemo desno stopaj, 1 ovoj, 4 desne +. volno živahne bauve, primerna de- Od + do + ponavljamo, belina niti št. 14, igle št. 2 Vs.	Ponavljamo od 1. do 10. vrste.
'Način pletenja:	Za 'hužje razumevanje še narisek
Število nasinutih petelj je delji- za pleteni vzorec, vo z 10.
1.	vrsta: + 8 desinili, 2 desno stopaj, 1 ovoj +. Od + do + ponavljamo do konca vrste.
2.	4, 6. vrsta itd. dalije, pletemo na zadnji strani same jeve.
3.	vrsta: + 1 ovoj, 2 prevlečeno snemamo (it. j. 1. petljo prenesemo, naslednjo petljo poplete-tno desno in jo prevlečemo skozi preneseno petljo), 5 desnih, 2 desno skupaj, 1 ovoj, 1 desna +. Od + do + ponavljamo.
5. vrsta: + 1 desna, 1 ovoj, 2 prevlečeno snemamo, 3 desne, 2 desno skupaj, 1 ovoj, 2 desni +.
Od + do + ponavljamo.
7. vrsta: + 2 desni, 1 ovoj, 2 preneseno snemamo, 1 desna, 2 desno skupaj, 1 ovoj, 3 desne +.
9. vrsta: + . 3 desne, 1 ovoj, 3
poletna obleka Takšno obleko bo
L e €. a dl te :
O ' OVO|
■ - de 3 n cl A * 1 p.cl. skupaj k - 2. p \.iku.pct(
A * 3 p cL ikupaj
•	■	a	■	[p		ÖI	■
m	■	¥	O	¥		k	0
m	■	0	A	■		a	w_
m	c[	A	■	a		■	a
0	A	a	a	a		0	■
■	a	¥	a	O		0	■
	■	■	O	A		k	0
■	■	c>	A	a		■	a.
■		A	m	a		■	■
O	A	m	m	¥	!■	■	■
ns
□□
□□
□□
ED
Kratko krilo ni za vsako!
Tista ženska, ki želi dosledno slediti letošnji modi, mora imeti kolena prosta; krilo se mora končati precej nad kolenom. Toda,
katera zenska si to lahko dovoli? Vsaka prav gotovo ne! če vidimo mlada dekleta v kratkih krilih, nas verjetno to ne bo motilo, če pa se bi v takem krilu pojavila na cesti že starejša žena ali celo de-beluška (kar se na naših cestah Že dogaja), potem naj ve, da je smešna in brez okusa. Dejstvo namreč je, da niso vse modne novosti primerne za vsako žensko. Pametna ženska se zato ravna toliko po modi, kolikor je to njej v korist, kolikor ji pristoja.
Če se boste znale modi v tem smislu prilagoditi, boste vedno lepo in okusno oblečene in tudi privlačne.	MaK
O rabi filmov za aparate in kamere
Kratko o filmih in njihovi rabi sem sicer že pisal v Tekstilcu leta 1964, vendar sem dobil nekaj pisem, kjer me amaterji prosijo, da bi bolj podrobno opisal oznake: DIN, ASA, DIA filme in filme za kamere.
V nadaljevanju bom najprej opisal filme za fotoaparate in nato za kamere.
Filme ločimo v dve skupini, in to v črno-bele in barvne. Ene in druge pa potem zopet v negativne in v pozitivne. Kaj so torej eni in kaj drugi?
Mislim, da mi ni treba opisovati razliko med črno-belim in barvnim filmom, ker že oznaki povesta, da dobimo od prvih enobarvne slike, od drugih pa večbarvne. Enobarvne poudarjam zato, ker imamo danes v fotografiji že več vrst fotopapirja, ki nam dajo slike iz črno-belega negativa v raznih odtenkih, in to: črno-be-lem, v krem-belem, zelenkasto-be-lem itd. Jasno je, da gre v teh primerih za uvožen papir, ker naša tovarna EFKA iz Zagreba te vrste papirja (razen v čmo-belem tonu) še ne izdeluje.
Kadar torej želimo slike, moramo uporabiti negativni film, torej tak, ki nam po razvitju pokaže slikani predmet negativno (kar je temno na predmetu, je svetlo na filmu in obratno!). Ce pa želimo dobiti črno-bele DIA-pozitive, potem moramo vzeti seveda DIA-film. Ta film nam pokaže po razvitju pozitivno vse, kar smo slikali in ga zato direktno lahko gledamo v navadni velikosti ali pa ga projiciramo na stensko platno, seveda s pomočjo projektorja. V ta namen moramo DIA-film razrezati na posamezne sličice, le-te pa vložiti v ustrezne okvirčke, ki jih kupimo v trgovini s fotopo-trebščinami. Iz DIA-filmov pri nas ni možno narediti slik (na papir!), v inozemstvu pa je možno tudi to. Kar velja glede negativa in pozitiva za črno-bele filme, velja seveda tudi za barvne. Razlika je le v tem, da nam negativni barvni film ne nudi posebno kvalitetnih barvnih slik (barve niso originalne, so medle in imajo vedno poudarjeno zeleno, modro, rdečo ali vijoličasto), poleg tega pa so barvne slike izredno drage (ena slika preko 600 din). Nasproti temu nam da pozitivni barvni film (DIA) zelo originalne barve, ki so čiste, sveže in tople, če smo seveda pravilno slikali (osvetlili!) Močno so barve odvisne tudi od kvalitete 'filma, vendar bom to pojasnil kasneje. Toliko torej o čmo-belih in barvnih negativih in pozitivih.
POMEN OZNAKE »DIN« IN
»ASA«
Že sami ste opazili, da stoji na škatlici, v kateri je film, določe-
na oznaka, na primer:	AGFA
ISOPAN 17 DIN. Za nas je zanimiv samo zadnji del, torej 17 DIN. Številka 17 pomeni določeno stopnjo občutljivosti filma. Običajno izdelujejo tovarne filme, ki ustrezajo različnim zahtevam in potrebam potrošnika. V rabi so tako filmi od 6 DIN pa tja do 40 DIN. Film, ki nosi oznako 6 DIN je najmanj občutljiv za svetlobo, oni z oznako 40 DIN pa seveda najbolj. Običajno velja pravilo, da odgovarja 3 stopnjam DIN 1 stopnja zaslonke ali časa. Če si to praktično pogledamo, izgleda takole: vzemimo, da želimo uporabiti 17 DIN film, pa nam svctlo-mer pokaže ,da je potrebno vzeti zaslonko 11 in čas 1/60 sekunde. Če bi sedaj uporabili namesto 17 DIN filma 20 DIN film, potem bi morali ta film manj osvetliti (ker je bolj občutljiv), pa bi zato vzeli zaslonko 16 in čas 1/60 ali pa isto zaslonko in krajši čas za eno stopnjo, torej 1/100 sekunde.
Za normalno vsakodnevno rabo je praktično vseeno, če uporabljamo 16, 17, 18, 20 DIN filme. Če želimo slikati v hribih ali na morju, potem bo prav, če vzamemo manj občutljivi film, torej 14, 15, 16 ali 17 DIN, in to zato, ker imamo tako večje možnosti za slikanje v vseh trenutnih svetlobnih pogojih. Če želimo slikati v prostoru, pa nimamo pri roki reflektorjev in dovolj dnevne svetlobe, potem bomo seveda uporabili bolj občutljiv film, torej 24, 26 ali 28 DIN, vendar moram takoj poudariti, da imajo bolj občutljivi filmi nekaj slabih strani, od katerih bi omenil predvsem dve, in sicer: obvezno zahtevajo točno osvetlitev (že za 1 stopnjo prevelika ali premajhna zaslonka da slab rezultat), poleg tega pa taki filmi niso primerni za večje povečave (na primer 40x50 cm), ker imajo zelo grobo (debelo) zrno, ki pride pri večjih povečavah močno do izraza. Naj vam za razumevanje povem, da je na primer slika iz 6 DIN filma, ki smo jih povečali na 100x120 cm, še vedno lepša in manj zrnata, kot slika 30x40 cm. ki smo jo posneli z 28 DIN filmom. Toliko o DIN oznaki. Oznaka »ASA« pomeni isto, kot oznaka »DIN«, razlika je samo v tem, da so drugačne številke za enako občutljiv film. Morda sem to povedal premalo razumljivo, pa bom zato navedel še primer, če ima film oznako 25 ASA, potem pomeni to v DIN — 15. ’
In še nekaj nasvetov o uporabi filma.
Največ amaterjev uporablja čr-no-beli negativ film in barvni DIA-pozitiv film. Zaradi tega bom nasvete omejil na te filme.
Možnosti uporabe so danes že dokaj velike, ker je izbor filmov
širok in kvaliteten. Tako so za slikanje v naravi in v normalnih pogojih uporabni filmi, ki jih delamo v Jugoslaviji in razumljivo tudi uvoženi, za zahtevnejše pogoje pa je bolje uporabiti inozemske, kot so: Agfa, ORWO ali Fer-rannia. Glede barvnih DIA pa je takole: domači EFKA je baje kar uporaben, vzhodnonemški ORWO je zelo poceni, zapadnonem-ški je sicer drag (45 novih dinarjev) je pa kvalitetnejši in poleg tega je v ceni že vračunano razvijanje (če ga daste razviti pri nas v Jugoslaviji, potem to stane 10 novih dinarjev!). Najboljši je seveda Kodak barvni film, vendar ga je težko dobiti.
Katere firme film boste uporabljali je seveda vaša volja, bi pa svetoval, da uporabljate vedno istega, če hočete, da boste vsaj sčasoma postali dober amater.
Glede filmoy za kamere vlada med nepoznavalci prepričanje, da je to 8 mm film, čeprav gre za film, ki je širok 16 mm. S tem pa seveda ni rečeno, da je za snemanje z 8 mm kamero primeren tudi običajni 16 mm film, ki ga uporabljamo za snemanje s 16 mm kamero. Razlika je namreč v per-foraciji (luknjice za pogon), ki je različna za 8 oziroma 16 mm kamero. Zaradi lega je za 8 mm kamero treba kupiti film. ki ima
(dalje na 8. strani)
Meseca februarja je odšel v pokoj naš dolgoleten, prizadeven in vesten sodelavec — Franc Kumše.
je odšel
že leta 1936 se je zaposlili v takratni Jugobruni in ostal v tem podjetju do letos, le z nekajletno prekinitvijo, ker je bil v času NOV aretiran.
Do leta 1952 je bil delavec v barvami, nakar je kot eden najbolj sposobnih barvarjev prevzel mesto mojstra. Delo ni bilo lahko in enostavno, toda opravljal ga je z vnemo in požrtvovalno.
Sodelavci se ga vedno radi spominjajo, ,ker jim je povsod in vedno rad pomagal.
Ob odhodu iz podjetja mu želijo še mnogo let zadovoljstva in zdravja v novozgrajenem domu.
Prav vsi člani obrata plemenitil-nice I, pa bi se mu radi še enkrat zahvalili za dolgoletno požrtvovalno in vestno delo, s katerim je brez dvoma veliko pripomogel k razvoju tehnologije in organizacije v barvami.
člani e. e. plemenitilnice I
IZ TKALNICE SO ŠLI V POKOJ:
Tončka BERČIČ (snovalka), Franc LEBAR (mojster), Peter JEŠE (mojster), FRANCKA RAVNAHRIB (vezalka), STANE ENGELMAN (strojni inšpektor), ANTON KRIŽNAR (pregledovalec blaga), MARIJA HAFNER (vezalka), VIDA PAVLIN (pregi, blaga), IVANA TANCER (snovalka), FRANCKA KAVČNIK (navijalka), IVANA BENEDIK (pregledovalka blaga), LUCIJA ZORČ (vezalka), ANTONIJA ŠTURM (tkalka)
Nagradna križanka
Avtomatski pralni stroj
(Dalije s 6. strani) ramo preklapljati, kar pri strojih s predpranjem ni potrebno. (Omenjeni postopek je potreben le, če peremo belo in zelo umazano perilo!. Za predpranje damo približno polovico tiste količine praška, ki jo uporabljamo za pranje!)
Zelo važno je, da perilo pravilno vložimo. Napačno vloženo perilo povzroči prvič slabše pranje, lahko pa povzroči tudi prej omenjeno butanje bobna in celo lom osi. V nobenem primeru zato perilo ne smemo enostavno nametati v stroj, temveč je treba vogale podviti, gumbe obrniti na noter, hkrati pa moramo pravilno porazdeliti tudi večje in manjše kose. Na primer: če bomo prali 4 rjuhe, nekaj srajc, blazin in servetov, potem je nepravilno, če vložimo rjuhe skupaj; treba je pomešati kose! Če nam boben pri centrifugiranju vseeno buta, je treba stroj ustaviti in zavozljano perilo ločiti nakar stroj zopet vključimo.
Pri strojih, ki segrejejo vodo na vrelišče je zelo važno, da uporabljamo ustrezen prašek, torej takšnega, ki ne daje veliko pen, ker nam bo drugače stroj bruhal pene skozi cev za odvod pare. Uporabljati moramo torej prašek, ki je primeren za te stroje. Ker je naša voda trda je prav, če dodamo
prašku še žličko BORAKSA, ki vodo omehča in olajša pranje!
Razumljivo je, da je stroj treba tudi čistiti in negovati. Predvsem moramo po 10 pranjih očistiti filter, ki ga imajo vsi stroji (nekateri spredaj, drugi zadaj). Poleg čiščenje filtra pa je treba nekatere dele tudi namazati, vendar to točno pove že prospekt. Da je za pravilno delovanje stroja važna tudi montaža, je seveda jasno. Stroj mora ležati vodoravno, ker drugače trpi os, ker pride do ekscentričnega vrtenja.
Če se povrnem na razne tipe, če bi hotel svetovati kateri stroj je boljši in prikladmejši, potem bi dejal naslednje: dobro služil nam bo vsak, če bomo z njim pravilno ravnali. Lahko pa pri nakupu upoštevamo to, da imajo eni desna drugi pa leva vratca, da so eni višji in bolj globoki, drugi nižji in bolj široki (zaradi razpoložljivega prostora). Ker ima določena izvedba REXA filter zadaj, je treba predvideti možnost čiščenja, ne da bi bilo pri tem treba stroj premikati in ponovno dajati v vago. Pomembna je verjetno tudi cena, ki je precej različna. Vse ostalo, o izrednih kvalitetah in prednostih enega tipa strojev in o slabostih drugega, pa so le navadne čenče.	P. G.
Vodoravno:	1.	skupnost ljudi;
tovarišija, 7. prevarant, goljuf, 13. snov za lepljenje, 14. priljubljen mesni izdelek, 15. starorimski bog ljubezni, 16. začetnici slovenskega humorističnega pisatelja (»Ata Zužamaža«), 18. nekdanji turški dvorec s haremom, 19. pevski zbor, 20. koralni otok v južnih morjih,
22.	uradna kratica Atlantskega pakta, 23. začetnici iznajditelja dinamita, 24. sardeli podobna morska riba z drugim imenom sled,
26.	glavni števnik, 27. vrh glave, 29. majhno in okroglo rečno kamenje, 32. žila, ki dovaja kri nazaj v srce, 34. klic, poziv, 35. naslov nekdanjih plemičev, 37. malik, 39. različna soglasnika, 40. drugo ime za Jadransko morje, 42. središče vrtenja. 44. listnato drevo, katerega cvetove uporabljamo za čaj, 47. naslov Aškerčeve socialne pesmi, 48. kratica za močno razstrelivo (trinitrotoluol), 44. osnovna mera, 51. enaka samoglasnika, 52. starejše dolžinske enote, 53. značilno malajsko oblačilo (iz istih črk kot. GONARS), 55. del klopi, 57. trgovec z drobnarijo, 58. priprava za boljše sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov.
Navpično: 1. kocina, 2. popravilo, obnova, 3. vstaja, 4. hrastov plod, 5. enaki črki kot pod 39. vod., 6. glavna telesna žila utri-palnica, 7. začetnici prvaka ljubljanske Drame, 8. izrastek na glavi, 9. zanos, polet, 10. preko vrelišča zavreta tekočina, 11. človek, ki se nepoklicno ukvarja s čim,
12.	okoliš, okrožje, 17. visoka karta pri taroku, 20. izvoljenka kralja Matjaža, 21. denarna enota naše sosednje države, 24. pravec, 25. prepis, posnetek, 28. ime filmske igralke Bartok, 30. pomanjkanje, 31. ilovica, 33. popularna Verdijeva opera, 35. obrtnik živilsko-
predelovalne stroke, 36. oblika rastlinskega plodu, 38. glavno mesto evropske otočne države, 39. sijaj, blišč, 41. pravoslavna verska podoba, 43. žensko ime (naslovna junakinja Andersen-Nexöjevega romana), 45. odprtina v koži, 46.
najmanjši sestavni del snovi, 48. mladič domače živali, 50. ime glavne junakinje Tolstojevega tragičnega romana, 52. medmet, ki zahteva tišino, 54. kratica za »Gospodarsko razstavišče« v Ljubljani, 56. nemški predlog.
1	2	3	S	5	6	11	7	8	9	10	11	12
13						LI	14					
15				E	16	17	fi	18				
19			rA	20			21	rs	22			
23		m	2S			'		25	fi	fi	26“	
s	27	28			n	29			30	31		r
m	n	32~			33		34	[ H			C	
J	35					36	□	37			38	L
39		m	B	40			41			1	42	STÌ
r	— —	45	46	a	47					48		
49—		.		50	m	ŠT		3	52			
53					54	n	[55	56					J
57			.					II	55		-—p.-			J
REŠEVALCI KRIŽANK - POZOR!
ŽREBANJE PRVOMAJSKE NAGRADNE KRIŽANKE SMO MORALI PRELOŽITI NA POZNEJE, KER DO ROKA NISMO DOBILI DOVOLJ REŠITEV. REZULTATE BOMO ZATO OBJAVILI ŠELE V 6. ŠTEVILKI TEKSTILCA.
REŠITVE DANAŠNJE KRIŽANKE NAM POŠUITE (ODDAJTE) V SKRINJICE!) NAJKASNEJE DO 3. JUNIJA
Zanimivo iz drugih kolektivov
Volilci iz uprave
Ste me vsaj nekoliko pogrešali v prejšnji številki? Veste, dragi moji bralci, enostavno mi bilo prostora za moj prispevek. Ce povem po pravici, se miti nisem mogel jeziti ma urednika, iker je prav mene Izločil, dm sicer zato me, ker je revček prvikrat dobil toliko prispevkov, da jih ni mogel spraviti miti ma 12 strani. »Kaj takega se mi pa res še ni zgodilo!« je vzkliknili, »adkar urejam Tekstilca. Doslej sem se vedno moral truditi, da sem zbral vsaj za osem strani, tokrat pa ne vem, kam s prispevki.« Jaiz pa takole modrujem: če to mi bila muha enodnevnica, potem je vse v redu, im prav vesel bom takšnega preobrata. Če pa je bila muha enodnevnica, poltem ...
Edino, kar pa mi še vedno me ugaja, pa je, da še vedno ni dovolj prispevkov od neposrednih proizvajalcev, čeprav bi bili prav ti prispevki zanimivi, poučni in tudi koristni. Vas mar res ne more ganiti miti prošnja niti honorar, kii je dokaj višji, kot je 'bil prej?
Že večkrat so mi svetovali posamezniki, da bi omenil razmere v naši menzi, im to v obratu I. Gre namreč za neprimeren odnos nekaterih članov kolektiva, ki hodijo v to menzo na malico. Predno bom o tem kaj pisal, sem dejal sam sebi, bom zadevo preveril. Rezultat je, da imajo prav tisti, ki so mi namignili. Gre za več ljudi — predvsem so to ženske — ki mislijo, da zanje ne veljajo splošna pravila, ki so v rabi med kulturnimi ljudmi, Te ženske so preveč »fine«, da bi čakale v vrsti, 'kot lepo in disciplinirano čakajo ostali, ampak gredo ali enostavno mimo vrste k bifeju aid pa naroče bližje stoječemu, naj vzame maJloo itudi zanje, človek ne bi protestiral, če bi se to zgodilo včasih, ker se zgodi, da to ali ono pozabiš kupiti, da se ti mudi na delo in podobno, sem pa odločno proti zato, ker to delajo stalno ene din iste. Predlagam vsem tistim, 'ki čakajo v vrsti, da v takih primerih povzdignejo svoj glas do 'tiste višine, ki bo pojasnila tak netovariški odnos kar vsem navzočim v menzi. Morda bo tak način nekatere le spredbmil, za ostale grešmice pa si bom izmislil kaj učinkovitejšega.
V preteklih letih sem že večkrat pisal o primitivnem dostavljanju malice tja gor 'do predilnice. Mar ni žalostno, da že leta ne moremo izboljšati tega načina, namreč prevozov z avtokaro in same delitve kar pred vrati oziroma v samih proizvodnih prostorih. Prvo je žalostno zato, ker >se osebje iz menze
muči s tem prevozom, dostikrat v dežju, snegu in mrazu, drugič pa ni prav, da ljudje v obratih nimajo niti najosnovnejših prostorov, kjer bi v miru in z veseljem to malico pojedli. Neprimeren je dalje tudi taisti bife, pred katerim čakajo člani v dolgi vrsti, v samih delovnih oblekah, na dežju in v mrazu. Mislim, da bo končno le treba najitd ustreznejšo rešitev, ki bo vsaj deloma podobna razmeram, v katerih se hranijo člani plemenitdtoice in uprave v menzi.
Zadnjič sem vam povedal, kako težke razmere imajo v vzorčni sobi, kjer ni zračevalnih naprav. Običajno moje besede zaležejo toliko, da merodajni napako popravijo, vendar gre to včasih hitreje, včasih počasneje. Zaradi tega sem sklenil, da bom — podobno kot to delajo na televiziji — v moji rubriki objavil tudi ČRNI OKVIR, v katerem bodo ostale slabosti in pomanjkljivosti tako dolgo, da bodo popravljene ali odstranjene. Tako boste tudi sami lahko ugotovili, kako delajo naše službe in posamezniki.
že večkrat sem videl referentko za stanovanjska vprašanja vso objokano in potrto. Zanimalo me je, zakaj je taka, pa sem se zato nekajkrat postavil pred vrata in poslušal. Rečem vam, da ni nič čudnega, če je objokana, če ji včasih popuste tudi živci. Vzrok pa je ta, da nekateri člani kolektiva res nimajo niti trohice srčne kulture in razumevanja. Razumem sicer, da imajo nekateri res težke stanovanjske razmere, da zato tudi težko čakajo na rešitev svojega problema, ne razumem pa zato njihov odnos do te referentke. Če jim ne more ustreči, če jim ne more kar izročiti ključev za novo stanovanje, potem jo nadirajo, kritizirajo, zmerjajo s prostaškimi izrazi, grozijo in žalijo. Mar je tako težko razumeti, da ne more delati čudežev? Vsi člani kolektiva prav dobro vemo, da je mnogo več prošenj, kot razpoložljivih stanovanj, vsi pa bi tudi morali vedeti, da referentka sama o dodelitvah ne odloča, ker samo zbira in ureja prošnje in razne pripombe ter želje, odloča pa stanovanjska komisija, ki jo je postavil naš CDS. Res je, da ima vsak član pravico ugovora, če misli, da je bil prikrajšan ali da so ga preskočili, vendar je potem njegova dolžnost," da se pritoži na ustreznem mestu. Nihče pa nima pravice, da se znaša nad referent-kinjo, ki dela tako kot je prav in kot mora.
PRED NOVO
ORGANIZACIJSKO SHEMO
(Vzeto iz biltena MTT)
7.	aprila so odšli iz tega podjetja strokovnjaki švicarske firme CHERZI, katerim je to podjetje zaupalo izdelavo novega sistema poslovanja in njegovega perspektivnega razvaja. Predno so odšli, so na vprašanje: »V šestmesečnem bivanju med nami ste ugotovili dejansko stanje našega podjetja in izdelali nov sistem poslovanja. Ali nam lahko poveste, katere so v tem sistemu bistvene spremembe in kaj nam predlagate, da bi se najhitreje vključili v mednarodno delitev dela?« odgovorili strokovnjaki omenjene firme takole:
»Predvsem je važno, da boste osvojili program, ki smo ga 'izdelali in da 'ga boste v celoti izvajali.
Novost za ivas je v tem programu GOSPODARSKI SEKTOR, ki naj bi bil indikator ('kazalec, na-kazovalec) za vaše poslovanje. Ta sektor obsega: osnovni plan, kalkulacije, organizacijo podjetja, kontrolo kvalitete, disponiramje ter študij časa in dela ter nagrajevanje. Te funkcije so bile doslej v drugih sektorjih, ali pa jih sploh ni bilo. Zelo važen oddelek v tem sektorju bo za vaše poslovanje 'dispozicijiski oddelek, ki bo povezoval komercialo s proizvodnjo. Dispozicij ski oddelek prevzame celotno pripravo -dela, tako da bodo proizvodni obrati razbremenjeni ter se bodo lahiko posvetili samo realiziranju dispozicij.
Nov je tudi organizacijski oddelek, 'katerega naloga bo, da bo proučeval organizacijska vprašanja ter dajal predloge ustreznim službam. Kontrola kvalitete dobi 'tudi novo vlogo. V bodoče bo za kvaliteto izdelkov odgovarjal 'izključno proizvodni sektor sam, vloga kontrole pa bo samo v preventivni (preprečevalni, varovalni) dejavnosti in bo morala biti v tesni povezavi s proizvodnim sektorjem.
V proizvodnem sektorju je formiran nov oddelek — tehnološki razvoj proizvodov. Naloga tega oddelka bo, da prouči in osvoji
O rabi filmov za aparate ...
(dalje s 7. strani)
oznako 2x8 mm. Tak film potem kamera posname po eni polovici, nakar ga moramo obrniti in posneti še po drugi polovici. Po razvitju ga po sredini prerežemo in nato predvajamo s pomočjo projektorja na platno. Domačih filmov za kamero še nimamo, na razplago pa so čmo-beli in barvni uvoženi iz Italije, Vzhodne in Zapadite Nemčije in tudi iz vzhodnih držav._Za razliko gre pri teh filmih samo za pozitivne.
Ce to, kar sem napisal, ne bo zadostovalo, potem sporočite, kaj še želite, da vam razložimo!
P. G.
novo tehnologijo, katero nato realizira prodajni odidelek v svoji kolekciji. Ko bo podjetje osvojilo ta nova načela, bo na najboljši poti, da se čimprej vključi v mednarodno delitev dela.
Kameroialni oddelek je zdaj razdeljen v dva samostojna sektorja: v nabavni in prodajni. Prodajni dobi po reorganizaciji precej spremenjeno vlogo. Poleg prodajne dejavnosti bo njegova naloga tudi, da dobro prouči tržne faktorje do-
ma in v inozemstvu ter da čimprej preide na izdelavo lastnih in pravočasnih kolekcij, ki naj bodo osnova bodoče proizvodnje.«
ČIM BO MARIBORSKI TEKSTILNI TOVARNI USPELO IZVESTI VSE NAVEDENE SPREMEMBE IN NOVOSTI, BO NOV SISTEM BREZ DVOMA PREDSTAVLJAL VSESTRANSKO VELIK KORAK NAPREJ ZA VKLJUČITEV V MEDNARODNO DELITEV DELA.
Naš prvi predsednik ODS -Justin Bevk - je šel v pokoj
Tovariš Justin je bill preko dvajset let v našem podjetju, v predilnici I.
Visa ta leta Justin ni bil marljiv àr vesten samo v proizvodnji, na svojem delavnem mestu, temveč tudi kot člain prvih delavskih svetov podjetja in sindikalnega pododbora., kjer je bil več let njegov predsednik. Ko istmo v podjetju uvedli ekonomske enote din obratne 'delavske 'svete, smo v predilnici I izvolili za prvega predsednika prav Justina Bevka. Justin je kot predsednik delal zelo preudarno in vesltno ter je veliko pomagal, da stimo v itej enoti izvedli več nalog, ki so omogočile dvig produktivnosti, ekonomičnejše postavanje, boljiše medsebojne odnose itd.
V proizvodnji je 'detla! Justin pri trgakmh strojih. Na teh strojih je vedno velika nevarnost požara,
do katerega je itudli večkrat prišlo, vendar ga je Justin hitro in učinkovito preprečil oziroma zadušil. Nanj istmo tse člani enote res lahko zanesli v vsakem oziru.
Justin je imel bolj žalostno mladost. Tako je m orai od doma že po prvi 'svetovni vojni, ko so njegovo rojlstno vtis — Zaikoje pri Idriji — zasedli Italijani. Kljub vsem težavam in razmeram v katerih je delal in živel, pa je sedaj odšel v pokoj še zeta čil in mladosten.
Dragi naš sodelavec Justin!
Vsi člani ekonomske enote predilnice I se ti zahvaljujemo za 20 let vzornega dela v podjetju, hkrati pa ti želimo še veliko zdravih, veselih in zadovoljnih lat v zasluženem pokoju.
člani e. e. predilnice I
Stroški za Tekstilca v letu 1965
Zakon predpisuje, da je treba tudi v tovarniškem listu objaviti stroške, ki jih zahteva izhajanje glasila. Podatke je treba objaviti za preteklo leto. V našem podjetju so bili stroški v letu 1965 naslednji:
Za tiskanje Tekstilca smo plačali	38.656.— novih dinarjev
Za honorarje (za prispevke!)	5.642.— novih dinarjev
Stroški za 11 številk v letu 1965 znašajo zato 44.298.— novih dinarjev
Uredništvo
Fiesa: skok v Piran ali Portorož, dovolj priložnosti za razvedrilo
Člani kolektiva! Izkoristite letovanje v počitniškem domu v Fiesi in v Novigradu!
L. č. Plaža v Novigradu je čudovita